(1)

Za aktivno snov kis, kadar je del hrane ali krme, namenjene za uporabo kot repelent ali atraktant vrste proizvodov 19, je veljalo odstopanje iz člena 6 Uredbe Komisije (ES) št. 1451/2007 (2).

(2)

Prijava je bila predložena v skladu s členom 16(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1062/2014 (3) za kis za vrsto proizvodov 19, za katero velja odstopanje za hrano in krmo. Evropska agencija za kemikalije (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je razglasila prijavo za skladno in Komisijo obvestila o skladnosti v skladu s členom 17 navedene uredbe. Kis je bil zato za vrsto proizvodov 19 vključen na seznam kombinacij aktivnih snovi/vrst proizvodov, vključenih v program pregledovanja obstoječih aktivnih snovi, ki jih vsebujejo biocidni proizvodi (4).

(3)

Komisija je 31. januarja 2017 zaprosila Agencijo za mnenje, ali kis zbuja zaskrbljenost v skladu s členom 28(2) Uredbe (EU) št. 528/2012.

(4)

V mnenju Agencije (5) se je ugotovilo, da kis ne zbuja zaskrbljenosti in je zato upravičen do vključitve v Prilogo I k Uredbi (EU) št. 528/2012.

(5)

Ob upoštevanju mnenja Agencije je primerno kis vključiti v Prilogo I k Uredbi (EU) št. 528/2012. Kis je naravnega izvora in bi ga bilo zato treba vključiti v kategorijo 4 „Snovi naravnega izvora, ki se uporabljajo tradicionalno“. Kis bi bilo treba vključiti v navedeno prilogo, samo kadar spada v opredelitev pojma „hrana“ iz točke (u) člena 3(1) navedene uredbe in vsebuje manj kot 10 % ocetne kisline. To je skladno z dejstvom, da je za kis odstopanje za hrano in krmo iz člena 6 Uredbe (ES) št. 1451/2007 veljalo le takrat, kadar je bil del hrane.

(6)

Člen 89(3) Uredbe (EU) št. 528/2012 vsebuje prehodne ukrepe, kadar se obstoječa aktivna snov, vključena v delovni program za sistematično preverjanje obstoječih aktivnih snovi, odobri v skladu z navedeno uredbo. V zvezi s kisom za vrsto proizvodov 19 bi bilo treba datum odobritve za namene člena 89(3) navedene uredbe določiti na 1. junij 2021, da se omogoči dovolj časa, da se vloge za odobritev vložijo v skladu z drugim pododstavkom člena 89(3) navedene uredbe –

(1)

Za aktivno snov Saccharomyces cerevisiae, kadar je del hrane ali krme, namenjene za uporabo kot repelent ali atraktant vrste proizvodov 19, je veljalo odstopanje iz člena 6 Uredbe Komisije (ES) št. 1451/2007 (2).

(2)

Prijava je bila predložena v skladu s členom 16(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1062/2014 (3) za Saccharomyces cerevisiae za vrsto proizvodov 19, za katero velja odstopanje za hrano in krmo. Evropska agencija za kemikalije (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je razglasila prijavo za skladno in Komisijo obvestila o skladnosti v skladu s členom 17 navedene uredbe. Saccharomyces cerevisiae so bile zato za vrsto proizvodov 19 vključene na seznam kombinacij aktivnih snovi/vrst proizvodov, vključenih v program pregledovanja obstoječih aktivnih snovi, ki jih vsebujejo biocidni proizvodi (4).

(3)

Komisija je 31. januarja 2017 zaprosila Agencijo za mnenje, ali Saccharomyces cerevisiae zbujajo zaskrbljenost v skladu s členom 28(2) Uredbe (EU) št. 528/2012.

(4)

V mnenju Agencije (5) se je ugotovilo, da Saccharomyces cerevisiae ne zbujajo zaskrbljenosti in so zato upravičene do vključitve v Prilogo I k Uredbi (EU) št. 528/2012.

(5)

Ob upoštevanju mnenja Agencije je primerno Saccharomyces cerevisiae vključiti v Prilogo I k Uredbi (EU) št. 528/2012. Saccharomyces cerevisiae so naravnega izvora in bi jih bilo zato treba vključiti v kategorijo 4 „Snovi naravnega izvora, ki se uporabljajo tradicionalno“. Saccharomyces cerevisiae bi bilo treba vključiti v navedeno prilogo, samo kadar spadajo v opredelitev pojma „hrana“ ali „krma“ iz točke (u) člena 3(1) navedene uredbe. To je skladno z dejstvom, da je za Saccharomyces cerevisiae odstopanje za hrano in krmo iz člena 6 Uredbe (ES) št. 1451/2007 veljalo le takrat, kadar so bile del hrane ali krme.

(6)

Člen 89(3) Uredbe (EU) št. 528/2012 vsebuje prehodne ukrepe, kadar se obstoječa aktivna snov, vključena v delovni program za sistematično preverjanje obstoječih aktivnih snovi, odobri v skladu z navedeno uredbo. V zvezi s Saccharomyces cerevisiae za vrsto proizvodov 19 bi bilo treba datum odobritve za namene člena 89(3) navedene uredbe določiti na 1. junij 2021, da se omogoči dovolj časa, da se vloge za odobritev vložijo v skladu z drugim pododstavkom člena 89(3) navedene uredbe –

(1)

Za aktivno snov jajca v prahu, kadar so del hrane ali krme, namenjene za uporabo kot repelent ali atraktant vrste proizvodov 19, je veljalo odstopanje iz člena 6 Uredbe Komisije (ES) št. 1451/2007 (2).

(2)

Prijava je bila predložena v skladu s členom 16(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1062/2014 (3) za jajca v prahu za vrsto proizvodov 19, za katero velja odstopanje za hrano in krmo. Evropska agencija za kemikalije (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je razglasila prijavo za skladno in Komisijo obvestila o skladnosti v skladu s členom 17 navedene uredbe. Jajca v prahu so bila zato za vrsto proizvodov 19 vključena na seznam kombinacij aktivnih snovi/vrst proizvodov, vključenih v program pregledovanja obstoječih aktivnih snovi, ki jih vsebujejo biocidni proizvodi (4).

(3)

Komisija je 31. januarja 2017 zaprosila Agencijo za mnenje, ali jajca v prahu zbujajo zaskrbljenost v skladu s členom 28(2) Uredbe (EU) št. 528/2012.

(4)

V mnenju Agencije (5) se je ugotovilo, da jajca v prahu ne zbujajo zaskrbljenosti in so zato upravičena do vključitve v Prilogo I k Uredbi (EU) št. 528/2012.

(5)

Ob upoštevanju mnenja Agencije je primerno jajca v prahu vključiti v Prilogo I k Uredbi (EU) št. 528/2012. Jajca v prahu so naravnega izvora in bi jih bilo zato treba vključiti v kategorijo 4 „Snovi naravnega izvora, ki se uporabljajo tradicionalno“. Jajca v prahu bi bilo treba vključiti v navedeno prilogo, samo kadar spadajo v opredelitev pojma „hrana“ ali „krma“ iz točke (u) člena 3(1) navedene uredbe. To je skladno z dejstvom, da je za jajca v prahu odstopanje za hrano in krmo iz člena 6 Uredbe (ES) št. 1451/2007 veljalo le takrat, kadar so bila del hrane ali krme.

(6)

Člen 89(3) Uredbe (EU) št. 528/2012 vsebuje prehodne ukrepe, kadar se obstoječa aktivna snov, vključena v delovni program za sistematično preverjanje obstoječih aktivnih snovi, odobri v skladu z navedeno uredbo. V zvezi z jajci v prahu za vrsto proizvodov 19 bi bilo treba datum odobritve za namene člena 89(3) navedene uredbe določiti na 1. junij 2021, da se omogoči dovolj časa, da se vloge za odobritev vložijo v skladu z drugim pododstavkom člena 89(3) navedene uredbe –

(1)

Za aktivno snov med, kadar je del hrane ali krme, namenjene za uporabo kot repelent ali atraktant vrste proizvodov 19, je veljalo odstopanje iz člena 6 Uredbe Komisije (ES) št. 1451/2007 (2).

(2)

Prijava je bila predložena v skladu s členom 16(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1062/2014 (3) za med za vrsto proizvodov 19, za katero velja odstopanje za hrano in krmo. Evropska agencija za kemikalije (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je razglasila prijavo za skladno in Komisijo obvestila o skladnosti v skladu s členom 17 navedene uredbe. Med je bil zato za vrsto proizvodov 19 vključen na seznam kombinacij aktivnih snovi/vrst proizvodov, vključenih v program pregledovanja obstoječih aktivnih snovi, ki jih vsebujejo biocidni proizvodi (4).

(3)

Komisija je 31. januarja 2017 zaprosila Agencijo za mnenje, ali med zbuja zaskrbljenost v skladu s členom 28(2) Uredbe (EU) št. 528/2012.

(4)

V mnenju Agencije (5) se je ugotovilo, da med ne zbuja zaskrbljenosti in je zato upravičen do vključitve v Prilogo I k Uredbi (EU) št. 528/2012.

(5)

Ob upoštevanju mnenja Agencije je primerno med vključiti v Prilogo I k Uredbi (EU) št. 528/2012. Med je naravnega izvora in bi ga bilo zato treba vključiti v kategorijo 4 „Snovi naravnega izvora, ki se uporabljajo tradicionalno“. Med bi bilo treba vključiti v navedeno prilogo, samo kadar spada v opredelitev pojma „hrana“ ali „krma“ iz točke (u) člena 3(1) navedene uredbe. To je skladno z dejstvom, da je za med odstopanje za hrano in krmo iz člena 6 Uredbe (ES) št. 1451/2007 veljalo le takrat, kadar je bil del hrane ali krme.

(6)

Člen 89(3) Uredbe (EU) št. 528/2012 vsebuje prehodne ukrepe, kadar se obstoječa aktivna snov, vključena v delovni program za sistematično preverjanje obstoječih aktivnih snovi, odobri v skladu z navedeno uredbo. V zvezi z medom za vrsto proizvodov 19 bi bilo treba datum odobritve za namene člena 89(3) navedene uredbe določiti na 1. junij 2021, da se omogoči dovolj časa, da se vloge za odobritev vložijo v skladu z drugim pododstavkom člena 89(3) navedene uredbe –

(1)

Za aktivno snov D-fruktoza, kadar je del hrane ali krme, namenjene za uporabo kot repelent ali atraktant vrste proizvodov 19, je veljalo odstopanje iz člena 6 Uredbe Komisije (ES) št. 1451/2007 (2).

(2)

Prijava je bila predložena v skladu s členom 16(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1062/2014 (3) za D-fruktozo za vrsto proizvodov 19, za katero velja odstopanje za hrano in krmo. Evropska agencija za kemikalije (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je razglasila prijavo za skladno in Komisijo obvestila o skladnosti v skladu s členom 17 navedene uredbe. D-fruktoza je bila zato za vrsto proizvodov 19 vključena na seznam kombinacij aktivnih snovi/vrst proizvodov, vključenih v program pregledovanja obstoječih aktivnih snovi, ki jih vsebujejo biocidni proizvodi (4).

(3)

Komisija je 31. januarja 2017 zaprosila Agencijo za mnenje, ali D-fruktoza zbuja zaskrbljenost v skladu s členom 28(2) Uredbe (EU) št. 528/2012. V mnenju Agencije (5) se je ugotovilo, da D-fruktoza ne zbuja zaskrbljenosti in je zato upravičena do vključitve v Prilogo I k Uredbi (EU) št. 528/2012.

(4)

Ob upoštevanju mnenja Agencije je primerno D-fruktozo vključiti v Prilogo I k Uredbi (EU) št. 528/2012. D-fruktoza je naravnega izvora in bi jo bilo zato treba vključiti v kategorijo 4 „Snovi naravnega izvora, ki se uporabljajo tradicionalno“. D-fruktozo bi bilo treba vključiti v navedeno prilogo, samo kadar spada v opredelitev pojma „hrana“ ali „krma“ iz točke (u) člena 3(1) navedene uredbe. To je skladno z dejstvom, da je za D-fruktozo odstopanje za hrano in krmo iz člena 6 Uredbe (ES) št. 1451/2007 veljalo le takrat, kadar je bila del hrane ali krme.

(5)

Člen 89(3) Uredbe (EU) št. 528/2012 vsebuje prehodne ukrepe, kadar se obstoječa aktivna snov, vključena v delovni program za sistematično preverjanje obstoječih aktivnih snovi, odobri v skladu z navedeno uredbo. V zvezi s D-fruktozo za vrsto proizvodov 19 bi bilo treba datum odobritve za namene člena 89(3) navedene uredbe določiti na 1. junij 2021, da se omogoči dovolj časa, da se vloge za odobritev vložijo v skladu z drugim pododstavkom člena 89(3) navedene uredbe –

(1)

Za aktivno snov sir, kadar je del hrane ali krme, namenjene za uporabo kot repelent ali atraktant vrste proizvodov 19, je veljalo odstopanje iz člena 6 Uredbe Komisije (ES) št. 1451/2007 (2).

(2)

Prijava je bila predložena v skladu s členom 16(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1062/2014 (3) za sir za vrsto proizvodov 19, za katero velja odstopanje za hrano in krmo. Evropska agencija za kemikalije (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je razglasila prijavo za skladno in Komisijo obvestila o skladnosti v skladu s členom 17 navedene uredbe. Sir je bil zato za vrsto proizvodov 19 vključen na seznam kombinacij aktivnih snovi/vrst proizvodov, vključenih v program pregledovanja obstoječih aktivnih snovi, ki jih vsebujejo biocidni proizvodi (4).

(3)

Komisija je 31. januarja 2017 zaprosila Agencijo za mnenje, ali sir zbuja zaskrbljenost v skladu s členom 28(2) Uredbe (EU) št. 528/2012.

(4)

V mnenju Agencije (5) se je ugotovilo, da sir ne zbuja zaskrbljenosti in je zato upravičen do vključitve v Prilogo I k Uredbi (EU) št. 528/2012.

(5)

Ob upoštevanju mnenja Agencije je primerno sir vključiti v Prilogo I k Uredbi (EU) št. 528/2012. Sir je naravnega izvora in bi ga bilo zato treba vključiti v kategorijo 4 „Snovi naravnega izvora, ki se uporabljajo tradicionalno“. Sir bi bilo treba vključiti v navedeno prilogo, samo kadar spada v opredelitev pojma „hrana“ ali „krma“ iz točke (u) člena 3(1) navedene uredbe. To je skladno z dejstvom, da je za sir odstopanje za hrano in krmo iz člena 6 Uredbe (ES) št. 1451/2007 veljalo le takrat, kadar je bil del hrane ali krme.

(6)

Člen 89(3) Uredbe (EU) št. 528/2012 vsebuje prehodne ukrepe, kadar se obstoječa aktivna snov, vključena v delovni program za sistematično preverjanje obstoječih aktivnih snovi, odobri v skladu z navedeno uredbo. V zvezi s sirom za vrsto proizvodov 19 bi bilo treba datum odobritve za namene člena 89(3) navedene uredbe določiti na 1. junij 2021, da se omogoči dovolj časa, da se vloge za odobritev vložijo v skladu z drugim pododstavkom člena 89(3) navedene uredbe –

(1)

Za aktivno snov zgoščen jabolčni sok, kadar je del hrane ali krme, namenjene za uporabo kot repelent ali atraktant vrste proizvodov 19, je veljalo odstopanje iz člena 6 Uredbe Komisije (ES) št. 1451/2007 (2).

(2)

Prijava je bila predložena v skladu s členom 16(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1062/2014 (3) za zgoščen jabolčni sok za vrsto proizvodov 19, za katero velja odstopanje za hrano in krmo. Evropska agencija za kemikalije (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je razglasila prijavo za skladno in Komisijo obvestila o skladnosti v skladu s členom 17 navedene uredbe. Zgoščen jabolčni sok je bil zato za vrsto proizvodov 19 vključen na seznam kombinacij aktivnih snovi/vrst proizvodov, vključenih v program pregledovanja obstoječih aktivnih snovi, ki jih vsebujejo biocidni proizvodi (4).

(3)

Komisija je 31. januarja 2017 zaprosila Agencijo za mnenje, ali zgoščen jabolčni sok zbuja zaskrbljenost v skladu s členom 28(2) Uredbe (EU) št. 528/2012.

(4)

V mnenju Agencije (5) se je ugotovilo, da zgoščen jabolčni sok ne zbuja zaskrbljenosti in je zato upravičen do vključitve v Prilogo I k Uredbi (EU) št. 528/2012.

(5)

Ob upoštevanju mnenja Agencije je primerno zgoščen jabolčni sok vključiti v Prilogo I k Uredbi (EU) št. 528/2012. Zgoščen jabolčni sok je naravnega izvora in bi ga bilo zato treba vključiti v kategorijo 4 „Snovi naravnega izvora, ki se uporabljajo tradicionalno“. Zgoščeni jabolčni sok bi bilo treba vključiti v Prilogo, samo kadar spada v opredelitev iz točke (2) dela I Priloge I k Direktivi Sveta 2001/112/ES (6).

(6)

Člen 89(3) Uredbe (EU) št. 528/2012 vsebuje prehodne ukrepe, kadar se obstoječa aktivna snov, vključena v delovni program za sistematično preverjanje obstoječih aktivnih snovi, odobri v skladu z navedeno uredbo. V zvezi z zgoščenim jabolčnim sokom za vrsto proizvodov 19 bi bilo treba datum odobritve za namene člena 89(3) navedene uredbe določiti na 1. junij 2021, da se omogoči dovolj časa, da se vloge za odobritev vložijo v skladu z drugim pododstavkom člena 89(3) navedene uredbe –

(1)

V skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 je bil zahtevek Republike Litve za registracijo imena „Kaimiškas Jovarų alus“ objavljen v Uradnem listu Evropske unije (2).

(2)

Ker v skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Komisija ni prejela nobenega ugovora, bi bilo treba ime „Kaimiškas Jovarų alus“ registrirati –

(1)

Svet je s Sklepom 2014/115/EU (2) odobril Protokol o spremembi Sporazuma o vladnih nabavah (3) (v nadaljnjem besedilu: Sporazum), sklenjenega v okviru Svetovne trgovinske organizacije. Sporazum je večstranski instrument, njegov namen pa je vzajemno odpreti trge vladnih nabav med podpisnicami. Uporablja se za vsa naročila z vrednostjo, ki dosega ali presega zneske (v nadaljnjem besedilu: mejne vrednosti), določene v njem in izražene v posebnih pravicah črpanja.

(2)

Eden od ciljev Direktive 2014/23/EU je omogočiti naročnikom in javnim naročnikom, ki jo uporabljajo, da hkrati izpolnjujejo obveznosti iz Sporazuma. V skladu s členom 9(1) Direktive 2014/23/EU Komisija vsaki dve leti preveri, ali mejna vrednost za koncesije iz člena 8(1) navedene direktive ustreza mejni vrednosti iz Sporazuma. Glede na to, da se mejna vrednost, izračunana v skladu s členom 9(1) Direktive 2014/23/EU, razlikuje od mejne vrednosti iz člena 8(1) navedene direktive, je treba navedeno mejno vrednost spremeniti.

(3)

Direktivo 2014/23/EU bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

(1)

Svet je s Sklepom 2014/115/EU (2) odobril Protokol o spremembi Sporazuma o vladnih nabavah (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) (3), sklenjenega v okviru Svetovne trgovinske organizacije. Sporazum je večstranski instrument, njegov namen pa je vzajemno odpreti trge vladnih nabav med podpisnicami. Uporablja se za vsa naročila z vrednostjo, ki dosega ali presega zneske (v nadaljnjem besedilu: mejne vrednosti), določene v njem in izražene v posebnih pravicah črpanja.

(2)

Eden od ciljev Direktive 2014/24/EU je omogočiti naročnikom, ki jo uporabljajo, da hkrati izpolnjujejo obveznosti iz Sporazuma. V skladu s členom 6(1) Direktive 2014/24/EU Komisija vsaki dve leti preveri, ali mejne vrednosti za javna naročila in projektne natečaje iz točk (a), (b) in (c) člena 4 navedene Direktive ustrezajo mejnim vrednostim iz Sporazuma. Glede na to, da se mejne vrednosti, izračunane v skladu s členom 6(1) Direktive 2014/24/EU, razlikujejo od mejnih vrednosti iz točk (a), (b) in (c) člena 4 navedene direktive, je treba te mejne vrednosti spremeniti. V skladu s členom 6(2) Direktive 2014/24/EU se mejne vrednosti iz člena 13 navedene direktive uskladijo z mejnimi vrednostmi iz točk (a) in (c) člena 4 navedene direktive.

(3)

Direktivo 2014/24/EU bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

(1)

Svet je s Sklepom 2014/115/EU (2) odobril Protokol o spremembi Sporazuma o vladnih nabavah (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) (3), sklenjenega v okviru Svetovne trgovinske organizacije. Sporazum je večstranski instrument, njegov namen pa je vzajemno odpreti trge vladnih nabav med podpisnicami. Uporablja se za vsa naročila z vrednostjo, ki dosega ali presega zneske (v nadaljnjem besedilu: mejne vrednosti), določene v njem in izražene v posebnih pravicah črpanja.

(2)

Eden od ciljev Direktive 2014/25/EU je omogočiti naročnikom, ki jo uporabljajo, da hkrati izpolnjujejo obveznosti iz Sporazuma. V skladu s členom 17(1) Direktive 2014/25/EU Komisija vsaki dve leti preveri, ali mejne vrednosti za javna naročila in projektne natečaje iz točk (a) in (b) člena 15 navedene Direktive ustrezajo mejnim vrednostim iz Sporazuma. Glede na to, da se mejne vrednosti, izračunane v skladu s členom 17(1) Direktive 2014/25/EU, razlikujejo od mejnih vrednosti iz točk (a) in (b) člena 15 navedene direktive, je treba te mejne vrednosti spremeniti.

(3)

Direktivo 2014/25/EU bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

(1)

Svet je s Sklepom 2014/115/EU (2) odobril Protokol o spremembi Sporazuma o vladnih nabavah (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) (3), sklenjenega v okviru Svetovne trgovinske organizacije. Sporazum je večstranski instrument, njegov namen pa je vzajemno odpreti trge vladnih nabav med podpisnicami. Uporablja se za vsa naročila z vrednostjo, ki dosega ali presega zneske (v nadaljnjem besedilu: mejne vrednosti), določene v njem in izražene v posebnih pravicah črpanja.

(2)

Eden od ciljev Direktive 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta (4) je omogočiti naročnikom in javnim naročnikom, ki jo uporabljajo, da hkrati izpolnjujejo obveznosti iz Sporazuma. V skladu s členom 17 Direktive 2014/25/EU Komisija vsaki dve leti preveri, ali mejne vrednosti iz točk (a) in (b) člena 15 navedene Direktive ustrezajo mejnim vrednostim iz Sporazuma, ter jih po potrebi revidira.

(3)

Mejne vrednosti iz Direktive 2014/25/EU so bile revidirane. V skladu s členom 68(1) Direktive 2009/81/ES je treba prage iz navedene direktive uskladiti z revidiranimi mejnimi vrednostmi iz Direktive 2014/25/EU.

(4)

Direktivo 2009/81/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

(1)

Načelo 10 evropskega stebra socialnih pravic (2), razglašenega 17. novembra 2017 v Göteborgu, določa, da ima vsak delavec pravico do zdravega, varnega in primernega delovnega okolja. Pravica do visoke ravni varovanja zdravja in varnosti pri delu ter do delovnega okolja, ki je prilagojeno poklicnim potrebam delavcev in jim omogoča, da so dlje udeleženi na trgu dela, vključuje tudi zaščito pred izpostavljenostjo kemičnim dejavnikom pri delu.

(2)

Komisija je v svojem sporočilu „Varnejše in bolj zdravo delo za vse (3)“ jasno poudarila potrebo po nadaljnjem izboljševanju zaščite delavcev pred izpostavljenostjo nevarnim kemikalijam.

(3)

Komisija mora v skladu z Direktivo 98/24/ES predlagati cilje Evropske unije (EU) kot indikativne mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost, ki se določijo na ravni EU, za varovanje delavcev pred tveganjem zaradi izpostavljenosti nevarnim kemikalijam.

(4)

Na podlagi člena 3(2) Direktive 98/24/ES je Komisija pooblaščena, da te mejne vrednosti določa ali revidira tako, da upošteva razpoložljivost merilnih tehnik na podlagi ukrepov, sprejetih v skladu s postopkom iz člena 17 Direktive Sveta 89/391/EGS (4).

(5)

Člen 3(1) Direktive 98/24/ES navaja, da Komisija ovrednoti razmerje med učinki nevarnih kemičnih snovi na zdravje in ravnjo poklicne izpostavljenosti z neodvisno znanstveno oceno najnovejših razpoložljivih znanstvenih podatkov.

(6)

Komisiji pri tej nalogi pomaga Znanstveni odbor za omejitve poklicne izpostavljenosti kemičnim snovem (v nadaljnjem besedilu: Znanstveni odbor), ustanovljen s Sklepom Komisije 2014/113/EU (5).

(7)

V skladu z Direktivo 98/24/ES „mejna vrednost za poklicno izpostavljenost“ pomeni časovno tehtano mejo povprečne koncentracije kemične snovi v zraku znotraj območja vdihavanja delavca glede na določeno referenčno obdobje, če ni določeno drugače.

(8)

Indikativne mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost so mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost, določene na podlagi učinkov na zdravje, ki jih Znanstveni odbor izračuna iz najnovejših razpoložljivih znanstvenih podatkov, sprejme pa jih Komisija, pri čemer upošteva razpoložljivost merilnih tehnik. So spodnje mejne vrednosti za izpostavljenost, pod katerimi po kratkotrajni ali dnevni izpostavljenosti skozi delovno življenje na splošno ni pričakovati škodljivih učinkov za posamezen kemijski dejavnik. Pomenijo cilje EU, njihov namen pa je pomagati delodajalcem pri določanju in ocenjevanju tveganj ter pri izvajanju preventivnih in varnostnih ukrepov v skladu z Direktivo 98/24/ES.

(9)

V skladu s priporočili Znanstvenega odbora so indikativne mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost določene glede na referenčno obdobje, ki je osemurno časovno tehtano povprečje (mejne vrednosti za dolgotrajno izpostavljenost), za nekatere kemijske dejavnike pa glede na krajša referenčna obdobja, na splošno petnajstminutno časovno tehtano povprečje (mejne vrednosti za kratkotrajno izpostavljenost), da se upoštevajo učinki kratkotrajne izpostavljenosti.

(10)

Države članice morajo za vsak kemijski dejavnik, za katerega je določena indikativna mejna vrednost za poklicno izpostavljenost na ravni EU, določiti nacionalno mejno vrednost za poklicno izpostavljenost. Pri tem morajo upoštevati mejno vrednost EU in določiti naravo nacionalne mejne vrednosti v skladu z nacionalno zakonodajo in prakso.

(11)

Indikativne mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost so pomemben del splošnih ukrepov za varovanje delavcev pred tveganji za zdravje zaradi izpostavljenosti nevarnim kemijskim dejavnikom.

(12)

V skladu s členom 3 Direktive 98/24/ES je Znanstveni odbor ovrednotil razmerje med učinki kemičnih snovi, navedenih v 10 vnosih v Prilogi k tej direktivi, na zdravje in ravnjo poklicne izpostavljenosti. Podobno je za vse te kemijske dejavnike priporočil določitev indikativnih mejnih vrednosti za poklicno izpostavljenost prek vdihavanja glede na referenčno obdobje, ki je osemurno časovno tehtano povprečje. Zato je primerno določiti mejne vrednosti za dolgotrajno izpostavljenost za vse te dejavnike v Prilogi k tej direktivi.

(13)

Za nekatere od teh kemijskih dejavnikov, tj. anilin, trimetilamin, 2-fenilpropan (kumen), sek-butil acetat, 4-aminotoluen, izobutil acetat, izoamil alkohol, n-butil acetat in fosforil triklorid, je Znanstveni odbor priporočil tudi določitev mejnih vrednosti za kratkotrajno izpostavljenost.

(14)

Pri nekaterih snoveh je treba upoštevati možnost prehajanja skozi kožo, da bi zagotovili najvišjo možno raven varovanja. Med kemijskimi dejavniki, navedenimi v vnosih v Prilogi k tej direktivi, je Znanstveni odbor ugotovil možnost znatnega vnosa prek kože za anilin, 2-fenilpropan (kumen) in 4-aminotoluen. Zato je primerno poleg indikativnih mejnih vrednosti za poklicno izpostavljenost v Prilogi k tej direktivi navesti opombe o možnosti znatnega vnosa prek kože za te kemijske dejavnike.

(15)

Eden od navedenih kemijskih dejavnikov, 2-fenilpropan (kumen), je trenutno naveden v Prilogi k Direktivi Komisije 2000/39/ES (6). Znanstveni odbor je za ta dejavnik priporočil določitev nove mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost. Zato je revidirano mejno vrednost za 2-fenilpropan (kumen) primerno vključiti v Prilogo k tej direktivi in črtati ustrezni vnos iz Priloge k Direktivi 2000/39/ES.

(16)

Države članice so se v skladu s Skupnimi političnimi izjavami z dne 28. septembra 2011 držav članic in Komisije o obrazložitvenih dokumentih (7) zavezale, da bodo v upravičenih primerih uradnemu obvestilu o ukrepih za prenos priložile enega ali več dokumentov, v katerih bo pojasnjeno razmerje med sestavnimi elementi direktive in ustreznimi deli nacionalnih instrumentov za prenos.

(17)

Komisija v zvezi s to direktivo meni, da je pošiljanje takih dokumentov v obliki korelacijske tabele, ki prikazuje povezavo med nacionalnimi ukrepi in to direktivo, upravičeno, saj v nacionalnih zakonodajah za nekatere dejavnike že obstajajo nacionalne mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost, ter zaradi raznovrstnosti in tehnične narave nacionalnih pravnih instrumentov, ki določajo mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost.

(18)

V skladu s členom 3(2) Direktive 98/24/ES je bilo opravljeno posvetovanje s Svetovalnim odborom za varnost in zdravje pri delu, ki je svoja mnenja podal 6. decembra 2017 in 31. maja 2018. Odbor je priznal, da se trenutno pojavljajo izzivi glede razpoložljivosti merilnih metodologij, ki bi se lahko uporabile za dokazovanje skladnosti s predlaganimi mejnimi vrednostmi za fosforil triklorid in izoamil alkohol, in da bi bilo treba zagotoviti, da bi bile do konca obdobja za prenos na voljo ustrezne tehnike.

(19)

Ukrepi iz te direktive so v skladu z mnenjem Odbora za tehnični napredek, ustanovljenega na podlagi člena 17 Direktive 89/391/EGS –

(1)

Po 10. načelu evropskega stebra socialnih pravic (2), razglašenega v Göteborgu 17. novembra 2017, ima vsak delavec pravico do zdravega, varnega in primernega delovnega okolja. Pravica delavcev do visoke ravni varovanja zdravja in varnosti pri delu ter do delovnega okolja, ki je prilagojeno njihovim poklicnim potrebam in ki jim omogoča, da podaljšajo svojo udeležbo na trgu dela, zajema tudi uporabo osebne varovalne opreme na delovnem mestu, če se tveganjem ni mogoče izogniti ali jih z drugimi organizacijskimi sredstvi, ukrepi, metodami ali postopki ni mogoče zadostno omejiti.

(2)

Izvajanje direktiv, ki se nanašajo na zdravje in varnost delavcev pri delu, vključno z Direktivo 89/656/EGS, je bilo naknadno ovrednoteno z vrednotenjem v okviru programa ustreznosti in uspešnosti predpisov Vrednotenje se je nanašalo na ustreznost direktiv, raziskave in nova znanstvena spoznanja na različnih zadevnih področjih. Pri vrednotenju v okviru programa ustreznosti in uspešnosti predpisov iz delovnega dokumenta služb Komisije (3) je bilo med drugim ugotovljeno, da uporaba osebne varovalne opreme zadeva približno 40 % delovne sile EU, saj se tveganjem na delovnem mestu ni mogoče izogniti z drugimi sredstvi, in da obstaja potreba po odpravi težav pri izvajanju Direktive 89/656/EGS.

(3)

Komisija je v sporočilu „Varnejše in bolj zdravo delo za vse – Posodobitev zakonodaje in politike EU za varnost in zdravje pri delu“ (4) ponovila, da obstajajo možnosti za posodobitev zastarelih pravil ter zagotovitev boljšega in obsežnejšega varstva, skladnosti ter izvrševanja v praksi, čeprav je vrednotenje pravnega reda Unije na področju varnosti in zdravja pri delu v okviru programa ustreznosti in uspešnosti predpisov potrdilo, da je zakonodaja na tem področju na splošno učinkovita in da ustreza svojemu namenu. Komisija poudarja posebno potrebo po proučitvi opredelitve osebne varovalne opreme in njene uporabe v različnih službah in sektorjih, kot je določeno v členu 2 Direktive 89/656/EGS.

(4)

Direktiva 89/656/EGS določa minimalne zahteve za uporabo osebne varovalne opreme, ki jo uporabljajo delavci pri delu in ki se uporablja, kadar se ni mogoče izogniti tveganjem ali jih s tehničnimi sredstvi kolektivnega varstva ali z organizacijskimi ukrepi, metodami ali postopki ni mogoče zadostno omejiti. Za lažjo uveljavitev splošnih pravil, ki se zahtevajo v skladu s členom 6 Direktive 89/656/EGS, priloge I, II in III k Direktivi 89/656/EGS zagotavljajo nezavezujoče smernice, namenjene olajšanju in podpiranju izbire ustrezne osebne varovalne opreme za zadevna tveganja, dejavnosti in sektorje.

(5)

Uredba (EU) 2016/425 Evropskega parlamenta in Sveta (5) vsebuje določbe v zvezi z načrtovanjem, proizvodnjo in trženjem osebne varovalne opreme. Z Uredbo (EU) 2016/425 je bila spremenjena razvrstitev proizvodov glede na nevarnost, da bi delodajalci lažje razumeli in s tem uporabljali osebno varovalno opremo, kot je podrobneje razloženo v smernicah za osebno varovalno opremo (6), kjer so pojasnjeni postopki in zadeve iz Uredbe (EU) 2016/425. Ustrezno je posodobiti priloge I, II in III k Direktivi 89/656/EGS, da se zagotovi doslednost razvrstitve nevarnosti iz Uredbe (EU) 2016/425 ter da se uskladi s terminologijami, ki se uporabljajo, in vrstami osebne varovalne opreme iz Uredbe (EU) 2016/425.

(6)

Člen 4(1) Direktive 89/656/EGS določa, da morajo delodajalci zagotoviti osebno varovalno opremo, ki ustreza predpisom Unije glede oblike in izdelave v zvezi z varnostjo in zdravjem. V skladu z navedenim členom morajo delodajalci, ki zagotavljajo tako osebno varovalno opremo svojim delavcem, zagotoviti, da taka osebna varovalna oprema izpolnjuje zahteve iz Uredbe (EU) 2016/425.

(7)

V Prilogi I k Direktivi 89/656/EGS je vzorčna preglednica tveganj za uporabo osebne varovalne opreme, poleg tega so določene vrste tveganj, ki se lahko pojavijo na delovnih mestih v zvezi z različnimi deli telesa, ki jih je treba zaščititi z osebno varovalno opremo. Prilogo I bi bilo treba spremeniti, da bi se upoštevale nove vrste tveganj, ki se pojavijo na delovnih mestih, ter da bi se zagotovila skladnost z razvrstitvijo nevarnosti in terminologijo, ki se uporablja, zlasti v Uredbi (EU) 2016/425.

(8)

Prilogo II k Direktivi 89/656/EGS, ki vsebuje okvirni seznam vrst osebne varovalne opreme, bi bilo treba spremeniti, da bi se upoštevale nove vrste tveganj, opredeljenih v Prilogi I k navedeni direktivi. Prilogo II bi bilo treba spremeniti tudi zato, da bi vključevala primere osebne varovalne opreme, ki je trenutno na voljo na trgu v skladu z Uredbo (EU) 2016/425, in terminologijo, uporabljeno v navedeni uredbi.

(9)

V Prilogi III k Direktivi 89/656/EGS je okvirni seznam dejavnosti in sektorjev dejavnosti, pri katerih bi se lahko zahtevala zagotovitev osebne varovalne opreme; seznam združuje razvrstitve tveganj iz Priloge I k navedeni direktivi in vrste osebne varovalne opreme, opisane v Prilogi II k navedeni direktivi. Prilogo III k Direktivi 89/656/EGS bi bilo treba preoblikovati za zagotovitev skladnosti med terminologijo in razvrstitvami, ki se uporabljajo v vseh treh prilogah, ter z Uredbo (EU) 2016/425. To bo delodajalcem iz različnih sektorjev in panog omogočilo boljšo opredelitev in zagotavljanje osebne varovalne opreme, ki bo ustrezala posebnim dejavnostim in posebnim vrstam tveganj, ki so jim izpostavljeni delavci, kot je navedeno v oceni tveganja.

(10)

S svetovalnim odborom za varnost in zdravje pri delu je bilo opravljeno posvetovanje o ukrepih, ki izhajajo iz sprejetja sporočila Komisije z naslovom „Varnejše in bolj zdravo delo za vse – Posodobitev zakonodaje in politike EU za varnost in zdravje pri delu“ ter so potrebni za ohranjanje učinkovitosti in ustreznosti zakonodaje Unije na področju zdravja in varnosti pri delu.

(11)

Svetovalni odbor za varnost in zdravje pri delu v svojem mnenju z naslovom „Opinion on the Modernisation of Six OSH Directives to Ensure Healthier and Safer Work for All“ (Mnenje o posodobitvi šestih direktiv o varnosti in zdravju pri delu za zagotovitev bolj zdravega in varnejšega dela za vse) (7), sprejetem 6. decembra 2017, priporoča spremembo Direktive 89/656/EGS za povečanje njene ustreznosti in učinkovitosti.

(12)

Svetovalni odbor za varnost in zdravje pri delu v naknadnem mnenju z naslovom „Opinion on technical updates to the annexes of the Personal Protective Equipment Directive (89/656/EEC)“ (Mnenje o tehničnih posodobitvah prilog k direktivi o osebni varovalni opremi (89/656/EGS)) (8), sprejetem 31. maja 2018, priporoča, da bi bilo treba izvesti posebne posodobitve prilog I, II in III k Direktivi 89/656/EGS, ob upoštevanju najnovejšega tehnološkega razvoja na tem področju in zagotavljanju skladnosti z Uredbo (EU) 2016/425.

(13)

Komisiji so pri pripravi sedanje posodobitve prilog I, II in III k Direktivi 89/656/EGS pomagali strokovnjaki, ki predstavljajo države članice ter ki so zagotovili tehnično in znanstveno podporo.

(14)

Države članice so se v skladu s skupno politično izjavo o obrazložitvenih dokumentih (9), ki so jo države članice in Komisija sprejele 28. septembra 2011, zavezale, da bodo v utemeljenih primerih uradnemu obvestilu o svojih ukrepih za prenos priložile enega ali več dokumentov, v katerih bo pojasnjeno razmerje med sestavnimi deli direktive in ustreznimi deli nacionalnih instrumentov za prenos.

(15)

Ukrepi iz te direktive so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega v skladu s členom 17 Direktive Sveta 89/391/EGS (10) –