11.10.2019

Uradni list Evropske unije

L 260/1

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/1701

z dne 23. julija 2019

o spremembi prilog I in V k Uredbi (EU) št. 649/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o izvozu in uvozu nevarnih kemikalij

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 649/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvozu in uvozu nevarnih kemikalij (1) ter zlasti točk (a) in (b) člena 23(4) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Z Uredbo (EU) št. 649/2012, ki je bila sprejeta 4. julija 2012, se izvaja Rotterdamska konvencija o postopku soglasja po predhodnem obveščanju za določene nevarne kemikalije in pesticide v mednarodni trgovini (2) (v nadaljnjem besedilu: Rotterdamska konvencija). Gre za prenovitev Uredbe (ES) št. 689/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (3), ki jo je nadomestila z učinkom od 1. marca 2014. Uredba (ES) št. 689/2008 je bila spremenjena z Uredbo Komisije (EU) št. 73/2013 (4), ki je bila sprejeta 25. januarja 2013, vendar se ni začela uporabljati do 1. aprila 2013. Spremembe iz Uredbe (EU) št. 73/2013 niso bile ustrezno upoštevane v Uredbi (EU) št. 649/2012. Zato je treba zaradi zagotovitve pravne jasnosti in skladnosti v prilogah k Uredbi (EU) št. 649/2012 formalno upoštevati spremembe iz Uredbe (EU) št. 73/2013.

(2)

Z Odločbo 2008/934/ES (5) se je Komisija odločila, da snovi acetoklor, asulam, kloropikrin in propargit ne vključi kot aktivne snovi v Prilogo I k Direktivi Sveta 91/414/EGS (6) z namenom prepovedi uporabe navedenih snovi kot pesticidov in bi jih bilo zato treba dodati na seznama kemikalij v delih 1 in 2 Priloge I k Uredbi (EU) št. 649/2012. Vendar pa je bila vključitev acetoklora, asulama, kloropikrina in propargita v Prilogo I Uredbe (EU) št. 649/2012 začasno odložena, ker je bil na podlagi člena 13 Uredbe (ES) št. 33/2008 (7) predložen nov zahtevek za vključitev v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS. Navedeni nov zahtevek je privedel do sprejetja izvedbenih uredb (EU) št. 1372/2011 (8), (EU) št. 1045/2011 (9), (EU) št. 1381/2011 (10) in (EU) št. 943/2011 (11), s katerimi se je Komisija odločila, da snovi acetoklor, asulam, kloropikrin oziroma propargit ne odobri kot aktivne snovi v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (12) z namenom prepovedi uporabe navedenih snovi kot pesticidov. Snovi acetoklor, asulam, kloropikrin in propargit bi bilo zato treba dodati na seznama kemikalij iz delov 1 in 2 Priloge I k Uredbi (EU) št. 649/2012.

(3)

Komisija se je z Odločbo 2008/934/ES odločila, da snov flufenoksuron ne vključi kot aktivno snov v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS, s Sklepom 2012/77/EU (13) pa se je odločila, da navedene snovi ne vključi kot aktivne snovi v Prilogo I, IA ali IB k Direktivi 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta (14) za 18. vrsto izdelkov. Flufenoksuron je zato strogo omejen za uporabo kot pesticid in bi ga bilo treba dodati na seznama kemikalij iz delov 1 in 2 Priloge I k Uredbi (EU) št. 649/2012. Vendar pa je bila vključitev flufenoksurona v Prilogo I Uredbe (EU) št. 649/2012 začasno odložena, ker je bil na podlagi člena 13 Uredbe (ES) št. 33/2008 predložen nov zahtevek za vključitev navedene snovi v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS. Navedeni nov zahtevek je privedel do sprejetja Izvedbene uredbe (EU) št. 942/2011 (15), s katerim se je Komisija odločila, da flufenoksurona ne odobri kot aktivne snovi v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009. Snov flufenoksuron bi bilo zato treba dodati na seznama kemikalij iz delov 1 in 2 Priloge I k Uredbi (EU) št. 649/2012.

(4)

Komisija se je s Sklepom 2012/257/EU (16) odločila, da snovi naled ne vključi za 18. vrsto izdelkov v Prilogo I, IA ali IB k Direktivi 98/8/ES, z Odločbo 2005/788/ES (17) pa da navedene snovi ne vključi v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS. Naled je zato prepovedan za uporabo kot pesticid in bi ga bilo zato treba dodati na seznama kemikalij iz delov 1 in 2 Priloge I k Uredbi (EU) št. 649/2012.

(5)

Komisija se je z odločbami 2009/65/ES (18), 2009/859/ES (19) in 2008/769/ES (20) odločila, da snovi 2-naftiloksiocetno kislino, difenilamin oziroma propanil ne vključi kot aktivne snovi v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS. Navedene snovi so zato prepovedane za uporabo kot pesticidi in bi jih bilo zato treba dodati na seznama kemikalij iz delov 1 in 2 Priloge I k Uredbi (EU) št. 649/2012. Vključitev 2-naftiloksiocetne kisline, difenilamina in propanila v del 2 Priloge I k Uredbi (EU) št. 649/2012 pa je bila začasno odložena, ker je bil na podlagi člena 13 Uredbe (ES) št. 33/2008 predložen nov zahtevek za vključitev v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS. Navedeni nov zahtevek je privedel do sprejetja izvedbenih uredb (EU) št. 1127/2011 (21), (EU) št. 578/2012 (22) in (EU) št. 1078/2011 (23), s katerimi se je Komisija odločila, da snovi 2-naftiloksiocetno kislino, difenilamin oziroma propanil ne odobri kot aktivne snovi v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 z namenom prepovedi uporabe navedenih snovi kot pesticidov. Snovi 2-naftiloksiocetna kislina, difenilamin in propanil bi bilo zato treba dodati na seznam kemikalij iz dela 2 Priloge I k Uredbi (EU) št. 649/2012.

(6)	Vnos za snov diklorvos na seznamih kemikalij iz delov 1 in 2 Priloge I k Uredbi (EU) št. 649/2012 bi bilo treba spremeniti, da bi odražal Sklep Komisije 2012/254/EU (24) o nevključitvi diklorvosa v Prilogo I, IA ali IB k Direktivi 98/8/ES, zaradi česar se diklorvos ne sme uporabljati kot pesticid.

(7)	Komisija je z izvedbenima uredbama (EU) št. 582/2012 (25) in (EU) št. 359/2012 (26) odobrila snovi bifentrin oziroma metam z učinkom, da teh snovi ni več prepovedano uporabljati kot pesticida. Snovi bifentrin in metam bi bilo zato treba črtati iz dela 1 Priloge I k Uredbi (EU) št. 649/2012.

(8)

Konferenca pogodbenic Rotterdamske konvencije je na svojem petem zasedanju, ki je potekalo junija 2011, odločila, da vključi snovi alaklor, aldikarb in endosulfan v Prilogo III k navedeni konvenciji, s čimer se je na podlagi navedene konvencije za navedene snovi začel uporabljati postopek soglasja po predhodnem obveščanju. Navedene snovi bi zato bilo treba črtati s seznama kemikalij iz dela 2 Priloge I k Uredbi (EU) št. 649/2012 in jih dodati na seznama kemikalij iz dela 3 navedene priloge.

(9)

Snov cianamid bi bilo treba črtati iz dela 2 Priloge I k Uredbi (EU) št. 649/2012, saj so bili predloženi dokazi, da Odločba Komisije 2008/745/ES (27) o nevključitvi cianamida v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS ne šteje za strogo omejitev uporabe snovi na ravni kategorije „pesticid“, ob upoštevanju, da ima cianamid pomembno uporabo v podskupini „drug pesticid, vključno z biocidi“. Cianamid je bil opredeljen in priglašen za presojo v skladu z Direktivo 98/8/ES. Države članice zato lahko za biocidne pripravke, ki vsebujejo cianamid, še naprej izdajajo dovoljenja v skladu z nacionalnimi predpisi, dokler ne bo sprejet sklep na podlagi navedene direktive.

(10)

Na podlagi sklepa, sprejetega v okviru Stockholmske konvencije o obstojnih organskih onesnaževalih, o uvrstitvi endosulfana v del 1 Priloge A k navedeni konvenciji, je bila navedena snov vključena v del A Priloge I k Uredbi (ES) št. 850/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (28). Posledično bi bilo treba endosulfan dodati v del 1 Priloge V k Uredbi (EU) št. 649/2012.

(11)	Uredbo (EU) št. 649/2012 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(12)	Ker so ustrezni organi in gospodarski subjekti v praksi že izvajali spremembe iz te uredbe ob predpostavki, da je bila Uredba (EU) št. 649/2012 spremenjena z Uredbo (EU) št. 73/2013, bi jih bilo treba uporabljati retroaktivno od 1. marca 2014, ko se je Uredba (EU) št. 649/2012 začela uporabljati –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (EU) št. 649/2012 se spremeni:

(1)	Priloga I se spremeni v skladu s Prilogo I k tej uredbi;

(2)	Priloga V se spremeni v skladu s Prilogo II k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. marca 2014.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 23. julija 2019

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 201, 27.7.2012, str. 60.

(2) UL L 63, 6.3.2003, str. 29.

(3) Uredba (ES) št. 689/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o izvozu in uvozu nevarnih kemikalij (UL L 204, 31.7.2008, str. 1).

(4) Uredba Komisije (EU) št. 73/2013 z dne 25. januarja 2013 o spremembi prilog I in V k Uredbi (ES) št. 689/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o izvozu in uvozu nevarnih kemikalij (UL L 26, 26.1.2013, str. 11).

(5) Odločba Komisije 2008/934/ES z dne 5. decembra 2008 o nevključitvi nekaterih aktivnih snovi v Prilogo I k Direktivi Sveta 91/414/EGS in o preklicu registracije fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo navedene snovi (UL L 333, 11.12.2008, str. 11).

(6) Direktiva Sveta 91/414/EGS z dne 15. julija 1991 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (UL L 230, 19.8.1991, str. 1).

(7) Uredba Komisije (ES) št. 33/2008 z dne 17. januarja 2008 o podrobnih pravilih za izvajanje Direktive Sveta 91/414/EGS glede rednega in pospešenega postopka za oceno aktivnih snovi, ki so bile del programa dela iz člena 8(2) navedene direktive, vendar niso bile vključene v Prilogo I (UL L 15, 18.1.2008, str. 5).

(8) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1372/2011 z dne 21. decembra 2011 o neodobritvi aktivne snovi acetoklor v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in o spremembi Odločbe Komisije 2008/934/ES (UL L 341, 22.12.2011, str. 45).

(9) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1045/2011 z dne 19. oktobra 2011 o neodobritvi aktivne snovi asulam v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in o spremembi Direktive Komisije 2008/934/ES (UL L 275, 20.10.2011, str. 23).

(10) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1381/2011 z dne 22. decembra 2011 o neodobritvi aktivne snovi kloropikrin v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in o spremembi Direktive Komisije 2008/934/ES (UL L 343, 23.12.2011, str. 26).

(11) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 943/2011 z dne 22. septembra 2011 o neodobritvi aktivne snovi propargit v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in o spremembi Odločbe Komisije 2008/934/ES (UL L 246, 23.9.2011, str. 16).

(12) Uredba (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS (UL L 309, 24.11.2009, str. 1).

(13) Sklep Komisije 2012/77/EU z dne 9. februarja 2012 o nevključitvi flufenoksurona za 18. vrsto pripravkov v Prilogo I, IA ali IB k Direktivi 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju biocidnih pripravkov v promet (UL L 38, 11.2.2012, str. 47).

(14) Direktiva 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 1998 o dajanju biocidnih pripravkov v promet (UL L 123, 24.4.1998, str. 1).

(15) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 942/2011 z dne 22. septembra 2011 o neodobritvi aktivne snovi flufenoksuron v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in o spremembi Odločbe Komisije 2008/934/ES (UL L 246, 23.9.2011, str. 13).

(16) Sklep Komisije 2012/257/EU z dne 11. maja 2012 o nevključitvi naleda za 18. vrsto izdelkov v Prilogo I, IA ali IB k Direktivi 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju biocidnih pripravkov v promet (UL L 126, 15.5.2012, str. 12).

(17) Odločba Komisije 2005/788/ES z dne 11. novembra 2005 o nevključitvi naleda v Prilogo I k Direktivi Sveta 91/414/EGS in o preklicu registracij fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo navedeno snov (UL L 296, 12.11.2005, str. 41).

(18) Odločba Komisije 2009/65/ES z dne 26. januarja 2009 o nevključitvi 2-naftiloksiocetne kisline v Prilogo I k Direktivi Sveta 91/414/EGS in o preklicu registracij fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo navedeno snov (UL L 23, 27.1.2009, str. 33).

(19) Odločba Komisije 2009/859/ES z dne 30. novembra 2009 o nevključitvi difenilamina v Prilogo I k Direktivi Sveta 91/414/EGS in o preklicu registracij fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo navedeno snov (UL L 314, 1.12.2009, str. 79).

(20) Odločba Komisije 2008/769/ES z dne 30. septembra 2008 o nevključitvi propanila v Prilogo I k Direktivi Sveta 91/414/EGS in o preklicu registracij fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo navedeno snov (UL L 263, 2.10.2008, str. 14).

(21) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1127/2011 z dne 7. novembra 2011 o neodobritvi aktivne snovi 2-naftiloksiocetna kislina v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (UL L 289, 8.11.2011, str. 26).

(22) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 578/2012 z dne 29. junija 2012 o neodobritvi aktivne snovi difenilamin v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (UL L 171, 30.6.2012, str. 2).

(23) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1078/2011 z dne 25. oktobra 2011 o neodobritvi aktivne snovi propanil v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (UL L 279, 26.10.2011, str. 1).

(24) Sklep Komisije 2012/254/EU z dne 10. maja 2012 o nevključitvi diklorvosa za proizvode 18. vrste v Prilogo I, IA ali IB k Direktivi 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju biocidnih pripravkov v promet (UL L 125, 12.5.2012, str. 53).

(25) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 582/2012 z dne 2. julija 2012 o odobritvi aktivne snovi bifentrin v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in spremembi Priloge k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 540/2011 (UL L 173, 3.7.2012, str. 3).

(26) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 359/2012 z dne 25. aprila 2012 o odobritvi aktivne snovi metam v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in spremembi Priloge k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 540/2011 (UL L 114, 26.4.2012, str. 1).

(27) Odločba Komisije 2008/745/ES z dne 18. septembra 2008 o nevključitvi cianamida v Prilogo I k Direktivi Sveta 91/414/EGS in o preklicu registracij fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo navedeno snov (UL L 251, 19.9.2008, str. 45).

(28) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 850/2004 z dne 29. aprila 2004 o obstojnih organskih onesnaževalih in spremembi Direktive 79/117/EGS (UL L 158, 30.4.2004, str. 7).

PRILOGA I

Priloga I k Uredbi (EU) št. 649/2012 se spremeni:

(1)

del 1 se spremeni:

(a)

vnosa za alaklor in aldikarb se nadomestita z naslednjim:

Kemikalija	Št. CAS	Št. EINECS	Oznaka KN (***)	Podskupina (*)	Omejitev uporabe (**)	Države, za katere se obveščanje ne zahteva
„Alaklor (#)	15972-60-8	240-110-8	ex 2924 25 00	p(1)	b
Aldikarb (#)	116-06-3	204-123-2	ex 2930 80 00	p(1)-p(2)	b-b“

(b)

vnos za diklorvos se nadomesti z naslednjim:

Kemikalija	Št. CAS	Št. EINECS	Oznaka KN (***)	Podskupina (*)	Omejitev uporabe (**)	Države, za katere se obveščanje ne zahteva
„Diklorvos (+)	62-73-7	200-547-7	ex 2919 90 00	p(1)-p(2)	b-b“

(c)	vnosa za bifentrin in metam se črtata;

(d)

po abecednem vrstnem redu se vstavijo ali dodajo naslednji vnosi:

Kemikalija	Št. CAS	Št. EINECS	Oznaka KN (***)	Podskupina (*)	Omejitev uporabe (**)	Države, za katere se obveščanje ne zahteva
„Acetoklor (+)	34256-82-1	251-899-3	ex 2924 29 70	p(1)	b
Asulam (+)	3337-71-1 2302-17-2	222-077-1 218-953-8	ex 2935 90 90	p(1)	b
Kloropikrin (+)	76-06-2	200-930-9	ex 2904 91 00	p(1)	b
Flufenoksuron (+)	101463-69-8	417-680-3	ex 2924 21 00	p(1)-p(2)	b-sr
Naled (+)	300-76-5	206-098-3	ex 2919 90 00	p(1)-p(2)	b-b
Propargit (+)	2312-35-8	219-006-1	ex 2920 90 70	p(1)	b“

(2)

del 2 se spremeni:

(a)

vnos za diklorvos se nadomesti z naslednjim:

Kemikalija	Št. CAS	Št. EINECS	Oznaka KN (***)	Skupina (*)	Omejitev uporabe (**)
„Diklorvos	62-73-7	200-547-7	ex 2919 90 00	p	b“

(b)	vnosi za alaklor, aldikarb, cianamid in endosulfan se črtajo;

(c)

po abecednem vrstnem redu se vstavijo ali dodajo naslednji vnosi:

Kemikalija	Št. CAS	Št. EINECS	Oznaka KN (***)	Skupina (*)	Omejitev uporabe (**)
„2-naftiloksiocetna kislina	120-23-0	204-380-0	ex 2918 99 90	p	b
Acetoklor	34256-82-1	251-899-3	ex 2924 29 70	p	b
Asulam	3337-71-1 2302-17-2	222-077-1 218-953-8	ex 2935 90 90	p	b
Kloropikrin	76-06-2	200-930-9	ex 2904 91 00	p	b
Difenilamin	122-39-4	204-539-4	ex 2921 44 00	p	b
Flufenoksuron	101463-69-8	417-680-3	ex 2924 21 00	p	sr
Naled	300-76-5	206-098-3	ex 2919 90 00	p	b
Propanil	709-98-8	211-914-6	ex 2924 29 70	p	b
Propargit	2312-35-8	219-006-1	ex 2920 90 70	p	b“

(3)

v del 3 se po abecednem vrstnem redu vstavijo naslednji vnosi:

Kemikalija	Ustrezna številka(-e) CAS	Oznaka HS Čista snov (**)	Oznaka HS Zmesi, ki vsebujejo snov (**)	Kategorija
„Alaklor	15972-60-8	2924.25	3808.93	Pesticid
Aldikarb	116-06-3	2930.80	3808.91	Pesticid
Endosulfan	115-29-7	2920.30	3808.91	Pesticid“

PRILOGA II

V delu 1 Priloge V k Uredbi (EU) št. 649/2012 se doda naslednji vnos:

Opis kemikalij/izdelka(-ov), za katere velja prepoved izvoza

Dodatni podatki, kadar je primerno (npr. ime kemikalije, št. ES, št. CAS itd.)

„Endosulfan

št. EC 204-079-4

št. CAS 115-29-7

Oznaka KN 2920 30 00 “

11.10.2019

Uradni list Evropske unije

L 260/8

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/1702

z dne 1. avgusta 2019

o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta z vzpostavitvijo seznama prednostnih škodljivih organizmov

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2016 o ukrepih varstva pred škodljivimi organizmi rastlin, spremembi uredb (EU) št. 228/2013, (EU) št. 652/2014 in (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 69/464/EGS, 74/647/EGS, 93/85/EGS, 98/57/ES, 2000/29/ES, 2006/91/ES in 2007/33/ES (1) ter zlasti člena 6(2) Uredbe.

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	V skladu s členom 6(2) Uredbe (EU) 2016/2031 se na Komisijo prenese pooblastilo za vzpostavitev seznama prednostnih škodljivih organizmov.

(2)

Prednostni škodljivi organizmi so karantenski škodljivi organizmi za Unijo, ki izpolnjujejo vse naslednje pogoje: prvič, zanje ni znano, ali so navzoči na ozemlju Unije, oziroma zanje je znano, da so navzoči na omejenem delu navedenega ozemlja ali v posameznih, nerednih, osamljenih in redkih primerih, drugič, imajo potencialno najbolj resne gospodarske, okoljske ali družbene učinke na ozemlje Unije, in tretjič, uvrščeni so na seznam kot prednostni škodljivi organizmi.

(3)	Komisija je opravila oceno, da bi ugotovila, katere škodljive organizme je treba uvrstiti na seznam kot prednostne škodljive organizme. Navedena ocena je temeljila na metodologiji, ki sta jo razvila Skupno raziskovalno središče Komisije in Evropska agencija za varnost hrane.

(4)

Navedena metodologija zajema sestavljene kazalnike in analizo na podlagi več meril. Za ozemlje Unije upošteva verjetnost širjenja, ustalitve in posledic ocenjenih škodljivih organizmov. Poleg tega navedena metodologija upošteva merila iz točke (2) oddelka 1 in oddelka 2 Priloge I k Uredbi (EU) 2016/2031, ki zajemajo gospodarsko, družbeno in okoljsko razsežnost.

(5)

Ocena je upoštevala rezultat metodologije, ki sta jo uvedla Skupno raziskovalno središče Komisije in Evropska agencija za varnost hrane, ter posvetovanja s splošno javnostjo, ki je bilo opravljeno prek portala za boljše pravno urejanje. Na podlagi tega je bilo ugotovljeno, da obstaja 20 škodljivih organizmov, za katere se šteje, da imajo potencialno najbolj resne gospodarske, okoljske ali družbene učinke na ozemlje Unije.

(6)	Poleg tega za navedene škodljive organizme ni znano, ali so navzoči na ozemlju Unije, oziroma je zanje znano, da so navzoči na omejenih delih navedenega ozemlja ali v posameznih, nerednih, osamljenih in redkih primerih.

(7)	Zato je primerno, da se navedeni škodljivi organizmi navedejo v Prilogi k tej uredbi.

(8)	Da bi se zagotovila dosledna uporaba vseh pravil v zvezi s karantenskimi škodljivimi organizmi za Unijo, bi se morala ta uredba uporabljati od istega datuma kot Uredba (EU) 2016/2031, in sicer od 14. decembra 2019 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Seznam prednostnih škodljivih organizmov

Seznam prednostnih škodljivih organizmov iz člena 6(2) Uredbe (EU) 2016/2031 je v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 14. decembra 2019.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 1. avgusta 2019

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 317, 23.11.2016, str. 4.

PRILOGA

Seznam prednostnih škodljivih organizmov

Agrilus anxius Gory

Agrilus planipennis Fairmaire

Anastrepha ludens (Loew)

Anoplophora chinensis (Thomson)

Anoplophora glabripennis (Motschulsky)

Anthonomus eugenii Cano

Aromia bungii (Faldermann)

Bactericera cockerelli (Sulc.)

Bactrocera dorsalis (Hendel)

Bactrocera zonata (Saunders)

Bursaphelenchus xylophilus (Steiner et Bührer) Nickle et al.

Candidatus Liberibacter spp., povzročitelj bolezni agrumov Huanglongbing

Conotrachelus nenuphar (Herbst)

Dendrolimus sibiricus Tschetverikov

Phyllosticta citricarpa (McAlpine) Van der Aa

Popillia japonica Newman

Rhagoletis pomonella Walsh

Spodoptera frugiperda (Smith)

Thaumatotibia leucotreta (Meyrick)

Xylella fastidiosa (Wells et al.)

11.10.2019

Uradni list Evropske unije

L 260/11

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/1703

z dne 4. oktobra 2019

o odobritvi spremembe specifikacije za ime, vpisano v registru zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb, ki ni manjša („Cidre de Normandie“/„Cidre normand“ (ZGO))

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (1) ter zlasti člena 52(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Komisija je v skladu s prvim pododstavkom člena 53(1) Uredbe (EU) št. 1151/2012 proučila vlogo Francije za odobritev spremembe specifikacije za zaščiteno geografsko označbo „Cidre de Normandie“/„Cidre normand“, registrirano v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 2446/2000 (2).

(2)	Ker zadevna sprememba ni manjša v smislu člena 53(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012, je Komisija v skladu s členom 50(2)(a) navedene uredbe zahtevek za spremembo objavila v Uradnem listu Evropske unije (3).

(3)	Ker v skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Komisija ni prejela nobenega ugovora, bi bilo treba spremembo specifikacije proizvoda odobriti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Sprememba specifikacije, objavljena v Uradnem listu Evropske unije v zvezi z imenom „Cidre de Normandie“/„Cidre normand“ (ZGO), se odobri.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 4. oktobra 2019

Za Komisijo

V imenu predsednika

Phil HOGAN

Član Komisije

(1) UL L 343, 14.12.2012, str. 1.

(2) Uredba Komisije (ES) št. 2446/2000 z dne 6. novembra 2000 o dopolnitvi Priloge k Uredbi (ES) št. 2400/96 o vnosu nekaterih imen v Register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih oznak, določen v Uredbi Sveta (EGS) št. 2081/92 o zaščiti geografskih oznak in označb porekla za kmetijske pridelke in živila (UL L 281, 7.11.2000, str. 12).

(3) UL C 186, 3.6.2019, str. 4.

11.10.2019

Uradni list Evropske unije

L 260/13

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/1704

z dne 9. oktobra 2019

o dodatku določenih količin, ki so bile leta 2018 zadržane v skladu s členom 4(2) Uredbe Sveta (ES) št. 847/96, ribolovnim kvotam za leto 2019

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 847/96 z dne 6. maja 1996 o uvedbi dodatnih pogojev za upravljanje celotnih dovoljenih ulovov (TAC) in kvot iz leta v leto (1) ter zlasti člena 4(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	V skladu s členom 4(2) Uredbe (ES) št. 847/96 lahko države članice pred 31. oktobrom leta uporabe dodeljene ribolovne kvote od Komisije zahtevajo, da zadrži največ 10 % navedene kvote za prenos v naslednje leto.

(2)	Uredbe Sveta (EU) 2016/2285 (2), (EU) 2017/1970 (3), (EU) 2017/2360 (4) in (EU) 2018/120 (5) določajo ribolovne kvote za nekatere staleže za leto 2018 in opredeljujejo staleže, za katere lahko veljajo ukrepi iz Uredbe (ES) št. 847/96.

(3)	Uredbe Sveta (EU) 2018/1628 (6), (EU) 2018/2025 (7), (EU) 2018/2058 (8) in (EU) 2019/124 (9) določajo ribolovne kvote za nekatere staleže za leto 2019.

(4)

Nekatere države članice so v skladu s členom 4(2) Uredbe (ES) št. 847/96 pred 31. oktobrom 2018 zahtevale, da se del njihovih kvot za leto 2018 za staleže iz Priloge k tej uredbi zadrži in prenese v naslednje leto. V skladu z omejitvami iz navedene uredbe bi bilo zadržane količine treba dodati kvotam za leto 2019.

(5)	Za namene te prilagodljivosti sta se preverila in upoštevala upravičenost zahtevanih prenosov staležev in stanje njihovega izkoriščanja. Zato se za te staleže zadržane kvote lahko prenesejo iz leta 2018 v leto 2019 v skladu s členom 4(2) Uredbe (ES) št. 847/96.

(6)

Nekatere države članice so zahtevale, da se del njihovih kvot za leto 2018 za staleže tabinje belice zadrži in prenese v naslednje leto, vendar Uredba (EU) 2018/2025 ne določa celotnega dovoljenega ulova za tabinjo belico na podobmočjih ICES od 1 do 10, 12 in 14. Zato kvote za leto 2018, zadržane za staleže tabinje belice, niso prenosljive.

(7)

Da bi se izognili prekomerni prilagodljivosti, ki bi spodkopala načelo razumnega in odgovornega izkoriščanja živih morskih bioloških virov, ovirala doseganje ciljev skupne ribiške politike in poslabšala biološko stanje staležev, je za staleže iz Priloge k tej uredbi izvzeta vsakoletna prilagodljivost iz člena 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (10). Prav tako se, kadar je država članica uporabila vsakoletno prilagodljivost iz člena 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013 v zvezi s posameznim staležem, ne bi smela uporabljati nobena druga prilagodljivost v zvezi s prenosom neizkoriščenih ribolovnih možnosti za navedeni stalež, zaradi česar je ta izključen iz področja uporabe te uredbe.

(8)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za ribištvo in ribogojstvo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Ribolovne kvote za leto 2019, določene v uredbah (EU) 2018/1628, (EU) 2018/2025, (EU) 2018/2058 in (EU) 2019/124, se povečajo v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 9. oktobra 2019

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 115, 9.5.1996, str. 3.

(2) Uredba Sveta (EU) 2016/2285 z dne 12. decembra 2016 o določitvi ribolovnih možnosti za ribiška plovila Unije za določene staleže globokomorskih rib za leti 2017 in 2018 in o spremembi Uredbe (EU) 2016/72 (UL L 344, 17.12.2016, str. 32).

(3) Uredba Sveta (EU) 2017/1970 z dne 27. oktobra 2017 o določitvi ribolovnih možnosti za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se za leto 2018 uporabljajo v Baltskem morju, ter spremembi Uredbe (EU) 2017/127 (UL L 281, 31.10.2017, str. 1).

(4) Uredba Sveta (EU) 2017/2360 z dne 11. decembra 2017 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2018 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib v Črnem morju (UL L 337, 19.12.2017, str. 1).

(5) Uredba Sveta (EU) 2018/120 z dne 23. januarja 2018 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2018 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo za vode Unije in za plovila Unije v nekaterih vodah zunaj Unije, ter o spremembi Uredbe Sveta (EU) 2017/127 (UL L 27, 31.1.2018, str. 1).

(6) Uredba Sveta (EU) 2018/1628 z dne 30. oktobra 2018 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2019 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo v Baltskem morju, ter o spremembi Uredbe (EU) 2018/120 glede nekaterih ribolovnih možnosti v drugih vodah (UL L 272, 31.10.2018, str. 1).

(7) Uredba Sveta (EU) 2018/2025 z dne 17. decembra 2018 o določitvi ribolovnih možnosti za ribiška plovila Unije za nekatere staleže globokomorskih rib za leti 2019 in 2020 (UL L 325, 20.12.2018, str. 7).

(8) Uredba Sveta (EU) 2018/2058 z dne 17. decembra 2018 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2019 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib v Črnem morju (UL L 329, 27.12.2018, str. 8).

(9) Uredba Sveta (EU) 2019/124 z dne 30. januarja 2019 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2019 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo za vode Unije in za ribiška plovila Unije v nekaterih vodah zunaj Unije (UL L 29, 31.1.2019, str. 1).

(10) Uredba (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ribiški politiki in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1954/2003 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2371/2002 in (ES) št. 639/2004 ter Sklepa Sveta 2004/585/ES (UL L 354, 28.12.2013, str. 22).

PRILOGA

Oznaka države	Oznaka staleža	Vrsta	Ime območja	Končna kvota leta 2018 (1) (v tonah)	Ulov leta 2018 (v tonah)	Ulov pod posebnim pogojem (2) leta 2018 (v tonah)	% končne kvote	Prenesena količina (v tonah)
DE	BLI/5B67-	modri leng	vode Unije in mednarodne vode območij 5b, 6 in 7	120,144	0	0	0	12,014
DE	BSF/56712-	črni morski meč	vode Unije in mednarodne vode območij V, VI, VII in XII	32,400	0	0	0	3,240
DE	COD/03AN.	trska	Skagerrak	171,625	86,169	0	50,21	17,163
DE	COD/2A3AX4	trska	4; vode Unije območja 2a; del območja 3a, ki ne spada v Skagerrak in Kattegat	2 898,766	458,771	1 056,726	52,28	289,877
DE	GHL/2A-C46	grenlandska morska plošča	vode Unije območij 2a in 4; vode Unije in mednarodne vode območij 5b in 6	30,434	0	0	0	3,043
DE	HAD/*2AC4.	vahnja	4; vode Unije območja 2a (posebni pogoj za HAD/5BC6A.)	0,650	0	0	0	0,065
DE	HAD/03A.	vahnja	3a	142,739	31,533	0	22,09	14,274
DE	HAD/2AC4.	vahnja	4; vode Unije območja 2a	987,251	56,378	315,842	37,70	98,725
DE	HAD/5BC6A.	vahnja	vode Unije in mednarodne vode območij 6b in 6a	6,586	0	0	0	0,659
DE	HAD/6B1214	vahnja	vode Unije in mednarodne vode območij 6b, 12 in 14	43,847	0	0	0	4,385
DE	HER/*04B.	sled	4b (posebni pogoj za HER/4CXB7D)	545,495	0	0	0	54,550
DE	HER/*04-C.	sled	vode Unije območja 4 (posebni pogoj za HER/03A.)	179,400	144,000	0	80,27	17,940
DE	HER/*25B-F	sled	območje 2, območje 5b severno od 62° S (vode Ferskih otokov) (posebni pogoj za HER/1/2-)	341,230	0	0	0	34,123
DE	HER/03A.	sled	3a	357,859	174,900	144,000	89,11	35,786
DE	HER/03A-BC	sled	3a	56,610	30,932	0	54,64	5,661
DE	HER/1/2-	sled	vode Unije, vode Ferskih otokov, norveške vode ter mednarodne vode območij 1 in 2	1 982,020	1 921,308	0,334	96,95	60,378
DE	HER/2A47DX	sled	območji 4 in 7d ter vode Unije območja 2a	58,504	56,524	0	96,62	1,980
DE	HER/3D-R30	sled	vode Unije podrazdelkov 25–27, 28.2, 29 in 32	4 033,980	3 951,238	0	97,95	82,742
DE	HER/4CXB7D	sled	območji 4c in 7d, razen staleža v estuariju Blackwater	11 743,415	10 818,525	0	92,12	924,890
DE	HER/7G-K.	sled	območja 7g, 7h, 7j in 7k	0,021	0	0	0	0,002
DE	HKE/*03A.	oslič	območje 3a (posebni pogoj za HKE/2AC4-C)	27,042	7,664	0	28,34	2,704
DE	HKE/*8ABDE	oslič	območja 8a, 8b, 8d in 8e (posebni pogoj za HKE/571214)	2,000	0	0	0	0,200
DE	HKE/2AC4-C	oslič	vode Unije območij 2a in 4	303,514	63,099	7,664	23,31	30,351
DE	HKE/571214	oslič	območji 6 in 7; vode Unije in mednarodne vode območja 5b; mednarodne vode območij 12 in 14	22,000	18,401	0	83,64	2,200
DE	LEZ/07.	krilati rombi	7	2,200	0	0	0	0,220
DE	LEZ/2AC4-C	krilati rombi	vode Unije območij 2a in 4	7,776	1,119	0	14,39	0,778
DE	MAC/*02AN-	skuša	norveške vode območja 2a (posebni pogoj za MAC/2A34.)	112,700	0	0	0	11,270
DE	MAC/*2AN-	skuša	norveške vode območja 2a (posebni pogoj za MAC/2CX14-)	1 898,800	0	0	0	189,880
DE	MAC/*8ABD.	skuša	območja 8a, 8b in 8d (posebni pogoj za MAC/8C3411)	437,478	420,736	0	96,17	16,742
DE	MAC/*FRO1	skuša	vode Ferskih otokov (posebni pogoj za MAC/2A34.)	86,980	0	0	0	8,698
DE	MAC/*FRO2	skuša	vode Ferskih otokov (posebni pogoj za MAC/2CX14-)	1 938,700	0,379	0	0,02	193,870
DE	MAC/2A34.	skuša	območji 3a in 4; vode Unije območij 2a, 3b, 3c in podrazdelkov 22–32	2 746,000	2 719,445	3,802	99,17	22,753
DE	MAC/8C3411	skuša	območja 8c, 9 in 10; vode Unije območja CECAF 34.1.1	437,931	0	420,736	96,07	17,195
DE	NEP/03A.	škamp	3a	26,642	5,936	0	22,28	2,664
DE	NEP/2AC4-C	škamp	vode Unije območij 2a in 4	886,670	542,044	0	61,13	88,667
DE	PLE/03AN.	morska plošča	Skagerrak	68,440	8,464	0	12,37	6,844
DE	PLE/03AS.	morska plošča	Kattegat	17,530	0,756	0	4,31	1,753
DE	PLE/2A3AX4	morska plošča	4; vode Unije območja 2a; del območja 3a, ki ne spada v Skagerrak in Kattegat	6 827,053	2 616,898	9,710	38,47	682,705
DE	PLE/3BCD-C	morska plošča	vode Unije podrazdelkov 22–32	1 600,393	1 445,913	0	90,35	154,480
DE	POK/2C3A4.	saj	območji 3a in 4; vode Unije območja 2a	9 029,725	8 179,973	0	90,59	849,752
DE	POK/56-14	saj	6; vode Unije in mednarodne vode območij 5b, 12 in 14	247,750	0,479	0	0,19	24,775
DE	RHG/5B67-	čebulastooki repak	vode Unije in mednarodne vode območij Vb, VI in VII (posebni pogoj za RNG/5B67-)	0,066	0	0	0	0,007
DE	RHG/8X14-	čebulastooki repak	vode Unije in mednarodne vode območij VIII, IX, X, XII in XIV (posebni pogoj za RNG/8X14-)	0,157	0	0	0	0,016
DE	RNG/*5B67-	okroglonosi repak	vode Unije in mednarodne vode območij Vb, VI in VII (posebni pogoj za RNG/8X14-)	1,570	0	0	0	0,157
DE	RNG/*8X14-	okroglonosi repak	vode Unije in mednarodne vode območij VIII, IX, X, XII in XIV (posebni pogoj za RNG/5B67-)	0,660	0	0	0	0,066
DE	RNG/5B67-	okroglonosi repak	vode Unije in mednarodne vode območij Vb, VI in VII	6,600	0	0	0	0,660
DE	RNG/8X14-	okroglonosi repak	vode Unije in mednarodne vode območij VIII, IX, X, XII in XIV	15,700	0	0	0	1,570
DE	SOL/24-C.	morski list	vode Unije območij 2a in 4	1 129,161	722,721	0	64,01	112,916
DE	SOL/3ABC24	morski list	območje 3a; vode Unije podrazdelkov 22–24	15,808	15,416	0	97,52	0,392
DE	SPR/3BCD-C	papalina	vode Unije podrazdelkov 22–32	16 698,104	15 228,701	0	91,20	1 469,403
DE	WHB/*05-F.	sinji mol	vode Ferskih otokov (posebni pogoj za WHB/1X14)	4 108,273	1 072,776	0	26,11	410,827
DE	WHG/2AC4.	mol	4; vode Unije območja 2a	448,597	60,439	38,781	22,12	44,860
DE	WHG/56-14	mol	6; vode Unije in mednarodne vode območja 5b; mednarodne vode območij 12 in 14	0,110	0	0	0	0,011
DK	COD/03AN.	trska	Skagerrak	6 883,142	4221,317	0	61,33	688,314
DK	COD/2A3AX4	trska	4; vode Unije območja 2a; del območja 3a, ki ne spada v Skagerrak in Kattegat	7 783,297	2 030,700	3 460,877	70,56	778,330
DK	GHL/2A-C46	grenlandska morska plošča	vode Unije območij 2a in 4; vode Unije in mednarodne vode območij 5b in 6	17,778	0,001	0	0,01	1,778
DK	HAD/03A.	vahnja	3a	2 282,198	563,786	0	24,70	228,220
DK	HAD/2AC4.	vahnja	4; vode Unije območja 2a	1 796,523	264,354	853,336	62,21	179,652
DK	HAD/5BC6A.	vahnja	vode Unije in mednarodne vode območij 6b in 6a	1,330	0,750	0	56,39	0,133
DK	HER/*04B.	sled	4b (posebni pogoj za HER/4CXB7D)	926,369	0	0	0	92,637
DK	HER/*04-C.	sled	vode Unije območja 4 (posebni pogoj za HER/03A.)	8 929,906	8 328,257	0	93,26	601,649
DK	HER/*25B-F	sled	območje 2, območje 5b severno od 62° S (vode Ferskih otokov) (posebni pogoj za HER/1/2-)	2 491,158	0	0	0	249,116
DK	HER/03A.	sled	3a	12 586,905	1 744,028	8 328,257	80,02	1 258,691
DK	HER/03A-BC	sled	3a	6 315,259	364,862	0	5,78	631,526
DK	HER/1/2-	sled	vode Unije, vode Ferskih otokov, norveške vode ter mednarodne vode območij 1 in 2	17 810,134	17 051,626	0	95,74	758,508
DK	HER/2A47DX	sled	območji 4 in 7d ter vode Unije območja 2a	10 385,789	8 549,477	0	82,32	1 038,579
DK	HER/3D-R30	sled	vode Unije podrazdelkov 25–27, 28.2, 29 in 32	13 158,086	11 848,401	0	90,05	1 309,685
DK	HER/4AB.	sled	vode Unije in norveške vode območja 4 severno od 53° 30′ S	130 414,230	114 965,013	753,001	88,73	13 041,423
DK	HER/4CXB7D	sled	območji 4c in 7d, razen staleža v Blackwater	938,480	2,035	0	0,22	93,848
DK	HKE/*03A.	oslič	območje 3a (posebni pogoj za HKE/2AC4-C)	235,928	0	0	0	23,593
DK	HKE/03A.	oslič	3a	1 714,839	568,439	0	33,15	171,484
DK	HKE/2AC4-C	oslič	vode Unije območij 2a in 4	2 363,106	560,737	0	23,73	236,311
DK	HKE/571214	oslič	območji 6 in 7; vode Unije in mednarodne vode območja 5b; mednarodne vode območij 12 in 14	3,104	2,600	0	83,76	0,310
DK	JAX/*4BC7D	šur in z njim povezan prilov	vode Unije območij 4b, 4c in 7d (posebni pogoj za JAX/2A-14)	539,480	0	0	0	53,948
DK	JAX/2A-14	šur in z njim povezan prilov	vode Unije območij 2a, 4a, 6, 7a–c,7e–k, 8a, 8b, 8d in 8e; vode Unije in mednarodne vode območja 5b; mednarodne vode območij 12 in 14	11 398,686	6 051,438	0	53,09	1 139,869
DK	LEZ/2AC4-C	krilati rombi	vode Unije območij 2a in 4	63,774	44,271	0	69,42	6,377
DK	MAC/*02AN-	skuša	norveške vode območja 2a (posebni pogoj za MAC/2A34.)	2 405,000	0	0	0	240,500
DK	MAC/*2A6.	skuša	območje 6, mednarodne vode območja 2a (posebni pogoj za MAC/2A34.)	11 190,000	3 984,698	0	35,61	1 119,000
DK	MAC/*3A4BC	skuša	območji 3a in 4bc (posebni pogoj za MAC/2A34.)	2 028,762	762,531	0	37,59	202,876
DK	MAC/*4A-EN	skuša	vode Unije območja 2a; vode Unije in norveške vode območja 4a (posebni pogoj za MAC/2CX14-)	2 554,430	0	0	0	255,443
DK	MAC/*FRO1	skuša	vode Ferskih otokov (posebni pogoj za MAC/2A34.)	2 456,000	0	0	0	245,600
DK	MAC/2A34.	skuša	območji 3a in 4; vode Unije območij 2a, 3b, 3c in podrazdelkov 22–32	13 930,055	9 122,582	4747,229	99,57	60,244
DK	MAC/2A4A-N	skuša	norveške vode območij 2a in 4a	12 539,676	12 529,570	0	99,92	10,106
DK	MAC/2CX14-	skuša	območja 6, 7, 8a, 8b, 8d in 8e; vode Unije in mednarodne vode območja 5b; mednarodne vode območij 2a, 12 in 14	4 298,986	4 225,523	0	98,29	73,463
DK	NEP/03A.	škamp	3a	9 645,632	5 138,748	0	53,28	964,563
DK	NEP/2AC4-C	škamp	vode Unije območij 2a in 4	1 394,844	58,896	0	4,22	139,484
DK	PLE/03AN.	morska plošča	Skagerrak	13 514,240	4 362,259	0	32,28	1 351,424
DK	PLE/03AS.	morska plošča	Kattegat	1 549,490	479,366	0	30,94	154,949
DK	PLE/2A3AX4	morska plošča	4; vode Unije območja 2a; del območja 3a, ki ne spada v Skagerrak in Kattegat	23 678,404	4 887,871	4 781,723	40,84	2 367,840
DK	PLE/3BCD-C	morska plošča	vode Unije podrazdelkov 22–32	5 405,970	2 402,417	0	44,44	540,597
DK	POK/2C3A4.	saj	območji 3a in 4; vode Unije območja 2a	7 755,811	6 844,467	0	88,25	775,581
DK	POK/56-14	saj	6; vode Unije in mednarodne vode območij 5b, 12 in 14	1,605	1,268	0	79,00	0,161
DK	SOL/24-C.	morski list	vode Unije območij 2a in 4	679,100	367,357	0	54,09	67,910
DK	SOL/3ABC24	morski list	območje 3a; vode Unije podrazdelkov 22–24	421,819	353,840	0	83,88	42,182
DK	SPR/3BCD-C	papalina	vode Unije podrazdelkov 22–32	27 307,558	24 577,085	0	90,00	2 730,473
DK	WHB/*05-F.	sinji mol	vode Ferskih otokov (posebni pogoj za WHB/1X14)	541,606	0	0	0	54,161
DK	WHG/2AC4.	mol	4; vode Unije območja 2a	1 953,310	171,491	67,004	12,21	195,331
DK	WHG/7X7A-C	mol	območja 7b, 7c, 7d, 7e, 7f, 7g, 7h, 7j in 7k	1,000	0,794	0	79,40	0,100
EE	BLI/5B67-	modri leng	vode Unije in mednarodne vode območij 5b, 6 in 7	18,880	0	0	0	1,888
EE	HER/03D.RG	sled	podrazdelek 28.1	13 170,008	12 520,836	0	95,07	649,172
EE	HER/3D-R30	sled	vode Unije podrazdelkov 25–27, 28.2, 29 in 32	26 957,499	22 205,217	0	82,37	2 695,750
EE	SPR/3BCD-C	papalina	vode Unije podrazdelkov 22–32	31 084,876	29 625,552	0	95,31	1 459,324
ES	ALF/3X14-	sluzoglavke	vode Unije in mednarodne vode območij III, IV, V, VI, VII, VIII, IX, X, XII in XIV	80,320	72,044	0	89,70	8,032
ES	ANE/08.	sardon	8	27 753,493	27 614,827	0	99,50	138,666
ES	ANF/8C3411	morska spaka	območja 8c, 9 in 10; vode Unije območja CECAF 34.1.1	3 582,444	1 536,966	0	42,90	358,244
ES	BLI/5B67-	modri leng	vode Unije in mednarodne vode območij 5b, 6 in 7	396,998	134,928	0	33,99	39,700
ES	BSF/56712-	črni morski meč	vode Unije in mednarodne vode območij V, VI, VII in XII	295,428	258,682	0	87,56	29,543
ES	BSF/8910-	črni morski meč	vode Unije in mednarodne vode območij VIII, IX in X	74,478	66,582	0	89,40	7,448
ES	GHL/2A-C46	grenlandska morska plošča	vode Unije območij 2a in 4; vode Unije in mednarodne vode območij 5b in 6	68,535	30,194	0	44,06	6,854
ES	HAD/5BC6A.	vahnja	vode Unije in mednarodne vode območij 6b in 6a	31,107	27,332	0	87,86	3,111
ES	HER/*25B-F	sled	območje 2, območje 5b severno od 62° S (vode Ferskih otokov) (posebni pogoj za HER/1/2-)	5,000	0	0	0	0,500
ES	HER/1/2-	sled	vode Unije, vode Ferskih otokov, norveške vode ter mednarodne vode območij 1 in 2	35,432	0	0	0	3,543
ES	HKE/*57-14	oslič	območji 6 in 7; vode Unije in mednarodne vode območja 5b; mednarodne vode območij 12 in 14 (posebni pogoj za HKE/8ABDE.)	4 219,400	2 378,000	0	56,36	421,940
ES	HKE/*8ABDE	oslič	območja 8a, 8b, 8d in 8e (posebni pogoj za HKE/571214)	3 325,230	216,000	0	6,50	332,523
ES	HKE/8ABDE.	oslič	območja 8a, 8b, 8d in 8e	14 913,441	8 889,383	2 378,000	75,55	1 491,344
ES	HKE/8C3411	oslič	območja 8c, 9 in 10; vode Unije območja CECAF 34.1.1	7 591,567	6 466,076	0	85,17	759,157
ES	JAX/*08C	šur	območje 8c (posebni pogoj za JAX/09.)	2 323,177	2 090,000	0	89,96	232,318
ES	JAX/*08C2.	šur in z njim povezan prilov	območje 8c (posebni pogoj za JAX/2A-14)	8 227,267	7 400,000	0	89,94	822,727
ES	JAX/*09.	šur	območje 9 (posebni pogoj za JAX/08C.)	784,528	0	0	0	78,453
ES	JAX/08C.	šur	območje 8c	15 692,080	12 235,671	0	77,97	1 569,208
ES	JAX/09.	šur	9	24 863,885	16 575,953	2 090,000	75,07	2 486,389
ES	JAX/2A-14	šur in z njim povezan prilov	vode Unije območij 2a, 4a, 6, 7a–c,7e–k, 8a, 8b, 8d in 8e; vode Unije in mednarodne vode območja 5b; mednarodne vode območij 12 in 14	9 789,557	477,878	7 400,000	80,47	978,956
ES	LEZ/*8ABDE.	krilati rombi	območja 8a, 8b, 8d in 8e (posebni pogoj za LEZ/07.)	836,250	37,834	0	4,52	83,625
ES	LEZ/56-14	krilati rombi	vode Unije in mednarodne vode območja 5b; 6; mednarodne vode območij 12 in 14	688,040	323,245	0	46,98	68,804
ES	LEZ/8ABDE.	krilati rombi	območja 8a, 8b, 8d in 8e	551,524	507,491	0	92,02	44,033
ES	LEZ/8C3411	krilati rombi	območja 8c, 9 in 10; vode Unije območja CECAF 34.1.1	1 349,508	847,038	0	62,77	134,951
ES	MAC/*08B.	skuša	območje 8b (posebni pogoj za MAC/8C3411)	2 936,352	0	0	0	293,635
ES	MAC/*8ABD.	skuša	območja 8a, 8b in 8d (posebni pogoj za MAC/8C3411)	8 741,172	0	0	0	874,117
ES	MAC/2CX14-	skuša	območja 6, 7, 8a, 8b, 8d in 8e; vode Unije in mednarodne vode območja 5b; mednarodne vode območij 2a, 12 in 14	1 511,801	1 311,468	0	86,75	151,180
ES	MAC/8C3411	skuša	območja 8c, 9 in 10; vode Unije območja CECAF 34.1.1	30 008,507	28 784,005	0	95,92	1 224,502
ES	NEP/07.	škamp	7	1 693,642	27,263	158,375	10,96	169,364
ES	NEP/5BC6.	škamp	6; vode Unije in mednarodne vode območja 5b	109,962	0,061	0	0,06	10,996
ES	NEP/8ABDE.	škamp	območja 8a, 8b, 8d in 8e	36,451	0	0	0	3,645
ES	OTH/*08C2	prilov merjaščevke in mola	območje 8c (posebni pogoj za JAX/2A-14)	284,008	0	0	0	28,401
ES	OTH/*2A-14	prilov merjaščevke, vahnje, mola in skuše	vode Unije območij 2a, 4a, 6, 7a–c,7e–k, 8a, 8b, 8d in 8e; vode Unije in mednarodne vode območja 5b; mednarodne vode območij 12 in 14 (posebni pogoj za JAX/2A-14)	568,015	0	0	0	56,802
ES	POK/56-14	saj	6; vode Unije in mednarodne vode območij 5b, 12 in 14	19,288	6,772	0	35,11	1,929
ES	RHG/5B67-	čebulastooki repak	vode Unije in mednarodne vode območij Vb, VI in VII (posebni pogoj za RNG/5B67-)	0,500	0	0	0	0,050
ES	RHG/8X14-	čebulastooki repak	vode Unije in mednarodne vode območij VIII, IX, X, XII in XIV (posebni pogoj za RNG/8X14-)	15,080	0	0	0	1,508
ES	RNG/*5B67-	okroglonosi repak	vode Unije in mednarodne vode območij Vb, VI in VII (posebni pogoj za RNG/8X14-)	153,200	0	0	0	15,320
ES	RNG/*8X14-	okroglonosi repak	vode Unije in mednarodne vode območij VIII, IX, X, XII in XIV (posebni pogoj za RNG/5B67-)	5,780	0	0	0	0,578
ES	RNG/5B67-	okroglonosi repak	vode Unije in mednarodne vode območij Vb, VI in VII	396,891	285,910	0	72,04	39,689
ES	RNG/8X14-	okroglonosi repak	vode Unije in mednarodne vode območij VIII, IX, X, XII in XIV	2 289,293	924,220	0	40,37	228,929
ES	SBR/09-	okati ribon	vode Unije in mednarodne vode območja IX	101,722	30,106	11,496	40,90	10,172
ES	SBR/10-	okati ribon	vode Unije in mednarodne vode območja X	5,557	0	0	0	0,556
ES	SBR/678-	okati ribon	vode Unije in mednarodne vode območij VI, VII in VIII	115,150	107,872	0	93,68	7,278
ES	SOL/8AB.	morski list	območji 8a in 8b	8,132	7,837	0	96,37	0,295
ES	WHB/*05-F.	sinji mol	vode Ferskih otokov (posebni pogoj za WHB/1X14)	1 343,510	0	0	0	134,351
ES	WHB/1X14	sinji mol	vode Unije in mednarodne vode območij 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8a, 8b, 8d, 8e, 12 in 14	853,297	766,876	0	89,87	85,330
ES	WHB/8C3411	sinji mol	območja 8c, 9 in 10; vode Unije območja CECAF 34.1.1	47 848,098	21 175,883	0	44,26	4 784,810
ES	WHG/56-14	mol	6; vode Unije in mednarodne vode območja 5b; mednarodne vode območij 12 in 14	0,031	0	0	0	0,003
FI	HER/30/31.	sled	podrazdelka 30 in 31	92 351,839	80 970,999	0	87,68	9 235,184
FI	HER/3D-R30	sled	vode Unije podrazdelkov 25–27, 28.2, 29 in 32	54 745,026	45 908,600	0	83,86	5 474,503
FR	ALF/3X14-	sluzoglavke	vode Unije in mednarodne vode območij III, IV, V, VI, VII, VIII, IX, X, XII in XIV	18,900	14,757	0	78,08	1,890
FR	ANE/08.	sardon	8	5 609,698	3 141,550	0	56	560,970
FR	ANF/8C3411	morska spaka	območja 8c, 9 in 10; vode Unije območja CECAF 34.1.1	58,878	28,689	0	48,73	5,888
FR	BLI/5B67-	modri leng	vode Unije in mednarodne vode območij 5b, 6 in 7	8 776,985	1 324,221	0	15,09	877,699
FR	BSF/56712-	črni morski meč	vode Unije in mednarodne vode območij V, VI, VII in XII	2 425,944	1 605,352	0	66,17	242,594
FR	BSF/8910-	črni morski meč	vode Unije in mednarodne vode območij VIII, IX in X	25,922	9,735	0	37,55	2,592
FR	COD/07A.	trska	7a	25,711	0	0	0	2,571
FR	COD/07D.	trska	območje 7d	1 642,038	35,052	0	2,13	164,204
FR	COD/2A3AX4	trska	4; vode Unije območja 2a; del območja 3a, ki ne spada v Skagerrak in Kattegat	1 603,130	588,390	0	36,70	160,313
FR	COD/7XAD34	trska	območja 7b, 7c, 7e–k, 8, 9 in 10; vode Unije območja CECAF 34.1.1	2 202,064	519,775	0	23,60	220,206
FR	GHL/2A-C46	grenlandska morska plošča	vode Unije območij 2a in 4; vode Unije in mednarodne vode območij 5b in 6	363,442	189,970	0	52,27	36,344
FR	HAD/*2AC4.	vahnja	4; vode Unije območja 2a (posebni pogoj za HAD/5BC6A.)	27,740	0	0	0	2,774
FR	HAD/07 A.	vahnja	7a	201,850	0	0	0	20,185
FR	HAD/2AC4.	vahnja	4; vode Unije območja 2a	920,140	203,465	0	22,11	92,014
FR	HAD/5BC6A.	vahnja	vode Unije in mednarodne vode območij 6b in 6a	269,542	66,170	0	24,55	26,954
FR	HAD/6B1214	vahnja	vode Unije in mednarodne vode območij 6b, 12 in 14	599,411	0	0	0	59,941
FR	HER/*04B.	sled	4b (posebni pogoj za HER/4CXB7D)	9 065,005	3 051,996	0	33,67	906,501
FR	HER/*25B-F	sled	območje 2, območje 5b severno od 62° S (vode Ferskih otokov) (posebni pogoj za HER/1/2-)	59,000	0	0	0	5,900
FR	HER/1/2-	sled	vode Unije, vode Ferskih otokov, norveške vode ter mednarodne vode območij 1 in 2	0,200	0	0	0	0,020
FR	HER/2A47DX	sled	območji 4 in 7d ter vode Unije območja 2a	54,328	0	0	0	5,433
FR	HER/4AB.	sled	vode Unije in norveške vode območja 4 severno od 53° 30′ S	19 509,994	17 531,200	0	89,86	1 950,999
FR	HER/4CXB7D	sled	območji 4c in 7d, razen staleža v Blackwater	17 904,656	10 731,228	3 051,996	76,98	1 790,466
FR	HER/7G-K.	sled	območja 7g, 7h, 7j in 7k	680,299	2,006	0	0,29	68,030
FR	HKE/*03A.	oslič	območje 3a (posebni pogoj za HKE/2AC4-C)	52,277	0	0	0	5,228
FR	HKE/*57-14	oslič	območji 6 in 7; vode Unije in mednarodne vode območja 5b; mednarodne vode območij 12 in 14 (posebni pogoj za HKE/8ABDE.)	7 601,051	0	0	0	760,105
FR	HKE/*8ABDE	oslič	območja 8a, 8b, 8d in 8e (posebni pogoj za HKE/571214)	3 326,972	0	0	0	332,697
FR	HKE/2AC4-C	oslič	vode Unije območij 2a in 4	2 978,608	2 691,260	0	90,35	287,348
FR	HKE/571214	oslič	območji 6 in 7; vode Unije in mednarodne vode območja 5b; mednarodne vode območij 12 in 14	29 082,551	19 815,129	0	68,13	2 908,255
FR	HKE/8ABDE.	oslič	območja 8a, 8b, 8d in 8e	32 401,216	16 408,122	0	50,64	3 240,122
FR	HKE/8C3411	oslič	območja 8c, 9 in 10; vode Unije območja CECAF 34.1.1	341,118	59,875	0	17,55	34,112
FR	JAX/08C.	šur	območje 8c	271,524	1,303	0	0,48	27,152
FR	LEZ/*8ABDE.	krilati rombi	območja 8a, 8b, 8d in 8e (posebni pogoj za LEZ/07.)	1 402,705	686,214	0	48,92	140,271
FR	LEZ/07.	krilati rombi	7	5 361,809	3 441,945	686,214	76,99	536,181
FR	LEZ/2AC4-C	krilati rombi	vode Unije območij 2a in 4	81,961	69,068	0	84,27	8,196
FR	LEZ/56-14	krilati rombi	vode Unije in mednarodne vode območja 5b; 6; mednarodne vode območij 12 in 14	2 644,947	117,242	0	4,43	264,495
FR	LEZ/8ABDE.	krilati rombi	območja 8a, 8b, 8d in 8e	805,879	717,271	0	89	80,588
FR	LEZ/8C3411	krilati rombi	območja 8c, 9 in 10; vode Unije območja CECAF 34.1.1	49,972	1,468	0	2,94	4,997
FR	MAC/*02AN-	skuša	norveške vode območja 2a (posebni pogoj za MAC/2A34.)	248,100	0	0	0	24,810
FR	MAC/*08B.	skuša	območje 8b (posebni pogoj za MAC/8C3411)	19,312	0	0	0	1,931
FR	MAC/*2AN-	skuša	norveške vode območja 2a (posebni pogoj za MAC/2CX14-)	1 264,400	0	0	0	126,440
FR	MAC/*8ABD.	skuša	območja 8a, 8b in 8d (posebni pogoj za MAC/8C3411)	58,355	0	0	0	5,836
FR	MAC/*FRO1	skuša	vode Ferskih otokov (posebni pogoj za MAC/2A34.)	252,800	0	0	0	25,280
FR	MAC/*FRO2	skuša	vode Ferskih otokov (posebni pogoj za MAC/2CX14-)	1 292,800	0	0	0	129,280
FR	MAC/8C3411	skuša	območja 8c, 9 in 10; vode Unije območja CECAF 34.1.1	232,094	107,926	0	46,50	23,209
FR	NEP/*07U16	škamp	funkcionalna enota 16 podobmočja ICES 7 (posebni pogoj za NEP/07.)	118,556	0	0	0	11,856
FR	NEP/07.	škamp	7	7 742,863	285,176	0	3,68	774,286
FR	NEP/2AC4-C	škamp	vode Unije območij 2a in 4	162,840	71,701	0	44,03	16,284
FR	NEP/5BC6.	škamp	6; vode Unije in mednarodne vode območja 5b	112,769	0	0	0	11,277
FR	NEP/8ABDE.	škamp	območja 8a, 8b, 8d in 8e	4 005,488	2 172,779	0	54,25	400,549
FR	PLE/07A.	morska plošča	7a	21,334	0	0	0	2,133
FR	PLE/2A3AX4	morska plošča	4; vode Unije območja 2a; del območja 3a, ki ne spada v Skagerrak in Kattegat	1 364,114	112,278	0	8,23	136,411
FR	PLE/7DE.	morska plošča	območji 7d in 7e	5 908,607	2 288,899	0	38,74	590,861
FR	POK/2C3A4.	saj	območji 3a in 4; vode Unije območja 2a	24 225,974	13 434,241	0	55,45	2 422,597
FR	POK/56-14	saj	6; vode Unije in mednarodne vode območij 5b, 12 in 14	6 204,164	3 652,773	0	58,88	620,416
FR	RNG/*5B67-	okroglonosi repak	vode Unije in mednarodne vode območij Vb, VI in VII (posebni pogoj za RNG/8X14-)	7,891	0	0	0	0,789
FR	RNG/*8X14-	okroglonosi repak	vode Unije in mednarodne vode območij VIII, IX, X, XII in XIV (posebni pogoj za RNG/5B67-)	285,718	0	0	0	28,572
FR	RNG/5B67-	okroglonosi repak	vode Unije in mednarodne vode območij Vb, VI in VII	2 857,182	173,520	7,392	6,33	285,718
FR	RNG/8X14-	okroglonosi repak	vode Unije in mednarodne vode območij VIII, IX, X, XII in XIV	78,911	0,007	0,22	0,29	7,891
FR	SBR/678-	okati ribon	vode Unije in mednarodne vode območij VI, VII in VIII	23,448	23,234	0	99,09	0,214
FR	SOL/07E.	morski list	območje 7e	334,045	216,604	0	64,84	33,405
FR	SOL/7FG.	morski list	območji 7f in 7g	65,428	44,107	0	67,41	6,543
FR	SOL/8AB.	morski list	območji 8a in 8b	3 585,061	3 164,801	0	88,28	358,506
FR	WHB/*05-F	sinji mol	vode Ferskih otokov (posebni pogoj za WHB/1X14)	3 601,250	1 266,963	0	35,18	360,125
FR	WHG/07A.	mol	7a	3,332	0	0	0	0,333
FR	WHG/2AC4.	mol	4; vode Unije območja 2a	3 083,670	917,760	0	29,76	308,367
FR	WHG/56-14	mol	6; vode Unije in mednarodne vode območja 5b; mednarodne vode območij 12 in 14	17,371	1,872	0	10,78	1,737
FR	WHG/7X7A-C	mol	območja 7b, 7c, 7d, 7e, 7f, 7g, 7h, 7j in 7k	15 439,494	6 385,566	0	41,36	1 543,949
IE	BLI/5B67-	modri leng	vode Unije in mednarodne vode območij 5b, 6 in 7	33,345	0	0	0	3,335
IE	BSF/56712-	črni morski meč	vode Unije in mednarodne vode območij V, VI, VII in XII	2,011	0	0	0	0,201
IE	COD/07A.	trska	7a	467,076	106,470	0	22,80	46,708
IE	COD/7XAD34	trska	območja 7b, 7c, 7e–k, 8, 9 in 10; vode Unije območja CECAF 34.1.1	837,095	729,354	0	87,13	83,710
IE	GHL/2A-C46	grenlandska morska plošča	vode Unije območij 2a in 4; vode Unije in mednarodne vode območij 5b in 6	1,128	0	0	0	0,113
IE	HER/1/2-	sled	vode Unije, vode Ferskih otokov, norveške vode ter mednarodne vode območij 1 in 2	2 698,699	2 428,484	0	89,99	269,870
IE	HER/4AB.	sled	vode Unije in norveške vode območja 4 severno od 53° 30′ S	572,884	515,034	0	89,90	57,288
IE	HER/7G-K.	sled	območja 7g, 7h, 7j in 7k	10 179,707	4 187,598	0	41,14	1 017,971
IE	JAX/2A-14	šur in z njim povezan prilov	vode Unije območij 2a, 4a, 6, 7a–c,7e–k, 8a, 8b, 8d in 8e; vode Unije in mednarodne vode območja 5b; mednarodne vode območij 12 in 14	28 162,832	25 347,148	0	90	2 815,684
IE	LEZ/07.	krilati rombi	7	2 487,151	2 239,119	0	90,03	248,032
IE	LEZ/56-14	krilati rombi	vode Unije in mednarodne vode območja 5b; 6; mednarodne vode območij 12 in 14	822,448	740,908	0	90,09	81,540
IE	MAC/*2AN-	skuša	norveške vode območja 2a (posebni pogoj za MAC/2CX14-)	6 399,754	0	0	0	639,975
IE	MAC/*4A-EN	skuša	vode Unije območja 2a; vode Unije in norveške vode območja 4a (posebni pogoj za MAC/2CX14-)	47 004,647	24 566,516	0	52,26	4 700,465
IE	MAC/*FRO2	skuša	vode Ferskih otokov (posebni pogoj za MAC/2CX14-)	6 523,620	0	0	0	652,362
IE	NEP/5BC6.	škamp	6; vode Unije in mednarodne vode območja 5b	188,645	65,099	0	34,51	18,865
IE	PLE/07A.	morska plošča	7a	1 334,634	320,468	0	24,01	133,463
IE	POK/56-14	saj	6; vode Unije in mednarodne vode območij 5b, 12 in 14	365,688	231,486	0	63,30	36,569
IE	RHG/5B67-	čebulastooki repak	vode Unije in mednarodne vode območij Vb, VI in VII (posebni pogoj za RNG/5B67-)	2,030	0	0	0	0,203
IE	RHG/8X14-	čebulastooki repak	vode Unije in mednarodne vode območij VIII, IX, X, XII in XIV (posebni pogoj za RNG/8X14-)	0,030	0	0	0	0,003
IE	RNG/5B67-	okroglonosi repak	vode Unije in mednarodne vode območij Vb, VI in VII	33,100	0,006	0	0,02	3,310
IE	RNG/8X14-	okroglonosi repak	vode Unije in mednarodne vode območij VIII, IX, X, XII in XIV	3,455	0	0	0	0,346
IE	WHB/1X14	sinji mol	vode Unije in mednarodne vode območij 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8a, 8b, 8d, 8e, 12 in 14	54 899,543	49 902,733	0	90,90	4 996,810
IE	WHG/07A.	mol	7a	50,595	43,540	0	86,06	5,060
IE	WHG/7X7A-C	mol	območja 7b, 7c, 7d, 7e, 7f, 7g, 7h, 7j in 7k	6 977,282	4 633,955	0	66,41	697,728
NL	COD/03AN.	trska	Skagerrak	75,010	57,875	0	77,16	7,501
NL	COD/07A.	trska	7a	2,000	0	0	0	0,200
NL	COD/07D.	trska	območje 7d	48,615	8,135	0	16,73	4,862
NL	COD/2A3AX4	trska	4; vode Unije območja 2a; del območja 3a, ki ne spada v Skagerrak in Kattegat	1 690,786	345,580	130,330	28,15	169,079
NL	COD/7XAD34	trska	območja 7b, 7c, 7e–k, 8, 9 in 10; vode Unije območja CECAF 34.1.1	1,016	0,456	0	44,88	0,102
NL	GHL/2A-C46	grenlandska morska plošča	vode Unije območij 2a in 4; vode Unije in mednarodne vode območij 5b in 6	2,625	1,474	0	56,15	0,263
NL	HAD/03A.	vahnja	3a	4,056	3,968	0	97,83	0,088
NL	HAD/2AC4.	vahnja	4; vode Unije območja 2a	194,495	49,814	50,640	51,65	19,450
NL	HAD/7X7A34	vahnja	območja 7b–k, 8,9 in 10; vode Unije območja CECAF 34.1.1	7,410	7,338	0	99,03	0,072
NL	HER/1/2-	sled	vode Unije, vode Ferskih otokov, norveške vode ter mednarodne vode območij 1 in 2	4 368,591	3 642,760	503,600	94,91	222,231
NL	HER/2A47DX	sled	območji 4 in 7d ter vode Unije območja 2a	103,262	32,390	0	31,37	10,326
NL	HER/4AB.	sled	vode Unije in norveške vode območja 4 severno od 53° 30′ S	83 660,191	78 157,441	0	93,42	5 502,750
NL	HER/7G-K.	sled	območja 7g, 7h, 7j in 7k	829,198	438,964	0	52,94	82,920
NL	HKE/2AC4-C	oslič	vode Unije območij 2a in 4	125,105	39,437	8,958	38,68	12,511
NL	HKE/571214	oslič	območji 6 in 7; vode Unije in mednarodne vode območja 5b; mednarodne vode območij 12 in 14	1 484,812	429,868	0	28,95	148,481
NL	HKE/8ABDE.	oslič	območja 8a, 8b, 8d in 8e	42,278	0	0	0	4,228
NL	JAX/2A-14	šur in z njim povezan prilov	vode Unije območij 2a, 4a, 6, 7a–c,7e–k, 8a, 8b, 8d in 8e; vode Unije in mednarodne vode območja 5b; mednarodne vode območij 12 in 14	36 350,487	25 344,290	2 414,244	76,36	3 635,049
NL	LEZ/2AC4-C	krilati rombi	vode Unije območij 2a in 4	13,520	4,324	0	31,98	1,352
NL	MAC/2CX14-	skuša	območja 6, 7, 8a, 8b, 8d in 8e; vode Unije in mednarodne vode območja 5b; mednarodne vode območij 2a, 12 in 14	26 986,657	13 030,288	12 579,712	94,90	1 376,657
NL	MAC/8C3411	skuša	območja 8c, 9 in 10; vode Unije območja CECAF 34.1.1	358,677	0	356,478	99,39	2,199
NL	NEP/2AC4-C	škamp	vode Unije območij 2a in 4	1 164,977	826,308	0	70,93	116,498
NL	PLE/03AN.	morska plošča	Skagerrak	2 578,720	1 526,370	0	59,19	257,872
NL	PLE/07A.	morska plošča	7a	0,995	0	0	0	0,100
NL	PLE/2A3AX4	morska plošča	4; vode Unije območja 2a; del območja 3a, ki ne spada v Skagerrak in Kattegat	51 466,950	22 658,378	0	44,03	5 146,695
NL	PLE/7DE.	morska plošča	območji 7d in 7e	105,249	94,435	0	89,73	10,525
NL	POK/56-14	saj	6; vode Unije in mednarodne vode območij 5b, 12 in 14	117,145	100,261	0	85,59	11,715
NL	SOL/24-C.	morski list	vode Unije območij 2a in 4	12 852,955	8 335,970	0	64,86	1 285,296
NL	SOL/3ABC24	morski list	območje 3a; vode Unije podrazdelkov 22–24	40,647	40,574	0	99,82	0,073
NL	WHG/2AC4.	mol	4; vode Unije območja 2a	1 188,600	647,804	1,364	54,62	118,860
NL	WHG/7X7A-C	mol	območja 7b, 7c, 7d, 7e, 7f, 7g, 7h, 7j in 7k	553,243	494,265	0	89,34	55,324
PL	HER/3D-R30	sled	vode Unije podrazdelkov 25–27, 28.2, 29 in 32	58 775,811	49 537,492	0	84,28	5 877,581
PL	SPR/3BCD-C	papalina	vode Unije podrazdelkov 22–32	77 568,491	74 151,750	0	95,60	3 416,741
PT	ANF/8C3411	morska spaka	območja 8c, 9 in 10; vode Unije območja CECAF 34.1.1	726,896	435,799	0	59,95	72,690
PT	BSF/8910-	črni morski meč	vode Unije in mednarodne vode območij VIII, IX in X	3 267,934	1 827,440	0	55,92	326,793
PT	HER/1/2-	sled	vode Unije, vode Ferskih otokov, norveške vode ter mednarodne vode območij 1 in 2	0,431	0	0	0	0,043
PT	HKE/8C3411	oslič	območja 8c, 9 in 10; vode Unije območja CECAF 34.1.1	2 474,241	1 741,283	0	70,38	247,424
PT	JAX/08C.	šur	območje 8c	1 549,963	532,237	0	34,34	154,996
PT	JAX/09.	šur	9	38 774,125	19 225,896	0	49,58	3 877,413
PT	JAX/2A-14	šur in z njim povezan prilov	vode Unije območij 2a, 4a, 6, 7a–c,7e–k, 8a, 8b, 8d in 8e; vode Unije in mednarodne vode območja 5b; mednarodne vode območij 12 in 14	0,402	0	0	0	0,040
PT	LEZ/8C3411	krilati rombi	območja 8c, 9 in 10; vode Unije območja CECAF 34.1.1	101,084	90,764	0	89,79	10,108
PT	MAC/8C3411	skuša	območja 8c, 9 in 10; vode Unije območja CECAF 34.1.1	5 704,935	4 924,715	0	86,32	570,494
PT	SBR/09-	okati ribon	vode Unije in mednarodne vode območja IX	71,122	68,156	0,018	95,86	2,948
PT	SBR/10-	okati ribon	vode Unije in mednarodne vode območja X	531,232	447,739	0	84,28	53,123
PT	WHB/1X14	sinji mol	vode Unije in mednarodne vode območij 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8a, 8b, 8d, 8e, 12 in 14	1,455	0	0	0	0,146
PT	WHB/8C3411	sinji mol	območja 8c, 9 in 10; vode Unije območja CECAF 34.1.1	11 796,303	3 800,215	0	32,22	1 179,630
SE	COD/03AN.	trska	Skagerrak	1 166,102	670,240	0	57,48	116,610
SE	COD/2A3AX4	trska	4; vode Unije območja 2a; del območja 3a, ki ne spada v Skagerrak in Kattegat	53,451	38,929	0	72,83	5,345
SE	HAD/03A.	vahnja	3a	268,679	142,556	0	53,06	26,868
SE	HAD/2AC4.	vahnja	4; vode Unije območja 2a	183,231	8,009	0	4,37	18,323
SE	HER/03A.	sled	3a	31 381,211	17 325,858	11 832,339	92,92	2 223,014
SE	HER/03A-BC	sled	3a	1 016,770	56,020	0	5,51	101,677
SE	HER/1/2-	sled	vode Unije, vode Ferskih otokov, norveške vode ter mednarodne vode območij 1 in 2	485,797	0	445,006	91,60	40,791
SE	HER/2A47DX	sled	območji 4 in 7d ter vode Unije območja 2a	150,764	123,430	0	81,87	15,076
SE	HER/30/31.	sled	podrazdelka 30 in 31	18 918,855	16 508,830	0	87,26	1 891,886
SE	HER/3D-R30	sled	vode Unije podrazdelkov 25–27, 28.2, 29 in 32	74 627,970	68 722,415	0	92,09	5 905,555
SE	HER/4AB.	sled	vode Unije in norveške vode območja 4 severno od 53° 30′ S	7 343,533	6 646,200	19,179	90,77	678,154
SE	HKE/03A.	oslič	3a	274,946	78,758	0	28,64	27,495
SE	JAX/2A-14	šur in z njim povezan prilov	vode Unije območij 2a, 4a, 6, 7a–c,7e–k, 8a, 8b, 8d in 8e; vode Unije in mednarodne vode območja 5b; mednarodne vode območij 12 in 14	112,694	0	0	0	11,269
SE	MAC/2A34.	skuša	območji 3a in 4; vode Unije območij 2a, 3b, 3c in podrazdelkov 22–32	4 170,545	3 693,855	366,487	97,36	110,203
SE	NEP/03A.	škamp	3a	3 451,775	1 860,111	0	53,89	345,178
SE	PLE/03AN.	morska plošča	Skagerrak	718,510	79,231	0	11,03	71,851
SE	PLE/03AS.	morska plošča	Kattegat	173,750	51,410	0	29,59	17,375
SE	PLE/3BCD-C	morska plošča	vode Unije podrazdelkov 22–32	147,281	37,491	0	25,46	14,728
SE	POK/2C3A4.	saj	območji 3a in 4; vode Unije območja 2a	660,527	555,178	0	84,05	66,053
SE	SOL/3ABC24	morski list	območje 3a; vode Unije podrazdelkov 22–24	28,978	16,027	0	55,31	2,898
SE	SPR/3BCD-C	papalina	vode Unije podrazdelkov 22–32	53 773,703	49 133,279	0	91,37	4 640,424
SE	WHB/1X14	sinji mol	vode Unije in mednarodne vode območij 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8a, 8b, 8d, 8e, 12 in 14	44,306	33,953	0	76,63	4,431
SE	WHG/2AC4.	mol	4; vode Unije območja 2a	15,320	3,465	0	22,62	1,532
UK	ALF/3X14-	sluzoglavke	vode Unije in mednarodne vode območij III, IV, V, VI, VII, VIII, IX, X, XII in XIV	5,411	0,612	0	11,31	0,541
UK	BLI/5B67-	modri leng	vode Unije in mednarodne vode območij 5b, 6 in 7	2 233,992	736,689	0	32,98	223,399
UK	BSF/56712-	črni morski meč	vode Unije in mednarodne vode območij V, VI, VII in XII	167,739	65,445	0	39,02	16,774
UK	COD/07A.	trska	7a	205,556	128,097	0	62,32	20,556
UK	COD/07D.	trska	območje 7d	185,868	38,817	0	20,88	18,587
UK	COD/2A3AX4	trska	4; vode Unije območja 2a; del območja 3a, ki ne spada v Skagerrak in Kattegat	23 416,836	19 321,906	1 804,817	90,22	2 290,113
UK	COD/7XAD34	trska	območja 7b, 7c, 7e–k, 8, 9 in 10; vode Unije območja CECAF 34.1.1	248,249	132,517	0	53,38	24,825
UK	GHL/2A-C46	grenlandska morska plošča	vode Unije območij 2a in 4; vode Unije in mednarodne vode območij 5b in 6	1 071,439	65,285	0	6,09	107,144
UK	HAD/*2AC4.	vahnja	4; vode Unije območja 2a (posebni pogoj za HAD/5BC6A.)	391,190	0	0	0	39,119
UK	HAD/07 A.	vahnja	7a	1 810,143	1 584,939	0	87,56	181,014
UK	HAD/2AC4.	vahnja	4; vode Unije območja 2a	30 920,425	22 478,756	3 415,515	83,74	3 092,043
UK	HAD/5BC6A.	vahnja	vode Unije in mednarodne vode območij 6b in 6a	3 922,369	3 421,950	0	87,24	392,237
UK	HAD/6B1214	vahnja	vode Unije in mednarodne vode območij 6b, 12 in 14	4 233,960	3 418,035	0	80,73	423,396
UK	HAD/7X7A34	vahnja	območja 7b–k, 8,9 in 10; vode Unije območja CECAF 34.1.1	648,573	581,600	0	89,67	64,857
UK	HER/*04B.	sled	4b (posebni pogoj za HER/4CXB7D)	3 549,817	2 533,400	0	71,37	354,982
UK	HER/*25B-F	sled	območje 2, območje 5b severno od 62° S (vode Ferskih otokov) (posebni pogoj za HER/1/2-)	382,400	0	0	0	38,240
UK	HER/07A/MM	sled	7a	5 584,566	5 508,041	0	98,63	76,525
UK	HER/1/2-	sled	vode Unije, vode Ferskih otokov, norveške vode ter mednarodne vode območij 1 in 2	2 601,099	2 581,562	0	99,25	19,537
UK	HER/2A47DX	sled	območji 4 in 7d ter vode Unije območja 2a	199,376	23,562	0	11,82	19,938
UK	HER/4CXB7D	sled	območji 4c in 7d, razen staleža v Blackwater	6 786,004	4 039,171	2 533,400	96,85	213,433
UK	HER/7G-K.	sled	območja 7g, 7h, 7j in 7k	51,050	0,063	0	0,12	5,105
UK	HKE/*03A.	oslič	območje 3a (posebni pogoj za HKE/2AC4-C)	65,800	0	0	0	6,580
UK	HKE/*8ABDE	oslič	območja 8a, 8b, 8d in 8e (posebni pogoj za HKE/571214)	1 871,240	198,275	0	10,60	187,124
UK	HKE/2AC4-C	oslič	vode Unije območij 2a in 4	5 902,584	5 233,715	0	88,67	590,258
UK	HKE/571214	oslič	območji 6 in 7; vode Unije in mednarodne vode območja 5b; mednarodne vode območij 12 in 14	8 262,851	5 157,358	198,275	64,82	826,285
UK	HKE/8ABDE.	oslič	območja 8a, 8b, 8d in 8e	0,680	0	0	0	0,068
UK	JAX/*07D.	šur in z njim povezan prilov	območje 7d (posebni pogoj za JAX/2A-14)	507,542	507,000	0	99,89	0,542
UK	JAX/*4BC7D	šur in z njim povezan prilov	vode Unije območij 4b, 4c in 7d (posebni pogoj za JAX/2A-14)	507,642	0	0	0	50,764
UK	JAX/2A-14	šur in z njim povezan prilov	vode Unije območij 2a, 4a, 6, 7a–c,7e–k, 8a, 8b, 8d in 8e; vode Unije in mednarodne vode območja 5b; mednarodne vode območij 12 in 14	7 674,152	3 852,256	587,000	57,85	767,415
UK	LEZ/*8ABDE.	krilati rombi	območja 8a, 8b, 8d in 8e (posebni pogoj za LEZ/07.)	50,250	0	0	0	5,025
UK	LEZ/07.	krilati rombi	7	2 721,795	2 487,659	0	91,40	234,136
UK	LEZ/2AC4-C	krilati rombi	vode Unije območij 2a in 4	2 639,368	1 524,915	0	57,78	263,937
UK	LEZ/56-14	krilati rombi	vode Unije in mednarodne vode območja 5b; 6; mednarodne vode območij 12 in 14	1 899,925	940,595	0	49,51	189,993
UK	MAC/*02AN-	skuša	norveške vode območja 2a (posebni pogoj za MAC/2A34.)	206,000	0	0	0	20,600
UK	MAC/*2AN-	skuša	norveške vode območja 2a (posebni pogoj za MAC/2CX14-)	15 480,000	0	0	0	1 548,000
UK	MAC/*3A4BC	skuša	območji 3a in 4bc (posebni pogoj za MAC/2A34.)	547,393	146,734	0	26,81	54,739
UK	MAC/*4A-EN	skuša	vode Unije območja 2a; vode Unije in norveške vode območja 4a (posebni pogoj za MAC/2CX14-)	128 672,537	104 911,447	0	81,53	12 867,254
UK	MAC/*FRO1	skuša	vode Ferskih otokov (posebni pogoj za MAC/2A34.)	210,000	0	0	0	21,000
UK	MAC/*FRO2	skuša	vode Ferskih otokov (posebni pogoj za MAC/2CX14-)	15 798,000	0	0	0	1 579,800
UK	MAC/2A34.	skuša	območji 3a in 4; vode Unije območij 2a, 3b, 3c in podrazdelkov 22–32	3 180,208	2 917,823	146,734	96,36	115,651
UK	NEP/*07U16	škamp	funkcionalna enota 16 podobmočja ICES 7 (posebni pogoj za NEP/07.)	457,090	432,479	0	94,62	24,611
UK	NEP/03A.	škamp	3a	1,300	0	0	0	0,130
UK	NEP/07.	škamp	7	10 588,315	5 484,596	432,479	55,88	1 058,832
UK	NEP/2AC4-C	škamp	vode Unije območij 2a in 4	21 596,313	10 730,990	0	49,69	2 159,631
UK	NEP/5BC6.	škamp	6; vode Unije in mednarodne vode območja 5b	13 539,462	8 874,038	0	65,54	1 353,946
UK	OTH/*07D.	prilov merjaščevke in mola	območje 7d (posebni pogoj za JAX/2A-14)	25,105	0	0	0	2,511
UK	OTH/*2A-14	prilov merjaščevke, vahnje, mola in skuše	vode Unije območij 2a, 4a, 6, 7a–c,7e–k, 8a, 8b, 8d in 8e; vode Unije in mednarodne vode območja 5b; mednarodne vode območij 12 in 14 (posebni pogoj za JAX/2A-14)	487,250	0	0	0	48,725
UK	PLE/07A.	morska plošča	7a	489,056	64,473	0	13,18	48,906
UK	PLE/2A3AX4	morska plošča	4; vode Unije območja 2a; del območja 3a, ki ne spada v Skagerrak in Kattegat	27 468,865	9 297,279	252,383	34,77	2 746,887
UK	PLE/7DE.	morska plošča	območji 7d in 7e	2 922,110	2 212,489	0	75,72	292,211
UK	POK/2C3A4.	saj	območji 3a in 4; vode Unije območja 2a	13 537,370	12 466,169	0	92,09	1 071,201
UK	POK/56-14	saj	6; vode Unije in mednarodne vode območij 5b, 12 in 14	3 605,897	2 763,892	0	76,65	360,590
UK	RHG/8X14-	čebulastooki repak	vode Unije in mednarodne vode območij VIII, IX, X, XII in XIV (posebni pogoj za RNG/8X14-)	0,060	0	0	0	0,006
UK	RNG/*5B67-	okroglonosi repak	vode Unije in mednarodne vode območij Vb, VI in VII (posebni pogoj za RNG/8X14-)	0,680	0	0	0	0,068
UK	RNG/*8X14-	okroglonosi repak	vode Unije in mednarodne vode območij VIII, IX, X, XII in XIV (posebni pogoj za RNG/5B67-)	16,580	0	0	0	1,658
UK	RNG/5B67-	okroglonosi repak	vode Unije in mednarodne vode območij Vb, VI in VII	167,964	5,952	7,588	8,06	16,796
UK	RNG/8X14-	okroglonosi repak	vode Unije in mednarodne vode območij VIII, IX, X, XII in XIV	6,800	0	0	0	0,680
UK	SBR/10-	okati ribon	vode Unije in mednarodne vode območja X	5,500	0	0	0	0,550
UK	SBR/678-	okati ribon	vode Unije in mednarodne vode območij VI, VII in VIII	2,000	1,403	0	70,15	0,200
UK	SOL/07D.	morski list	območje 7d	474,422	392,920	0	82,82	47,442
UK	SOL/07E.	morski list	območje 7e	888,820	791,239	0	89,02	88,882
UK	SOL/24-C.	morski list	vode Unije območij 2a in 4	734,583	431,525	0	58,74	73,458
UK	SOL/7FG.	morski list	območji 7f in 7g	194,130	171,026	0	88,10	19,413
UK	WHB/*05-F	sinji mol	vode Ferskih otokov (posebni pogoj za WHB/1X14)	6 597,700	0	0	0	659,770
UK	WHB/1X14	sinji mol	vode Unije in mednarodne vode območij 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8a, 8b, 8d, 8e, 12 in 14	74 895,267	72 884,194	0	97,31	2 011,073
UK	WHG/07A.	mol	7a	33,681	18,857	0	55,99	3,368
UK	WHG/2AC4.	mol	4; vode Unije območja 2a	14 987,724	10 210,170	435,341	71,03	1 498,772
UK	WHG/7X7A-C	mol	območja 7b, 7c, 7d, 7e, 7f, 7g, 7h, 7j in 7k	1 852,626	876,852	0	47,33	185,263

(1) Kvote, ki so na voljo državi članici v skladu z zadevnimi uredbami o ribolovnih možnostih po upoštevanju izmenjav ribolovnih možnosti v skladu s členom 16(8) Uredbe (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 354, 28.12.2013, str. 22), prenosov kvot iz leta 2017 v leto 2018 v skladu s členom 4(2) Uredbe Sveta (ES) št. 847/96 (UL L 115, 9.5.1996, str. 3) in členom 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013 ali ponovnih dodelitev in odbitkov od ribolovnih možnosti v skladu s členoma 37 in 105 Uredbe (ES) št. 1224/2009 (UL L 343, 22.12.2009, str. 1).

(2) Posebni pogoj iz prilog k zadevnim uredbam o ribolovnih možnostih.

11.10.2019

Uradni list Evropske unije

L 260/40

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/1705

z dne 10. oktobra 2019

o spremembi Uredbe Sveta (EU, Euratom) 2019/1197 glede rokov, v katerih bi moralo Združeno kraljestvo po izstopu iz Unije izpolniti pogoje za upravičenost do financiranja Unije

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) 2019/1197 z dne 9. julija 2019 o ukrepih za izvrševanje in financiranje splošnega proračuna Evropske unije za leto 2019 v zvezi z izstopom Združenega kraljestva iz Unije (1) in zlasti členov 2(3), 3(3) in 8 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Združeno kraljestvo je 29. marca 2017 na podlagi člena 50 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) predložilo uradno obvestilo o svoji nameri, da izstopi iz Unije. Pogodbi se bosta za Združeno kraljestvo prenehali uporabljati z dnem začetka veljavnosti sporazuma o izstopu, sicer pa dve leti po navedenem uradnem obvestilu, razen če Evropski svet po dogovoru z Združenim kraljestvom soglasno ne sklene, da se to obdobje podaljša.

(2)

Uredba (EU, Euratom) 2019/1197 določa pogoje, pod katerimi bi bili lahko Združeno kraljestvo ter osebe in subjekti s prebivališčem ali sedežem v Združenem kraljestvu še naprej upravičeni do financiranja Unije za upravičene odhodke, nastale v letu 2019 od datuma, na katerega se Pogodbi prenehata uporabljati za Združeno kraljestvo in v njem, ter določa roke, v katerih bo moralo Združeno kraljestvo izpolniti pogoje za nadaljnjo upravičenost, vključno s časovnim razporedom plačil za mesece po avgustu 2019.

(3)	Roki in časovni razpored plačil so bili določeni glede na možnost izstopa Združenega kraljestva iz Unije brez dogovora 13. aprila 2019.

(4)	Evropski svet je 11. aprila 2019 sprejel Sklep (EU) 2019/584 (2), s katerim je na podlagi člena 50(3) PEU v dogovoru z Združenim kraljestvom podaljšal obdobje do 31. oktobra 2019.

(5)	Zato je primerno, da se podaljšajo roki, do katerih bi moralo Združeno kraljestvo izpolniti pogoje iz Uredbe (EU, Euratom) 2019/1197, in spremeni časovni razpored plačil, da se upošteva podaljšanje obdobja iz člena 50(3) PEU do 31. oktobra 2019.

(6)	Uredbo (EU, Euratom) 2019/1197 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(7)	Opozoriti je treba tudi, da pogoj iz člena 3(1)(a) Uredbe (EU, Euratom) 2019/1197 ni več relevanten.

(8)

Da bi se preprečilo tveganje resnih motenj pri izvajanju in financiranju proračuna Unije v letu 2019, zlasti za upravičence programov porabe Unije in drugih ukrepov na dan izstopa Združenega kraljestva iz Unije, bi bilo treba to uredbo sprejeti po postopku v nujnih primerih, ki je podrobno opredeljen v členu 8 Uredbe (EU, Euratom) 2019/1197 in kot je določeno v členih 2(3) in 3(3) navedene uredbe, čim prej, in sicer dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije. Uporabljati bi se morala od dneva, ki sledi dnevu, ko za Združeno kraljestvo in v njem prenehata veljati Pogodbi, razen če do tega datuma začne veljati sporazum o izstopu, sklenjen z Združenim kraljestvom –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (EU, Euratom) 2019/1197 se spremeni:

(1)

v členu 2(1) se točke (a), (b) in (c) nadomestijo z naslednjim:

„(a)

Združeno kraljestvo Komisiji v sedmih koledarskih dneh po datumu izstopa pisno potrdi, da bo v eurih vplačalo znesek, prikazan v vrstici ‚Združeno kraljestvo‘ in stolpcu ‚Lastna sredstva skupaj‘ v razpredelnici 7 dela ‚A. Uvod in financiranje splošnega proračuna Unije‘ v prihodkovnem delu proračuna za leto 2019, določenem v splošnem proračunu Evropske unije za proračunsko leto 2019 (3), kot je bil sprejet 12. decembra 2018, zmanjšan za znesek lastnih sredstev, ki ga da na voljo Združeno kraljestvo za proračunsko leto 2019 pred datumom izstopa, in sicer v skladu s časovnim razporedom plačil, določenim v tej uredbi;

(b)

Združeno kraljestvo v 20 koledarskih dneh po datumu izstopa na račun, ki ga določi Komisija, plača prvo plačilo, ki ustreza obroku iz drugega pododstavka tega odstavka, pomnoženemu z rezultatom naslednjega: število celih mesecev od datuma izstopa do konca leta 2019, zmanjšano za število mesecev od meseca prvega plačila, pri čemer se ta mesec ne šteje, do konca leta 2019;

(c)	Združeno kraljestvo Komisiji v sedmih koledarskih dneh po datumu izstopa pisno potrdi zavezo, da bo še naprej sprejemalo kontrole in revizije, ki zajemajo celotno obdobje programov in ukrepov v skladu z veljavnimi pravili; in“;

(2)

točka (b) v členu 3(1) se nadomesti z naslednjim:

„(b)	Združeno kraljestvo v 30 koledarskih dneh po datumu izstopa na račun, ki ga določi Komisija, plača preostale mesečne obroke iz drugega pododstavka člena 2(1); in“.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od dne, ki sledi dnevu, na katerega se Pogodbi prenehata uporabljati za Združeno kraljestvo in v njem na podlagi člena 50(3) PEU.

Vendar pa se ta uredba ne uporablja, če sporazum o izstopu, sklenjen z Združenim kraljestvom v skladu s členom 50(2) PEU, začne veljati do dne iz drugega odstavka tega člena.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 10. oktobra 2019

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 189, 15.7.2019, str. 1.

(2) Sklep Evropskega sveta (EU) 2019/584, sprejet v dogovoru z Združenim kraljestvom, z dne 11. aprila 2019 o podaljšanju obdobja na podlagi člena 50(3) PEU (UL L 101, 11.4.2019, str. 1).

(3) Dokončno sprejetje (EU, Euratom) 2019/333 splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2019 (UL L 67, 7.3.2019, str. 1).

11.10.2019

Uradni list Evropske unije

L 260/42

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/1706

z dne 10. oktobra 2019

o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2017/325 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz preje visoke trdnosti iz poliestra s poreklom iz Ljudske republike Kitajske po pregledu zaradi izteka ukrepov v skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (1) (v nadaljnjem besedilu: osnovna uredba),

ob upoštevanju Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2017/325 z dne 24. februarja 2017 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz preje visoke trdnosti iz poliestra s poreklom iz Ljudske republike Kitajske po pregledu zaradi izteka ukrepov v skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta (2), kakor je bila spremenjena z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2017/2368 (3), in zlasti člena 1(5) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

A. VELJAVNI UKREPI

(1)	Svet je z Izvedbeno uredbo (EU) št. 1105/2010 (4) uvedel dokončno protidampinško dajatev na uvoz preje visoke trdnosti iz poliestra s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: zadevni izdelek).

(2)	V prvotni preiskavi se je za preiskavo proizvajalcev izvoznikov v Ljudski republiki Kitajski (v nadaljnjem besedilu: LRK) v skladu s členom 17 osnovne uredbe izvedlo vzorčenje.

(3)

Svet je za vzorčene proizvajalce izvoznike iz LRK uvedel individualne stopnje protidampinške dajatve v razponu od 5,1 % do 9,8 % na uvoz zadevnega izdelka. Za sodelujoče proizvajalce izvoznike, ki niso bili vključeni v vzorec, je bila uvedena stopnja dajatve v višini 5,3 %. Poleg tega je bila za celotno državo uvedena stopnja dajatve v višini 9,8 % na uvoz preje visoke trdnosti iz poliestra iz vseh preostalih kitajskih družb.

(4)	Po pregledu zaradi izteka ukrepa na podlagi člena 11(2) osnovne uredbe so bili prvotni ukrepi z Izvedbeno uredbo (EU) 2017/325 (uredba o pregledu zaradi izteka ukrepa) podaljšani za pet let.

(5)	Z Izvedbeno uredbo (EU) 2017/2368 se je Izvedbena uredba (EU) 2017/325 spremenila tako, da vključuje člen 1(5), ki proizvajalcem izvoznikom omogoča, da zaprosijo za status novega proizvajalca izvoznika.

(6)

V členu 1(5) Izvedbene uredbe (EU) 2017/325, kakor je bila spremenjena z Izvedbeno uredbo (EU) 2017/2368, je navedeno, da se lahko kadar katera koli stran iz LRK Komisiji predloži zadostne dokaze, da:

(a)	zadevnega izdelka v obdobju prvotne preiskave (od 1. julija 2008 do 30. junija 2009) ni izvažala v Unijo,

(b)	ni povezana z nobenim izvoznikom ali proizvajalcem, za katerega veljajo ukrepi, uvedeni s to uredbo, ter

(c)	je zadevni izdelek po koncu obdobja prvotne preiskave dejansko izvažala v Unijo ali je prevzela nepreklicno pogodbeno obveznost, da bo po koncu obdobja prvotne preiskave izvozila znatno količino v Unijo,

Priloga k Izvedbeni uredbi (EU) 2017/325 spremeni tako, da se za navedeno stran določi stopnja dajatve, ki se uporablja za sodelujoče družbe, ki niso vključene v vzorec, in sicer tehtana povprečna stopnja dajatve v višini 5,3 %.

B. ZAHTEVEK ZA STATUS NOVEGA PROIZVAJALCA IZVOZNIKA

(7)

Družba Wuxi Soutical Technology Development Co., Ltd., se je po objavi Izvedbene uredbe (EU) 2017/325 javila in Komisiji predložila zahtevek za odobritev statusa novega proizvajalca izvoznika, zato zanj določi stopnja dajatve, ki se uporablja za sodelujoče družbe v LRK, ki niso vključene v vzorec, tj. 5,3 %.

(8)

Da bi Komisija ugotovila, ali vložnik izpolnjuje merila za odobritev statusa novega proizvajalca izvoznika, kot je navedeno v uvodni izjavi 6, je vložniku najprej poslala vprašalnik, v katerem je zahtevala dokaze, da izpolnjuje ta merila. Komisija je po začetni analizi odgovorov na vprašalnik vložniku poslala dopis, v katerem je od njega zahtevala dodatne informacije, on pa jih je predložil.

(9)	Komisija je preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za ugotovitev, ali vložnik izpolnjuje merila. Komisija je industrijo Unije obvestila tudi o tem zahtevku za status novega proizvajalca izvoznika.

(10)	Industrija Unije ni predložila pripomb na zahtevek.

C. ANALIZA ZAHTEVKA

(11)

V zvezi z merilom (a) je Komisija proučila vložnikove dovoljenje za opravljanje dejavnosti, statut in revidirane računovodske izkaze ter ugotovila, da je bil vložnik ustanovljen 11. februarja 2015. Komisija je glede na razpoložljive informacije ugotovila, da vložnik med prvotno preiskavo (od 1. julija 2008 do 30. junija 2009) ni izvažal zadevnega izdelka. Zato vložnik izpolnjuje merilo (a) iz uvodne izjave 6.

(12)

V zvezi z merilom, ki določa, da vložnik ne sme biti povezan z nobenim izvoznikom ali proizvajalcem, za katerega veljajo protidampinški ukrepi, uvedeni s prvotno uredbo (merilo (b)), je Komisija proučila odnose njegovih delničarjev in njegovih povezanih izvozno prodajnih družb. Komisija je na podlagi informacij, ki jih ima na voljo, ugotovila, da vložnik ni povezan z nobenim izvoznikom ali proizvajalcem, za katerega veljajo protidampinški ukrepi. Vložnik zato izpolnjuje merilo (b) iz uvodne izjave 6.

(13)

V zvezi z merilom (c), ki preverja, ali je vložnik dejansko izvažal zadevni izdelek v Unijo oziroma ali je prevzel nepreklicno pogodbeno obveznost, da po koncu obdobja prvotne preiskave izvozi znatno količino zadevnega izdelka v Unijo, je vložnik predložil dokazila o izvozu zadevnega izdelka v Hrvaško po obdobju prvotne preiskave. Hrvaški carinski organi so transakcijo sporočili tudi v zbirki podatkov, vzpostavljeni v skladu s členom 14(6) osnovne uredbe. Družba tako izpolnjuje merilo (c) iz uvodne izjave 6.

D. SKLEP

(14)	Komisija je sklenila, da vložnik izpolnjuje vsa tri merila za pridobitev statusa novega proizvajalca izvoznika. Zato bi ga bilo treba dodati na seznam sodelujočih družb, ki niso bile vključene v vzorec, iz Priloge k Izvedbeni uredbi (EU) 2017/325.

(15)	Izvedbeno uredbo (EU) 2017/325 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

E. RAZKRITJE

(16)	Komisija je vložnika in industrijo Unije obvestila o teh ugotovitvah in jima dala možnost, da predložita pripombe.

(17)	Stranem je bila dana možnost, da predložijo pripombe. [Prejela ni nobenih pripomb.]

(18)	Ta uredba je v skladu z mnenjem Odbora, ustanovljenega s členom 15(1) Uredbe (EU) 2016/1036 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Na seznam proizvajalcev izvoznikov iz Ljudske republike Kitajske v Prilogi k Izvedbeni uredbi (EU) 2017/325 se doda naslednja družba:

Ime družbe	Kraj
„Wuxi Solead Technology Development Co., Ltd,	Xinjian Town“

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 10. oktobra 2019

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 176, 30.6.2016, str. 21.

(2) UL L 49, 25.2.2017, str. 6.

(3) UL L 337, 19.12.2017, str. 24.

(4) UL L 315, 1.12.2010, str. 1.

11.10.2019

Uradni list Evropske unije

L 260/45

SKLEP SVETA (EU) 2019/1707

z dne 17. junija 2019

o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v Odboru za trgovino, ustanovljenem na podlagi Začasnega sporazuma o partnerstvu med Evropsko skupnostjo na eni strani in pacifiškimi državami na drugi strani, glede priporočila za nekatere spremembe Sporazuma zaradi upoštevanja pristopa Samoe in prihodnjih pristopov drugih pacifiških otoških držav

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 207(3) in prvega pododstavka člena 207(4) v povezavi s členom 218(9) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Unija je 30. julija 2009 podpisala Začasni sporazum o partnerstvu med Evropsko skupnostjo na eni strani in pacifiškimi državami na drugi strani (1) (v nadaljnjem besedilu: Sporazum), ki vzpostavlja okvir za sporazum o gospodarskem partnerstvu. Sporazum od 20. decembra 2009 oziroma 28. julija 2014 začasno uporabljata neodvisna država Papua Nova Gvineja in Republika Fidži.

(2)

Člen 80 Sporazuma določa, da lahko k Sporazumu pristopijo druge pacifiške otoške države, ki so podpisnice Sporazuma iz Cotonouja (2), ali pacifiški otoki, ki imajo strukturne značilnosti ter gospodarske in socialne razmere, primerljive z državami, podpisnicami Sporazuma iz Cotonouja, na podlagi predložitve ponudbe za dostop na trg, ki izpolnjuje zahteve člena XXIV GATT 1994. Neodvisna država Samoa (v nadaljnjem besedilu: Samoa) je 5. februarja 2018 pogodbenicam v odločanje vložila prošnjo za pristop skupaj s ponudbo za dostop na trg, ki izpolnjuje zahteve člena XXIV GATT 1994.

(3)

Na šesti seji Odbora za trgovino 24. oktobra 2018 so predstavniki Unije in pacifiških držav sestavili seznam tehničnih sprememb Sporazuma, ki so potrebne za upoštevanje pristopa Samoe k Sporazumu. Predstavniki Unije in pacifiških držav so sklenili, da bi te spremembe vključevale uvrstitev Samoe kot pogodbenice Sporazuma in dodatek njene ponudbe za dostop na trg k Prilogi II k Sporazumu. Podobne spremembe sporazuma bi bile potrebne vsakič, ko k Sporazumu pristopi druga pacifiška država.

(4)	Svet je s Sklepom (EU) 2018/1908 (3) z dne 6. decembra 2018 odobril prošnjo za pristop Samoe. Besedilo ponudbe za dostop na trg Samoe je priloženo navedenemu sklepu (4). Samoa je k Sporazumu pristopila 21. decembra 2018, Sporazum pa začasno uporablja od 31. decembra 2018.

(5)	Člen 68 Sporazuma določa, da Odbor za trgovino obravnava vse zadeve, ki so potrebne za izvajanje Sporazuma. Odbor za trgovino je treba pooblastiti za odločanje o kakršnih koli tehničnih spremembah Sporazuma, ki bi lahko bile potrebne po pristopu druge pacifiške otoške države.

(6)	Sedma seja Odbora za trgovino bo potekala 24. julija 2019, ko bo Odbor za trgovino lahko v skladu s členom 78 Sporazuma pogodbenicam priporočil uvedbo sprememb Sporazuma, da se upoštevajo pristop Samoe in prihodnji pristopi drugih pacifiških otoških držav k Sporazumu.

(7)	Unija bi morala določiti stališče, ki se zastopa v zvezi s priporočilom za te spremembe.

(8)	Stališče Unije na sedmi seji Odbora za trgovino bi zato moralo temeljiti na priloženem osnutku priporočila –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Stališče, ki se v imenu Unije zastopa v Odboru za trgovino na njegovi sedmi seji v zvezi s priporočilom za nekatere spremembe Začasnega sporazuma o partnerstvu med Evropsko skupnostjo na eni strani in pacifiškimi državami na drugi strani zaradi upoštevanja pristopa Samoe in prihodnjih pristopov drugih pacifiških otoških držav, temelji na osnutku priporočila Odbora za trgovino, priloženem temu sklepu (5).

Člen 2

Priporočilo Odbora za trgovino se po sprejetju objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 3

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

V Luxembourgu, 17. junija 2019

Za Svet

Predsednica

F. MOGHERINI

(1) Sklep Sveta 2009/729/ES z dne 13. julija 2009 o podpisu in začasni uporabi začasnega Sporazuma o gospodarskem partnerstvu med Evropsko skupnostjo na eni strani in pacifiškimi državami na drugi strani (UL L 272, 16.10.2009, str. 1).

(2) Sporazum o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi, kakor je bil nazadnje spremenjen (UL L 317, 15.12.2000, str. 3).

(3) Sklep Sveta (EU) 2018/1908 z dne 6. decembra 2018 o pristopu Samoe k začasnemu Sporazumu o gospodarskem partnerstvu med Evropsko skupnostjo na eni strani in pacifiškimi državami na drugi strani (UL L 333, 28.12.2018, str. 1).

(4) UL L 333, 28.12.2018, str. 3.

(5) Besedilo Priloge II (Carine, ki se uporabljajo pri uvozu v Neodvisno državo Samoo) k Sporazumu je objavljeno v UL L 333, 28.12.2018, str. 3.

OSNUTEK

PRIPOROČILO št. 1/2019 ODBORA ZA TRGOVINO, USTANOVLJENEGA Z ZAČASNIM SPORAZUMOM O PARTNERSTVU MED EVROPSKO SKUPNOSTJO NA ENI STRANI IN PACIFIŠKIMI DRŽAVAMI NA DRUGI STRANI

z dne ...

glede pristopa Samoe in prihodnjih pristopov drugih pacifiških otoških držav

ODBOR ZA TRGOVINO JE –

ob upoštevanju Začasnega sporazuma o partnerstvu med Evropsko skupnostjo na eni strani in pacifiškimi državami na drugi strani (1) (v nadaljnjem besedilu: Sporazum), ki vzpostavlja okvir za sporazum o gospodarskem partnerstvu, podpisanega 30. julija 2009 v Londonu, ter zlasti členov 68, 78 in 80 Začasnega sporazuma,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Neodvisna država Papua Nova Gvineja in Republika Fidži sta Sporazum podpisali 30. julija 2009 oziroma 11. decembra 2009 in ga začasno uporabljata od 20. decembra 2009 oziroma 28. julija 2014.

(2)

Neodvisna država Samoa (v nadaljnjem besedilu: Samoa) je 5. februarja 2018 pogodbenicam v odločanje predložila prošnjo za pristop skupaj s ponudbo za dostop na trg, ki izpolnjuje zahteve člena XXIV GATT 1994. Samoa je k Sporazumu pristopila 21. decembra 2018 in ga začasno uporablja od 31. decembra 2018.

(3)	Odbor za trgovino je zaradi pristopa Samoe pregledal Sporazum in pogodbenicam priporoča sprejetje tehničnih sprememb Sporazuma, da se Samoa navede kot pogodbenica Sporazuma in se njena ponudba za dostop na trg doda v Prilogo II k Sporazumu.

(4)	Podobne spremembe bodo potrebne po vsakem pristopu druge pacifiške otoške države k Sporazumu.

(5)	Odbor za trgovino predlaga, da se ga pooblasti za odločanje o kakršnih koli tehničnih spremembah Sporazuma, ki bi lahko bile potrebne zaradi pristopa druge pacifiške otoške države –

SPREJEL NASLEDNJE PRIPOROČILO:

Odbor za trgovino priporoča, da pogodbenice:

1.	odstavek 1 člena 70 Sporazuma nadomestijo z naslednjim: „1. V tem sporazumu so „pogodbenice“ Evropska skupnost, v nadaljnjem besedilu: pogodbenica ES, na eni strani ter Papua Nova Gvineja, Republika Fidži in Neodvisna država Samoa, v nadaljnjem besedilu: pacifiške države, na drugi strani.“;

2.	v členu 80 Sporazuma dodajo naslednji odstavek 3: „3. Odbor za trgovino lahko odloči o kakršnih koli tehničnih spremembah Sporazuma, ki bi lahko bile potrebne zaradi pristopa druge pacifiške otoške države.“;

3.	v Prilogi II k Sporazumu dodajo besedilo dogovorjene ponudbe za dostop na trg Neodvisne države Samoe iz Priloge k temu priporočilu;

4.	v Prilogi X k Protokolu II k Sporazumu črtajo navedbo Samoe s seznama „Druge države AKP“.

V ...,

Za Odbor za trgovino

V imenu Unije

V imenu pacifiških držav

(1) UL L 272, 16.10.2009, str. 2.

11.10.2019

Uradni list Evropske unije

L 260/48

SKLEP SVETA (EU) 2019/1708

z dne 7. oktobra 2019

o določitvi stališča, ki se v imenu Evropske unije zastopa v Generalnem svetu Svetovne trgovinske organizacije v zvezi s sprejetjem sklepa o podaljšanju oprostitve obveznosti STO, ki Združenim državam dovoljuje preferencialno tarifno obravnavo v skladu z zakonom za oživitev gospodarstva v Karibski kotlini (CBERA)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti prvega pododstavka člena 207(4) v povezavi s členom 218(9) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Marakeški sporazum o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije (v nadaljnjem besedilu: Sporazum STO) je začel veljati 1. januarja 1995.

(2)	Odstavek 2 člena II Sporazuma STO določa, da so sporazumi in z njimi povezani pravni instrumenti, vključeni v Priloge 1, 2 in 3 Sporazuma STO (v nadaljnjem besedilu večstranski trgovinski sporazumi), sestavni del Sporazuma STO in zavezujejo vse članice.

(3)	V skladu z odstavkom 3 člena IX lahko Ministrska konferenca v izjemnih okoliščinah odloči, da članico oprosti obveznosti, ki ji jo nalaga Sporazum STO ali kateri koli večstranski trgovinski sporazum.

(4)	Odstavka 3 in 4 člena IX Sporazuma STO določata postopke za priznanje oprostitev obveznosti v zvezi z večstranskimi trgovinskimi sporazumi iz Prilog 1A, 1B ali 1C k Sporazumu STO in njihovimi prilogami.

(5)	Na podlagi odstavka 1 člena IV Sporazuma STO je Ministrska konferenca pristojna za sprejemanje odločitev o vseh zadevah na podlagi katerega koli večstranskega trgovinskega sporazuma.

(6)	Na podlagi odstavka 2 člena IV Sporazuma STO v presledkih med sestanki Ministrske konference Svetovne trgovinske organizacije (STO) njene naloge opravlja Generalni svet STO.

(7)	Na podlagi odstavka 1 člena IX Sporazuma STO, STO odločitve običajno sprejema soglasno.

(8)

Združenim državam je bila 15. februarja 1985 priznana oprostitev obveznosti iz odstavka 1 člena I Splošnega sporazuma o carinah in trgovini iz leta 1994 (GATT 1994) za obdobje od 1. januarja 1984 do 30. septembra 1995. Dne 15. novembra 1995 so članice oprostitev obveznosti obnovile za obdobje do 30. septembra 2005, 29. maja 2009 pa ponovno za obdobje do 31. decembra 2014. Članice so 5. maja 2015 podaljšale oprostitev obveznosti v zvezi z odstavkom 1 člena I GATT 1994 za obdobje do 31. decembra 2019 ter oprostitev razširile tako, da zajema odstavka 1 in 2 člena XIII GATT 1994 v obsegu, ki Združenim državam omogoča dajatev prosto obravnavo za uvoz upravičenih izdelkov s poreklom iz držav upravičenk, določenih v skladu z določbami zakona za oživitev gospodarstva v Karibski kotlini (CBERA).

(9)

Združene države so na podlagi odstavkov 3 in 4 člena IX Sporazuma STO predložile zahtevo Generalnemu svetu, da odloči, da se obstoječa oprostitev obveznosti, ki Združenim državam dovoljuje dajatev prosto obravnavo upravičenih izdelkov s poreklom iz srednjeameriških in karibskih držav in ozemelj v skladu s CBERA, podaljša za obdobje od 1. januarja 2020 do 30. septembra 2025.

(10)	Združene države zahtevo utemeljujejo z veliko revščino in nestabilnostjo v državah Karibske kotline, zlasti na Haitiju. Ugodnosti v okviru CBERA so namenjene širitvi gospodarskih priložnosti ter prispevanju k stabilnejši in uspešnejši regiji.

(11)	Podaljšanje oprostitve obveznosti ne bi negativno vplivalo niti na gospodarstvo Unije niti na njene trgovinske odnose z upravičenci do te oprostitve. Poleg tega Unija podpira ukrepe za boj proti revščini in zagotavljanje stabilnosti.

(12)	V skladu s členom 218(9) PDEU je primerno določiti stališče, ki se v imenu Unije zastopa v Generalnem svetu, da se podpre zahteva Združenih držav za podaljšanje oprostitve obveznosti, saj bo podaljšanje opustitve zavezujoče za članice STO –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Stališče, ki se v imenu Unije zastopa v Generalnem Svetu Svetovne trgovinske organizacije, je, da se podpre podaljšanje oprostitve obveznosti STO, ki Združenim državam dovoljuje preferencialno tarifno obravnavo upravičenih izdelkov s poreklom iz srednjeameriških in karibskih držav in ozemelj v skladu z zakonom za oživitev gospodarstva v Karibski kotlini od 1. januarja 2020 do 30. septembra 2025.

Člen 2

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

V Luxembourgu, 7. oktobra 2019

Za Svet

Predsednica

A.-M. HENRIKSSON

11.10.2019

Uradni list Evropske unije

L 260/50

SKLEP SVETA (EU) 2019/1709

z dne 7. oktobra 2019

o določitvi stališča, ki se v imenu Evropske unije zastopa v Generalnem svetu Svetovne trgovinske organizacije glede sprejetja sklepa o podaljšanju oprostitve obveznosti STO, ki članicam v razvoju omogoča, da zagotavljajo preferencialno tarifno obravnavo za izdelke iz najmanj razvitih držav

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti prvega pododstavka člena 207(4) v povezavi s členom 218(9) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Marakeški sporazum o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije (v nadaljnjem besedilu: Sporazum STO) je začel veljati 1. januarja 1995.

(2)	Odstavek 2 člena II Sporazuma STO določa, da so sporazumi in z njimi povezani pravni instrumenti, zajeti v Prilogah 1, 2 in 3 Sporazuma STO (v nadaljnjem besedilu: večstranski trgovinski sporazumi), sestavni del Sporazuma STO in zavezujejo vse članice.

(3)	Na podlagi odstavka 3 člena IX Sporazuma STO se lahko v izjemnih okoliščinah Ministrska konferenca odloči, da članico oprosti obveznosti, ki ji jo nalaga Sporazum STO ali kateri koli večstranski trgovinski sporazum.

(4)	V odstavkih 3 in 4 člena IX Sporazuma STO so določeni postopki za odobritev oprostitve obveznosti v zvezi z večstranskimi trgovinskimi sporazumi iz Priloge 1A, 1B ali 1C k Sporazumu STO in njihovimi prilogami.

(5)	Na podlagi odstavka 1 člena IV Sporazuma STO je Ministrska konferenca pristojna za sprejemanje odločitev o vseh zadevah na podlagi katerega koli večstranskega trgovinskega sporazuma.

(6)	Na podlagi odstavka 2 člena IV Sporazuma STO naloge Ministrske konference Svetovne trgovinske organizacije v presledkih med njenimi sestanki opravlja Generalni svet STO. Na podlagi odstavka 1 člena IX Sporazuma STO, STO običajno odloča soglasno.

(7)

15. junija 1999 so članice STO odobrile oprostitev obveznosti na podlagi odstavka 1 člena I Splošnega sporazuma o carinah in trgovini iz leta 1994 (GATT 1994) v obsegu, ki je potreben, da lahko članice v razvoju do 30. junija 2009 zagotavljajo preferencialno tarifno obravnavo za izdelke iz najmanj razvitih držav, ki so jih kot take določili Združeni narodi, ne da bi morale enake tarifne stopnje uporabljati tudi za podobne izdelke iz drugih članic. 27. maja 2009 so članice STO podaljšale oprostitev obveznosti od 1. julija 2009 do 30. junija 2019.

(8)

Na podlagi odstavkov 3 in 4 člena IX Sporazuma STO so Čile, Kitajska, Indija, Tajska in Turčija (v nadaljnjem besedilu: sopredlagateljice) vložile zahtevo, naj Generalni svet sprejme sklep o podaljšanju obstoječe oprostitve obveznosti STO, da bi lahko članice v razvoju od 1. julija 2019 do 30. junija 2029 zagotavljale preferencialno tarifno obravnavo za izdelke iz najmanj razvitih držav.

(9)

Sopredlagateljice zahtevo utemeljujejo s posebno ranljivostjo najmanj razvitih držav in posebnimi strukturnimi težavami, s katerimi se te države soočajo v svetovnem gospodarstvu, ter s pomenom izboljšanja njihove dejanske udeležbe v večstranskem trgovinskem sistemu, tako da se jim odobri smiseln dostop do trga, ki podpira diverzifikacijo njihove proizvodne in izvozne osnove.

(10)

Podaljšanje oprostitve obveznosti ne bi negativno vplivalo niti na gospodarstvo Unije niti na trgovinske odnose Unije z upravičenkami do te oprostitve. Poleg tega Unija najmanj razvitim državam zagotavlja carin in kvot prost dostop do trga v okviru pobude „vse razen orožja“ in podpira, da druge članice STO prav tako zagotavljajo trgovinske preferenciale najmanj razvitim državam.

(11)

V skladu s členom 218(9) PDEU je primerno določiti stališče, ki naj ga v Generalnem svetu STO zastopa Evropska komisija v imenu Evropske unije, da se podpre zahteva sopredlagateljic za podaljšanje oprostitve obveznosti, ki članicam v razvoju dovoli preferencialno tarifno obravnavo za izdelke s poreklom iz najmanj razvitih držav do 30. junija 2029, saj bo podaljšanje oprostitve obveznosti zavezujoče za članice STO –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Stališče, ki se v imenu Evropske unije zastopa v Generalnem svetu Svetovne trgovinske organizacije, je, da se podpre podaljšanje oprostitve obveznosti STO, ki članicam v razvoju omogoča, da od 1. julija 2019 do 30. junija 2029 zagotavljajo preferencialno tarifno obravnavo za izdelke s poreklom iz najmanj razvitih držav.

Člen 2

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

V Luxembourgu, 7. oktobra 2019

Za Svet

Predsednica

A.-M. HENRIKSSON

11.10.2019

Uradni list Evropske unije

L 260/52

SKLEP SVETA (EU) 2019/1710

z dne 7. oktobra 2019

o imenovanju treh članov in treh nadomestnih članov Odbora regij na predlog Kraljevine Španije

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 305 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga španske vlade,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Svet je 26. januarja 2015, 5. februarja 2015 in 23. junija 2015 sprejel sklepe (EU) 2015/116 (1), (EU) 2015/190 (2) in (EU) 2015/994 (3) o imenovanju članov in nadomestnih članov Odbora regij za obdobje od 26. januarja 2015 do 25. januarja 2020. Na podlagi Sklepa Sveta (EU) 2015/1792 (4) je 5. oktobra 2015 Yolando BARCINA ANGULO kot članico zamenjala Miren Uxue BARCOS BERRUEZO, Marío Victorio PALAU TÁRREGA pa je kot nadomestno članico zamenjala Elena CEBRIÁN CALVO.Na podlagi Sklepa Sveta (EU) 2015/2397 (5) je 16. decembra 2015 Paulina RIVERA BAUTEJA kot člana zamenjal Fernando CLAVIJO BATLLE, Javierja GONZÁLEZA ORTIZA pa je kot nadomestnega člana zamenjala María Luisa de MIGUEL ANASAGASTI. Na podlagi Sklepa Sveta (EU) 2016/572 (6) je 11. aprila 2016 Marío Sol CALZADO GARCÍA kot nadomestno članico zamenjal Ángel Luis SÁNCHEZ MUÑOZ. Na podlagi Sklepa Sveta (EU) 2016/1817 (7) je 7. oktobra 2016 Eleno CEBRIÁN CALVO kot nadomestno članicozamenjal Joan CALABUIG RULL. Na podlagi Sklepa Sveta (EU) 2019/1107 (8) je 25. junija 2019 Marío Luiso de MIGUEL ANASAGASTI kot nadomestno članico zamenjal Julián ZAFRA DÍAZ.

(2)	Zaradi konca mandata Miren Uxue BARCOS BERRUEZO, Fernanda CLAVIJA BATLLEJA in Juana Vicenteja HERRERE CAMPA so se sprostila tri mesta članov Odbora regij.

(3)	Zaradi konca mandata Ángela Luisa SÁNCHEZA MUÑOZA se je sprostilo mesto nadomestnega člana Odbora regij.

(4)

Zaradi konca mandata sta se sprostili dve mesti nadomestnih članov Odbora regij, na podlagi česar sta bila predlagana Joan CALABUIG RULL (Delegado del Consell para la Unión Europea y Relaciones Externas) in Julián José ZAFRA DÍAZ (Director General de Asuntos Económicos con la Unión Europea del Gobierno de Canarias) –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Za preostanek mandata, ki se izteče 25. januarja 2020, se v Odbor regij imenujejo:

(a)

za člane:

—	María Victoria CHIVITE NAVASCUÉS, Presidenta de la Comunidad Foral de Navarra,

—	Francisco IGEA ARISQUETA, Vicepresidente de la Junta de Castilla y León,

—	Ángel Víctor TORRES PÉREZ, Presidente del Gobierno de Canarias,

(b)

za nadomestne člane:

—	Joan CALABUIG RULL, Secretario Autonómico para la Unión Europea y Relaciones Externas de la Generalidad Valenciana (sprememba mandata),

—	Manuel Alejandro CARDENETE FLORES, Viceconsejero de Turismo, Regeneración, Justicia y Administración Local de la Junta de Andalucía,

—	Julián José ZAFRA DÍAZ, Director General de Asuntos Europeos del Gobierno de Canarias (sprememba mandata).

Člen 2

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

V Luxembourgu, 7. oktobra 2019

Za Svet

Predsednik

A.-M. HENRIKSSON

(1) Sklep Sveta (EU) 2015/116 z dne 26. januarja 2015 o imenovanju članov in nadomestnih članov Odbora regij za obdobje od 26. januarja 2015 do 25. januarja 2020 (UL L 20, 27.1.2015, str. 42).

(2) Sklep Sveta (EU) 2015/190 z dne 5. februarja 2015 o imenovanju članov in nadomestnih članov Odbora regij za obdobje od 26. januarja 2015 do 25. januarja 2020 (UL L 31, 7.2.2015, str. 25).

(3) Sklep Sveta (EU) 2015/994 z dne 23. junija 2015 o imenovanju članov in nadomestnih članov Odbora regij za obdobje od 26. januarja 2015 do 25. januarja 2020 (UL L 159, 25.6.2015, str. 70).

(4) Sklep Sveta (EU) 2015/1792 z dne 5. oktobra 2015 o imenovanju petih španskih članov in petih španskih nadomestnih članov Odbora regij (UL L 260, 7.10.2015, str. 28).

(5) Sklep Sveta (EU) 2015/2397 z dne 16. decembra 2015 o imenovanju španskega člana in španskega nadomestnega člana Odbora regij (UL L 332, 18.12.2015, str. 144).

(6) Sklep Sveta (EU) 2016/572 z dne 11. aprila 2016 o imenovanju nadomestnega člana Odbora regij na predlog Kraljevine Španije (UL L 97, 13.4.2016, str. 11).

(7) Sklep Sveta (EU) 2016/1817 z dne 7. oktobra 2016 o imenovanju nadomestnega člana Odbora regij na predlog Kraljevine Španije (UL L 278, 14.10.2016, str. 45).

(8) Sklep Sveta (EU) 2019/1107 z dne 25. junija 2019 o imenovanju nadomestnega člana Odbora regij na predlog Kraljevine Španije (UL L 175, 28.6.2019, str. 37).

11.10.2019

Uradni list Evropske unije

L 260/54

SKLEP SVETA (EU) 2019/1711

z dne 7. oktobra 2019

o imenovanju dveh članov in treh nadomestnih članov Odbora regij na predlog Kraljevine Španije

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 305 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga španske vlade,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Svet je 26. januarja 2015, 5. februarja 2015 in 23. junija 2015 sprejel sklepe (EU) 2015/116 (1), (EU) 2015/190 (2) in (EU) 2015/994 (3) o imenovanju članov in nadomestnih članov Odbora regij za obdobje od 26. januarja 2015 do 25. januarja 2020. Na podlagi Sklepa Sveta (EU) 2015/1792 (4) je 5. oktobra 2015 Ignacia GONZÁLEZA GONZÁLEZA kot članica zamenjala Cristina CIFUENTES CUENCAS, Borjo COROMINASA FISASA in Juana Luisa SÁNCHEZA DE MUNIÁINA LACASO pa sta kot nadomestni članici zamenjali Yolanda IBARROLA DE LA FUENTE in Ana OLLO HUALDE. Na podlagi Sklepa Sveta (EU) 2015/1915 (5) je 9. oktobra 2015 Cristino MAZAS PÉREZ-OLEAGA kot članico zamenjala Rosa Eva DÍAZ TEZANOS, Inmaculado VALENCIA BAYÓN pa je kot nadomestni član zamenjal Juan José SOTA VERDIÓN. Na podlagi Sklepa Sveta (EU) 2016/410 (6) je 14. marca 2016 Ano OLLO HUALDE kot nadomestni član zamenjal Mikel IRUJO AMEZAGA. Na podlagi Sklepa Sveta (EU) 2017/619 (7) je 27. marca 2017 Yolando IBARROLA DE LA FUENTE kot nadomestni član zamenjal Ignacio Javier GARCÍA GIMENO. Na podlagi Sklepa Sveta (EU) 2018/926 (8) je 26. junija 2018 Cristino CIFUENTES CUENCAS kot član zamenjal Ángel GARRIDO GARCÍA.

(2)	Zaradi konca mandata Rose Eve DÍAZ TEZANOS in Ángela GARRIDA GARCÍE sta se sprostili dve mesti članov Odbora regij.

(3)	Zaradi konca mandata Ignacia Javierja GARCÍE GIMENA in Juana Joséja SOTE VERDIÓNA sta se sprostili dve mesti nadomestnih članov Odbora regij.

(4)	Zaradi konca mandata se je sprostilo mesto nadomestnega člana Odbora regij, na podlagi česar je bil predlagan Mikel IRUJO AMEZAGA (Delegado del Gobierno de Navarra en Bruselas) –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Za preostanek mandata, ki se izteče 25. januarja 2020, se v Odbor regij imenujejo:

(a)

za člana:

—	Isabel Natividad DÍAZ AYUSO, Presidenta de la Comunidad de Madrid,

—	Paula FERNÁNDEZ VIAÑA, Consejera de Presidencia, Interior, Justicia y Acción Exterior del Gobierno de Cantabria,

(b)

za nadomestne člane:

—	Ignacio Jesús AGUADO CRESPO, Vicepresidente, Consejero de Deportes, Transparencia y Portavoz del Gobierno de la Comunidad de Madrid,

—	Mikel IRUJO AMEZAGA, Director General de Acción Exterior del Gobierno de Navarra (sprememba mandata),

—	María SÁNCHEZ RUIZ, Consejera de Economía y Hacienda del Gobierno de Cantabria.

Člen 2

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

V Luxembourgu, 7. oktobra 2019

Za Svet

Predsednica

A.-M. HENRIKSSON

(1) Sklep Sveta (EU) 2015/116 z dne 26. januarja 2015 o imenovanju članov in nadomestnih članov Odbora regij za obdobje od 26. januarja 2015 do 25. januarja 2020 (UL L 20, 27.1.2015, str. 42).

(2) Sklep Sveta (EU) 2015/190 z dne 5. februarja 2015 o imenovanju članov in nadomestnih članov Odbora regij za obdobje od 26. januarja 2015 do 25. januarja 2020 (UL L 31, 7.2.2015, str. 25).

(3) Sklep Sveta (EU) 2015/994 z dne 23. junija 2015 o imenovanju članov in nadomestnih članov Odbora regij za obdobje od 26. januarja 2015 do 25. januarja 2020 (UL L 159, 25.6.2015, str. 70).

(4) Sklep Sveta (EU) 2015/1792 z dne 5. oktobra 2015 o imenovanju petih španskih članov in petih španskih nadomestnih članov Odbora regij (UL L 260, 7.10.2015, str. 28).

(5) Sklep Sveta (EU) 2015/1915 z dne 9. oktobra 2015 o imenovanju dveh španskih članov in treh španskih nadomestnih članov Odbora regij (UL L 280, 24.10.2015, str. 26).

(6) Sklep Sveta (EU) 2016/410 z dne 14. marca 2016 o imenovanju nadomestnega člana Odbora regij na predlog Kraljevine Španije (UL L 74, 19.3.2016, str. 39).

(7) Sklep Sveta (EU) 2017/619 z dne 27. marca 2017 o imenovanju nadomestnega člana Odbora regij na predlog Kraljevine Španije (UL L 89, 1.4.2017, str. 8).

(8) Sklep Sveta (EU) 2018/926 z dne 26. junija 2018 o imenovanju člana Odbora regij na predlog Kraljevine Španije (UL L 164, 29.6.2018, str. 48).

11.10.2019

Uradni list Evropske unije

L 260/56

SKLEP KOMISIJE (EU) 2019/1712

z dne 20. julija 2018

o javnem posojilu SA.29198 - (2010/C) (ex 2009/NN), ki ga je Slovaška odobrila podjetju Železničná Spoločnosť Cargo Slovakia, a.s. (ZSSK Cargo)

(notificirano pod dokumentarno številko (2019) 4723)

(Besedilo v slovaškem jeziku je edino verodostojno)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti prvega pododstavka člena 108(2) Pogodbe,

ob upoštevanju Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru in zlasti člena 62(1)(a) Sporazuma,

po pozivu vsem zainteresiranim stranem, naj predložijo svoje pripombe v skladu z navedenima določbama (1),

ob upoštevanju naslednjega:

1. POSTOPEK

(1)

Z dopisom z dne 24. februarja 2010 je Komisija obvestila Slovaško o svoji odločitvi, da glede javnega posojila podjetju Železničná Spoločnosť Cargo Slovakia, a.s., začne postopek iz člena 108(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU) (v nadaljnjem besedilu: sklep o začetku postopka).

(2)	Sklep Komisije o začetku postopka je bil, kot je pojasnjeno v dopisu, sprejet na podlagi predhodne pritožbe anonimnega konkurenta z dne 21. aprila 2009 in priglasitve, ki jo je Slovaška zaradi pravne varnosti vložila dne 10. avgusta 2009.

(3)	Sklep o začetku postopka je bil objavljen v Uradnem listu Evropske unije. Komisija je pozvala zainteresirane strani, naj predložijo pripombe v zvezi z javnim posojilom, vendar tovrstnih pripomb ni prejela.

(4)	Slovaška je z dopisom z dne 16. junija 2010 predložila svoje pripombe k sklepu o začetku postopka.

(5)

Komisija je dne 8. novembra 2010, 22. decembra 2010, 14. junija 2011, 6. avgusta 2012 in 25. avgusta 2016 slovaškim organom poslala zahtevke za dodatne informacije. Slovaški organi so svoje odgovore posredovali dne 6. decembra 2012, 20. in 22. januarja 2011, 11. julija 2011, 17. septembra 2012 oziroma 14. oktobra 2016. Dne 20. decembra 2017 so slovaški organi predložili dodaten dopis, o katerem je potekala razprava na sestanku dne 23. januarja 2018.

2. PODROBEN OPIS UKREPA

2.1 Prejemnik (dejavnosti, lastništvo, tržni delež itd.)

(6)

Podjetje Železničná Spoločnosť Cargo Slovakia, a.s. (v nadaljnjem besedilu: ZSSK Cargo), je bilo ustanovljeno leta 2005, potem ko je bil prvotni upravljavec železnic Železničná spoločnosť, a.s., razdeljen v tri ločena železniška podjetja: Železnice Slovenskej republiky – upravitelj infrastrukture, Železničná spoločnosť Slovensko a.s. – potniški promet in ZSSK Cargo – tovorni promet. Slovaška vlada je bila in je še vedno ustanovitelj in 100-odstotni delničar podjetja ZSSK Cargo. Ministrstvo za promet, pošto in telekomunikacije slovaške vlade izvaja vladne pravice delničarja.

2.2 Opis posojila podjetju ZSSK Cargo

(7)

Posojilo v višini 165 969 594,37 EUR, ki je predmet tega postopka, je bilo odobreno z vladnim odlokom št. 173 z dne 4. marca 2009 in izplačano podjetju ZSSK Cargo dne 6. aprila 2009 na podlagi pogodbe, sklenjene dne 31. marca 2009 med ministrstvom za promet, pošto in telekomunikacije ter podjetjem ZSSK Cargo (2). Posojilo je bilo odobreno za desetletno obdobje z dveletnim obdobjem odloga pred prvim plačilom obroka za vračilo glavnice.

(8)

Posojilo je bilo nezavarovano. Namenjeno je bilo financiranju plač in drugih stroškov osebja, stroškov za uporabo železniške infrastrukture ter finančnih stroškov v okviru znatnega padca prihodkov iz poslovanja ter tekočih in načrtovanih ukrepov prestrukturiranja, ki so podrobneje opisani v nadaljevanju. Dejansko je bilo posojilo odobreno po poročilu, pripravljenem februarja 2009, o gospodarskem položaju podjetja in železnic Slovaške republike (Železnice Slovenskej republiky) z opisom finančnih težav podjetja ZSSK Cargo, ki je bilo kot referenčni dokument priloženo vladnemu odloku št. 173 z dne 4. marca 2009.

(9)

Spremenljiva obrestna mera za posojilo je temeljila na 6-mesečni referenčni obrestni meri Euro Interbank Offered Rate (EURIBOR), povišani za 3,2-odstotni letni pribitek. Dne 6. aprila 2009 je dogovorjena letna obrestna mera znašala 4,844 % (1,644 % (6-mesečna obrestna mera EURIBOR) + 3,2 % (pribitek)). Po navedbah slovaških organov je bila ta obrestna mera določena na podlagi mnenja slovaške agencije za upravljanje dolga in likvidnosti ARDAL (3).

(10)

Slovaški organi so v letih 2011 in 2012 večkrat za skupno 18 mesecev podaljšali začetno dveletno obdobje odloga za odplačilo glavnice posojila, ob upoštevanju nespremenjenega finančnega položaja podjetja ZSSK Cargo in ob priznavanju njegovih tekočih prizadevanj za prestrukturiranje. Čeprav je prvotno obdobje odplačila trajalo do leta 2019, je podjetje ZSSK Cargo do novembra 2015 vnaprej odplačalo celotno posojilo z vsemi upoštevnimi obrestmi.

2.3 Poslovna in finančna uspešnost podjetja ZSSK Cargo

(11)

Zagotavljanje storitev železniškega tovornega prometa je bilo na Slovaškem leta 2007 odprto za konkurenco, skladno z Direktivo Sveta 91/440/EGS (4), s katero je bil od 1. januarja 2006 liberaliziran mednarodni železniški tovorni promet, od 1. januarja 2007 pa tudi vse druge storitve železniškega tovornega prometa.

(12)

Podjetje ZSSK Cargo je zagotavljalo in še vedno zagotavlja železniški tovorni promet v samostojni obliki ali v kombinaciji s storitvami cestnega prometa ter najem, vzdrževanje in popravilo tirnih vozil. Do leta 2010 je na Slovaškem delovalo 15 podjetij za tovorni promet. Podjetje ZSSK Cargo je leta 2008 opravilo prevoz 44,5 ton blaga, kar je predstavljalo 93,7 % tržnega deleža na slovaškem trgu železniškega tovornega prometa. V prvi polovici leta 2009 je podjetje ZSSK Cargo opravilo prevoz 15,3 milijona ton, kar predstavlja 93-odstotni delež slovaškega trga železniškega tovornega prometa.

(13)

Podjetje ZSSK Cargo je po ustanovitvi leta 2005 v prvih treh letih (5) zabeležilo izgubo. V letih 2005 in 2006 je podjetje ZSSK Cargo zabeležilo neto izgubo v višini 428 milijonov SKK (11,3 milijona EUR) (6) oziroma 855 milijonov SKK (24,8 milijona EUR) (7). V letu 2007 je podjetju ZSSK Cargo uspelo zmanjšati svojo neto izgubo na 154 milijonov SKK (4,5 milijona EUR). V letu 2008 je podjetje ZSSK Cargo zabeležilo neto dobiček v višini 83 milijonov SKK (2,4 milijona EUR), ki je bil zlasti dosežen z znižanjem stroškov poslovanja za več kot 600 milijonov SKK (17,4 milijona EUR).

2.4 Finančni položaj podjetja ZSSK Cargo ob odobritvi posojila

(14)

Glede na informacije, ki so jih zagotovili slovaški organi, se je EBIDTA (dobiček pred obrestmi, davki in amortizacijo) podjetja ZSSK Cargo v letu 2008 povečal za 6 % v primerjavi z letom 2007, ko je dosegel 59,8 milijona EUR. V letih 2007 in 2008 so ključni finančni kazalci (prihodki, lastniški kapital, celotna zadolženost) ostali stabilni ali pa so se nekoliko izboljšali. Razmerje med dolžniškim in lastniškim kapitalom se je na primer leta 2008 zmanjšalo za 6 % na 43,9 %. Finančni podatki podjetja ZSSK Cargo iz marca 2009, ki so se uporabili za bonitetno oceno S&P, omogočajo sklep, da podjetje ZSSK Cargo ni bilo v težavah (bonitetna ocena C) in je ostalo v naložbenem razredu (bonitetna ocena BB).

(15)

Vendar je v letnem poročilu podjetja ZSSK Cargo za leto 2008 navedeno, da se je v zadnjem četrtletju leta 2008 učinek gospodarske krize v celoti pokazal v zmanjšanem povpraševanju po prevozu, zaradi česar se je posledično poslabšala uspešnost podjetja ZSSK Cargo. Prihodki od prevoza blaga so v tem obdobju znatno upadli za več kot 30 %. Posledično se je finančno stanje podjetja ZSSK Cargo konec leta 2008 in pozneje poslabšalo. Prihodki podjetja so se v prvi polovici leta 2009 zmanjšali za 38 % v primerjavi z istim obdobjem leta 2008. Podobno so se rezultati podjetja zmanjšali z neto dobička v višini 22 milijonov EUR v prvi polovici leta 2008 na neto izgubo v višini 47 milijonov EUR v prvi polovici leta 2009.

(16)

V zvezi s tem so bila v poročilu o gospodarskem položaju podjetja in železnic Slovaške republike iz februarja 2009 opisana prizadevanja za prestrukturiranje, ki jih je podjetje ZSSK Cargo izvajalo že v obdobju 2006–2008. V poročilu je zabeležena potreba po posojilu, hkrati pa so vanj vključeni naslednji dodatni ukrepi, ki so se zdeli potrebni za izboljšanje finančnega položaja podjetja ZSSK Cargo: (i) dodatni ukrepi za znižanje stroškov, (ii) začasna odpuščanja zaposlenih ter (iii) dolgoročna optimizacija števila zaposlenih in nadaljnje prestrukturiranje poslovanja podjetja ZSSK Cargo. Zmanjšanje števila zaposlenih za več kot 10 % in drugi ukrepi za prestrukturiranje stroškov so privedli do znižanja stroškov poslovanja za 600 milijonov SKK (17,4 milijona EUR) v letu 2007. Z ukrepi prestrukturiranja je bilo doseženo znatno zmanjšanje izgube v letu 2007 ter pozitiven rezultat v letu 2008, kljub prvim negativnim učinkom krize ob koncu leta. Na podlagi teh dejstev se v poročilu ugotavlja, da je bilo podjetje ZSSK Cargo na poti do dolgoročne konkurenčnosti in donosnosti ter da je bil glavni vzrok za pričakovano finančno izgubo v letu 2009 drastičen, vendar začasen upad obsega prometa zaradi krize, ki se je začela v predhodnem letu.

(17)

Nato je glede letne uspešnosti (preglednica spodaj) čisti dobiček v letu 2010 ostal močno negativen. Vendar je podjetju že v letu 2011 uspelo bistveno zmanjšati izgubo s poznejšimi zmanjšanimi prihodki. V naslednjih letih se je število osebja do leta 2016 zmanjšalo za 44 %. Do leta 2013 je podjetje ZSSK Cargo okrevalo in, kot prikazuje preglednica, zdaj beleži skromen dobiček.

Izbrani finančni podatki podjetja ZSSK Cargo v obdobju 2008–2016

(v milijonih EUR)
	2008	2009	2010	2011	2012	2013	2014	2015	2016
Prihodki	458	340	378	371	315	369	296	284	278
Dobiček	2,7	– 126,6	– 122,6	–0,3	–23,9	+0,3	–5,5	+0,8	+0,1
Število zaposlenih	10 448	9 826	9 546	8 054	6 822	6 331	6 103	6 027	5 794
Vir: Letna poročila podjetja ZSSK Cargo, ki jih je zagotovila Slovaška republika, (od leta 2011) na voljo tudi na spletnem naslovu https://www.zscargo.sk/en/media/annual-reports.

2.5 Kotacije posojil iz drugih bank in pogoji drugih posojil s podobno tedanjo bonitetno oceno

(18)

Preden je bilo marca 2009 odobreno posojilo, so tri poslovne banke okvirno ponudile podjetju ZSSK Cargo posojilo z istim zneskom (166 milijonov EUR) in obdobjem odplačila (10 let) s 6-mesečno obrestno mero EURIBOR plus 295 bazičnih točk. ([poslovna banka 1] (8)), 285–300 bazičnih točk glede na zapadlost ([poslovna banka 2]) oziroma 425 bazičnih točk ([poslovna banka 3]), brez posebnega zavarovanja.

(19)

Na dan odobritve posojila, tj. 31. marca 2009, je približno 32 podjetij s podobno kreditno sposobnostjo (bonitetna ocena BB) kot podjetje ZSSK Cargo sklenilo pogodbe o kreditnih zamenjavah z desetletnim obdobjem zapadlosti na finančnih trgih. Večina teh pogodb je imela stopnje razmika med 305 in 916 bazičnih točk (9).

2.6 Razlogi za začetek postopka

(20)

Komisija se je odločila začeti postopek, saj ni mogla izključiti, da je pri javnem posojilu za podjetje ZSSK Cargo šlo za državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU. Komisija je menila, da bi bilo mogoče posojilo odobriti pod ugodnejšimi pogoji od obrestnih mer, določenih v sporočilu o referenčnih obrestnih merah (10), ki je bilo sprejeto malo pred sklepom o začetku postopka. Hkrati je Komisija izrazila pomisleke glede združljivosti posojila z notranjim trgom, zlasti glede naslednjih točk.

(21)

Kar zadeva vprašanje, ali je bilo posojilo skladno s tržnimi pogoji, je bil v sklepu o začetku postopka izražen dvom glede utemeljitve obrestne mere na podlagi 6-mesečne obrestne mere EURIBOR namesto enoletne obrestne mere IBOR, določene v sporočilu o referenčnih obrestnih merah, ter dveletnega obdobja odloga in njegovega učinka na obrestno mero. Zdi se, da pri zaračunani obrestni marži (320 bazičnih točk) ni bil upoštevan vse slabši finančni položaj podjetja ZSSK Cargo: ker podjetje ni imelo zgodovine posojil ali razpoložljive bonitetne ocene in je bilo v finančnih težavah, bi moral pribitek za posojilo z visokim zavarovanjem skladno s sporočilom o referenčnih obrestnih merah znašati vsaj 400 bazičnih točk, če pa je raven zavarovanja nizka, bi moral ta pribitek znašati 1 000 bazičnih točk.

(22)

Sklep o začetku postopka je hkrati vzbudil pomisleke, ali bi bilo mogoče posojilo, če je predstavljalo državno pomoč, razglasiti za združljivo z notranjim trgom na podlagi členov 107(3)(b) ali (c) PDEU glede na pravila, določena v začasnem okviru Skupnosti za ukrepe državnih pomoči v podporo dostopu do financiranja ob trenutni finančni in gospodarski krizi (11), Smernicah Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (12) ali Smernicah Skupnosti o državnih pomočeh za prevoznike v železniškem prometu (13).

3. PRIPOMBE SLOVAŠKE

(23)	Slovaški organi trdijo, da je posojilo pod tržnimi pogoji odobrila država kot preudaren delničar in zato ne vsebuje elementov državne pomoči.

(24)

Prvič, slovaški organi trdijo, da bi v istih okoliščinah kateri koli razumen delničar podjetju odobril posojilo. Po trditvah slovaških organov je mogoče pričakovati, da bi delničar odobril posojilo pod tržnimi pogoji z obrestno mero na spodnji meji, ki jo banke ponujajo za posojila s podobnimi parametri. Ni v interesu delničarja, da odobri posojilo za poslovanje svojega lastnega podjetja po previsokih obrestih, saj bi s tem nesorazmerno obremenil podjetje, kar bi lahko sčasoma onemogočilo uresničitev namena posojila, ki je običajno premostitev začasnih gospodarskih težav ali nadaljnji razvoj poslovanja podjetja. Dejansko delničar predvsem želi, da podjetje v naslednjih obdobjih ustvari dobiček, zato ni njegov interes, da zasluži obresti na posojilo, ki je bilo njegovemu lastnemu podjetju odobreno pod normalnimi tržnimi pogoji, temveč da podpre poslovanje podjetja, da bi se tako ustvaril dobiček, s katerim se lahko nato izplačajo dividende.

(25)

Drugič, slovaški organi trdijo, da bi podjetje ZSSK Cargo po finančnih projekcijah podjetja, ki so bile na voljo v času odobritve posojila, imelo dovolj prostega denarnega toka za odplačilo posojila v desetletnem obdobju. Dejansko je Slovaška republika pri odločanju o zagotovitvi posojila skrbno preučila njegov znesek ter pogoje zagotovitve posojila podjetju ZSSK Cargo glede na trenutni razvoj na trgu in v gospodarstvu, ob hkratnem upoštevanju predpostavk o prihodnjih pričakovanjih. V tem okviru je imela Slovaška republika na voljo poročila o kriznem upravljanju podjetja ZSSK Cargo, v katerih je podjetje ZSSK Cargo podrobno opisalo varčevalne ukrepe, ki so predstavljali osnovni predpogoj za nadaljnje delovanje podjetja, da to ne bi zašlo v težave, ter predpogoj za ustvarjenje priložnosti za odplačilo posojila. Ko je Slovaška republika zagotovila posojilo, je izhajala iz predpostavke, da bo po odpravi negativnih učinkov gospodarske krize gospodarstvo doseglo ponoven zagon, ki bo hkrati pozitivno vplival na sektor železniškega tovornega prometa, kar bi se kazalo v povečanem obsegu blaga, ki se prevaža. Slovaška republika poudarja, da so se ta pričakovanja nato uresničila ter da je podjetje ZSSK Cargo v naslednjih obdobjih zabeležilo povečanje števila prevozov in je ponovno začelo dosegati dobre gospodarske rezultate, hkrati pa mu je v letu 2015 uspelo odplačati celotno posojilo skupaj z obrestmi, kar je pred rokom, določenim v pogodbi o posojilu.

(26)

Slovaški organi so hkrati poudarili dejstvo, da je podjetju ZSSK Cargo v letu 2008 uspelo zmanjšati svojo zadolženost, saj se je razmerje med dolžniškim in lastniškim kapitalom zmanjšalo za skoraj 6 odstotnih točk na 43,9 %. Trdijo tudi, da podjetje ZSSK Cargo ni bilo v težavah ter da je agencija za upravljanje dolga in likvidnosti (ARDAL) izračunala obrestno mero, ki je bila skladna s sporočilom o referenčnih obrestnih merah.

(27)	Tretjič, slovaški organi so zatrjevali, da so o pogojih posojila odločili na podlagi ponudb treh poslovnih bank, ki so bile pozvane k predložitvi ponudb za odobritev posojila v istem znesku, ter drugih posojil, ki jih je podjetje ZSSK Cargo prejelo v preteklosti.

(28)

Uporaba 6-mesečne obrestne mere EURIBOR je temeljila na dejstvu, da bi jo uporabile tudi poslovne banke, ki zagotavljajo posojila na trgu. Slovaška republika je bila zato zainteresirana za odobritev posojila po obrestni meri, podobni tisti, po kateri bi si lahko podjetje ZSSK Cargo tedaj izposojalo na trgu, ob upoštevanju najugodnejših pogojev, ki bi jih bilo mogoče dobiti na trgu. Ker so bile torej zasebne banke podjetju ZSSK Cargo pripravljene zagotoviti posojilo pod podobnimi pogoji in ker je ena od bank podjetje ZSSK Cargo opisala kot zanesljivo in pošteno stranko med svojimi pomembnimi strankami, so slovaški organi zatrjevali, da so ravnali kot zasebni subjekt in da zato posojilo ne predstavlja finančne ugodnosti ter tako podjetju ZSSK Cargo ni omogočilo ugodnejšega konkurenčnega položaja v primerjavi z drugimi konkurenti.

(29)

Četrtič, kar zadeva domnevno nedokazano bonitetno oceno podjetja ZSSK Cargo, so slovaški organi zatrjevali, da podjetje ZSSK Cargo v času odobritve posojila ni bilo podjetje brez zgodovine posojil ali bonitetne ocene. Podjetje ZSSK Cargo je v času zagotovitve izterljive finančne pomoči imelo razmeroma dobro zgodovino posojil, banke pa so ga štele za zanesljivo stranko. To se je kazalo tudi v ponudbah poslovnih bank, predloženih Komisiji. Te ponudbe jasno kažejo, da so bile banke podjetju ZSSK Cargo pripravljene zagotoviti posojilo pod podobnimi pogoji kot Slovaška republika, glede zgodovine posojil in zanesljivosti podjetja ZSSK Cargo pa nobena banka tega podjetja ni pozvala, naj zagotovi zavarovanje, niti tega zavarovanja ni določila kot pogoj za odobritev posojila. Zato tudi v primeru podjetja ZSSK Cargo banke ne bi zahtevale uradne bonitetne ocene za odobritev posojila na običajnem trgu, hkrati pa so lahko banke same podjetju ZSSK Cargo določile bonitetno oceno.

(30)

Nazadnje slovaški organi trdijo, da četudi banke predstavijo resnične ponudbe, ni razloga za uporabo alternativnih (referenčnih) metod, da se ugotovi, ali je bilo posojilo odobreno pod tržnimi pogoji, uporaba sporočila o referenčnih obrestnih merah pa hkrati kaže, da so bili pogoji posojila skladni z referenčnimi obrestnimi merami:

(a)	6-mesečna obrestna mera EURIBOR je tedaj znašala 1,67 %, kar skupaj z uporabljenim pribitkom (3,2 %) predstavlja 4,87-odstotno obrestno mero;

(b)	3,2-odstotni pribitek ustreza pribitku, ki bi ga uporabile poslovne banke (povprečni pribitek glede na okvirne ponudbe poslovnih bank znaša 3,35 %).

(31)

ZSSK Cargo ni bilo podjetje z visoko ali dobro bonitetno oceno in ni ponudilo nobenega zavarovanja (v takem primeru bi zadostoval pribitek 100 bazičnih točk (1 %)), vendar ni mogoče trditi, da je bilo podjetje brez zgodovine posojil oziroma z bonitetno oceno, ki bi zahtevala pribitek vsaj 400 bazičnih točk. Ker bi podjetje ZSSK Cargo tedaj lahko bilo ocenjeno kot podjetje z boljšo bonitetno oceno od dobre in z nizkim zavarovanjem, vendar z zgodovino posojil, ki kaže na njegovo sposobnost za pokritje obveznosti, je bilo po trditvah slovaških organov razumno določiti pribitek v skladu z metodologijo, določeno v sporočilu o referenčnih obrestnih merah, ki ima razpon od 100 do 220 bazičnih točk, kar ustreza metodi, ki jo je v tem primeru uporabila Slovaška republika, čeprav se je kot osnova za izračun uporabila 6-mesečna obrestna mera EURIBOR.

(32)

V tem pogledu so banke tedaj določile obrestne mere z uporabo 6-mesečne obrestne mere EURIBOR s približno 3-odstotnim pribitkom, tj. z obrestnimi merami, ki so bile podobne pogojem posojila. Obrestna mera je bila določena na podlagi ocene tržnih pogojev, vključno z okvirnimi ponudbami, ki so jih predložile poslovne banke in torej izražajo tržne pogoje, ter na podlagi primerjave z obrestnimi merami, po katerih si je izposojala država (1,5 % letno), k čemur je bila ob upoštevanju posojilnega tveganja podjetja ZSSK Cargo dodana posojilna marža 1,7 % letno, kar skupaj določa 3,2-odstotni letni pribitek. Zato je bila obrestna mera določena v skladu s tedanjimi tržnimi pogoji, in sicer 6-mesečno obrestno mero EURIBOR + 3,2-odstotnim letnim pribitkom.

(33)	Slovaška republika torej trdi, da je ravnala v skladu z načelom zasebnega vlagatelja v tržnem gospodarstvu in da zato posojilo ni predstavljalo nobene prednosti za podjetje ZSSK Cargo.

4. OCENA – OBSTOJ DRŽAVNE POMOČI

(34)

Skladno s členom 107(1) PDEU je „vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva s skupnim trgom, kolikor prizadene trgovino med državami članicami“.

(35)

Da bi bil ukrep opredeljen kot pomoč v smislu navedene določbe, morajo biti torej izpolnjeni naslednji kumulativni pogoji: (i) ukrep je mogoče pripisati državi in se financira iz državnih sredstev; (ii) prejemniku mora dodeliti prednost; (iii) navedena prednost mora biti selektivna in (iv) ukrep mora izkrivljati ali bi lahko izkrivljal konkurenco in vplivati na trgovino med državami članicami. Merila iz člena 107(1) PDEU so kumulativna, zato je v tem primeru ustrezno oceno omejiti na vprašanje, ali je posojilo predstavljalo (selektivno) prednost za podjetje ZSSK Cargo.

4.1 Pravni okvir za oceno obstoja gospodarske prednosti pred tržnimi pogoji

(36)

Sodišče je menilo, da je uporaba preskusa zasebnega vlagatelja, ki omogoča oceno, ali je določenemu (javnemu) podjetju zagotovljena neupravičena gospodarska prednost, odvisna od tega, ali država ravna kot delničar ali javni organ. Država članica mora nedvoumno dokazati, da je ravnala kot vlagatelj, ki želi donosno naložbo, ter to trditev podpreti z objektivnimi in preverljivimi elementi. Ti elementi morajo biti sočasni s sklepom o odobritvi ukrepa in dokazovati, da je bil sklep utemeljen na ekonomskih ocenah, podobnih tistim, ki bi jih tržni vlagatelj izvedel za določitev donosnosti naložbe (14). Obstoj in obseg pomoči je treba oceniti ob upoštevanju okoliščin v času odobritve posojila (15).

(37)

Ni nujno, da tržni vlagatelj, čigar ravnanje je treba primerjati s posredovanjem javnega vlagatelja, ravna kot običajni vlagatelj, ki vlaga kapital z namenom, da bi si v razmeroma kratkem času zagotovil donos. Vendar mora ravnanje ustrezati vsaj ravnanju zasebnega holdinga ali skupine zasebnih podjetij, ki sledijo strukturni politiki – splošni ali sektorski – in jih vodijo perspektive dolgoročne donosnosti (16).

(38)

Slovaška republika trenutno trdi, da je ob odobritvi posojila ravnala kot preudaren delničar in je zagotovila dokaze, ki so ji bili na voljo in jih je upoštevala pred odobritvijo posojila (glej oddelek 3). Iz tega sledi, da mora Komisija na podlagi navedenih zakonov preveriti obstoj selektivne gospodarske prednosti. Zlasti če bi lahko v podobnih okoliščinah ter na podlagi razpoložljivih in preučenih informacij tržni vlagatelj v okoliščinah, ki čim bolj ustrezajo tistim pri Slovaški republiki – prek njenega pristojnega ministrstva za promet, pošto in telekomunikacije – zagotovil financiranje podjetju ZSSK Cargo v obliki dolgoročnega posojila pod pogoji, pod katerimi je bilo posojilo odobreno (17).

(39)

Pri tem preverjanju je treba oceniti, ali je bila s pogoji posojila, ki jih je Slovaška republika zagotovila v korist podjetja ZSSK Cargo, slednjemu podeljena selektivna gospodarska prednost, kar pomeni pod pogoji, ki jih podjetje ZSSK Cargo ne bi moglo pridobiti na trgu. V ta namen mora Komisija upoštevati zlasti finančni položaj podjetja ZSSK Cargo ter predvidljivi razvoj v času odobritve posojila, položaj Slovaške republike kot delničarja in pogoje, pod katerimi se zagotovi posojilo.

(40)

Preskusiti je torej treba, ali bi udeleženec na trgu v položaju Slovaške republike marca 2009 odobril posojilo pod istimi pogoji. Ustrezni izvajalec za oceno ni poslovna banka, ki je imela v preteklosti malo kreditnih razmerij z odobritvami komercialnih posojil ali pa jih sploh ni imela, temveč tržni vlagatelj, ki je edini delničar podjetja ZSSK Cargo in posojilo odobri z namenom, da bi svoji odvisni družbi omogočil pokritje stroškov poslovanja po hudem in nepričakovanem upadu njene dejavnosti in prihodkov.

(41)

Pri tem preverjanju dejstvo, da je podjetje ZSSK Cargo že leta 2015, tj. štiri leta pred prvotnim rokom, v celoti odplačalo posojilo in nato zabeležilo dobiček v poslovanju, samo po sebi ne omogoča sklepa, da bi tržni posojilodajalec, ki deluje namesto ministrstva za promet, pošto in telekomunikacije, prav tako odobril posojilo z razumnim zagotovilom, da bo to odplačano. Zgodnje odplačilo zgolj naknadno potrjuje razumnost ocene, ki jo je javni delničar/upnik opravil na podlagi informacij, ki so bile razpoložljive in preverjene pred odobritvijo posojila, in ni odločilno za pozitiven sklep, da bi drug izvajalec prav tako odobril isto posojilo.

4.2 Ocena posojila podjetju ZSSK Cargo

(42)

Prvič, dokazi, predloženi v postopku, kažejo, da so tri poslovne banke podjetju ZSSK Cargo okvirno ponudile posojilo z istim zneskom (166 milijonov EUR) in obdobjem odplačila (deset let) s 6-mesečno obrestno mero EURIBOR plus 295 bazičnih točk ([poslovna banka 1]), 285–300 bazičnih točk ([poslovna banka 2]) oziroma 425 bazičnih točk ([poslovna banka 3]), brez posebnega zavarovanja. Dve poslovni banki sta bili zato pripravljeni podjetju ZSSK Cargo ponuditi še nižje marže obrestnih mer od tistih, ki jih je zaračunala Slovaška republika, in sicer 320 bazičnih točk. Te okvirne ponudbe so bile znane Slovaški republiki, ki jih je preverila, da bi določila obrestno mero zadevnega posojila (glej uvodni izjavi 18 in 27). Obrestna mera za javno posojilo je bila zato določena zaradi plačila, ki je ustrezalo zasebnim tržnim posojilodajalcem, in skladno z njim.

(43)

Dejstvo, da je bilo glede posojila določeno dveletno obdobje odloga za odplačilo glavnice posojila, ki je bilo pozneje podaljšano še za 18 mesecev, najverjetneje ni bistveno vplivalo na oceno pogojev posojila. Ker so bile obresti na neporavnani znesek plačane vsakih 6 mesecev od začetka obdobja posojila, so višja plačila obresti izravnala koristi odloženega odplačevanja glavnice.

(44)

Poleg tega okvirne ponudbe tudi kažejo, da je bila uporaba 6-mesečne obrestne mere EURIBOR standardna praksa zasebnih bank in zato skladna s tržnimi pogoji. Vse te banke so podjetje ZSSK Cargo poznale na podlagi posojil, zagotovljenih v preteklih letih, [poslovna banka 1] pa je v svoji ponudbi celo izrecno opisala podjetje ZSSK Cargo kot zanesljivega in zaupanja vrednega partnerja. Poleg teh dveh ponudb je imelo podjetje ZSSK Cargo zgodovino posojil pri teh treh ter drugih poslovnih bankah, za razliko od predhodnega stališča v sklepu o začetku postopka.

(45)

Nazadnje, primerjava obrestne marže 320 bazičnih točk za posojilo z obrestnimi merami kreditnih zamenjav v času odobritve posojila, kot je opisano v uvodni izjavi 19, prav tako kaže, da je mogoče za obrestno maržo šteti, da spada med dejanske tržne obrestne mere za podjetja z isto bonitetno oceno, kot jo je marca 2009 imelo podjetje ZSSK Cargo. Povedano drugače, primerjava s kreditnimi zamenjavami ne potrjuje pomislekov, izraženih v sklepu o začetku postopka. Iz tega sledi sklep, da za dejansko zaračunano obrestno mero ni dokazano, da bi podjetju ZSSK Cargo zagotovila neupravičeno prednost pred tržnimi pogoji.

(46)

Zato vsi razpoložljivi dokazi kažejo, da je podjetje ZSSK Cargo najverjetneje tudi od zasebnih poslovnih posojilodajalcev pridobilo financiranje pod podobnimi pogoji, kar odpravlja dvome, izražene v sklepu o začetku postopka. Še bolj zato, ker za razliko od države taki udeleženci na trgu kot delničarji niso mogli izterjati nobenih prihodkov, ki so hipotetično izpadli od posojil pod ponujenimi pogoji in so bili pri prvem preverjanju domnevno nizki.

(47)

Drugič, podjetje ZSSK Cargo skladno z dokazi, zbranimi v postopku, v času odobritve posojila ni bilo podjetje v težavah glede na količinsko opredeljeni merili iz Smernic Skupnosti o pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah iz leta 2004 (točka 10). Podjetje ZSSK Cargo namreč tedaj ni izgubilo več kot polovice svojega delniškega kapitala, od tega eno četrtino v zadnjih 12 mesecih, in ni izpolnjevalo meril za nacionalni postopek zaradi insolventnosti. Poleg tega se kljub akutnemu likvidnostnemu primanjkljaju v letu 2009 tudi ne zdi verjetno, da bi bilo mogoče za podjetje ZSSK Cargo šteti, da je bilo na podlagi količinsko neopredeljenih meril iz navedenih smernic (točka 11, npr. naraščajoči dolgovi, zniževanje vrednosti sredstev ali nična čista vrednost sredstev, presežne zmogljivosti) v težavah.

(48)

Dejansko je podjetje ZSSK Cargo v letu 2008 zabeležilo majhen dobiček, akumulirane izgube iz preteklih let (ki so na dan 31. decembra 2008 znašale 1 452 milijonov SKK (42,2 milijona EUR)) pa so bile razmeroma majhne v primerjavi s skupnim lastniškim kapitalom, ki je presegal 13 000 milijonov SKK (377,5 milijona EUR). Tudi znatna izguba, ki je bila nato zabeležena za celotno leto 2009, ni odpravila več kot polovice njegovega vpisanega osnovnega kapitala. Poleg tega je bila zadolženost podjetja ZSSK Cargo v začetku leta 2009 razmeroma skromna, razmerje med dolžniškim in lastniškim kapitalom pa je znašalo 0,44. Za primerjavo, v Smernicah o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje nefinančnih podjetij v težavah iz leta 2014 (ki se v tem primeru ne uporabljajo) razmerje za opredelitev podjetja v težavah v skladu s posebnimi pravili za pomoč podjetjem v težavah znaša 7,5, kar pomeni, da je 17-krat višje.

(49)

Bonitetna ocena podjetja ZSSK Cargo v času odobritve posojila se zdi višja od ocene CCC za podjetja v težavah, skladno s sporočilom o referenčnih obrestnih merah iz leta 2008, na katerem je temeljil sklep o začetku postopka zaradi predhodne navedbe, da je bila dejansko zaračunana obrestna mera neupravičeno nizka. Nasprotno, razpoložljivi dokazi kažejo, da bi podjetje ZSSK Cargo prejelo oceno BB in tako imelo dostop do financiranja po nižjih stroških kot podjetja v težavah. Poleg tega je nezanemarljiva razlika 80 bazičnih točk med 320 bazičnimi točkami obrestne marže javnega posojila, ki je predmet preiskave, in 400 bazičnimi točkami približka tržne marže, določene za podjetja z bonitetno oceno BB in nizkim zavarovanjem na podlagi sporočila o referenčnih obrestnih merah iz leta 2008, bistveno nižja od razlike 140 bazičnih točk med dejanskimi kotacijami obrestnih mer posojil od poslovnih bank v primerjavi s tistimi, ki jih je v postopku navedlo podjetje ZSSK Cargo.

(50)

Iz tega sledi, da v nasprotju s predhodnimi stališči iz sklepa o začetku formalnega postopka za razliko v obrestni meri javnega posojila v primerjavi s približkom tržne marže, navedenim v sporočilu o referenčnih obrestnih merah iz leta 2008, ni mogoče šteti, da nakazuje, da slednje ni bilo odobreno v skladu s tržnimi pogoji.

(51)

Tretjič, upoštevati je treba dejstvo, da je država imela (in še vedno ima) v lasti 100 % delnic podjetja ZSSK Cargo. Gospodarski razmisleki države glede pričakovanega dobička iz posojila niso omejeni zgolj na pričakovanih plačilih obrestnih mer, kot v primeru poslovnih bank, temveč morajo nujno upoštevati dejstvo, da bi se s posojilom izboljšala zmožnost podjetja ZSSK Cargo za doseganje prihodnjega dobička in tako povišala – ali ohranila – vrednost lastniškega deleža države. Dejansko je bil eden od izrecnih razlogov za financiranje, kot je naveden v poročilu iz leta 2009, da se podjetju ZSSK Cargo omogoči premagovanje gospodarske krize in prestrukturiranje za dosego dolgoročne dobičkonosnosti, za katero je v istem poročilu navedeno, da jo je bilo podjetje ZSSK Cargo sposobno doseči.

(52)

Zagotovitev posojila je torej bila eden od številnih medsebojno dopolnjujočih se ukrepov za zagotovitev dolgoročne rešitve finančnega položaja podjetja ZSSK Cargo, ki so prikazani v uvodni izjavi 16 in vključujejo (i) ukrepe za znižanje stroškov, (ii) začasna odpuščanja zaposlenih ter (iii) dolgoročno optimizacijo števila zaposlenih in nadaljnje prestrukturiranje poslovanja podjetja ZSSK Cargo. Tudi preudaren udeleženec na trgu bi podprl prestrukturiranje svoje popolnoma odvisne družbe, saj so obstajali realni obeti, da se bo njen položaj izboljšal. V poročilu iz februarja 2009, ki so ga slovaški organi pripravili in preverili pred odobritvijo posojila, je res navedeno, da je država skrbno preverila prihodnje obete za razvoj podjetja ZSSK Cargo, vključno z njegovo zmožnostjo za ustvarjanje denarnih tokov, ki so bili potrebni za servisiranje in odplačevanje dolga, kot bi jih preveril tudi preudaren tržni vlagatelj ali posojilodajalec. Dejansko se je javni delničar na podlagi obetov in razpoložljivih informacij odločil odobriti posojilo, ki je v celoti vračljivo, vendar z razumnim obdobjem odloga, namesto drugih alternativnih finančnih instrumentov, kot so (nevračljiv) lastniški kapital ali dolg, ki se lahko preoblikuje v lastniški kapital, ali drugo hibridno financiranje, ki bi lahko pokazalo na pričakovane težave podjetja ZSSK pri vračanju.

(53)

Enako kot so med finančno in gospodarsko krizo, ki se je začela v letu 2008, ravnali drugi zasebni delničarji, objektivni in preverljivi dokazi, ki jih je predložila Slovaška republika, kažejo, da je ministrstvo za promet, pošto in telekomunikacije z odobritvijo zadevnega posojila želelo ravnati in je dejansko ravnalo kot delničar, da bi ohranilo morebiten pomemben lastniški delež z nadaljnjim poslovanjem podjetja ZSSK Cargo v težavnem poslovnem okolju, za katerega so bili značilni strmi padci v obsegu tovora, ter je podprlo nadaljnje poslovanje podjetja, tako da mu je dovolilo prestrukturiranje, ki ga je podjetje nato tudi izvedlo.

4.3 Sklepne ugotovitve

(54)

Pogoji javnega posojila, odobrenega podjetju ZSSK Cargo, so bili skladni s tržnimi pogoji, zato bi tako posojilo odobril tudi udeleženec v tržnem gospodarstvu. Iz tega sledi, da za zadevno posojilo ni mogoče šteti, da je dalo (selektivno) prednost podjetju ZSSK Cargo. Ker so pogoji člena 107(1) PDEU kumulativni, torej ni treba ocenjevati, ali je posojilo vključevalo državna sredstva, ali je izkrivljalo oziroma bi lahko izkrivljalo konkurenco in ali je vplivalo na trgovino med državami članicami. A fortiori ni treba ocenjevati, ali bi bilo mogoče zadevno posojilo razglasiti za nezdružljivo z notranjim trgom v skladu s členom 107(3)(b) ali (c) PDEU –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Posojilo, ki ga je Slovaška republika odobrila podjetju Železničná Spoločnosť Cargo Slovakia, a.s., in znaša 165 969 594,37 EUR, ne pomeni državne pomoči v smislu člena 107(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Člen 2

Ta sklep je naslovljen na Slovaško republiko.

V Bruslju, 20. julija 2018

Za Komisijo

Margrethe VESTAGER

Članica Komisije

(1) UL C 117, 6.5.2010, str. 13.

(2) Pogodba temelji na aktu št. 523/2004 z dne 23. septembra 2004 o proračunskih pravilih javne uprave ter o spremembah in dopolnitvah nekaterih zakonov in akta št. 278/1993 zb. o upravljanju državne lastnine, kakor je bil spremenjen.

(3) Agencija ARDAL je bila ustanovljena kot proračunska organizacija, povezana z državnim proračunom prek proračunskega poglavja ministrstva za finance Slovaške republike na podlagi člena 14 akta št. 291/2002 zb. o državni zakladnici ter o spremembah in dopolnitvah nekaterih aktov na podlagi akta št. 389/2002 zb. o državnem dolgu in državnih poroštvih. Cilj in namen delovanja agencije sta „zagotoviti likvidnost in dostop do trga, da bi se potrebe države financirale pregledno, preudarno in stroškovno učinkovito ter da bi se hkrati sčasoma znižali stroški servisiranja dolga, če bodo povezana tveganja portfelja dolga ostala na sprejemljivi ravni“ (http://www.ardal.sk/index.php?page=1).

(4) Direktiva Sveta 91/440/EGS z dne 29. julija 1991 o razvoju železnic Skupnosti (UL L 237, 24.8.1991, str. 25).

(5) Letna poročila za obdobje 2005–2008 so objavljena na spletnem mestu podjetja ZSSK Cargo:

http://www.zscargo.sk/en/public/press/annual-report/.

(6) Menjalni tečaj 1 EUR = 37,88 SKK, objavljen v UL C 336, 31.12.2005, str. 1.

(7) Menjalni tečaj 1 EUR = 34,435 SKK, objavljen v UL C 332, 30.12.2006, str. 1.

(8) Zaupne informacije.

(9) Podatkovna zbirka S&P Capital IQ Platform na spletnem naslovu https://www.capitaliq.com. Kreditna zamenjava je dogovor o finančni zamenjavi, da bo prodajalec kreditne zamenjave kupcu (običajno upniku referenčnega posojila) v primeru neplačila posojila (s strani dolžnika) poplačal nastalo škodo. Povedano drugače, prodajalec kreditne zamenjave kupca zavaruje pred tveganjem neplačila referenčnega posojila. Ta instrument je kot tak zelo pomemben, saj kaže, kakšna bi bila premija za tveganje/provizija za poroštvo, ki bi jo udeleženec na trgu zahteval za kritje tveganja neplačila posojila.

(10) Sporočilo Komisije o spremembi metode določanja referenčnih obrestnih mer in diskontnih stopenj (UL C 14, 19.1.2008, str. 6).

(11) UL C 83, 7.4.2009, str. 1.

(12) UL C 244, 1.10.2004, str. 2.

(13) UL C 184, 22.7.2008, str. 13.

(14) Zadeva C-124/10 P, Komisija proti EDF, EU:C:2012:318, točke od 81 do 84.

(15) Zadeva T-318/00, Freistaat Thüringen proti Komisiji, točka 125, EU:T:2005:363.

(16) Zadeva C-305/89, Italijanska republika proti Komisiji, točka 20, EU:C:1991:142.

(17) Združene zadeve C-278/92, C-279/92 in C-280/92, Kraljevina Španija proti Komisiji, točka 21.

EU:C:1994:325.

11.10.2019

Uradni list Evropske unije

L 260/65

IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2019/1713

z dne 9. oktobra 2019

o določitvi oblike informacij, ki jih dajo na voljo države članice za namene poročanja o izvajanju Direktive (EU) 2015/2193 Evropskega parlamenta in Sveta

(notificirano pod dokumentarno številko C(2019) 7133)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive (EU) 2015/2193 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o omejevanju emisij nekaterih onesnaževal iz srednje velikih kurilnih naprav v zrak (1) in zlasti člena 11(2) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Člen 11(2) Direktive (EU) 2015/2193 od držav članic zahteva, da Komisiji do 1. januarja 2021 predložijo poročilo o oceni letnih emisij ogljikovega monoksida (CO) iz srednje velikih kurilnih naprav.

(2)	V skladu s členom 11(3) (prvi pododstavek) Direktive (EU) 2015/2193 bi morala Komisija državam članicam za namene poročanja dati na voljo elektronsko orodje za poročanje.

(3)	V skladu s členom 11(3) (drugi pododstavek) Direktive (EU) 2015/2193 bi morala Komisija določiti tehnično obliko poročanja, da se poenostavijo in racionalizirajo obveznosti držav članic glede poročanja.

(4)	Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 75(1) Direktive 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta (2), kot je navedeno v členu 15 Direktive (EU) 2015/2193 –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Za namene poročanja Komisiji o oceni skupnih letnih emisij ogljikovega monoksida (CO) v skladu s členom 11(2) Direktive (EU) 2015/2193 države članice uporabijo vprašalnik iz Priloge k temu sklepu.

Države članice za sporočanje informacij iz Priloge k temu sklepu uporabijo elektronsko orodje za poročanje, ki ga da Komisija na voljo v skladu s členom 11(3) (prvi pododstavek) Direktive (EU) 2015/2193.

Člen 2

Informacije iz Priloge k temu sklepu se predložijo za leto poročanja 2019, če ni v navedeni prilogi določeno drugače.

Informacije iz Priloge k temu sklepu se predložijo najpozneje do 1. januarja 2021.

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Bruslju, 9. oktobra 2019

Za Komisijo

Karmenu VELLA

Član Komisije

(1) UL L 313, 28.11.2015, str. 1.

(2) Direktiva 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) (UL L 334, 17.12.2010, str. 17).

PRILOGA

Informacije o srednje velikih kurilnih napravah iz Direktive (EU) 2015/2193

Opomba: Obveznost predložitve zahtevanih informacij do januarja 2021 je veljala pred potrebo po izdaji dovoljenja za obstoječe srednje velike kurilne naprave ali njihovi registraciji. Glede na to se morajo države članice pri izpolnjevanju poročila opirati na podatke, ki jih imajo takrat na voljo. Kadar nimajo na voljo podatkov, poročilo izpolnijo s pomočjo svojih najboljših ocen. Zato je treba razlikovati med novimi in obstoječimi napravami ter med napravami nad in pod 20 MWth.

Del 1

Kategorije naprav

V tej preglednici so določene kategorije naprav, ki se uporabljajo za predložitev informacij, ki se zahtevajo v delih 2 in 3 (1).

1.1 Nove ali obstoječe

kot so opredeljene v členu 3(6) in (7) Direktive (EU) 2015/2193

1.2 Zmogljivostni razredi (nazivna vhodna toplotna moč) (2)

—	enako ali več kot 1 MWth in manj ali enako 5 MWth

—	več kot 5 MWth in manj ali enako 20 MWth

—	več kot 20 MWt

1.3 Vrste naprav

—	naprave, ki niso motorji in plinske turbine

—

motorji

—	plinske turbine

1.4 Vrste goriva

—	trdna biomasa

—	druga trdna goriva

—	plinsko olje

—	tekoča goriva, razen plinskega olja

—	zemeljski plin

—	plinasta goriva, razen zemeljskega plina

—	mešanica goriva

Del 2

Metapodatki

2.1 Država	oznaka države, ki predloži poročilo
2.2 Pristojni organ	podatki o pristojnem organu, odgovornem za poročilo (oddelek, naslov, telefonska številka in elektronska pošta)
2.3 Število naprav	število naprav za vsako kategorijo naprav
2.4 Leto poročanja	koledarsko leto, na katero se nanaša poročilo (3)

Del 3

Emisije, vhodna energija in zmogljivost

3.1 Koncentracije CO	ocenjena povprečna koncentracija ogljikovega monoksida v mg/Nm3 pri referenčni vsebnosti kisika, ki se uporabi za izražanje mejne vrednosti emisij s predpisi urejenih onesnaževal in suhega zraka, za vsako kategorijo naprav
3.2 Emisije CO	ocenjene emisije ogljikovega monoksida, izražene kot skupna količina v tonah na koledarsko leto, ki jih izpustijo naprave, za vsako kategorijo naprav
3.3 Vhodna energija	ocenjeno skupno gorivo, ki ga na leto porabijo naprave, izraženo v terajoulih, za vsako kategorijo naprav
3.4 Celotna skupna zmogljivost	ocenjena inštalirana skupna zmogljivost, izražena kot seštevek nazivne vhodne toplotne moči vseh naprav, za vsako kategorijo naprav

(1) Primer kategorije: novi kotli z močjo, večjo od 5 MWth in manjšo ali enako 20 MWth, v katerih zgorevajo tekoča goriva, razen plinskega olja.

(2) (1) Za nove srednje velike kurilne naprave se lahko uporabi skupna nazivna vhodna toplotna moč.

(3) Po možnosti leto 2019, če to ni mogoče, leto 2018.

11.10.2019

Uradni list Evropske unije

L 260/69

Popravek Sklepa Sveta (SZVP) 2019/1672 z dne 4. oktobra 2019 o ukrepu Evropske unije v podporo mehanizmu Združenih narodov za preverjanje in inšpekcijske preglede v Jemnu

(Uradni list Evropske unije L 256 z dne 7. oktobra 2019)

Stran 12:

besedilo:

„V Strasbourgu, 4. oktobra 2019“

se glasi:

„V Luxembourgu, 4. oktobra 2019“.

		ISSN 1977-0804
Uradni list Evropske unije		L 260

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Letnik 62 11. oktober 2019

Vsebina		II Nezakonodajni akti	Stran
		UREDBE
	*	Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/1701 z dne 23. julija 2019 o spremembi prilog I in V k Uredbi (EU) št. 649/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o izvozu in uvozu nevarnih kemikalij ( 1 )	1
	*	Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/1702 z dne 1. avgusta 2019 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta z vzpostavitvijo seznama prednostnih škodljivih organizmov	8
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/1703 z dne 4. oktobra 2019 o odobritvi spremembe specifikacije za ime, vpisano v registru zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb, ki ni manjša (Cidre de Normandie/Cidre normand (ZGO))	11
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/1704 z dne 9. oktobra 2019 o dodatku določenih količin, ki so bile leta 2018 zadržane v skladu s členom 4(2) Uredbe Sveta (ES) št. 847/96, ribolovnim kvotam za leto 2019	13
	*	Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/1705 z dne 10. oktobra 2019 o spremembi Uredbe Sveta (EU, Euratom) 2019/1197 glede rokov, v katerih bi moralo Združeno kraljestvo po izstopu iz Unije izpolniti pogoje za upravičenost do financiranja Unije	40
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/1706 z dne 10. oktobra 2019 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2017/325 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz preje visoke trdnosti iz poliestra s poreklom iz Ljudske republike Kitajske po pregledu zaradi izteka ukrepov v skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta	42
		SKLEPI
	*	Sklep Sveta (EU) 2019/1707 z dne 17. junija 2019 o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v Odboru za trgovino, ustanovljenem na podlagi Začasnega sporazuma o partnerstvu med Evropsko skupnostjo na eni strani in pacifiškimi državami na drugi strani, glede priporočila za nekatere spremembe Sporazuma zaradi upoštevanja pristopa Samoe in prihodnjih pristopov drugih pacifiških otoških držav	45
	*	Sklep Sveta (EU) 2019/1708 z dne 7. oktobra 2019 o določitvi stališča, ki se v imenu Evropske unije zastopa v Generalnem svetu Svetovne trgovinske organizacije v zvezi s sprejetjem sklepa o podaljšanju oprostitve obveznosti STO, ki Združenim državam dovoljuje preferencialno tarifno obravnavo v skladu z zakonom za oživitev gospodarstva v Karibski kotlini (CBERA)	48
	*	Sklep Sveta (EU) 2019/1709 z dne 7. oktobra 2019 o določitvi stališča, ki se v imenu Evropske unije zastopa v Generalnem svetu Svetovne trgovinske organizacije glede sprejetja sklepa o podaljšanju oprostitve obveznosti STO, ki članicam v razvoju omogoča, da zagotavljajo preferencialno tarifno obravnavo za izdelke iz najmanj razvitih držav	50
	*	Sklep Sveta (EU) 2019/1710 z dne 7. oktobra 2019 o imenovanju treh članov in treh nadomestnih članov Odbora regij na predlog Kraljevine Španije	52
	*	Sklep Sveta (EU) 2019/1711 z dne 7. oktobra 2019 o imenovanju dveh članov in treh nadomestnih članov Odbora regij na predlog Kraljevine Španije	54
	*	Sklep Komisije (EU) 2019/1712 z dne 20. julija 2018 o javnem posojilu SA.29198 - (2010/C) (ex 2009/NN), ki ga je Slovaška odobrila podjetju Železničná Spoločnosť Cargo Slovakia, a.s. (ZSSK Cargo) (notificirano pod dokumentarno številko (2019) 4723) ( 1 )	56
	*	Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2019/1713 z dne 9. oktobra 2019 o določitvi oblike informacij, ki jih dajo na voljo države članice za namene poročanja o izvajanju Direktive (EU) 2015/2193 Evropskega parlamenta in Sveta (notificirano pod dokumentarno številko C(2019) 7133) ( 1 )	65

		Popravki
	*	Popravek Sklepa Sveta (SZVP) 2019/1672 z dne 4. oktobra 2019 o ukrepu Evropske unije v podporo mehanizmu Združenih narodov za preverjanje in inšpekcijske preglede v Jemnu ( UL L 256 7.10.2019 )	69