Samo izvirna besedila UN/ECE so pravno veljavna v skladu z mednarodnim javnim pravom. Status in datum začetka veljavnosti tega pravilnika je treba preveriti v najnovejši različici dokumenta UN/ECE TRANS/WP.29/343, ki je dostopen na: http://www.unece.org/trans/main/wp29/wp29wgs/wp29gen/wp29fdocstts.html.

Vključuje vsa veljavna besedila do:

sprememb 09 – datum začetka veljavnosti: 28. maj 2019

VSEBINA

PRAVILNIK

1.

Področje uporabe

2.

Opredelitev pojmov

3.

Vloga za podelitev homologacije

4.

Homologacija

5.

Zahteve

6.

Preskusi

7.

Skladnost proizvodnje

8.

Kazni za neskladnost proizvodnje

9.

Spremembe tipa vozila in razširitev homologacije glede na sedeže, njihova pritrdišča in/ali vzglavnike

10.

Dokončno prenehanje proizvodnje

11.

Navodila za uporabo

12.

Nazivi in naslovi tehničnih služb, ki izvajajo homologacijske preskuse, in homologacijskih organov

13.

Prehodne določbe

PRILOGE

1.

Sporočilo

2.

Namestitev homologacijske oznake

3.

Postopek za določanje točke „H“ in dejanskega naklona trupa za sedežna mesta v motornih vozilih

4.

Določanje višine in širine vzglavnikov

5.

Podrobnosti o črtah in meritvah, opravljenih med preskusi

6.

Preskusni postopek za preverjanje porazdelitve energije

7.

Metoda preskušanja trdnosti pritrdišč sedežev in njihovih sistemov za nastavljanje, blokiranje in premikanje

8.

Določanje mere „a“ rež pri vzglavnikih

9.

Preskusni postopek za naprave, namenjene zaščiti oseb v vozilu pred naletom prtljage

1.   PODROČJE UPORABE

Ta pravilnik se uporablja za:

(a)	vozila kategorij M1 in N (1) glede na trdnost sedežev in njihovih pritrdišč ter glede na njihove vzglavnike;

(b)	vozila kategorij M2 in M3 (1) glede na sedeže, ki jih Pravilnik št. 80 ne vključuje, v zvezi s trdnostjo sedežev in njihovih pritrdišč ter v z zvezi z vzglavniki;

(c)	vozila kategorije M1 glede na konstrukcijo zadnjih delov naslonov sedežev in glede na konstrukcijo naprav, namenjenih za zaščito oseb pred nevarnostjo zaradi naleta prtljage pri čelnem trčenju.

Ne uporablja se za vozila glede na vstran ali nazaj obrnjene sedeže ali za kakršne koli vzglavnike, nameščene na te sedeže.

2.   OPREDELITEV POJMOV

V tem pravilniku

2.1    „homologacija vozila“ pomeni homologacijo vozila glede na trdnost sedežev in njihovih pritrdišč, konstrukcijo zadnjih delov naslonov sedežev in značilnosti vzglavnikov;

2.2    „tip vozila“ pomeni kategorijo motornih vozil, ki se ne razlikujejo v naslednjih bistvenih vidikih:

2.2.1   konstrukciji, obliki, merah, materialih in masi sedežev, čeprav se sedeži lahko razlikujejo v prevleki in barvi; razlike, ki ne presegajo 5 % mase homologiranega tipa sedeža, se ne štejejo za pomembne;

2.2.2   tipu in merah sistemov za nastavljanje, premikanje in za blokiranje naslonov sedežev, sedežev in njihovih delov;

2.2.3   tipu in merah pritrdišč sedežev;

2.2.4   merah, okviru, materialih in oblazinjenju vzglavnikov, čeprav se lahko razlikujejo v barvi in prevleki;

2.2.5   tipu in merah pritrdišč vzglavnikov in pri ločenem vzglavniku značilnostih dela vozila, na katerega je pritrjen vzglavnik;

2.3    „sedež“ pomeni konstrukcijo, ki je lahko del konstrukcije vozila ali ne, skupaj z oblazinjenjem, in je namenjena za sedenje ene odrasle osebe. Glede na usmeritev so sedeži opredeljeni, kot sledi:

2.3.1    „naprej obrnjen sedež“ pomeni sedež, ki se lahko uporablja med vožnjo in je obrnjen proti sprednjemu delu vozila na tak način, da navpična simetrijska ravnina sedeža z navpično simetrijsko ravnino vozila tvori kot, manjši od + 10 ° ali – 10 °;

2.3.2    „nazaj obrnjen sedež“ pomeni sedež, ki se lahko uporablja med vožnjo in je obrnjen proti zadnjemu delu vozila na tak način, da navpična simetrijska ravnina sedeža z navpično simetrijsko ravnino vozila tvori kot, manjši od + 10 ° ali – 10 °;

2.3.3    „vstran obrnjen sedež“ pomeni sedež, ki se lahko uporablja med vožnjo in je obrnjen proti stranici vozila na tak način, da navpična simetrijska ravnina sedeža z navpično simetrijsko ravnino vozila tvori kot 90 ° (± 10 °);

2.4    „sedežna klop“ pomeni konstrukcijo skupaj z oblazinjenjem, namenjeno sedenju več kot ene odrasle osebe;

2.5    „pritrdišče“ pomeni sistem, s katerim je sklop sedeža pritrjen na konstrukcijo vozila, vključno z zadevnimi deli konstrukcije vozila;

2.6    „sistem za nastavljanje“ pomeni napravo, s katero se lahko sedež ali njegovi deli nastavijo v položaj, ki ustreza obliki telesa sedeče osebe. Ta naprava lahko zlasti omogoča:

2.6.1   vzdolžni premik,

2.6.2   navpični premik,

2.6.3   kotni premik;

2.7    „sistem za premikanje“ pomeni napravo, s katero se lahko sedež ali eden njegovih delov brez trajnega vmesnega položaja premakne in/ali zavrti za lažji dostop oseb do prostora za zadevnim sedežem;

2.8    „sistem za blokiranje“ pomeni napravo, ki zagotavlja, da sedež in njegovi deli ostajajo v položaju uporabe;

2.9    „zložljiv sedež“ pomeni sedež, ki je običajno zložen; se zlahka upravlja in je zasnovan za začasno uporabo;

2.10    „prečna ravnina“ pomeni navpično ravnino, pravokotno na srednjo vzdolžno ravnino vozila;

2.11    „vzdolžna ravnina“ pomeni ravnino, vzporedno s srednjo vzdolžno ravnino vozila;

2.12    „vzglavnik“ pomeni pripomoček, katerega namen je omejiti premik glave odrasle osebe nazaj glede na trup, da se zmanjša nevarnost poškodb vratnega dela hrbtenice v primeru nesreče;

2.12.1    „vgrajen vzglavnik“ pomeni vzglavnik, ki ga tvori zgornji del naslona sedeža. Vzglavniki, ki ustrezajo opredelitvam iz odstavkov 2.12.2 ali 2.12.3, vendar jih je mogoče ločiti od sedeža ali konstrukcije vozila samo z orodjem ali z delno ali popolno odstranitvijo sedežne prevleke, ustrezajo tej opredelitvi;

2.12.2    „snemljiv vzglavnik“ pomeni vzglavnik, sestavljen iz dela, ki ga je mogoče ločiti od sedeža in je zasnovan tako, da ga je mogoče vstaviti v konstrukcijo naslona sedeža in v tem položaju tudi blokirati;

2.12.3    „ločen vzglavnik“ pomeni vzglavnik, sestavljen iz dela, ki je ločen od sedeža in je zasnovan tako, da ga je mogoče vstaviti v konstrukcijo vozila in/ali v tem položaju tudi blokirati;

2.13    „točka R“ pomeni referenčno točko sedenja, kot je opredeljena v Dodatku 3 k Prilogi 3 k temu pravilniku;

2.14    „referenčna črta“ pomeni črto na preskusni lutki, prikazano na sliki 1 v Dodatku 1 Priloge 3 k temu pravilniku;

2.15    „pregradni sistem“ pomeni dele ali naprave, ki so tako kot nasloni sedežev namenjeni zaščiti oseb pred naletom prtljage; pregradni sistem je lahko zlasti sestavljen iz mreže ali žične mreže, ki je nad ravnjo naslonov sedežev v navpičnem ali sklopljenem položaju. Vzglavnik, ki so vgrajeni kot del standardne opreme vozil, opremljenih s takšnimi deli ali napravami, se štejejo za del pregradnega sistema. Vendar se sedež, opremljen z vzglavnikom, ne šteje za pregradni sistem.

3.   VLOGA ZA PODELITEV HOMOLOGACIJE

3.1   Vlogo za podelitev homologacije tipa vozila vloži proizvajalec vozila ali njegov ustrezno pooblaščeni zastopnik.

3.2   Vlogi se v treh izvodih priložijo naslednji dokumenti in naslednji podatki:

3.2.1   podroben opis tipa vozila v zvezi z zasnovo sedežev, njihovih pritrdišč ter sistemov za nastavljanje, premikanje in blokiranje;

3.2.1.1   podroben opis in/ali risbe pregradnega sistema, če je potrebno;

3.2.2   risbe v primernem merilu in z dovolj podrobnim prikazom sedežev, njihovih pritrdišč v vozilu ter njihovih sistemov za nastavljanje, premikanje in blokiranje;

3.2.3   pri sedežu s snemljivim vzglavnikom:

3.2.3.1   podroben opis vzglavnika, v katerem je zlasti navedena vrsta polnilnega materiala ali materialov;

3.2.3.2   podroben opis položaja, vrste podpore in pritrdilnih elementov za namestitev vzglavnika na sedež;

3.2.4   pri ločenem vzglavniku:

3.2.4.1   podroben opis vzglavnika, v katerem je zlasti navedena vrsta polnilnega materiala ali materialov;

3.2.4.2   podroben opis položaja in pritrdilnih elementov za namestitev vzglavnika na konstrukcijo vozila.

3.3   Tehnični službi, ki izvaja homologacijske preskuse, se predložijo:

3.3.1   vozilo, ki je predstavnik tipa vozila v postopku homologacije, ali deli vozila, ki so po oceni tehnične službe potrebni za homologacijske preskuse;

3.3.2   dodaten komplet sedežev, s katerimi je opremljeno vozilo, skupaj z njihovimi pritrdišči;

3.3.3   za vozila s sedeži, ki so opremljeni z vzglavniki ali se z njimi lahko opremijo, poleg zahtev iz odstavkov 3.3.1 in 3.3.2:

3.3.3.1   pri snemljivih vzglavnikih: dodaten komplet sedežev, opremljenih z vzglavniki, s katerimi je opremljeno vozilo, skupaj z njihovimi pritrdišči;

3.3.3.2   pri ločenih vzglavnikih: dodaten komplet sedežev, s katerimi je opremljeno vozilo, skupaj z njihovimi pritrdišči, dodaten komplet ustreznih vzglavnikov in del konstrukcije vozila, na katerega je vzglavnik nameščen, ali celotno konstrukcijo.

4.   HOMOLOGACIJA

4.1   Če vozilo, predloženo v homologacijo v skladu s tem pravilnikom, izpolnjuje ustrezne zahteve (sedeži, ki so opremljeni z vzglavniki ali ki se z njimi lahko opremijo), se homologacija tega tipa vozila podeli.

4.2   Vsakemu homologiranemu tipu se dodeli homologacijska številka. Prvi dve števki (zdaj 09, kar ustreza spremembam 09) označujeta spremembe, vključno z zadnjimi večjimi tehničnimi spremembami Pravilnika ob izdaji homologacije. Ista pogodbenica ne sme dodeliti enake številke istemu tipu vozila, opremljenemu z drugimi tipi sedežev ali vzglavniki ali s sedeži, ki so na vozilo drugače pritrjeni (to velja za sedeže z vzglavniki in tiste brez njih), ali drugemu tipu vozila.

4.3   Obvestilo o podelitvi, razširitvi ali zavrnitvi homologacije tipa vozila v skladu s tem pravilnikom se pošlje pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.

4.4   Na vsakem vozilu, ki je v skladu s tipom vozila, homologiranim po tem pravilniku, je na vidnem in zlahka dostopnem mestu, navedenem na homologacijskem obrazcu, nameščena mednarodna homologacijska oznaka, sestavljena iz:

4.4.1   kroga, ki obkroža črko „E“ in številčno oznako države, ki je podelila homologacijo (2);

4.4.2   številke tega pravilnika, ki ji sledijo črka „R“, pomišljaj in homologacijska številka na desni strani kroga iz odstavka 4.4.1;

4.4.3   Vendar če je vozilo opremljeno z enim ali več sedeži, ki so opremljeni z vzglavniki ali pa se z njimi lahko opremijo in so homologirani v skladu z zahtevami iz odstavkov 5.1 in 5.2, številki tega pravilnika sledita črki „RA“. Oblika, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku, navaja, kateri sedeži vozila so opremljeni z vzglavniki ali se z njimi lahko opremijo. Oznaka navaja tudi, ali so kakršni koli preostali sedeži v vozilu, ki niso opremljeni z vzglavniki ali jih z njimi ni mogoče opremiti, homologirani in izpolnjujejo zahteve iz odstavka 5.1 tega pravilnika.

4.5   Če je vozilo v skladu s tipom vozila, homologiranim po enem ali več drugih pravilnikih, ki so priloženi Sporazumu, v državi, ki je podelila homologacijo v skladu s tem pravilnikom, simbola iz odstavka 4.4.1 ni treba ponoviti; v takem primeru se v navpičnih stolpcih na desni strani simbola iz odstavka 4.4.1 navedejo številke pravilnikov, homologacijske številke in dodatni simboli vseh pravilnikov, v skladu s katerimi je bila podeljena homologacija v državi, ki je podelila homologacijo v skladu s tem pravilnikom.

4.6   Homologacijska oznaka mora biti jasno berljiva in neizbrisna.

4.7   Homologacijska oznaka se namesti blizu napisne ploščice vozila, ki jo pritrdi proizvajalec, ali nanjo.

4.8   V Prilogi 2 k temu pravilniku so prikazani primeri namestitve homologacijskih oznak.

5.   ZAHTEVE

5.1   Splošne zahteve

5.1.1   Vgradnja vstran obrnjenih sedežev je v vozilih kategorij M1, N1, M2 (razredov II, III in B) in M3 s tehnično dovoljeno maso obremenjenega vozila, ki ne presega 10 ton (razredov II, III in B), prepovedana.

5.1.2   Ta prepoved se ne uporablja za reševalna vozila in za vozila, namenjena za potrebe vojske, civilne zaščite, gasilskih enot in enot za ohranjanje javnega reda in miru.

5.2   Splošne zahteve, ki se uporabljajo za vse sedeže vozil kategorije M1  (3)

5.2.1   Vsak predviden sistem za nastavljanje in premikanje vključuje sistem za blokiranje, ki deluje samodejno.

Sistemi za blokiranje za naslone za roke ali druge naprave za udobje niso potrebni, razen če bi prisotnost takih naprav povzročila dodatno tveganje poškodb za osebe v vozilu v primeru trčenja.

Zložljivi sedeži se samodejno blokirajo v položaju uporabe za osebe v vozilu.

5.2.2   Naprava za deblokiranje sistema iz odstavka 2.7 tega pravilnika se namesti na zunanji del sedeža v bližini vrat. Zlahka je dostopna, tudi osebi na sedežu neposredno za zadevnim sedežem.

5.2.3   Zadnji deli sedežev, ki so na površini 1, opredeljeni v odstavku 6.8.1.1, zadovoljivo opravijo preskus porazdelitve energije v skladu z zahtevami iz Priloge 6 k temu pravilniku.

5.2.3.1   Šteje se, da je ta zahteva izpolnjena, če v preskusih, opravljenih po postopku iz Priloge 6 k temu pravilniku, zmanjšanje hitrosti modela glave nepretrgoma ne presega 80 g za več kot 3 ms. Poleg tega se med preskusom ali po njem ne pojavijo nevarni robovi.

5.2.3.2   Zahteve iz odstavka 5.2.3 se ne uporabljajo za skrajne zadnje sedeže, za sedeže, obrnjene z nasloni drug proti drugemu, ali za sedeže, ki so v skladu z določbami Pravilnika št. 21 „Enotne določbe o homologaciji vozil glede na njihovo notranjo opremo“ (E/ECE/324-E/ECE/TRANS/505/Rev.1/Add.20/Rev.2, kakor je bil nazadnje spremenjen).

5.2.4   Površina zadnjih delov sedežev ne sme imeti nobenih nevarnih grobih površin ali ostrih robov, ki lahko povečajo tveganje resnosti poškodb za osebe v vozilu. Ta zahteva se šteje za izpolnjeno, če površina zadnjih delov sedežev, preskušenih v pogojih iz odstavka 6.1, ne kaže premerov krivine, manjših od:

2,5 mm na površini 1,

5,0 mm na površini 2,

3,2 mm na površini 3.

Te površine so opredeljene v odstavku 6.8.1.

5.2.4.1   Ta zahteva se ne uporablja za:

5.2.4.1.1   dele različnih površin, ki imajo izboklino iz okoliške površine, manjšo od 3,2 mm, ki ima tope robove, če višina izbokline ni večja od polovice njene širine;

5.2.4.1.2   skrajne zadnje sedeže, za sedeže, obrnjene z nasloni drug proti drugemu, ali za sedeže, ki so v skladu z določbami Pravilnika št. 21 „Enotne določbe o homologaciji vozil glede na njihovo notranjo opremo“ (E/ECE/324-E/ECE/TRANS/505/Rev.1/Add.20/Rev.2, kakor je bil nazadnje spremenjen);

5.2.4.1.3   zadnje dele sedežev, nameščene pod vodoravno ravnino, ki gre skozi najnižjo točko R v vsaki vrsti sedežev. (Kadar imajo vrste sedežev različne višine, začenši od zadaj, se ravnina obrne gor ali dol, da oblikuje navpično stopnico, ki gre skozi točko R vrste sedežev, ki so neposredno spredaj);

5.2.4.1.4   dele kot je „prožna žična mreža“.

5.2.4.2   Na površini 2 iz odstavka 6.8.1.2 imajo površine lahko premere manjše od 5 mm, vendar ne manjše od 2,5 mm, če uspešno opravijo preskus porazdelitve energije, predpisan v Prilogi 6 k temu pravilniku. Poleg tega morajo biti te površine oblazinjene, da se prepreči neposreden stik glave s konstrukcijo okvira sedeža.

5.2.4.3   Če zgoraj opredeljene površine vključujejo dele, prekrite z materialom, mehkejšim od Shore A 50, se zgoraj navedene zahteve, z izjemo zahtev v zvezi s preskusom porazdelitve energije v skladu z zahtevami iz Priloge 6, uporabljajo le za toge dele.

5.2.5   Med preskusi iz odstavkov 6.2 in 6.3 ali po njih ne sme priti do okvar na okviru sedeža ali pritrdišču, sistemih za nastavljanje in premikanje ali njihovih napravah za blokiranje. Trajne deformacije, vključno z razpokami, so lahko sprejemljive, če ne povečajo tveganja poškodbe v primeru trčenja in so prenesle predpisane obremenitve.

5.2.6   Med preskusi iz odstavka 6.3 in odstavka 2.1 Priloge 9 k temu pravilniku ne sme priti do sprostitve sistemov za blokiranje.

5.2.7   Po preskusih morajo sistemi za premikanje, ki osebam v vozilu dovoljujejo ali olajšujejo dostop, delovati; vsaj enkrat jih mora biti mogoče deblokirati in dopustiti morajo premik sedeža ali dela sedeža, za katerega so predvideni.

Za vse druge sisteme za premikanje in tudi sisteme za nastavljanje ter njihove sisteme za blokiranje se ne zahteva, da delujejo.

Pri sedežih, opremljenih z vzglavniki, se šteje, da trdnost naslona sedeža in njegovih naprav za blokiranje izpolnjuje zahteve iz odstavka 6.2, če po preskušanju v skladu z odstavkom 6.4.3.6 ne pride do zloma sedeža ali naslona sedeža; v nasprotnem primeru je treba dokazati, da sedež lahko izpolnjuje preskusne zahteve iz odstavka 6.2.

Pri sedežih (sedežnih klopeh) z več prostori za sedenje, kot je vzglavnikov, in v primeru, da se proizvajalec odloči, da med preskusom iz odstavka 6.4 ne bo uporabil navora 53 daNm, je treba poleg preskusa iz odstavka 6.4 opraviti preskus trdnosti naslona sedeža iz odstavka 6.2.

5.3   Splošne specifikacije, ki se uporabljajo za sedeže vozil kategorij N1, N2 in N3 ter sedeže vozil kategorij M2 in M3, ki jih ne vključuje Pravilnik št. 80

Z izjemo določb odstavka 5.1. se zahteve uporabljajo tudi za vstran obrnjene sedeže vseh kategorij vozil.

5.3.1   Sedeži in sedežne klopi so trdno pritrjeni na vozilo.

5.3.2   Drsni sedeži in sedežne klopi se samodejno blokirajo v vseh predvidenih položajih.

5.3.3   Nastavljive naslone sedežev je mogoče blokirati v vseh predvidenih položajih.

5.3.4   Vsi sedeži, ki jih je mogoče zvrniti naprej ali imajo zložljive naslone, in zložljivi sedeži se samodejno blokirajo v položaju uporabe za osebe v vozilu.

Te zahteve se ne uporabljajo za zložljive sedeže, nameščene v prostorih za invalidske vozičke ali prostorih za stoječe potnike v vozilih kategorije M2 ali M3 razreda I, II ali A, in za zložljive sedeže, nameščene v prehodih za dostop v vozilih kategorije M2 ali M3.

5.4   Vgradnja vzglavnikov

5.4.1   Na vsakem zunanjem sprednjem sedežu v vsakem vozilu kategorije M1 je vgrajen vzglavnik. Sedeži, ki so opremljeni z vzglavniki, namenjenimi za vgradnjo na drugih sedežnih mestih in v drugih kategorijah vozil, se prav tako lahko homologirajo v skladu s tem pravilnikom.

5.4.2   Na vsakem zunanjem sprednjem sedežu v vsakem vozilu kategorije M2 z največjo dovoljeno maso, ki ne presega 3 500 kg, in kategorije N1 je vgrajen vzglavnik; vzglavniki, vgrajeni v takšna vozila, izpolnjujejo zahteve Pravilnika št. 25, kakor je bil spremenjen s spremembami 04.

5.5   Posebne zahteve za sedeže, ki so opremljeni z vzglavniki ali se jih z njimi lahko opremi

5.5.1   Vzglavnik ne sme predstavljati dodatne nevarnosti za osebe v vozilu. Zlasti v nobenem položaju uporabe ne sme imeti nevarnih grobih površin ali ostrih robov, ki bi lahko povečali tveganje ali resnost poškodb oseb v vozilu.

5.5.1.1   Deli sprednjih in zadnjih strani vzglavnikov, nameščeni na površini 1, kot je opredeljeno v odstavku 6.8.1.1.3, so podloženi tako, da preprečujejo neposreden stik glave s sestavnimi deli konstrukcije, in izpolnjujejo zahteve iz odstavka 5.2.4.

5.5.1.2   Deli sprednjih in zadnjih strani vzglavnikov, nameščeni na površini 2, kot je opredeljeno v odstavku 6.8.1.2, so oblazinjeni tako, da preprečujejo neposreden stik glave s sestavnimi deli konstrukcije, in izpolnjujejo zahteve iz odstavka 5.2.4, ki se uporabljajo za zadnje dele sedežev, nameščene na površini 2. Pri vzglavnikih, ki so del naslonov sedežev, se sprednja stran vzglavnika šteje za površino, ki je nad ravnino, pravokotno na referenčno črto, na razdalji 540 mm od točke R in med dvema navpičnima vzdolžnima ravninama na razdalji 85 mm na vsaki strani referenčne črte.

5.5.2   Deli sprednjih ali zadnjih strani vzglavnikov, nameščeni na površini 1, kot je opredeljeno v odstavku 6.8.1.1.3, morajo uspešno opraviti preskus absorpcije energije.

5.5.2.1   Šteje se, da je ta zahteva izpolnjena, če v preskusih, opravljenih po postopku iz Priloge 6, zmanjšanje hitrosti modela glave nepretrgoma ne presega 80 g za več kot 3 ms. Poleg tega se med preskusom ali po njem ne smejo pojaviti nevarni robovi.

5.5.3   Zahteve iz odstavkov 5.5.1 in 5.5.2 se ne uporabljajo za zadnje dele vzglavnikov, ki so zasnovani za namestitev na sedeže, za katerimi ni predviden noben sedež.

5.5.4   Vzglavniki so varno pritrjeni na sedež ali konstrukcijo vozila, tako da iz oblazinjenja vzglavnika ali njegovega pritrdišča na naslon sedeža ne izstopijo togi in nevarni deli kot posledica pritiska, ki ga med preskusom izvaja model glave.

5.5.5   Pri sedežu, opremljenem z vzglavnikom, se lahko, če se tehnična služba strinja, šteje, da so določbe iz odstavka 5.2.3 izpolnjene, če sedež, opremljen z vzglavnikom, izpolnjuje določbe iz odstavka 5.5.2.

5.6   Višina vzglavnikov

5.6.1   Višina vzglavnikov se izmeri, kot je opisano v odstavku 6.5.

5.6.2   Vzglavniki, katerih višina ni nastavljiva, pri sprednjih sedežih ne smejo biti nižji od 800 mm, pri drugih sedežih pa ne smejo biti nižji od 750 mm.

5.6.3   Vzglavniki, katerih višina je nastavljiva:

5.6.3.1   pri sprednjih sedežih ne smejo biti nižji od 800 mm, pri drugih sedežih pa ne smejo biti nižji od 750 mm; ta vrednost se dobi v položaju, ki je med najvišjim in najnižjim nastavljivim položajem;

5.6.3.2   v nobenem „položaju uporabe“ višina ne sme biti manjša od 750 mm;

5.6.3.3   pri sedežih, ki niso sprednji sedeži, so vzglavniki lahko takšni, da se lahko nastavijo v položaj z višino manj kot 750 mm, če je takšen položaj osebi v vozilu jasno prepoznaven kot tak, ki ni namenjen uporabi vzglavnika;

5.6.3.4   pri sprednjih sedežih so vzglavniki lahko takšni, da se lahko, ko sedež ni zaseden, samodejno premaknejo v položaj z višino manj kot 750 mm, če se samodejno povrnejo v položaj uporabe, ko je sedež zaseden.

5.6.4   Mere iz odstavkov 5.6.2 in 5.6.3.1 so lahko manj kot 800 mm pri sprednjih sedežih in manj kot 750 mm pri drugih sedežih, da je razdalja med vzglavnikom in notranjo površino strehe, okni ali katerim koli delom konstrukcije vozila dovolj velika; vendar ta razdalja ne sme presegati 25 mm. Pri sedežih, opremljenih s sistemi za premikanje in/ali nastavljanje, to velja za vse položaje sedeža. Poleg tega, z odstopanjem od odstavka 5.6.3.2, v nobenem „položaju uporabe“ višina ne sme biti manjša od 700 mm.

5.6.5   Z odstopanjem od zahtev glede višine iz odstavkov 5.6.2 in 5.6.3.1 višina vzglavnikov, zasnovanih za zadnje sredinske sedeže ali sedežna mesta, ne sme biti manjša od 700 mm.

5.7   Pri sedežu, na katerega je mogoče namestiti vzglavnik, se preverijo določbe iz odstavkov 5.2.3 in 5.5.2.

5.7.1   Višina dela naprave za naslanjanje glave, izmerjena v skladu z odstavkom 6.5, pri vzglavniku z nastavljivo višino ne sme biti manjša od 100 mm.

5.8   Reža med naslonom sedeža in vzglavnikom pri napravi, ki nima nastavljive višine, ne sme biti večja od 60 mm. Če ima vzglavnik nastavljivo višino, ta v najnižjem položaju ne sme biti večja od 25 mm, merjeno od vrha naslona sedeža. Pri sedežih ali sedežnih klopeh z nastavljivo višino, opremljenih z ločenimi vzglavniki, se ta zahteva preveri za vse položaje sedeža ali sedežne klopi.

5.9   Pri vzglavnikih, ki so del naslona sedeža, je treba upoštevati naslednjo površino:

nad ravnino, pravokotno na referenčno črto, na razdalji 540 mm od točke R

in med dvema navpičnima vzdolžnima ravninama na razdalji 85 mm na vsaki strani referenčne črte. Na tem območju so dovoljene reže, ki imajo ne glede na svojo obliko razdaljo „a“, izmerjeno v skladu z odstavkom 6.7, večjo od 60 mm, če so po dodatnem preskusu v skladu z odstavkom 6.4.3.3.2 še vedno izpolnjene zahteve iz odstavka 5.12.

5.10   Pri vzglavnikih z nastavljivo višino so na delu naprave, ki služi kot vzglavnik, dovoljene reže, ki imajo ne glede na svojo obliko razdaljo „a“, izmerjeno v skladu z odstavkom 6.7, večjo od 60 mm, če so po dodatnem preskusu v skladu z odstavkom 6.4.3.3.2 še vedno izpolnjene zahteve iz odstavka 5.12.

5.11   Širina vzglavnika je takšna, da normalno sedeči osebi zagotavlja ustrezno podporo glave. Kot je določeno v skladu s postopkom iz odstavka 6.6, vzglavnik pokriva površino, ki sega najmanj 85 mm na vsako stran navpične srednje ravnine sedeža, za katerega je vzglavnik namenjen.

5.12   Vzglavnik in njegovo pritrdišče sta takšna, da je največji premik glave nazaj X, ki ga dovoljuje vzglavnik in ki je izmerjen v skladu s statičnim postopkom iz odstavka 6.4.3, manjši od 102 mm.

5.13   Vzglavnik in njegovo pritrdišče sta dovolj trdna, da brez zloma zdržita obremenitev iz odstavka 6.4.3.6. Pri vzglavnikih, ki so del naslona sedeža, se uporabljajo zahteve iz tega odstavka za dele konstrukcije naslona sedeža, ki so nad ravnino, pravokotno na referenčno črto, na razdalji 540 mm od točke R.

5.14   Če je vzglavnik nastavljiv, ga ne sme biti mogoče dvigniti nad največjo delovno višino, razen s premišljenim dejanjem uporabnika, ki se razlikuje od ravnanja, potrebnega za njegovo nastavitev.

5.15   Šteje se, da trdnost naslona sedeža in njegovih naprav za blokiranje izpolnjuje zahteve iz odstavka 6.2, če po preskušanju v skladu z odstavkom 6.4.3.6 ne pride do zloma sedeža ali naslona sedeža; v nasprotnem primeru je treba dokazati, da sedež lahko izpolnjuje preskusne zahteve iz odstavka 6.2.

5.16   Posebne zahteve za zaščito oseb v vozilu pred naletom prtljage

5.16.1   Nasloni sedežev

Nasloni sedežev in/ali vzglavniki, ki so nameščeni tako, da tvorijo sprednjo mejo prtljažnika, pri čemer so vsi sedeži nameščeni in v običajnem položaju uporabe, ki ga je določil proizvajalec, so dovolj trdni, da zaščitijo osebe v vozilu pred naletom prtljage pri čelnem trčenju. Šteje se, da je ta zahteva izpolnjena, če med preskusom iz Priloge 9 in po njem nasloni sedežev in mehanizmi za blokiranje ostanejo v prvotnem položaju. Vendar je deformacija naslonov sedežev in njihovih pritrdilnih elementov med preskusom dovoljena, če se sprednji obris delov preskušanega naslona sedeža in/ali vzglavnikov, ki so trdnejši od Shore A 50, ne premakne naprej od prečne navpične ravnine, ki poteka skozi:

(a)	točko 150 mm pred točko R zadevnega sedeža za dele vzglavnika;

(b)	točko 100 mm pred točko R zadevnega sedeža za dele naslona sedeža;

razen v fazah odboja preskusnih blokov.

Pri vgrajenih vzglavnikih določa mejo med vzglavnikom in naslonom sedeža ravnina, ki je pravokotna na referenčno črto na razdalji 540 mm od točke R.

Vse meritve se opravijo na vzdolžni srednji ravnini zadevnega sedeža ali sedežnega mesta za vsako sedežno mesto, ki tvori sprednjo mejo prtljažnika.

Med preskusom iz Priloge 9 ostanejo preskusni bloki za zadevnimi nasloni sedežev. V primeru okvare navijala varnostnega pasu se preveri, ali je navijalo blokirano kot rezultat preskusa ali pa ga je mogoče blokirati z ročnim izvlekom traku.

5.16.2   Pregradni sistemi

Na zahtevo proizvajalca vozila se preskus iz Priloge 9 lahko izvede z nameščenimi pregradnimi sistemi, če so ti sistemi vgrajeni kot del standardne opreme za določen tip vozila.

Pregradni sistemi v obliki žične mreže, ki so nad nasloni sedežev v običajnem položaju uporabe, se preskusijo v skladu z odstavkom 2.2 Priloge 9.

Šteje se, da je ta zahteva izpolnjena, če pregradni sistemi med preskusom ohranijo položaj. Vendar je deformacija pregradnih sistemov med preskusom dovoljena, če se sprednji obris pregrade (vključno z deli preskušanih naslonov sedežev in/ali vzglavnikov, ki so trdnejši od Shore A 50), ne premakne naprej od prečne navpične ravnine, ki poteka skozi:

(a)	točko 150 mm pred točko R zadevnega sedeža za dele vzglavnika;

(b)	točko 100 mm pred točko R zadevnega sedeža za dele naslona sedeža in del pregradnega sistema, razen vzglavnika.

Za vgrajen vzglavnik je meja med vzglavnikom in naslonom sedeža opredeljena v odstavku 5.16.1.

Vse meritve se opravijo na vzdolžni srednji ravnini zadevnega sedeža ali sedežnega mesta za vsako sedežno mesto, ki tvori sprednjo mejo prtljažnika.

Po preskusu ne sme biti hrapavih ali ostrih robov, ki bi lahko povečali nevarnost ali resnost poškodb oseb v vozilu. V primeru okvare navijala varnostnega pasu se preveri, ali je navijalo že blokirano ali pa ga je mogoče blokirati z ročnim izvlekom traku.

5.16.3   Zahteve iz odstavkov 5.16.1 in 5.16.2 se ne uporabljajo za sisteme za zadrževanje prtljage, ki se v primeru trčenja aktivirajo samodejno. Proizvajalec tehnični službi zadovoljivo dokaže, da je zaščita, ki jo zagotavljajo taki sistemi, enakovredna zaščiti, opisani v odstavkih 5.16.1 in 5.16.2.

6.   PRESKUSI

6.1   Splošne specifikacije, ki se uporabljajo za vse preskuse

6.1.1   Naslon sedeža, če je nastavljiv, se blokira v položaju, ki ustreza nagibu v smeri nazaj, kar se da mogoče blizu kota 25 ° od navpičnice referenčne črte trupa preskusne lutke, opisane v Prilogi 3, razen če proizvajalec ne določi drugače.

6.1.2   Če so sedež, njegov mehanizem za blokiranje in njegova namestitev enaki ali simetrični glede na drug sedež v vozilu, lahko tehnična služba preskusi samo en takšen sedež.

6.1.3   Pri sedežih z nastavljivimi vzglavniki se preskusi izvedejo z vzglavniki, nameščenimi v najbolj neugodnem položaju (praviloma v najvišjem položaju), ki jo dopušča njihov sistem za nastavljanje.

6.1.4   Zložljivi sedeži se preskusijo v položaju uporabe za osebe v vozilu.

6.2   Preskus trdnosti naslona sedeža in njegovih sistemov za nastavljanje

6.2.1   Sila, ki povzroča navor 53 daNm glede na točko R, deluje vzdolžno in v smeri nazaj na zgornji del okvira naslona sedeža prek sestavnega dela, ki tvori hrbet preskusne lutke iz Priloge 3 k temu pravilniku. Pri sedežni klopi, pri kateri je del podpornega okvirja ali ves podporni okvir (vključno z okvirjem vzglavnikov) skupen za več kot eno sedežno mesto, se preskus opravi hkrati za vsa navedena sedežna mesta.

6.3   Preskus trdnosti pritrdišča sedeža ter sistemov za nastavljanje, blokiranje in premikanje

6.3.1   Na celotno školjko vozila 30 ms v vodoravni ravnini deluje vzdolžni pojemek ali, po izbiri vložnika, pospešek, ki ne sme biti manjši od 20 g, tako da posnema čelno trčenje v skladu z zahtevami iz odstavka 1 Priloge 7. Na zahtevo proizvajalca se lahko uporabi preskusni impulz iz Dodatka k Prilogi 9.

6.3.2   Za posnemanje trka v zadnji del vozila se uporabi vzdolžni pojemek ali, po izbiri vložnika, pospešek v skladu z zahtevami iz odstavka 6.3.1.

6.3.3   Zahteve iz odstavkov 6.3.1 in 6.3.2 se preverijo za vse položaje sedeža. Pri sedežih z nastavljivim vzglavnikom se preskus izvede z vzglavniki, nameščenimi v najbolj neugodnem položaju (praviloma v najvišjem položaju), ki jo dopušča sistem za nastavljanje. Med preskusom je sedež nameščen tako, da noben zunanji dejavnik ne preprečuje sprostitve sistemov za blokiranje.

Šteje se, da so ti pogoji izpolnjeni, če je sedež preskušen, ko se nastavi v naslednjih položajih:

vzdolžna nastavitev je določena eno stopnjo ali 10 mm v smeri nazaj od skrajnega sprednjega običajnega položaja za vožnjo ali položaja uporabe, kot ga navaja proizvajalec (za sedeže z neodvisno navpično nastavitvijo se blazina nastavi na najvišji položaj);

vzdolžna nastavitev je določena eno stopnjo ali 10 mm v smeri naprej od skrajnega zadnjega običajnega položaja za vožnjo ali položaja uporabe, kot ga navaja proizvajalec (za sedeže z neodvisno navpično nastavitvijo se blazina nastavi na najnižji položaj) in, če je primerno, v skladu z zahtevami iz odstavka 6.3.4.

6.3.4   Če je razporeditev sistemov za blokiranje takšna, da bi bila v položaju sedeža, ki ni položaj iz odstavka 6.3.3, porazdelitev sil na napravo za blokiranje in pritrdišča sedežev manj ugodna, kot v katerem koli od položajev iz odstavka 6.3.3, se preskusi opravijo za manj ugoden položaj sedenja.

6.3.5   Šteje se, da so preskusni pogoji iz odstavka 6.3.1 izpolnjeni, če jih na zahtevo proizvajalca zamenja preskus trčenja celotnega vozila v voznem stanju ob togo oviro, kot je določeno v odstavku 2 Priloge 7 k temu pravilniku. V tem primeru se sedež nastavi na najmanj ugodne pogoje porazdelitve napetosti v sistemu pritrdišča, kot je določeno v odstavkih 6.1.1, 6.3.3 in 6.3.4.

6.4   Preskus učinkovitosti vzglavnika

6.4.1   Če je vzglavnik nastavljiv, se nastavi v najbolj neugoden položaj (praviloma v najvišji položaj), ki jo dopušča njegov sistem za nastavljanje.

6.4.2   Pri sedežni klopi, pri kateri je del podpornega okvirja ali ves podporni okvir (vključno z okvirjem vzglavnikov) skupen za več kot eno sedežno mesto, se preskus opravi hkrati za vsa navedena sedežna mesta.

6.4.3   Preskus

6.4.3.1   Vse črte, vključno s projekcijami referenčne črte, se zarišejo v navpični srednji ravnini zadevnega sedeža ali sedežnega mesta (glej Prilogo 5 k temu pravilniku).

6.4.3.2   Premaknjena referenčna črta se določi tako, da se na del, ki tvori hrbet preskusne lutke iz Priloge 3 k temu pravilniku, deluje z začetno silo, ki povzroči navor 37,3 daNm v smeri nazaj okoli točke R. V primeru hkratnega preskušanja sedežne klopi se navor v smeri nazaj uporabi na vseh sedežnih mestih klopi hkrati, ne glede na to, ali je zadevno sedežno mesto opremljeno z vzglavnikom ali ne..

6.4.3.3   Z okroglim modelom glave premera 165 mm se z začetno silo, ki povzroči navor 37,3 daNm okoli točke R, deluje pravokotno na premaknjeno referenčno črto na razdalji 65 mm pod vrhom vzglavnika, pri čemer referenčna črta ostaja v premaknjenem položaju v skladu z odstavkom 6.4.3.2. V primeru hkratnega preskušanja sedežne klopi se s silo deluje na vse vzglavnike, nameščene na sedežnih mestih, hkrati.

6.4.3.3.1   Če prisotnost rež preprečuje uporabo sile iz odstavka 6.4.3.3 pri 65 mm od vrha vzglavnika, se lahko razdalja zmanjša, tako da gre os sile skozi središčnico elementa okvira, ki je najbliže reži.

6.4.3.3.2   V primerih iz odstavkov 5.9 in 5.10 se preskus ponovi tako, da se z uporabo krogle s premerom 165 mm na vsako režo deluje s silo:

ki poteka skozi težišče najmanjšega od delov reže vzdolž prečnih ravnin, vzporednih z referenčno črto, in

ki ustvarja navor 37,3 daNm okoli točke R.

6.4.3.4   Določi se tangenta Y na kroglasti model glave, vzporedno s premaknjeno referenčno črto.

6.4.3.5   Izmeri se razdalja X iz odstavka 5.11 med tangento Y in premaknjeno referenčno črto.

6.4.3.6   Za preverjanje učinkovitosti vzglavnika se začetna obremenitev iz odstavkov 6.4.3.3 in 6.4.3.3.2 poveča na 89 daN, razen če prej pride do zloma sedeža ali naslona sedeža. Na zahtevo proizvajalca se obremenitev iz odstavka 6.4.3.2 hkrati poveča na 53 daNm samo za sedežna mesta brez vzglavnikov, da se lahko hkrati izpolnijo zahteve iz odstavkov 5.15 in 6.2.

6.5   Določanje višine vzglavnika

6.5.1   Vse črte, vključno s projekcijo referenčne črte, se zarišejo v navpični srednji ravnini zadevnega sedeža ali sedežnega mesta, pri čemer presek takšne ravnine s sedežem določa obris vzglavnika in naslona sedeža (glej sliko 1 v Prilogi 4 k temu pravilniku).

6.5.2   Preskusna lutka iz Priloge 3 k temu pravilniku se postavi v običajen položaj na sedež.

6.5.3   Projekcija referenčne črte preskusne lutke iz Priloge 3 k temu pravilniku se potem na zadevnem sedežu zariše v ravnini iz odstavka 6.4.3.1.

Pravokotno na referenčno črto se zariše tangenta S na vrh vzglavnika.

6.5.4   Razdalja „h“ od točke R do tangente S je višina, ki jo je treba upoštevati pri izvajanju zahtev iz odstavka 5.6.

6.6   Določanje širine vzglavnika (glej sliko 2 v Prilogi 4 k temu pravilniku)

6.6.1   Ravnina S1, ki je pravokotna na referenčno črto in je 65 mm pod tangento S iz odstavka 6.5.3, določa presek v vzglavniku, omejen z orisom C.

6.6.2   Širina vzglavnika, ki jo je treba upoštevati pri izvajanju zahtev iz odstavka 5.11, je razdalja „L“, izmerjena v ravnini S1 med navpičnima vzdolžnima ravninama P in P’.

6.6.3   Širina vzglavnika se po potrebi določi tudi v ravnini, pravokotni na referenčno črto na razdalji 635 mm nad točko R sedeža, pri čemer je ta razdalja izmerjena vzdolž referenčne črte.

6.7   Določitev razdalje „a“ rež pri vzglavniku (glej Prilogo 8 k temu pravilniku)

6.7.1   Razdalja „a“ se določi za vsako režo glede na sprednjo stran vzglavnika z uporabo krogle s premerom 165 mm.

6.7.2   Krogla se postavi v stik z režo v točki na območju reže, ki dopušča največji vdor krogle brez obremenitve.

6.7.3   Razdalja med dvema dotikališčema krogle z režo je razdalja „a“, ki se upošteva za ovrednotenje izpolnjevanja določb iz odstavkov 5.9 in 5.10.

6.8   Preskusi za preverjanje porazdelitve energije na naslon sedeža in vzglavnik

6.8.1   Površine zadnjih delov sedežev, ki se preverjajo, so tiste, ki so na spodaj opredeljenih površinah, s katerimi lahko vstopi v stik krogla s premerom 165 mm, kadar je sedež vgrajen v vozilo.

6.8.1.1   Površina 1

6.8.1.1.1   Pri ločenih sedežih brez vzglavnikov ta površina vključuje zadnji del naslona sedeža med vzdolžnima navpičnima ravninama, ki sta pri 100 mm na vsaki strani vzdolžne srednje ravnine središčnice sedeža, in nad ravnino, pravokotno na referenčno črto, 100 mm pod vrhom naslona sedeža.

6.8.1.1.2   Pri sedežnih klopeh brez vzglavnikov se ta površina razteza med vzdolžnima navpičnima ravninama, ki sta pri 100 mm na vsaki strani vzdolžne srednje ravnine vsakega določenega zunanjega sedeža, ki ga je opredelil proizvajalec, in nad ravnino, pravokotno na referenčno črto, 100 mm pod vrhom naslona sedeža.

6.8.1.1.3   Pri sedežih ali sedežnih klopeh z vzglavniki se ta površina razteza med vzdolžnima navpičnima ravninama na vsaki strani in 70 mm od vzdolžne srednje ravnine določenega sedeža ali sedežnega mesta, ki sta nad ravnino, pravokotno na referenčno črto, 635 mm od točke R. Za preskus se vzglavnik, če je nastavljiv, nastavi v najbolj neugoden položaj (praviloma v najvišji položaj), ki jo dopušča njegov sistem za nastavljanje.

6.8.1.2   Površina 2

6.8.1.2.1   Pri sedežih ali sedežnih klopeh brez vzglavnikov in sedežih ali sedežnih klopeh s snemljivimi ali ločenimi vzglavniki se površina 2 razteza nad ravnino, pravokotno na referenčno črto, 100 mm od vrha naslona sedeža, razen delov površine 1.

6.8.1.2.2   Pri sedežih ali sedežnih klopeh z vgrajenimi vzglavniki se površina 2 razteza nad ravnino, pravokotno na referenčno črto, 440 mm od točke R zadevnega sedeža ali sedežnega mesta, razen delov površine 1.

6.8.1.3   Površina 3

6.8.1.3.1   Površina 3 je opredeljena kot del naslona sedeža ali sedežne klopi, ki je nad vodoravno ravnino iz odstavka 5.2.4.1.3, brez delov, ki so na površini 1 in površini 2.

6.9   Enakovredne preskusne metode

Če se uporablja preskusna metoda, ki ni metoda iz odstavkov 6.2, 6.3, 6.4 in Priloge 6, se dokaže njena enakovrednost.

7.   SKLADNOST PROIZVODNJE

Postopki preverjanja skladnosti proizvodnje morajo biti v skladu s postopki iz Dodatka 1 k Sporazumu (E/ECE/TRANS/505/Rev.3) ob upoštevanju naslednjih zahtev:

7.1   Vsako vozilo, homologirano v skladu s tem pravilnikom, mora biti izdelano tako, da ustreza homologiranemu tipu in izpolnjuje zahteve iz odstavka 5. Vendar pri vzglavnikih, kot so opredeljeni v odstavkih 2.12.2 in 2.12.3, nič ne preprečuje skladnosti vozila s homologiranim tipom vozila, tudi če se trži s sedeži, ki niso opremljeni z vzglavniki.

7.2   Homologacijski organ, ki je podelil homologacijo, lahko kadar koli preveri metode preverjanja skladnosti, ki se uporabljajo v vsaki proizvodni enoti. Organ lahko opravi tudi naključne preglede serijsko proizvedenih vozil v zvezi z zahtevami iz odstavka 5.

8.   KAZNI ZA NESKLADNOST PROIZVODNJE

8.1   Homologacija, ki je bila podeljena za tip vozila v skladu s tem pravilnikom, se lahko prekliče, če niso izpolnjene zahteve iz odstavka 7.1 ali če vozila ne opravijo uspešno preskusov iz odstavka 7.

8.2   Če pogodbenica Sporazuma, ki uporablja ta pravilnik, prekliče homologacijo, ki jo je predhodno podelila, o tem nemudoma obvesti druge pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, z obrazcem za sporočilo, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.

9.   SPREMEMBE TIPA VOZILA IN RAZŠIRITEV HOMOLOGACIJE GLEDE NA SEDEŽE, NJIHOVA PRITRDIŠČA IN/ALI VZGLAVNIKE

9.1   Vsaka sprememba tipa vozila v zvezi s sedeži, njihovimi pritrdišči in/ali vzglavniki se sporoči homologacijskemu organu, ki je podelil homologacijo za tip vozila. Organ lahko potem:

9.1.1   meni, da spremembe verjetno ne bodo povzročile znatnih škodljivih učinkov in da vozilo v vsakem primeru še vedno izpolnjuje zahteve, ali

9.1.2   meni, da spremembe niso tako pomembne za rezultate iz odstavkov 6.2, 6.3 in 6.4, da bi jih bilo treba preveriti z izračuni, ki temeljijo na rezultatih homologacijskega preskusa, ali

9.1.3   od tehnične službe, ki izvaja preskuse, zahteva dodatno poročilo o preskusu.

9.2   Potrditev ali zavrnitev homologacije se z navedbo sprememb v skladu s postopkom iz odstavka 4.3 sporoči pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik.

9.3   Homologacijski organ, ki izda razširitev homologacije, dodeli serijsko številko za takšno razširitev in o tem obvesti druge pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.

10.   DOKONČNO PRENEHANJE PROIZVODNJE

10.1   Če imetnik homologacije povsem preneha proizvajati napravo, homologirano v skladu s tem pravilnikom, o tem obvesti organ, ki je podelil homologacijo. Ko navedeni organ prejme ustrezno sporočilo, o tem obvesti druge pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.

11.   NAVODILA ZA UPORABO

11.1   Za sedeže, opremljene z vzglavniki, proizvajalec zagotovi navodila, kako upravljati, nastaviti, blokirati in, če je primerno, odstraniti vzglavnike.

12.   NAZIVI IN NASLOVI TEHNIČNIH SLUŽB, KI IZVAJAJO HOMOLOGACIJSKE PRESKUSE, IN HOMOLOGACIJSKIH ORGANOV

Pogodbenice Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, sekretariatu Združenih narodov sporočijo nazive in naslove tehničnih služb, ki izvajajo homologacijske preskuse, ter homologacijskih organov, ki podeljujejo homologacije in ki se jim pošljejo certifikati, ki potrjujejo podelitev, razširitev, zavrnitev ali preklic homologacije v drugih državah.

13.   PREHODNE DOLOČBE

13.1   Od uradnega datuma začetka veljavnosti sprememb 06 nobena pogodbenica, ki uporablja ta pravilnik, ne sme zavrniti podelitve homologacij v skladu s tem pravilnikom, kot je bil spremenjen s spremembami 06.

13.2   Od 1. oktobra 1999 pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, podelijo homologacije le, če so izpolnjene zahteve iz tega pravilnika, kot je bil spremenjen s spremembami 06.

13.3   Od 1. oktobra 2001 lahko pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, zavrnejo priznanje homologacij, ki niso bile podeljene v skladu s spremembami 06 tega pravilnika.

13.4   Od uradnega datuma začetka veljavnosti sprememb 07 nobena pogodbenica, ki uporablja ta pravilnik, ne sme zavrniti podelitve homologacij v skladu s tem pravilnikom, kot je bil spremenjen s spremembami 07.

13.5   Po 24 mesecih od datuma začetka veljavnosti sprememb 07 pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, podelijo homologacijo le, če tip vozila, ki je v postopku homologacije, izpolnjuje zahteve iz tega pravilnika, kot je bil spremenjen s spremembami 07.

13.6   Po 48 mesecih od datuma začetka veljavnosti sprememb 07 prenehajo veljati obstoječe homologacije v skladu s tem pravilnikom, razen za tipe vozil, ki izpolnjujejo zahteve iz tega pravilnika, kot je bil spremenjen s spremembami 07.

13.7   Od uradnega datuma začetka veljavnosti sprememb 08 nobena pogodbenica, ki uporablja ta pravilnik, ne sme zavrniti podelitve homologacij v skladu s tem pravilnikom, kot je bil spremenjen s spremembami 08.

13.8   Po 24 mesecih od datuma začetka veljavnosti sprememb 08 pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, podelijo homologacije le, če so izpolnjene zahteve iz tega pravilnika, kot je bil spremenjen s spremembami 08.

13.9   Po 36 mesecih od datuma začetka veljavnosti sprememb 08 lahko pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, zavrnejo priznanje homologacij, ki niso bile podeljene v skladu spremembami 08 tega pravilnika.

13.10   Ne glede na odstavka 13.8 in 13.9 homologacije kategorij vozil, ki jih spremembe 08 ne zadevajo, ostanejo v veljavi, pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, pa jih še naprej priznavajo.

13.11   Pogodbenice lahko za nacionalno homologacijo še naprej dovoljujejo vgradnjo vstran obrnjenih sedežev, če njihovi nacionalni predpisi v času pristopa k temu pravilniku ne prepovedujejo vstran obrnjenih sedežev; v tem primeru se navedene kategorije avtobusov ne morejo homologirati v skladu s tem pravilnikom.

13.12   Od uradnega datuma začetka veljavnosti sprememb 09 nobena pogodbenica, ki uporablja ta pravilnik, ne sme zavrniti podelitve ali priznanja homologacij v skladu s tem pravilnikom, kot je bil spremenjen s spremembami 09.

13.12.1   Od 1. septembra 2020 pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, niso zavezane, da priznajo homologacije v skladu s prejšnjimi spremembami, ki so bile prvič izdane 1. septembra 2020 ali pozneje.

13.12.2   Do 1. septembra 2022 pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, priznavajo homologacije v skladu s prejšnjimi spremembami, ki so bile prvič izdane pred 1. septembrom 2020.

13.12.3   Od 1. septembra 2022 pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, niso zavezane, da priznajo homologacije, izdane v skladu s prejšnjimi spremembami tega pravilnika.

13.12.4   Ne glede na odstavek 13.12.3 pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, še naprej priznavajo homologacije v skladu s prejšnjimi spremembami tega pravilnika za vozila, ki jih ne zadevajo spremembe, uvedene s spremembami 09.

13.12.5   Pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, ne smejo zavrniti podelitve homologacij v skladu s katerimi koli prejšnjimi spremembami tega pravilnika ali njihovih razširitev.

---

(1)  Kot je opredeljeno v Konsolidirani resoluciji o konstrukciji vozil (R.E.3.), dokument ECE/TRANS/WP.29/78/Rev.6, odst. 2. – http://www.unece.org/trans/main/wp29/wp29wgs/wp29gen/wp29resolutions.html.

(2)  Številčne oznake pogodbenic Sporazuma iz leta 1958 so navedene v Prilogi 3 h Konsolidirani resoluciji o konstrukciji vozil (R.E.3.), dokument ECE/TRANS/WP.29/78/Rev. 6, Priloga 3 – http://www.unece.org/trans/main/wp29/wp29wgs/wp29gen/wp29resolutions.html

(3)  Vozila kategorije M2, ki so homologirana v skladu s tem pravilnikom kot alternativa Pravilniku št. 80 (v skladu z odstavkom 1.2 navedenega pravilnika), prav tako izpolnjujejo zahteve iz tega odstavka.

Samo izvirna besedila UN/ECE so pravno veljavna v skladu z mednarodnim javnim pravom. Status in datum začetka veljavnosti tega pravilnika je treba preveriti v najnovejši različici dokumenta UN/ECE TRANS/WP.29/343, ki je dostopen na: http://www.unece.org/trans/main/wp29/wp29wgs/wp29gen/wp29fdocstts.html.

Vključuje vsa veljavna besedila do:

dopolnila 3 sprememb 03 – datum začetka veljavnosti: 10. februar 2018

VSEBINA

PRAVILNIK

1.

Področje uporabe

2.

Opredelitev pojmov

3.

Vloga za podelitev homologacije

4.

Homologacija

5.

Zahteve glede sedežev

6.

Zahteve glede pritrdišč sedežev v tipu vozila

7.

Zahteve glede vgradnje sedežev v tip vozila

8.

Skladnost proizvodnje

9.

Kazni za neskladnost proizvodnje

10.

Sprememba in razširitev homologacije tipa sedeža in/ali tipa vozila

11.

Dokončno prenehanje proizvodnje

12.

Prehodne določbe

13.

Nazivi in naslovi tehničnih služb, ki izvajajo homologacijske preskuse, in homologacijskih organov

DODATKI

1.

Preskusni postopki za sedeže v skladu z odstavkom 5 in/ali za pritrdišča v skladu z odstavkom 6.1.2 in/ali za vgradnjo vstran obrnjenih sedežev v skladu z odstavkom 3 Dodatka 7

2.

Preskusni postopek za pritrdišča v vozilu v skladu z odstavkom 6.1.1

3.

Meritve, ki jih je treba opraviti

4.

Določitev meril sprejemljivosti

5.

Zahteve in postopek za statične preskuse

6.

Značilnosti absorpcije energije zadnjega dela naslonov sedežev

7.

Zahteve glede zaščite potnikov na vstran obrnjenih sedežih v skladu z odstavkom 7.4.4

PRILOGE

1.

Sporočilo o podeljeni, zavrnjeni, razširjeni ali preklicani homologaciji ali dokončnem prenehanju proizvodnje tipov sedežev glede na njihovo trdnost v skladu s Pravilnikom št 80

2.

Sporočilo o podeljeni, zavrnjeni, razširjeni ali preklicani homologaciji ali dokončnem prenehanju proizvodnje tipa vozila glede na trdnost pritrdišč sedežev v skladu s Pravilnikom št 80

3.

Namestitev homologacijskih oznak

4.

Postopek za določanje točke „H“ in dejanskega naklona trupa za sedežna mesta v motornih vozilih

1.   PODROČJE UPORABE

1.1   Ta pravilnik se uporablja za:

(a)	potniške sedeže, ki se v vozila kategorij M2 in M3 razredov II, III in B (1) vgradijo tako, da so obrnjeni naprej;

(b)	vozila kategorij M2 in M3 razredov II, III in B (1) v zvezi z njihovimi pritrdišči potniških sedežev in vgradnjo sedežev;

(c)	pravilnik se ne uporablja za nazaj obrnjene sedeže ali kakršne koli vzglavnike, nameščene na te sedeže.

1.2   Na zahtevo proizvajalca se šteje, da vozila kategorije M2  (1), homologirana na podlagi Pravilnika št. 17, izpolnjujejo zahteve tega pravilnika.

1.3   Vozila, pri katerih za nekatere sedeže veljajo izjeme, določene v odstavku 7.4 Pravilnika št. 14, se homologirajo v skladu s tem pravilnikom.

1.4   Vgradnja vstran obrnjenih sedežev je v vozilih kategorij M2 (razredov II, III in B) ter M3 (razredov II, III in B) prepovedana, razen v vozilih kategorije M3 (razredov II, III in B), katerih največja tehnično dovoljena masa obremenjenega vozila presega 10 ton, če so izpolnjene zahteve iz odstavka 7.4.

1.5   Odstavek 1.4 se ne uporablja za reševalna vozila ali vozila, namenjena za potrebe vojske, civilne zaščite, gasilskih enot in enot za ohranjanje javnega reda in miru.

2.   OPREDELITEV POJMOV

V tej uredbi:

2.1    „homologacija sedeža“ pomeni homologacijo tipa sedeža kot sestavnega dela glede na zaščito uporabnikov naprej obrnjenih sedežev ter na njihovo trdnost in zasnovo naslonov sedežev;

2.2    „homologacija vozila“ pomeni homologacijo tipa vozila glede na trdnost delov konstrukcije vozila, na katero so sedeži pritrjeni, in glede na vgradnjo sedežev;

2.3    „tip sedeža“ pomeni sedeže, ki se bistveno ne razlikujejo v naslednjih značilnostih, ki bi lahko vplivale na njihovo trdnost in nevarnost:

2.3.1   konstrukciji, obliki, merah in materialih nosilnih delov;

2.3.2   tipih in merah sistemov za nastavljanje in blokiranje naslona sedeža;

2.3.3   merah, konstrukciji in materialih pritrdišč in podpor (npr. nog);

2.4    „tip vozila“ pomeni vozila, ki se bistveno ne razlikujejo glede na:

2.4.1   konstrukcijske značilnosti, ki so pomembne za ta pravilnik, in

2.4.2   tipe homologiranih sedežev, vgrajenih v vozilo, če obstajajo;

2.5    „sedež“ pomeni konstrukcijo, ki je lahko pritrjena na konstrukcijo vozila, vključno z oblazinjenjem in deli za pritrditev, namenjeno za uporabo v vozilu in za sedenje ene ali več odraslih oseb. Glede na usmeritev so sedeži opredeljeni, kot sledi:

2.5.1    „naprej obrnjen sedež“ pomeni sedež, ki se lahko uporablja med vožnjo in je obrnjen proti sprednjemu delu vozila na tak način, da navpična simetrijska ravnina sedeža z navpično simetrijsko ravnino vozila tvori kot, manjši od +10 ° ali –10 °;

2.5.2    „nazaj obrnjen sedež“ pomeni sedež, ki se lahko uporablja med vožnjo in je obrnjen proti zadnjemu delu vozila na tak način, da navpična simetrijska ravnina sedeža z navpično simetrijsko ravnino vozila tvori kot, manjši od +10 °ali –10 °;

2.5.3    „vstran obrnjen sedež“ pomeni sedež, ki se lahko uporablja med vožnjo in je obrnjen proti stranici vozila na tak način, da navpična simetrijska ravnina sedeža z navpično simetrijsko ravnino vozila tvori kot 90 ° (± 10 °);

2.6    „enojni sedež“ pomeni sedež, ki je zasnovan in izdelan za sedenje enega potnika;

2.7    „dvojni sedež“ pomeni sedež, ki je zasnovan in izdelan za sedenje dveh potnikov drug ob drugem; dva sedeža drug ob drugem brez medsebojne povezave štejeta za dva enojna sedeža;

2.8    „vrsta sedežev“ pomeni sedež, zasnovan in izdelan za sedenje treh ali več potnikov drug ob drugem; več enojnih ali dvojnih sedežev, ki so nameščeni drug ob drugem, ne šteje za vrsto sedežev;

2.9    „sedalna površina“ pomeni del sedeža, ki je nameščen skorajda vodoravno in zasnovan podpori sedečega potnika;

2.10    „naslon sedeža“ pomeni del sedeža, ki je skorajda navpičen in zasnovan za podpiranje potnikovega hrbta, ramen in po možnosti glave;

2.11    „sistem za nastavljanje“ pomeni napravo, s katero se lahko sedež ali njegovi deli nastavijo v položaj, ki ustreza sedečemu uporabniku;

2.12    „sistem za premikanje“ pomeni napravo, ki omogoča, da se sedež ali eden izmed njegovih delov brez trajnega vmesnega položaja sedeža ali enega izmed njegovih delov premakne v prečni ali vzdolžni smeri za lažji dostop potnikov;

2.13    „sistem za blokiranje“ pomeni napravo, ki zagotavlja, da sedež in njegovi deli ostajajo v položaju uporabe;

2.14    „pritrdišče“ pomeni del poda ali nadgradnje vozila, na katerega se lahko pritrdi sedež;

2.15    „oprema za pritrditev“ pomeni vijake ali druge sestavne dele, ki se uporabljajo za pritrditev sedeža na vozilo;

2.16    „voziček“ pomeni preskuševalno opremo, ki se izdeluje in uporablja za dinamično posnemanje prometnih nesreč s čelnim trkom;

2.17    „dodatni sedež“ pomeni sedež za preskusno lutko, nameščen na vozičku za sedežem, ki se preskuša. Ta sedež je predstavnik sedeža, ki se uporablja v vozilu za sedežem, ki se preskuša;

2.18    „referenčna ravnina“ pomeni ravnino, ki poteka skozi točke stika na petah preskusne lutke ter se uporablja za določitev točke H in dejanskega kota trupa za sedežno mesto pri motornih vozilih v skladu z določbami iz Priloge 4;

2.19    „referenčna višina“ pomeni višino vrha sedeža nad referenčno ravnino;

2.20    „preskusna lutka“ pomeni preskusno lutko, ki ustreza specifikacijam za lutko HYBRID II ali III (2), za naprej obrnjene sedeže, ali preskusno lutko, ki ustreza specifikacijam za preskusno lutko za bočni trk v skladu s Prilogo 6 k Pravilniku št. 95, za vstran obrnjene sedeže;

2.21    „referenčno območje“ pomeni prostor med dvema navpičnima vzdolžnima ravninama, ki sta med seboj oddaljeni 400 mm, sta simetrični glede na točko H in določeni z rotiranjem preskusne glave, opisane v Prilogi 1 k Pravilniku št. 21, iz navpičnega v vodoravni položaj. Preskusna naprava se namesti v položaj, opisan v navedeni prilogi k Pravilniku št. 21, ter nastavi na najdaljšo dolžino 840 mm in najmanjšo dolžino 736 mm za preostalo omejitev navedenega prostora;

2.22    „tritočkovni pas“ v tem pravilniku vključuje tudi pasove z več kot tremi pritrdišči;

2.23    „razmik med sedeži“ v primeru sedežev, ki so obrnjeni v isto smer, pomeni razdaljo med sprednjo stranjo naslonjala sedeža in zadnjo stranjo naslonjala sedeža pred njim, izmerjeno vodoravno na višini 620 mm nad tlemi.

3.   VLOGA ZA PODELITEV HOMOLOGACIJE

3.1   Vlogo za podelitev homologacije sedeža vloži proizvajalec sedeža ali njegov ustrezno pooblaščeni zastopnik.

3.2   Vlogo za podelitev homologacije vozila vloži proizvajalec vozila ali njegov ustrezno pooblaščeni zastopnik.

3.3   Vlogi za podelitev homologacije sedeža ali vozila se v treh izvodih priložijo naslednji dokumenti in naslednji podatki:

3.3.1   za podelitev homologacije sedeža:

3.3.1.1   podroben opis sedeža, njegove opreme za pritrditev ter sistemov za nastavljanje, blokiranje in premikanje;

3.3.1.2   dovolj podrobne risbe sedeža, njegove opreme za pritrditev ter sistemov za nastavljanje, premikanje in blokiranje v ustreznem merilu;

3.3.2   za podelitev homologacije vozila:

3.3.2.1   podroben opis delov konstrukcije vozila, uporabljenih kot pritrdišča;

3.3.2.2   dovolj podrobne risbe delov konstrukcije vozila, uporabljenih kot pritrdišča, v ustreznem merilu.

3.4   Tehnični službi, ki izvaja homologacijske preskuse, se predložijo:

3.4.1   v primeru homologacije sedeža dva sedeža, ki sta predstavnika tipa v postopku homologacije;

3.4.2   v primeru homologacije vozila del konstrukcije vozila.

4.   HOMOLOGACIJA

4.1   Če sedež, predložen v homologacijo v skladu s tem pravilnikom, izpolnjuje ustrezne zahteve iz odstavka 5, se homologacija navedenega tipa sedeža podeli.

4.2   Če vozilo, predloženo v homologacijo v skladu s tem pravilnikom, izpolnjuje ustrezne zahteve iz odstavkov 6 in 7, se homologacija navedenega tipa vozila podeli.

4.3   Vsakemu homologiranemu tipu se dodeli homologacijska številka. Prvi dve števki (zdaj 03, kar ustreza spremembam 03) označujeta spremembe, vključno z zadnjimi večjimi tehničnimi spremembami Pravilnika ob izdaji homologacije. Ista pogodbenica ne sme dodeliti enake številke drugemu tipu sedeža ali vozila.

4.4   Obvestilo o podelitvi, razširitvi ali zavrnitvi homologacije tipa sedeža in/ali tipa vozila v skladu s tem pravilnikom se pošlje pogodbenicam Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 1 in/ali Priloge 2 k temu pravilniku.

4.5   Na vsakem sedežu, ki je v skladu s tipom sedeža, homologiranim po tem pravilniku, in na vsakem vozilu, ki je v skladu s tipom vozila, homologiranim po tem pravilniku, je na vidnem in zlahka dostopnem mestu, navedenem na homologacijskem obrazcu, nameščena mednarodna homologacijska oznaka, sestavljena iz:

4.5.1   kroga, ki obkroža črko „E“ in številčno oznako države, ki je podelila homologacijo (3);

4.5.2   številke tega pravilnika, ki ji sledijo črka „R“, pomišljaj in homologacijska številka na desni strani kroga iz odstavka 4.5.1.

4.6   Homologacijska oznaka mora biti jasno berljiva in neizbrisna.

4.7   Homologacijska oznaka se namesti na sedeže oziroma blizu napisne ploščice vozila, ki jo pritrdi proizvajalec, ali nanjo.

4.8   V prilogi 3 so prikazani primeri namestitve homologacijskih oznak.

5.   ZAHTEVE GLEDE SEDEŽEV

5.1   Vsak tip naprej obrnjenega sedeža na zahtevo proizvajalca izpolnjuje zahteve preskusa iz Dodatka 1 (dinamični preskus) ali dodatkov 5 in 6 (statični preskus).

5.2   Preskusi, ki jih je uspešno prestal tip sedeža, se navedejo v obrazcu sporočila o homologaciji tipa sedeža, ki je skladen z vzorcem iz Priloge 1.

5.3   Vsak predviden sistem za nastavljanje in premikanje vključuje sistem za blokiranje, ki deluje samodejno.

5.4   Ne zahteva se, da sistemi za nastavljanje in blokiranje po preskusu v celoti delujejo.

5.5   Na vsakem zunanjem sprednjem sedežu v vsakem vozilu kategorije M2 z največjo dovoljeno maso, ki ne presega 3 500 kg, je nameščen vzglavnik. Ta vzglavnik izpolnjuje zahteve iz Pravilnika ZN št. 25, kot je bil spremenjen s spremembami 04.

6.   ZAHTEVE GLEDE PRITRDIŠČ SEDEŽEV V TIPU VOZILA

6.1   Pritrdišča sedežev v vozilu so zmožna prestati:

6.1.1   preskus, opisan v Dodatku 2,

6.1.2   ali, če je sedež vgrajen na delu konstrukcije vozila, ki se preskuša, preskuse, predpisane v Dodatku 1. Če sedež izpolnjuje zahteve iz odstavka 3.2.1 iz zgoraj navedenega dodatka, homologacija sedeža ni potrebna.

6.2   Dovoljena je trajna deformacija pritrdišč ali površine okoli njega, vključno z zlomom, če so pritrdišča zdržala predpisano silo med celotnim predpisanim obdobjem.

6.3   Če je na vozilu več kot en tip pritrdišč, se zaradi pridobivanja homologacije za vozilo opravi preskus na vsaki različici.

6.4   Lahko se uporabi en preskus za hkratno homologacijo sedeža in vozila.

6.5   Pri vozilih kategorije M3 se šteje, da pritrdišča sedežev izpolnjujejo zahteve iz odstavkov 6.1 in 6.2, če so pritrdišča varnostnih pasov za ustrezna sedežna mesta nameščena neposredno na sedeže, ki bodo vgrajeni, in ta pritrdišča pasov izpolnjujejo zahteve iz Pravilnika št. 14, če je potrebno z odstopanjem iz odstavka 7.4.

7.   ZAHTEVE GLEDE VGRADNJE SEDEŽEV V TIP VOZILA

7.1   Vsi vgrajeni sedeži, obrnjeni naprej, se homologirajo v skladu z zahtevami iz odstavka 5 tega pravilnika, pri čemer morajo biti izpolnjeni naslednja pogoja:

7.1.1   sedež ima referenčno višino vsaj 1 m in

7.1.2   točka H sedeža, ki je takoj za njim, je manj kot 72 mm višja od točke H zadevnega sedeža ali, če je točka H sedeža zadaj več kot 72 mm višja, se zadevni sedež preskusi in homologira za vgradnjo v takem položaju.

7.2   Pri homologaciji v skladu z Dodatkom 1 se uporabljata preskusa 1 in 2, razen v naslednjih primerih:

7.2.1   preskus 1 se ne uporablja, kadar ob zadnji del sedeža ne more zadeti neprivezan potnik (tj. ko neposredno za sedežem, ki se preskuša, ni sedeža, obrnjenega naprej ali vstran);

7.2.2   preskus 2 se ne uporablja:

7.2.2.1   če ob zadnji del sedeža ne more udariti neprivezan potnik ali

7.2.2.2   če je sedež za njim obrnjen naprej in opremljen s tritočkovnim pasom s pritrdišči, ki v celoti izpolnjujejo zahteve iz Pravilnika št. 14 (brez odstopanja), ali

7.2.2.3   če sedež izpolnjuje zahteve iz Dodatka 6 k temu pravilniku.

7.3   Pri homologaciji v skladu z dodatkoma 5 in 6 se uporabljajo vsi preskusi, razen v naslednjih primerih:

7.3.1   preskus iz Dodatka 5 se ne uporablja, kadar ob zadnji del sedeža ne more zadeti neprivezan potnik (tj. ko neposredno za sedežem, ki se preskuša, ni sedeža, obrnjenega naprej ali vstran);

7.3.2   preskus iz Dodatka 6 se ne uporablja:

7.3.2.1   če ob zadnji del sedeža ne more udariti neprivezan potnik ali

7.3.2.2   če je sedež za njim obrnjen naprej in opremljen s tritočkovnim pasom s pritrdišči, ki v celoti izpolnjujejo zahteve iz Pravilnika št. 14 (brez odstopanja).

7.4   Vgradnja vstran obrnjenih sedežev izpolnjuje naslednje pogoje:

7.4.1   sedež ima referenčno višino vsaj 1 m;

7.4.2   ravnina skozi točke H sosednjih vstran obrnjenih sedežev je vzporedna z referenčno ravnino;

7.4.3   vodoravna razdalja med črtama točk H dveh sosednjih vstran obrnjenih sedežev, izmerjena vodoravno med navpičnima vzdolžnima ravninama, ki potekata skozi središče teh sedežnih mest, znaša največ 725 mm in najmanj 450 mm (glej sliko 1 v Dodatku 7) ter

7.4.4   potniki na vstran obrnjenih sedežih so zaščiteni z delom vozila (npr. predelek, stena ali naslon naprej obrnjenega sedeža), ki je pred prvim vstran obrnjenim sedežem. Ta del vozila izpolnjuje zahteve iz Dodatka 7. Ohrani svojo zaščitno funkcijo med preskušanjem.

8.   SKLADNOST PROIZVODNJE

Postopki preverjanja skladnosti proizvodnje morajo biti v skladu s postopki iz Dodatka 2 k Sporazumu (E/ECE/324-E/ECE/TRANS/505/Rev.2) ob upoštevanju naslednjih zahtev:

8.1   Sedeži in/ali vozila, homologirani v skladu s tem pravilnikom, morajo biti izdelani tako, da ustrezajo homologiranemu tipu in izpolnjujejo zahteve iz odstavkov 5, 6 in 7.

8.2   Zaradi preverjanja izpolnjevanja zahtev iz odstavka 8.1 se izvede primeren nadzor proizvodnje. V tem primeru primeren nadzor pomeni preverjanje mer izdelka in postopke za učinkovit nadzor nad kakovostjo izdelkov.

8.3   Pristojni organ, ki je podelil homologacijo, lahko kadar koli preveri metode za nadzor skladnosti, ki se uporabljajo v vsakem proizvodnem obratu, in na vzorcih po potrebi opravi katerega koli od preskusov, izvedenih za homologacijo. Ta preverjanja se običajno opravijo enkrat na leto.

9.   KAZNI ZA NESKLADNOST PROIZVODNJE

9.1   Homologacija, ki je bila podeljena za tip sedeža in/ali tip vozila v skladu s tem pravilnikom, se lahko prekliče, če niso izpolnjene zgornje zahteve.

9.2   Če pogodbenica Sporazuma, ki uporablja ta pravilnik, prekliče homologacijo, ki jo je predhodno podelila, o tem nemudoma obvesti druge pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 1 in/ali Priloge 2 k temu pravilniku.

10.   SPREMEMBA IN RAZŠIRITEV HOMOLOGACIJE TIPA SEDEŽA IN/ALI TIPA VOZILA

10.1   Vsaka sprememba tipa sedeža in/ali tipa vozila se sporoči homologacijskemu organu, ki je podelil homologacijo za tip sedeža in/ali tip vozila. Organ lahko potem:

10.1.1   meni, da spremembe verjetno ne bodo povzročile znatnih škodljivih učinkov in da sedež in/ali vozilo v vsakem primeru še vedno izpolnjujeta zahteve, ali

10.1.2   od tehnične službe, ki izvaja preskuse, zahteva dodatno poročilo o preskusu.

10.2   Potrditev ali zavrnitev homologacije se z navedbo sprememb v skladu s postopkom iz odstavka 4.4 sporoči pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik.

10.3   Homologacijski organ, ki izda razširitev homologacije, dodeli serijsko številko za takšno razširitev in o tem obvesti druge pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 1 in/ali Priloge 2 k temu pravilniku.

11.   DOKONČNO PRENEHANJE PROIZVODNJE

Če imetnik homologacije povsem preneha proizvajati tip vozila, homologiran v skladu s tem pravilnikom, o tem obvesti organ, ki je podelil homologacijo. Ko navedeni organ prejme ustrezno sporočilo, o tem obvesti druge pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 1 in/ali Priloge 2 k temu pravilniku.

12.   PREHODNE DOLOČBE

12.1   Od uradnega datuma začetka veljavnosti sprememb 02 nobena pogodbenica, ki uporablja ta pravilnik, ne sme zavrniti podelitve homologacij v skladu s tem pravilnikom, kot je bil spremenjen s spremembami 02.

12.2   Od 1. novembra 2012 pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, podelijo homologacije le, če so izpolnjene zahteve iz tega pravilnika, kot je bil spremenjen s spremembami 02.

12.3   Od 1. novembra 2014 homologacije, podeljene v skladu s tem pravilnikom, prenehajo veljati, razen homologacij, podeljenih v skladu z zahtevami iz tega pravilnika, kot je bil spremenjen s spremembami 02.

12.4   Od 1. novembra 2014 lahko pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, zavrnejo prvo nacionalno ali regionalno registracijo (začetek uporabe) vozila, ki ni bilo homologirano v skladu z zahtevami iz sprememb 02 tega pravilnika.

12.5   Homologacije sestavnih delov v skladu s spremembami 01 tega pravilnika tudi po datumu začetka veljavnosti sprememb 02 ostanejo v veljavi, pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, pa jih še naprej priznavajo in ne smejo zavrniti razširitev homologacij v skladu s spremembami 01 tega pravilnika.

12.6   Od uradnega datuma začetka veljavnosti sprememb 03 nobena pogodbenica, ki uporablja ta pravilnik, ne sme zavrniti podelitve homologacij v skladu s tem pravilnikom, kot je bil spremenjen s spremembami 03.

12.7   Po 24 mesecih od datuma začetka veljavnosti sprememb 03 pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, podelijo homologacije za nove tipe vozil le, če so izpolnjene zahteve iz tega pravilnika, kot je bil spremenjen s spremembami 03.

12.8   Po 60 mesecih od datuma začetka veljavnosti sprememb 03 tega pravilnika pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, lahko zavrnejo nacionalno ali regionalno homologacijo ter prvo nacionalno ali regionalno registracijo (začetek uporabe) vozila, ki ne izpolnjuje zahtev iz sprememb 03 tega pravilnika.

12.9   Homologacije sestavnih delov v skladu s spremembami 01 ali 02 tega pravilnika tudi po datumu začetka veljavnosti sprememb 03 ostanejo v veljavi, pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, pa jih še naprej priznavajo in ne smejo zavrniti razširitev homologacij v skladu s spremembami 01 ali 02 tega pravilnika.

13.   NAZIVI IN NASLOVI TEHNIČNIH SLUŽB, KI IZVAJAJO HOMOLOGACIJSKE PRESKUSE, IN HOMOLOGACIJSKIH ORGANOV

Pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, sekretariatu Združenih narodov sporočijo nazive in naslove tehničnih služb, ki izvajajo homologacijske preskuse, ter homologacijskih organov, ki podeljujejo homologacije in ki se jim pošljejo certifikati, ki potrjujejo podelitev, razširitev, zavrnitev ali preklic homologacije v drugih državah.

---

(1)  Kot je opredeljeno v Konsolidirani resoluciji o konstrukciji vozil (R.E.3.), dokument ECE/TRANS/WP.29/78/Rev.6, odst. 2. – http://www.unece.org/trans/main/wp29/wp29wgs/wp29gen/wp29resolutions.html.

(2)  Tehnične specifikacije in podrobne risbe preskusne lutke HYBRID II in III, ki ustreza glavnim meram 50. percentila moške populacije iz ZDA, ter specifikacije za nastavitev za ta preskus so shranjene pri generalnem sekretarju Združenih narodov in se na zahtevo lahko dobijo na vpogled pri sekretariatu Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo, Palača narodov, Ženeva, Švica.

(3)  Številčne oznake pogodbenic Sporazuma iz leta 1958 so navedene v Prilogi 3 h Konsolidirani resoluciji o konstrukciji vozil (R.E.3.), dokument ECE/TRANS/WP.29/78/Rev. 6, Priloga 3 – http://www.unece.org/trans/main/wp29/wp29wgs/wp29gen/wp29resolutions.html.