(1)

Uredba Sveta (EU) 2019/124 (1) določa ribolovne možnosti za leto 2019 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo za vode Unije in za ribiška plovila Unije v nekaterih vodah zunaj Unije.

(2)

V Uredbi (EU) 2019/124 je bil celotni dovoljeni ulov (TAC) za sardona (Engraulis encrasicolus) v podobmočjih ICES 9 in 10 ter v vodah Unije območja CECAF 34.1.1. določen na nič. V Uredbi Sveta (EU) 2019/1097 (2) je bil določen začasni TAC, ki omogoča nadaljevanje ribolova. Sardon je kratkoživa vrsta, za katero se raziskave zaključijo maja. Ustrezno znanstveno mnenje Mednarodnega sveta za raziskovanje morja (ICES) je bilo izdano 28. junija 2019. Omejitve ulova za sardona v podobmočjih ICES 9 in 10 ter v vodah Unije območja CECAF 34.1.1. bi bilo zdaj treba spremeniti v skladu z navedenim mnenjem.

(3)

Prožnost med območji (posebni pogoj) za trsko (Gadus morhua) od Severnega morja do vzhodega Rokavskega preliva bi se morala uporabljati samo v zvezi z državami članicami, ki imajo kvote na obeh območjih. Zadevno tabelo ribolovnih možnosti bi bilo treba zato ustrezno spremeniti.

(4)

ICES je 17. decembra 2018 objavil znanstveno mnenje o prožnosti med območji za šura (Trachurus spp.) med razdelkoma ICES 8c in 9a. ICES je podal mnenje, da prožnost med območji med staležema ne bi smela presegati razlike med ulovom, ki ustreza ribolovni umrljivosti Fp.05, in določenim TAC. TAC se tudi ne bi smel prenašati na stalež z biomaso drstitvenega staleža pod mejno referenčno točko (Blim). Pod pogoji navedenega znanstvenega mnenja bi bilo treba prožnost med območji (posebni pogoj) za šura med podobmočjem ICES 9 in razdelkom ICES 8c za leto 2019 povečati s 5 % na 10 %.

(5)

V zvezi z grenlandsko morsko ploščo (Reinhardtius hippoglossoides) v mednarodnih vodah območij 1 in 2 bi morale imeti države članice, ki opravljajo znanstveno raziskavo o prilovu pri ribolovu kozic, možnost dodelitve skupno 130 ton plovilom, ki sodelujejo pri raziskavi z opazovalci na krovu. Te ribolovne možnosti bi bilo treba zato ustrezno spremeniti.

(6)

Uredba Sveta (EU) št. 2018/2025 (3) določa ribolovne možnosti za ribiška plovila Unije za nekatere staleže globokomorskih rib za leti 2019 in 2020. V navedeni uredbi je bil TAC za okatega ribona (Pagellus bogaraveo) v podobmočju ICES 10 za obe leti določen na podlagi znanstvenega mnenja za leto 2019, dokler ne bo znanstvenega mnenja za leto 2020. ICES je 11. junija 2019 objavil znanstveno mnenje za leto 2020. TAC bi bilo treba določiti v skladu z najnovejšim znanstvenim mnenjem.

(7)

Ustrezni TAC za sardona iz Uredbe (EU) 2019/124 se uporabljajo od 1. julija 2019. Ustrezni TAC za okatega ribona iz Uredbe (EU) 2018/2025 se uporabljajo od 1. januarja 2019, sprememba, ki jo uvaja ta uredba, pa zadeva le omejitve ulova za leto 2020. Določbe glede staležev, ki jih uvaja ta uredba, bi bilo treba zato uporabljati od 1. julija 2019.

(8)

Ustrezni TAC za grenlandsko morsko ploščo ter posebni pogoji za trsko in šura se uporabljajo od 1. januarja 2019. Določbe glede staležev, ki jih uvaja ta uredba, bi bilo zato treba uporabljati z učinkom od navedenega datuma.

(9)

Takšna retroaktivna uporaba ne posega v načeli pravne varnosti in varstva legitimnih pričakovanj, saj zadevne ribolovne možnosti niso zmanjšane in še niso bile izčrpane.

(10)

Uredbi (EU) 2018/2025 in (EU) 2019/124 bi bilo treba ustrezno spremeniti –

(1)

V Uredbi (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta so določena pravila, v skladu s katerimi pristojni organi držav članic izvajajo uradni nadzor živali in blaga, ki vstopajo v Unijo, da bi preverili skladnost z zakonodajo Unije o agroživilski verigi.

(2)

Ker se pravila o tem, v katerih primerih in pod katerimi pogoji bi moral biti skupni zdravstveni vstopni dokument priložen pošiljkam v tranzitu, določijo v ločenem delegiranem aktu, ki ga je treba sprejeti v skladu s členom 51(1) Uredbe (EU) 2017/625, bi se morala ta uredba uporabljati le za pošiljke, namenjene dajanju na trg v Uniji.

(3)

Uredba (EU) 2017/625 določa, da mora biti pošiljkam živali in blaga, ki vstopajo v Unijo na določenih mejnih kontrolnih točkah, priložen skupni zdravstveni vstopni dokument. Ko je uradni nadzor izveden in skupni zdravstveni vstopni dokument dopolnjen, se lahko pošiljke razdelijo na več delov v skladu s poslovnimi potrebami izvajalca dejavnosti.

(4)

Da bi se zagotovili sledljivost pošiljk in ustrezna komunikacija s pristojnim organom v namembnem kraju, bi bilo treba določiti pravila o pogojih in praktičnih ureditvah, v skladu s katerimi bi moral biti pošiljkam, namenjenim dajanju na trg, do njihovega namembnega kraja priložen skupni zdravstveni vstopni dokument. Ustrezno je zlasti določiti podrobna pravila, povezana s skupnim zdravstvenim vstopnim dokumentom, za primere pošiljk, ki se delijo.

(5)

Da bi se zagotovila sledljivost pošiljk, ki se delijo na mejnih kontrolnih točkah po izvedbi uradnega nadzora in ko pristojni organ dopolni skupni zdravstveni vstopni dokument, je ustrezno zahtevati, da izvajalec dejavnosti, odgovoren za pošiljko, prek sistema upravljanja informacij za uradni nadzor (information management system for official controls – IMSOC) iz člena 131 Uredbe (EU) 2017/625 za vsak del deljene pošiljke predloži tudi skupni zdravstveni vstopni dokument, ki bi ga morali dopolniti pristojni organi mejne kontrolne točke in bi moral biti priložen vsakemu delu deljene pošiljke do namembnega kraja, navedenega v navedenem skupnem zdravstvenem vstopnem dokumentu.

(6)

Za preprečitev goljufive ponovne uporabe skupnega zdravstvenega vstopnega dokumenta je ustrezno zahtevati, da carinski organi v sistem IMSOC sporočijo informacije o količini v pošiljki, navedeni v carinski deklaraciji, za zagotovitev, da se količine, navedene v taki carinski deklaraciji, odštejejo od skupne dovoljene količine, prijavljene v skupnem zdravstvenem vstopnem dokumentu. Carinski organi morajo informacije izmenjavati s tehnikami carinske elektronske obdelave podatkov iz člena 6(1) Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (2). Navedene tehnike elektronske obdelave podatkov bi se morale uporabljati za namene te uredbe. Da se carinskim organom zagotovi dovolj časa za njihovo vzpostavitev, je ustrezno določiti, da se obveznost sporočanja informacij o količini v pošiljkah v sistem IMSOC v posamezni državi članici uporablja od datuma, ko navedene tehnike v zadevni državi članici postanejo operativne, ali od 1. marca 2023, kar nastopi prej.

(7)

Ker se Uredba (EU) 2017/625 uporablja od 14. decembra 2019, bi se morala tudi ta uredba uporabljati od navedenega datuma –

(a)

izvajalec dejavnosti, odgovoren za pošiljko, zagotovi, da je pošiljki do namembnega kraja in sprostitve v prosti promet v skladu s členom 57(2)(b) Uredbe (EU) 2017/625 priložen izvod skupnega zdravstvenega vstopnega dokumenta na papirju ali v elektronski obliki;

(b)

izvajalec dejavnosti, odgovoren za pošiljko, v carinski deklaraciji, vloženi pri carinskih organih, navede referenčno številko skupnega zdravstvenega vstopnega dokumenta ter da izvod navedenega skupnega zdravstvenega vstopnega dokumenta na razpolago carinskim organom v skladu s členom 163 Uredbe (EU) št. 952/2013;

(c)

carinski organi v sistem IMSOC sporočijo informacije o količini v pošiljki, navedeni v carinski deklaraciji, in dovolijo dajanje pošiljke v carinski postopek le, če skupna količina, določena v skupnem zdravstvenem vstopnem dokumentu, ni presežena. Ta zahteva se ne uporablja, če se da pošiljka v carinski postopek iz člena 210(a) in (b) Uredbe (EU) št. 952/2013.

(a)

izvajalec dejavnosti, odgovoren za pošiljko, zagotovi, da je vsakemu delu deljene pošiljke do sprostitve v prosti promet v skladu s členom 57(2)(b) Uredbe (EU) 2017/625 priložen izvod skupnega zdravstvenega vstopnega dokumenta na papirju ali v elektronski obliki;

(b)

izvajalec dejavnosti, odgovoren za pošiljko, v carinski deklaraciji, vloženi pri carinskih organih, za vsak del deljene pošiljke navede referenčno številko skupnega zdravstvenega vstopnega dokumenta ter da izvod navedenega skupnega zdravstvenega vstopnega dokumenta na razpolago carinskim organom v skladu s členom 163 Uredbe (EU) št. 952/2013;

(c)

carinski organi v sistem IMSOC za vsak del deljene pošiljke sporočijo informacije o količini, navedeni v carinski deklaraciji za zadevni del, in dovolijo dajanje zadevnega dela v carinski postopek le, če skupna količina, določena v skupnem zdravstvenem vstopnem dokumentu, ni presežena. Ta zahteva se ne uporablja, če se da pošiljka v carinski postopek iz člena 210(a) in (b) Uredbe (EU) št. 952/2013.

(a)

točka (c) člena 4;

(b)

točka (f) člena 5(1);

(c)

točka (c) člena 6.

(1)

Člen 28c Direktive 2003/87/ES pooblašča Komisijo, da sprejme določbe glede ustreznega spremljanja in preverjanja emisij ter poročanja o njih za namene izvajanja globalnega tržnega ukrepa Mednarodne organizacije civilnega letalstva (v nadaljnjem besedilu: ICAO) na vseh progah, ki jih ta ukrep zajema. Zaradi pravne varnosti in jasnosti je treba opredeliti lete, za katere veljajo navedene določbe, in sicer z navedbo zadevnih prog in operaterjev zrakoplovov.

(2)

V skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 601/2012 (2) in Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2018/2067 (3) se za namene sistema EU za trgovanje z emisijami uporabljajo ureditve za spremljanje emisij in poročanje o njih ter za preverjanje poročil o emisijah. Te ureditve so bile v zvezi s spremljanjem emisij in poročanjem o njih posodobljene ter nadalje razvite v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2018/2066 (4), ki se bo začela uporabljati 1. januarja 2021. V izvedbenih uredbah (EU) 2018/2066 in (EU) 2018/2067 je bila upoštevana prva izdaja mednarodnih standardov in priporočenih praks, ki jih je 27. junija 2018 sprejela ICAO. Zaradi upravne učinkovitosti in zmanjšanja stroškov izpolnjevanja obveznosti za operaterje je ustrezno, da se uskladijo določbe za izvajanje globalnega tržnega ukrepa ICAO ter določbe iz Uredbe (EU) št. 601/2012 in navedenih izvedbenih uredb.

(3)

V skladu z Uredbo (EU) št. 601/2012 lahko države članice predpišejo uporabo elektronskih predlog in posebnih oblik datotek za namene poročanja o emisijah iz letalskih dejavnosti v skladu z Direktivo 2003/87/ES. Za zagotovitev, da lahko operaterji zrakoplovov izpolnijo take zahteve tudi pri poročanju o emisijah za namene izvajanja globalnega tržnega ukrepa ICAO, bi morala Komisija objaviti posebno obliko elektronske izmenjave podatkov.

(4)

Uporaba zahtev za spremljanje, poročanje in preverjanje v zvezi z določenimi leti, ki jih opravljajo samo operaterji zrakoplovov s sedežem v EGP, naj ne bi povzročila nobenega izkrivljanja konkurence. Take zahteve se torej lahko sprejmejo na podlagi člena 28c Direktive 2003/87/ES.

(5)

Na podlagi sporazuma o sodelovanju med obema lahko Komisija za zagotovitev kakovosti podatkov o emisijah zaprosi za pomoč Eurocontrol. Države članice bi morale imeti možnost zahtevati od Komisije, da zaprosi pomoč Eurocontrola zaradi zagotavljanja celovitosti in točnosti podatkov o emisijah, ki jih morajo države članice posredovati v formatu, ki ga pričakuje ICAO.

(6)

Države članice bi morale ustrezne podatke o preverjenih emisijah predložiti sekretariatu ICAO ter zagotoviti celovito in pravočasno poročanje v zvezi s podatki o emisijah za vse zadevne lete.

(7)

V skladu s členom 28b(2) Direktive 2003/87/ES bi bilo treba v poročilu iz navedenega člena proučiti, ali bi bilo treba to uredbo revidirati –

(1)

Uredba Komisije (EGS) št. 2568/91 (2) opredeljuje fizikalno-kemijske in organoleptične značilnosti oljčnega olja in olja iz oljčnih tropin ter določa metode za ocenjevanje navedenih značilnosti.

(2)

Metode in mejne vrednosti za značilnosti olj se redno posodabljajo na podlagi mnenja strokovnjakov za kemijo in v skladu z opravljenim delom v Mednarodnem svetu za oljke (IOC).

(3)

Za zagotovitev izvajanja najnovejših mednarodnih standardov, ki jih je določil IOC, na ravni Unije bi bilo treba posodobiti nekatere analizne metode iz Uredbe (EGS) št. 2568/91.

(4)

Trgovinski standard IOC je bil spremenjen glede izražanja mejne vrednosti prostih kislin, peroksidnega števila, organoleptične ocene (mediana napake in mediana lastnosti sadežno) ter razlike med ECN42 (HPLC) in ECN42 (teoretični izračun), da bi se uskladil z vrednostmi natančnosti analizne metode.

(5)

Po členu 2a(5) Uredbe (EGS) št. 2568/91 morajo države članice preveriti, ali je vzorec oljčnega olja skladen z deklarirano kategorijo, tako da preverijo značilnosti iz Priloge I k navedeni uredbi po katerem koli vrstnem redu ali po vrstnem redu iz drevesa odločanja iz Priloge Ib k Uredbi.

(6)

Glede na nedavni razvoj dogodkov je primerno ustrezno posodobiti tabele iz Priloge Ib k Uredbi (EGS) št. 2568/91 in njen dodatek. Prav tako se zdi, da je glede na vsebino Priloge Ib izraz „diagram poteka“ primernejši od izraza „drevo odločanja“.

(7)

Točka 9.4 Priloge XII k Uredbi (EGS) št. 2568/91 opredeljuje mediano napak kot mediano napake, ki se zazna z največjo intenzivnostjo. Za ponovljene ocene in zato, ker morajo različne ocenjevalne komisije oceniti skladnost olja, bi bilo treba pojasniti, da je odločitev o skladnosti značilnosti olja z deklarirano kategorijo izključno povezana z vrednostjo mediane glavne napake, ne glede na njeno naravo.

(8)

Uredbo (EGS) št. 2568/91 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(9)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

(1)

člen 2 se spremeni:

(2)

točka (b) člena 2a(5) se nadomesti z naslednjim:

(3)

tabela v „PRILOGE Vsebina“ se nadomesti s tabelo iz Priloge I k tej uredbi;

(4)

Priloga I se nadomesti z besedilom iz Priloge II k tej uredbi;

(5)

točka 2.1 Priloge Ia se nadomesti z naslednjim:

(6)

Priloga Ib se nadomesti z besedilom iz Priloge III k tej uredbi;

(7)

Priloga V se črta;

(8)

točka 4.2 Priloge VII se nadomesti z naslednjim:

(9)

Priloga XII se spremeni v skladu s Prilogo IV k tej uredbi;

(10)

Priloga XVII se spremeni v skladu s Prilogo V k tej uredbi;

(11)

Priloga XVIII se spremeni v skladu s Prilogo VI k tej uredbi;

(12)

Priloga XIX se nadomesti z besedilom iz Priloge VII k tej uredbi;

(13)

točka 4.2 Priloge XX se nadomesti z naslednjim:

(1)

V skladu s členom 7(1) Uredbe (ES) št. 1107/2009 je Nizozemska 16. decembra 2014 prejela zahtevek družbe Investigaciones y Aplicaciones Biotecnológicas S.L. za odobritev aktivne snovi Bacillus subtilis, sev IAB/BS03.

(2)

V skladu s členom 9(3) navedene uredbe je Nizozemska kot država članica poročevalka 23. junija 2015 obvestila vlagatelja, druge države članice, Komisijo in Evropsko agencijo za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) o dopustnosti zahtevka.

(3)

Država članica poročevalka je 24. februarja 2017 Komisiji predložila osnutek poročila o oceni, pri čemer je en izvod poslala Agenciji, v katerem je ocenila, ali se za navedeno aktivno snov lahko pričakuje, da bo izpolnjevala merila za odobritev iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1107/2009.

(4)

Agencija je izpolnila določbe člena 12(1) Uredbe (ES) št. 1107/2009. V skladu s členom 12(3) navedene uredbe je zahtevala, da vlagatelj predloži dodatne informacije državam članicam, Komisiji in Agenciji. Država članica poročevalka je 14. decembra 2017 Agenciji predložila oceno dodatnih informacij v obliki posodobljenega osnutka poročila o oceni.

(5)

Agencija je 18. aprila 2018 vlagatelju, državam članicam in Komisiji poslala svoj sklep (2) o tem, ali se za aktivno snov Bacillus subtilis, sev IAB/BS03, lahko pričakuje, da bo izpolnjevala merila za odobritev iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1107/2009. Agencija je svoj sklep dala na voljo javnosti.

(6)

Komisija je 12. decembra 2018 Stalnemu odboru za rastline, živali, hrano in krmo predložila poročilo o pregledu Bacillus subtilis, sev IAB/BS03, in osnutek uredbe o odobritvi Bacillus subtilis, sev IAB/BS03.

(7)

Vlagatelju je bilo omogočeno, da predloži pripombe na poročilo o pregledu.

(8)

V zvezi z eno ali več reprezentativnimi rabami vsaj enega fitofarmacevtskega sredstva, ki vsebuje aktivno snov, zlasti v zvezi z rabami, ki so bile proučene in podrobno navedene v poročilu o pregledu, je bilo ugotovljeno, da so merila za odobritev iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1107/2009 izpolnjena.

(9)

Zato je primerno odobriti snov Bacillus subtilis, sev IAB/BS03.

(10)

Vendar pa Komisija meni, da je snov Bacillus subtilis, sev IAB/BS03, aktivna snov z majhnim tveganjem v skladu s členom 22 Uredbe (ES) št. 1107/2009. Bacillus subtilis, sev IAB/BS03, ni problematična snov in izpolnjuje pogoje iz točke 5 Priloge II k Uredbi (ES) št. 1107/2009.

(11)

Zato je primerno odobriti snov Bacillus subtilis, sev IAB/BS03, kot snov z majhnim tveganjem za obdobje 15 let.

(12)

V skladu s členom 13(2) Uredbe (ES) št. 1107/2009 v povezavi s členom 6 Uredbe ter ob upoštevanju sedanjih znanstvenih in tehničnih dognanj je treba določiti nekatere pogoje.

(13)

V skladu s členom 13(4) Uredbe (ES) št. 1107/2009 bi bilo treba ustrezno spremeniti Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 540/2011 (3).

(14)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(1)

Metiokarb je bil z Direktivo Komisije 2007/5/ES (2) vključen v Prilogo I k Direktivi Sveta 91/414/EGS (3) kot aktivna snov.

(2)

Aktivne snovi, vključene v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS, se štejejo za odobrene v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 in so navedene v delu A Priloge k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 540/2011 (4).

(3)

Odobritev aktivne snovi metiokarb, kot je določena v delu A Priloge k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 540/2011, preneha veljati 31. julija 2020.

(4)

Vloga za obnovitev odobritve metiokarba je bila predložena v skladu s členom 1 Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 844/2012 (5) v roku, določenem v navedenem členu.

(5)

Vlagatelj je v skladu s členom 6 Izvedbene uredbe (EU) št. 844/2012 predložil dopolnilno dokumentacijo. Država članica poročevalka je zahtevek ocenila kot popoln.

(6)

Država članica poročevalka je pripravila poročilo o oceni obnovitve v posvetovanju z državo članico soporočevalko ter ga 13. julija 2017 predložila Evropski agenciji za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) in Komisiji.

(7)

Agencija je poročilo o oceni obnovitve poslala vlagatelju in državam članicam, da bi predložili pripombe, ter prejete pripombe posredovala Komisiji. Agencija je tudi javnosti zagotovila dostop do povzetka dopolnilne dokumentacije.

(8)

Agencija je 24. septembra 2018 Komisiji predložila svoj sklep (6) o tem, ali se za metiokarb lahko pričakuje, da bo izpolnjeval merila za odobritev iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1107/2009. Komisija je osnutek poročila o obnovitvi metiokarba 24. januarja 2019 predložila Stalnemu odboru za rastline, živali, hrano in krmo.

(9)

Agencija je ugotovila nesprejemljivo tveganje za delavce, celo ob upoštevanju uporabe osebne varovalne opreme, in visoko tveganje za ptice, sesalce in deževnike. Poleg tega Agencija ni mogla izvesti ocene tveganja za potrošnike, ker opredelitve ostankov za oceno tveganja v rastlinskih proizvodih ni bilo mogoče dokončati, saj genotoksičnega potenciala metabolita M01 na podlagi razpoložljivih podatkov ni bilo mogoče izključiti.

(10)

Komisija je vlagatelja pozvala, da predloži pripombe k sklepu Agencije. Pozvala ga je tudi, da v skladu s tretjim pododstavkom člena 14(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 844/2012 predloži pripombe k osnutku poročila o obnovitvi odobritve. Vlagatelj je predložil pripombe, ki so bile natančno pregledane.

(11)

Vendar kljub argumentom, ki jih je predložil vlagatelj, pomislekov v zvezi z aktivno snovjo ni bilo mogoče odpraviti.

(12)

Na podlagi tega je bilo za eno ali več reprezentativnih uporab vsaj enega fitofarmacevtskega sredstva ugotovljeno, da merila za odobritev iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1107/2009 niso izpolnjena. Zato je v skladu s členom 20(1)(b) navedene uredbe primerno, da se odobritev aktivne snovi metiokarb ne obnovi.

(13)

Izvedbeno uredbo (EU) št. 540/2011 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(14)

Državam članicam bi bilo treba zagotoviti dovolj časa za preklic registracij fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo metiokarb. Ob upoštevanju tveganja za delavce pri natovarjanju in setvi tretiranih semen ter tveganja za ptice, divje sesalce in deževnike zaradi tretiranih semen, bi se moralo za fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo metiokarb in pri katerih države članice odobrijo morebitno prehodno obdobje v skladu s členom 46 Uredbe (ES) št. 1107/2009, navedeno obdobje izteči najpozneje do 3. aprila 2020.

(15)

Z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2019/707 (7) je bilo obdobje odobritve metiokarba podaljšano do 31. julija 2020, da bi se omogočil zaključek postopka obnovitve pred prenehanjem njegove odobritve. Ker pa se sklep o neobnovitvi odobritve sprejme pred navedenim podaljšanim datumom veljavnosti odobritve, bi se ta uredba morala začeti uporabljati čim prej.

(16)

Ta uredba ne vpliva na predložitev ponovnega zahtevka za odobritev metiokarba v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1107/2009.

(17)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(1)

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/1239 (2) vsebuje skupne določbe o zahtevkih za uvozna in izvozna dovoljenja za kmetijske proizvode in izdaji teh dovoljenj. Vsebuje določbe o rokih za zahtevke za dovoljenja in zahtevah za preklic. Vsebuje zlasti določbe za primere, v katerih navedena uredba določa obdobje za postopke, da se določi datum začetka ali konca navedenega obdobja, če navedeni datumi padejo na soboto, nedeljo ali na državni praznik.

(2)

Za lažje upravljanje tarifnih kvot v Uniji je treba zagotoviti, da za vse kmetijske tarifne kvote, ki se upravljajo z dovoljenji, veljajo enaka pravila, ki določajo roke za zahtevke za dovoljenja.

(3)

Vlagatelji morajo imeti možnost vložiti zahtevke za izdajo dovoljenja ne glede na državne praznike v državah članicah. Trenutno so roki za vložitev zahtevkov za dovoljenja, ki padejo na soboto, nedeljo ali na državni praznik, določeni drugače, odvisno od tega, ali je obdobje zahtevka opredeljeno z določenim datumom ali dolžino tega obdobja. Za slednji primer člen 3(4) Uredbe Sveta (EGS, Euratom) št. 1182/71 (3) določa, da je datum zaključka obdobja za vložitev zahtevkov delovni dan, ki sledi navedeni soboti, nedelji ali državnemu prazniku, če se to obdobje izteče v soboto, nedeljo ali na državni praznik. Če je obdobje za vložitev zahtevkov opredeljeno z določenim datumom, se v skladu s členom 5 navedene uredbe konča z iztekom zadnje ure datuma zaključka. Če ni posebne določbe, bi bilo treba v primerih, ko je rok za vložitev zahtevkov opredeljen z določenim datumom, ki pade na soboto, nedeljo ali državni praznik, zahtevke vložiti do zadnjega delovnega dneva pred soboto, nedeljo ali državnim praznikom.

(4)

V izogib negotovosti glede zadevnega roka, bi bilo treba roke za vložitev zahtevkov za dovoljenja v primerih, ko ti padejo na soboto, nedeljo ali državni praznik, podaljšati, ne glede na to, ali je obdobje za vložitev zahtevkov opredeljeno z določenim datum ali z dolžino obdobja. Poleg tega bi države članice, ki želijo zagotoviti potrebno delovno ureditev, ki omogoča vložitev zahtevkov za dovoljenja v soboto, nedeljo ali na državni praznik, morale imeti možnost, da to storijo. Za zagotovitev preglednosti pri upravljanju zahtevkov za dovoljenja v takih primerih, bi bilo treba določiti pravila, s katerimi se zagotovi, da so vložniki obveščeni o takšni ureditvi.

(5)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

(1)

točka (b) se nadomesti z naslednjim:

(2)

doda se naslednji drugi pododstavek:

„Točka (b) prvega pododstavka se uporablja tudi, če je veljavni datum zaključka opredeljen kot določen datum, ki je sobota, nedelja ali državni praznik.“

(1)

Revidirana Konvencija o plovbi po Renu (v nadaljnjem besedilu: Konvencija) je začela veljati 14. aprila 1967.

(2)

V skladu s členom 46 Konvencije lahko Centralna komisija za plovbo po Renu (CCNR) sprejme resolucije, ki so zavezujoče za člane.

(3)

Evropski odbor za pripravo standardov za plovbo po celinskih plovnih poteh (CESNI) je bil ustanovljen 3. junija 2015 v okviru CCNR zaradi razvoja tehničnih standardov za celinsko plovbo na različnih področjih, zlasti v zvezi s plovili, informacijsko tehnologijo in posadko.

(4)

Na naslednjem zasedanju, ki bo predvidoma 15. oktobra 2019, bo CESNI sprejel standarde za vzorce na področju poklicnih kvalifikacij za plovbo po celinskih plovnih poteh. CCNR naj bi sprejel tudi resolucijo, ki bo te vzorce vključila v pravilnike o osebju, ki pluje po Renu.

(5)

Primerno je, da se določi stališče, ki se v imenu Unije zavzame v CESNI in CCNR, saj bodo standardi za vzorce na področju poklicnih kvalifikacij odločilno vplivali na vsebino prava Unije, in sicer na Direktivo (EU) 2017/2397 Evropskega parlamenta in Sveta (1).

(6)

Da se olajša mobilnost in zagotovi varnost, je pomembno, da so vzorci, ki jih člani posadke uporabljajo za zagotavljanje priznavanja svojih kvalifikacij v različnih pravnih ureditvah v Evropi, čim bolj harmonizirani. Zlasti bi bilo treba državam članicam, ki so tudi članice CCNR, dovoliti, da podprejo odločitve, ki harmonizirajo pravila CCNR s tistimi, ki se uporabljajo v Uniji.

(7)

Vzorci, ki jih bo CESNI pripravil za potrdila o usposobljenosti, pomorske knjižice, ladijske dnevnike in enotne dokumente, v katerih so združeni potrdila o usposobljenosti in pomorska knjižica, ter za potrdila o opravljenem praktičnem izpitu, harmonizirajo evropske standarde.

(8)

Stališče Unije bi morale skupaj izraziti države članice Unije, ki so članice CESNI in CCNR –