8.11.2019

Uradni list Evropske unije

L 289/1

SKLEP SVETA (EU) 2019/1864

z dne 24. oktobra 2019

o podpisu, v imenu Unije, Sporazuma v obliki izmenjave pisem med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo v okviru pogajanj na podlagi člena XXVIII GATT 1994 o spremembi koncesij Švice v okviru STO v zvezi z mesom, prepariranim z začimbami

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti prvega pododstavka člena 207(4) v povezavi s členom 218(5) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Svet je 6. decembra 2018 pooblastil Komisijo za začetek pogajanj v skladu s členom XXVIII Splošnega sporazuma o tarifah in trgovini (v nadaljnjem besedilu: GATT) 1994 glede ustreznega nadomestila po odločitvi Švice, da spremeni tarifno koncesijo na seznamu LIX – Švica-Lihtenštajn za „meso, preparirano zgolj z začimbami“.

(2)

Pogajanja so se zaključila in Sporazum v obliki izmenjave pisem med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo v okviru pogajanj na podlagi člena XXVIII GATT 1994 o spremembi koncesij Švice v okviru STO v zvezi z mesom, prepariranim z začimbami (v nadaljnjem besedilu: Sporazum), je bil parafiran 17. julija 2019.

(3)	Ta sklep se nanaša izključno na trgovinsko politiko Unije in izvaja sporazum, ki je posledica pogajanj v okviru člena XXVIII GATT 1994, kar predstavlja pravico Unije na podlagi Sorazuma o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije.

(4)	Zato bi bilo treba Sporazum podpisati –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Podpis, v imenu Unije, Sporazuma v obliki izmenjave pisem med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo v okviru pogajanj v skladu s členom XXVIII GATT 1994 o spremembi koncesij Švice v okviru STO v zvezi z mesom, prepariranim z začimbami, se odobri s pridržkom sklenitve navedenega sporazuma (1).

Člen 2

Predsednik Sveta je pooblaščen, da imenuje osebo(-e), pooblaščeno(-e) za podpis Sporazuma v imenu Unije.

Člen 3

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

V Luxembourgu, 24. oktobra 2019

Za Svet

Predsednica

A.-K. PEKONEN

(1) Besedilo Sporazuma bo objavljeno skupaj s sklepom o njegovi sklenitvi.

8.11.2019

Uradni list Evropske unije

L 289/3

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/1865

z dne 6. junija 2019

o popravku romunske jezikovne različice Delegirane uredbe (EU) 2015/35 o dopolnitvi Direktive 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (1), ter zlasti člena 111(1)(k) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Romunska jezikovna različica Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/35 (2) vsebuje napako v točki 2(g) dela F Priloge XVII, in sicer nasproten pomen stavka.

(2)	Delegirano uredbo (EU) 2015/35 bi bilo zato treba ustrezno popraviti. Druge jezikovne različice te napake ne vsebujejo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

(ne zadeva slovenskega jezika)

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 6. junija 2019

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 335, 17.12.2009, str. 1.

(2) Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/35 z dne 10. oktobra 2014 o dopolnitvi Direktive 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (UL L 12, 17.1.2015, str. 1).

8.11.2019

Uradni list Evropske unije

L 289/4

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/1866

z dne 3. julija 2019

o spremembi Delegirane uredbe (EU) 2017/653 zaradi uskladitve prehodne ureditve za proizvajalce PRIIP, ki enote skladov iz člena 32 Uredbe (EU) št. 1286/2014 Evropskega parlamenta in Sveta ponujajo kot osnovne naložbene možnosti, s podaljšanim obdobjem izjeme iz navedenega člena

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1286/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. novembra 2014 o dokumentih s ključnimi informacijami o paketnih naložbenih produktih za male vlagatelje in zavarovalnih naložbenih produktih (PRIIP) (1) ter zlasti člena 8(5) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s členom 32(1) Uredbe (EU) št. 1286/2014 so družbe za upravljanje, kot so opredeljene v členu 2(1)(b) Direktive 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2), investicijske družbe iz člena 27 navedene direktive ter osebe, ki prodajajo KNPVP, kot so opredeljeni v členu 1(2) navedene direktive, ali o njih svetujejo, izvzete iz obveznosti na podlagi navedene uredbe do 31. decembra 2019. Kadar država članica pravila o obliki in vsebini dokumenta s ključnimi informacijami iz členov 78 do 81 Direktive 2009/65/ES uporablja za sklade, ki niso KNPVP in se ponujajo malim vlagateljem, se izjema iz odstavka 32(1) Uredbe (EU) št. 1286/2014 uporablja za družbe za upravljanje, investicijske družbe in osebe, ki prodajajo enote teh skladov malim vlagateljem ali jim o njih svetujejo. Da bi se tem skladom zagotovila dosledna prehodna pravna ureditev, tretji odstavek člena 18 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2017/653 (3) proizvajalcem paketnih naložbenih produktov za male vlagatelje in zavarovalnih naložbenih produktov (v nadaljnjem besedilu: PRIIP) omogoča, da še naprej uporabljajo take dokumente, pripravljene v skladu z navedenimi členi, do 31. decembra 2019, kadar je vsaj ena od osnovnih naložbenih možnosti sklad KNPVP ali sklad, ki ni KNPVP.

(2)

Uredba (EU) št. 1286/2014 je bila spremenjena, da se je prehodna ureditev iz člena 32 Direktive podaljšala do 31. decembra 2021 (4). Da bi proizvajalcem PRIIP omogočili, da z gotovostjo opredelijo svoje obveznosti, bi bilo treba datum iz tretjega odstavka člena 18 Delegirane uredbe (EU) 2017/653 ustrezno spremeniti.

(3)	Delegirano uredbo (EU) 2017/653 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(4)	Ta uredba temelji na osnutkih regulativnih tehničnih standardov, ki so jih Komisiji predložili Evropski bančni organ, Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine ter Evropski organ za vrednostne papirje in trge (v nadaljnjem besedilu: evropski nadzorni organi).

(5)

Evropski nadzorni organi niso izvedli odprtih javnih posvetovanj o osnutkih regulativnih tehničnih standardov, na katerih temelji ta uredba, niti niso analizirali morebitnih povezanih stroškov in koristi, saj je bila ocena učinka pripravljena že za regulativne tehnične standarde iz Delegirane uredbe (EU) 2017/653. Ta uredba ne spreminja vsebine Delegirane uredbe (EU) 2017/653, niti ne ustvarja novih obveznosti za proizvajalce PRIIP ali osebe, ki svetujejo o PRIIP ali jih prodajajo, vključno s tistimi iz člena 32 Uredbe (EU) št. 1286/2014. Evropski nadzorni organi so zahtevali mnenje interesne skupine za bančništvo, ustanovljene v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (5), interesne skupine za zavarovanja in pozavarovanja, ustanovljene v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (6), ter interesne skupine za vrednostne papirje in trge, ustanovljene v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (7) –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

V členu 18 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2017/653 se tretji odstavek nadomesti z naslednjim:

„Člen 14(2) se uporablja do 31. decembra 2021.“

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 3. julija 2019

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 352, 9.12.2014, str. 1.

(2) Direktiva 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (UL L 302, 17.11.2009, str. 32).

(3) Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/653 z dne 8. marca 2017 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1286/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o dokumentih s ključnimi informacijami o paketnih naložbenih produktih za male vlagatelje in zavarovalnih naložbenih produktih (PRIIP) z določitvijo regulativnih tehničnih standardov glede prikaza, vsebine, pregleda in revizije dokumentov s ključnimi informacijami ter pogojev za izpolnitev zahteve po posredovanju takih dokumentov (UL L 100, 12.4.2017, str. 1).

(4) Uredba (EU) 2019/1156 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o olajšanju čezmejne distribucije kolektivnih naložbenih podjemov ter spremembi uredb (EU) št. 345/2013, (EU) št. 346/2013 in (EU) št. 1286/2014 (UL L 188, 12.7.2019, str. 55).

(5) Uredba (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 12).

(6) Uredba (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/79/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 48).

(7) Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84).

8.11.2019

Uradni list Evropske unije

L 289/6

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/1867

z dne 28. avgusta 2019

o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z določitvijo pavšalnega financiranja

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (1) in zlasti člena 67(5a) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Zaradi poenostavitve uporabe financiranja Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), Evropskega socialnega sklada (ESS), Kohezijskega sklada, Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo (ESPR) ter zmanjšanja upravnega bremena in tveganja napake je primerno določiti pavšalni znesek za povračilo stroškov enemu ali več upravičencem operacij, ki prejmejo podporo v okviru tehnične pomoči, ne da bi bilo treba stopnjo utemeljiti. To vključuje primere, ko organ upravljanja ali plačilna agencija ali drug organ izvaja operacije tehnične pomoči.

(2)

Višina pavšalne stopnje temelji na zgornjih mejah in dejanski dodelitvi za tehnično pomoč v programih ter na podatkih o črpanju iz preteklih programskih obdobij. Uporaba metode pavšalnega povračila ne vpliva na dodelitev finančnih sredstev za tehnično pomoč v sprejetih programih. Lahko se uporablja tudi v programih, ki jih podpira več skladov, tudi če prednostna naloga tehnične pomoči prejme podporo iz drugega sklada, kot je sklad, ki zagotavlja podporo za prednostne naloge, ki niso tehnična pomoč, v istem programu.

(3)

Poleg tega bi bilo treba zaradi lažjega finančnega upravljanja v okviru obstoječih ureditev za načrtovanje programov za ESRR, ESS in Kohezijski sklad ter za ESPR določiti, da so osnova za uporabo stopnje upravičeni izdatki v okviru prednostnih osi, ki niso prednostna os tehnične pomoči programa, v katerem se uporablja ta metoda pavšalnega povračila. Zato se ta pavšalna stopnja ne uporablja, kadar program zajema izključno tehnično pomoč. Poleg tega za zgoraj navedene sklade ni zahteve po spremembi programa, če se uporablja ta metoda pavšalnega povračila.

(4)	Določiti je treba, da so podlaga za uporabo pavšalne stopnje upravičeni izdatki, za katere je organ upravljanja ali ustrezni nadzorni organ opravil preverjanje upravljanja ali, v primeru EKSRP, ustrezne upravne preglede.

(5)

Da bi se izognili tveganju dvojnega financiranja, kadar države članice uporabijo to možnost, bi se moralo pavšalno financiranje uporabljati samo za izdatke, za katere je bilo opravljeno preverjanje upravljanja po začetku veljavnosti te uredbe in nato do konca obdobja upravičenosti. Iz istega razloga bi se moralo za EKSRP pavšalno financiranje uporabljati samo za izdatke, ki so bili predmet upravnih pregledov od začetka kmetijskega proračunskega leta, kot je določeno v členu 39 Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (2), ki se začne 16. oktobra 2019, ali od začetka katerega koli naslednjega kmetijskega proračunskega leta in nato do konca obdobja upravičenosti. Da se zagotovi dobro finančno poslovodenje, morajo države članice zagotoviti, da se zneski, povrnjeni v obliki pavšalnega financiranja, izračunajo na podlagi izdatkov za projekte netehniče pomoči, ki so zakoniti in pravilni.

(6)

Mehanizem pavšalnega financiranja se lahko uporablja samo v obračunskih letih, ki na dan začetka veljavnosti te uredbe še niso bila zaključena. Da se omogočijo pregledi v okviru členov 9 in 47 Uredbe (EU) št. 1306/2013 na podlagi izračuna pavšalnega financiranja, se lahko mehanizem pavšalnega financiranja za EKSRP uporablja samo za izdatke od začetka kmetijskega proračunskega leta, ki se začne 16. oktobra 2019 ali od katerega koli naslednjega kmetijskega proračunskega leta.

(7)	Da bi se omogočila takojšnja uporaba ukrepov iz te uredbe, in sicer dovolj zgodaj v tekočem obračunskem letu, in v primeru EKSRP v kmetijskem proračunskem letu, ki se začne 16. oktobra 2019, bi morala ta uredba začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Predmet urejanja

1. Ta uredba določa pavšalno financiranje povračila stroškov s strani organov upravljanja enemu ali več upravičencem v okviru programa za operacije, ki se na pobudo držav članic financirajo v okviru prednostne osi za tehnično pomoč.

2. V primeru EKSRP ta uredba določa pavšalno financiranje povračila stroškov s strani plačilne agencije ali drugega organa iz člena 7(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013 enemu ali več upravičencem v okviru programa za operacije tehnične pomoči na pobudo držav članic. Če plačilna agencija ali drug organ neposredno izvaja operacije tehnične pomoči, se lahko povračilo stroškov teh operacij določi tudi na podlagi tega pavšalnega financiranja.

Člen 2

Pavšalno financiranje

1. Skupni znesek, ki se povrne za operacije, ki se financirajo v okviru prednostne osi v zvezi s tehnično pomočjo v okviru programa, se lahko izračuna kot pavšalni znesek zneskov izdatkov za operacije v okviru prednostnih osi programa, razen za operacijo v zvezi s tehnično pomočjo. V primeru EKSRP se lahko tehnična pomoč izračuna kot pavšalna stopnja zneskov izdatkov za operacije v okviru ukrepov za razvoj podeželja iz poglavja I naslova III Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (3).

2. Ta pavšalna stopnja je določena v višini 4 % za programe, ki jih podpirajo ESRR, ESS, Kohezijski sklad ali EKSRP, in v višini 6 % za programe, ki jih podpira ESPR. Za programe, ki jih podpira ESRR v okviru cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“, je pavšalna stopnja določena v višini 6 %. Izračunani znesek se lahko povrne enemu upravičencu ali pa se razdeli na povračila več upravičencem.

3. V podlago za izračun pavšalne stopnje od obračunskega leta, ki se začne 1. julija 2019, ali katerega koli naslednjega obračunskega leta, se lahko vključijo samo izdatki, ki so bili predmet preverjanja upravljanja v skladu s členom 125(4)(a) Uredbe (EU) št. 1303/2013 po začetku veljavnosti te uredbe. V primeru EKSRP se lahko v osnovo za izračun pavšalne stopnje vključijo samo izdatki, ki so bili predmet upravnih pregledov v skladu s členom 59 Uredbe (EU) št. 1306/2013 od kmetijskega proračunskega leta, ki se začne 16. oktobra 2019, ali katerega koli naslednjega kmetijskega proračunskega leta.

4. Če se uporablja to pavšalno financiranje, se uporablja izključno do konca obdobja upravičenosti za povračilo stroškov tehnične pomoči in, za EKSRP, skozi celotno zadevno kmetijsko proračunsko leto.

Člen 3

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 28. avgusta 2019

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 320.

(2) Uredba (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (ES) št. 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (UL L 347, 20.12.2013, str. 549).

(3) Uredba (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (UL L 347, 20.12.2013, str. 487).

8.11.2019

Uradni list Evropske unije

L 289/9

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/1868

z dne 28. avgusta 2019

o spremembi Uredbe (EU) št. 1031/2010 zaradi uskladitve prodaje pravic na dražbi s pravili EU ETS za obdobje 2021–2030 in z razvrstitvijo pravic kot finančnih instrumentov v skladu z Direktivo 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Uniji in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (1) ter zlasti člena 3d(3), člena 10(4) in člena 10a(8) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Od leta 2012 se pravice do emisije prodajajo na dražbi v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1031/2010 (2). Dražba pravic se izvaja prek skupnega dražbenega sistema za 25 držav članic in 3 države Efte, ki so del EGP, ter z majhnim številom samostojnih dražbenih sistemov.

(2)

Direktiva 2003/87/ES je bila spremenjena z Direktivo (EU) 2018/410 Evropskega parlamenta in Sveta (3) za krepitev stroškovno učinkovitega zmanjšanja emisij in nizkoogljičnih naložb prek sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Uniji (v nadaljnjem besedilu: EU ETS) od leta 2021. Prodaja pravic na dražbi je ostala splošno pravilo za dodelitev pravic, pri čemer bi moral delež pravic, ki se prodajo na dražbi, znašati 57 % skupne količine pravic.

(3)

Ustrezno bi bilo, da se novi elementi, uvedeni z Direktivo (EU) 2018/410, ki se nanašajo na določitev letne količine pravic za prodajo na dražbi, vključijo v Uredbo (EU) št. 1031/2010. Zlasti je treba upoštevati možnost zmanjšanja količine pravic za prodajo na dražbi za največ 3 % skupne količine pravic, da bi povečali količino, ki je na voljo za brezplačno dodelitev (rezerva za brezplačno dodelitev). Poleg tega spremenjena Direktiva 2003/87/ES omogoča spremembe letne količine pravic za prodajo na dražbi zaradi: prostovoljne ukinitve pravic s strani držav članic v primeru zaprtja zmogljivosti za proizvodnjo električne energije; ponovne vključitve naprav, ki izpuščajo manj kot 2 500 ton ogljikovega dioksida, v EU ETS ter prožnosti med EU ETS in sektorji, ki niso vključeni v EU ETS, da bi olajšali doseganje nacionalnih ciljev zmanjšanja emisij držav članic v sektorjih, ki niso vključeni v EU ETS, v skladu s členom 6 Uredbe (EU) 2018/842 Evropskega parlamenta in Sveta (4).

(4)

Direktiva 2003/87/ES vzpostavlja sklad za modernizacijo, da bi izboljšali energetsko učinkovitost in posodobili energetske sisteme nekaterih držav članic, ter sklad za inovacije, da bi podprli naložbe v inovativne tehnologije. Sklada se financirata s prodajo pravic na dražbi v okviru skupnega dražbenega sistema, ki jo izvaja Evropska investicijska banka (v nadaljnjem besedilu: EIB). V ta namen bi morala EIB postati uradni dražitelj za oba sklada, pri čemer pa ne bi smela postati del skupnega postopka za oddajo naročil za skupni dražbeni sistem. Ustrezne količine pravic bi bilo treba prodati na istih dražbah kot količine, ki jih na dražbi prodajo države članice in države Efte, ki so del EGP, ki sodelujejo v skupnem dražbenem sistemu.

(5)

Zaradi vzpostavitve sklada za modernizacijo Direktiva 2003/87/ES določa, da se 2 % skupne količine pravic prodata na dražbi, poleg tega pa lahko upravičene države članice v ta sklad dodajo tudi pravice iz člena 10(2)(b) in člena 10c Direktive 2003/87/ES. EIB mora zagotoviti, da se te pravice prodajajo na dražbi v skladu z načeli in modalitetami dražbenega postopka, pri čemer je ključni element enaka porazdelitev količine pravic za prodajo na dražbi.

(6)

Za zagotovitev razpoložljivosti sredstev za inovacije na področju nizkoogljičnih tehnologij in pravilnega delovanja trga ogljika bi bilo treba količine sklada za inovacije načeloma prodajati na dražbi v enakih letnih količinah. Vendar bi morala Komisija vsaki dve leti pregledati porazdelitev pravic, ki bodo prodane na dražbi za sklad za inovacije, ob upoštevanju rezultatov vsakega razpisa za zbiranje predlogov. Prvi pregled bi morala opraviti najpozneje do 30. junija 2022.

(7)

Vzpostaviti je treba postopek obveščanja, s katerim bi državi članici omogočili, da lahko v primeru zaprtja zmogljivosti za proizvodnjo električne energije na svojem ozemlju ukine pravice iz količine pravic za prodajo na dražbi. Zadevna država članica bi morala Komisijo obvestiti o svoji nameri za ukinitev pravic z uporabo enotne predloge, v kateri bi navedla dokaze in informacije o zaprti napravi, predvideni količini in časovnem razporedu ukinitve. Za ohranitev delovanja rezerve za stabilnost trga, vzpostavljene s Sklepom (EU) 2015/1814 Evropskega parlamenta in Sveta (5), bi bilo treba količino ukinjenih pravic odšteti od količine pravic države članice za prodajo na dražbi šele potem, ko so izvedene prilagoditve rezerve za stabilnost trga za zadevno leto. Za zagotovitev preglednosti bi morala Komisija objaviti informacije, ki jih predložijo države članice v skladu s predlogo, razen kadar so te informacije zaščitene zaradi zaupnosti.

(8)

Da bi povečali celovitost trga ogljika, so pravice od leta 2018 z Direktivo 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta (6) razvrščene kot finančni instrumenti. Pred tem je Direktiva 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta (7) kot finančne instrumente priznavala le izvedene finančne instrumente v zvezi s pravicami. Z novo razvrstitvijo se promptna trgovina s pravicami na sekundarnih trgih vključuje v področje uporabe, med drugim, Direktive 2014/65/EU, Uredbe (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (8) ter Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (9). Vendar je postopek prodaje pravic na dražbi (primarni trg) vključen le v področje uporabe Uredbe (EU) št. 596/2014.

(9)

Za uskladitev prodaje pravic na dražbi z novo regulativno ureditvijo finančnega trga bi bilo treba pregledati sistem za nadzor dražb in poročanje o njih. Ker je bilo področje uporabe Uredbe (EU) št. 596/2014 razširjeno in se uporablja tudi za prodajo pravic na dražbi, so za naloge nadzora in preprečevanja zlorabe trga v zvezi z dražbami odgovorni pristojni nacionalni organi. Uredba (EU) št. 596/2014 določa, da morajo pristojni nacionalni organi dejavno odkrivati in preiskovati primere zlorabe trga. Potrebne naloge nadzora dražb bi morali izvajati dražbeni sistemi, Komisija, države članice in pristojni nacionalni organi, določbe o obveznosti imenovanja nadzornika dražbe pa bi bilo treba črtati. Poleg tega se Uredba (EU) št. 596/2014 uporablja neposredno za dražbe, zato so posebne določbe o zlorabi trga iz Uredbe (EU) št. 1031/2010 postale nepotrebne in bi jih bilo treba črtati.

(10)

Da bi pristojnim nacionalnim organom, odgovornim za nadzor nad zlorabo trga, zagotovili potrebne podatke za stroškovno učinkovito in sorazmerno poročanje, bi morala Uredba (EU) št. 1031/2010 vključevati potrebne obveznosti poročanja o transakcijah, določene v Uredbi (EU) št. 600/2014, in zagotoviti, da se uporabljajo za dražbene sisteme v zvezi s poročanjem o transakcijah na dražbah. To je potrebno, saj Uredba (EU) št. 596/2014, ki se zdaj uporablja za dražbe, ne vzpostavlja samostojnega mehanizma za poročanje o transakcijah, temveč se v zvezi z zbiranjem podatkov sklicuje na Uredbo (EU) št. 600/2014.

(11)

Bistveno je zagotoviti postopek konkurenčne oddaje naročil za dražbene sisteme in ustrezno določiti primerna merila. V zvezi s pristojbinami, ki jih plačajo uspešni ponudniki, je treba omogočiti omejeno zvišanje sedanje najvišje ravni pristojbin, kadar je to predvideno v postopku za oddajo naročil in se letna količina pravic za prodajo na dražbi zmanjša za več kot 200 milijonov pravic zaradi delovanja rezerve za stabilnost trga.

(12)

Javna naročila za skupni dražbeni sistem lahko omogočijo razširitev izbirnih meril tudi na regulirane trge energetskih proizvodov, ki še niso vzpostavili sekundarnega trga s pravicami do emisije. Če je tak regulirani trg izbran, da postane dražbeni sistem, bi bilo treba zahtevati, da se vzpostavi vsaj 60 trgovalnih dni pred prvo dražbo. To je potrebno za določitev cene na sekundarnem trgu v času dražb („pridržana cena“) za primere preklica dražb in pristojbin ponudnikov, ki so povezane s primerljivo pristojbino, plačano na sekundarnem trgu. Poleg tega bi morale imeti Komisija in sodelujoče države članice možnost, da v okoliščinah, ki bi jih skrben naročnik težko predvidel, podaljšajo trenutno najdaljše trajanje pogodb, tj. pet let, na sedem let v skladu z določbami Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (10) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba). Da bi preverila tržne pogoje in pripravila nova javna naročila v času trajanja pogodbe, bi Komisija morala imeti možnost, da opravi predhodno preverjanje trga v skladu s finančno uredbo.

(13)

Za poenostavitev dražbenega postopka bi morala biti določitev letnih količin pravic za prodajo na dražbi prožnejša v primeru, da so potrebne spremembe do 50 000 pravic. Morebitna sprememba pod tem pragom ne bi smela povzročiti spremembe količine pravic za prodajo na dražbi v naslednjem letu, razen če bi država članica to izrecno zahtevala. Poleg tega bi bilo treba poenostaviti postopek za določitev in objavo časovnih razporedov dražb, tako da Komisija o tem ne bi več predložila mnenja. Vendar pa bi bilo treba časovni razpored dražb objaviti potem, ko Komisija sprejme notranji sklep o preglednici dražb, ki ustreza časovnemu razporedu dražb v skladu z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 19(3) Direktive 2003/87/ES.

(14)

Za poenostavitev ponovnega imenovanja samostojnih dražbenih sistemov bi bilo treba Prilogo III k Uredbi (EU) št. 1031/2010 spremeniti le za vključitev novih subjektov na seznam kot samostojnih dražbenih sistemov ali za ponovno vključitev na seznam pod spremenjenimi pogoji. Če država članica imenuje isti samostojni dražbeni sistem pod enakimi pogoji, bi bilo treba njegovo vključitev na seznam podaljšati pod enakimi pogoji kot za prvotno vključitev brez spremembe Priloge III k Uredbi (EU) št. 1031/2010. Država članica in Komisija bi morali pred tem potrditi, da so zahteve iz te uredbe in cilji iz člena 10(4) Direktive 2003/87/ES izpolnjeni.

(15)	Da bi preprečili kopičenje preklicanih količin v primeru preklica več dražb, bi bilo treba omogočiti, da se preklicane količine enakomerno porazdelijo med naslednje dražbe, ki ne vključujejo preklicanih količin iz predhodno preklicanih dražb.

(16)	Uredbo (EU) št. 1031/2010 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (EU) št. 1031/2010 se spremeni:

(1)

naslov se nadomesti z naslednjim:

„Uredba Komisije (EU) št. 1031/2010 z dne 12. novembra 2010 o časovnem načrtu, upravljanju in drugih vidikih dražbe pravic do emisije toplogrednih plinov na podlagi Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Uniji“;

(2)

člen 3 se spremeni:

(a)	točki 1 in 2 se črtata;

(b)

točki 3 in 4 se nadomestita z naslednjim:

„3.	‚dvodnevna promptna pogodba‘ pomeni pravice, ki se na dražbi prodajajo z rokom dobave na dogovorjen datum najpozneje drugi trgovalni dan od dneva dražbe;

4.	‚petdnevna standardizirana terminska pogodba‘ pomeni pravice, ki se na dražbi prodajajo z rokom dobave na dogovorjen datum najpozneje v petih trgovalnih dneh od dneva dražbe;“;

(c)

točke 8, 9 in 10 se nadomestijo z naslednjim:

„8.	‚investicijsko podjetje‘ pomeni isto kot v točki 1 člena 4(1) Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta (*);

9.	‚kreditna institucija‘ pomeni isto kot v členu 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (**);

10.	‚finančni instrument‘ pomeni isto kot v točki 15 člena 4(1) Direktive 2014/65/EU;

(*) Direktiva 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (UL L 173, 12.6.2014, str. 349)."

(**) Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1).“;"

(d)

točke 12, 13 in 14 se nadomestijo z naslednjim:

„12.	‚nadrejeno podjetje‘ pomeni isto kot v členu 2(9) Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta (*);

13.	‚podrejeno podjetje‘ pomeni isto kot v členu 2(10) Direktive 2013/34/EU;

14.	‚povezano podjetje‘ pomeni isto kot v členu 2(12) Direktive 2013/34/EU;

(*) Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29.6.2013, str. 19).“;"

(e)

točke 17 do 19 se nadomestijo z naslednjim:

„17.	‚pranje denarja‘ pomeni isto kot v členu 1(3) Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta (*) ob upoštevanju člena 1(4) in (6) navedene direktive;

18.	‚financiranje terorizma‘ pomeni isto kot v členu 1(5) Direktive (EU) 2015/849 ob upoštevanju člena 1(6) navedene direktive;

19.	‚kriminalna dejavnost‘ pomeni isto kot v členu 3(4) Direktive (EU) 2015/849;“;

(*) Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (UL L 141, 5.6.2015, str. 73).“;"

(f)

točka 21 se nadomesti z naslednjim:

„21.

‚določeni imetniški račun‘ pomeni eno ali več vrst imetniškega računa, določenega v veljavnih delegiranih aktih, sprejetih v skladu s členom 19(3) Direktive 2003/87/ES, za namene sodelovanja v postopku dražbe ali njegovega izvajanja, vključno s hrambo pravic na depozitnem računu do njihove dobave v skladu s to uredbo;“;

(g)

točki 23 in 24 se nadomestita z naslednjim:

„23.	‚dolžnost skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke‘ pomeni isto kot ukrepi skrbnega preverjanja strank v členu 13 Direktive (EU) 2015/849 in okrepljeni ukrepi skrbnega preverjanja strank v členih 18, 18a in 20 ob upoštevanju členov 22 in 23 navedene direktive;

24.	‚dejanski lastnik‘ pomeni isto kot v členu 3(6) Direktive (EU) 2015/849;“;

(h)

točke 26, 27 in 28 se nadomestijo z naslednjim:

„26.	‚politično izpostavljene osebe‘ pomeni isto kot v členu 3(9) Direktive (EU) 2015/849;

27.	‚zloraba trga‘ pomeni isto kot v členu 1 Uredbe (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (*);

28.	‚trgovanje na podlagi notranjih informacij‘ pomeni isto kot v členu 8 Uredbe (EU) št. 596/2014 in, kot je prepovedano s točkama (a) in (b) člena 14 navedene uredbe;

(*) Uredba (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o zlorabi trga (uredba o zlorabi trga) ter razveljavitvi Direktive 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter direktiv Sveta in Komisije 2003/124/ES, 2003/125/ES in 2004/72/ES (UL L 173, 12.6.2014, str. 1).“;"

(i)

vstavi se naslednja točka 28a:

„28a.

‚protipravno razkritje notranjih informacij‘ pomeni isto kot v členu 10 Uredbe (EU) št. 596/2014 in, kot je prepovedano s točko (c) člena 14 navedene uredbe;“;

(j)

točki 29 in 30 se nadomestita z naslednjim:

„29.	‚notranje informacije‘ pomeni isto kot v členu 7 Uredbe (EU) št. 596/2014;

30.	‚tržna manipulacija‘ pomeni isto kot v členu 12 Uredbe (EU) št. 596/2014 in, kot je prepovedano s členom 15 navedene uredbe;“;

(k)

točka 39 se nadomesti z naslednjim:

„39.	‚regulirani trg‘ pomeni isto kot v točki 21 člena 4(1) Direktive 2014/65/EU;“;

(l)	točka 41 se črta;

(m)

točka 42 se nadomesti z naslednjim:

„42.	‚upravljavec trga‘ pomeni isto kot v točki 18 člena 4(1) Direktive 2014/65/EU;“;

(n)

v točki 43 se točke (b) do (f) nadomestijo z naslednjim:

„(b)	isto kot v točki 55(a) člena 4(1) Direktive 2014/65/EU ob upoštevanju zahtev iz člena 5(4) navedene direktive za namene člena 18(2) te uredbe;

(c)	isto kot v točki 55(a) člena 4(1) Direktive 2014/65/EU ob upoštevanju zahtev iz člena 5(4) navedene direktive za namene člena 19(2) te uredbe v primeru oseb iz točke (b) člena 18(1) te uredbe;

(d)	isto kot v točki 43 člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 za namene člena 19(2) te uredbe v primeru oseb iz točke (c) člena 18(1) te uredbe;

(e)	isto kot v točki 55(a) člena 4(1) Direktive 2014/65/EU za namene člena 19(2) te uredbe v primeru poslovnega združenja iz točke (d) člena 18(1) te uredbe;

(f)	isto kot v točki 55(b) člena 4(1) Direktive 2014/65/EU za namene člena 35(4), (5) in (6) te uredbe;“;

(o)

točka 44 se nadomesti z naslednjim:

„44. strategija izstopa pomeni enega ali več določenih dokumentov v skladu s pogodbami imenovanja zadevnega dražbenega sistema, v katerem so podrobno določeni načrtovani ukrepi, da se zagotovi:‚‘

(a)	prenos vseh opredmetenih in neopredmetenih sredstev, potrebnih za neprekinjeno izvajanje dražb in nemoteno delovanje dražbenega postopka, ki ga izvaja naslednik dražbenega sistema;

(b)	posredovanje vseh informacij, povezanih z dražbenim postopkom in potrebnih za postopek za oddajo naročil za imenovanje naslednika dražbenega sistema;

(c)	tehnična pomoč, ki naročnikom ali nasledniku dražbenega sistema ali kateri koli kombinaciji teh omogoča razumevanje, dostop ali uporabo relevantnih informacij, zagotovljenih v skladu s točkama (a) in (b).“;

(3)

člen 6 se spremeni:

(a)	v odstavku 1 se tretji pododstavek črta;

(b)

v odstavku 2 se točka (c) nadomesti z naslednjim:

„(c)	količina ponudb kot število pravic v celih večkratnikih lotov po 500 pravic;“;

(c)	odstavek 5 se nadomesti z naslednjim: „5. Prejem, prenos ali oddaja ponudbe s strani investicijskega podjetja ali kreditne institucije pri katerem koli dražbenem sistemu se šteje za investicijsko storitev v smislu točke 2 člena 4(1) Direktive 2014/65/EU.“;

(4)

v členu 7 se odstavka 7 in 8 nadomestita z naslednjim:

„7. Dražbeni sistem pred začetkom dražbe določi metodologijo za uporabo odstavka 6 tega člena, potem ko se je posvetoval z ustreznim naročnikom v skladu s členom 26(1) ali 30(5) in obvestil pristojne nacionalne organe iz člena 56.

V času med dvema licitacijskima obdobjema v istem dražbenemu sistemu lahko zadevni dražbeni sistem metodologijo spremeni. O tem nemudoma obvesti ustreznega naročnika v skladu s členom 26(1) ali 30(5) in pristojne nacionalne organe iz člena 56.

Zadevni dražbeni sistem v največji možni meri upošteva morebitno mnenje ustreznega naročnika.

8. Kadar se dražba pravic iz poglavja III Direktive 2003/87/ES prekliče, se količina njenih pravic enakomerno porazdeli med naslednje štiri dražbe, ki jih načrtuje isti dražbeni sistem. Če se količina pravic države članice iz preklicanih dražb ne more enakomerno porazdeliti v skladu s prvim stavkom, zadevna država članica te pravice na dražbi proda na manj kot štirih dražbah v količinah v skladu s členom 6(1) te uredbe.

Kadar se dražba pravic iz poglavja II Direktive 2003/87/ES prekliče, se količina njenih pravic enakomerno porazdeli med naslednji dve dražbi, ki ju načrtuje isti dražbeni sistem. Če se količina pravic države članice iz preklicanih dražb ne more enakomerno porazdeliti v skladu s prvim stavkom, zadevna država članica te pravice proda na prvi naslednji dražbi v količinah v skladu s členom 6(1) te uredbe.

Če se dražba, ki že vključuje količine iz predhodno preklicane dražbe, prekliče, se količina njenih pravic razporedi v skladu s prvim in drugim pododstavkom, pri čemer se začne s prvo dražbo, za katero se ne uporabljajo druge prilagoditve zaradi predhodnih preklicev.“;

(5)

v členu 8 se odstavki 3 do 6 nadomestijo z naslednjim:

„3. V izjemnih okoliščinah lahko vsak dražbeni sistem po posvetovanju s Komisijo spremeni čas katerega koli licitacijskega obdobja, tako da o tem obvesti vse osebe, ki bi jih to lahko zadevalo. Zadevni dražbeni sistem kar najbolj upošteva mnenje Komisije, če ga ta poda.

4. Od šeste dražbe dalje ali prej dražbeni sistem, imenovan v skladu s členom 26(1) te uredbe, izvaja dražbe pravic iz poglavja III Direktive 2003/87/ES najmanj enkrat tedensko in dražbe pravic iz poglavja II Direktive 2003/87/ES najmanj enkrat na dva meseca.

Na nobenega od največ dveh dni v tednu, ko dražbeni sistem, imenovan v skladu s členom 26(1), izvaja dražbo, noben drug dražbeni sistem ne sme izvajati dražb. Kadar dražbeni sistem, imenovan v skladu s členom 26(1), izvaja dražbe pogosteje kot dva dneva v tednu, določi in objavi, na katera dva dneva ne smejo potekati druge dražbe. To stori najpozneje ob določitvi in objavi, ki sta navedeni v členu 11.

5. Količina pravic iz poglavja III Direktive 2003/87/ES, ki bodo prodane na dražbi, ki jo izvaja dražbeni sistem, imenovan v skladu s členom 26(1) te uredbe, se enakomerno razporedi med dražbe, ki se izvedejo v danem letu, le da so količine, ki se prodajajo na dražbah vsako leto avgusta, za polovico manjše od količin, ki se prodajajo na dražbah v preostalih mesecih leta.

Količina pravic iz poglavja II Direktive 2003/87/ES, ki bodo prodane na dražbi, ki jo izvaja dražbeni sistem, imenovan v skladu s členom 26(1) te uredbe, se načeloma enakomerno razporedi med dražbe, ki se izvedejo v danem letu, le da so količine, ki se prodajajo na dražbah vsako leto avgusta, za polovico manjše od količin, ki se prodajajo na dražbah v preostalih mesecih leta.

Če se letna količina pravic države članice za prodajo na dražbi ne more enakomerno porazdeliti po dražbah v danem letu v lotih po 500 pravic v skladu s členom 6(1), zadevni dražbeni sistem to količino porazdeli na manj datumov dražb, pri čemer zagotovi, da se količina na dražbi proda vsaj na četrtletni ravni.

6. Dodatne določbe o časovnem načrtu in pogostosti dražb, ki jih izvaja kateri koli dražbeni sistem razen dražbenih sistemov, imenovanih v skladu s členom 26(1), so navedene v členu 32.“;

(6)

člen 9 se spremeni:

(a)

prvi odstavek se nadomesti z naslednjim:

„Brez poseganja v uporabo pravil iz člena 58, kjer je to primerno, lahko dražbeni sistem prekliče dražbo, kadar je pravilen potek zadevne dražbe moten ali se pričakuje, da bo moten. Količina pravic za prodajo iz preklicanih dražb se razporedi v skladu s členom 7(8).“;

(b)	drugi in tretji odstavek se črtata;

(7)

v členu 10 se odstavki 1 do 4 nadomestijo z naslednjim:

„1. Količina pravic iz poglavja III Direktive 2003/87/ES, ki se bodo prodajale na dražbi v katerem koli danem koledarskem letu od leta 2019, je enaka količini pravic, določeni v skladu s členom 10(1) in (1a) navedene direktive.

2. Količina pravic iz poglavja III Direktive 2003/87/ES, ki jih bo vsaka država članica prodajala na dražbi v katerem koli danem koledarskem letu, temelji na količini pravic v skladu z odstavkom 1 tega člena in deležu pravic te države članice, določenem v skladu s členom 10(2) navedene direktive.

3. Pri količini pravic iz poglavja III Direktive 2003/87/ES, ki jih bo vsaka država članica prodajala na dražbi vsako koledarsko leto v skladu z odstavkoma 1 in 2 tega člena, se upoštevajo člen 10a(5a) Direktive 2003/87/ES, spremembe, ki jih je treba izvesti v skladu s členom 1(5) in (8) Sklepa (EU) 2015/1814 Evropskega parlamenta in Sveta (*) ter spremembe v skladu s členom 10c, členom 12(4) ter členi 24, 27 in 27a Direktive 2003/87/ES in v skladu s členom 6 Uredbe (EU) 2018/842 Evropskega parlamenta in Sveta (**).

4. Brez poseganja v Sklep (EU) 2015/1814 se vse nadaljnje spremembe količine pravic, ki bodo prodane na dražbi v danem koledarskem letu, upoštevajo pri količini pravic, ki bodo prodane na dražbi v naslednjem koledarskem letu.

V izjemnih okoliščinah, zlasti kadar kumulativna letna vrednost takih sprememb ne 50 000 pravic za določeno državo članico, se te spremembe lahko upoštevajo v količini pravic, ki bodo prodane na dražbi v naslednjih koledarskih letih, razen če država članica do 30. aprila 2020 od Komisije zahteva, da se ta prag zanjo ne uporablja v obdobju, ki se začne leta 2021.

Količine pravic, ki se ne morejo prodati na dražbi v danem koledarskem letu zaradi zaokroževanja, ki se zahteva v skladu s členom 6(1), se upoštevajo pri količini pravic, ki bodo prodane na dražbi v naslednjem koledarskem letu.

(*) Sklep (EU) 2015/1814 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. oktobra 2015 o vzpostavitvi in delovanju rezerve za stabilnost trga za sistem Unije za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov in spremembi Direktive 2003/87/ES (UL L 264, 9.10.2015, str. 1)."

(**) Uredba (EU) 2018/842 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o zavezujočem letnem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov za države članice v obdobju od 2021 do 2030 kot prispevku k podnebnim ukrepom za izpolnitev zavez iz Pariškega sporazuma ter o spremembi Uredbe (EU) št. 525/2013 (UL L 156, 19.6.2018, str. 26).“;"

(8)

člen 11 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 11

Časovni razpored posameznih dražb pravic iz poglavja III Direktive 2003/87/ES, ki se prodajajo na dražbi prek dražbenih sistemov, imenovanih v skladu s členom 26(1) te uredbe

Dražbeni sistemi, imenovani v skladu s členom 26(1) te uredbe, določijo časovni razpored dražb, vključno z licitacijskimi obdobji, posameznimi količinami, datumi dražb ter finančnim produktom na dražbi in datumi za plačilo in dobavo pravic iz poglavja III Direktive 2003/87/ES, ki bodo prodane na posameznih dražbah v vsakem koledarskem letu, potem ko so se o tem posvetovali s Komisijo. Zadevni dražbeni sistemi objavijo časovni razpored dražb do 15. julija predhodnega leta ali čim prej po tem datumu, ko je to izvedljivo, če je Komisija centralnemu administratorju evidence transakcij Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EUTL) naročila, naj v EUTL vnese preglednico dražb, ki ustreza časovnemu razporedu dražb, v skladu z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 19(3) Direktive 2003/87/ES.“;

(9)

člen 12 se spremeni:

(a)	v prvem pododstavku odstavka 1 se doda naslednji stavek: „člen 10(4) se uporablja za vsako naknadno spremembo količine pravic, ki bodo prodane na dražbi.“;

(b)

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Za vsako koledarsko leto v danem trgovalnem obdobju se količina pravic iz poglavja II Direktive 2003/87/ES, ki jih bo vsaka država članica prodajala na dražbi, določi na podlagi količine v skladu z odstavkom 1 tega člena in deleža te države članice, določenega v skladu s členom 3d(3) Direktive 2003/87/ES.“;

(10)

člen 13 se spremeni:

(a)	naslov se nadomesti z naslednjim: „Časovni razpored posameznih dražb pravic iz poglavja II Direktive 2003/87/ES, ki se prodajajo na dražbi prek dražbenih sistemov, imenovanih v skladu s členom 26(1) te uredbe“;

(b)	odstavek 1 se črta;

(c)

v odstavku 2 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„2. Dražbeni sistemi, imenovani v skladu s členom 26(1) te uredbe, določijo časovne razporede dražb, vključno z licitacijskimi obdobji, posameznimi količinami, datumi dražb ter finančnim produktom na dražbi in datumi za plačilo in dobavo pravic iz poglavja II Direktive 2003/87/ES, ki bodo prodane na posameznih dražbah v vsakem koledarskem letu, potem ko so se o tem posvetovali s Komisijo. Zadevni dražbeni sistemi objavijo časovni razpored dražb do 30. septembra predhodnega leta ali čim prej po tem datumu, ko je to izvedljivo, če je Komisija centralnemu administratorju EUTL naročila, naj v EUTL vnese preglednico dražb, ki ustreza časovnemu razporedu dražb, v skladu z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 19(3) Direktive 2003/87/ES. Brez poseganja v rok za objavo časovnega razporeda dražb pravic iz poglavja III Direktive 2003/87/ES, navedenega v členu 11 te uredbe, lahko zadevni dražbeni sistemi istočasno določijo časovne razporede dražb pravic iz poglavja II in poglavja III Direktive 2003/87/ES.“;

(d)

odstavka 3 in 4 se nadomestita z naslednjim:

„3. Dražbeni sistemi, imenovani v skladu s členom 26(1) te uredbe, svoje določitve in objave iz odstavka 2 tega člena utemeljijo na odločitvi, ki jo Komisija sprejme v skladu s členom 3e(3) Direktive 2003/87/ES.

4. Določbe o časovnem razporedu posameznih dražb pravic iz poglavja II Direktive 2003/87/ES, ki jih izvaja dražbeni sistem, ki ni eden od dražbenih sistemov, imenovanih v skladu s členom 26(1) te uredbe, so določene in objavljene v skladu s členom 32 te uredbe.

Člen 32 se uporablja tudi za dražbe, ki jih v skladu z drugim pododstavkom člena 30(7) izvede dražbeni sistem, imenovan v skladu s členom 26(1).“;

(11)

člen 14 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se spremeni:

(i)

točka (b) se nadomesti z naslednjim:

„(b)	začasna ukinitev dražbenega sistema razen dražbenih sistemov, imenovanih v skladu s členom 26(1) te uredbe, kot določajo delegirani akti, sprejeti v skladu s členom 19(3) Direktive 2003/87/ES;“;

(ii)

točka (f) se nadomesti z naslednjim:

„(f)	preostanek pravic v rezervi za nove udeležence iz člena 10a(7) Direktive 2003/87/ES in nedodeljene pravice v skladu s členom 10c navedene direktive;“;

(iii)

točka (j) se nadomesti z naslednjim:

„(j)	kakršno koli pridržanje pravic v skladu s členom 22(5);

(iv)

točka (l) se nadomesti z naslednjim:

„(l)	potrebne prilagoditve v skladu s Sklepom (EU) 2015/1814, ki se določijo in objavijo do 15. julija danega leta ali čim prej po tem datumu, ko je to izvedljivo;“;

(v)

doda se naslednja točka (m):

„(m)	ukinitev pravic v skladu s členom 12(4) Direktive 2003/87/ES.“;

(b)	odstavek 2 se nadomesti z naslednjim: „2. Kadar način, na katerega je treba izvesti določeno spremembo, ni določen v tej uredbi, zadevni dražbeni sistem navedene spremembe ne izvede, dokler se predhodno ne posvetuje s Komisijo. Uporabljata se člen 11 in člen 13(2).“;

(12)	člen 15 se nadomesti z naslednjim: „Člen 15 Osebe, ki lahko neposredno oddajajo ponudbe na dražbi Na dražbi lahko neposredno oddaja ponudbe samo oseba, ki je upravičena do predložitve vloge za dostop do licitiranja v skladu s členom 18 ter ima dostop do licitiranja v skladu s členoma 19 in 20.“;

(13)	v členu 16(2) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim: „Poleg tega lahko dražbeni sistem, imenovan v skladu s členom 26(1) ali 30(1), ponudnikom omogoči možnost dostopa do svojih dražb prek temu namenjenih povezav z elektronskim vmesnikom.“;

(14)

člen 18 se spremeni:

(a)

točki (b) in (c) odstavka 1 se nadomestita z naslednjim:

„(b)	investicijska podjetja, ki so pridobila dovoljenja v skladu z Direktivo 2014/65/EU in licitirajo v svojem imenu ali v imenu svojih strank;

(c)	kreditne institucije, ki so pridobile dovoljenja v skladu z Direktivo 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta (*) in licitirajo v svojem imenu ali v imenu svojih strank;

(*) Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338).“;"

(b)

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Brez poseganja v izjemo iz člena 2(1)(j) Direktive 2014/65/EU, so osebe, za katere velja ta izjema in so pooblaščene v skladu s členom 59 te uredbe, upravičene do predložitve vloge za dostop do neposrednega licitiranja na dražbah v svojem imenu ali v imenu strank svojega glavnega podjetja, če je država članica, v kateri imajo sedež, vzpostavila zakonodajo, ki ustreznemu pristojnemu nacionalnemu organu v tej državi članici omogoča, da takšne osebe pooblasti za licitiranje v njihovem imenu ali v imenu strank njihovega glavnega podjetja.“;

(c)	odstavek 3 se črta;

(d)	odstavek 6 se črta;

(15)

člen 20 se spremeni:

(a)

odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4. Vloga za dostop do licitiranja, vključno z vsemi dokazili, mora biti na zahtevo dana na voljo za pregled, ki ga izvedejo pristojni nacionalni organi kazenskega pregona iz države članice, ki vodi preiskavo iz člena 62(3)(e), ali kateri koli pristojni organi Unije, vključeni v preiskave, ki potekajo na čezmejni osnovi.“;

(b)	odstavek 6 se črta.

(16)	v členu 21(2) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim: „V takšnem primeru zadevni dražbeni sistem pripravi poročilo za finančno obveščevalno enoto iz člena 32 Direktive (EU) 2015/849 (v nadaljnjem besedilu: FIU) v skladu s členom 55(2) te uredbe.“;

(17)

v členu 22 se odstavka 3 in 4 nadomestita z naslednjim:

„3. Za države članice, ki ne sodelujejo v skupnih ukrepih iz člena 26(1), uradnega dražitelja imenuje ustrezna država članica, tako da se sklenejo in izvedejo potrebne ureditve z dražbenimi sistemi, imenovanimi v skladu s členom 26(1), vključno s katerim koli klirinškim sistemom ali poravnalnim sistemom, ki sta z njimi povezana, s čimer se uradnemu dražitelju omogoči prodajanje pravic na dražbi v imenu države članice, ki ga imenuje, v takšnih dražbenih sistemih v skladu s skupno dogovorjenimi pogoji, kot določata drugi pododstavek člena 30(7) in prvi pododstavek člena 30(8).

4. Države članice nobeni osebi, ki dela za uradnega dražitelja, ne smejo razkrivati notranjih informacij, razen če oseba, ki dela za državo članico ali jo zastopa, te informacije razkrije na podlagi potrebe po seznanitvi z informacijami, in sicer med opravljanjem običajnih službenih nalog, poklica ali dolžnosti in je zadevna država članica prepričana, da je uradni dražitelj poleg ukrepov, predvidenih v členih 18(8) in 19(10) Uredbe (EU) št. 596/2014, uvedel ustrezne ukrepe za preprečitev trgovanja na podlagi notranjih informacij ali protipravnega razkritja notranjih informacij s strani oseb, ki delajo za uradnega dražitelja.“;

(18)	naslov poglavja VI se črta;

(19)

člena 24 in 25 se nadomestita z naslednjim:

„Člen 24

Dražba pravic za sklad za inovacije in sklad za modernizacijo

1. Evropska investicijska banka (EIB) je uradni dražitelj za pravice, ki bodo prodane na dražbi od leta 2021 v skladu s prvim pododstavkom člena 10a(8) in členom 10d(4) Direktive 2003/87/ES prek dražbenega sistema, imenovanega v skladu s členom 26(1) te uredbe. Členi 22(2), 22(4), 23(1) in 52(1) se smiselno uporabljajo za EIB. EIB kot dražitelj zagotovi, da se prihodki od prodaje na dražbi za namene člena 10a(8) Direktive 2003/87/ES izplačajo na račun, ki ji ga je Komisija sporočila, najpozneje 15 dni po koncu meseca, v katerem so prihodki od prodaje na dražbi nastali. Pred izplačilom lahko odbije vse dodatne stroške posedovanja in izplačila teh prihodkov, ob upoštevanju sporazuma, sklenjenega med Komisijo in EIB v skladu s členom 20(3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/856 (*).

2. Letne količine pravic za prodajo na dražbi v skladu z odstavkom 1 se prodajajo na dražbi skupaj z letnimi količinami, ki jih bodo na dražbi prodajale države članice, ki sodelujejo v skupnem ukrepu v skladu s členom 26(1) te uredbe, in bodo enakomerno porazdeljene v skladu s členom 8(5) te uredbe.

3. Količine pravic v skladu s členom 10a(8) Direktive 2003/87/ES se načeloma prodajajo na dražbi v enakih letnih količinah v desetletnem obdobju, ki se začne 1. januarja 2021.

Komisija pregleda porazdelitev pravic, ki se še naprej prodajajo na dražbi po odločitvi o oddaji posameznega razpisa za zbiranje predlogov, ki se izvede v skladu z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s četrtim pododstavkom člena 10a(8) Direktive 2003/87/ES. Taki pregledi se opravijo vsaki dve leti, pri čemer se prvi pregled izvede najpozneje 30. junija 2022. Pri vsakem pregledu se posebna pozornost nameni podpori, ki je na voljo za prihodnje razpise za zbiranje predlogov, največjem znesku podpore sklada za inovacije, ki je na voljo za pomoč pri razvoju projektov, delu skupnega zneska podpore sklada za inovacije, ki je na voljo za manjše projekte in ga pridrži Komisija, podpori, ki je predvidena za dodeljene projekte, ter izplačilu in stopnji izterjave.

Člen 25

Postopek za ukinitev pravic v skladu s členom 12(4) Direktive 2003/87/ES

1. Vsaka država članica, ki namerava ukiniti pravice do emisije iz svoje skupne količine pravic za prodajo na dražbi v primeru zaprtja zmogljivosti za proizvodnjo električne energije na svojem ozemlju v skladu s členom 12(4) Direktive 2003/87/ES, o svoji nameri obvesti Komisijo najpozneje do 31. decembra koledarskega leta, ki sledi letu zaprtja, pri čemer uporabi predlogo iz Priloge I k tej uredbi.

2. Količina pravic, ki se ukinejo v skladu s členom 12(4) Direktive 2003/87/ES, se odšteje od količine pravic, ki jo bo zadevna država članica prodajala na dražbi in bo določena v skladu s členom 10 te uredbe po vseh prilagoditvah v skladu s Sklepom (EU) 2015/1814.

3. Komisija objavi informacije, ki jih zagotovijo države članice v skladu s Prilogo I, razen poročil iz točke 6 navedene priloge.

(*) Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/856 z dne 26. februarja 2019 o dopolnitvi Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z delovanjem sklada za inovacije (UL L 140, 28.5.2019, str. 6).“;"

(20)

člen 26 se spremeni:

(a)	odstavek 2 se črta;

(b)

odstavki 3 do 6 se nadomestijo z naslednjim:

„3. Skupni postopek za oddajo naročil iz odstavka 1 se izvede v skladu s členom 165(2) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (*).

4. Obdobje, za katerega se imenujejo dražbeni sistemi iz odstavka 1, ne sme biti daljše od petih let. Če so izpolnjeni pogoji iz člena 172(3) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046, lahko države članice in Komisija podaljšajo najdaljše obdobje imenovanja dražbenega sistema na sedem let. Komisija lahko v času trajanja pogodbe opravi predhodno preverjanje trga v skladu s členom 166(1) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046, da preveri tržne pogoje in pripravi nov postopek za oddajo naročil.

5. Identiteta in kontaktni podatki dražbenih sistemov iz odstavka 1 se objavijo na spletni strani Komisije.

6. Vsaka država članica, ki se skupnemu ukrepu, kot je določen v odstavku 1, pridruži po začetku veljavnosti sporazuma o skupni oddaji naročil, ki ga sklenejo Komisija in države članice, ki v navedenem ukrepu sodelujejo, sprejme pogoje, o katerih so se dogovorile Komisija in države članice, ki so se skupnemu ukrepu pridružile pred začetkom veljavnosti navedenega sporazuma, ter vse odločitve, ki so že bile sprejete v skladu z navedenim sporazumom.

Vsaka država članica, ki se v skladu s členom 30(4) odloči, da ne bo sodelovala v skupnem ukrepu, kot je določen v odstavku 1 tega člena, temveč bo imenovala svoj lasten dražbeni sistem, lahko dobi status opazovalke v skladu s pogoji, o katerih se v sporazumu o skupni oddaji naročil dogovorijo države članice, ki sodelujejo v skupnem ukrepu, kot je določen v odstavku 1, in Komisija, pri čemer je treba upoštevati vsa veljavna pravila o oddaji javnih naročil.

(*) Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).“;"

(21)

člen 27 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se spremeni:

(i)

točki (f) in (g) se nadomestita z naslednjim:

„(f)	Komisiji priskrbeti vse informacije, povezane s potekom dražb v skladu s členom 53;

(g)	nadziranje dražb, obveščanje o sumih pranja denarja, financiranja terorizma, kriminalne dejavnosti ali zlorabe trga, uporaba vseh potrebnih popravnih ukrepov ali sankcij, vključno z zagotavljanjem mehanizma za izvensodno reševanje sporov v skladu s členi 54 do 59 in členom 64(1);“;

(ii)

doda se naslednja točka (h):

„(h)	poročanje v skladu s členom 36.“;

(b)	odstavek 3 se nadomesti z naslednjim: „3. Dražbeni sistem v treh mesecih od imenovanja predloži podrobno strategijo izstopa Komisiji.“;

(22)	člen 28 se črta;

(23)

člen 29 se spremeni:

(a)	naslov se nadomesti z naslednjim: „Storitve, ki jih dražbeni sistemi, imenovani v skladu s členom 26(1), zagotavljajo Komisiji“;

(b)	uvodni stavek se nadomesti z naslednjim: „Dražbeni sistemi, imenovani v skladu s členom 26(1), Komisiji zagotovijo storitve tehnične podpore za delo Komisije, povezano z naslednjim:“;

(c)

točka (a) se nadomesti z naslednjim:

„(a)	kakršnim koli usklajevanjem časovnega razporeda dražb za Prilogo III;“;

(d)	točki (b) in (c) se črtata;

(e)

točka d se nadomesti z naslednjim:

„(d)	poročili Komisije v skladu s členom 10(5) Direktive 2003/87/ES;“;

(f)

točka (f) se nadomesti z naslednjim:

„(f)	kakršnim koli pregledom te uredbe, Direktive 2003/87/ES ali delegiranih aktov, sprejetih v skladu s členom 19(3) navedene direktive, ki vpliva na delovanje trga ogljika, vključno z izvajanjem dražb;“;

(24)

člen 30 se spremeni:

(a)	naslov se nadomesti z naslednjim: „Imenovanje vseh dražbenih sistemov razen dražbenega sistema, imenovanega v skladu s členom 26(1)“;

(b)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Vsaka država članica, ki ne sodeluje v skupnem ukrepu, kot je določen v členu 26(1), lahko imenuje svoj lasten dražbeni sistem za dražbo svoje količine pravic iz poglavij II in III Direktive 2003/87/ES, ki bodo prodane na dražbi, kot je določeno v členu 31(1) te uredbe.“;

(c)	odstavek 2 se črta;

(d)

Odstavki 3, 4 in 5 se nadomestijo z naslednjim:

„3. Države članice, ki ne sodelujejo v skupnem ukrepu, kot je določen v členu 26(1), lahko imenujejo isti dražbeni sistem ali različne dražbene sisteme za dražbo v skladu s členom 31(1).

4. Vsaka država članica, ki ne sodeluje v skupnem ukrepu, kot je določen v členu 26(1), v treh mesecih po začetku veljavnosti te uredbe obvesti Komisijo o svoji odločitvi, da ne bo sodelovala v skupnem ukrepu, kot je določen v členu 26(1), temveč bo imenovala svoj lasten dražbeni sistem v skladu z odstavkom 1 tega člena.

5. Vsaka država članica, ki ne sodeluje v skupnem ukrepu, kot je določen v členu 26(1), izbere svoj lasten dražbeni sistem, imenovan v skladu z odstavkom 1 tega člena, na osnovi izbirnega postopka, skladnega z zakonodajo Unije ali nacionalno zakonodajo o javnih naročilih, kadar se postopek oddaje naročil zahteva na podlagi zakonodaje Unije oziroma nacionalne zakonodaje. Za izbirni postopek veljajo vsi popravni ukrepi in postopki izvršbe iz zakonodaje Unije in nacionalne zakonodaje.

Vsako obdobje, za katero se imenuje dražbeni sistem iz odstavka 1, traja največ tri leta in ga je mogoče podaljšati največ za dodatni dve leti.

Pogoj za imenovanje dražbenih sistemov iz odstavka 1 je vključitev zadevnega dražbenega sistema na seznam v Prilogi III v skladu z odstavkom 7. Imenovanje se ne izvede, dokler za zadevni dražbeni sistem ne začne veljati vključitev na seznam v Prilogi III, kot določa odstavek 7.“;

(e)

odstavek 6 se spremeni:

(i)	uvodni stavek se nadomesti z naslednjim: „Vsaka država članica, ki ne sodeluje v skupnem ukrepu, kot je določen v členu 26(1), temveč se odloči imenovati svoj lasten dražbeni sistem v skladu z odstavkom 1 tega člena, Komisiji pošlje popolno priglasitev, ki vsebuje vse naslednje:“;

(ii)

točka (c) se nadomesti z naslednjim:

„(c)

finančni produkt na dražbi in vse informacije, ki jih Komisija potrebuje za oceno, ali je predlagani časovni razpored dražb skladen z obstoječim ali predlaganim časovnim razporedom dražb dražbenih sistemov, imenovanih v skladu s členom 26(1), ter z drugimi časovnimi razporedi dražb, ki jih predlagajo druge države članice, ki ne sodelujejo v skupnem ukrepu iz člena 26, temveč se odločijo imenovati svoje dražbene sisteme;“;

(f)

odstavka 7 in 8 se nadomestita z naslednjim:

„7. Dražbeni sistemi, razen tistih, ki so imenovani v skladu s členom 26(1), države članice, ki jih imenujejo, njihovi mandati in vsi veljavni pogoji ali obveznosti se navedejo v Prilogi III, ko so izpolnjeni zahteve te uredbe in cilji člena 10(4) Direktive 2003/87/ES. Komisija ukrepa izključno na podlagi teh zahtev in ciljev ter ima popoln vpogled v vse informacije, ki jih predloži zadevna država članica.

Če se država članica, ki je imenovala svoj lasten dražbeni sistem, odloči imenovati isti dražbeni sistem v skladu z enakimi pogoji in obveznostmi, kot so navedeni na seznamu iz prvega pododstavka, je ta seznam še naprej veljaven, če navedena država članica in Komisija potrdita, da so zahteve te uredbe in cilji iz člena 10(4) Direktive 2003/87/ES izpolnjeni. V ta namen država članica Komisiji zlasti pošlje obvestilo, ki vsebuje informacije iz odstavka 6, in z drugimi državami članicami izmenja vse ustrezne informacije. Komisija javnost obvesti o podaljšanju veljavnosti seznama.

V odsotnosti kakršnega koli seznama, navedenega v prvem pododstavku, država članica, ki ne sodeluje v skupnem ukrepu, kot je določen v členu 26(1), temveč se odloči imenovati svoj lasten dražbeni sistem v skladu z odstavkom 1 tega člena, uporablja dražbene sisteme, imenovane v skladu s členom 26(1), za dražbo svojega deleža pravic, ki bi bile sicer prodane na dražbi prek dražbenega sistema, ki se imenuje v skladu z odstavkom 1 tega člena, v obdobju do izteka treh mesecev po začetku veljavnosti vključitve na seznam, določene v prvem pododstavku.

Ne glede na odstavek 8 lahko država članica, ki ne sodeluje v skupnem ukrepu, kot je določen v členu 26(1), temveč se odloči imenovati svoj lasten dražbeni sistem v skladu z odstavkom 1 tega člena, vseeno sodeluje v skupnem ukrepu izključno zaradi uporabe dražbenih sistemov, imenovanih v skladu s členom 26(1), kot je določeno v tretjem pododstavku. Tako sodelovanje poteka v skladu z določbami drugega pododstavka člena 26(6) in ob upoštevanju pogojev iz sporazuma o skupni oddaji naročil.

8. Vsaka država članica, ki ne sodeluje v skupnem ukrepu, kot je določen v členu 26(1), temveč se odloči imenovati svoj lasten dražbeni sistem v skladu z odstavkom 1 tega člena, se lahko kadar koli vključi v skupni ukrep iz člena 26, kot določa člen 26(6).

Količina pravic, ki so bile pripravljene za prodajo na dražbi prek dražbenega sistema, ki ni eden od dražbenih sistemov, imenovanih v skladu s členom 26(1), se enakomerno razporedi med dražbe, ki jih izvaja ustrezni dražbeni sistem, imenovan v skladu s členom 26(1);“;

(25)

člen 31 se spremeni:

(a)	naslov se nadomesti z naslednjim: „Naloge dražbenih sistemov razen dražbenih sistemov, imenovanih v skladu s členom 26(1)“;

(b)	drugi pododstavek odstavka 1 se nadomesti z naslednjim: „Določbe člena 27(1)(c) pa ne veljajo za dražbeni sistem, imenovan v skladu s členom 30(1), ki strategijo izstopa iz člena 27(3) predloži državi članici, ki ga je imenovala.“;

(c)	odstavek 2 se črta;

(d)	odstavek 3 se nadomesti z naslednjim: „Določbe o časovnem razporedu dražb iz člena 8(1), (2) in (3) ter členov 9, 10, 12, 14 in 32 se uporabljajo za dražbene sisteme, imenovane v skladu s členom 30(1).“;

(26)

člen 32 se spremeni:

(a)	naslov se nadomesti z naslednjim: „Časovni razpored za vse dražbene sisteme razen dražbenih sistemov, imenovanih v skladu s členom 26(1)“;

(b)

odstavki 1, 2, 3, 4 in 5 se nadomestijo z naslednjim:

„1. Količina pravic iz poglavja III Direktive 2003/87/ES, ki bodo prodane na posameznih dražbah, ki jih izvaja dražbeni sistem, imenovan v skladu s členom 30(1) te uredbe, bo največ 20 milijonov pravic in najmanj 3,5 milijona pravic, razen v primeru, ko bo skupna količina pravic iz poglavja III Direktive 2003/87/ES, ki jih bo na dražbi prodajala država članica, ki imenuje dražbeni sistem, v danem koledarskem letu manjša od 3,5 milijona; v tem primeru se bodo pravice prodajale na eni sami dražbi na koledarsko leto. Vendar bo količina pravic iz poglavja III Direktive 2003/87/ES, ki bodo prodane na posamezni dražbi, ki jo izvajajo zadevni dražbeni sistemi, najmanj 1,5 milijona pravic v zadevnih 12‐mesečnih obdobjih, ko bo treba v skladu s členom 1(5) Sklepa (EU) 2015/1814 število pravic odšteti od količine pravic, ki bodo prodane na dražbi.

2. Količina pravic iz poglavja II Direktive 2003/87/ES, ki bodo prodane na posameznih dražbah, ki jih izvaja dražbeni sistem, imenovan v skladu s členom 30(1) te uredbe, bo največ 5 milijonov pravic in najmanj 2,5 milijona pravic, razen v primeru, ko bo skupna količina pravic iz poglavja II Direktive 2003/87/ES, ki jih bo na dražbi prodajala država članica, ki imenuje dražbeni sistem, v danem koledarskem letu manjša od 2,5 milijona; v tem primeru se bodo pravice prodajale na eni sami dražbi na koledarsko leto.

3. Skupna količina pravic iz poglavij II in III Direktive 2003/87/ES, ki bodo skupno prodane na dražbi prek vseh dražbenih sistemov, imenovanih v skladu s členom 30(1) te uredbe, se enakomerno razporedi po vsakem danem koledarskem letu, le da so količine, ki bodo prodane na dražbah avgusta vsako leto, za polovico manjše od količin, ki bodo prodane na dražbah v ostalih mesecih istega leta. Šteje se, da so te zahteve izpolnjene, ko vsak dražbeni sistem, imenovan v skladu s členom 30(1), posamezno izpolnjuje te zahteve.

4. Dražbeni sistemi, imenovani v skladu s členom 30(1) te uredbe, določijo časovni razpored dražb, vključno z licitacijskimi obdobji, posameznimi količinami, datumi dražb ter finančnim produktom na dražbi in datumi za plačilo in dobavo pravic, ki bodo prodane na posameznih dražbah vsako leto, potem ko so se o tem posvetovali s Komisijo. Zadevni dražbeni sistemi določijo posamezne količine pravic za prodajo na dražbi v skladu s členoma 10 in 12.

Zadevni dražbeni sistemi objavijo časovni razpored dražb za pravice iz poglavja II Direktive 2003/87/ES do 31. oktobra predhodnega leta ali čim prej po tem datumu, ko je to izvedljivo, in za pravice iz poglavja III navedene direktive do 15. julija predhodnega leta ali čim prej po tem datumu, ko je to izvedljivo, če je Komisija centralnemu administratorju EUTL naročila, naj v EUTL vnese ustrezno preglednico dražb v skladu z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 19(3) Direktive 2003/87/ES. Zadevni dražbeni sistemi določijo in objavijo časovne razporede dražb šele po tem, ko jih v skladu s členom 11 in členom 13(2) te uredbe določijo in objavijo dražbeni sistemi, imenovani v skladu s členom 26(1) te uredbe, razen če tak dražbeni sistem še ni bil imenovan. Brez poseganja v rok za objavo časovnega razporeda dražb pravic iz poglavja III Direktive 2003/87/ES, lahko zadevni dražbeni sistemi istočasno določijo časovne razporede dražb pravic iz poglavja II in poglavja III Direktive 2003/87/ES.

Objavljeni časovni razporedi so skladni z vsemi ustreznimi pogoji ali obveznostmi, navedenimi v Prilogi III.

5. Kadar dražbo, ki jo izvaja dražbeni sistem, imenovan v skladu s členom 30(1), dražbeni sistem prekliče v skladu s členom 7(5) ali (6) ali členom 9, se količine, namenjene prodaji na dražbi, razporedijo bodisi v skladu s členom 7(8) bodisi med naslednji dve dražbi, ki ju načrtuje isti dražbeni sistem, če zadevni dražbeni sistem v danem koledarskem letu izvede manj kot štiri dražbe.“;

(27)	člen 33 se črta;

(28)	naslov poglavja IX se nadomesti z naslednjim: „ZAHTEVE GLEDE IMENOVANJA, KI SE UPORABLJAJO ZA URADNEGA DRAŽITELJA IN VSE DRAŽBENE SISTEME“;

(29)

člen 34 se spremeni:

(a)	naslov se nadomesti z naslednjim: „Zahteve glede imenovanja, ki veljajo za uradnega dražitelja“;

(b)

odstavek 1 se spremeni:

(i)	uvodni stavek se nadomesti z naslednjim: „Pri imenovanju uradnih dražiteljev države članice upoštevajo, do kakšne mere kandidati:“;

(ii)

točka (b) se nadomesti z naslednjim:

(b)	lahko opravljajo naloge uradnega dražitelja pravočasno ter v skladu z najvišjimi poklicnimi in kakovostnimi standardi.“;

(30)

člen 35 se spremeni:

(a)

v odstavku 1 se vstavi drugi pododstavek:

„Brez poseganja v prvi pododstavek, kadar je to predvideno v dokumentih v zvezi z oddajo javnega naročila za skupni postopek za oddajo naročil v skladu s členom 26(1), lahko regulirani trg, katerega upravljavec organizira veleprodajni energetski trg, kot je opredeljen v členu 2(6) Uredbe (EU) št. 1227/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (*), ne organizira pa sekundarnega trga s pravicami ali izvedenimi finančnimi instrumenti v zvezi s pravicami, sodeluje v postopku za oddajo naročil v skladu s členom 26(1) te uredbe. V tem primeru, kadar je tak regulirani trg imenovan kot dražbeni sistem v skladu s členom 26(1) in njegov upravljavec ne organizira sekundarnega trga s pravicami ali izvedenimi finančnimi instrumenti v zvezi s pravicami do objave postopka za oddajo naročil v skladu s členom 26(1), ta upravljavec pridobi pooblastitev in organizira sekundarni trg s pravicami ali izvedenimi finančnimi instrumenti v zvezi s pravicami vsaj 60 trgovalnih dni pred začetkom prvega licitacijskega obdobja, ki ga vodi zadevni dražbeni sistem.

(*) Uredba (EU) št. 1227/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o celovitosti in preglednosti veleprodajnega energetskega trga (UL L 326, 8.12.2011, str. 1).“;"

(b)

v odstavku 3 se točka (b) nadomesti z naslednjim:

„(b)	poln, pravičen in enakovreden dostop do licitiranja na dražbah za MSP, zajeta v shemo Unije, ter dostop do licitiranja na dražbah za male onesnaževalce, kot je opredeljeno v členih 27(1), 27a(1) in 28a(6) Direktive 2003/87/ES;“;

(c)

v odstavku 4 se prvi in drugi pododstavek nadomestita z naslednjim:

„4. Dražbeni sistem je lahko v skladu s členom 26(1) ali 30(1) te uredbe imenovan samo, če država članica, v kateri imata sedež regulirani trg, ki kandidira, in njegov upravljavec, zagotovi, da se za dražbo dvodnevnih promptnih pogodb ali petdnevnih standardiziranih terminskih pogodb v ustrezni meri uporabljajo nacionalni ukrepi, s katerimi se prenaša naslov III Direktive 2014/65/EU.

Dražbeni sistem je v skladu s členoma 26(1) in 30(1) te uredbe imenovan samo, če država članica, v kateri imata sedež regulirani trg, ki kandidira, in njegov upravljavec, zagotovi, da so ju pristojni organi navedene države članice sposobni pooblastiti in nadzorovati v skladu z nacionalnimi ukrepi, s katerimi se v ustrezni meri prenaša naslov VI Direktive 2014/65/EU.“;

(d)

odstavka 5 in 6 se nadomestita z naslednjim:

„5. Pristojni nacionalni organi države članice iz drugega pododstavka odstavka 4 tega člena, imenovani v skladu s členom 67(1) Direktive 2014/65/EU, odločijo o pooblastitvi reguliranega trga, ki je bil ali bo imenovan v skladu s členom 26(1) ali 30(1) te uredbe, če regulirani trg in njegov upravljavec izpolnjujeta določbe naslova III Direktive 2014/65/EU, kot so bile prenesene v nacionalni pravni red države članice, v kateri imata sedež, v skladu z odstavkom 4 tega člena. Odločitev o pooblastitvi se sprejme v skladu z naslovom VI Direktive 2014/65/EU, kot je bila prenesena v nacionalni pravni red države članice, v kateri imata sedež, v skladu z odstavkom 4 tega člena.

6. Pristojni nacionalni organi iz odstavka 5 tega člena skrbijo za učinkovit pregled nad trgom in sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev upoštevanja zahtev iz navedenega odstavka. V ta namen jim je omogočeno, da neposredno ali s pomočjo drugih pristojnih nacionalnih organov, imenovanih v skladu s členom 67(1) Direktive 2014/65/EU, uporabijo pristojnosti, ki jih imajo na podlagi nacionalnih ukrepov za prenos člena 69 navedene direktive, v zvezi z reguliranim trgom in njegovim upravljavcem trga, navedenima v odstavku 4 tega člena.

Država članica vsakega pristojnega nacionalnega organa iz odstavka 5 tega člena zagotovi, da se nacionalni ukrepi za prenos členov 70, 71 in 74 Direktive 2014/65/EU izvajajo v zvezi z osebami, odgovornimi za neizpolnjevanje svojih obveznosti iz naslova III Direktive 2014/65/EU, kot so bile prenesene v nacionalni pravni red države članice, v kateri imajo sedež, v skladu z odstavkom 4 tega člena.

Za namene tega odstavka se nacionalni ukrepi za prenos členov 79 do 87 Direktive 2014/65/EU uporabljajo za sodelovanje med pristojnimi nacionalnimi organi različnih držav članic in z Evropskim organom za vrednostne papirje in trge, ustanovljenim v skladu z Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (*).

(*) Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84).“;"

(31)	naslov poglavja X se nadomesti z naslednjim: „POROČANJE O TRANSAKCIJAH“;

(32)

člen 36 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 36

Obveznost poročanja o transakcijah

1. Dražbeni sistem pristojnemu nacionalnemu organu, imenovanemu v skladu s členom 67(1) Direktive 2014/65/EU, poroča o popolnih in točnih podrobnostih vsake transakcije, ki se izvede prek dražbenega sistema in povzroči prenos pravic do emisije na uspešne ponudnike.

2. Poročila o transakcijah v skladu z odstavkom 1 se predložijo čim prej, najpozneje pa ob zaključku trgovalnega dne po zadevni transakciji.

3. Če je uspešni ponudnik pravna oseba, dražbeni sistem pri poročanju o označbi za identifikacijo uspešnega ponudnika, kot se zahteva v skladu z odstavkom 5 tega člena, uporabi identifikator pravnih oseb iz člena 5 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2017/590 (*).

4. Dražbeni sistem je odgovoren za popolnost, točnost in pravočasno predložitev poročil. Če obstajajo podrobnosti o transakcijah, ki niso na voljo dražbenim sistemom, ponudniki in uradni dražitelji take informacije predložijo dražbenim sistemom.

Če so v poročilu o transakciji napake ali izpustitve, dražbeni sistem, ki poroča o transakciji, informacije popravi in popravljeno poročilo predloži pristojnemu nacionalnemu organu.

5. Poročilo v skladu z odstavkom 1 tega člena zlasti vključuje ime pravic ali izvedenih finančnih instrumentov v zvezi s pravicami, kupljeno količino, datume in ure izvedbe, transakcijske cene, označbo za identifikacijo uspešnih ponudnikov in po potrebi stranke, v imenu katerih je bila transakcija izvedena.

Poročilo se pripravi na podlagi standardov in oblik podatkov iz Delegirane uredbe Komisije (EU) 2017/590 ter vključuje vse ustrezne podrobnosti iz Priloge I k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2017/590.

(*) Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/590 z dne 28. julija 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za poročanje o poslih pristojnim organom. (UL L 87, 31.3.2017, str. 449).“;"

(33)	členi 37 do 43 se črtajo;

(34)

v členu 44 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2. Dražbeni sistem, vključno s klirinškim sistemom ali poravnalnim sistemom, ki je z njim povezan, prenese plačila, ki so jih izvedli ponudniki ali pravni nasledniki in so rezultat dražbe pravic iz poglavij II in III Direktive 2003/87/ES, uradnim dražiteljem, ki so zadevne pravice prodajali na dražbi.“;

(35)

člen 46 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 46

Prenos pravic, prodanih na dražbi

Pravice, ki jih dražbeni sistem proda na dražbi, register Unije pred začetkom licitacijskega obdobja prenese na imenovani lastniški račun, kjer jih hrani klirinški sistem ali poravnalni sistem, ki deluje v vlogi varuha, dokler se pravice ne dobavijo uspešnim ponudnikom ali njihovim pravnim naslednikom v skladu z izidi dražbe, kot določajo veljavni delegirani akti, sprejeti v skladu s členom 19(3) Direktive 2003/87/ES.“;

(36)

v odstavku 1 člena 51 se vstavi naslednji drugi pododstavek:

„Brez poseganja v prvi pododstavek, kadar je to predvideno v dokumentih v zvezi z oddajo javnega naročila za postopke za oddajo naročil v skladu s členom 26(1) ali 30(5), lahko upravljavec dražbenega sistema poviša pristojbine, ki jih uspešni ponudniki plačajo v skladu s členom 52(1) te uredbe, na največ 120 % primerljivih standardnih pristojbin, ki jih uspešni kupci pravic plačajo na sekundarnem trgu v letih, ko se količine pravic za prodajo na dražbi zmanjšajo za več kot 200 milijonov pravic v skladu s Sklepom (EU) 2015/1814.“;

(37)

člen 52 se spremeni:

(a)

v odstavku 1 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„1. Brez poseganja v odstavek 2 se stroški storitev iz člena 27(1) in člena 31 krijejo s pristojbinami, ki jih plačajo ponudniki, le da kakršne koli stroške ureditev med uradnim dražiteljem in dražbenim sistemom iz člena 22(2) in (3), ki uradnemu dražitelju omogočajo, da pravice prodaja na dražbi v imenu države članice, ki ga imenuje, vendar brez stroškov katerega koli klirinškega sistema ali poravnalnega sistema, povezanega z zadevnim dražbenim sistemom, krije država članica, ki organizira dražbo.“;

(b)

v odstavku 2 se prvi, drugi in tretji pododstavek nadomestijo z naslednjim:

„2. Ne glede na tretji pododstavek lahko pogoji sporazuma o skupni oddaji naročil iz prvega pododstavka člena 26(6) ali pogodbe o imenovanju dražbenega sistema v skladu s členom 26(1) odstopajo od odstavka 1 tega člena, tako da od držav članic, ki so Komisijo v skladu s členom 30(4) obvestile, da ne bodo sodelovale v skupnem ukrepu, kot je določen v členu 26(1), vendar naknadno uporabijo dražbene sisteme, imenovane v skladu s členom 26(1), zahtevajo, da zadevnemu dražbenemu sistemu, vključno s klirinškimi sistemi ali poravnalnimi sistemi, ki so z njim povezani, plačajo stroške storitev iz člena 27(1), povezane z deležem pravic, ki jih navedena država članica prodaja na dražbi, od datuma, ko navedena država članica začne sodelovati na dražbah dražbenega sistema, imenovanega v skladu s členom 26(1), do prekinitve ali izteka imenovanja navedenega dražbenega sistema.

Navedeno velja tudi za države članice, ki se skupnemu ukrepu, kot je določen v členu 26(1), niso pridružile v šestih mesecih po začetku veljavnosti sporazuma o skupni oddaji naročil iz prvega pododstavka člena 26(6).

Prvi pododstavek se ne uporablja, če se država članica pridruži skupnemu ukrepu, kot je določen v členu 26(1), po izteku obdobja imenovanja iz drugega pododstavka člena 30(5) ali če zaradi tega, ker dražbeni sistem, ki je bil priglašen v skladu s členom 30(6), ni naveden na seznamu v skladu s členom 30(7), za dražbo svojega deleža pravic uporablja dražbeni sistem, imenovan v skladu s členom 26(1).“;

(c)	odstavek 3 se črta;

(38)

člen 53 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 53

Nadzor dražb

1. Do konca vsakega meseca dražbeni sistem, imenovan v skladu s členom 26(1) ali 30(1), poroča o izvajanju dražb, ki jih je izvedel v predhodnem mesecu, zlasti kar zadeva:

(a)	pravičen in odprt dostop;

(b)	preglednost;

(c)	oblikovanje cen;

(d)	tehnične in operativne vidike izvajanja pogodbe o imenovanju zadevnega dražbenega sistema;

(e)	odnos med dražbenimi postopki in sekundarnim trgom v zvezi z informacijami iz točk (a) do (d);

(f)	vse dokaze o protikonkurenčnem obnašanju, zlorabah trga, pranju denarja, financiranju terorizma ali kriminalni dejavnosti, o kateri je bil dražbeni sistem seznanjen med izvajanjem svojih nalog v skladu s členom 27 ali členom 31(1);

(g)	kakršno koli kršitev te uredbe ali neskladnost s cilji iz člena 10(4) Direktive 2003/87/ES, o kateri je bil dražbeni sistem seznanjen med izvajanjem svojih nalog v skladu s členom 27 ali členom 31(1) te uredbe;

(h)	spremljanje vseh informacij, sporočenih v skladu s točkami (a) do (g). Poleg tega dražbeni sistem do 31. januarja vsako leto predloži povzetek in analizo navedenih mesečnih poročil iz predhodnega leta.

2. Dražbeni sistem, imenovan v skladu s členom 26(1) ali 30(1) te uredbe, Komisiji, državam članicam, ki ga imenujejo, in svojemu pristojnemu nacionalnemu organu, imenovanemu v skladu s členom 22 Uredbe (EU) št. 596/2014, predloži poročila v skladu z odstavkom 1.

3. Ustrezni naročniki spremljajo izvajanje pogodb o imenovanju dražbenih sistemov. Države članice, ki imenujejo dražbeni sistem v skladu s členom 30(1), Komisijo obvestijo o vseh primerih, ko ta dražbeni sistem ne izpolnjuje pogodbe, s katero je bil imenovan, če bi to lahko pomembno vplivalo na dražbene postopke.

4. Komisija v skladu s členom 10(4) Direktive 2003/87/ES v imenu držav članic, ki sodelujejo v skupnem ukrepu v skladu s členom 26(1), in države članice, ki imenujejo dražbeni sistem v skladu s členom 30(1), objavijo zbirna poročila v zvezi z elementi iz točk (a) do (h) odstavka 1 tega člena.

5. Uradni dražitelji, dražbeni sistemi in pristojni nacionalni organi, ki jih nadzorujejo, dejavno sodelujejo in Komisiji na zahtevo zagotovijo vse informacije, ki jih imajo v zvezi z dražbami, kot je razumno potrebno za nadzor dražb.

6. Pristojni nacionalni organi, ki nadzorujejo kreditne institucije in investicijska podjetja, ter pristojni nacionalni organi, ki nadzorujejo osebe, pooblaščene za oddajanje ponudb v imenu drugih oseb v skladu s členom 18(2), v okviru svojih pristojnosti dejavno sodelujejo s Komisijo, kot je razumno potrebno za nadzor dražb.

7. Za obveznosti, ki so pristojnim nacionalnim organom naložene v odstavkih 5 in 6, veljajo določbe o poklicni skrivnosti, ki jih morajo izpolnjevati v skladu s pravom Unije.“;

(39)

člen 54 se spremeni:

(a)

v odstavku 1 se točka (c) prvega pododstavka nadomesti z naslednjim:

„(c)

spremlja transakcije, ki jih opravljajo osebe, ki imajo dostop do licitiranja v skladu s členom 19(1), (2) in (3), ter osebe, opredeljene v členu 3(26), tako da uporablja svoje sisteme za odkrivanje kršitev pravil iz točke (b) tega pododstavka ter nepoštenih ali neurejenih pogojev ali vedenja na dražbi, zaradi katerih bi lahko sklepali na zlorabo trga.“;

(b)

odstavek 2 se spremeni:

(i)

točka (a) se nadomesti z naslednjim:

„(a)

v skladu s členom 19(2) in (3) ter členom 20(5) in (7) od ponudnika zahteva kakršne koli informacije o ponudniku za namene spremljanja odnosa z navedenim ponudnikom, potem ko ta dobi dostop do licitiranja na dražbah, za celoten čas trajanja tega odnosa in za obdobje petih let po njegovem zaključku;“;

(ii)

točka (c) se nadomesti z naslednjim:

„(c)	od vsake osebe, ki ima dostop do licitiranja, zahteva, da dražbeni sistem nemudoma obvesti o kakršnih koli spremembah informacij, predloženih dražbenemu sistemu v skladu s členom 19(2) in (3) ter členom 20(5) in (7).“;

(40)

člen 55 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 55

Obveščanje o pranju denarja, financiranju terorizma ali kriminalni dejavnosti

1. Pristojni nacionalni organi iz člena 48(1) Direktive (EU) 2015/849 spremljajo in sprejemajo ustrezne ukrepe za zagotovitev skladnosti dražbenega sistema, imenovanega v skladu s členom 26(1) ali 30(1) te uredbe, z dolžnostmi skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke iz člena 19(2)(e) in člena 20(10) te uredbe, z obveznostjo zavrnitve dostopa do licitiranja oziroma preklica ali začasne odpovedi že odobrenega dostopa do licitiranja v skladu s členom 21(1) in (2) te uredbe, z zahtevami glede spremljanja in hranjenja evidence iz člena 54 te uredbe ter z zahtevami glede obveščanja iz odstavkov 2 in 3 tega člena.

Pristojni nacionalni organi iz prvega pododstavka imajo pristojnosti, ki jim pripadajo na podlagi nacionalnih ukrepov za prenos člena 48(2) in (3) Direktive (EU) 2015/849.

Dražbeni sistem, imenovan v skladu s členom 26(1) ali 30(1), se lahko šteje za odgovornega za kršitve člena 20(7) in (10), člena 21(1) in (2) ter člena 54 te uredbe ter odstavkov 2 in 3 tega člena. V zvezi s tem veljajo nacionalni ukrepi, s katerimi se prenašajo členi 58 do 62 Direktive(EU) 2015/849.

2. Dražbeni sistem, imenovan v skladu s členom 26(1) ali 30(1), njegovo vodstvo in zaposleni polno sodelujejo s FIU, tako da nemudoma:

(a)

obvestijo FIU na svojo pobudo, tudi prek prijave, kadar vedo, sumijo ali imajo upravičeni razlog za sum, da so sredstva v zvezi z dražbami, ne glede na zadevni znesek, premoženjska korist, pridobljena s kriminalno dejavnostjo, ali povezana s financiranjem terorizma, in v takšnih primerih nemudoma odgovorijo na zahteve FIU po dodatnih informacijah;

(b)	FIU na njeno zahtevo neposredno posredujejo vse potrebne informacije.

Vse sumljive transakcije, vključno s poskusi transakcij, se prijavijo.

3. Informacije iz odstavka 2 se posredujejo FIU države članice, na ozemlju katere se nahaja zadevni dražbeni sistem.

Oseba ali osebe, pristojne za posredovanje informacij iz tega člena, se imenujejo z nacionalnimi ukrepi za prenos politik in postopkov glede zagotavljanja skladnosti s predpisi in komuniciranja iz člena 33(2) Direktive (EU) 2015/849.

4. Država članica, na ozemlju katere se nahaja dražbeni sistem, imenovan v skladu s členom 26(1) ali 30(1) te uredbe, zagotovi, da se za zadevni dražbeni sistem uporabljajo nacionalni ukrepi za prenos členov 37 do 39, člena 42, člena 45(1) in člena 46 Direktive (EU) 2015/849.“;

(41)

v členu 56 se odstavka 1 in 2 nadomestita z naslednjim:

„1. Vsak dražbeni sistem, imenovan v skladu s členom 26(1) ali 30(1) te uredbe, pristojnim nacionalnim organom v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 596/2014 in z nacionalnimi ukrepi za prenos člena 54 Direktiv 2014/65/EU sporoči sume zlorabe trga ali poskusov zlorabe trga s strani katere koli osebe, ki ima dostop do licitiranja na dražbah, ali osebe, v imenu katere deluje oseba, ki ima dostop do licitiranja na dražbah.

2. Zadevni dražbeni sistem obvesti Komisijo o dejstvu, da je vložil prijavo na podlagi odstavka 1, pri čemer navede, kakšne popravne ukrepe je izvedel ali jih namerava izvesti za preprečevanje kršitev iz odstavka 1.“;

(42)

v členu 57 se odstavka 1 in 2 nadomestita z naslednjim:

„1. Kateri koli dražbeni sistem lahko uvede največjo višino ponudbe ali katere koli druge popravne ukrepe, potrebne za blažitev dejanskega ali morebitnega zaznavnega tveganja za zlorabo trga, pranje denarja, financiranje terorizma ali druge kriminalne dejavnosti ter protikonkurenčno obnašanje, po posvetovanju s Komisijo in pridobitvi njenega mnenja o tem, pod pogojem da bi uvedba največje višine ponudbe ali katerih koli drugih popravnih ukrepov učinkovito ublažila zadevno tveganje. Komisija se lahko posvetuje z zadevnimi državami članicami in pridobi njihovo mnenje o predlogu, ki ga je podal zadevni dražbeni sistem. Zadevni dražbeni sistem v največji možni meri upošteva mnenje Komisije.

2. Največja višina ponudbe se izrazi bodisi kot odstotek skupnega števila pravic, ki bodo prodane na kateri koli dani dražbi, ali kot odstotek skupnega števila pravic, ki bodo prodane na dražbi v katerem koli danem letu, kar koli je primernejše za spopadanje s tveganjem za zlorabo trga.“;

(43)

člen 59 se spremeni:

(a)	v odstavku 1 se črta točka (b);

(b)

v odstavku 2 se točka (b) nadomesti z naslednjim:

„(b)	licitiranje v imenu stranke zavrnejo, če imajo utemeljene razloge za sum pranja denarja, financiranja terorizma, kriminalne dejavnosti ali zlorabe trga v skladu z nacionalno zakonodajo, s katero se prenašata člena 35 in 39 Direktive (EU) 2015/849;“;

(c)

v odstavku 3 se točka (a) nadomesti z naslednjim:

„(a)	predložijo vse informacije, ki jih zahteva kateri koli dražbeni sistem, v katerem imajo dostop do licitiranja, s čimer opravlja svoje naloge v skladu s to uredbo;“;

(d)

v odstavku 5 se točka (c) nadomesti z naslednjim:

„(c)	izpolnjujejo zahteve nacionalne zakonodaje, s katero se prenaša Direktiva (EU) 2015/849;“;

(44)	v členu 60 se odstavek 2 črta;

(45)

člen 61 se spremeni:

(a)

odstavka 1 in 2 se nadomestita z naslednjim:

„1. Dražbeni sistem razglasi izide vsake dražbe, ki jo izvede, pri čemer vključi vsaj naslednje informacije:

(a)	količino pravic, ki so bile prodane na dražbi;

(b)	končno ceno na dražbi v eurih;

(c)	skupno količino oddanih ponudb;

(d)	skupno število ponudnikov in število uspešnih ponudnikov;

(e)	v primeru preklica dražbe navedbo dražb, na katere bo prenesena količina pravic;

(f)	skupne prihodke, ustvarjene na dražbi;

(g)	razporeditev prihodkov med države članice, kadar gre za dražbene sisteme, imenovane v skladu s členom 26(1).

2. Dražbeni sistem razglasi izide vsake dražbe, takoj ko je to praktično izvedljivo. Informacije o izidih dražbe v skladu s točkama (a) in (b) odstavka 1 se razglasijo najpozneje 5 minut po koncu licitacijskega obdobja, informacije o izidih dražbe v skladu s točkami (c) do (g) odstavka 1 pa se razglasijo najpozneje 15 minut po koncu licitacijskega obdobja.“;

(b)	v odstavku 3 se uvodni stavek nadomesti z naslednjim: „Ko dražbeni sistem v skladu z odstavkom 2 razglasi informacije, navedene v točkah (a) in (b) odstavka 1, hkrati vsakega uspešnega ponudnika, ki licitira v njegovih sistemih, obvesti o:“;

(46)

člen 62 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se spremeni:

(i)	točka (f) se črta;

(ii)

točka (g) se nadomesti z naslednjim:

„(g)	poslovne skrivnosti, ki jih zagotovijo osebe, sodelujoče v postopku konkurenčne oddaje naročil za imenovanje katerega koli dražbenega sistema;“;

(b)

odstavek 3 se spremeni:

(i)	točka (f) se črta;

(ii)	točka (h) se črta;

(iii)

v točki (j) se točka (iii) črta;

(c)

odstavka 4 in 5 se nadomestita z naslednjim:

„4. Ukrepi, potrebni za zagotovitev, da se zaupne informacije ne razkrivajo neupravičeno, in posledice vsakega takšnega neupravičenega razkritja s strani dražbenega sistema, vključno z vsemi osebami, ki zanj delajo na podlagi pogodbe, se določijo v pogodbi o njegovem imenovanju.

5. Zaupne informacije, ki jih pridobi dražbeni sistem, vključno z vsemi osebami, ki zanj delajo na podlagi pogodbe, se uporabljajo izključno za namene izpolnjevanja njegovih obveznosti ali izvajanja njegovih nalog v zvezi z dražbami.“;

(d)	v odstavku 6 se uvodni stavek nadomesti z naslednjim: „Odstavki 1 do 5 ne izključujejo izmenjave zaupnih informacij med dražbenim sistemom in:“;

(e)	odstavek 7 se nadomesti z naslednjim: „7. Vse osebe, ki delajo ali so delale za kateri koli dražbeni sistem, vključene v dražbe, so dolžne varovati poklicno skrivnost in zagotovijo, da se zaupne informacije varujejo v skladu s tem členom.“;

(47)

v členu 63 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1. Pisne informacije, ki jih posreduje kateri koli dražbeni sistem v skladu s členom 60(1) in (3) ali so posredovane v skladu s pogodbo o njegovem imenovanju in ki niso objavljene v Uradnem listu Evropske unije, so v jeziku, ki se običajno uporablja na področju mednarodnih financ.“;

(48)

v členu 64 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2. Države članice, v katerih se nadzorujeta regulirani trg, imenovan za dražbeni sistem v skladu s členom 26(1) ali 30(1) te uredbe, ali njegov upravljavec, zagotovijo, da so vse odločitve, ki jih sprejme izvensodni mehanizem, ki obravnava pritožbe iz odstavka 1 tega člena, ustrezno utemeljene in da v zvezi z njimi velja pravica do pravnega sredstva na sodiščih, navedena v členu 74(1) Direktive 2014/65/EU. Navedena pravica ne posega v nobene pravice do neposredne pritožbe pri sodiščih ali pristojnih upravnih organih, določenih v nacionalnih predpisih, s katerimi se prenaša člen 74(2) Direktive 2014/65/EU.“;

(49)	Priloga I se nadomesti s Prilogo I k tej uredbi;

(50)	Priloga III se spremeni v skladu s Prilogo II k tej uredbi;

(51)	Priloga IV se črta.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 28. avgusta 2019

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 275, 25.10.2003, str. 32.

(2) Uredba Komisije (EU) št. 1031/2010 z dne 12. novembra 2010 o časovnem načrtu, upravljanju in drugih vidikih dražbe pravic do emisije toplogrednih plinov na podlagi Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti (UL L 302, 18.11.2010, str. 1).

(3) Direktiva (EU) 2018/410 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2018 o spremembi Direktive 2003/87/ES za krepitev stroškovno učinkovitega zmanjšanja emisij in nizkoogljičnih naložb ter Sklepa (EU) 2015/1814 (UL L 76, 19.3.2018, str. 3).

(4) Uredba (EU) 2018/842 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o zavezujočem letnem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov za države članice v obdobju od 2021 do 2030 kot prispevku k podnebnim ukrepom za izpolnitev zavez iz Pariškega sporazuma ter o spremembi Uredbe (EU) št. 525/2013 (UL L 156, 19.6.2018, str. 26).

(5) Sklep (EU) 2015/1814 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. oktobra 2015 o vzpostavitvi in delovanju rezerve za stabilnost trga za sistem Unije za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov in spremembi Direktive 2003/87/ES (UL L 264, 9.10.2015, str. 1).

(6) Direktiva 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (UL L 173, 12.6.2014, str. 349–496).

(7) Direktiva 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov in o spremembah direktiv Sveta 85/611/EGS, 93/6/EGS in Direktive 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/22/EGS (UL L 145, 30.4.2004, str. 1).

(8) Uredba (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o zlorabi trga (uredba o zlorabi trga) ter razveljavitvi Direktive 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter direktiv Sveta in Komisije 2003/124/ES, 2003/125/ES in 2004/72/ES (UL L 173, 12.6.2014, str. 1).

(9) Uredba (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov in spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 173, 12.6.2014, str. 84).

(10) Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).

PRILOGA I

Priloga I k Uredbi (EU) št. 1031/2010 se nadomesti z naslednjim:

„PRILOGA I

Predloga za uradno obvestilo o prostovoljni ukinitvi pravic s strani države članice v skladu s členom 12(4) Direktive 2003/87/ES

	Uradno obvestilo v skladu s členom 12(4) Direktive 2003/87/ES
1.	Država članica in javni organ, ki predložita uradno obvestilo:
2.	Datum uradnega obvestila:
3.	Identifikacija zaprte naprave za proizvodnjo električne energije (v nadaljnjem besedilu: naprava) na ozemlju države članice v skladu s podatki, zabeleženimi v EUTL, ki so določeni v delegiranem aktu, sprejetem v skladu s členom 19(3) Direktive 2003/87/ES, kar vključuje:
(a)	ime naprave:
(b)	identifikator naprave iz EUTL:
(c)	ime upravljavca naprave:
4.	datum zaprtja naprave in preklica dovoljenja za emisije toplogrednih plinov:
5.	opis in sklic na dodatne nacionalne ukrepe, ki so povzročili zaprtje naprave:
6.	potrjena poročila o emisijah naprave v petih letih pred letom zaprtja:
7.	skupno količino pravic, ki se ukinejo:
8.	leta, za katera se pravice ukinejo:
9.	natančno količino pravic, ki bodo ukinjene v vsakem od let iz točke 8:

“

PRILOGA II

Priloga III k Uredbi (EU) št. 1031/2010 se spremeni:

(1)	naslov se nadomesti z naslednjim: „Dražbeni sistemi razen tistih, ki so imenovani v skladu s členom 26(1), države članice, ki jih imenujejo, in vsi veljavni pogoji ali obveznosti iz člena 30(7)“;

(2)	točke 1, 2 in 3 se črtajo;

(3)	v točki 4 se v šesti vrstici „Obveznosti“ črta točka 5.

8.11.2019

Uradni list Evropske unije

L 289/32

UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/1869

z dne 7. novembra 2019

o spremembi in popravku Priloge I k Direktivi 2002/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede mejnih vrednosti nekaterih nezaželenih snovi v živalski krmi

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2002/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. maja 2002 o nezaželenih snoveh v živalski krmi (1) in zlasti člena 8(1) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Direktiva 2002/32/ES določa, da je uporaba proizvodov, namenjenih za živalsko krmo, pri katerih vrednosti nezaželenih snovi presegajo mejne vrednosti iz Priloge I k navedeni direktivi, prepovedana.

(2)

Pristojni organi in zadevni nosilci dejavnosti poslovanja s krmo so predložili podatke, ki kažejo, da splošna mejna vrednost arzena 2 mg/kg v posamičnih krmilih rastlinskega izvora ni dosegljiva v posamičnih krmilih humusni premog in šota. Zato je primerno zvišati mejno vrednost za skupni arzen v teh posamičnih krmilih, da se zagotovi oskrba. To zvišanje nima negativnega vpliva na zdravje živali ali javno zdravje, saj mejna vrednost, določena za arzen v dopolnilnih krmnih mešanicah in popolnih krmnih mešanicah, ostaja nespremenjena.

(3)

Zadevni nosilci dejavnosti poslovanja s krmo so predložili podatke, ki kažejo, da splošna mejna vrednost arzena 30 mg/kg v krmnih dodatkih iz funkcionalne skupine spojin elementov v sledovih ni dosegljiva za element v sledovih dimanganov klorid trihidroksid. Zato je na podlagi podatkov, pridobljenih z analizno metodo masne spektrometrije z induktivno sklopljeno plazmo (ICP-MS), primerno zvišati mejno vrednost arzena v dimanganovem kloridu trihidroksidu. Evropski referenčni laboratorij za kovine in dušikove spojine je potrdil, da ta metoda zagotavlja pravilne rezultate glede prisotnosti arzena v elementih v sledovih. To zvišanje nima negativnega vpliva na zdravje živali ali javno zdravje, saj mejna vrednost, določena za arzen v dopolnilnih krmnih mešanicah in popolnih krmnih mešanicah, ostaja nespremenjena.

(4)

Skupno raziskovalno središče Evropske komisije je v sodelovanju z zadevnimi strankami preučilo nekatere ugotovitve glede fluora v apnenčastih morskih algah. Navedena preiskava je pokazala, da naravna prisotnost fluora v apnenčastih morskih algah v nekaterih primerih presega mejno vrednost, določeno za fluor v apnenčastih morskih algah. Zato je primerno zvišati mejno vrednost fluora v apnenčastih morskih algah s 1 000 mg/kg na 1 250 mg/kg. To zvišanje nima negativnega vpliva na zdravje živali ali javno zdravje, saj mejna vrednost, določena za fluor v dopolnilnih krmnih mešanicah in popolnih krmnih mešanicah, ostaja nespremenjena.

(5)

Z Uredbo Komisije (EU) 2017/2229 (2) je bila spremenjena Priloga I k Direktivi 2002/32/ES, med drugim glede svinca. Zaradi jasnosti je bil celoten vnos za svinec nadomeščen. Pri tej nadomestitvi so bile s seznama posamičnih krmil, za katere se uporablja mejna vrednost 15 mg/kg, napačno izpuščene apnenčaste morske lupine. Uredba (EU) 2017/2229 je določila tudi novo mejno vrednost svinca v bakrovem (I) oksidu. Vendar je njegovo ime po Mednarodni zvezi za čisto in uporabno kemijo (IUPAC) bakrov(I) oksid. V skladu s priporočilom Evropske agencije za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: EFSA) iz njenega mnenja o bakrovem (I) oksidu (3) bi bilo treba dodatek imenovati bakrov (I) oksid, kar ni bilo storjeno v angleški, italijanski in slovaški jezikovni različici. Navedeni napaki bi bilo treba popraviti.

(6)

Nekatera posamična krmila iz kategorije „ribe, druge vodne živali in proizvodi iz njih“ se dajejo na trg kot mokra posamična krmila v pločevinkah za neposredno hranjenje psov in mačk. Ker ta mokra posamična krmila v pločevinkah nadomeščajo krmne mešanice, je primerno, da se za ta mokra posamična krmila v pločevinkah uporablja enaka mejna vrednost živega srebra kot za krmne mešanice, saj ta sprememba nima negativnega vpliva na zdravje živali.

(7)

EFSA je sprejela znanstveno izjavo o prisotnosti prostega gosipola v celih semenih bombaževca (4). Ugotovila je, da posodobitev znanstvenega mnenja glede tveganja za zdravje živali zaradi prisotnosti gosipola kot nezaželene snovi v živalski krmi ni potrebna. Ob upoštevanju podatkov o prisotnosti, na katere se sklicuje navedena izjava, je primerno določiti višjo mejno vrednost prostega gosipola v semenu bombaževca kot posamičnem krmilu. To zvišanje nima negativnega vpliva na zdravje živali, saj mejna vrednost, določena za prosti gosipol v popolnih krmnih mešanicah, ostaja nespremenjena.

(8)

Direktiva 2002/32/ES določa mejno vrednost dioksinov, vsote dioksinov in dioksinom podobnih PCB ter dioksinom nepodobnih PCB samo za nekatere krmne dodatke iz funkcionalnih skupin vezalcev in sredstev proti strjevanju. Vendar nedavne ugotovitve, ki so bile sporočene prek sistema hitrega obveščanja za živila in krmo, kažejo visoke vrednosti dioksinov in dioksinom podobnih PCB v drugih krmnih dodatkih iz navedene funkcionalne skupine. Zato je primerno, da se mejna vrednost dioksinov in PCB določi za vse krmne dodatke iz funkcionalnih skupin vezalcev in sredstev proti strjevanju. Poleg tega bi bilo treba navedene mejne vrednosti uporabiti tudi, kadar so isti krmni dodatki odobreni za funkcionalni skupini „snovi za nadzor kontaminacije z radionuklidi“ in „snovi za zmanjševanje kontaminacije krme z mikotoksini“.

(9)	Direktivo 2002/32/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(10)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga I k Direktivi 2002/32/ES se spremeni in popravi v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 7. novembra 2019

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 140, 30.5.2002, str. 10.

(2) Uredba Komisije (EU) 2017/2229 z dne 4. decembra 2017 o spremembi Priloge I k Direktivi 2002/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede mejnih vrednosti za svinec, živo srebro, melamin in dekokvinat (UL L 319, 5.12.2017, str. 6).

(3) EFSA Journal 2015;13(4):4057.

(4) https://efsa.onlinelibrary.wiley.com/doi/epdf/10.2903/j.efsa.2017.4850.

PRILOGA

Priloga I k Direktivi 2002/32/ES se spremeni:

(1)

vrstica 1 oddelka I (Arzen) se nadomesti z naslednjim:

Nezaželene snovi

Proizvodi, namenjeni prehrani živali

Najvišja vsebnost v mg/kg (ppm) pri krmi z 12-odstotno vsebnostjo vlage

„1.Arzen (1)

Posamična krmila,

razen:

—	moke, pridobljene iz trave, posušene lucerne in posušene detelje ter posušene pulpe sladkorne pese in posušene pulpe melasirane sladkorne pese,

—	pogače iz palmovih semen,

4 (2)

—	šote, humusnega premoga,

5 (2)

—	fosfatov, apnenčastih morskih alg,

—	kalcijevega karbonata, kalcijevega in magnezijevega karbonata (10), apnenčastih morskih lupin,

—	magnezijevega oksida, magnezijevega karbonata,

—	rib, drugih vodnih živali in proizvodov iz njih,

25 (2)

—	moke iz morske trave in posamičnih krmil, pridobljenih iz morske trave.

40 (2)

Železovi delci, ki se uporabljajo kot sledivo.

Krmni dodatki, ki spadajo v funkcionalno skupino spojin elementov v sledovih,

razen:

—	bakrovega sulfata pentahidrata, bakrovega karbonata, dibakrovega klorida trihidroksida, železovega karbonata, dimanganovega klorida trihidroksida,

—	cinkovega oksida, manganovega oksida, bakrovega oksida.

100

Dopolnilne krmne mešanice,

razen:

—	mineralnih krmnih mešanic,

—	dopolnilnih krmnih mešanic za hišne živali, ki vsebujejo ribe, druge vodne živali in proizvode iz njih in/ali moko iz morske trave in posamična krmila, pridobljena iz morske trave,

10 (2)

—	formulacij z dolgotrajnim sproščanjem krme za posebne prehranske namene s koncentracijo elementov v sledovih, več kot stokrat višjo od najvišje vsebnosti, določene za popolne krmne mešanice.

Popolne krmne mešanice,

razen:

—	popolnih krmnih mešanic za ribe in popolnih krmnih mešanic za kožuharje,

10 (2)

—	popolnih krmnih mešanic za hišne živali, ki vsebujejo ribe, druge vodne živali in proizvode iz njih in/ali moko iz morske trave in posamična krmila, pridobljena iz morske trave.

10 (2)“

(2)	v vrstici 3 oddelka I (Fluor) se v stolpcu „Najvišja vsebnost v mg/kg (ppm) pri krmi z 12-odstotno vsebnostjo vlage“ številka za mejno vrednost za apnenčaste morske alge nadomesti s „1 250“;

(3)

vrstica 4 oddelka I (Svinec) se nadomesti z naslednjim:

Nezaželene snovi

Proizvodi, namenjeni prehrani živali

Najvišja vsebnost v mg/kg (ppm) pri krmi z 12-odstotno vsebnostjo vlage

„4.Svinec (12)

Posamična krmila,

razen:

—	živinske krme (3),

—	fosfatov, apnenčastih morskih alg in apnenčastih morskih lupin,

—	kalcijevega karbonata, kalcijevega in magnezijevega karbonata (10),

—

kvasa.

Krmni dodatki, ki spadajo v funkcionalno skupino spojin elementov v sledovih,

100

razen:

—	cinkovega oksida,

400

—	manganovega oksida, železovega karbonata, bakrovega karbonata, bakrovega (I) oksida.

200

Krmni dodatki, ki spadajo v funkcionalni skupini vezalcev in sredstev proti strjevanju,

razen:

—	klinoptilolita vulkanskega izvora, natrolit fonolita.

Premiksi (6)

200

Dopolnilne krmne mešanice,

razen:

—	mineralnih krmnih mešanic,

—	formulacij z dolgotrajnim sproščanjem krme za posebne prehranske namene s koncentracijo elementov v sledovih, več kot stokrat višjo od najvišje vsebnosti, določene za popolne krmne mešanice.

Popolne krmne mešanice.

5“

(4)

vrstica 5 oddelka I (Živo srebro) se nadomesti z naslednjim:

Nezaželene snovi

Proizvodi, namenjeni prehrani živali

Najvišja vsebnost v mg/kg (ppm) pri krmi z 12-odstotno vsebnostjo vlage

„5. Živo srebro (4)

Posamična krmila,

0,1

razen:

—	rib, drugih vodnih živali in proizvodov iz njih, namenjenih za proizvodnjo krmnih mešanic za živali za proizvodnjo živil,

0,5

—	rib, drugih vodnih živali in proizvodov iz njih, namenjenih za proizvodnjo krmnih mešanic za pse, mačke, okrasne ribe in kožuharje,

1,0 (13)

—	rib, drugih vodnih živali in proizvodov iz njih kot mokrih posamičnih krmil v pločevinkah za neposredno hranjenje psov in mačk,

0,3

—	kalcijevega karbonata, kalcijevega in magnezijevega karbonata (10).

0,3

Krmne mešanice,

0,1

razen:

—	mineralnih krmnih mešanic,

0,2

—	krmnih mešanic za ribe,

0,2

—	krmnih mešanic za pse, mačke, okrasne ribe in kožuharje.

0,3“

(5)	v vrstici 1 oddelka III (Prosti gosipol) se v stolpcu „Najvišja vsebnost v mg/kg (ppm) pri krmi z 12-odstotno vsebnostjo vlage“ številka za mejno vrednost za semena bombaževca nadomesti s „6 000“;

(6)

v vrstici 1 oddelka V (Dioksini) se v stolpcu „Proizvodi, namenjeni prehrani živali“ četrti vnos glede krmnih dodatkov kaolinitne gline, vermikulita, natrolit fonolita, sintetičnih kalcijevih aluminatov in klinoptilolita usedlinskega izvora iz funkcionalnih skupin vezalcev in sredstev proti strjevanju nadomesti z naslednjim:

„Krmni dodatki, ki spadajo v funkcionalni skupini vezalcev in sredstev proti strjevanju. (*1)

(*1) Mejna vrednost se uporablja tudi za krmne dodatke iz funkcionalnih skupin snovi za nadzor kontaminacije z radionuklidi in snovi za zmanjševanje kontaminacije krme z mikotoksini, ki spadajo tudi v funkcionalni skupini vezalcev in sredstev proti strjevanju.“;"

(7)

v vrstici 2 oddelka V (Vsota dioksinov in dioksinom podobnih PCB) se v stolpcu „Proizvodi, namenjeni prehrani živali“ četrti vnos glede krmnih dodatkov kaolinitne gline, vermikulita, natrolit fonolita, sintetičnih kalcijevih aluminatov in klinoptilolita usedlinskega izvora iz funkcionalnih skupin vezalcev in sredstev proti strjevanju nadomesti z naslednjim:

„Krmni dodatki, ki spadajo v funkcionalni skupini vezalcev in sredstev proti strjevanju (*2)

(*2) Mejna vrednost se uporablja tudi za krmne dodatke iz funkcionalnih skupin snovi za nadzor kontaminacije z radionuklidi in snovi za zmanjševanje kontaminacije krme z mikotoksini, ki spadajo tudi v funkcionalni skupini vezalcev in sredstev proti strjevanju.“;"

(8)

v vrstici 3 oddelka V (Dioksinom nepodobni PCB) se v stolpcu „Proizvodi, namenjeni prehrani živali“ četrti vnos glede krmnih dodatkov kaolinitne gline, vermikulita, natrolit fonolita, sintetičnih kalcijevih aluminatov in klinoptilolita usedlinskega izvora iz funkcionalnih skupin vezalcev in sredstev proti strjevanju nadomesti z naslednjim:

„Krmni dodatki, ki spadajo v funkcionalni skupini vezalcev in sredstev proti strjevanju (*3)

(*3) Mejna vrednost se uporablja tudi za krmne dodatke iz funkcionalnih skupin snovi za nadzor kontaminacije z radionuklidi in snovi za zmanjševanje kontaminacije krme z mikotoksini, ki spadajo tudi v funkcionalni skupini vezalcev in sredstev proti strjevanju.“."

8.11.2019

Uradni list Evropske unije

L 289/37

UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/1870

z dne 7. novembra 2019

o spremembi in popravku Uredbe (ES) št. 1881/2006 glede mejnih vrednosti eruka kisline in cianovodikove kisline v nekaterih živilih

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 315/93 z dne 8. februarja 1993 o določitvi postopkov Skupnosti za kontaminate v hrani (1) in zlasti člena 2(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba Komisije (ES) št. 1881/2006 (2) določa mejne vrednosti nekaterih onesnaževal v živilih, vključno za eruka kislino v nekaterih živilih.

(2)

Znanstveni odbor za onesnaževala v prehranski verigi (CONTAM) Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) je 21. septembra 2016 sprejel znanstveno mnenje o eruka kislini v krmi in živilih (3). EFSA je za eruka kislino določila dopustni dnevni vnos (TDI) 7 mg/kg telesne teže (tt) na dan. Najvišje ravni prehranske izpostavljenosti so bile opažene pri dojenčkih in drugih otrocih z ravnmi izpostavljenosti nad TDI. To lahko kaže na tveganje visoke izpostavljenosti mladih posameznikov eruka kislini.

(3)

Iz podatkov o vsebnosti eruka kisline v rastlinskih oljih in maščobah je razvidno, da se lahko za večino rastlinskih olj in masti dosežejo nižje ravni z uporabo dobrih praks, npr. z uporabo sort z nizko vsebnostjo eruka kisline. Zato je primerno znižati mejno vrednost za rastlinska olja, z izjemo ričkovega olja, gorčičnega olja in boraginega olja, na raven, ki jo določa Codex Alimentarius za olje oljne ogrščice z nizko vsebnostjo eruka kisline (4).

(4)

Za ričkovo olje, gorčično olje in boragino olje so bili predloženi dokazi, da ni mogoče doseči nižjih ravni z uporabo dobrih praks, saj pri teh vrstah ni sort, iz katerih bi se pridobivala rastlinska olja z ravnijo eruka kisline, nižjo od mejne vrednosti, predlagane za druga rastlinska olja. Iz tega razloga in zato, ker so ta olja manj pomembna za izpostavljenost ljudi kot druga rastlinska olja, bi morala mejna vrednost eruka kisline v ričkovem olju, gorčičnem olju in boraginem olju ostati ista. Da se prepreči zaprtje malih in mikro podjetij v nekaterih državah članicah, je primerno, da se gorčično olje, ki se proizvede in porabi lokalno v majhnih količinah, izvzame iz uporabe mejne vrednosti, če to sprejme pristojni organ.

(5)	Ker mejna vrednost za rastlinska olja in masti velja tudi za rastlinska olja, ki se uporabljajo kot sestavina v živilih, ni treba določiti mejne vrednosti eruka kisline v živilih, ki vsebujejo dodana rastlinska olja in masti.

(6)	Zaradi visoke koncentracije eruka kisline v gorčici obstaja tveganje znatne izpostavljenosti eruka kislini pri uživanju gorčice. Zato je primerno določiti mejno vrednost eruka kisline v gorčici.

(7)

Mejna vrednost eruka kisline v začetnih formulah za dojenčke in nadaljevalnih formulah je bila določena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2016/127 (5). Zaradi jasnosti bi bilo treba mejno vrednost eruka kisline v začetnih formulah za dojenčke in nadaljevalnih formulah, določeno z Uredbo (ES) št. 1881/2006, črtati.

(8)	V Uredbi Komisije (EU) 2017/1237 (6) ni določena nobena merska enota za mejno vrednost cianovodikove kisline. Zato je primerno popraviti to napako in tako zagotoviti pravno varnost.

(9)	Uredbo (ES) št. 1881/2006 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(10)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga k Uredbi (ES) št. 1881/2006 se spremeni v skladu s Prilogo I k tej uredbi.

Člen 2

Priloga k Uredbi (ES) št. 1881/2006 se popravi v skladu s Prilogo II k tej uredbi.

Člen 3

Živila iz Priloge k tej uredbi, ki so bila zakonito dana na trg pred začetkom veljavnosti te uredbe, lahko ostanejo na trgu do njihovega minimalnega roka trajanja ali roka uporabe.

Člen 4

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 7. novembra 2019

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 37, 13.2.1993, str. 1.

(2) Uredba Komisije (ES) št. 1881/2006 z dne 19. decembra 2006 o določitvi mejnih vrednosti nekaterih onesnaževal v živilih (UL L 364, 20.12.2006, str. 5).

(3) EFSA Journal 2016;14(11):4593.

(4) Standard za imenovana rastlinska olja (CODEX STAN 210-1999), Codex Alimentarius.

(5) Delegirana uredba Komisije (EU) 2016/127 z dne 25. septembra 2015 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 609/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede posebnih zahtev za sestavo in informacije pri začetnih formulah za dojenčke in nadaljevalnih formulah ter glede zahtev za informacije o hranjenju dojenčkov in majhnih otrok (UL L 25, 2.2.2016, str. 1).

(6) Uredba Komisije (EU) 2017/1237 z dne 7. julija 2017 o spremembi Uredbe (ES) št. 1881/2006 glede mejne vrednosti za cianovodikovo kislino v nepredelanih celih, zdrobljenih, zmletih, strtih ali sesekljanih mareličnih jedrcih, danih v promet za končnega potrošnika (UL L 177, 8.7.2017, str. 36).

PRILOGA I

V oddelku 8 Priloge k Uredbi (ES) št. 1881/2006 se vnos 8.1 nadomesti z naslednjim:

Živila (1)		Mejna vrednost (g/kg)
„8.1	eruka kislina, vključno z eruka kislino, vezano v maščobi
8.1.1	rastlinska olja in masti, ki se dajejo v promet za končnega potrošnika ali za uporabo kot sestavina živil, razen ričkovega olja, gorčičnega olja in boraginega olja	20,0
8.1.2	ričkovo olje, gorčično olje (1) in boragino olje	50,0
8.1.3	gorčica (začimba)	35,0

(1) Mejna vrednost se ne uporabi za gorčično olje, ki se proizvede in porabi lokalno v majhnih količinah, če to potrdi pristojni organ.“

PRILOGA II

V oddelku 8 Priloge k Uredbi (ES) št. 1881/2006 se vnos 8.3 nadomesti z naslednjim:

Živila (1)		Mejna vrednost (mg/kg)
„8.3	cianovodikova kislina, vključno s cianovodikovo kislino, vezano v cianogenih glikozidih
8.3.1	nepredelana cela, zdrobljena, zmleta, strta ali sesekljana marelična jedrca, dana v promet za končnega potrošnika (1) (2)	20,0

(1) ‚Nepredelani proizvodi‘, kot so opredeljeni v Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 852/2004 z dne 29. aprila 2004 o higieni živil (UL L 139, 30.4.2004, str. 1).

(2) ‚Dajanje v promet‘ in ‚končni potrošnik‘, kot sta opredeljena v Uredbi (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L 31, 1.2.2002, str. 1).“

8.11.2019

Uradni list Evropske unije

L 289/41

UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/1871

z dne 7. novembra 2019

o referenčnih vrednostih za ukrepe za nedovoljene farmakološko aktivne snovi, prisotne v živilih živalskega izvora, in razveljavitvi Odločbe 2005/34/ES

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 470/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o določitvi postopkov Skupnosti za določitev mejnih vrednosti ostankov farmakološko aktivnih snovi v živilih živalskega izvora in razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 2377/90 in spremembi Direktive 2001/82/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe (ES) št. 726/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (1) ter zlasti člena 18, člena 19(3) in člena 24(4) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Kadar je to potrebno za namene uradnega nadzora živil živalskega izvora, lahko Komisija določi referenčne vrednosti (v nadaljnjem besedilu: referenčne vrednosti za ukrepe) za ostanke farmakološko aktivnih snovi v živilih živalskega izvora, za katere ni bila določena najvišja mejna vrednost ostankov. Referenčne vrednosti za ukrepe bi bilo treba uporabljati za živila živalskega izvora, ki se uvažajo iz tretjih držav, in živila živalskega izvora, ki se proizvajajo v Uniji.

(2)

Na zahtevo Komisije je Znanstveni odbor EFSA za onesnaževala v prehranski verigi (Odbor EFSA CONTAM) sprejel smernice o metodoloških načelih in znanstvenih metodah, ki jih je treba upoštevati pri ocenjevanju varnosti referenčnih vrednosti za ukrepe (v nadaljnjem besedilu: smernice EFSA) (2). Smernice EFSA opisujejo postopek za ocenitev, ali je analitična koncentracija farmakološko aktivne snovi, ki jo laboratoriji za uradni nadzor lahko določijo s preverjeno analitsko metodo, dovolj nizka za ustrezno varovanje zdravja ljudi.

(3)

V smernicah EFSA so nadalje opredeljeni primeri, v katerih bi EFSA v skladu z Uredbo (ES) št. 470/2009 morala izvesti oceno tveganja za posamezno snov. Za zagotovitev ustrezne ravni varovanja zdravja bi bilo zlasti treba izvesti oceno tveganja za posamezne farmakološke aktivne snovi, ki povzročajo krvne diskrazije (aplastično anemijo) ali alergije (razen preobčutljivosti kože) oz. ki so visokojakostne rakotvorne ali anorganske snovi).

(4)	Zato bi bilo treba sprejeti metodološka načela in znanstvene metode za oceno varnosti referenčnih vrednosti za ukrepe.

(5)

Odločba Komisije 2002/657/ES (3) določa meje najmanjše zahtevane učinkovitosti analitskih metod, ki se uporabljajo za odkrivanje omejenega števila snovi, katerih uporaba ni dovoljena ali je v Uniji izrecno prepovedana. Navedene meje najmanjše zahtevane učinkovitosti ustrezajo povprečni meji, nad katero se odkrivanje snovi ali njenih ostankov lahko šteje za metodološko pomembno. Meje najmanjše zahtevane učinkovitosti se uporabljajo za matrikse, opredeljene v Prilogi II k navedeni odločbi.

(6)

V skladu z Odločbo Komisije 2005/34/ES (4) je treba meje najmanjše zahtevane učinkovitosti iz Odločbe 2002/657/ES uporabiti kot referenčne vrednosti za ukrepe, ne glede na matriks živil, testiran za živila živalskega izvora, ki se uvažajo iz tretjih držav. Živila živalskega izvora, ki vsebujejo ostanke farmakološko aktivne snovi v koncentraciji, ki je enaka ali večja od referenčne vrednosti za ukrepe, je treba šteti za neskladne z zakonodajo Unije, medtem ko se za živila živalskega izvora, ki vsebujejo koncentracije pod referenčnimi vrednostmi za ukrepe, vstop v prehransko verigo ne sme prepovedati. Vendar določitev referenčnih vrednosti za ukrepe nikakor ne bi smela služiti kot izgovor za toleriranje nezakonite uporabe prepovedanih ali nedovoljenih snovi. Zato bi bilo treba vse ostanke navedenih snovi v živilih živalskega izvora obravnavati kot nezaželene. Referenčne vrednosti za ukrepe iz Odločbe 2005/34/ES temeljijo izključno na analitskih obravnavah, ob upoštevanju najnižje koncentracije ostankov, ki jo je mogoče odkriti in potrditi z validirano analitsko metodo, brez upoštevanja toksičnega potenciala zadevnih snovi.

(7)

Referenčne vrednosti za ukrepe za kloramfenikol, malahit zeleno in metabolite nitrofuranov so bile določene v Odločbi 2005/34/ES. Vendar je EFSA za te snovi ugotovila, da je po smernicah EFSA namesto standardne metodologije za oceno tveganja potrebna ocena tveganja za posamezno snov. Zato je Odbor EFSA CONTAM na zahtevo Komisije sprejel znanstvena mnenja o kloramfenikolu v živilih in krmi (5), nitrofuranih in njihovih metabolitih v živilih (6) ter malahit zelenem v živilih (7).

(8)

Zato je primerno določiti referenčne vrednosti za ukrepe za te snovi, pri katerih se upoštevajo tako analitske obravnave kot toksični potencial teh snovi. Glede na negotovosti, ki jih je EFSA opredelila v svoji oceni tveganja za kloramfenikol in metabolite nitrofuranov, bi bilo treba izboljšati občutljivost analitskih metod, da se zagotovijo izvršilni ukrepi za najnižje možne koncentracije.

(9)

Odkritje ostankov prepovedanih ali nedovoljenih snovi, tudi pod določenimi referenčnimi vednostmi za ukrepe, bi lahko bil znak zlorabe takih snovi. V takih primerih Uredba (ES) št. 470/2009 od držav članic in po potrebi Komisije zahteva, da sprejmejo nadaljnje ukrepe. V ta namen bi morale biti državam članicam in Komisiji na voljo informacije prek sistema hitrega obveščanja za živila in krmo (8).

(10)	Da se uradnim laboratorijem omogoči, da prilagodijo svoje metode posodobljenim referenčnim vrednostim za ukrepe za kloramfenikol, malahit zeleno in metabolite nitrofuranov, bi bilo treba omogočiti obdobje treh let, preden se začnejo uporabljati te znižane referenčne vrednosti za ukrepe.

(11)	Ta uredba prevzema določbe Odločbe 2005/34/ES, jih posodablja in nadalje razširja, zato bi bilo treba Odločbo 2005/34/ES zaradi pravne varnosti razveljaviti.

(12)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Področje uporabe

Ta uredba določa:

(a)	pravila za določitev referenčnih vrednosti za ukrepe za ostanke farmakološko aktivnih snovi, za katere ni bila določena najvišja mejna vrednost v skladu z Uredbo (ES) št. 470/2009;

(b)	metodološka načela in znanstvene metode za oceno tveganja varnosti referenčnih vrednosti za ukrepe;

(c)	referenčne vrednosti za ukrepe za ostanke nekaterih farmakološko aktivnih snovi, za katere ni bila določena najvišja mejna vrednost v skladu z Uredbo (ES) št. 470/2009;

(d)	posebna pravila za ukrepe, ki jih je treba sprejeti v primeru potrjene prisotnosti ostanka prepovedane ali nedovoljene snovi na ravneh, ki so enake referenčni vrednosti za ukrepe ali so nad ali pod njo.

Člen 2

Pravila za določitev referenčnih vrednosti za ukrepe

Referenčne vrednosti za ukrepe se določijo na najnižji ravni, ki jo analitsko lahko dosežejo laboratoriji za uradni nadzor, imenovani v skladu s členom 37 Uredbe (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta (9).

Referenčne vrednosti za ukrepe se redno pregledujejo za zagotovitev, da ustrezajo najnižjim dosegljivim ravnem, ob upoštevanju najnovejšega znanstvenega razvoja.

Komisija se pri določanju ali pregledovanju referenčnih vrednosti za ukrepe posvetuje z ustreznimi evropskimi referenčnimi laboratoriji o analitskih zmogljivostih nacionalnih referenčnih laboratorijev in uradnih laboratorijev glede najnižje koncentracije ostankov, ki jo je mogoče opredeliti z analitsko metodo, validirano v skladu z zahtevami iz Odločbe 2002/657/ES.

Člen 3

Metodološka načela in znanstvene metode za oceno tveganja

1. Pri oceni tveganja, uporabljeni za oceno varnosti referenčnih vrednosti za ukrepe, se upošteva naslednje:

(a)	toksični potencial in farmakološka aktivnost snovi;

(b)	vnos ostanka prek živil.

2. Za namene določanja toksičnega potenciala in farmakološke aktivnosti snovi se uporabljajo naslednje vrednosti toksikološkega preverjanja:

(a)

snovi iz skupine I, ki ustrezajo nedovoljenim farmakološko aktivnim snovem, za katere obstajajo neposredni dokazi o genotoksičnosti ali opozorila za genotoksičnost (glede na razmerja med strukturo in aktivnostjo ali navzkrižno branje) oz. za katere primanjkujejo informacije o genotoksičnosti in zato genotoksičnosti ni mogoče izključiti: 0,0025 μg/kg telesne teže na dan;

(b)	za snovi iz skupine II, ki ustrezajo nedovoljenim farmakološko aktivnim snovem s farmakološko aktivnostjo za živčni sistem ali spolne organe oz. ki so kortikoidi: 0,0042 µg/kg telesne teže na dan;

(c)	za snovi iz skupine III, ki ustrezajo nedovoljenim farmakološko aktivnim snovem s protiinfekcijskim, protivnetnim in protiparazitskim učinkom ter drugim farmakološko aktivnim snovem: 0,22 µg/kg telesne teže na dan.

3. Zadevni vnos živil se določi na podlagi podatkov o porabi živil, vzorcev porabe živil in prisotnosti snovi v različnih živilskih proizvodih.

4. Varnost referenčnih vrednosti za ukrepe se oceni tako, da se preveri, ali je vrednost toksikološkega preverjanja, deljena z zadevnim vnosom živil, enaka analitski zmogljivosti laboratorijev za uradni nadzor ali višja od nje; v tem primeru je zagotovljena varnost referenčne vrednosti za ukrepe na ravni analitske zmogljivosti.

Člen 4

Ocena tveganja za posamezno snov

1. Zahteva za oceno tveganja za posamezno snov se naslovi na EFSA, da ugotovi, ali so referenčne vrednosti za ukrepe ustrezne za varovanje zdravja ljudi, zlasti za snovi:

(a)	ki povzročajo krvne diskrazije ali alergije (razen preobčutljivosti kože);

(b)	ki so visoko potentne rakotvorne snovi;

(c)	za katere ni mogoče izključiti genotoksičnosti, če obstajajo eksperimentalni ali drugi dokazi, da z uporabo vrednosti toksikološkega preverjanja v višini 0,0025 μg/kg telesne teže na dan ni mogoče ustrezno varovati zdravja.

2. Komisija po potrebi agenciji EFSA predloži zahtevo za oceno tveganja za posamezno snov, da ugotovi, ali je referenčna vrednost za ukrepe ustrezna za varovanje zdravja ljudi, kadar uporaba metode iz člena 3(4) pokaže, da je vrednost toksikološkega preverjanja, deljena z ustreznim vnosom živil, nižja od analitske zmogljivosti laboratorijev za uradni nadzor ter da je malo oz. ni verjetno, da se bo analitska zmogljivost kratko- do srednjeročno bistveno izboljšala.

3. Kadar so rezultati ocene tveganja za posamezno snov neopredeljivi zaradi negotovosti v zvezi z nekaterimi vidiki toksikološke ocene ali ocene izpostavljenosti in ni jamstev, da je najnižja analitsko dosegljiva koncentracija dovolj varna za potrošnike, si evropski in nacionalni referenčni laboratoriji prizadevajo za izboljšanje občutljivosti analitskih metod, da zagotovijo izvršilne ukrepe za nižje koncentracije, referenčne vrednosti za ukrepe pa se določijo na ravneh, ki so dovolj nizke za spodbuditev izboljšanja najnižjih dosegljivih ravni.

Člen 5

Izvršilni ukrepi za referenčne vrednosti za ukrepe

Za namene nadzora nekaterih ostankov snovi, uporaba katerih je prepovedana ali ni dovoljena v Uniji, v živilih živalskega izvora se referenčne vrednosti za ukrepe iz Priloge uporabljajo ne glede na testirani matriks živil.

Živila živalskega izvora, ki vsebujejo ostanke farmakološko aktivne snovi v koncentraciji, ki je enaka referenčni vrednosti za ukrepe ali višja od nje, je treba šteti za neskladne z zakonodajo Unije in ne smejo vstopiti v prehransko verigo. Za živila živalskega izvora, ki vsebujejo ostanke farmakološko aktivne snovi v koncentraciji na ravni pod referenčno vrednostjo za ukrepe, vstop v prehransko verigo ni prepovedan.

Člen 6

Izmenjava informacij in preiskave v primeru potrjene prisotnosti prepovedane ali nedovoljene snovi

Kadar rezultati uradnega nadzora, vključno z analitskimi preskusi, pokažejo prisotnost ostankov prepovedanih ali nedovoljenih snovi na ravneh, ki so enake referenčnim vrednostim za ukrepe ali so nad ali pod njimi, pristojni organ opravi preiskave iz člena 137(2) ali (3) Uredbe (EU) 2017/625 ter člena 13, člena 16(2), člena 17 in členov 22 do 24 Direktive 96/23/ES (10), da ugotovi, ali je prišlo do nezakonite obdelave s prepovedano ali nedovoljeno farmakološko aktivno snovjo.

Pristojni organ v primeru ugotovljene neskladnosti sprejme en ukrep ali več ukrepov iz člena 138 Uredbe (EU) 2017/625 ter člena 15(3), člena 17 in členov 23 do 25 Direktive 96/23/ES.

Pristojni organ vodi evidenco ugotovitev. Kadar rezultati uradnega nadzora, vključno z analitskimi preskusi živil živalskega izvora istega izvajalca dejavnosti, pokažejo ponavljajoč se vzorec, ki kaže na sum neskladnosti v zvezi z eno ali več prepovedanimi ali nedovoljenimi snovmi določenega porekla, pristojni organ obvesti Komisijo in druge države članice v Stalnem odboru za rastline, živali, hrano in krmo.

Kadar se ponavljajoč se vzorec nanaša na uvožena živila, Komisija na to opozori pristojni organ države ali držav porekla.

Države članice o rezultatih uradnega nadzora, vključno z analitskimi preskusi, ki pokažejo potrjeno prisotnost prepovedane ali nedovoljene snovi na ravneh, ki so enake referenčnim vrednostim za ukrepe ali nad njimi, poročajo prek sistema hitrega obveščanja za živila in krmo.

Člen 7

Razveljavitev Odločbe 2005/34/ES

Odločba 2005/34/ES se razveljavi.

Člen 8

Uporaba referenčnih vrednosti za ukrepe

Referenčne vrednosti za ukrepe iz Priloge k tej uredbi se uporabljajo od 28. novembra 2022.

Do datuma iz prvega odstavka se meje najmanjše zahtevane učinkovitosti za kloramfenikol, metabolite nitrofuranov ter vsoto malahit zelenega in levkomalahit zelenega, ki so vključene v Prilogo II k Odločbi 2002/657/ES, uporabljajo kot referenčne vrednosti za ukrepe za živila živalskega izvora, uvožena iz tretjih držav, in živila živalskega izvora, proizvedena v Uniji.

Člen 9

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 7. novembra 2019

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 152, 16.6.2009, str. 11.

(2) Posodobljene smernice o metodoloških načelih in znanstvenih metodah, ki jih je treba upoštevati pri določitvi referenčnih vrednosti za ukrepe (Reference Points for Action – RPA) za nedovoljene farmakološko aktivne snovi, prisotne v živilih živalskega izvora. EFSA Journal 2018;16(7):5332.

(3) Odločba Komisije 2002/657/ES z dne 14. avgusta 2002 o izvajanju Direktive Sveta 96/23/ES glede opravljanja analitskih metod in razlage rezultatov (UL L 221, 17.8.2002, str. 8).

(4) Odločba Komisije 2005/34/ES z dne 11. januarja 2005 o določitvi usklajenih standardov za preizkušanje določenih ostankov v proizvodih živalskega izvora, uvoženih iz tretjih držav (UL L 16, 20.1.2005, str. 61).

(5) Odbor EFSA CONTAM (Znanstveni odbor EFSA za onesnaževala v prehranski verigi), 2014. Znanstveno mnenje o kloramfenikolu v živilih in krmi. EFSA Journal 2014;12(11):3907, 145 str. doi:10.2903/j.efsa.2014.3907.

(6) Odbor EFSA CONTAM (Znanstveni odbor EFSA za onesnaževala v prehranski verigi), 2015. Znanstveno mnenje o nitrofuranih in njihovih metabolitih v živilih. EFSA Journal 2015;13(6):4140, 217 str. doi:10.2903/j.efsa.2015.4140.

(7) Odbor EFSA CONTAM (Znanstveni odbor EFSA za onesnaževala v prehranski verigi), 2016. Znanstveno mnenje o malahit zelenem v živilih. EFSA Journal 2016;14(7):4530, 80 str. doi:10.2903/j.efsa.2016.4530.

(8) Uredba Komisije (EU) št. 16/2011 z dne 10. januarja 2011 o določitvi izvedbenih ukrepov za sistem hitrega obveščanja za živila in krmo (UL L 6, 11.1.2011, str. 7).

(9) Uredba (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o izvajanju uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, da se zagotovi uporaba zakonodaje o živilih in krmi, pravil o zdravju in dobrobiti živali ter zdravju rastlin in fitofarmacevtskih sredstvih, ter o spremembi uredb (ES) št. 999/2001, (ES) št. 396/2005, (ES) št. 1069/2009, (ES) št. 1107/2009, (EU) št. 1151/2012, (EU) št. 652/2014, (EU) 2016/429 in (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta, uredb Sveta (ES) št. 1/2005 in (ES) št. 1099/2009 ter direktiv Sveta 98/58/ES, 1999/74/ES, 2007/43/ES, 2008/119/ES in 2008/120/ES ter razveljavitvi uredb (ES) št. 854/2004 in (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 89/608/EGS, 89/662/EGS, 90/425/EGS, 91/496/EGS, 96/23/ES, 96/93/ES in 97/78/ES ter sklepa Sveta 92/438/EGS (Uredba o uradnem nadzoru) (UL L 95, 7.4.2017, str. 1).

(10) Direktiva Sveta 96/23/ES z dne 29. aprila 1996 o ukrepih za spremljanje nekaterih snovi in njihovih ostankov v živih živalih in v živalskih proizvodih ter razveljavitvi direktiv 85/358/EGS in 86/469/EGS in odločb 89/187/EGS in 91/664/EGS (UL L 125, 23.5.1996, str. 10).

PRILOGA

Referenčne vrednosti za ukrepe (RPA)

Snov	RPA (µg/kg)	Druge določbe
Kloramfenikol	0,15
Malahit zeleno	0,5	0,5 µg/kg za vsoto malahit zelenega in levkomalahit zelenega
Nitrofurani in njihovi metaboliti	0,5 (1)	0,5 µg/kg za vsak metabolit furazolidona (AOZ ali 3‐amino-2‐oksazolidinon), furaltadona (AMOZ ali 3‐amino-5‐metilmorfolino-2‐oksazolidinon), nitrofurantoina (AHD ali 1‐aminohidantoin), nitrofurazona (SEM ali semikarbazid) in nifursola (DNSH ali hidrazid 3,5‐dinitrosalicilne kisline)

(1) (1) Zaradi naravne prisotnosti SEM v sladkovodnih rakih na ravneh nad RPA so samo ravni AOZ, AMOZ, AHD in DNSH nad RPA jasen znak nezakonite uporabe nitrofuranov in njihovih metabolitov. RPA v višini 0,5 µg/kg za SEM v sladkovodnih rakih se uporablja samo, če je bila ugotovljena nezakonita uporaba nitrofurazona pri sladkovodnih rakih.

8.11.2019

Uradni list Evropske unije

L 289/47

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/1872

z dne 7. novembra 2019

o spremembi Priloge I k Uredbi (ES) št. 798/2008 glede vnosa za Japonsko na seznam tretjih držav, ozemelj, območij ali kompartmentov, iz katerih se dovoli uvoz nekaterega perutninskega blaga v Unijo ali njegov tranzit skozi Unijo

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive Sveta 2002/99/ES z dne 16. decembra 2002 o predpisih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki urejajo proizvodnjo, predelavo, distribucijo in uvoz proizvodov živalskega izvora, namenjenih prehrani ljudi (1), ter zlasti uvodnega stavka člena 8, prvega pododstavka točke 1 člena 8, točke 4 člena 8 in člena 9(4) Direktive,

ob upoštevanju Direktive Sveta 2009/158/ES z dne 30. novembra 2009 o pogojih zdravstvenega stanja živali, ki veljajo znotraj Skupnosti za trgovanje s perutnino in valilnimi jajci ter za njihov uvoz iz tretjih držav (2), ter zlasti člena 23(1) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 798/2008 (3) določa zahteve za izdajanje veterinarskih spričeval za uvoz perutnine in perutninskih proizvodov (v nadaljnjem besedilu: blago) v Unijo ter njihov tranzit skozi Unijo, vključno s skladiščenjem med tranzitom. Uredba določa, da je uvoz blaga v Unijo in njegov tranzit skozi Unijo dovoljen le iz tretjih držav, z ozemelj, območij ali iz kompartmentov, navedenih v stolpcih 1 in 3 tabele v delu 1 Priloge I k navedeni uredbi.

(2)	Uredba (ES) št. 798/2008 določa tudi pogoje, pod katerimi se tretja država, ozemlje, območje ali kompartment štejejo za proste visokopatogene aviarne influence.

(3)	Japonska je v delu 1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 798/2008 navedena kot tretja država, iz katere je s celotnega ozemlja države dovoljen uvoz jajc in jajčnih izdelkov v Unijo in njihov tranzit skozi Unijo.

(4)

Japonska je prav tako zahtevala, da se ji odobri uvoz perutninskega mesa v Unijo in njegov tranzit skozi Unijo, ter predložila ustrezne informacije. Komisija je na Japonskem izvedla nadzorni pregled za oceno zdravstvenih pregledov živali, ki se izvajajo za perutninsko meso, namenjeno za izvoz v Unijo, ki je imel ugoden izvid. Vendar zaradi izbruha visokopatogene aviarne influence podtipa H5N6 januarja 2018 država ni mogla izpolniti pogojev iz člena 9 Uredbe (ES) št. 798/2008 za njeno upoštevanje za prosto bolezni in zato ni dobila dovoljenja za navedeno blago.

(5)

Preteklo je že več kot 12 mesecev od prisotnosti visokopatogene aviarne influence na ozemlju Japonske in država se zdaj lahko šteje za prosto navedene bolezni v skladu s členom 9 Uredbe (ES) št. 798/2008. Na podlagi sedanjega epidemiološkega stanja je zato primerno spremeniti vnos za Japonsko v tabeli v delu 1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 798/2008, da se navedeni tretji državi dovoli uvoz perutninskega mesa v Unijo in njegov tranzit skozi Unijo.

(6)	Prilogo I k Uredbi (ES) št. 798/2008 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(7)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Del 1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 798/2008 se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 7. novembra 2019

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 18, 23.1.2003, str. 11.

(2) UL L 343, 22.12.2009, str. 74.

(3) Uredba Komisije (ES) št. 798/2008 z dne 8. avgusta 2008 o določitvi seznama tretjih držav, ozemelj, območij ali kompartmentov, iz katerih se dovolita uvoz perutnine in perutninskih proizvodov v Skupnost in njihov tranzit skozi Skupnost, ter zahtevah za izdajanje veterinarskih spričeval (UL L 226, 23.8.2008, str. 1).

PRILOGA

V delu 1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 798/2008 se vnos za Japonsko nadomesti z naslednjim:

Oznaka ISO in ime tretje države ali ozemlja	Oznaka tretje države, ozemlja, območja ali kompartmenta	Opis tretje države, ozemlja, območja ali kompartmenta	Veterinarsko spričevalo		Posebni pogoji	Posebni pogoji		Status nadzora aviarne influence	Status cepljenja proti aviarni influenci	Status nadzora salmonele(6)
Oznaka ISO in ime tretje države ali ozemlja	Oznaka tretje države, ozemlja, območja ali kompartmenta	Opis tretje države, ozemlja, območja ali kompartmenta	Vzorci	Dodatna jamstva	Posebni pogoji	Končni datum(1)	Začetni datum(2)	Status nadzora aviarne influence	Status cepljenja proti aviarni influenci	Status nadzora salmonele(6)
1	2	3	4	5	6	6A	6B	7	8	9
„JP – Japonska	JP-0	Celotno ozemlje države	EP, E
„JP – Japonska	JP-0	Celotno ozemlje države	POU“

8.11.2019

Uradni list Evropske unije

L 289/50

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/1873

z dne 7. novembra 2019

o postopkih usklajenega izvajanja okrepljenega uradnega nadzora s strani pristojnih organov mejnih kontrolnih točk nad proizvodi živalskega izvora, zarodnim materialom, živalskimi stranskimi proizvodi in sestavljenimi proizvodi

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o izvajanju uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, da se zagotovi uporaba zakonodaje o živilih in krmi, pravil o zdravju in dobrobiti živali ter zdravju rastlin in fitofarmacevtskih sredstvih, ter o spremembi uredb (ES) št. 999/2001, (ES) št. 396/2005, (ES) št. 1069/2009, (ES) št. 1107/2009, (EU) št. 1151/2012, (EU) št. 652/2014, (EU) 2016/429 in (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta, uredb Sveta (ES) št. 1/2005 in (ES) št. 1099/2009 ter direktiv Sveta 98/58/ES, 1999/74/ES, 2007/43/ES, 2008/119/ES in 2008/120/ES ter razveljavitvi uredb (ES) št. 854/2004 in (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 89/608/EGS, 89/662/EGS, 90/425/EGS, 91/496/EGS, 96/23/ES, 96/93/ES in 97/78/ES ter Sklepa Sveta 92/438/EGS (Uredba o uradnem nadzoru) (1) in zlasti člena 65(6) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba (EU) 2017/625 določa, da se nad nekaterimi kategorijami živali in blaga pred njihovim vstopom v Unijo izvaja sistematičen nadzor na mejnih kontrolnih točkah.

(2)

Iz člena 65(4) Uredbe (EU) 2017/625 izhaja, da bi morali pristojni organi mejnih kontrolnih točk v primeru suma goljufije ali zavajajoče prakse izvajalca dejavnosti ali v primeru resne ali ponavljajoče se kršitve pravil iz člena 1(2) navedene uredbe okrepiti uradni nadzor nad pošiljkami z istim poreklom oziroma namembnostjo. V skladu s členom 65(5) Uredbe (EU) 2017/625 pristojni organi odločitev o izvajanju takšnega okrepljenega nadzora sporočijo Komisiji in državam članicam prek sistema upravljanja informacij za uradni nadzor (IMSOC) iz člena 131 navedene uredbe.

(3)

Za zagotovitev harmoniziranega pristopa k usklajenemu izvajanju okrepljenega uradnega nadzora nad določenim blagom, ki vstopa v Unijo, bi bilo treba določiti podrobne postopke za usklajeno izvajanje navedenega nadzora, vključno s pravili o vlogi IMSOC v zvezi s tem. Iz praktičnih razlogov bi bilo treba usklajeno izvajanje okrepljenega nadzora na mejah omejiti na kategorije pošiljk z določljivim obratom izvora, ki je naveden na seznamu, tj. na pošiljke proizvodov živalskega izvora, zarodnega materiala, živalskih stranskih proizvodov in sestavljenih proizvodov.

(4)

Komisija bi morala ob prejemu obvestil pristojnih organov v skladu s členom 65(5) Uredbe (EU) 2017/625 zlasti oceniti, ali neskladnost temelji na sumu goljufije ali zavajajoče prakse ali na morebitni resni ali ponavljajoči se kršitvi pravil iz člena 1(2) Uredbe (EU) 2017/625, kot je na primer dajanje na trg proizvodov živalskega izvora, ki vsebujejo onesnaževala ali ostanke zdravil za uporabo v veterinarski medicini, katerih raven presega najvišjo mejno vrednost ostankov, ali proizvodov, ki niso skladni z Uredbo Komisije (ES) št. 2073/2005 (2).

(5)

Da bi zmanjšali tveganje goljufivih ali zavajajočih praks predlaganja majhnih pošiljk v uradni nadzor, bi morala biti skupna teža skladnih pošiljk, potrebna za prenehanje usklajenega izvajanja okrepljenega uradnega nadzora, vsaj desetkrat večja od teže pošiljke, zaradi katere se je ukrep prvotno začel izvajati. Vendar bi bilo treba za preprečitev nesprejemljivega upravnega in finančnega bremena za pristojne organe in izvajalce dejavnosti določiti največjo skupno težo skladnih pošiljk, potrebno za prenehanje usklajenega izvajanja okrepljenega uradnega nadzora.

(6)

Če se med usklajenim izvajanjem okrepljenega uradnega nadzora pri treh pošiljkah, ki vstopajo v Unijo, ugotovi ista vrsta kršitve, kot je navedena v obvestilu v skladu s členom 65(5) Uredbe (EU) 2017/625, bi bilo treba usklajeno izvajanje okrepljenega uradnega nadzora nadaljevati, dokler njegovi rezultati in ukrepi pristojnih organov zadevnih tretjih držav ne postanejo zadovoljivi. V navedenem primeru bi morala Komisija od pristojnih organov zadevnih tretjih držav zahtevati, da izvedejo potrebne preiskave in ukrepe za izboljšanje stanja v obratu izvora ter o tem poročajo Komisiji.

(7)

Zaradi učinkovitosti nadzornega sistema bi morale imeti države članice možnost, da nekatere pošiljke izključijo iz usklajenega izvajanja okrepljenega uradnega nadzora, in sicer v primerih, ko se pošiljkam zavrne vstop v Unijo iz razlogov, ki niso povezani s kršitvijo, zaradi katere se usklajeno izvaja okrepljen uradni nadzor.

(8)	Ker se Uredba (EU) 2017/625 uporablja od 14. decembra 2019, bi se morala tudi ta uredba uporabljati od navedenega datuma.

(9)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

Ta uredba določa pravila v zvezi s postopki usklajenega izvajanja okrepljenega uradnega nadzora s strani pristojnih organov mejnih kontrolnih točk nad proizvodi živalskega izvora, zarodnim materialom, živalskimi stranskimi proizvodi in sestavljenimi proizvodi, ki vstopajo v Unijo z namenom dajanja na trg.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi „obrat izvora“ pomeni obrat izvora v tretji državi, vključno s plovili tretjih držav, ki je uvrščen na sezname, sestavljene v povezavi z izvozom proizvodov živalskega izvora, zarodnega materiala, živalskih stranskih proizvodov in sestavljenih proizvodov v Unijo v skladu z ustrezno zakonodajo Unije.

Člen 3

Začetek usklajenega izvajanja okrepljenega uradnega nadzora

1. Pristojni organi bi morali pri obveščanju Komisije in drugih držav članic o svoji odločitvi prek IMSOC v skladu s členom 65(5) Uredbe (EU) 2017/625 navesti obrat izvora, kategorijo blaga, vključno z njegovim poimenovanjem in oznako kombinirane nomenklature iz Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 (3), ter kršitev, zaradi katere naj bi se začelo usklajeno izvajanje okrepljenega uradnega nadzora.

2. Komisija po prejemu obvestila iz odstavka 1 oceni, ali so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)	obvestilo temelji na domnevnih goljufivih ali zavajajočih praksah ali na morebitni resni ali ponavljajoči se kršitvi pravil iz člena 1(2) Uredbe (EU) 2017/625;

(b)	obvestilo je povezano z dejanjem ali opustitvijo dejanja, za katero je odgovoren obrat izvora zadevne pošiljke;

(c)	v zvezi z zadevno pošiljko še ne poteka usklajeno izvajanje okrepljenega uradnega nadzora v skladu s to uredbo in

(d)

v zvezi z zadevno pošiljko se ne uporabljajo ukrepi v nujnih primerih, sprejeti v skladu s členom 53 Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (4) ali členom 261 Uredbe (EU) 2016/429 (5), ali posebni ukrepi, sprejeti v skladu s členom 128 Uredbe (EU) 2017/625, zaradi kršitve, navedene v obvestilu iz odstavka 1.

3. Komisija rezultate ocene iz odstavka 2 zabeleži v IMSOC.

4. Kadar rezultati ocene iz odstavka 2 pokažejo, da so potrebni pogoji izpolnjeni, začnejo pristojni organi mejnih kontrolnih točk v vseh državah članicah usklajeno izvajati okrepljen uradni nadzor.

Člen 4

Postopki usklajenega izvajanja okrepljenega uradnega nadzora

1. Pristojni organi mejnih kontrolnih točk v vseh državah članicah izvajajo identifikacijske in fizične preglede iz člena 49 Uredbe (EU) 2017/625 za vsako pošiljko, ki prihaja iz istega obrata izvora in vsebuje isto kategorijo blaga, kot sta navedena v IMSOC v skladu s členom 3(1), in sicer za isto vrsto kršitve, kot je navedena v IMSOC v skladu z navedenim členom.

2. Za preglede iz odstavka 1 se pošiljke izberejo na podlagi oznak kombinirane nomenklature, ki so navedene v IMSOC v skladu s členom 3(1).

3. Kadar navedene oznake niso dovolj podrobne, da bi omogočale pravilno opredelitev kategorije blaga, pristojni organi mejnih kontrolnih točk za pošiljke, izbrane na podlagi navedenih oznak, usklajeno izvajanje okrepljenega nadzora uporabijo zgolj, če ustrezajo poimenovanju blaga, navedenemu v skladu s členom 3(1).

4. Pristojni organi v IMSOC zabeležijo razloge, zaradi katerih v skladu z odstavkom 3 za izbrano pošiljko ne uporabijo usklajenega izvajanja okrepljenega uradnega nadzora.

Člen 5

Naloženi pregledi

1. Če se med usklajenim izvajanjem okrepljenega uradnega nadzora pri treh pošiljkah, ki vstopajo v Unijo, ugotovi ista vrsta kršitve, kot je navedena v obvestilu iz člena 3(1), Komisija pristojni organ tretje države, v kateri se nahaja obrat izvora neskladne pošiljke, zaprosi, naj:

(a)	izvede potrebne preiskave, da se ugotovijo razlogi za kršitve (v nadaljnjem besedilu: naloženi pregledi);

(b)	sprejme akcijski načrt v zvezi z obratom izvora za učinkovito izboljšanje stanja in

(c)	poroča o ukrepih iz točk (a) in (b), vključno z rezultati akcijskega načrta.

2. Komisija pozorno spremlja rezultate naloženih pregledov in akcijskega načrta ter sprejme nadaljnje ukrepe, vključno z ukrepi v skladu s členom 53 Uredbe (ES) št. 178/2002 in členom 127(4) Uredbe (EU) 2017/625, kadar:

(a)	pristojni organ tretje države ne sprejme ustreznih ukrepov za učinkovito izboljšanje stanja ali

(b)	pristojni organi držav članic še naprej sporočajo nezadovoljive rezultate usklajenega izvajanja okrepljenega uradnega nadzora.

Člen 6

Prenehanje usklajenega izvajanja okrepljenega uradnega nadzora

1. Usklajeno izvajanje okrepljenega uradnega nadzora se konča v naslednjih primerih:

(a)	ko se pristojni organ odloči preklicati obvestilo iz člena 3(1) in o tem prek IMSOC obvesti Komisijo in druge države članice, pri čemer navede razloge za takšno odločitev, ali

(b)

ko so izpolnjeni naslednji pogoji:

(i)	pristojni organi mejnih kontrolnih točk v državah članicah so v okviru usklajenega izvajanja okrepljenega uradnega nadzora v IMSOC zabeležili neprekinjen niz vsaj 10 zadovoljivih rezultatov in

(ii)	skupna teža pošiljk iz točke (i) je vsaj desetkrat večja od teže pošiljke, na katero se nanaša obvestilo iz člena 3(1), ali dosega neto težo 300 ton, pri čemer se upošteva nižja od navedenih tež.

2. V primeru, da je Komisija zahtevala naložene preglede v skladu s členom 5(1)(a), pa se usklajeno izvajanje okrepljenega uradnega nadzora konča, ko:

(a)	so pristojni organi mejnih kontrolnih točk v državah članicah v okviru usklajenega izvajanja okrepljenega uradnega nadzora v IMSOC zabeležili neprekinjen niz vsaj 30 zadovoljivih rezultatov in

(b)	je pristojni organ tretje države sprejel zadovoljiv akcijski načrt v skladu s členom 5(1)(b).

Člen 7

Stroški usklajenega izvajanja okrepljenega uradnega nadzora

Stroške usklajenega izvajanja okrepljenega uradnega nadzora nosi izvajalec dejavnosti, odgovoren za pošiljke, nad katerimi se izvaja navedeni nadzor.

Člen 8

Pošiljke, izključene iz usklajenega izvajanja okrepljenega uradnega nadzora

1. Pristojni organi lahko pošiljko izključijo iz usklajenega izvajanja okrepljenega uradnega nadzora, če se ji zavrne vstop v Unijo v skladu s členom 66(1) Uredbe (EU) 2017/625 iz razlogov, ki niso povezani s kršitvijo, zaradi katere se usklajeno izvaja okrepljen uradni nadzor.

2. Pristojni organi v IMSOC zabeležijo razloge za izključitev pošiljke iz usklajenega izvajanja okrepljenega uradnega nadzora v skladu z odstavkom 1.

Člen 9

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 14. decembra 2019.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 7. novembra 2019

Za Komisijo

Predsednik

Jean Claude JUNCKER

(1) UL L 95, 7.4.2017, str. 1.

(2) Uredba Komisije (ES) št. 2073/2005 z dne 15. novembra 2005 o mikrobioloških merilih za živila (UL L 338, 22.12.2005, str. 1).

(3) Uredba Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L 256, 7.9.1987, str. 1).

(4) Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L 31, 1.2.2002, str. 1).

(5) Uredba (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o prenosljivih boleznih živali in o spremembi ter razveljavitvi določenih aktov na področju zdravja živali („Pravila o zdravju živali“) (UL L 84, 31.3.2016, str. 1).

8.11.2019

Uradni list Evropske unije

L 289/55

IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2019/1874

z dne 6. novembra 2019

o ustreznosti pristojnih organov Ljudske republike Kitajske v skladu z Direktivo 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta

(notificirano pod dokumentarno številko C(2019) 7854)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze, spremembi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS ter razveljavitvi Direktive Sveta 84/253/EGS (1) in zlasti prvega pododstavka člena 47(3) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s členom 47(1) Direktive 2006/43/ES lahko države članice dovolijo prenos revizijskih delovnih papirjev ali drugih dokumentov, ki jih posedujejo zakoniti revizorji ali revizijska podjetja z dovoljenjem držav članic, in poročil o inšpekcijskih pregledih ali preiskavah v zvezi z zadevnimi revizijami pristojnim organom tretje države le, če navedeni organi izpolnjujejo zahteve, ki jih Komisija priznava za ustrezne, ter če med njimi in pristojnimi organi zadevnih držav članic obstajajo delovni dogovori, ki temeljijo na vzajemnosti. Države članice imajo vedno večji interes za nadaljnji razvoj sodelovanja s pristojnimi organi Ljudske republike Kitajske na področju obvezne revizije. Zato je treba ugotoviti, ali pristojni organi Ljudske republike Kitajske izpolnjujejo zahteve, ki so ustrezne za te namene.

(2)

Odločitev o ustreznosti v skladu s členom 47(3) Direktive 2006/43/ES ne obravnava drugih posebnih zahtev za prenos revizijskih delovnih papirjev in drugih dokumentov, ki jih posedujejo zakoniti revizorji ali revizijska podjetja, in poročil o inšpekcijskih pregledih ali preiskavah, kot so delovni dogovori, ki temeljijo na vzajemnosti, med pristojnimi organi iz člena 47(1)(d) Direktive 2006/43/ES ali zahteve o prenosu osebnih podatkov iz člena 47(1)(e) navedene direktive.

(3)

Sodelovanje pri prenosu revizijskih delovnih papirjev ali drugih dokumentov, ki jih posedujejo zakoniti revizorji ali revizijska podjetja, in poročil o inšpekcijskih pregledih ali preiskavah pristojnemu organu tretje države kaže na velik javni interes za izvajanje neodvisnega javnega nadzora. Pristojni organi držav članic bi morali zato v okviru delovnih dogovorov iz člena 47(2) Direktive 2006/43/ES zagotoviti, da pristojni organi Ljudske republike Kitajske vse dokumente, ki se jim prenesejo v skladu s členom 47(1) navedene direktive, uporabljajo le za izvajanje svojih funkcij javnega nadzora, zunanjega zagotavljanja kakovosti ter preiskav revizorjev in revizijskih podjetij.

(4)

Ko se opravljajo inšpekcijski pregledi ali preiskave, zakoniti revizorji in revizijska podjetja ne smejo dovoliti dostopa do svojih revizijskih delovnih papirjev ali drugih dokumentov ali jih predložiti pristojnim organom Ljudske republike Kitajske pod nobenimi drugimi pogoji, razen pod pogoji iz člena 47 Direktive 2006/43/ES in tega sklepa.

(5)

Brez poseganja v člen 47(4) Direktive 2006/43/ES bi morale države članice zagotoviti, da za namene javnega nadzora, zagotavljanja kakovosti ter preiskav zakonitih revizorjev in revizijskih podjetij stiki med zakonitimi revizorji ali revizijskimi podjetji z dovoljenjem držav članic ter pristojnih organov Ljudske republike Kitajske potekajo prek pristojnih organov zadevnih držav članic.

(6)

V skladu s členom 47(1)(d) Direktive 2006/43/ES lahko države članice dovolijo prenos revizijskih delovnih papirjev ali drugih dokumentov, ki jih posedujejo zakoniti revizorji ali revizijska podjetja z dovoljenjem držav članic, in poročil o inšpekcijskih pregledih ali preiskavah v zvezi z zadevnimi revizijami pristojnim organom Ljudske republike Kitajske pod pogojem, da med zadevnimi pristojnimi organi obstajajo delovni dogovori.

(7)

Države članice bi morale zagotoviti, da so takšni delovni dogovori med njihovimi pristojnimi organi in pristojnimi organe Ljudske republike Kitajske sklenjeni na podlagi vzajemnosti in da zanje veljajo pogoji iz člena 47(1) in (2) Direktive 2006/43/ES, vključno z varstvom vseh poklicnih skrivnosti in poslovnih interesov, vključno s pravicami industrijske in intelektualne lastnine v zvezi z revidiranimi subjekti ali zakonitimi revizorji in revizijskimi podjetji, ki so revidirali te subjekte, ki so vsebovani v takšnih dokumentih.

(8)

Kadar prenos revizijskih delovnih papirjev ali drugih dokumentov, ki jih posedujejo zakoniti revizorji ali revizijska podjetja, in poročil o inšpekcijskih pregledih ali preiskavah pristojnim organom Ljudske republike Kitajske vključuje prenos osebnih podatkov, je takšen prenos zakonit samo, če je skladen tudi z zahtevami za mednarodni prenos podatkov, določen v Uredbi (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta (2). Zato se v členu 47(1)(e) Direktive 2006/43/ES zahteva, da države članice zagotovijo, da je prenos osebnih podatkov med njihovimi pristojnimi organi in pristojnimi organi Ljudske republike Kitajske v skladu z vsemi veljavnimi načeli in predpisi o varstvu podatkov ter zlasti z določbami poglavja V Uredbe (EU) 2016/679. Države članice bi morale zagotoviti ustrezne zaščitne ukrepe za prenos osebnih podatkov v skladu s členom 46 Uredbe (EU) 2016/679. Poleg tega bi morale države članice zagotoviti, da pristojni organi Ljudske republike Kitajske ne bodo nadalje razkrivali osebnih podatkov iz prenesenih dokumentov brez predhodnega soglasja pristojnih organov zadevnih držav članic.

(9)

Ministrstvo za finance in nadzorna komisija za vrednostne papirje (v nadaljnjem besedilu: CSRC) Ljudske republike Kitajske sta organa javnega nadzora, ki sta pristojna za preiskovanje revizorjev in revizijskih podjetij v skladu z zakonodajo o računovodstvu, zakonodajo o pooblaščenih javnih računovodjih in zakonodajo o vrednostnih papirjih Ljudske republike Kitajske. Ministrstvo za finance je pristojno za izdajanje licenc za opravljanje dejavnosti računovodskim podjetjem, uveljavljanje računovodskih pravil, določanje revizijskih standardov, izvajanje inšpekcijskih pregledov in preiskav računovodskih podjetij ter pooblaščenih javnih računovodij ter sklepanje regulativnih sporazumov o sodelovanju, ki se nanašajo na nadzor poklica pooblaščenih javnih računovodij. CSRC deluje pod okriljem državnega sveta in je pristojna za izvajanje nadzora trga vrednostnih papirjev in za izvrševanje zakona o vrednostnih papirjih. Pristojna je za inšpekcijske preglede družb, ki kotirajo na borzi v Šanghaju ali Shenzhenu, in računovodskih podjetij, ki opravljajo revizije družb, ki kotirajo na borzi. Je organ, pristojen za nadzor in upravljanje vrednostnih papirjev, izdanih na eni od teh borz. CSRC je v okviru svojih nadzornih nalog pristojna za upravljanje zadev na področju mednarodnega sodelovanja v sektorju vrednostnih papirjev in terminskih pogodb. CSRC je pooblaščena za uvedbo mehanizma nadzornega sodelovanja z ustreznimi organi drugih jurisdikcij, in sicer za čezmejni nadzor trga vrednostnih papirjev, vključno s sodelovanjem pri revizijskih zadevah.

(10)

Ministrstvo za finance in CSRC bosta sodelovala pri podpisovanju prihodnjih dvostranskih sporazumov za prenos revizijskih delovnih papirjev. Ministrstvo za finance ima vodilno vlogo pri sklepanju sporazumov z državami članicami in glede na področje uporabe in vsebino sporazumov določa vlogo CSCR pri sodelovanju v pogajanjih ter pri podpisovanju sporazumov. Obstoječe in nekdanje osebje ministrstva za finance in CSRC mora ohraniti zaupnost državnih, poslovnih in poklicnih skrivnosti, pridobljenih med nadzornimi dejavnostmi, ter jih ne sme uporabljati za nepovezane zadeve.

(11)

V skladu z zakoni in drugimi predpisi Ljudske republike Kitajske lahko ministrstvo za finance in CSRC pristojnim organom predložita dokumente držav članic, ki so enakovredni tistim iz člena 47(1) Direktive 2006/43/ES, ki se nanašajo na preiskave, ki jih lahko opravi na revizorjih in revizijskih podjetjih.

(12)

Na podlagi tega in ob upoštevanju tudi strokovnih nasvetov Odbora evropskih organov za nadzor revizorjev iz člena 30(7)(c) Uredbe (EU) št. 537/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (3) Ministrstvo za finance in CSRC izpolnjujeta zahteve, ki bi morale biti priznane kot ustrezne za namene člena 47(1)(c) Direktive 2006/43/ES.

(13)	Ta sklep ne vpliva na sporazume o sodelovanju iz člena 25(4) Direktive 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4).

(14)

Nobena ugotovitev o ustreznosti zahtev, ki jih izpolnjujejo pristojni organi tretje države v skladu s prvim pododstavkom člena 47(3) Direktive 2006/43/ES, ne vpliva na nobeno odločitev, ki jo Komisija lahko sprejme o enakovrednosti javnega nadzora, zagotavljanja kakovosti, preiskovalnih in kaznovalnih sistemov za revizorje in revizijske subjekte iz navedene tretje države v skladu s členom 46(2) navedene direktive.

(15)

Cilj tega sklepa je olajšati učinkovito sodelovanje med pristojnimi organi držav članic in pristojnimi organi Ljudske republike Kitajske. Njegov namen je navedenim organom omogočiti izvajanje njihovih funkcij javnega nadzora, zunanjega zagotavljanja kakovosti in preiskav ter hkrati zaščititi pravice zadevnih strank. Kadar se pristojni organ odloči za sklenitev delovnih dogovorov, ki temeljijo na vzajemnosti, s pristojnimi organi Ljudske republike Kitajske, da se dovoli prenos revizijskih delovnih papirjev in drugih dokumentov, ki jih posedujejo zakoniti revizorji ali revizijska podjetja, in poročil o inšpekcijskih pregledih ali preiskavah, je zadevna država članica dolžna Komisijo obvestiti o vzajemnih delovnih dogovorih, sklenjenih z navedenimi organi, da lahko Komisija oceni, ali sodelovanje poteka v skladu s členom 47 Direktive 2006/43/ES.

(16)

Končni cilj sodelovanja na področju nadzora revizorjev med pristojnimi organi držav članic in pristojnimi organi Ljudske republike Kitajske je doseči vzajemno zaupanje v sisteme nadzora drug drugega in povečati konvergenco kakovosti revizij. Takšno vzajemno zaupanje in večja konvergenca bi temeljila na enakovrednosti sistemov nadzora revizije Unije in Ljudske republike Kitajske. Posledično bi morali prenosi revizijskih delovnih papirjev ali drugih dokumentov, ki jih posedujejo zakoniti revizorji ali revizijska podjetja, in poročil o inšpekcijskih pregledih ali preiskavah, na koncu postati izjema.

(17)

Ta sklep odraža vse večji interes držav članic za nadaljnji razvoj sodelovanja s pristojnimi organi Ljudske republike Kitajske pri obveznih revizijah kot sredstvu za olajšanje dostopa subjektov Unije do kapitalskega trga Ljudske republike Kitajske ter za spodbujanje dejavnosti kapitalskega trga družb s sedežem v Ljudski republiki Kitajski v državah članicah.

(18)	Glede na dosedanje pomanjkanje praktičnih izkušenj na področju nadzornega sodelovanja s pristojnimi organi Ljudske republike Kitajske bi se moral ta sklep uporabljati za omejeno časovno obdobje.

(19)

Ne glede na časovno omejitev bo Komisija redno spremljala razvoj trga, razvoj nadzornih in regulativnih okvirov ter učinkovitost nadzornega sodelovanja, pri čemer bo upoštevala izkušnje, pridobljene pri nadzornem sodelovanju, tudi na podlagi prispevkov držav članic. Zlasti lahko Komisija izvede poseben pregled tega sklepa kadar koli pred iztekom njegovega obdobja veljavnosti, kadar je zaradi razvoja dogodkov treba ponovno oceniti izjavo o ustreznosti, odobreno s tem sklepom. Takšna ponovna ocena bi lahko pripeljala do razveljavitve tega sklepa.

(20)	Evropski nadzornik za varstvo podatkov je mnenje podal 20. maja 2019.

(21)	Ukrepi, predvideni v tem sklepu, so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega na podlagi člena 48(1) Direktive 2006/43/ES –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Ministrstvo za finance in nadzorna komisija za vrednostne papirje Ljudske republike Kitajske izpolnjujeta zahteve, ki so priznane za ustrezne v smislu člena 47(1)(c) Direktive 2006/43/ES za namene prenosa revizijskih delovnih papirjev ali drugih dokumentov ter poročil o inšpekcijskih pregledih in preiskavah v skladu s členom 47(1) Direktive 2006/43/ES.

Člen 2

Države članice zagotovijo, da kadar so revizijski delovni papirji ali drugi dokumenti, ki jih posedujejo zakoniti revizorji ali revizijska podjetja, v izključni lasti zakonitega revizorja ali revizijskega podjetja, registriranega v državi članici, ki ni država članica, v kateri je registriran revizor skupine in katere pristojni organ je prejel zahtevo katerega koli organa iz člena 1, se taki papirji ali dokumenti prenesejo pristojnemu organu, ki je podatke zahteval, samo, če se pristojni organ prve države članice izrecno strinja s prenosom.

Člen 3

Ta sklep se uporablja od 15. novembra 2019 do 14. novembra 2024.

Člen 4

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Bruslju, 6. novembra 2019

Za Komisijo

Valdis DOMBROVSKIS

Podpredsednik

(1) UL L 157, 9.6.2006, str. 87.

(2) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

(3) Uredba (EU) št. 537/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o posebnih zahtevah v zvezi z obvezno revizijo subjektov javnega interesa in razveljavitvi Sklepa Komisije 2005/909/ES (UL L 158, 27.5.2014, str. 77).

(4) Direktiva 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2004 o uskladitvi zahtev v zvezi s preglednostjo informacij o izdajateljih, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu, in o spremembah Direktive 2001/34/ES (UL L 390, 31.12.2004, str. 38).

8.11.2019

Uradni list Evropske unije

L 289/59

Popravek Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/934 z dne 12. marca 2019 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede vinorodnih območij, na katerih je mogoče delež alkohola povečati, dovoljenih enoloških postopkov in omejitev, povezanih s pridelavo in konzerviranjem proizvodov vinske trte, najmanjšega odstotnega deleža alkohola za stranske proizvode in njihovega odstranjevanja ter objave spisov OIV

(Uradni list Evropske unije L 149 z dne 7. junija 2019)

Stran 9, Priloga I, del A, preglednica 1, stolpec 2, vrstica 2:

besedilo:

„Pod pogoji iz spisov 1.8 (1970), 2.4.4 (1988), 3.4.3 (1988) in 3.4.3.1 (1990) Kodeksa enoloških postopkov OIV.“

se glasi:

„Pod pogoji iz spisov 1.8 (1970), 2.2.4 (1988), 3.4.3 (1988) in 3.4.3.1 (1990) Kodeksa enoloških postopkov OIV.“

Stran 10, Priloga I, del A, preglednica 1, stolpec 2, vrstica 14, četrti stavek:

besedilo:

„Pod pogoji iz spisov 2.1.3.1.3 (2010), 2.1.3.2.4 (2012), 3.1.1.4 (2010) in 3.1.2.3 (2012) Kodeksa enoloških postopkov OIV.“

se glasi:

„Pod pogoji iz spisov 2.1.3.1.3 (2010), 2.1.3.2.4 (2012), 3.1.1.4 (2010) in 3.1.2.4 (2012) Kodeksa enoloških postopkov OIV.“

Stran 16, Priloga I, del A, preglednica 2, stolpec 3, vrstica 5.13:

besedilo:

„Spis 2.1.22 (2009); 3.2.1 (2011); 3.2.12 (2009); 3.2.1 (2009)“

se glasi:

„Spis 2.1.22 (2009); 3.2.1 (2011); 3.2.12 (2009)“.

Stran 16, Priloga I, del A, preglednica 2, stolpec 3, vrstica 5.14:

besedilo:

„Spis 2.1.23 (2009); 3.2.1 (2011); 3.2.13 (2009); 3.2.1 (2009)“

se glasi:

„Spis 2.1.23 (2009); 3.2.1 (2011); 3.2.13 (2009)“.

8.11.2019

Uradni list Evropske unije

L 289/60

Popravek Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2019/1706 z dne 10. oktobra 2019 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2017/325 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz preje visoke trdnosti iz poliestra s poreklom iz Ljudske republike Kitajske po pregledu zaradi izteka ukrepov v skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta

( Uradni list Evropske unije L 260 z dne 11. oktobra 2019 )

Stran 44, uvodna izjava 17:

besedilo:

„Stranem je bila dana možnost, da predložijo pripombe. [Prejela ni nobenih pripomb.]“

se glasi:

„Stranem je bila dana možnost, da predložijo pripombe. Prejela ni nobenih pripomb.“

Stran 44, člen 1:

besedilo:

„Ime družbe	Kraj
‚Wuxi Solead Technology Development Co., Ltd,	Xinjian Town’“

se glasi:

„Ime družbe	Kraj
‚Wuxi Solead Technology Development Co., Ltd,	Yixing City’“

		ISSN 1977-0804
Uradni list Evropske unije		L 289

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Letnik 62 8. november 2019

Vsebina		II Nezakonodajni akti	Stran
		MEDNARODNI SPORAZUMI
	*	Sklep Sveta (EU) 2019/1864 z dne 24. oktobra 2019 o podpisu, v imenu Unije, Sporazuma v obliki izmenjave pisem med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo v okviru pogajanj na podlagi člena XXVIII GATT 1994 o spremembi koncesij Švice v okviru STO v zvezi z mesom, prepariranim z začimbami	1
		UREDBE
	*	Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/1865 z dne 6. junija 2019 o popravku romunske jezikovne različice Delegirane uredbe (EU) 2015/35 o dopolnitvi Direktive 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) ( 1 )	3
	*	Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/1866 z dne 3. julija 2019 o spremembi Delegirane uredbe (EU) 2017/653 zaradi uskladitve prehodne ureditve za proizvajalce PRIIP, ki enote skladov iz člena 32 Uredbe (EU) št. 1286/2014 Evropskega parlamenta in Sveta ponujajo kot osnovne naložbene možnosti, s podaljšanim obdobjem izjeme iz navedenega člena ( 1 )	4
	*	Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/1867 z dne 28. avgusta 2019 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z določitvijo pavšalnega financiranja	6
	*	Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/1868 z dne 28. avgusta 2019 o spremembi Uredbe (EU) št. 1031/2010 zaradi uskladitve prodaje pravic na dražbi s pravili EU ETS za obdobje 2021–2030 in z razvrstitvijo pravic kot finančnih instrumentov v skladu z Direktivo 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 )	9
	*	Uredba Komisije (EU) 2019/1869 z dne 7. novembra 2019 o spremembi in popravku Priloge I k Direktivi 2002/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede mejnih vrednosti nekaterih nezaželenih snovi v živalski krmi ( 1 )	32
	*	Uredba Komisije (EU) 2019/1870 z dne 7. novembra 2019 o spremembi in popravku Uredbe (ES) št. 1881/2006 glede mejnih vrednosti eruka kisline in cianovodikove kisline v nekaterih živilih ( 1 )	37
	*	Uredba Komisije (EU) 2019/1871 z dne 7. novembra 2019 o referenčnih vrednostih za ukrepe za nedovoljene farmakološko aktivne snovi, prisotne v živilih živalskega izvora, in razveljavitvi Odločbe 2005/34/ES ( 1 )	41
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/1872 z dne 7. novembra 2019 o spremembi Priloge I k Uredbi (ES) št. 798/2008 glede vnosa za Japonsko na seznam tretjih držav, ozemelj, območij ali kompartmentov, iz katerih se dovoli uvoz nekaterega perutninskega blaga v Unijo ali njegov tranzit skozi Unijo ( 1 )	47
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/1873 z dne 7. novembra 2019 o postopkih usklajenega izvajanja okrepljenega uradnega nadzora s strani pristojnih organov mejnih kontrolnih točk nad proizvodi živalskega izvora, zarodnim materialom, živalskimi stranskimi proizvodi in sestavljenimi proizvodi ( 1 )	50
		SKLEPI
	*	Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2019/1874 z dne 6. novembra 2019 o ustreznosti pristojnih organov Ljudske republike Kitajske v skladu z Direktivo 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta (notificirano pod dokumentarno številko C(2019) 7854) ( 1 )	55

	Popravki
*	Popravek Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/934 z dne 12. marca 2019 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede vinorodnih območij, na katerih je mogoče delež alkohola povečati, dovoljenih enoloških postopkov in omejitev, povezanih s pridelavo in konzerviranjem proizvodov vinske trte, najmanjšega odstotnega deleža alkohola za stranske proizvode in njihovega odstranjevanja ter objave spisov OIV ( UL L 149 7.6.2019 )	59
*	Popravek Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2019/1706 z dne 10. oktobra 2019 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2017/325 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz preje visoke trdnosti iz poliestra s poreklom iz Ljudske republike Kitajske po pregledu zaradi izteka ukrepov v skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta ( UL L 260 10.11.2019 )	60