1.   Vsaka pogodbenica zmanjša ali odpravi njene carine na uvoženo blago s poreklom iz druge pogodbenice v skladu s seznami iz Priloge 2-A. V tem poglavju „s poreklom“ pomeni poreklo blaga, kot je določeno v skladu s pravili o poreklu in drugimi zahtevami iz Protokola 1.

2.   Za vsako blago je osnovna carinska stopnja, za katero se v skladu z odstavkom 1 uporabljajo postopna znižanja, tista stopnja, ki je določena v seznamih iz Priloge 2-A.

3.   Če pogodbenica kadar koli po začetku veljavnosti tega sporazuma zniža uporabljeno carinsko stopnjo po načelu države z največjimi ugodnostmi se ta carinska stopnja uporablja, če in dokler je nižja od carinske stopnje, izračunane v skladu z njenim seznamom iz Priloge 2-A.

4.   Tri leta po začetku veljavnosti tega sporazuma se pogodbenici na zahtevo katere koli od njiju posvetujeta o morebitni pospešitvi in razširitvi obsega zmanjšanja in odprave carin na uvoz. Odločitev pogodbenic o takšnih pospešitvi ali razširitvi, ki se sprejme v okviru Odbora za trgovino z blagom, nadomesti vse carinske stopnje ali kategorije, določene v skladu z njunimi seznami za to blago.

1.   Pogodbenici v skladu s členom XI GATT 1994, vključno z njegovimi pojasnjevalnimi opombami in dopolnilnimi določbami, ne smeta sprejeti ali ohraniti nobene prepovedi ali omejitve za uvoz katerega koli blaga druge pogodbenice ali za izvoz ali prodajo za izvoz katerega koli blaga, namenjenega na ozemlje druge pogodbenice. V ta namen so člen XI Sporazuma GATT 1994, vključno z njegovimi pojasnjevalnimi opombami in dopolnilnimi določbami smiselno vključene v ta sporazum in so njegov sestavni del.

2.   Pogodbenici se dogovorita, da pogodbenica, ki namerava sprejeti ukrepe, pred sprejetjem kakršnih koli ukrepov iz pododstavkov 2(a) in 2(c) člena XI GATT 1994, drugi pogodbenici predloži vse zadevne informacije, da se poišče rešitev, ki je sprejemljiva za obe pogodbenici. Pogodbenici se lahko dogovorita o kakršnih koli sredstvih, potrebnih za odpravo težav. Če v 30 dneh od predložitve takih informacij ne skleneta dogovora, lahko pogodbenica izvoznica za izvoz zadevnega blaga uporabi ukrepe iz tega člena. Kadar je zaradi izjemnih in kritičnih okoliščin, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje, predhodno zagotavljanje informacij ali pregleda onemogočeno, lahko pogodbenica, ki namerava uvesti ukrepe, nemudoma uporabi previdnostne ukrepe, ki so potrebni za obravnavo položaja, in o njih takoj obvesti drugo pogodbenico.

1.   Vsaka pogodbenica v skladu s členom VIII sporazuma GATT 1994, vključno z njegovimi pojasnjevalnimi opombami in dopolnilnimi določbami, zagotovi, da so vse pristojbine in takse kakršne koli narave (razen carin in ukrepov iz odstavkov (a), (b) in (c) člena 2.4 (Carine)) uvedene na uvoz ali izvoz blaga ali v povezavi z njim, omejene na približen strošek opravljenih storitev, ki se ne izračunavajo na podlagi ad valorem, in ne smejo predstavljati posredne zaščite za domače blago ali obdavčitve uvoza ali izvoza za fiskalne namene.

2.   Vsaka pogodbenica da na voljo prek uradno določenega medija, vključno s spletom, pristojbine in takse, ki jih uvaja v povezavi z uvozom in izvozom.

3.   Nobena pogodbenica ne zahteva transakcij v okviru diplomatskih in konzularnih odnosov (2), vključno s plačili povezanih pristojbin in taks, v zvezi z uvozom katerega koli blaga druge pogodbenice.

1.   Pogodbenici potrjujeta svoje obstoječe pravice in obveznosti iz Sporazuma o izdajanju uvoznih dovoljenj.

2.   Pogodbenici uvedeta in upravljata vse postopke za izdajanje izvoznih ali uvoznih dovoljenj (3) v skladu z:

V ta namen so določbe iz pododstavkov (a), (b) in (c) tega odstavka vključene v ta sporazum in so njegov sestavni del. Pogodbenici te določbe smiselno uporabljata za katere koli izvozne postopke za izdajanje dovoljenj.

3.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da se vsi postopki za izdajanje izvoznih dovoljenj uporabljajo nevtralno ter se izvajajo pošteno, pravično, nediskriminatorno in pregledno.

4.   Vsaka pogodbenica postopke za izdajanje dovoljenj sprejme ali ohrani samo kot pogoj za uvoz na svoje ozemlje ali za izvoz iz svojega ozemlja v drugo pogodbenico, kadar ostali ustrezni postopki za dosego upravnega namena niso na voljo.

5.   Nobena pogodbenica ne sprejme ali ohrani neavtomatičnih postopkov za izdajanje uvoznih ali izvoznih dovoljenj, razen če je to potrebno za izvajanje ukrepa, ki je v skladu s tem sporazumom. Vsaka pogodbenica, ki sprejme neavtomatične postopke za izdajanje dovoljenj, jasno navede ukrep, ki se izvaja s takim postopkom za izdajanje dovoljenj.

6.   Pogodbenica, ki uvede postopke za izdajanje izvoznih dovoljenj ali te postopke spremeni, o tem obvesti Odbor za trgovino z blagom 60 dni pred objavo teh postopkov. To obvestilo mora vsebovati informacije iz člena 5 Sporazuma o izdajanju uvoznih dovoljenj.

7.   Pogodbenica v 60 dneh odgovori na vprašanja druge pogodbenice o vseh postopkih za izdajanje dovoljenj, ki jih pogodbenica, na katero je naslovljen zahtevek, namerava sprejeti oziroma jih je sprejela ali ohranila, kakor tudi o merilih za odobritev ali dodelitev uvoznih ali izvoznih dovoljenj.

1.   Pogodbenici potrjujeta svoje obstoječe pravice in obveznosti iz člena XVII GATT 1994, vključno z njegovimi pojasnjevalnimi opombami in dopolnilnimi določbami, ter Dogovora o razlagi člena XVII Splošnega sporazuma o tarifah in trgovini 1994 iz Priloge 1-A k Sporazumu STO, ki so smiselno vključene v ta sporazum in so njegov sestavni del.

2.   Vsaka pogodbenica lahko od druge zahteva informacije, kot je določeno v pododstavkih 4(c) in 4(d) člena XVII Sporazuma GATT 1994.

1.   Pogodbenici se zavezujeta, da bosta sprejeli dodatne zaveze glede sektorsko specifičnih netarifnih ukrepov za blago iz Priloge 2-B in Priloge 2-C (v nadaljnjem besedilu: sektorski prilogi). V ta namen lahko pogodbenici s sklepom Odbora za trgovino z blagom ti sektorski prilogi spremenita.

2.   Na zahtevo pogodbenice pogodbenici začneta pogajanja z namenom razširitve obsega njunih zavez glede sektorsko specifičnih netarifnih ukrepov za blago.

1.   To poglavje pogodbenicama v ničemer ne preprečuje sprejemanja ukrepov v skladu s členom XX Sporazuma GATT 1994, vključno z njegovimi pojasnjevalnimi opombami in dopolnilnimi določbami, ki so smiselno vključene v ta sporazum in so njegov sestavni del.

2.   Pogodbenici razumeta, da pogodbenica izvoznica, ki namerava sprejeti ukrepe, pred sprejetjem kakršnih koli ukrepov iz pododstavkov (i) in (j) člena XX GATT 1994, drugi pogodbenici predloži vse zadevne informacije, da se poišče rešitev, ki je sprejemljiva za obe pogodbenici. Pogodbenici se lahko dogovorita o kakršnih koli sredstvih, potrebnih za odpravo težav. Če se ne sporazumeta v 30 dneh, lahko pogodbenica izvoznica za izvoz zadevnega blaga sprejme ukrepe iz tega člena. Kadar je zaradi izjemnih in kritičnih okoliščin, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje, predhodno zagotavljanje informacij ali pregleda onemogočeno, lahko pogodbenica, ki namerava uvesti ukrepe, nemudoma uporabi previdnostne ukrepe, ki so potrebni za obravnavo položaja, in o njih takoj obvesti drugo pogodbenico.

1.   Odbor za trgovino z blagom, ustanovljen v skladu s členom 16.2 (Specializirani odbori), se sestane na zahtevo pogodbenice ali Odbora za trgovino in obravnava vse zadeve iz tega poglavja, sestavljajo pa ga predstavniki pogodbenic.

2.   Naloge odbora vključujejo:

1.   Pogodbenici potrjujeta svoje pravice in obveznosti, ki izhajajo iz člena VI GATT 1994, Protidampinškega sporazuma in Sporazuma o subvencijah in izravnalnih ukrepih ter uporabljata protidampinške in izravnalne ukrepe v skladu z določbami iz tega poglavja.

2.   Pogodbenici se ob priznavanju dejstva, da se protidampinški in izravnalni ukrepi lahko zlorabijo za oviranje trgovine, strinjata, da:

3.   Za namen tega oddlelka se poreklo blaga določa v skladu z nepreferencialnimi pravili pogodbenic o poreklu.

1.   Ko pristojni organi pogodbenice prejmejo ustrezno dokumentiran protidampinški zahtevek v zvezi z uvozom iz druge pogodbenice in najpozneje 15 dni pred začetkom preiskave, pogodbenica drugi pogodbenici pošlje pisno uradno obvestilo o prejemu zahtevka.

2.   Ko pristojni organi pogodbenice prejmejo ustrezno dokumentiran zahtevek za izravnalno dajatev v zvezi z uvozom iz druge pogodbenice in sicer najpozneje 15 dni pred začetkom preiskave, pogodbenica drugi pogodbenici pošlje pisno uradno obvestilo o prejemu zahtevka in ji omogoči posvetovanje o zahtevku s pristojnimi organi, da se pojasni dejansko stanje in doseže sporazumna rešitev. Pogodbenici si prizadevata, da nato ta posvetovanja čim prej opravita.

3.   Obe pogodbenici takoj po uvedbi kakršnih koli začasnih ukrepov in v vsakem primeru pred dokončno ugotovitvijo zagotovita polno in smiselno razkritje vseh bistvenih dejstev in premislekov, ki so podlaga za odločanje o izvajanju teh ukrepov. To ne posega v člen 6.5 Protidampinškega sporazuma in člen 12.4 Sporazuma o subvencijah in izravnalnih ukrepih. Vsa razkritja so v pisni obliki, zainteresiranim stranem pa zagotavljajo dovolj časa za predložitev pripomb.

4.   Vsaka zainteresirana stran ima možnost, da med preiskavami v zvezi s trgovinskimi sredstvi izrazi svoja stališča.

1.   Vsaka pogodbenica obdrži svoje pravice in obveznosti iz člena XIX GATT 1994, Sporazuma o zaščitnih ukrepih in člena 5 Sporazuma o kmetijstvu. Ta sporazum pogodbenicama ne daje dodatnih pravic ali nalaga dodatnih obveznosti v zvezi z ukrepi, sprejetimi v skladu s členom XIX GATT 1994 in Sporazumom o zaščitnih ukrepih, razen če je v tem oddelku določeno drugače.

2.   Pogodbenici za isto blago hkrati ne smeta uporabiti:

3.   Za namene tega oddelka se poreklo blaga določa v skladu z nepreferencialnimi pravili pogodbenic o poreklu.

1.   Ne glede na člen 3.6 (Splošne določbe) pogodbenica, ki začne preiskavo v zvezi z zaščitnimi ukrepi ali namerava sprejeti zaščitne ukrepe, na zahtevo druge pogodbenice in pod pogojem da je to v temeljnem interesu slednje, takoj oziroma vsaj sedem dni pred dnevom začetka preiskave ali uvedbe ukrepov, pošlje ad hoc pisno obvestilo z vsemi zadevnimi informacijami, ki so privedle do začetka preiskave v zvezi z zaščitnimi ukrepi ali uvedbo zaščitnih ukrepov, po potrebi vključno z začasnimi ugotovitvami in končnimi ugotovitvami preiskave. To ne posega v člen 3.2 Sporazuma o zaščitnih ukrepih.

2.   Pri uvedbi zaščitnih ukrepov si pogodbenici prizadevata, da se uvedejo na način, ki najmanj vpliva na njuno dvostransko trgovino.

3.   Za namene odstavka 2, če pogodbenica meni, da so pravne zahteve za uvedbo dokončnih zaščitnih ukrepov izpolnjene, in namerava uporabiti takšne ukrepe, o tem obvesti drugo pogodbenico in ji omogoči, da se opravijo dvostranska posvetovanja. Če ni bila sprejeta nobena zadovoljiva rešitev v 30 dneh od prejema obvestila, lahko država uvoznica sprejme dokončne zaščitne ukrepe. Drugi pogodbenici je treba omogočiti možnost za posvetovanja, da se izmenjajo stališča o informacijah iz odstavka 1.

1.   Če se blago s poreklom iz pogodbenice zaradi zmanjšanja ali odprave carine v skladu s tem sporazumom uvaža na ozemlje druge pogodbenice v takih povečanih količinah, v absolutnem smislu ali glede na domačo proizvodnjo, in pod takimi pogoji, da povzroča resno škodo ali pomeni tveganje za nastanek resne škode za domačo industrijo, ki proizvaja podobno ali neposredno konkurenčno blago, lahko pogodbenica uvoznica, samo v prehodnem obdobju, sprejme ukrepe iz odstavka 2 v skladu s pogoji in postopki iz tega oddelka.

2.   Pogodbenica uvoznica lahko sprejme dvostranski zaščitni ukrep:

1.   Pogodbenica drugo pogodbenico pisno obvesti o začetku preiskave iz odstavka 2 in se z njo vnaprej posvetuje toliko časa pred uporabo dvostranskega zaščitnega ukrepa, kolikor je to izvedljivo, da:

2.   Pogodbenica uporabi dvostranski zaščitni ukrep samo na podlagi preiskave, ki jo opravijo njeni pristojni organi v skladu s členi 3, 4.2(a) in 4.2(c) Sporazuma o zaščitnih ukrepih. V ta namen se členi 3, 4.2(a) in 4.2(c) Sporazuma o zaščitnih ukrepih smiselno vključijo v ta sporazum in postanejo njegov sestavni del.

3.   Ugotavljanje iz člena 3.10 (Uporaba dvostranskega zaščitnega ukrepa) se ne opravi, razen če preiskava na podlagi objektivnih dokazov pokaže, da obstaja vzročna zveza med povečanim uvozom iz druge pogodbenice in resno škodo oziroma tveganjem za nastanek take škode. S tem v zvezi je treba ustrezno upoštevati druge dejavnike, vključno z uvozom enakega izdelka iz drugih držav.

4.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da njeni pristojni organi vsako tako preiskavo opravijo v enem letu po datumu njenega začetka.

5.   Pogodbenici ne smeta uporabljati dvostranskega zaščitnega ukrepa, kot je določen v odstavku 1 člena 3.10 (Uporaba dvostranskega zaščitnega ukrepa):

6.   Noben ukrep se ne sme ponovno uporabiti za uvoz enakega blaga v prehodnem obdobju, razen če se obdobje, ki je enako polovici obdobja, v katerem se je uporabljal zaščitni ukrep, izteklo. V tem primeru se odstavek 3 člena 3.13 (Nadomestila) ne uporablja.

7.   Ko pogodbenica preneha izvajati dvostranski zaščitni ukrep, je carinska stopnja tista stopnja, ki bi bila v skladu z njenim seznamom iz Priloge 2-A veljavna, če se ukrep ne bi izvajal.

1.   V kritičnih okoliščinah, kadar bi odlašanje povzročilo škodo, ki bi se težko odpravila, lahko pogodbenica začasno izvaja dvostranski zaščitni ukrep po predhodni ugotovitvi, da obstajajo jasni dokazi, da se je uvoz blaga s poreklom iz druge pogodbenice povečal zaradi zmanjšanja ali odprave carine v skladu s tem sporazumom ter da tak uvoz povzroča resno škodo ali tveganje za nastanek resne škode za domačo industrijo. Noben začasni ukrep ne traja več kot 200 dni, pogodbenica pa v tem času izpolnjuje zahteve iz odstavkov 2 in 3 člena 3.11 (Pogoji in omejitve). Pogodbenica takoj povrne vsako povišanje tarife, če se med preiskavo iz odstavka 2 člena 3.11 (Pogoji in omejitve) ne ugotovi, da so zahteve iz člena 3.10 (Uporaba dvostranskega zaščitnega ukrepa) izpolnjene. Trajanje kakršnega koli začasnega ukrepa se šteje kot del obdobja iz odstavka 5(b) člena 3.11(Pogoji in omejitve).

2.   Če pogodbenica sprejme ukrep na podlagi tega člena, ta pogodbenica pisno obvesti drugo pogodbenico pred sprejetjem takega ukrepa ter začne posvetovanja z njo takoj po sprejetju takega ukrepa.

1.   Pogodbenica, ki uporablja dvostranski zaščitni ukrep, se posvetuje z drugo pogodbenico, da se dogovorita o ustreznem nadomestilu za liberalizacijo trgovine v obliki koncesij z enakovrednimi učinki na trgovino ali v obliki koncesij, enakovrednih dodatnim dajatvam, ki se pričakujejo kot rezultat zaščitnega ukrepa. Pogodbenica, ki uporablja dvostranski zaščitni ukrep, zagotovi možnost za taka posvetovanja najpozneje 30 dni po uporabi dvostranskega zaščitnega ukrepa.

2.   Če v 30 dneh od začetka posvetovanja iz odstavka 1 ni dosežen dogovor o nadomestilu za liberalizacijo trgovine, lahko pogodbenica, katere blago je predmet zaščitnega ukrepa, prekine uporabo enakovredne koncesije za pogodbenico, ki uporablja zaščitni ukrep. Pogodbenica izvoznica pisno obvesti drugo pogodbenico najmanj 30 dni pred prekinitvijo uporabe koncesij na podlagi tega odstavka.

3.   Pravica do prekinitve uporabe iz odstavka 2 se ne izvaja v prvih 24 mesecih veljavnosti dvostranskega zaščitnega ukrepa, pod pogojem da je zaščitni ukrep v skladu z določbami iz tega sporazuma.

1.   To poglavje se uporablja za pripravo, sprejetje in uporabo vseh standardov, tehničnih predpisov in postopkov za ugotavljanje skladnosti, kot so opredeljeni v Prilogi 1 Sporazuma o tehničnih ovirah v trgovini, ki lahko vplivajo na trgovino z blagom med pogodbenicama, ne glede na poreklo tega blaga.

2.   Ne glede na odstavek 1 se to poglavje ne uporablja za:

3.   Za namene tega poglavja se uporabljajo opredelitve pojmov iz Priloge 1 k Sporazumu o tehničnih ovirah v trgovini.

1.   Pogodbenici okrepita sodelovanje na področju standardov, tehničnih predpisov in postopkov ugotavljanja skladnosti za izboljšanje vzajemnega razumevanja njunih sistemov in olajšanja dostopa do njunih trgov.

2.   Pogodbenici skušata opredeliti in razviti pobude na področju regulativnega sodelovanja, ki ustrezajo določenemu vprašanju ali sektorju, ki lahko vključujejo, niso pa omejeni na:

3.   Pogodbenica na zahtevo ustrezno preuči predloge druge pogodbenice glede sodelovanja pod pogoji iz tega poglavja.

1.   Pogodbenici potrjujeta svoje obveznosti iz člena 4.1 Sporazuma o tehničnih omejitvah v trgovini za zagotovitev, da njuni organi za standardizacijo sprejmejo in spoštujejo Kodeks dobre prakse za pripravo, sprejetje in uporabo standardov iz Priloge 3 k Sporazumu o tehničnih omejitvah v trgovini.

2.   Zaradi uskladitve standardov v čim večjem obsegu vsaka pogodbenica spodbuja svoje organe za standardizacijo, kot tudi regionalne organe za standardizacijo, katerih članice so same ali njuni organi za standardizacijo, da pri dejavnostih mednarodne standardizacije sodelujejo z ustreznimi organi za standardizacijo druge pogodbenice.

3.   Pogodbenici se zavežeta, da si bosta izmenjevali informacije o:

1.   Pogodbenici priznavata, da obstaja širok obseg mehanizmov za lažje sprejemanje rezultatov ugotavljanja skladnosti, ki vključujejo:

2.   Pogodbenici se ob upoštevanju zlasti zgoraj navedenega zavežeta:

3.   Pogodbenici ponovno potrjujeta svojo obveznost iz člena 5.2.5 Sporazuma o tehničnih omejitvah v trgovini, da so pristojbine za obvezno ugotavljanje skladnosti uvoženih izdelkov pravične glede na kakršne koli pristojbine, ki se zaračunajo za ugotavljanje skladnosti podobnih izdelkov nacionalnega porekla ali izdelkov s poreklom iz katere koli druge države, ob upoštevanju stroškov komunikacije, prevoza in drugih stroškov, do katerih pride zaradi različnih lokacij obratov vložnika in organa za ugotavljanje skladnosti.

4.   Na zahtevo katere koli pogodbenice se lahko pogodbenici dogovorita za začetek posvetovanj z namenom opredelitve sektorskih pobud v zvezi z uporabo postopkov ugotavljanja skladnosti ali lajšanja sprejemanja rezultatov ugotavljanja skladnosti, ki so primerni za zadevne sektorje. Pogodbenica, ki predloži zahtevo, jo mora utemeljiti z ustreznimi informacijami o tem, kako bi te sektorske pobude olajšale trgovino med pogodbenicama. Pri teh posvetovanjih se lahko upoštevajo vsi mehanizmi iz odstavka 1. Kadar pogodbenica odkloni tako zahtevo druge pogodbenice, na zahtevo razloži svoje razloge.

1.   Pogodbenici navajata, da v skladu z odstavkom 1 v Prilogi 1 k Sporazumu o tehničnih omejitvah v trgovini tehnični predpis lahko vključuje ali obravnava izključno zahteve za označevanje ali etiketiranje, in se strinjata, da bosta, kadar tehnični predpis vsebuje obvezno označevanje ali etiketiranje, zagotovili, da se takšni predpisi ne pripravljajo z namenom ali učinkom nepotrebnega oviranja mednarodne trgovine in da takšni predpisi ne omejujejo trgovine, kot je potrebno za doseganje legitimnega cilja, kakor je navedeno v členu 2.2 Sporazuma o tehničnih omejitvah v trgovini.

2.   Pogodbenici se strinjata, da kadar pogodbenica zahteva obvezno označevanje ali etiketiranje izdelkov:

3.   Brez poseganja v pravice in obveznosti pogodbenic v skladu s Sporazumom STO se odstavek 2 uporablja za kmetijske proizvode, industrijske izdelke in predelane kmetijske živilske proizvode, vključno s pijačami in žganimi pijačami.

1.   Pogodbenici lahko v Odboru za trgovino z blagom, ustanovljenem v skladu s členom 16.2 (Specializirani odbori), razpravljata o vseh izvedbenih ureditvah, ki izhajajo iz tega poglavja. Pogodbenici lahko s sklepom v navedenem odboru sprejmeta kakšne koli izvedbene ukrepe, potrebne v ta namen.

2.   Pogodbenici sprejmeta dodatne zaveze glede sektorsko specifičnih netarifnih ukrepov za blago iz Priloge 4-A in dodatkov, ki se nanašajo nanjo.

1.   To poglavje se uporablja za vse sanitarne in fitosanitarne ukrepe pogodbenic, ki lahko neposredno ali posredno vplivajo na trgovino med pogodbenicama.

2.   To poglavje se uporablja tudi za sodelovanje med pogodbenicama na področju dobrega počutja živali, ki so v skupnem interesu pogodbenic.

3.   To poglavje v ničemer ne posega v pravice pogodbenic iz Sporazuma o tehničnih ovirah v trgovini v zvezi z ukrepi, ki niso predmet tega poglavja.

1.   Uvozne zahteve pogodbenice se uporabljajo za celotno ozemlje druge pogodbenice.

2.   Pogodbenica izvoznica zagotovi, da izdelki, izvoženi v pogodbenico uvoznico, izpolnjujejo sanitarne in fitosanitarne zahteve pogodbenice uvoznice.

3.   Pogodbenica uvoznica zagotovi, da se njene uvozne zahteve za izdelke, uvožene iz pogodbenice izvoznice, uporabljajo na sorazmeren in nediskriminatoren način.

4.   Vse pristojbine za postopke za izdelke, uvožene iz pogodbenice izvoznice, morajo biti pravične v primerjavi s kakršnimi koli pristojbinami, ki se zaračunavajo za podobne domače izdelke, in ne smejo biti višje od dejanskih stroškov storitve.

5.   Pogodbenica uvoznica ima pravico do izvajanja pregledov ob uvozu izdelkov, uvoženih iz pogodbenice izvoznice za namene izvajanja sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov.

6.   Pregledi ob uvozu, ki se opravljajo za izdelke, uvožene iz pogodbenice izvoznice, temeljijo na sanitarnih in fitosanitarnih tveganjih, povezanih s takšnimi uvozi. Izvajajo se brez nepotrebnega odlašanja in s čim manjšim vplivom na trgovino med pogodbenicama.

7.   Pogodbenica uvoznica pogodbenici izvoznici na zahtevo pogodbenice izvoznice zagotovi informacije o pogostosti pregledov ob uvozu, opravljenih na izdelkih iz pogodbenice izvoznice. Pogodbenica uvoznica lahko po potrebi spremeni pogostost fizičnih pregledov pošiljk zaradi (i) preverjanja, (ii) pregledov ob uvozu, ali (iii) vzajemnega sporazuma med pogodbenicama, tudi po posvetovanjih, določenih v tem poglavju.

8.   Če pregledi ob uvozu pokažejo, da izdelki niso skladni z ustreznimi uvoznimi zahtevami pogodbenice uvoznice, bi moral biti vsak ukrep, ki ga sprejme pogodbenica uvoznica, sorazmeren s sanitarnim in fitosanitarnim tveganjem, ki je povezano z uvozom neskladnega izdelka.

1.   Da se doseže in ohrani zaupanje v učinkovito izvajanje tega poglavja, ima pogodbenica uvoznica pravico, da kadarkoli opravi preverjanja, vključno:

2.   Pogodbenica uvoznica s pogodbenico izvoznico deli rezultate in ugotovitve preverjanj, opravljenih v skladu z odstavkom 1. Pogodbenica uvoznica lahko te rezultate javno objavi.

3.   Če se pogodbenica uvoznica odloči, da bo opravila preveritveni obisk v pogodbenici izvoznici, pogodbenica uvoznica slednjo obvesti o svojem preveritvenem obisku vsaj 60 koledarskih dni, preden se začne preveritveni obisk, razen v nujnih primerih ali kadar se pogodbenici dogovorita drugače. Pogodbenici se dogovorita o kakršni koli spremembi takega obiska.

4.   Stroške, nastale pri izvajanju preverjanja celotnega sistema nadzora ali certificiranja pristojnih organov pogodbenice izvoznice ali le njegovega dela in stroške, nastale pri izvajanju kakršne koli kontrole posameznih obratov, nosi pogodbenica uvoznica.

5.   Pogodbenica uvoznica pogodbenici izvoznici zagotovi informacije o preverjanju v pisni obliki v 60 koledarskih dneh. Pogodbenica izvoznica ima na voljo 45 koledarskih dni, da pošlje pripombe o takih informacijah. Pripombe pogodbenice izvoznice se priložijo in po potrebi vključijo v dokument s končnimi rezultati.

6.   Ne glede na odstavek 5 pogodbenica uvoznica, če se med preverjanjem ugotovi znatno tveganje za življenje ali zdravje ljudi, živali ali rastlin, v najkrajšem možnem času in v vsakem primeru v desetih koledarskih dneh po koncu preverjanja o tem obvesti pogodbenico izvoznico.

1.   Kadar pogodbenica uvoznica zahteva preverjanje na kraju samem, da se odobri uvoz določene kategorije ali kategorij proizvodov živalskega izvora iz pogodbenice izvoznice, se uporablja naslednje:

2.   Kadar pogodbenica uvoznica odobri uvoz določene kategorije ali kategorij proizvodov živalskega izvora iz odstavka 1(b), lahko pogodbenica izvoznica pogodbenici uvoznici pošlje seznam posameznih obratov, ki izpolnjujejo zahteve pogodbenice uvoznice, zlasti v skladu s členom 5.7 (Uvozne zahteve) in členom 5.8 (Preverjanja). Poleg tega se uporabi naslednje:

1.   Pogodbenici priznavata pojem območij brez škodljivcev ali brez bolezni ter območij, kjer škodljivci ali bolezni niso močno razširjeni, v skladu s standardi, smernicami in priporočili Sporazuma o sanitarnih in fitosanitarnih ukrepih, OIE in IPPC. Odbor za sanitarne in fitosanitarne ukrepe iz člena 5.15 (Odbor za sanitarne in fitosanitarne ukrepe) lahko določi dodatne podrobnosti za postopek priznavanja takih območij, vključno s postopki priznavanja takih območij, kadar je prišlo do izbruha, pri čemer se upoštevajo vsi ustrezni standardi, smernice ali priporočila Sporazuma o sanitarnih in fitosanitarnih ukrepih, OIE in IPPC.

2.   Pogodbenici pri opredelitvi območij brez škodljivcev ali brez bolezni ter območij, kjer škodljivci in bolezni niso močno razširjeni, upoštevata dejavnike, kot so geografski položaj, ekosistemi, epidemiološki nadzor ter učinkovitost sanitarnega ali fitosanitarnega nadzora na takih območjih.

3.   Pogodbenici tesno sodelujeta pri opredeljevanju območij brez škodljivcev ali brez bolezni ali območij, kjer škodljivci ali bolezni niso močno razširjeni, da okrepita zaupanje v postopke, ki jih uporablja vsaka od njiju za opredeljevanje takih območij. Pri sprejemanju opredelitve takih območij s strani pogodbenice izvoznice pogodbenica uvoznica zdravstveno stanje živali in rastlin pogodbenice izvoznice ali njenih delov načeloma opredeli na podlagi informacij pogodbenice izvoznice v skladu s standardi, smernicami in priporočili Sporazuma o sanitarnih in fitosanitarnih ukrepih, OIE in IPPC.

4.   Če pogodbenica uvoznica opredelitve pogodbenice izvoznice ne sprejme, navede razloge za to in se pripravi na posvetovanja.

5.   Kadar pogodbenica izvoznica trdi, da so določena območja na njenem ozemlju območja brez škodljivcev ali brez bolezni ali območja, kjer bolezni ali škodljivci niso močno razširjeni, zagotovi ustrezne dokaze, da pogodbenici uvoznici objektivno pokaže, da taka območja brez škodljivcev ali brez bolezni ali območja, kjer škodljivci ali bolezni niso močno razširjeni, obstajajo ter da obstaja verjetnost, da bodo taka tudi ostala. V ta namen se pogodbenici uvoznici na zahtevo zagotovi ustrezen dostop zaradi pregleda, preskušanja in drugih zadevnih postopkov.

6.   Pogodbenici priznavata načelo OIE o kompartmentalizaciji in načelo IPPC o neokuženih proizvodnih obratih. Odbor za sanitarne in fitosanitarne ukrepe iz člena 5.15 (Odbor za sanitarne in fitosanitarne ukrepe) bo ocenil vsa priporočila OIE in IPPC, ki bodo v prihodnosti izdana s tem v zvezi, ter bo glede na to lahko podal svoje priporočilo.

1.   Pogodbenici:

2.   Kontaktne točke, odgovorne za obveščanje v skladu z odstavkom 1, so tiste, ki jih pogodbenici določita v skladu z odstavkom 1 člena 13.4 (Poizvedbe in kontaktne točke). Informacije se pošiljajo po pošti, telefaksu ali elektronski pošti. Informacije po elektronski pošti so lahko opremljene z elektronskim podpisom in se pošiljajo samo med kontaktnimi točkami.

3.   Kadar so bile informacije v skladu s pododstavkom 1(c) kot obvestilo posredovane STO v skladu z njegovimi pravili in postopki ali kadar so bile te informacije dane na voljo na uradnih, javno dostopnih in brezplačnih spletiščih pogodbenic, se šteje, da je prišlo do izmenjave informacij iz navedenega pododstavka.

4.   Vsa uradna obvestila iz tega poglavja se pošljejo kontaktnim točkam iz odstavka 2.

1.   Vsaka pogodbenica v dveh koledarskih dneh pisno obvesti drugo pogodbenico o kakršnem koli resnem ali večjem tveganju za življenje ali zdravje ljudi, živali ali rastlin, vključno s kakršnimi koli izrednimi razmerami zaradi hrane.

2.   Kadar ima pogodbenica resne pomisleke glede tveganja za zdravje ali življenje ljudi, živali ali rastlin, ki bi vplivali na izdelke, s katerimi se trguje, se na zahtevo čim prej izvedejo posvetovanja v zvezi z nastalimi razmerami. V takem primeru si vsaka pogodbenica prizadeva, da pravočasno zagotovi vse potrebne informacije za preprečitev motnje v trgovini.

3.   Posvetovanja iz odstavka 2 tega člena lahko potekajo po elektronski pošti, prek video- ali telefonske konference. Pogodbenica, ki zahteva posvetovanje, poskrbi za pripravo zapisnika posvetovanja.

1.   V primerih resnega tveganja za zdravje ali življenje ljudi, živali ali rastlin lahko pogodbenica uvoznica brez predhodnega obvestila sprejme ukrepe, ki so potrebni za varovanje zdravja ali življenja ljudi, živali ali rastlin. Za pošiljke, ki se prevažajo med pogodbenicama, pogodbenica uvoznica preuči najprimernejšo in najbolj sorazmerno rešitev, da se izogne neposrednim motnjam v trgovini.

2.   Pogodbenica, ki je sprejela ukrepe, o tem čim prej obvesti drugo pogodbenico, v vsakem primeru pa najpozneje 24 ur po sprejetju ukrepa. Vsaka pogodbenica lahko zahteva kakršne koli informacije, povezane s sanitarnim in fitosanitarnim stanjem ali z vsemi takimi sprejetimi ukrepi. Druga pogodbenica odgovori takoj, ko so na voljo zahtevane informacije.

3.   Na zahtevo katere koli pogodbenice in v skladu z določbami člena 5.12 (Posvetovanja) se pogodbenici posvetujeta o nastalih razmerah v 15 delovnih dneh po uradnem obvestilu. Ta posvetovanja se izvedejo, da se preprečijo nepotrebne motnje v trgovini. Pogodbenici lahko preučita možnosti za olajšanje izvajanja ali nadomestitev ukrepov.

1.   Pogodbenici lahko priznata enakovrednost posameznega ukrepa, skupine ukrepov ali sistemov, ki veljajo za sektor ali del sektorja v skladu z odstavki 4 do 7. Priznanje enakovrednosti se uporablja za trgovino med pogodbenicama z živalmi in živalskimi proizvodi, rastlinami in rastlinskimi proizvodi ali, po potrebi, za z njimi povezano blago.

2.   Kadar enakovrednost ni bila priznana, trgovina poteka pod pogoji, ki jih zahteva pogodbenica uvoznica, da se doseže njena ustrezna stopnja varnosti.

3.   Za priznanje enakovrednosti se zahtevata ocena in sprejetje:

4.   V svojih ocenah pogodbenici upoštevata že pridobljene izkušnje.

5.   Pogodbenica uvoznica sprejme sanitarni ali fitosanitarni ukrep pogodbenice izvoznice kot enakovreden, če pogodbenica izvoznica objektivno pokaže, da njen ukrep dosega ustrezno stopnjo varnosti pogodbenice uvoznice. V ta namen se članici uvoznici na zahtevo zagotovi ustrezen dostop zaradi pregleda, preskušanja in drugih ustreznih postopkov.

6.   Pogodbenici pri priznavanju enakovrednosti upoštevata smernice iz Codex Alimentarius, OIE, IPPC in Odbora STO za sanitarne in fitosanitarne ukrepe.

7.   Če se enakovrednost prizna, se pogodbenici lahko dogovorita za poenostavljen vzorec uradnega sanitarnega ali fitosanitarnega potrdila, potrebnega za vsako pošiljko z živalmi ali živalskimi proizvodi, rastlinami ali rastlinskimi proizvodi ali drugim povezanim blagom, namenjenim za uvoz.

1.   Odbor za sanitarne in fitosanitarne zadeve, ustanovljen v skladu s členom 16.2 (Specializirani odbori), vključuje predstavnike pristojnih organov pogodbenic.

2.   Odbor za sanitarne in fitosanitarne zadeve se sestane v roku enega leta od začetka veljavnosti tega sporazuma. Nato se sestaja najmanj enkrat na leto oziroma glede na dogovor med pogodbenicama. Na svojem prvem zasedanju določi poslovnik. Sestanki potekajo osebno, prek telefonske konference, videokonference, ali na kakšen drug način, glede na dogovor me pogodbenicama.

3.   Odbor za sanitarne in fitosanitarne zadeve se lahko dogovori za vzpostavitev tehničnih delovnih skupin, sestavljenih iz strokovnjakov pogodbenic, ki opredelijo in obravnavajo tehnična in znanstvena vprašanja, ki izhajajo iz tega poglavja, in preiskujejo možnosti za nadaljnje sodelovanje v zadevah skupnega interesa v zvezi s sanitarnimi in fitosanitarnimi zadevami. Kadar so potrebni dodatno strokovno znanje in izkušnje, lahko osebe, ki niso predstavniki pogodbenic, sodelujejo pri delu tehnične delovne skupine.

4.   Ta odbor za sanitarne in fitosanitarne zadeve se lahko ukvarja z vsemi zadevami, ki so povezane z učinkovitim delovanjem tega poglavja. Njegove pristojnosti in naloge so predvsem naslednje:

5.   Odbor za sanitarne in fitosanitarne zadeve izmenjuje informacije, strokovno znanje in izkušnje na področju dobrega počutja živali, da se spodbudi sodelovanje na področju dobrega počutja živali med pogodbenicama.

6.   Pogodbenici lahko s sklepom v Odboru za sanitarne in fitosanitarne zadeve sprejmeta priporočila in sklepe v zvezi z dovoljenjem za uvoz, izmenjavo informacij, preglednostjo, priznavanjem regionalizacije, enakovrednostjo in alternativnimi ukrepi, ter o kateri koli zadevi iz odstavkov 4 in 5.

1.   Kadar pogodbenica meni, da je ukrep druge pogodbenice v nasprotju ali bi lahko bil v nasprotju z obveznostmi iz tega poglavja ter meni, da ukrep povzroča ali bi lahko povzročil neupravičene ovire v trgovini, lahko v Odboru za sanitarne in fitosanitarne ukrepe zaprosi za tehnično posvetovanje, da se dosežejo vzajemno sprejemljive rešitve. Pristojni organi iz Priloge 5-A olajšujejo ta posvetovanja.

2.   Tehnična posvetovanja v Odboru za sanitarne in fitosanitarne zadeve se štejejo za zaključena v 30 dneh od dneva predložitve zahtevka za tehnična posvetovanja, razen če se pogodbenici dogovorita o nadaljevanju posvetovanj. Tehnična posvetovanja lahko potekajo prek telefonske konference, videokonference ali katerega koli drugega sredstva, o katerem se sporazumeta pogodbenici.

1.   Pogodbenici priznavata pomen olajševanja carine in trgovine v razvijajočem se svetovnem trgovinskem okolju. Pogodbenici se strinjata, da bosta okrepili sodelovanje na tem področju, da bi se z ustrezno zakonodajo in postopki ter tudi upravno usposobljenostjo zadevnih uprav dosegli cilji o spodbujanju olajševanja trgovine in hkrati zagotovil učinkovit carinski nadzor.

2.   V ta namen se pogodbenici strinjata, da zakonodaja ne sme biti diskriminatorna in da carinski postopki temeljijo na uporabi sodobnih metod in učinkovitega nadzora za boj proti goljufijam in za zaščito zakonite trgovine.

3.   Pogodbenici priznavata, da legitimni cilji javnih politik, vključno s cilji v zvezi z varovanjem, varnostjo in preprečevanjem goljufij, nikakor ne smejo biti ogroženi.

1.   Pogodbenici se strinjata, da njuni carinske določbe in postopki temeljijo na:

2.   Pogodbenici za izboljšanje delovnih metod in zagotovitev nediskriminacije, preglednosti, učinkovitosti, neoporečnosti in odgovornosti postopkov:

1.   Pogodbenici sodelujeta pri carinskih zadevah med svojimi organi, da bi zagotovili izpolnjevanje ciljev iz člena 6.1 (Cilji).

2.   Za okrepitev sodelovanja v carinskih zadevah, pogodbenici med drugim:

1.   Vsaka pogodbenica zagotovi olajševanje ter učinkovit nadzor pretovarjanja in tranzita prek njenega ozemlja.

2.   Pogodbenici spodbujata in izvajata regionalne tranzitne ureditve za olajšanje trgovine.

3.   Pogodbenici skrbita za sodelovanje in usklajevanje vseh zadevnih organov in agencij na svojih ozemljih, da se pospeši tranzitni promet.

1.   Vsaka pogodbenica zagotovi poenostavljene uvozne in izvozne postopke, ki so pregledni in učinkoviti, da se zmanjšajo stroški in poveča predvidljivost za gospodarske subjekte, vključno z malimi in srednjimi podjetji. Lažji dostop do carinskih poenostavitev je na voljo tudi za pooblaščene trgovce v skladu z objektivnimi in nediskriminatornimi merili.

2.   Pri zaključevanju formalnosti dajanja blaga v carinski postopek se uporabi enotna carinska deklaracija ali enakovredna elektronska različica.

3.   Pogodbenici uporabita sodobne carinske tehnike, vključno z oceno tveganja in revizijami po carinjenju, da se poenostavita in olajšata vstop in sprostitev blaga.

4.   Pogodbenici spodbujata postopni razvoj in uporabo sistemov, vključno s sistemi, ki temeljijo na informacijski tehnologiji, da se olajša elektronska izmenjava podatkov med njunimi trgovci, carinskimi organi in drugimi zadevnimi agencijami.

1.   Pristojbine in takse se uvedejo samo za opravljene storitve v zvezi z zadevnim uvozom ali izvozom in za kakršno koli formalnost, ki je potrebna za izvedbo takega uvoza ali izvoza. Ne presegajo približnih stroškov opravljenih storitev in se ne izračunavajo ad valorem.

2.   Informacije o pristojbinah in taksah se objavijo po uradno določenem mediju, ki lahko vključuje splet. Te informacije zajemajo razloge za pristojbino ali takso za opravljeno storitev, naziv pristojnega organa, pristojbino ali takso, ki se bo uporabila, ter kdaj in kako je treba izvesti plačilo.

3.   Nove ali spremenjene pristojbine in takse se ne uvedejo, dokler niso objavljene in dane na voljo informacije v skladu z odstavkom 2.

1.   Pogodbenici določita carinsko vrednost blaga v skladu s Sporazumom o carinskem vrednotenju.

2.   Pogodbenici sodelujeta z namenom, da dosežeta skupni pristop k vprašanjem v zvezi s carinskim vrednotenjem.

1.   Vsaka pogodbenica svoje postopke pregleda in sprostitve ter postopke preverjanja po vstopu oblikuje na podlagi načel ocene tveganja in uporabi revizij, namesto da vsako pošiljko posebej podrobno preučuje za skladnost z vsemi uvoznimi zahtevami.

2.   Pogodbenici se strinjata, da bosta sprejeli in uporabljali svoje zahteve in postopke za nadzor uvoza, izvoza, tranzita in pretovarjanja blaga na podlagi načel obvladovanja tveganja, ki se uporabljajo zato, da se ukrepi v zvezi s skladnostjo usmerijo na transakcije, ki jim je treba nameniti pozornost.

1.   Vsaka pogodbenica zagotovi učinkovite, hitre, nediskriminatorne in lahko dostopne postopke, ki zagotavljajo pravico do pritožbe proti upravnim ukrepom, odločbam in sklepom carinske uprave in drugih pristojnih organov, ki vplivajo na uvoz ali izvoz blaga ali blago v tranzitu.

2.   Pritožbeni postopki lahko vključujejo upravni pregled s strani nadzornega organa in sodno revizijo odločitev, sprejetih na upravni ravni, v skladu z zakonodajo pogodbenic.

1.   Vsaka pogodbenica objavi ali kako drugače da na voljo, vključno z elektronskimi sredstvi, svojo zakonodajo, predpise in upravne postopke ter druge zahteve v zvezi z olajševanjem carine in trgovine.

2.   Vsaka pogodbenica določi ali ohrani eno ali več informacijskih točk za obravnavo vprašanj zainteresiranih strani v zvezi z olajševanjem carine in trgovine.

1.   Odbor za carino, ustanovljen s členom 16.2 (Specializirani odbori), sestavljajo predstavniki carinskih in drugih pristojnih organov pogodbenic. Odbor za carino zagotovi pravilno izvajanje tega poglavja, Protokola 1 in vseh dodatnih določb, povezanih s carino, o katerih se pogodbenici lahko dogovorita. Pogodbenici lahko v Odboru za carino obravnavata vsa vprašanja, ki izhajajo iz tega, in o njih odločata.

2.   Pogodbenici lahko v Odboru za carino sprejemata priporočila in odločata glede vzajemnega priznavanja tehnik za obvladovanje tveganj, standardov tveganj, nadzora varnosti in programov trgovinskega partnerstva, vključno z vidiki, kot so prenos podatkov in skupne dogovorjene koristi ter morebitna druga vprašanja iz odstavka 1.

3.   Pogodbenici se lahko dogovorita za ad hoc srečanja za kakršno koli carinsko zadevo, vključno s pravili o poreklu in vsemi dodatnimi carinskimi predpisi, o katerih se medsebojno dogovorita. Po potrebi lahko ustanovita tudi podskupine za posebna vprašanja.

1.   To poglavje se uporablja za ukrepe, ki lahko vplivajo na trgovino in naložbe med pogodbenicama v zvezi s proizvodnjo energije iz obnovljivih in trajnostnih nefosilnih virov, predvsem vetra, sonca, aerotermalne, geotermalne, hidrotermalne energije in energije oceanov, vodne energije, biomase, deponijskega plina, plina iz komunalnih čistilnih naprav in bioplinov, vendar se ne uporablja za izdelke, iz katerih se proizvaja energija.

2.   To poglavje se ne uporablja za raziskovalne in razvojne projekte ali predstavitvene projekte, ki se izvajajo v nepridobitne namene.

3.   To poglavje ne posega v uporabo nobene druge zadevne določbe tega sporazuma, vključno z vsemi izjemami, pridržki ali omejitvami navedenih določb, ki se smiselno uporabljajo za ukrepe iz odstavka 1. Pojasniti je treba, da v primeru morebitne neskladnosti med tem poglavjem in katerimi koli drugimi določbami tega sporazuma prevladajo druge določbe tega sporazuma, kar zadeva to neskladnost.

1.   Kadar za izdelke za pridobivanje energije iz obnovljivih in trajnostnih nefosilnih virov obstajajo mednarodni ali regionalni standardi, pogodbenici te standarde ali ustrezne dele teh standardov uporabljata kot podlago za svoje tehnične predpise, razen kadar bi taki mednarodni standardi ali njihovi ustrezni deli predstavljali neučinkovito ali neustrezno sredstvo za uresničevanje zastavljenih legitimnih ciljev. Za namen uporabe tega odstavka se Mednarodna organizacija za standardardizacijo (ISO) in Mednarodna elektrotehniška komisija (IEC) še zlasti štejeta kot ustrezna mednarodna standardizacijska organa.

2.   Kadar je to primerno, pogodbenici določita tehnične predpise, ki temeljijo na zahtevah izdelka z vidika zmogljivosti, vključno z okoljsko zmogljivostjo, ne pa z vidika oblikovnih ali opisnih značilnosti.

3.   V zvezi z izdelki, navedenimi v poglavju 84 harmoniziranega sistema (razen 8401) ter v HS 850231 in 854140:

Pojasniti je treba, da ta odstavek ne posega v uporabo zahtev pogodbenic, ki se ne nanašajo na izdelke iz tega odstavka, kot so urbanistični zakoni ali gradbeni predpisi.

1.   Za to poglavje veljajo izjeme iz člena 2.14 (Splošne izjeme), člena 8.62 (Splošne izjeme), člena 9.3 (Varnost in splošne izjeme) ter, za večjo jasnost, ustrezne določbe poglavja XVI (Institucionalne, splošne in končne določbe).

2.   V pojasnilo – ob spoštovanju zahteve, da se taki ukrepi ne uporabljajo na način, ki bi pomenil sredstvo za samovoljno ali neupravičeno diskriminacijo med izdelki pogodbenic, ponudniki storitev ali vlagatelji, kadar prevladujejo enaki pogoji ali prikrito omejevanje trgovine in naložb med pogodbenicama, se nobena določba iz tega poglavja ne razlaga tako, da se pogodbenici prepreči sprejemanje ali izvrševanje kakršnih koli ukrepov, potrebnih za varno delovanje zadevnih energetskih omrežij ali varnost oskrbe z energijo.

1.   V Odboru za trgovino, ustanovljenem v skladu s členom 16.1 (Odbor za trgovino), pogodbenici sodelujeta in si izmenjujeta informacije o vseh vprašanjih, ki so pomembna za izvajanje tega poglavja. Pogodbenici lahko s sklepom Odbora za trgovino sprejmeta ustrezne izvedbene ukrepe za ta namen ter po potrebi posodobita to poglavje.

2.   Sodelovanje lahko vključuje:

1.   Pogodbenici ob potrditvi svojih obvez iz Sporazuma STO uvajata potrebne ureditve za postopno vzajemno liberalizacijo trgovine s storitvami, ustanavljanja in elektronskega poslovanja.

2.   Če ni drugače določeno:

3.   Vsaka pogodbenica ohrani pravico do urejanja in uvajanja novih predpisov za izpolnjevanje legitimnih ciljev politike v skladu s tem poglavjem.

4.   To poglavje se ne uporablja za ukrepe, ki vplivajo na fizične osebe, ki želijo dostop do trga delovne sile pogodbenice, ali za ukrepe glede državljanstva, prebivališča ali stalne zaposlitve. Nobena določba tega poglavja pogodbenici ne preprečuje uporabe ukrepov za urejanje vstopa fizičnih oseb na ozemlje druge pogodbenice ali za njihovo začasno bivanje, vključno z ukrepi, potrebnimi za zavarovanje celovitosti njenih meja in zagotovitev urejenega prehajanja fizičnih oseb čez njene meje, če se taki ukrepi ne uporabljajo tako, da izničujejo ali omejujejo ugodnosti (4) za drugo pogodbenico pod pogoji iz tega poglavja.

1.   Pri dostopu do trga prek čezmejnega opravljanja storitev vsaka pogodbenica storitvam in ponudnikom storitev druge pogodbenice zagotavlja obravnavo, ki ni manj ugodna od obravnave, določene v določilih, omejitvah in pogojih, ki so dogovorjeni in navedeni v seznamih specifičnih obvez.

2.   V sektorjih, v katerih se sprejmejo obveze v zvezi z dostopom do trga, so ukrepi, ki jih posamezna pogodbenica ne sme sprejeti ali ohraniti v kateri koli regiji ali na svojem celotnem ozemlju, razen če je v njenem seznamu specifičnih obvez določeno drugače, opredeljeni kot:

1.   Vsaka pogodbenica v sektorjih, ki so vpisani na njen seznam specifičnih obvez ter so v skladu z vsemi pogoji in pridržki, ki so v njem določeni, zagotavlja, da obravnava storitev in ponudnikov storitev druge pogodbenice glede vseh ukrepov, ki vplivajo na čezmejno opravljanje storitev, ni manj ugodna od obravnave, ki jo zagotavlja lastnim podobnim storitvam in ponudnikom storitev.

2.   Pogodbenica lahko izpolni zahtevo iz odstavka 1, tako da storitve in ponudnike storitev druge pogodbenice obravnava bodisi formalno enako bodisi formalno drugače kot obravnava lastne podobne storitve in ponudnike storitev.

3.   Formalno enaka ali formalno drugačna obravnava se šteje za manj ugodno, če spremeni konkurenčne pogoje v korist storitev ali ponudnikov storitev ene pogodbenice v primerjavi s storitvami ali ponudniki storitev druge pogodbenice.

4.   Specifične obveze, sprejete v skladu s tem členom, se ne razlagajo kot zahteva za pogodbenico, da zagotovi nadomestilo za inherenten podrejen konkurenčni položaj zaradi tujega izvora zadevnih storitev ali ponudnikov storitev.

1.   Sektorji, ki jih pogodbenica liberalizira v skladu s tem oddelkom, ter, na podlagi pridržkov, omejitve dostopa do trga in nacionalne obravnave, ki se uporabljajo za storitve in ponudnike storitev druge pogodbenice v teh sektorjih, so določeni v njenem seznamu specifičnih obvez.

2.   Pogodbenici ne smeta sprejeti novih ali bolj diskriminatornih ukrepov za storitve ali ponudnike storitev druge pogodbenice v zvezi s specifičnimi obvezami, sprejetimi v skladu z odstavkom 1.

1.   Pri dostopu do trga prek ustanavljanja vsaka pogodbenica gospodarskim subjektom in podjetnikom druge pogodbenice zagotavlja obravnavo, ki ni manj ugodna od obravnave, določene v določilih, omejitvah in pogojih, ki so dogovorjeni in podrobno določeni v njenem seznamu specifičnih obvez.

2.   V sektorjih, v katerih se sprejmejo obveze v zvezi z dostopom do trga, so ukrepi, ki jih posamezna pogodbenica ne sme sprejeti ali ohraniti v kateri koli regiji ali na svojem celotnem ozemlju, razen če je v njenem seznamu specifičnih obvez določeno drugače, opredeljeni kot:

1.   V sektorjih iz seznama specifičnih obvez in v skladu s pogoji in pridržki ki so v njej določeni, vsaka pogodbenica v zvezi z vsemi ukrepi, ki vplivajo na gospodarske subjekte (16), gospodarskim subjektom in podjetnikom druge pogodbenice zagotovi obravnavo, ki ni manj ugodna od tiste, ki jo zagotavlja lastnim gospodarskim subjektom in podjetnikom.

2.   Pogodbenica lahko izpolni zahtevo iz odstavka 1, tako da gospodarske subjekte in podjetnike druge pogodbenice obravnava bodisi formalno enako bodisi formalno drugače kot obravnava lastne podobne gospodarske subjekte in podjetnike.

3.   Formalno enaka ali formalno drugačna obravnava se šteje za manj ugodno, če spremeni konkurenčne pogoje v korist gospodarskih subjektov ali podjetnikov pogodbenice v primerjavi s podobnimi gospodarskimi subjekti in podjetniki druge pogodbenice.

4.   Specifične obveze, sprejete v skladu s tem členom, se ne razlagajo kot zahteva za pogodbenico, da zagotovi nadomestilo za inherenten podrejen konkurenčni položaj zaradi tujega izvora zadevnih gospodarskih subjektov ali podjetnikov.

1.   Sektorji, ki jih pogodbenica liberalizira v skladu s tem oddelkom, ter, na podlagi pridržkov, omejitve dostopa do trga in nacionalne obravnave, ki se uporabljajo za gospodarske subjekte in podjetnike druge pogodbenice v teh sektorjih, so določeni v seznamu specifičnih obvez prve pogodbenice.

2.   Pogodbenici ne smeta sprejeti novih ali bolj diskriminatornih ukrepov za gospodarske subjekte in podjetnike druge pogodbenice v zvezi s specifičnimi obvezami, sprejetimi v skladu z odstavkom 1.

1.   Ta oddelek se uporablja za ukrepe pogodbenic v zvezi z vstopom na njuno ozemlje in začasnim bivanjem na njunem ozemlju ključnega osebja, diplomiranih pripravnikov in prodajalcev poslovnih storitev v skladu z odstavkom 4 člena 8.1 (Področje uporabe in opredelitev pojmov).

2.   V tem oddelku:

1.   Za vsak sektor, liberaliziran v skladu z oddelkom C (Ustanavljanje), in ob upoštevanju morebitnih pridržkov s svojega seznama posebnih obvez, vsaka pogodbenica podjetnikom druge pogodbenice omogoči, da v svojem gospodarskem subjektu začasno zaposlijo fizične osebe te druge pogodbenice, če so ti zaposleni ključno osebje ali diplomirani pripravniki, kot je določeno v členu 8.13 (Področje uporabe in opredelitev). Njihov začasni vstop in bivanje lahko trajata največ tri leta za osebje, premeščeno znotraj podjetja, 90 dni v katerem koli dvanajstmesečnem obdobju za poslovne obiskovalce za namene ustanovitve gospodarskega subjekta in eno leto za diplomirane pripravnike. Za osebe, premeščene znotraj podjetja, se to obdobje lahko podaljša za dve dodatni leti, v skladu z domačim pravom. (18)

2.   Za vsak sektor, liberaliziran v skladu z oddelkom C (Ustanavljanje), so ukrepi, ki jih pogodbenica ne ohrani ali sprejme, razen če je v seznamu specifičnih obvez določeno drugače, opredeljeni kot omejitve skupnega števila fizičnih oseb, ki jih podjetnik lahko premesti kot ključno osebje ali diplomirane pripravnike v določenem sektorju v obliki številčnih kvot ali zahteve po preverjanju gospodarskih potreb, ter kot diskriminatorne omejitve.

1.   Ta člen pogodbenicama v ničemer ne preprečuje, da od fizičnih oseb zahtevata potrebne kvalifikacije in/ali strokovne izkušnje, določene na ozemlju, na katerem se storitev opravlja, za zadevni sektor dejavnosti.

2.   Pogodbenici spodbujata ustrezne strokovne organe na svojih ozemljih, da oblikujejo in predložijo skupno priporočilo o vzajemnem priznavanju Odboru za trgovino s storitvami, naložbe in javna naročila, ustanovljenemu v skladu s členom 16.2 (Specializirani odbori). Takšno priporočilo je podprto z dokazi o:

3.   Odbor za trgovino s storitvami, naložbe in javna naročila po prejemu skupnega priporočila v razumnem roku pregleda skupno priporočilo, da ugotovi, ali je skladno s tem sporazumom.

4.   Kadar je bilo na podlagi informacij iz odstavka 2 ugotovljeno, da je priporočilo v skladu s tem sporazumom, pogodbenici sprejmeta potrebne ukrepe, da s pogajanji prek svojih pristojnih organov ali namestnikov, ki jih pooblasti pogodbenica, dosežeta Sporazum o vzajemnem priznavanju.

1.   Ta pododdelek se uporablja za ukrepe pogodbenic v zvezi z zahtevami in postopki za izdajanje dovoljenj ali zahtevami po kvalifikacijah in postopki za potrditev kvalifikacij, ki vplivajo na:

2.   Ta pododdelek se uporablja samo za sektorje, za katere je pogodbenica prevzela specifične obveze in le v obsegu, v katerem se te specifične obveze uporabljajo.

3.   Ta pododdelek se ne uporablja za ukrepe, kadar ti ukrepi pomeni omejitve, kakor so navedene v členu 8.5 (Dostop do trga) in členu 8.10 (Dostop do trga) ali členu 8.6 (Nacionalna obravnava) in členu 8.11 (Nacionalna obravnava).

4.   V tem pododdelku:

1.   Pogodbenici zagotavljata, da ukrepi glede zahtev in postopkov za izdajanje dovoljenj ter zahtev po kvalifikacijah in postopkov za potrditev kvalifikacij, temeljijo na merilih, ki so:

2.   Odobritev ali dovoljenje se glede na razpoložljivost izda takoj, ko se na podlagi ustreznega pregleda ugotovi, da so bili pogoji izpolnjeni.

3.   Vsaka pogodbenica ohrani ali vzpostavi sodne, arbitražne ali upravne svete ali postopke, ki na zahtevo prizadetega podjetnika ali ponudnika storitev omogočajo takojšen pregled upravnih sklepov, ki vplivajo na ustanavljanje, čezmejno opravljanje storitev ali začasno bivanje fizičnih oseb iz poslovnih razlogov, ter, kadar je utemeljeno, uvede ustrezna pravna sredstva proti takim sklepom. Kadar taki postopki niso neodvisni od urada, ki mu je zaupan zadevni upravni sklep, vsaka pogodbenica zagotovi, da postopki dejansko omogočijo objektiven in nepristranski pregled.

Ta odstavek se ne sme razlagati v smislu zahteve, da pogodbenica ustanavlja take svete oziroma uvaja take postopke, kadar to ne bi bilo v skladu z njihovo ustavno ureditvijo ali z naravo njihovih pravnih sistemov.

1.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da so postopki in formalnosti za izdajanje dovoljenj in potrditev kvalifikacij čim preprostejši in ne zapletajo ali zavlačujejo po nepotrebnem opravljanja storitve. Vse pristojbine (20) za izdajanje ali odobritev dovoljenj, ki jih imajo lahko vložniki zaradi svojega zahtevka, morajo biti razumne in ne smejo omejevati opravljanja storitve.

2.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da je pristojni organ pri postopkih in odločitvah v zvezi z izdajanjem ali odobritvijo dovoljenj nepristranski do vseh vložnikov. Pristojni organ bi moral odločitve sprejeti neodvisno in ne bi smel biti odgovoren nobenemu ponudniku storitev, za katere je potrebno dovoljenje ali odobritev.

3.   Kadar za zahtevke obstajajo določeni časovni roki, mora vložnik imeti na voljo razumno časovno obdobje za predložitev zahtevka. Pristojni organ začne takšne zahtevke obravnavati brez nepotrebnega odlašanja. Kadar je mogoče, veljajo za zahtevke v elektronski obliki enaki pogoji glede pristnosti kot za zahtevke v papirni obliki.

4.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da se obravnava zahtevka, vključno s končno odločitvijo, zaključi v razumnem časovnem obdobju od predložitve popolnega zahtevka. Vsaka pogodbenica si prizadeva za vzpostavitev običajnega časovnega okvira za obravnavo zahtevka.

5.   Kadar pristojni organ meni, da je zahtevek nepopoln, v razumnem roku po prejemu takega zahtevka o tem obvesti vložnika in v največji možni meri navede dodatne informacije, potrebne za dopolnitev zahtevka, ter omogoči vložniku, da pomanjkljivosti odpravi.

6.   Kadar je to mogoče, se namesto izvirnega dokumenta sprejmejo overjene kopije.

7.   Kadar pristojni organ zavrne zahtevek, o tem brez nepotrebnega odlašanja pisno obvesti vložnika. Načeloma je treba vložnika, če to zahteva, obvestiti tudi o razlogih za zavrnitev zahtevka in roku za pritožbo zoper odločbo. Kadar je to ustrezno, je vložniku treba dovoliti, da v razumnem roku ponovno vloži zahtevek.

8.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da dovoljenje ali odobritev, ko je dodeljeno, začne veljati brez nepotrebnega odlašanja v skladu z določili in pogoji, navedenimi v njem.

1.   Pogodbenici sprejmeta dogovor, določen v naslednjih odstavkih, glede računalniških storitev, liberaliziranih v skladu z oddelkom B (Čezmejno opravljanje storitev), oddelkom C (Ustanavljanje) in oddelkom D (Začasna prisotnost fizičnih oseb iz poslovnih razlogov).

2.   Pogodbenici razumeta, da oznaka Združenih narodov CPC (21) 84, ki se uporablja za opis računalniških in sorodnih storitev, zajema vse računalniške in sorodne storitve. Tehnološki razvoj je privedel do večje ponudbe teh storitev v obliki svežnja ali paketa sorodnih storitev, ki lahko vključuje nekatere ali vse osnovne funkcije iz odstavka 3. Na primer, storitve, kot so gostovanje spletnih strani oziroma domen, storitve rudarjenja podatkov in mrežno računalništvo, sestavlja kombinacija osnovnih funkcij računalniških storitev.

3.   Računalniške in sorodne storitve, ne glede na to, ali se izvajajo prek omrežja, vključno s spletom, vključujejo vse storitve, ki zagotavljajo naslednje ali kombinacije naslednjega:

4.   Pogodbenici se zavedata, da računalniške in sorodne storitve v številnih primerih omogočajo izvajanje drugih storitev (23) tako prek elektronskih kot drugih sredstev. Vendar je v takih primerih pomembno razlikovati med računalniškimi in sorodnimi storitvami (tj. spletno gostovanje ali gostovanje aplikacij) ter drugimi storitvami (24), ki jih omogočajo računalniške in sorodne storitve. Druge storitve, ne glede na to, ali jih omogočajo računalniške in sorodne storitve ali ne, niso zajete v CPC 84.

1.   Ta pododdelek se uporablja za ukrepe, ki vplivajo na trgovino s telekomunikacijskimi storitvami, in določa načela regulativnega okvira za telekomunikacijske storitve, liberalizirane v skladu z oddelki B do D.

2.   Ta pododdelek se ne uporablja za noben ukrep, ki ga sprejme ali ohrani pogodbenica, v zvezi s kabelskim ali radiodifuznim oddajanjem radijskih in televizijskih programov.

3.   Nobena določba tega pododdelka se ne razlaga tako, da od pogodbenice zahteva:

4.   Vsaka pogodbenica uvede, ohrani, spremeni ali odpravi pravice in obveznosti ponudnikov storitev iz člena 8.26 (Dostop do javnih telekomunikacijskih omrežij in storitev in njihova uporaba), člena 8.28 (Medomrežno povezovanje), člena 8.29 (Medomrežno povezovanje z glavnimi ponudniki), člena 8.30 (Ravnanje glavnih ponudnikov), člena 8.32 (Razvezani dostop do omrežnih elementov), člena 8.33 (Kolokacija), člena 8.34 (Nadaljnja prodaja), člena 8.35 (Souporaba infrastrukture), člena 8.36 (Zagotavljanje storitve zakupljenih vodov) in člena 8.38 (Obalne sprejemne postaje za podmorske kable) na način, ki je v skladu z njenim domačim pravom in notranjimi postopki, ki urejajo telekomunikacijske trge. Takšni postopki od zakonodajalcev Unije zahtevajo analizo zadevnih trgov izdelkov in storitev iz ustrezne zakonodaje Unije, imenovanje ponudnika storitev, ki ima na trgu znatno moč, ter sklep zakonodajalcev, ki temelji na taki analizi, da se uvedejo, ohranijo, spremenijo ali odpravijo takšne pravice in obveznosti.

1.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da imajo vsi ponudniki storitev druge pogodbenice dostop do vseh javnih telekomunikacijskih omrežij in storitev ter njihove uporabe, ponujenimi na njenem ozemlju ali prek njenih meja, vključno z zasebnimi zakupljenimi vodi, pod razumnimi, nediskriminatornimi in preglednimi pogoji, vključno kot je določeno v odstavkih 2 in 3.

2.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da taki ponudniki storitev lahko:

3.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da lahko vsi ponudniki storitev druge pogodbenice uporabijo javna telekomunikacijska omrežja in storitve za prenos informacij na njeno ozemlje ali čez meje, vključno s podjetniškimi komunikacijami takih ponudnikov storitev in za dostop do podatkov, vsebovanih v podatkovnih bazah ali kako drugače shranjenih v obliki, ki omogoča dostop do podatkov s čitalniki na ozemlju katere koli pogodbenice. Vsi novi ali spremenjeni ukrepi pogodbenice, ki bistveno vplivajo na tako uporabo, se sporočijo drugi pogodbenici in so predmet posvetovanj.

1.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da imajo vsi ponudniki, pooblaščeni za zagotavljanje telekomunikacijskih storitev na njenem ozemlju, pravico in obveznost, da se pogajajo o medomrežnem povezovanju z drugimi ponudniki javno dostopnih telekomunikacijskih omrežij in storitev. O medomrežnem povezovanju se je treba načeloma dogovoriti na podlagi poslovnih pogajanj med zadevnima pogodbenicama.

2.   Regulativni organi zagotovijo, da ponudniki, ki v procesu pogajanja o ureditvi medomrežnega povezovanja pridobijo informacije od drugega podjetja, te informacije uporabljajo samo za namen, za katerega so jih dobili, in vedno spoštujejo zaupnost poslanih ali shranjenih informacij.

1.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da vsi glavni ponudniki na njenem ozemlju zagotavljajo medomrežno povezovanje za infrastrukturo in opremo ponudnikov javnih telekomunikacijskih omrežij ali storitev druge pogodbenice na kateri koli tehnično izvedljivi točki omrežja glavnega ponudnika. Tako medomrežno povezovanje se zagotovi:

2.   Vsaka pogodbenica zahteva, da glavni ponudniki na njenem ozemlju javno objavijo svoje dogovore o medomrežnem povezovanju ali svoje referenčne ponudbe za medomrežno povezovanje.

3.   Postopki, ki se uporabljajo za medomrežno povezovanje z glavnim ponudnikom, se javno objavijo.

4.   Kadar ponudniki javnih telekomunikacijskih omrežij ali storitev ne morejo rešiti sporov glede pogojev in cen, na katerih je treba zagotoviti medomrežno povezovanje z glavnim ponudnikom, se obrnejo na regulativni organ, ki si prizadeva za rešitev sporov v najkrajšem možnem času in v vsakem primeru najpozneje v 180 dneh po prejemu dokumentacije v zvezi s tem, čeprav reševanje zapletenih sporov lahko traja več kot 180 dni.

1.   Vsaka pogodbenica lahko glavnim ponudnikom naloži obveznosti nediskriminacije v povezavi z medomrežnim povezovanjem ali dostopom.

2.   Obveznosti nediskriminacije zagotavljajo zlasti, da glavni ponudnik uporablja enake pogoje v enakih okoliščinah za druge ponudnike, ki zagotavljajo enakovredne storitve, ter zagotavlja storitve in informacije za druge pod enakimi pogoji in na enaki kakovostni ravni kot za svoje storitve ali storitve svojih hčerinskih podjetij ali partnerjev.

1.   Vsaka pogodbenica naloži obveznosti glavnim ponudnikom, da pravočasno in pod pogoji, ki so razumni, pregledni in nediskriminatorni, izpolnijo utemeljene zahteve za razvezani dostop do in uporabo posebnih omrežnih elementov ter pripadajoče infrastrukture na kateri koli tehnično izvedljivi točki, in zlasti:

2.   Kadar pogodbenica obravnava obveznosti iz odstavka 1, lahko med drugim upošteva naslednje dejavnike:

1.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da glavni ponudniki na njenem ozemlju ponudnikom javnih telekomunikacijskih omrežij ali storitev druge pogodbenice pravočasno in pod pogoji, ki so razumni in nediskriminatorni, zagotovijo fizično kolokacijo opreme, ki je potrebna za povezavo ali razvezani dostop do omrežnih elementov

2.   Vsaka pogodbenica lahko v skladu s svojim domačim pravom določi lokacije, na katerih od glavnih ponudnikov na svojem ozemlju zahteva, da zagotovijo kolokacijo v skladu z odstavkom 1.

1.   Vsaka pogodbenica mora biti zmožna, ob upoštevanju načela sorazmernosti, naložiti kateremu koli glavnemu ponudniku, ki ima pravico do namestitve infrastrukture na javno ali zasebno zemljišče oziroma nad ali podenj, souporabo take infrastrukture ali zemljišč, vključno z zgradbami, vhodi v zgradbe, napeljavo v zgradbah, stebri, antenami, stolpi in drugimi podpornimi konstrukcijami, drogovi, vodi, kanali, vstopnimi jaški in priključnimi omaricami.

2.   Vsaka pogodbenica lahko v skladu s svojim domačim pravom opredeli infrastrukturo, do katere morajo glavni ponudniki na njenem ozemlju zagotoviti dostop v skladu z odstavkom 1, ker takšne infrastrukture, ki bi zagotavljala konkurenčne storitve, ni mogoče nadomestiti na ekonomsko ali tehnično izvedljiv način.

1.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da je njen regulativni organ za telekomunikacije ločen od vseh ponudnikov javnih telekomunikacijskih omrežij ali storitev oziroma telekomunikacijske opreme ter jim tudi ni odgovoren. V ta namen vsaka pogodbenica zagotovi, da njen regulativni organ za telekomunikacije nima finančnih interesov pri takih ponudnikih ali nadzora nad njimi.

2.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da so odločitve in postopki regulativnih organov za telekomunikacije pravični in nepristranski za vse udeležence na trgu ter da so sprejeti in se izvajajo brez nepotrebnega odlašanja. V ta namen vsaka pogodbenica zagotovi, da finančni interes, ki ga ima pri ponudniku javnih telekomunikacijskih omrežij ali storitev, ne vpliva na odločitve in postopke njenega regulativnega organa za telekomunikacije.

3.   Pristojnosti zakonodajnih organov se izvajajo pregledno v skladu z veljavnim domačim pravom.

4.   Regulativni organi imajo pristojnost, s katero zagotovijo, da jim ponudniki telekomunikacijskih prenosnih omrežij in storitev na njihovih zadevnih ozemljih na zahtevo nemudoma predložijo vse informacije, vključno s finančnimi informacijami, ki so potrebne, da regulativni organi lahko izvedejo svoje naloge v skladu s tem pododdelkom. Zahtevane informacije morajo biti v ustreznem sorazmerju z uspešnostjo nalog regulativnih organov in obravnavane v skladu z zahtevami o zaupnosti.

5.   Regulativni organ mora biti zadostno pooblaščen za urejanje sektorja. Naloge, ki jih opravlja regulativni organ, se objavijo v lahko dostopni in jasni obliki, zlasti kadar so te naloge dodeljene več kot enemu organu.

1.   Vsaka pogodbenica ima pravico opredeliti vrsto obveznosti univerzalne storitve, ki jo želi ohraniti.

2.   Take obveznosti se same po sebi ne bodo štele za protikonkurenčne, če se bodo obravnavale na pregleden, nediskriminatoren in konkurenčno nevtralen način ter ne bodo povzročale večjega bremena, kot je potrebno za vrsto univerzalne storitve, ki jo opredeli pogodbenica.

3.   Kadar pogodbenica od ponudnika telekomunikacijskih storitev zahteva, da zagotovi imenik naročnikov, ta pogodbenica zagotovi, da ponudnik pri obravnavi informacij, ki jih je prejel od drugih ponudnikov takih telekomunikacijskih storitev, uporablja načelo nediskriminacije.

1.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da so postopki za izdajanje dovoljenj čim preprostejši in ne zapletajo ali zavlačujejo po nepotrebnem opravljanja storitve.

2.   Kadar pogodbenica od ponudnika javnih telekomunikacijskih omrežij ali storitev zahteva, da ima dovoljenje, ta pogodbenica javno objavi:

3.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da se vložniku na zahtevo v pisni obliki predložijo razlogi za zavrnitev izdaje dovoljenja.

4.   Vložnik zahtevka za dovoljenje mora imeti možnost, da se obrne na pritožbeni organ, če meni, da je bila zavrnitev dovoljenja neupravičena.

5.   Vse pristojbine (29) za izdajanje dovoljenj ali odobritev, ki jih imajo lahko vložniki zaradi svojega zahtevka, morajo biti razumne in ne smejo omejevati opravljanja storitve.

1.   Vsi postopki za dodeljevanje in uporabo omejenih virov, vključno s frekvencami, številkami in pravicami poti, se izvajajo pravočasno ter na objektiven, pregleden in nediskriminatoren način. Trenutno stanje dodeljenih frekvenčnih pasov se javno objavi, podrobna opredelitev frekvenc, dodeljenih za posebno državno uporabo, pa se ne zahteva.

2.   Pogodbenici se zavedata, da odločitve o dodeljevanju upravljanja spektra in frekvenčnih pasov, niso ukrepi, ki so sami po sebi neskladni s členom 8.5 (Dostop do trga) in členom 8.10 (Dostop do trga). V skladu s tem vsaka pogodbenica ohrani pravico do izvajanja svojih politik v zvezi z upravljanjem frekvenc in spektra, ki lahko vplivajo na številne ponudnike javnih telekomunikacijskih storitev, če se to izvaja na način, ki je skladen s tem poglavjem. Pogodbenici prav tako ohranita pravico do dodeljevanja frekvenčnih pasov ob upoštevanju obstoječih in prihodnjih potreb.

1.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da njen regulativni organ za telekomunikacije ohrani ustrezne postopke in pristojnosti za izvajanje notranjih ukrepov v zvezi z obveznostmi iz tega pododdelka. V teh postopkih in pristojnostih je zajeta možnost uvedbe pravočasnih, sorazmernih in učinkovitih sankcij ter možnost spremeniti, začasno prekiniti uporabo in preklicati dovoljenja.

2.   Kadar glavni ponudnik zavrne uporabo pravic in obveznosti iz člena 8.29 (Medomrežno povezovanje z glavnimi ponudniki), člena 8.30 (Ravnanje glavnih ponudnikov), člena 8.31 (Ukrepi za varstvo konkurence, ki se uporabljajo za glavne ponudnike), člena 8.32 (Razvezani dostop do omrežnih elementov), člena 8.33 (Kolokacija), člena 8.34 (Nadaljnja prodaja), člena 8.35 (Souporaba infrastrukture) ali člena 8.36 (Zagotavljanje storitve zakupljenih vodov), lahko ponudnik, ki zaprosi za to storitev, prosi za posredovanje regulativnega organa, ki v skladu s svojim domačim pravom, izda zavezujočo odločbo v najkrajšem možnem časovnem obdobju, v vsakem primeru pa v razumnem časovnem obdobju.

1.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da imajo ponudniki javnih telekomunikacijskih omrežij ali storitev druge pogodbenice dovolj časa, da se obrnejo na regulativni organ za telekomunikacije ali drug zadevni organ za reševanje sporov, nastalih zaradi notranjih ukrepov, ki obravnavajo zadeve iz tega pododdelka.

2.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da se lahko vsi ponudniki javnih telekomunikacijskih omrežij ali storitev druge pogodbenice, ki jo zadeva odločitev regulativnega organa za telekomunikacije, pritožijo zoper tako odločitev pri sodnem ali upravnem organu, ki je neodvisen od udeleženih strank.

3.   Kadar pritožbeni organ ni sodni organ, se v pisni obliki predložijo razlogi za njegovo odločbo, to pa preveri nepristranski in neodvisni sodni organ.

4.   Zadevne stranke morajo odločbe pritožbenih organov izvajati učinkovito v skladu z veljavnim domačim pravom in notranjimi postopki. Pritožba ne sme biti razlog, da zadevna stranka ne upošteva odločbe regulativnega organa, razen če ustrezni organ te odločbe ne prekliče.

1.   Ker se pogodbenici zavedata hitrega razvoja telekomunikacijske industrije in industrije informacijske tehnologije tako v domačem kot mednarodnem okviru, sodelujeta, da bi spodbudili razvoj takih storitev in dosegli čim večje koristi iz uporabe telekomunikacijske in informacijske tehnologije za pogodbenici.

2.   Področja sodelovanja lahko vključujejo:

3.   Področja sodelovanja lahko vključujejo:

1.   Ta pododdelek določa načela regulativnega okvira za vse finančne storitve, liberalizirane v skladu z oddelki B (Čezmejno opravljanje storitev), C (Ustanavljanje) in D (Začasna prisotnost fizičnih oseb iz poslovnih razlogov).

2.   V tem pododdelku:

1.   Nobena določba tega sporazuma se ne razlaga tako, da pogodbenici preprečuje sprejetje ali ohranitev razumnih ukrepov iz bonitetnih razlogov, kot so:

2.   Ti ukrepi ne smejo biti bolj obremenjujoči, kot je potrebno za dosego njihovega cilja, in ne smejo biti niti sredstvo samovoljne ali neutemeljene diskriminacije ponudnikov finančnih storitev druge pogodbenice v primerjavi s podobnimi lastnimi ponudniki finančnih storitev niti sredstvo prikritega omejevanja trgovine s storitvami.

3.   Nobena določba tega sporazuma pogodbenici ne nalaga obveznosti, da razkrije informacije, ki zadevajo posle in račune posameznih potrošnikov ali razkritje katere koli zaupne ali varovane informacije, s katerimi razpolagajo javni subjekti.

4.   Vsaka pogodbenica si prizadeva zagotoviti, da se na njenem ozemlju izvajajo in uporabljajo „Temeljna načela za učinkovit bančni nadzor“ Baselskega odbora, standardi in načela Mednarodnega združenja zavarovalnih nadzornikov, „Cilji in načela ureditve vrednostnih papirjev“ Mednarodnega združenja nadzora vrednostnih papirjev ter mednarodno sprejeti standardi za preglednost in izmenjavo informacij za davčne namene, kakor so določeni v vzorčni davčni konvenciji OECD iz leta 2017 o dohodku in kapitalu.

5.   V skladu s členom 8.6 (Nacionalna obravnava) in brez poseganja v druga sredstva bonitetne ureditve čezmejnega trgovanja s finančnimi storitvami lahko pogodbenica zahteva registracijo ali odobritev finančnih instrumentov in ponudnikov čezmejnih finančnih storitev druge pogodbenice.

1.   Vsaka pogodbenica v skladu z ustreznimi zaščitnimi ukrepi glede varovanja zasebnosti ter zaupnosti ponudniku finančne storitve druge pogodbenice dovoli prenos informacij v elektronski ali drugi obliki s svojega ozemlja na ozemlje druge pogodbenice za obdelavo podatkov, če je takšna obdelava potrebna za običajno poslovanje ponudnika finančne storitve.

2.   Vsaka pogodbenica sprejme ali ohrani ustrezne zaščitne ukrepe glede varovanja zasebnosti in osebnih podatkov, tudi posameznih evidenc in računov, pod pogojem da se ti zaščitni ukrepi ne uporabljajo za izogibanje določbam tega sporazuma.

1.   Nobena določba tega poglavja se ne razlaga tako, da pogodbenici, vključno z njenimi javnimi subjekti, preprečuje, da bi na svojem ozemlju sama izvajala ali opravljala dejavnosti ali storitve, ki so del javnega pokojninskega zavarovanja ali obveznega sistema socialne varnosti, razen kadar te dejavnosti lahko opravljajo ponudniki finančnih storitev v konkurenci z javnimi subjekti ali zasebnimi ustanovami, kot to določa domača zakonodaja pogodbenice.

2.   Nobena določba tega sporazuma se ne uporablja za dejavnosti, ki jih opravljajo centralne banke ali monetarni organi ali kateri koli drugi javni subjekt pri izvajanju denarne politike ali politike deviznega tečaja.

3.   Nobena določba tega poglavja se ne razlaga tako, da pogodbenici, vključno z njenimi javnimi subjekti, preprečuje, da bi na svojem ozemlju sama izvajala ali opravljala dejavnosti ali storitve za račun ali z jamstvom ali z uporabo finančnih sredstev pogodbenice, vključno z njenimi javnimi subjekti, razen kadar te dejavnosti lahko opravljajo ponudniki finančnih storitev v konkurenci z javnimi subjekti ali zasebnimi ustanovami, kot to določa domača zakonodaja pogodbenice.

1.   Ta pododdelek določa načela liberalizacije mednarodnega pomorskega prometa v skladu z oddelki B (Čezmejno opravljanje storitev), C (Ustanavljanje) in D (Začasna prisotnost fizičnih oseb iz poslovnih razlogov).

2.   V tem pododdelku „mednarodni pomorski promet“ vključuje prevoze od vrat do vrat in večmodalne prevoze, ki pomeni prevoz blaga z več kot eno vrsto prevoza in ki vključuje pomorski del prevozne verige, z enotnim prevoznim dokumentom in v ta namen vključuje pravico do neposrednega sklepanja pogodb s ponudniki drugih vrst prevoza;

3.   Pogodbenici se glede mednarodnega pomorskega prometa dogovorita za zagotovitev učinkovite uporabe načel neomejenega dostopa do tovora v pridobitne namene, svobode zagotavljanja storitev mednarodnega pomorskega prometa ter nacionalne obravnave v okviru opravljanja takih storitev.

Glede na obstoječe ravni liberalizacije med pogodbenicama v mednarodnem pomorskem prometu:

4.   Pogodbenici ob izvajanju teh načel:

5.   Vsaka pogodbenica ponudnikom storitev mednarodnega pomorskega prevoza druge pogodbenice dovoli, da imajo na njenem ozemlju gospodarske subjekte pod pogoji za ustanavljanje in poslovanje v skladu s pogoji, navedenimi v njenem seznamu specifičnih obvez.

6.   Pogodbenici zagotovita, da so ponudnikom storitev v pristanišču na voljo naslednje storitve mednarodnega pomorskega prometa iz druge pogodbenice po razumnih in nediskriminatornih pogojih:

1.   Ker se pogodbenici zavedata, da elektronsko poslovanje povečuje trgovinske priložnosti v mnogih sektorjih, se strinjata glede pomena olajševanja njegove uporabe in razvoja ter glede veljavnosti pravil STO za elektronsko poslovanje.

2.   Pogodbenici se strinjata, da bosta spodbujali razvoj medsebojnega elektronskega poslovanja, zlasti s sodelovanjem pri vprašanjih, ki nastanejo pri elektronskem poslovanju v okviru določb tega poglavja. V tem okviru bi se morali obe pogodbenici izogibati uvedbi nepotrebnih predpisov ali omejitev glede elektronskega poslovanja.

3.   Pogodbenici priznavata pomen prostega pretoka informacij na spletu, čeprav se prav tako strinjata, da to ne bi smelo vplivati na pravice lastnikov intelektualne lastnine glede na pomen zaščite pravic intelektualne lastnine na spletu.

4.   Pogodbenici se strinjata, da mora biti razvoj elektronskega poslovanja popolnoma skladen z mednarodnimi standardi varstva podatkov, da se zagotovi zaupanje uporabnikov v elektronsko poslovanje.

1.   Pogodbenici sprejmeta ukrepe za boljše vzajemno razumevanje okvira elektronskih podpisov ter ob upoštevanju ustreznih domačih pogojev in zakonodaje preučita, kakšne so možnosti, da se v prihodnosti sprejme sporazum o vzajemnem priznavanju elektronskih podpisov.

2.   Pri uporabi ciljev iz odstavka 1 vsaka pogodbenica:

1.   Pogodbenici ohranjata dialog o regulativnih vprašanjih v zvezi z elektronskim poslovanjem, v okviru katerega med drugim obravnavata naslednja vprašanja:

2.   To sodelovanje lahko poteka v obliki izmenjave informacij o posamezni zakonodaji pogodbenic v zvezi s temi vprašanji ter o izvajanju take zakonodaje.

1.   Odbor za trgovino s storitvami, naložbe in javna naročila je odgovoren za učinkovito izvajanje tega poglavja in v ta namen:

2.   Pristojnosti Odbora za trgovino s storitvami, naložbe in javna naročila v zvezi s Poglavjem IX (Javna naročila) so določene v členu 9.19 (Pristojnosti odbora).

1.   To poglavje se uporablja za vse ukrepe v zvezi z zajetimi javnimi naročili ne glede na to, ali se z elektronskimi sredstvi izvajajo izključno ali le delno.

2.   V tem poglavju zajeta javna naročila pomenijo javna naročila za vladne namene:

3.   Razen kadar je v prilogah 9-A do 9-G določeno drugače, se to poglavje ne uporablja za:

4.   Vsaka pogodbenica v svojih prilogah 9-A do 9-G navede naslednje informacije:

5.   Kadar naročnik v okviru zajetih javnih naročil od oseb, ki niso navedene v prilogah 9-A do 9-C, zahteva, da naročajo v skladu s posebnimi zahtevami, se za te zahteve smiselno uporablja člen 9.4 (Splošna načela).

6.   Da bi ugotovil, ali je naročilo krito, naročnik pri ocenjevanju vrednosti naročila:

7.   Če se na podlagi posameznega naročila dodeli več kot ena pogodba ali pogodbe v ločenih delih (v nadaljnjem besedilu: ponavljajoča se naročila), ocenjena največja skupna vrednost temelji na:

8.   V primeru naročila v obliki zakupa, najema ali najemnega zakupa blaga ali storitev ali naročila, za katerega skupna cena ni določena, se kot osnova za vrednotenje uporablja:

1.   Nobena določba tega poglavja se ne razlaga tako, da bi kateri koli pogodbenici preprečila, da sprejme kakršen koli ukrep ali da ne razkrije informacij, za katere meni, da so potrebne za zaščito njenih bistvenih varnostnih interesov v zvezi z nabavo orožja, streliva ali vojaškega materiala ali v zvezi z javnimi naročili, ki so nepogrešljiva za nacionalno varnost ali nacionalno obrambo.

2.   Pod pogojem, da se taki ukrepi ne uporabljajo na način, ki bi pomenil sredstvo za samovoljno ali neupravičeno diskriminacijo med pogodbenicama, v katerih prevladujejo enaki pogoji, ali ki bi pomenil prikrito omejevanje mednarodne trgovine, se nobena določba tega poglavja ne razlaga tako, da bi kateri koli pogodbenici preprečila uvajanje ali izvrševanje ukrepov:

1.   Vsaka pogodbenica, vključno s svojimi naročniki, glede katerega koli ukrepa o zajetih javnih naročilih za blago in storitve druge pogodbenice in za ponudnike druge pogodbenice, ki ponujajo blago ali storitve, takoj in brezpogojno zagotovi obravnavo, ki ni manj ugodna od obravnave, ki jo pogodbenica, vključno s svojimi naročniki, zagotovi za domače blago, storitve in ponudnike.

2.   V zvezi s katerim koli ukrepom o zajetih javnih naročilih, pogodbenica, vključno s svojimi naročniki:

3.   Pri izvajanju zajetih javnih naročil s pomočjo elektronskih sredstev naročniki:

4.   Naročniki krito javno naročilo izvedejo na pregleden in nepristranski način, ki:

5.   Za namene zajetega javnega naročila ne sme nobena pogodbenica za blago ali storitve, ki so bile uvožene iz druge pogodbenice ali jih je druga pogodbenica dobavila, uporabljati pravil o poreklu, ki se razlikujejo od tistih, ki jih pogodbenica istočasno uporablja v običajnem poteku trgovine za uvoz ali dobavo enakega blaga ali storitev iz druge pogodbenice.

6.   V zvezi z zajetim naročanjem pogodbenica, vključno s svojimi naročniki, ne zahteva, upošteva, nalaga ali uveljavlja nobene kompenzacije.

7.   Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata za nikakršne carine in takse, ki se naložijo za uvoz, ali v zvezi z načinom pobiranja takih carin in taks, drugih uvoznih predpisov ali formalnosti ter za ukrepe, ki vplivajo na trgovino s storitvami, razen ukrepov, ki urejajo zajeta javna naročila.

1.   Vsaka pogodbenica:

2.   Vsaka pogodbenica v Prilogi 9-H navede:

3.   Vsaka pogodbenica takoj obvesti Odbor za trgovino s storitvami, naložbe in javna naročila, ustanovljen v skladu s členom 16.2 (Specializirani odbori), o kakršnih koli spremembah medijev za informacije iz Priloge 9-H.

1.   Za vsako krito javno naročilo naročnik objavi obvestilo o nameravanem javnem naročilu, ki je neposredno dostopno v elektronski obliki, brezplačno in prek ene enotne točke dostopa, razen v okoliščinah iz člena 9.12 (Omejeni razpisni postopki). Obvestilo o nameravanem javnem naročilu ostane dostopno javnosti vsaj do izteka roka, ki je naveden v obvestilu. Vsaka pogodbenica v svojem oddelku Priloge 9-H navede ustrezne elektronske medije.

2.   Razen če je v tem poglavju določeno drugače, vsako obvestilo o nameravanem javnem naročilu vključuje:

3.   Naročnik za vsako nameravano javno naročilo istočasno z njegovo objavo objavi tudi dostopen povzetek obvestila v enem od jezikov STO. Obvestilo vključuje vsaj naslednje informacije:

4.   Zaželeno je, da naročniki po elektronski poti preko enotne točke dostopa, ki se uporablja za objavo obvestila o nameravanih javnih naročilih, čim prej v vsakem poslovnem letu objavijo obvestilo v zvezi s svojimi prihodnjimi načrti glede javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o načrtovanem javnem naročilu). To obvestilo o načrtovanem javnem naročilu mora vsebovati vsebino naročila in načrtovani datum objave obvestila o nameravanem naročilu.

5.   Naročniki iz Priloge 9-B ali 9-C lahko obvestilo o načrtovanem naročilu uporabijo kot obvestilo o nameravanem naročilu, pod pogojem da obvestilo o načrtovanem naročilu vsebuje toliko informacij iz odstavka 2, kot jih ima naročnik na voljo, in izjavo, da morajo zainteresirani ponudniki svoje zanimanje za naročilo sporočiti naročniku.

1.   Naročniki omejijo pogoje za sodelovanje v javnem naročilu na tiste, ki so nujni za zagotovitev, da ima ponudnik pravno, poslovno, tehnično in finančno zmogljivost za izvedbo zadevnega javnega naročila.

2.   Pri določitvi pogojev za sodelovanje naročnikov:

3.   Naročniki pri ocenitvi, ali ponudnik izpolnjuje pogoje za sodelovanje:

4.   Če obstajajo dokazila, lahko pogodbenica, vključno s svojimi naročniki, ponudnika izključi zaradi razlogov, kot so:

1.   Vsaka pogodbenica, vključno z njenimi naročniki, lahko ohrani sistem registracije ponudnikov, v skladu s katerim se morajo zainteresirani ponudniki registrirati in predložiti določene informacije.

2.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da:

3.   Nobena pogodbenica, vključno z njenimi naročniki, ne sprejme ali uporablja nobenega sistema registracije ali kvalifikacijskega postopka z namenom ali učinkom ustvarjanja nepotrebnih ovir za sodelovanje ponudnikov druge pogodbenice pri njenih naročilih.

4.   Naročnik, ki namerava uporabiti selektivni razpis:

5.   Naročniki vsem kvalificiranim ponudnikom omogočijo sodelovanje pri določenem naročilu, razen če naročnik v obvestilu o nameravanem naročilu navede morebitno omejitev števila ponudnikov, ki bodo lahko oddali ponudbo, in merila za izbiro omejenega števila ponudnikov. V vsakem primeru število ponudnikov, katerim se dovoli oddaja ponudbe, zadostuje za zagotavljanje konkurence, ne da bi to vplivalo na operativno učinkovitost sistema javnih naročil.

6.   Kadar razpisna dokumentacija ni javno objavljena na dan objave obvestila iz odstavka 4, naročnik zagotovi, da se ti dokumenti istočasno dajo na voljo vsem kvalificiranim ponudnikom, izbranim v skladu z odstavkom 5.

7.   Naročniki lahko pripravijo in vzdržujejo večnamenski seznam ponudnikov, pod pogojem da se obvestilo, ki zainteresirane ponudnike povabi k oddaji prošnje za uvrstitev na seznam:

8.   Obvestilo iz odstavka 7 vključuje:

9.   Ne glede na odstavek 7 lahko naročniki, če bo večnamenski seznam veljaven tri leta ali manj, objavijo obvestilo iz odstavka 7 samo enkrat na začetku obdobja veljavnosti seznama, pod pogojem da:

10.   Naročniki ponudnikom omogočijo, da kadar koli zaprosijo za vključitev na večnamenski seznam, in na seznam vključi vse kvalificirane ponudnike v razumno kratkem času.

11.   Če ponudnik, ki ni vključen na večnamenski seznam, odda vlogo za sodelovanje pri naročilu, ki temelji na večnamenskem seznamu, in vse s tem povezane zahtevane dokumente v časovnem obdobju iz odstavka 2 člena 9.10 (Časovna obdobja), naročnik vlogo preuči. Naročnik ne izključi ponudnika iz obravnave v zvezi z naročilom, ker naročnik ni imel dovolj časa za preučitev vloge, razen če v izjemnih primerih zaradi zapletenosti naročila naročnik ne more zaključiti preučitve vloge v časovnem obdobju, določenem za oddajo ponudb.

12.   Naročniki, zajeti v Prilogi 9-C, lahko uporabijo obvestilo, v katerem ponudnike povabijo, naj zaprosijo za uvrstitev na večnamenski seznam, kot obvestilo o nameravanem naročilu, če:

13.   Naročniki, zajeti v Prilogi 9-C, lahko ponudniku, ki je zaprosil za vključitev na večnamenski seznam v skladu z odstavkom 10, dovolijo oddajo ponudbe za določeno naročilo, če ima naročnik na voljo dovolj časa za preučitev, ali ponudnik izpolnjuje pogoje za sodelovanje.

14.   Naročniki vsakega ponudnika, ki odda vlogo za sodelovanje ali prošnjo za uvrstitev na večnamenski seznam, nemudoma obvestijo o odločitvi naročnika glede vloge.

15.   Če naročnik zavrne vlogo ponudnika za sodelovanje ali prošnjo za uvrstitev na večnamenski seznam, preneha priznavati ponudnika kot kvalificiranega ali ponudnika črta z večnamenskega seznama, naročnik nemudoma obvesti tega ponudnika in mu na njegovo zahtevo nemudoma zagotovi pisno pojasnilo razlogov za svojo odločitev.

1.   Naročniki ne pripravijo, sprejmejo ali uporabljajo nobenih tehničnih specifikacij ali predpisujejo nobenih postopkov za ugotavljanje skladnosti z namenom ali učinkom nepotrebnega oviranja mednarodne trgovine.

2.   Pri določanju tehničnih specifikacij za blago ali storitve, ki se naročajo, naročniki po potrebi:

3.   Kadar se v tehničnih specifikacijah uporabljajo oblikovne ali opisne značilnosti, naročniki po potrebi navedejo, da bodo upoštevali ponudbe za enakovredno blago ali storitve, ki dokazano izpolnjujejo zahteve naročila, in sicer z vključitvijo besedila, kot je na primer „ali enakovredno“, v razpisno dokumentacijo.

4.   Naročniki ne smejo določiti tehničnih specifikacij, ki zahtevajo ali se nanašajo na določeno znamko ali trgovsko ime, patent, avtorsko pravico, model, tip, posebno poreklo, proizvajalca ali ponudnika, razen če ni nobenega drugega dovolj natančnega ali razumljivega načina za opis zahtev glede naročila in pod pogojem, da v takih primerih naročniki v razpisno dokumentacijo vključijo besedilo, kot je na primer „ali enakovredno“.

5.   Naročniki ne zaprosijo za nasvete in ne sprejemajo nasvetov, ki se lahko uporabijo pri pripravi sprejetja katere koli tehnične specifikacije za konkretno naročilo, od osebe, ki bi lahko imela poslovne interese v naročilu, na način, ki bi izključeval konkurenco.

6.   V skladu s tem členom lahko vsaka pogodbenica, vključno z njenimi naročniki, zaradi večje gotovosti pripravi, sprejme ali uporablja tehnične specifikacije za spodbujanje ohranjanja naravnih virov ali varstva okolja.

7.   Kadar naročniki določijo okoljske značilnosti v smislu izvedbenih ali funkcionalnih zahtev, kakor je navedeno v odstavku 2(a), lahko pretehtajo uporabo podrobne specifikacije ali po potrebi tudi delov teh specifikacij, kot jih opredeljujejo znaki za okolje v Uniji in okoljski znaki v Singapurju, pod pogojem da:

8.   Naročniki ponudnikom zagotovijo razpisno dokumentacijo, ki vključuje vse potrebne informacije, ki ponudnikom omogočajo pripravo in predložitev ustreznih ponudb. Če naslednje ni navedeno že v obvestilu o nameravanem naročilu, taka dokumentacija vključuje popoln opis:

9.   Pri določitvi datuma za dobavo blaga ali izvedbo storitev, ki se naročajo, naročniki upoštevajo dejavnike, kot so kompleksnost naročila, pričakovani obseg oddaje naročila podizvajalcem in realen čas, potreben za proizvodnjo blaga, njegovo odpremo iz skladišča in prevoz iz nabavnega mesta ali za izvedbo storitev.

10.   Naročniki lahko določijo okoljske pogoje v zvezi z izvajanjem naročila, če so ti pogoji v skladu s pravili, ki jih določa to poglavje, in so navedeni v obvestilu o nameravanem javnem naročilu ali v drugem obvestilu, uporabljenem kot obvestilo o nameravanem naročilu (33) oziroma v razpisni dokumentaciji.

11.   Merila ocenjevanja, določena v obvestilu o nameravanem naročilu ali drugem obvestilu, ki se uporabi kot obvestilo o nameravanem naročilu, oziroma v razpisni dokumentaciji, lahko med drugim vključujejo ceno in druge dejavnike stroškov, kakovost, tehnično ustreznost, okoljske značilnosti in pogoje dobave.

12.   Naročniki nemudoma:

13.   Kadar naročnik pred oddajo naročila spremeni merila ali zahteve, ki so določene v obvestilu o nameravanem naročilu ali drugem obvestilu, ki se uporabi kot obvestilo o nameravanem naročilu, ali v razpisni dokumentaciji, ki se zagotovi sodelujočim ponudnikom, ali spremeni ali ponovno izda obvestilo ali razpisno dokumentacijo, vse te spremembe ali spremenjeno ali ponovno izdano obvestilo ali razpisno dokumentacijo v pisni obliki pošlje:

1.   Naročniki v skladu s svojimi razumnimi potrebami ponudnikom zagotovijo dovolj časa za pripravo in oddajo vlog za sodelovanje in ustreznih ponudb, pri čemer upoštevajo takšne dejavnike, kot so:

Ta časovna obdobja, vključno z njihovimi morebitnimi podaljšanji, so enaka za vse zainteresirane ali sodelujoče ponudnike.

2.   Naročniki, ki uporabljajo selektivne razpise, določijo rok za oddajo vlog za sodelovanje, ki načeloma ne sme biti krajši od 25 dni od datuma objave obvestila o nameravanem naročilu. Kadar se v nujnih primerih, ki jih naročnik ustrezno utemelji, ni mogoče držati tega roka, se ta lahko skrajša na najmanj deset dni.

3.   Razen v primerih iz odstavkov 4, 5, 7 in 8 naročniki določijo rok za oddajo vlog za sodelovanje, ki ni krajši od 40 dni od datuma, ko:

4.   Naročniki lahko skrajšajo časovno obdobje za oddajo ponudb, določeno v odstavku 3, na najmanj deset dni, kadar:

5.   Naročniki lahko skrajšajo časovno obdobje za oddajo ponudb, določeno v odstavku 3, za pet dni v vsakem od naslednjih primerov:

6.   Uporaba odstavka 5 v povezavi z odstavkom 4 ne sme v nobenem primeru skrajšati časovnega obdobja za oddajo ponudb, določenega v odstavku 3, na manj kot deset dni od dneva objave obvestila o nameravanem naročilu.

7.   Ne glede na druge določbe iz tega člena lahko naročnik, kadar naroča komercialno blago ali storitve ali njihovo kombinacijo, skrajša časovno obdobje za oddajo ponudb, določeno v skladu z odstavkom 3, na najmanj trinajst dni pod pogojem da prek elektronskih sredstev istočasno objavi obvestilo o nameravanem naročilu in razpisno dokumentacijo. Poleg tega lahko naročnik v primeru, da sprejema ponudbe za komercialno blago ali storitve prek elektronskih sredstev, skrajša časovno obdobje, določeno v skladu z odstavkom 3, na najmanj deset dni.

8.   Če je naročnik, zajet v Prilogi 9-B ali 9-C, izbral vse kvalificirane ponudnike ali omejeno število le-teh, se lahko časovno obdobje za oddajo ponudb določi z vzajemnim dogovorom med naročnikom in izbranimi ponudniki. Če dogovor ne obstaja, je obdobje najmanj deset dni.

1.   Vsaka pogodbenica lahko določi, da se njeni naročniki pogajajo:

2.   Naročniki:

1.   Pod pogojem, da teh določb ne uporabijo za izogibanje konkurenci med dobavitelji ali na način, ki diskriminira ponudnike druge pogodbenice ali varuje domače ponudnike, lahko naročniki uporabijo omejeni razpis in se odločijo, da ne bodo uporabil člena 9.6 (Obvestila), člena 9.7 (Pogoji za sodelovanje), člena 9.8 (Kvalificiranost ponudnikov), odstavkov 8 do 13 člena 9.9 (Tehnične specifikacije in razpisna dokumentacija), člena 9.10 (Časovna obdobja), člena 9.11 (Pogajanja), člena 9.13 (Elektronske dražbe) in člena 9.14 (Obravnava ponudb in oddaja naročil), samo v naslednjih primerih:

2.   Naročniki pripravijo pisno poročilo za vsako naročilo, oddano v skladu z odstavkom 1. Poročilo vsebuje ime naročnika, vrednost in vrsto naročenega blaga ali storitev ter izjavo o okoliščinah in pogojih, opisanih v odstavku 1, zaradi katerih je bila uporaba omejenega razpisnega postopka upravičena.

1.   Naročniki prejemajo, odpirajo in obravnavajo vse ponudbe v skladu s postopki, ki zagotavljajo poštenost in nepristranskost razpisnega postopka ter zaupnost ponudb.

2.   Naročniki ne kaznujejo nobenega ponudnika, katerega ponudbo prejmejo po roku, določenem za prejemanje ponudb, če je vzrok za zamudo izključno nepravilno ravnanje naročnika.

3.   Kadar da naročnik ponudniku možnost, da med odprtjem ponudb in oddajo naročila popravi nenamerne oblikovne napake, zagotovi enako možnost vsem sodelujočim ponudnikom.

4.   Ponudba se obravnava, če je predložena v pisni obliki in ob odpiranju izpolnjuje bistvene zahteve iz obvestil in razpisne dokumentacije ter jo je predložil ponudnik, ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje.

5.   Razen če naročnik ugotovi, da oddaja naročila ni v javnem interesu, naročnik odda naročilo ponudniku, za katerega je ugotovil, da je sposoben izpolnjevati pogoje naročila in da je, izključno na podlagi meril za ocenjevanje, določenih v obvestilih in razpisni dokumentaciji, predložil:

6.   Kadar naročnik prejme ponudbo s ceno, ki je nenavadno nižja od cen drugih predloženih ponudb, lahko pri ponudniku preveri, ali izpolnjuje pogoje za sodelovanje in je sposoben izpolniti pogoje naročila ter/ali cena upošteva dodelitev subvencij.

7.   Kadar naročnik ugotovi, da je ponudba nenavadno nižja, ker je dobavitelj dobil subvencije, lahko ponudbo zgolj iz tega razloga zavrne samo po posvetovanju z dobaviteljem, kadar ta v primernem obdobju, ki ga določi naročnik, ne more dokazati, da je bila sporna subvencija odobrena ob upoštevanju pravil v zvezi s subvencijami, določenih v tem sporazumu.

8.   Naročnik ne uporabi možnosti, ne odpove naročila ali spreminja oddanih naročil na način, s katerim zaobide obveznosti iz tega poglavja.

1.   Naročniki nemudoma obvestijo sodelujoče ponudnike o svojih odločitvah v zvezi z oddajo naročil in na zahtevo ponudnika v pisni obliki. Naročniki v skladu z odstavkoma 2 in 3 člena 9.16 (Razkritje informacij) neuspešnemu ponudniku na zahtevo zagotovijo pojasnilo razlogov, zakaj naročniki niso izbrali njegove ponudbe, in zadevnih prednosti ponudbe uspešnega ponudnika.

2.   Naročnik najpozneje 72 dni po oddaji vsakega naročila, zajetega v tem poglavju, objavi obvestilo v ustreznem tiskanem ali elektronskem mediju iz Priloge 9-H. Kadar naročnik objavi obvestilo samo v elektronskem mediju, ostane informacija enostavno dostopna v razumnem časovnem obdobju. Obvestilo vključuje vsaj naslednje informacije:

3.   Vsak naročnik za obdobje vsaj treh let od datuma oddaje naročila shrani:

4.   Vsaka pogodbenica se strinja, da drugi pogodbenici sporoči razpoložljive in primerljive statistične podatke, ki so pomembni za naročila, zajeta v tem poglavju.

1.   Pogodbenica na zahtevo druge pogodbenice nemudoma zagotovi vse potrebne informacije za ugotovitev, ali je bilo naročilo izvedeno pošteno, nepristransko in v skladu s tem poglavjem, vključno z informacijami o značilnostih in relativnih prednostih uspešnega ponudnika. Kadar bi objava teh informacij posegala v konkurenco pri prihodnjih razpisih, pogodbenica, ki te informacije prejme, informacij ne posreduje nobenemu ponudniku, razen če se o tem posvetuje s pogodbenico, ki je te informacije zagotovila, in se ta pogodbenica s tem strinja.

2.   Ne glede na druge določbe tega poglavja pogodbenica, vključno z njenimi naročniki, nobenemu posameznemu ponudniku ne zagotovi informacij, ki bi lahko posegale v pošteno konkurenco med ponudniki.

3.   Nobena določba iz tega poglavja se ne razlaga tako, da bi se od pogodbenice, vključno z njenimi naročniki, organi in revizijskimi organi, zahtevalo razkritje zaupnih informacij, če bi razkritje:

1.   Vsaka pogodbenica zagotovi pravočasen, učinkovit, pregleden in nediskriminatoren upravni ali sodni postopek pregleda, v katerem se lahko ponudnik pritoži zaradi:

ki nastane v okviru zajetih naročil, v katerih ima ali je imel ponudnik interes. V vsakem primeru vsaka pogodbenica zagotovi, da lahko organ za pregled po pritožbi dobavitelja prouči odločitev njihovih naročnikov o tem, ali določeno naročilo spada med naročila, ki jih zajema to poglavje.

Postopkovna pravila za vse pritožbe so v pisni obliki in splošno dostopna prek elektronskih sredstev ali tiskanih medijev.

2.   V primeru pritožbe ponudnika zaradi kršenja ali neizpolnjevanja obveznosti iz odstavka 1, nastale v okviru zajetih naročil, v katerih ima ponudnik interes ali ga je imel v preteklosti, pogodbenica naročnika, ki izvaja naročilo, spodbuja naročnika in ponudnika, da poskušata najti rešitev za pritožbo s posvetovanjem. Naročnik vse take pritožbe obravnava nepristransko in pravočasno ter tako, da s tem ne posega v sodelovanje ponudnika v tekočih ali prihodnjih naročilih ali v njegovo pravico do popravnih ukrepov v okviru upravnega ali sodnega postopka pregleda.

3.   Vsak ponudnik ima na voljo dovolj časa, da pripravi in vloži pritožbo, ki v nobenem primeru ni manj kot deset dni od tedaj, ko mu je osnova za pritožbo postala znana ali je razumno, da bi mu postala znana.

4.   Vsaka pogodbenica določi ali imenuje vsaj en nepristranski upravni ali sodni organ, ki je neodvisen od njenih naročnikov, da sprejme in pregleda ponudnikovo pritožbo v okviru zajetih naročil.

5.   Kadar pritožbo prvotno pregleda organ, ki ni organ iz odstavka 4, zadevna pogodbenica zagotovi, da lahko ponudnik pri nepristranskem upravnem ali sodnem organu, ki je neodvisen od naročnika, katerega naročilo je predmet pritožbe, vloži pritožbo na prvotno odločitev.

6.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da je odločitev organa za pregled, ki ni sodišče, predmet sodnega pregleda, ali ima postopke, ki zagotavljajo, da:

7.   Vsaka pogodbenica sprejme ali ohrani postopke, ki zagotavljajo hitre začasne ukrepe, ki ponudnikom omogočajo, da še naprej sodelujejo v naročilih. Ti začasni ukrepi lahko povzročijo začasno prekinitev postopka naročanja. Postopki lahko določajo, da se pri odločanju, ali naj se takšni ukrepi uporabijo, upoštevajo prevladujoče škodljive posledice za zadevne interese, vključno z javnim interesom. Pravični razlog za neuporabo ukrepov se poda pisno.

8.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da kadar organ za pregled ugotovi, da je prišlo do kršitve ali neizpolnjevanja obveznosti v skladu z odstavkom 1, lahko organ za pregled naloži popravni ukrep ali odobri nadomestilo za izgubo ali škodo, ki je lahko omejena bodisi na stroške za pripravo ponudbe bodisi na stroške za pritožbo, lahko pa vključuje oboje. Kadar je bila pogodba že sklenjena, lahko pogodbenice določijo, da popravni ukrepi niso na voljo.

1.   Vsaka pogodbenica obvesti drugo pogodbenico o vsakem predlaganem popravku prilog 9-A do 9-I, vsakem prenosu naročnika iz ene od navedenih prilog v drugo, vsakem umiku naročnika ali vsaki drugi spremembi navedenih prilog (v nadaljnjem besedilu taka dejanja skupno: sprememba).

2.   Za vsak predlagani umik naročnika iz prilog 9-A do 9-C s strani pogodbenice iz razloga, ker naj bi bil vladni nadzor ali vpliv na njegova zajeta naročila dejansko odpravljen, pogodbenica, ki predlaga spremembo, v obvestilo vključi dokazilo, da je bil ta vladni nadzor ali vpliv dejansko odpravljen. Šteje se, da je vladni nadzor ali vpliv nad zajetimi naročili naročnikov iz Priloge 9-C dejansko odpravljen, če:

Kadar je bil vladni nadzor ali vpliv nad zajetimi naročili naročnika pogodbenice dejansko odpravljen, druga pogodbenica ni upravičena do kompenzacijskih prilagoditev.

3.   Za druge predlagane spremembe pogodbenica, ki predlaga spremembo, v obvestilo vključi informacije o verjetnih posledicah spremembe glede zajetih naročil, določenih v tem poglavju. Kadar pogodbenica, ki predlaga spremembo, predlaga manjše spremembe ali tehnične popravke zgolj formalnega značaja, ki ne vplivajo na zajeto javno naročilo, drugo pogodbenico o teh spremembah obvesti vsaj vsaki dve leti.

4.   Kadar druga pogodbenica vloži ugovor (v nadaljnjem besedilu: pogodbenica, ki je vložila ugovor) na obvestilo pogodbenice, ki predlaga spremembo, skušata pogodbenici rešiti ugovor na podlagi posvetovanj, po potrebi vključno s posvetovanji v okviru Odbora za trgovino s storitvami, naložbe in javna naročila, ustanovljenega v skladu s členom 16.2 (Specializirani odbori). Na teh posvetovanjih pogodbenici upoštevata:

5.   Pogodbenici lahko uporabita mehanizem reševanja sporov iz poglavja XIV (Reševanje sporov), kadar pogodbenica, ki je vložila ugovor, po posvetovanjih v skladu z odstavkom 4, meni, da obstaja ena ali več naslednjih okoliščin:

6.   Predlagana sprememba začne veljati samo, če:

1.   V Odboru za trgovino s storitvami, naložbe in javna naročila, ustanovljenem v skladu s členom 16.2 (Specializirani odbori), lahko pogodbenici:

2.   V Odboru za trgovino s storitvami, naložbe in javna naročila, ustanovljenem v skladu s členom 16.2 (Specializirani odbori), lahko pogodbenici sprejmeta katero koli odločitev, potrebno za namene pododstavkov (a) do (h).

1.   Cilja tega poglavja sta:

2.   V tem poglavju se smiselno uporabljajo cilji in načela, določeni v delu I Sporazuma TRIPS, zlasti v členu 7 (Cilji) in členu 8 (Načela).

1.   Pogodbenice ponovno potrjujejo svojo zavezanost mednarodnim pogodbam na področju intelektualne lastnine, vključno s Sporazumom TRIPS in Pariško konvencijo za varstvo industrijske lastnine z dne 20. marca 1883, kakor je bila revidirana v Stockholmu dne 15. julija 1967 (v nadaljnjem besedilu: Pariška konvencija). Določbe tega poglavja dopolnjujejo pravice in obveznosti pogodbenic na podlagi Sporazuma TRIPS ter drugih mednarodnih pogodb na področju intelektualne lastnine, katerih pogodbenici sta obe.

2.   V tem poglavju pojem „pravice intelektualne lastnine“ pomeni:

1.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da kadar se obdobje varstva dela izračuna na podlagi avtorjevega življenja, to obdobje ni krajše od življenjske dobe avtorja in 70 let po avtorjevi smrti.

2.   Kadar je delo ustvarilo več avtorjev, se rok iz odstavka 1 računa od smrti soavtorja, ki je umrl zadnji.

3.   Varstvo za kinematografska dela (36) traja najmanj 70 let po tem, ko je bilo delo javno objavljeno z avtorjevim soglasjem, ali najmanj 70 let od konca izdelave dela, če delo najmanj 50 let od izdelave dela ni bilo javno objavljeno z avtorjevim soglasjem. (37)

4.   Trajanje varstva pravic za fonograme ni krajše od 50 let po koncu izdelave fonograma in, če je objavljen v tem obdobju, ni krajše od 70 let od prve zakonite objave fonograma.

5.   Trajanje varstva za pravice v zvezi z radiodifuznim oddajanjem ni krajše od 50 let od prvega oddajanja ali izdelave oddaje.

6.   Pogoji, določeni v tem členu, se računajo od prvega januarja leta, ki sledi dogodku, s katerim je pravica nastala.

1.   Vsaka pogodbenica zagotovi ustrezno pravno varstvo in učinkovita pravna sredstva proti izogibanju veljavnim tehnološkim ukrepom (41), ki jih uporabljajo avtorji, izvajalci ali proizvajalci fonogramov v povezavi z uresničevanjem svojih pravic glede svojih del, izvedb in fonogramov, ki jih niso odobrili zadevni avtorji, izvajalci ali proizvajalci fonogramov ali ki jih ne dovoljuje domače pravo, oziroma ki omejujejo dejanja v zvezi z njihovimi deli, izvedbami in fonogrami. (42)

2.   Da bi zagotovili ustrezno pravno varstvo in učinkovita pravna sredstva iz odstavka 1, vsaka pogodbenica zagotovi zaščito vsaj pred:

3.   Pri zagotavljanju zadovoljivega pravnega varstva in učinkovitih pravnih sredstev v skladu z odstavkom 1 lahko pogodbenica sprejme ali ohrani ustrezne omejitve ali izjeme od ukrepov za izvajanje odstavkov 1 in 2. Obveznosti iz odstavkov 1 in 2 ne posegajo v pravice, omejitve, izjeme ali zaščito v zvezi s kršitvijo avtorskih ali sorodnih pravic po domačem pravu vsake pogodbenice.

1.   Za varstvo informacij v zvezi z elektronskim upravljanjem pravic (44) vsaka pogodbenica določi ustrezno pravno varstvo in učinkovita pravna sredstva zoper vse osebe, ki zavestno nepooblaščeno izvajajo katero koli od naslednjih dejanj, čeprav se zavedajo ali bi v primeru civilnopravnih sredstev na podlagi utemeljenih razlogov lahko vedele, da bodo taka dejanja povzročila, omogočila, olajšala oziroma prikrila kršitev avtorskih ali sorodnih pravic. Taka dejanja so:

2.   Pri zagotavljanju zadovoljivega pravnega varstva in učinkovitih pravnih sredstev v skladu z odstavkom 1 lahko pogodbenica sprejme ali ohrani ustrezne omejitve ali izjeme od ukrepov za izvajanje odstavka 1. Obveznosti iz odstavka 1 ne posegajo v pravice, omejitve, izjeme ali zaščito po domačem pravu katere koli pogodbenice v zvezi s kršitvijo avtorskih ali sorodnih pravic.

1.   Pododdelek C (Geografske označbe) se uporablja za priznavanje in zaščito geografskih označb za vina, žgane pijače, kmetijske proizvode in živila s poreklom z ozemelj pogodbenic.

2.   Za geografske označbe pogodbenice, ki jih mora druga pogodbenica zaščititi, velja Pododdelek C (Geografske označbe) samo, če so priznane in registrirane kot geografske označbe v državi porekla.

1.   Vsaka pogodbenica z začetkom veljavnosti tega sporazuma vzpostavi sisteme za registracijo in zaščito geografskih označb na svojem ozemlju za kategorije vin in žganih pijač ter kmetijskih proizvodov in živil, za katere meni, da je to ustrezno.

2.   Sistemi iz odstavka 1 vsebujejo:

3.   Pogodbenici se takoj, ko je to mogoče, potem ko so bili zaključeni postopki za zaščito geografskih označb v vsaki pogodbenici (48) za vse nazive s seznama v Prilogi 10-A, sestaneta v okviru Odbora za trgovino iz člena 16.1 (Odbor za trgovino), da bi sprejeli sklep v zvezi z navedbo v Prilogi 10-B nazivov iz Priloge 10-A vsake pogodbenice, ki so in ostanejo zaščiteni kot geografske označbe v skladu s sistemom zadevne pogodbenice iz odstavka 1.

1.   Ob upoštevanju člena 10.22 (Splošna pravila) vsaka pogodbenica glede geografskih označb za vina, žgane pijače, kmetijske proizvode in živila iz Priloge 10-B ter ostale, zaščitene kot geografske označbe v skladu z njenim sistemom, kot je navedeno v odstavku 2 člena 10.17 (Sistem zaščite geografskih označb), zainteresiranim stranem zagotavlja pravna sredstva za preprečitev:

2.   Ob upoštevanju člena 10.22 (Splošna pravila) vsaka pogodbenica glede geografskih označb vin in žganih pijač iz Priloge 10-B in ostalih, zaščitenih kot geografske označbe v skladu z njenim sistemom, kot je navedeno v odstavku 2 člena 10.17 (Sistem zaščite geografskih označb), zainteresiranim stranem zagotavlja pravna sredstva, s katerimi se prepreči uporaba kakršne koli takšne geografske označbe vin za vina, ki nimajo porekla iz kraja, ki ga navaja zadevna geografska označba, ali žganih pijač za žgane pijače, ki nimajo porekla iz kraja, ki ga navaja zadevna geografska označba, tudi kadar:

3.   Ob upoštevanju člena 10.22 (Splošna pravila) vsaka pogodbenica glede geografskih označb kmetijskih proizvodov in živil iz Priloge 10-B in ostalih, zaščitenih kot geografske označbe v skladu z njenim sistemom, kot je navedeno v odstavku 2 člena 10.17 (Sistem zaščite geografskih označb), zainteresiranim stranem zagotavlja pravna sredstva, s katerimi se prepreči uporaba kakršnekoli takšne takih geografske označbe izdelka za podoben izdelek (49), ki nima porekla iz kraja, ki ga navaja zadevna geografska označba, tudi kadar:

4.   Pododdelek C (Geografske označbe) od pogodbenice v ničemer ne zahteva, da uporablja njegove določbe v zvezi z geografsko označbo, če imetnik pravice:

5.   Brez poseganja v odstavek 3 člena 23 Sporazuma TRIPS vsaka pogodbenica določi praktične pogoje, pod katerimi se bodo enakozvočne geografske označbe razlikovale med seboj na njenem ozemlju, ob upoštevanju potrebe po zagotavljanju enakega obravnavanja zadevnih proizvajalcev in preprečevanju zavajanja potrošnikov.

6.   Kadar pogodbenica prejme zahtevek za registracijo ali zaščito geografske označbe, ki je enakozvočnica ene od geografskih označb iz Priloge 10-B, bo ta pogodbenica upoštevala mnenja in stališča vložnika in zadevnih proizvajalcev (51) pri določanju pogojev, pod katerimi se bodo enakozvočne geografske označbe med seboj razlikovale.

1.   Ob upoštevanju člena 10.22 (Splošna pravila) glede geografskih označb iz Priloge 10-B in ostalih, ki ostajajo zaščitene kot geografske označbe v skladu s sistemom pogodbenice, kot je navedeno v odstavku 2 člena 10.17 (Sistem zaščite geografskih označb), se registracija znamke za blago, ki vsebuje geografsko označbo za podobne izdelke oziroma je sestavljena iz takšne geografske označbe, zavrne ali razveljavi po uradni dolžnosti, če domače pravo pogodbenice to dovoljuje, ali, v zvezi z blagom, ki nima porekla geografske označbe, na zahtevo zainteresirane strani, če je vloga za registracijo znamke predložena po datumu vloge za registracijo geografske označbe na zadevnem ozemlju.

2.   Brez poseganja v odstavek 4 pogodbenici priznavata, da obstoj predhodne nasprotujoče znamke na ozemlju pogodbenice ne bi popolnoma izključil registracije dodatne geografske označbe za podoben izdelek na ozemlju te pogodbenice. (52)