(1)

Za zagotovitev zanesljivega skrbnega pregleda s strani vlagateljev in za njihovo lažjo oceno povezanih tveganj v skladu s cilji Uredbe (EU) 2017/2402 bi morale imeti osnovne izpostavljenosti listinjenja podobne profile tveganja. Zato je treba določiti enotna merila za določanje homogenosti dane skupine osnovnih izpostavljenosti.

(2)

Skupina osnovnih izpostavljenosti bi se morala za homogeno šteti le, če vsebuje izpostavljenosti ene vrste sredstev. Zato bi bilo treba opredeliti različne vrste sredstev, da se izpostavljenosti lahko ustrezno dodelijo. V tržni praksi so se že ugotovile uveljavljene vrste sredstev za določanje homogenosti dane skupine osnovnih izpostavljenosti. Da bi zagotovili, da ni omejitev za finančne inovacije in ovir za obstoječe tržne prakse, pa bi bilo treba dovoliti, da se posebne skupine osnovnih izpostavljenosti, ki ne ustrezajo eni od teh uveljavljenih vrst sredstev, prav tako štejejo za eno vrsto sredstev na podlagi notranjih metodologij in parametrov, ki jih dosledno uporablja originator ali sponzor. Prav tako je možno, da bi se ena izpostavljenost razvrstila v več kot eno vrsto sredstev. Ne glede na to bi morale vse osnovne izpostavljenosti v posameznem listinjenju pripadati isti vrsti sredstev.

(3)

Standardi za izdajo komercialnih zapisov so zasnovani za merjenje in ocenjevanje kreditnega tveganja, povezanega z osnovnimi izpostavljenostmi v listinjenju, in so zato koristni kazalniki homogenosti teh izpostavljenosti. V skladu s tem bi bilo treba uporabo podobnih standardov za izdajo komercialnih zapisov uporabiti kot kazalnik, da ima skupina osnovnih izpostavljenosti podobne profile tveganja, medtem ko uporaba standardov za izdajo komercialnih zapisov, ki niso podobni, lahko privede do izpostavljenosti z bistveno različnimi profili tveganja, tudi če so vsi taki standardi visoke kakovosti.

(4)

Servisiranje osnovnih izpostavljenosti, vključno s spremljanjem, zbiranjem in upravljanjem denarnih terjatev iz osnovnih izpostavljenosti na strani sredstev subjekta s posebnim namenom pri listinjenju (SSPE), znatno vpliva na denarne tokove, ki se pričakujejo od teh osnovnih izpostavljenosti, in tako omogoča projekcije denarnih tokov ter statistično zanesljive predpostavke vlagateljev glede plačil in privzetih značilnosti. Ne glede na to, ali servisiranje opravlja originator, originatorji in tretja oseba ali tretje osebe, bi moralo biti opravljanje servisiranja skupine osnovnih izpostavljenosti s podobnimi postopki, sistemi in upravljanjem nujen pogoj za priznavanje skupine osnovnih izpostavljenosti kot homogene. Za osnovne izpostavljenosti v skupini bi zato morali veljati postopki servisiranja, ki so dovolj podobni, da lahko vlagatelj z gotovostjo oceni učinek servisiranja v okviru podobnih parametrov.

(5)

Pri nekaterih vrstah sredstev vlagatelji morda ne bodo mogli ustrezno oceniti povezanih tveganj skupine osnovnih izpostavljenosti samo na podlagi uporabe podobnih standardov za servisiranje in izdajo komercialnih zapisov. Zato bi bilo treba za nekatere vrste sredstev uporabiti določene dejavnike, da se zagotovi točna ocena homogenosti. Originator ali sponzor bi torej moral za vsak primer posebej uporabiti enega ali več pomembnih dejavnikov, pri čemer bi moral upoštevati vrsto listinjenja (tj. listinjenje, ki ni ABCP, ali listinjenje ABCP), značilnosti, ki so posebne za določeno skupino osnovnih izpostavljenosti, in ali lahko vlagatelji ocenijo povezana tveganja nastale skupine na podlagi skupnih metodologij in parametrov. Vendar se tudi vrste sredstev „programi kreditiranja za posameznike za osebno, družinsko ali gospodinjsko potrošnjo“ in „denarne terjatve iz trgovanja“ štejejo za dovolj homogene kot vrste sredstev pod pogojem, da se uporabljajo tudi podobni standardi za izdajo komercialnih zapisov in postopki servisiranja. Uporaba dodatnih zahtev za te vrste sredstev v obliki dejavnikov homogenosti bi povzročila čezmerne koncentracije v listinjenjih portfeljih. Uporaba faktorjev homogenosti se za te vrste sredstev zato ne bi smela zahtevati.

(6)

Če se značilnosti osnovnih izpostavljenosti v zvezi s pogoji glede homogenosti, vključno z dejavniki homogenosti, spremenijo, in sicer zaradi razlogov, na katere originator ali sponzor nima vpliva, in ne zaradi napake originatorja, se ne bi smelo šteti, da to vpliva na homogenost skupine, če so bile izpostavljenosti sicer skladne z zahtevami iz te uredbe v času izvedbe listinjenja in je do take spremembe prišlo po izvedbi listinjenja. Glede na to, da so pogoji za določanje homogenosti osnovnih izpostavljenosti primerni za listinjenje ABCP in listinjenje, ki ni ABCP, bi se morale za obe vrsti listinjenj uporabljati enotne določbe ne glede na posamezne dejavnike homogenosti, ki so lahko relevantni samo za nekatere vrste sredstev listinjenj ABCP ali listinjenj, ki niso ABCP.

(7)

Določbe v tej uredbi so tesno povezane, saj se nanašajo na homogenost za listinjenje ABCP in listinjenje, ki ni ABCP. Za zagotovitev skladnosti med navedenimi določbami, ki bi morale začeti veljati hkrati, ter za omogočanje celovitega pregleda nad določbami in enotnega dostopa do njih za osebe, za katere veljajo navedene obveznosti, je primerno, da se oba regulativna tehnična standarda glede homogenosti, ki se zahtevata v skladu z Uredbo (EU) 2017/2402, vključita v eno uredbo. Ta uredba temelji na osnutkih regulativnih tehničnih standardov, ki jih je Evropski bančni organ predložil Komisiji.

(8)

Evropski bančni organ je, preden je predložil osnutke tehničnih standardov, na katerih temelji ta uredba, tesno sodeloval z Evropskim organom za vrednostne papirje in trge (ESMA) in Evropskim organom za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA). Opravil je tudi odprta javna posvetovanja o osnutkih regulativnih tehničnih standardov, na katerih temelji ta uredba, analiziral morebitne povezane stroške in koristi ter prosil za mnenje interesno skupino za bančništvo, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (2) –

(a)

ustrezajo eni od naslednjih vrst sredstev:

(b)

sklenjene so v skladu s standardi, ki uporabljajo podobne pristope za ocenjevanje povezanega kreditnega tveganja;

(c)

servisirajo se v skladu s podobnimi postopki za spremljanje, izterjavo in upravljanje denarnih terjatev na strani sredstev subjekta SSPE;

(d)

uporablja se eden ali več dejavnikov homogenosti v skladu s členom 2.

(1)

Komisija je v skladu s prvim pododstavkom člena 53(1) Uredbe (EU) št. 1151/2012 proučila zahtevek Španije za odobritev spremembe specifikacije za zaščiteno geografsko označbo „Gall del Penedès“, registrirano na podlagi Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2016/929 (2).

(2)

Ker zadevna sprememba ni manjša v smislu člena 53(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012, je Komisija v skladu s členom 50(2)(a) navedene uredbe zahtevek za spremembo objavila v Uradnem listu Evropske unije (3).

(3)

Ker v skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Komisija ni prejela nobenega ugovora, bi bilo treba spremembo specifikacije odobriti –

(1)

V Prilogi III k Uredbi (ES) št. 1210/2003 so našteta javna telesa, korporacije in agencije ter fizične in pravne osebe, telesa in entitete nekdanje iraške vlade, za katere v skladu z navedeno uredbo velja zamrznitev sredstev in gospodarskih virov, ki so se 22. maja 2003 nahajali zunaj Iraka.

(2)

Odbor za sankcije Varnostnega sveta Združenih narodov je 30. oktobra 2019 sklenil črtati dva vnosa s seznama oseb ali entitet, za katere velja zamrznitev sredstev in gospodarskih virov.

(3)

Prilogo III k Uredbi (ES) št. 1210/2003 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

(1)

Bolgarija, Češka, Danska, Francija, Izrael, Italija, Madžarska, Nizozemska, Avstrija, Norveška, Portugalska, Finska, Švedska, Združeno kraljestvo in Evropski laboratorij za molekularno biologijo so Komisiji predložili vlogo za vzpostavitev evropske raziskovalne infrastrukture za tehnologije za slikanje na področju bioloških in biomedicinskih ved – Konzorcija evropske raziskovalne infrastrukture Euro-BioImaging (Euro-BioImaging ERIC) (v nadaljnjem besedilu: vloga). Belgija je sporočila svojo odločitev, da bo v Euro-BioImaging ERIC sprva sodelovala kot opazovalka. Vložniki so se strinjali, da bo Finska država članica gostiteljica Euro-BioImaging ERIC.

(2)

Uredba (ES) št. 723/2009 je bila v Sporazum o Evropskem gospodarskem prostoru (v nadaljnjem besedilu: EGP) vključena s Sklepom Skupnega odbora EGP št. 72/2015 (2).

(3)

Združeno kraljestvo je 29. marca 2017 predložilo uradno obvestilo o nameri o izstopu iz Unije v skladu s členom 50 Pogodbe o Evropski uniji. Pogodbi se bosta za Združeno kraljestvo prenehali uporabljati z dnem začetka veljavnosti sporazuma o izstopu, sicer pa 1. novembra 2019, ob upoštevanju Sklepa Evropskega sveta (EU) 2019/584 (3), razen če Evropski svet v dogovoru z Združenim kraljestvom soglasno sklene, da se to obdobje podaljša.

(4)

Po izstopu iz Unije in brez poseganja v določbe sporazuma o izstopu se bo Združeno kraljestvo štelo za tretjo državo v smislu točke (b) člena 2 Uredbe (ES) št. 723/2009.

(5)

Komisija je v skladu s členom 5(2) Uredbe (ES) št. 723/2009 ocenila vlogo in ugotovila, da izpolnjuje zahteve iz navedene uredbe.

(6)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 20 Uredbe (ES) št. 723/2009

(1)

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Verodostojna širitvena perspektiva in okrepljeno sodelovanje EU z Zahodnim Balkanom“ (2), sprejeto v skladu z Uredbo (EU) št. 231/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (3), določa akcijski načrt, da bi se med drugim okrepilo sodelovanje na področju izobraževanja, mladine in športa, vključno z delom za zaščito kulturne dediščine Zahodnega Balkana, bojem proti nedovoljeni trgovini s predmeti kulturne dediščine ter spodbujanjem kulturne in ustvarjalne industrije, vključno s sodelovanjem v kulturnih in avdiovizualnih politikah.

(2)

Izvajalski agenciji za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je bilo z Izvedbenim sklepom Komisije 2013/776/EU (4) zaupano upravljanje programa Ustvarjalna Evropa. Zagotavljanje sredstev, da se omogoči sodelovanje v isti vrsti dejavnosti, kot so dejavnosti v okviru programov, ki jih že upravlja Agencija, je uspešen in učinkovit način za doseganje ciljnih skupin instrumentov mednarodnega sodelovanja. Takšne dejavnosti se še naprej financirajo z instrumenti mednarodnega sodelovanja, vendar so načini izvajanja enaki kot v programih, ki jih upravlja Agencija.

(3)

Agencija je pokazala učinkovit pristop k upravljanju programov Unije. Z leti je zgradila kompetence, znanja, spretnosti in zmogljivosti pri upravljanju programov, prenesenih nanjo.

(4)

V Skupnem sporočilu Evropskemu parlamentu in Svetu z naslovom „Oblikovanje strategije EU za mednarodne kulturne povezave“ (5) je poudarjena vloga medosebnih stikov v javni in kulturni diplomaciji EU, izrecno pa so navedeni programi, ki jih upravlja EACEA.

(5)

Analize stroškov in koristi, ki so bile izvedene v skladu s členom 3(1) Uredbe (ES) št. 58/2003, so poudarile tako kvantitativne prihranke kot kvalitativne prednosti, ki jih prinaša prenos upravljanja financiranja, ki naj bi omogočilo sodelovanje v takšnih dejavnostih, na Agencijo. Poleg tega ta prenos nima finančnih posledic za upravni proračun Agencije.

(6)

Dejavnosti, ki jih izvaja Agencija, so skladne z njenimi trenutnimi pristojnostmi in pooblastili. Predstavljajo nadaljevanje trenutnih dejavnosti in le širijo razpise tako, da bi omogočili sodelovanje ciljnih upravičencev instrumentov mednarodnega sodelovanja. Nasprotno bi bila interna ureditev moteča, saj matični generalni direktorati dejavnosti, predvidenih za prenos, niso nikoli upravljali interno in za to nimajo zmogljivosti.

(7)

Zato bi bilo treba na Agencijo prenesti odgovornost za izvajanje financiranja iz instrumentov mednarodnega sodelovanja za omogočanje sodelovanja pri istih dejavnostih v okviru programov, za katere je že odgovorna, in zato bi bilo treba Izvedbeni sklep 2013/776/EU ustrezno spremeniti.

(8)

V prvem pododstavku člena 3(1)(e) je določeno, da je Agencija odgovorna za izvajanje „ projektov na področju visokošolskega izobraževanja“ v okviru instrumentov zunanjega sodelovanja. Zaradi skladnosti z omogočanjem Agenciji, da upravlja udeležbo instrumentov mednarodnega sodelovanja na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa, ter s podporo kulturnemu in avdiovizualnemu sektorju, bi bilo treba to besedilo spremeniti.

(9)

Ukrepi iz tega izvedbenega sklepa so v skladu z mnenjem Odbora za izvajalske agencije –

1.

V uvodni izjavi 10 se alinea:

nadomesti z naslednjim:

2.

V prvem pododstavku člena 3(1) se točka (e) nadomesti z naslednjim:

(*)  Uredba (EU) št. 231/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta za predpristopno pomoč (IPA II) (UL L 77, 15.3.2014, str. 11)."

(**)  Uredba (EU) št. 232/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi evropskega instrumenta sosedstva (UL L 77, 15.3.2014, str. 27)."

(***)  Uredba (EU) št. 233/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja za obdobje 2014–2020 (UL L 77, 15.3.2014, str. 44)."

(****)  Uredba (EU) št. 234/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta partnerstva za sodelovanje s tretjimi državami (UL L 77, 15.3.2014, str. 77)."

(*****)  Uredba Sveta (EU) 2015/322 z dne 2. marca 2015 o izvajanju 11. Evropskega razvojnega sklada (UL L 58, 3.3.2015, str. 1).“."