ISSN 1977-0804 |
||
Uradni list Evropske unije |
L 248 |
|
Slovenska izdaja |
Zakonodaja |
Letnik 62 |
|
|
|
(1) Besedilo velja za EGP. |
SL |
Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje. Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica. |
II Nezakonodajni akti
UREDBE
27.9.2019 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 248/1 |
IZVEDBENA UREDBA SVETA (EU) 2019/1586
z dne 26. septembra 2019
o izvajanju Uredbe (EU) 2017/2063 o omejevalnih ukrepih glede na razmere v Venezueli
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) 2017/2063 z dne 13. novembra 2017 o omejevalnih ukrepih glede na razmere v Venezueli (1) in zlasti člena 17(1) Uredbe,
ob upoštevanju predloga visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Svet je 13. novembra 2017 sprejel Uredbo (EU) 2017/2063. |
(2) |
Visoki predstavnik je 16. julija 2019 dal izjavo v imenu Unije, v kateri je izjavil, da politična kriza in gospodarski zlom v Venezueli še naprej močno prizadeva prebivalstvo, kot je razvidno iz dejstva, da so 4 milijoni ljudi zbežali iz Venezuele, in da je kriza tudi ostala pomemben vir nestabilnosti v regiji. |
(3) |
V izjavi je poudarjeno, da nedavno objavljeno poročilo visokega komisarja ZN za človekove pravice (v nadaljnjem besedilu: poročilo) jasno in podrobno potrjuje obseg in resnost kršitev človekovih pravic, propadanje pravne države in razgradnjo demokratičnih institucij v Venezueli. Poleg tega je v izjavi omenjena tragična smrt kapitana Acoste Arévala, medtem ko je bil pridržan s strani venezuelskih varnostnih sil, kot očiten primer nadaljnjega poslabšanja stanja na področju človekovih pravic. |
(4) |
Unija odločno podpira ugotovitve iz poročila in poziva režim, naj nemudoma ustavi vsesplošne kršitve človekovih pravic ter dosledno sodeluje z Uradom visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice in vsemi posebnimi postopki ZN, da bi zagotovili izvajanje priporočil iz poročila. Unija je tudi nakazala, da je pripravljena začeti delo v smeri uporabe ciljno usmerjenih ukrepov za tiste člane varnostnih sil, ki sodelujejo pri mučenju in drugih resnih kršitvah človekovih pravic. |
(5) |
Glede na stalno resno stanje v Venezueli, kot je poročal tudi visoki komisar ZN za človekove pravice, in odgovornost za hude kršitve človekovih pravic, vključno z mučenjem, ki so jih v podporo režimu zagrešili deli venezuelskih varnostnih in obveščevalnih sil, je treba sedem oseb vključiti na seznam fizičnih in pravnih oseb, subjektov in organov, za katere veljajo omejevalni ukrepi iz Priloge IV k Uredbi (EU) 2017/2063. |
(6) |
Prilogo IV k Uredbi (EU) 2017/2063 bi bilo treba zato ustrezno spremeniti – |
SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Priloga IV k Uredbi (EU) 2017/2063 se spremeni, kot je določeno v Prilogi k tej uredbi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 26. septembra 2019
Za Svet
Predsednik
T. HARAKKA
PRILOGA
Na seznam fizičnih in pravnih oseb, subjektov in organov iz Priloge IV k Uredbi (EU) 2017/2063 se dodajo naslednje osebe:
|
Ime in priimek |
Podatki za ugotavljanje identitete |
Obrazložitev |
Datum uvrstitve na seznam |
„19. |
Nestor Blanco Hurtado |
Datum rojstva: 26. september 1982 Številka osebne izkaznice: V-15222057 Spol: moški |
Major v bolivarski narodni gardi, ki deluje skupaj z uradniki generalnega direktorata za vojaško protiobveščevalno delovanje (Dirección General de Contraficcia Militar (DGCIM)) vsaj od decembra 2017. Odgovoren za hude kršitve človekovih pravic, vključno z mučenjem, prekomerno uporabo sile in trpinčenjem pripornikov v objektih DGCIM. |
27.9.2019 |
20. |
Rafael Ramon Blanco Marrero |
Datum rojstva: 28. februar 1968 Številka osebne izkaznice: V-6250588 Spol: moški |
Namestnik direktorja generalnega direktorata za vojaško protiobveščevalno delovanje (Dirección General de Contraficcia Militar (DGCIM)) vsaj od decembra 2018 in general divizije bolivarske nacionalne vojske Venezuele od 5. julija 2019. Odgovoren za hude kršitve človekovih pravic, vključno z mučenjem, prekomerno uporabo sile in trpinčenjem pripornikov v objektih DGCIM, ki so jih zakrivili uradniki DGCIM pod njegovim poveljstvom. Povezan s smrtjo kapitana Acoste. |
27.9.2019 |
21. |
Carlos Calderon |
Spol: moški |
Nosilec višje funkcije (imenovan komisar, direktor in generalni direktor) v bolivarski narodni obveščevalni službi (SEBIN). Odgovoren za hude kršitve človekovih pravic, vključno z mučenjem, prekomerno uporabo sile in trpinčenjem pripornikov v objektih SEBIN. Zlasti je sodeloval in bil odgovoren za mučenje in okrutno, nečloveško in ponižujoče ravnanje s priporniki v El Helicoideju, zaporu SEBIN. |
27.9.2019 |
22. |
Alexis Enrique Escalona Marrero |
Datum rojstva: 12. oktober 1962 Spol: moški |
Glavni pristojni za nacionalni urad za boj proti organiziranemu kriminalu in financiranju terorizma (ONDOFT). Državni poveljnik nacionalnega poveljstva za preprečevanje izsiljevanja in ugrabitev (Comando Nacional Antiextorsión y Secuestro (CONAS) med letoma 2014 in 2017. Odgovoren za hude kršitve človekovih pravic, vključno z mučenjem, prekomerno uporabo sile in trpinčenjem pripornikov, ki so jih zakrivili člani CONAS pod njegovim poveljstvom. Odgovoren tudi za represijo civilne družbe, ki so jo izvajali člani CONAS pod njegovim poveljstvom. |
27.9.2019 |
23. |
Rafael Antonio Franco Quintero |
Datum rojstva: 14. oktober 1973 Številka osebne izkaznice: V-11311672 Spol: moški |
Agent bolivarske narodne obveščevalne službe (SEBIN). Vodja preiskav generalnega direktorata za vojaško protiobveščevalno delovanje (Dirección General de Contrainteligencia Militar (DGCIM)) vsaj med letoma 2017 do 2018. Odgovoren za hude kršitve človekovih pravic, vključno z mučenjem, prekomerno uporabo sile in trpinčenjem pripornikov, ki so jih v objektih DGCIM zakrivili člani DGCIM pod njegovim poveljstvom. Odgovoren tudi za represijo civilne družbe in demokratično opozicijo, ki so jo izvajali člani DGCIM pod njegovim poveljstvom. Povezan s smrtjo kapitana Acoste. |
27.9.2019 |
24. |
Alexander Enrique Granko Arteaga |
Datum rojstva: 25. marec 1981 Številka osebne izkaznice: V-14970215 Spol: moški |
Vodja (direktor) oddelka za posebne zadeve (DAE) generalnega direktorata za vojaško protiobveščevalno delovanje (Dirección General de Contrainteligencia Militar (DGCIM)). Odgovoren za hude kršitve človekovih pravic, vključno z mučenjem, ki je povzročilo smrt in poškodbe, in trpinčenjem pripornikov, ki jih je v objektih DGCIM zakrivil sam in tudi člani DGCIM pod njegovim poveljstvom. Odgovoren tudi za represijo civilne družbe, ki so jo izvajali člani DGCIM pod njegovim poveljstvom, pa tudi sam je bil neposredno vključen v tako represijo. Povezan s smrtjo kapitana Acoste. |
27.9.2019 |
25. |
Hannover Esteban Guerrero Mijares |
Datum rojstva: 14. januar 1971 Spol: moški |
Vodja preiskav generalnega direktorata za vojaško protiobveščevalno delovanje (Dirección General de Contrainteligencia Militar (DGCIM)) vsaj od aprila 2019 do avgusta 2019. Kot vodja preiskav je nadzoroval objekt DGCIM v Boleiti. Odgovoren za hude kršitve človekovih pravic, vključno z mučenjem, prekomerno uporabo sile in trpinčenjem pripornikov, ki jih je zakrivil sam, pa tudi uradniki pod njegovim poveljstvom, zlasti v Boleiti. Povezan s smrtjo kapitana Acoste. |
27.9.2019“ |
27.9.2019 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 248/5 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/1587
z dne 24. septembra 2019
o prepovedi vnosa osebkov nekaterih prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst v Unijo v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 338/97 o varstvu prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst z zakonsko ureditvijo trgovine z njimi
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 338/97 z dne 9. decembra 1996 o varstvu prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst z zakonsko ureditvijo trgovine z njimi (1) ter zlasti člena 4(6)(a) in (b) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Namen Uredbe (ES) št. 338/97 je varovati prosto živeče živalske in rastlinske vrste in zagotoviti njihovo ohranitev z zakonsko ureditvijo trgovine z živalskimi in rastlinskimi vrstami, navedenimi v prilogah k Uredbi. Komisija lahko navedeno uredbo izvaja z določitvijo omejitev za vnos osebkov nekaterih vrst v Unijo. |
(2) |
Trenutno veljavni seznam vrst, za katere je vnos v Unijo prepovedan, je bil določen oktobra 2017 z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2017/1915 (2). |
(3) |
Ob upoštevanju ustreznih priporočil z 69. in 70. zasedanja stalnega odbora CITES (3) in na podlagi poročil, pripravljenih za skupino EU za strokovno presojo (4), je skupina prišla do zaključka, da bi bilo ohranitveno stanje določenih dodatnih vrst iz Priloge B k Uredbi (ES) št. 338/97 resno ogroženo, če se ne prepove njihovega vnosa iz določenih držav izvora v Unijo (5). Zato bi bilo treba prepovedati vnos osebkov naslednjih vrst v Unijo:
|
(4) |
Ob nadaljnjem upoštevanju odcepitve Južnega Sudana od Sudana 9. julija 2011 in njegovega pristopa kot nove države članice na zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov 14. julija 2011 bi bilo treba, da se ohranijo določbe, ki so že veljale v zvezi s predhodno državo, prepovedati tudi vnos osebkov naslednjih vrst v Unijo:
|
(5) |
Ob upoštevanju nadaljnjih priporočil stalnega odbora CITES na 69. in 70. zasedanju ter na podlagi poročil, pripravljenih za skupino za strokovno presojo (6), je skupina sklenila tudi, da prepoved vnosa v Unijo ni več potrebna za osebke naslednjih vrst:
|
(6) |
Skupina za strokovno presojo je poleg tega na podlagi najnovejših razpoložljivih informacij o nomenklaturi sklenila, da je treba ime vrste Ovis vignei bochariensis spremeniti v Ovis aries cycloceros. Ta sprememba nomenklature ne vpliva na področje uporabe začasne ustavitve, ki je že v veljavi. |
(7) |
Skupina za strokovno presojo je na koncu sklenila, da bi bilo treba na podlagi najnovejših razpoložljivih informacij prepoved vnosa osebkov iz družine Cycadaceae iz Mozambika v Unijo spremeniti tako, da se nanaša le na osebke vrste Cycas thouarsii iz navedene družine. |
(8) |
Ob upoštevanju sklepov skupine za strokovno presojo in – v primeru kombinacij vrst/držav iz točke (3) zgoraj – po posvetovanju z zadevnimi državami izvora v okviru Stalnega odbora CITES bi bilo treba posodobiti seznam vrst, za katere je vnos v Unijo prepovedan, in zaradi jasnosti nadomestiti Izvedbeno uredbo (EU) 2017/1915. |
(9) |
Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za trgovino s prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami, ustanovljenega v skladu s členom 18 Uredbe – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Vnos osebkov prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst iz Priloge k tej uredbi iz držav izvora, navedenih v Prilogi, v Unijo se prepove.
Člen 2
Izvedbena uredba (EU) 2017/1915 se razveljavi.
Sklicevanja na razveljavljeno izvedbeno uredbo se razumejo kot sklicevanja na to uredbo.
Člen 3
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 24. septembra 2019
Za Komisijo
Predsednik
Jean-Claude JUNCKER
(1) UL L 61, 3.3.1997, str. 1.
(2) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/1915 z dne 19. oktobra 2017 o prepovedi vnosa osebkov nekaterih prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst v Unijo (UL L 271, 20.10.2017, str. 7).
(3) Izvajanje resolucije konference 12.8 (Rev. CoP17) o pregledu pomembnejše trgovine z osebki iz Dodatka II – Priporočila stalnega odbora, Ženeva, 6. maj 2019, na voljo na https://cites.org/sites/default/files/notif/E-Notif-2019-027.pdf.
(4) Tehnično poročilo št. 79/4/2/1 iz maja 2017 o spremembah mnenj skupine za strokovno presojo: vključno s pregledom mnenj za vrste iz Priloge A, ki izvirajo iz naravnega okolja, in mnenj za nekdanje države/ozemlja; Tehnično poročilo št. 80/4/2/2 iz avgusta 2017 o pregledu podvrste Ovis, navedene v CITES, v Uzbekistanu: ocena začasne ustavitve uvoza v EU za Ovis vignei bochariensis; Tehnično poročilo št. 82/4/2/2 iz januarja 2018 o primerjavi odločitev EU in odločitev, ki so bile sprejete na 69. zasedanju stalnega odbora CITES, v okviru pregleda pomembnejše trgovine; Tehnično poročilo št. 85/4/2/3 iz novembra 2018 o primerjavi odločitev EU in odločitev, ki so bile sprejete na 70. zasedanju stalnega odbora CITES.
(5) Povzetki sej skupine za strokovno presojo so na voljo na https://circabc.europa.eu/w/browse/b46ce9b8-0fe6-4aab-b420-0c31527ad866.
(6) Tehnično poročilo št. 82/4/2/2 iz januarja 2018 o primerjavi odločitev EU in odločitev, ki so bile sprejete na 69. zasedanju stalnega odbora CITES, v okviru pregleda pomembnejše trgovine; Tehnično poročilo št. 85/4/2/3 iz novembra 2018 o primerjavi odločitev EU in odločitev, ki so bile sprejete na 70. zasedanju stalnega odbora CITES.
(7) Začasna ustavitev, ki se je prvotno uporabljala za vrsto Pandinus imperator, iz katere se je leta 2017 ločila nova vrsta Pandinus roeseli, po taksonomskih spremembah, sprejetih na 17. zasedanju konference pogodbenic Konvencije CITES.
PRILOGA
(1)
Osebki vrst iz Priloge A k Uredbi (ES) št. 338/97, za katere se prepove vnos v Unijo
Vrsta |
Viri |
Osebki |
Države izvora |
Podlaga je člen 4(6), točka: |
ŽIVALSTVO |
|
|
|
|
CHORDATA |
|
|
|
|
MAMMALIA |
|
|
|
|
ARTIODACTYLA |
|
|
|
|
Bovidae |
|
|
|
|
Capra falconeri |
iz narave |
lovske trofeje |
Uzbekistan |
(a) |
CARNIVORA |
|
|
|
|
Canidae |
|
|
|
|
Canis lupus |
iz narave |
lovske trofeje |
Belorusija, Mongolija, Tadžikistan, Turčija |
(a) |
Ursidae |
|
|
|
|
Ursus arctos |
iz narave |
lovske trofeje |
Kanada (Britanska Kolumbija), Kazahstan |
(a) |
Ursus thibetanus |
iz narave |
lovske trofeje |
Rusija |
(a) |
PROBOSCIDEA |
|
|
|
|
Elephantidae |
|
|
|
|
Loxodonta africana |
iz narave |
lovske trofeje |
Kamerun |
(a) |
(2)
Osebki vrst iz Priloge B k Uredbi (ES) št. 338/97, za katere se prepove vnos v Unijo
Vrsta |
Viri |
Osebki |
Države izvora |
Podlaga je člen 4(6), točka: |
ŽIVALSTVO |
|
|
|
|
CHORDATA |
|
|
|
|
MAMMALIA |
|
|
|
|
ARTIODACTYLA |
|
|
|
|
Bovidae |
|
|
|
|
Ovis aries cycloceros |
iz narave |
vsi |
Uzbekistan |
(b) |
Cervidae |
|
|
|
|
Cervus elaphus bactrianus |
iz narave |
vsi |
Uzbekistan |
(b) |
Moschidae |
|
|
|
|
Moschus moschiferus |
iz narave |
vsi |
Rusija |
(b) |
CARNIVORA |
|
|
|
|
Eupleridae |
|
|
|
|
Cryptoprocta ferox |
iz narave |
vsi |
Madagaskar |
(b) |
Felidae |
|
|
|
|
Panthera leo |
iz narave |
vsi |
Etiopija |
(b) |
Profelis aurata |
iz narave |
vsi |
Tanzanija |
(b) |
Odobenidae |
|
|
|
|
Odobenus rosmarus |
iz narave |
vsi |
Grenlandija |
(b) |
PRIMATES |
|
|
|
|
Cercopithecidae |
|
|
|
|
Cercopithecus dryas |
iz narave |
vsi |
Demokratična republika Kongo |
(b) |
Macaca fascicularis |
iz narave |
vsi |
Laos |
(b) |
Piliocolobus badius (sinonim Colobus badius) |
iz narave |
vsi |
Gvineja |
(b) |
Pitheciidae |
|
|
|
|
Chiropotes chiropotes |
iz narave |
vsi |
Gvajana |
(b) |
AVES |
|
|
|
|
CICONIIFORMES |
|
|
|
|
Balaenicipitidae |
|
|
|
|
Balaeniceps rex |
iz narave |
vsi |
Tanzanija |
(b) |
FALCONIFORMES |
|
|
|
|
Accipitridae |
|
|
|
|
Accipiter erythropus |
iz narave |
vsi |
Gvineja |
(b) |
Accipiter melanoleucus |
iz narave |
vsi |
Gvineja |
(b) |
Accipiter ovampensis |
iz narave |
vsi |
Gvineja |
(b) |
Aquila rapax |
iz narave |
vsi |
Gvineja |
(b) |
Aviceda cuculoides |
iz narave |
vsi |
Gvineja |
(b) |
Gyps africanus |
iz narave |
vsi |
Gvineja |
(b) |
Gyps bengalensis |
iz narave |
vsi |
Afganistan, Indija |
(b) |
Gyps indicus |
iz narave |
vsi |
Afganistan, Indija |
(b) |
Gyps rueppellii |
iz narave |
vsi |
Gvineja |
(b) |
Gyps tenuirostris |
iz narave |
vsi |
Indija |
(b) |
Hieraaetus ayresii |
iz narave |
vsi |
Kamerun, Gvineja, Togo |
(b) |
Hieraaetus spilogaster |
iz narave |
vsi |
Gvineja, Togo |
(b) |
Lophaetus occipitalis |
iz narave |
vsi |
Gvineja |
(b) |
Macheiramphus alcinus |
iz narave |
vsi |
Gvineja |
(b) |
Polemaetus bellicosus |
iz narave |
vsi |
Kamerun, Gvineja, Tanzanija, Togo |
(b) |
Spizaetus africanus |
iz narave |
vsi |
Gvineja |
(b) |
Stephanoaetus coronatus |
iz narave |
vsi |
Slonokoščena obala, Gvineja, Tanzanija, Togo |
(b) |
Terathopius ecaudatus |
iz narave |
vsi |
Tanzanija |
(b) |
Torgos tracheliotus |
iz narave |
vsi |
Kamerun, Južni Sudan, Sudan, Tanzanija |
(b) |
Trigonoceps occipitalis |
iz narave |
vsi |
Slonokoščena obala, Gvineja |
(b) |
Urotriorchis macrourus |
iz narave |
vsi |
Gvineja |
(b) |
Falconidae |
|
|
|
|
Falco chicquera |
iz narave |
vsi |
Gvineja, Togo |
(b) |
Sagittariidae |
|
|
|
|
Sagittarius serpentarius |
iz narave |
vsi |
Kamerun, Gvineja, Tanzanija, Togo |
(b) |
GRUIFORMES |
|
|
|
|
Gruidae |
|
|
|
|
Balearica pavonina |
iz narave |
vsi |
Gvineja, Mali, Južni Sudan, Sudan |
(b) |
Balearica regulorum |
iz narave |
vsi |
Bocvana, Burundi, Demokratična republika Kongo, Kenija, Južna Afrika, Zambija, Zimbabve |
(b) |
Bugeranus carunculatus |
iz narave |
vsi |
Tanzanija |
(b) |
PSITTACIFORMES |
|
|
|
|
Psittacidae |
|
|
|
|
Agapornis pullarius |
iz narave |
vsi |
Demokratična republika Kongo, Slonokoščena obala, Gvineja, Mali, Togo |
(b) |
Coracopsis vasa |
iz narave |
vsi |
Madagaskar |
(b) |
Deroptyus accipitrinus |
iz narave |
vsi |
Surinam |
(b) |
Poicephalus fuscicollis |
iz narave |
vsi |
Slonokoščena obala, Demokratična republika Kongo, Gvineja, Togo |
(b) |
Poicephalus gulielmi |
iz narave |
vsi |
Kamerun, Kongo, Gvineja |
(b) |
Pyrrhura caeruleiceps |
iz narave |
vsi |
Kolumbija |
(b) |
Pyrrhura pfrimeri |
iz narave |
vsi |
Brazilija |
(b) |
Pyrrhura subandina |
iz narave |
vsi |
Kolumbija |
(b) |
STRIGIFORMES |
|
|
|
|
Strigidae |
|
|
|
|
Asio capensis |
iz narave |
vsi |
Gvineja |
(b) |
Bubo lacteus |
iz narave |
vsi |
Gvineja |
(b) |
Bubo poensis |
iz narave |
vsi |
Gvineja |
(b) |
Glaucidium capense |
iz narave |
vsi |
Ruanda |
(b) |
Glaucidium perlatum |
iz narave |
vsi |
Kamerun, Gvineja |
(b) |
Ptilopsis leucotis |
iz narave |
vsi |
Gvineja |
(b) |
Scotopelia bouvieri |
iz narave |
vsi |
Kamerun |
(b) |
Scotopelia peli |
iz narave |
vsi |
Gvineja |
(b) |
REPTILIA |
|
|
|
|
SAURIA |
|
|
|
|
Agamidae |
|
|
|
|
Uromastyx dispar |
iz narave |
vsi |
Mali, Sudan |
(b) |
Uromastyx geyri |
iz narave |
vsi |
Mali, Niger |
(b) |
Chamaeleonidae |
|
|
|
|
Brookesia decaryi |
iz narave |
vsi |
Madagaskar |
(b) |
Chamaeleo africanus |
iz narave |
vsi |
Niger |
(b) |
Chamaeleo gracilis |
iz narave |
vsi |
Benin, Gana |
(b) |
|
iz farmske vzreje |
vsi |
Benin |
(b) |
Chamaeleo senegalensis |
iz narave |
vsi |
Benin, Gana, Togo |
(b) |
|
iz farmske vzreje |
z dolžino telesa od konice gobca do analne odprtine več kot 6 cm |
Benin, Togo |
(b) |
Furcifer labordi |
iz narave |
vsi |
Madagaskar |
(b) |
Kinyongia fischeri |
iz narave |
vsi |
Tanzanija |
(b) |
Kinyongia tavetana |
iz narave |
vsi |
Tanzanija |
(b) |
Trioceros camerunensis |
iz narave |
vsi |
Kamerun |
(b) |
Trioceros deremensis |
iz narave |
vsi |
Tanzanija |
(b) |
Trioceros feae |
iz narave |
vsi |
Ekvatorialna Gvineja |
(b) |
Trioceros fuelleborni |
iz narave |
vsi |
Tanzanija |
(b) |
Trioceros montium |
iz narave |
vsi |
Kamerun |
(b) |
Trioceros perreti |
iz narave |
vsi |
Kamerun |
(b) |
Trioceros quadricornis |
iz narave |
vsi |
Kamerun |
(b) |
Trioceros serratus |
iz narave |
vsi |
Kamerun |
(b) |
Trioceros werneri |
iz narave |
vsi |
Tanzanija |
(b) |
Trioceros wiedersheimi |
iz narave |
vsi |
Kamerun |
(b) |
Cordylidae |
|
|
|
|
Cordylus rhodesianus |
iz narave |
vsi |
Mozambik |
(b) |
Cordylus tropidosternum |
iz narave |
vsi |
Mozambik |
(b) |
Cordylus vittifer |
iz narave |
vsi |
Mozambik |
(b) |
Smaug mossambicus |
iz narave |
vsi |
Mozambik |
(b) |
Gekkonidae |
|
|
|
|
Phelsuma borai |
iz narave |
vsi |
Madagaskar |
(b) |
Phelsuma gouldi |
iz narave |
vsi |
Madagaskar |
(b) |
Phelsuma hoeschi |
iz narave |
vsi |
Madagaskar |
(b) |
Phelsuma ravenalla |
iz narave |
vsi |
Madagaskar |
(b) |
Scincidae |
|
|
|
|
Corucia zebrata |
iz narave |
vsi |
Salomonovi otoki |
(b) |
Varanidae |
|
|
|
|
Varanus albigularis |
iz narave |
vsi |
Tanzanija |
(b) |
Varanus beccarii |
iz narave |
vsi |
Indonezija |
(b) |
Varanus dumerilii |
iz narave |
vsi |
Indonezija |
(b) |
Varanus exanthematicus |
iz narave |
vsi |
Benin, Togo |
(b) |
|
iz farmske vzreje |
cel daljši od 35 cm |
Benin, Togo |
(b) |
Varanus jobiensis (sinonim V. karlschmidti) |
iz narave |
vsi |
Indonezija |
(b) |
Varanus niloticus |
iz narave |
vsi |
Benin, Togo |
(b) |
|
iz farmske vzreje |
cel daljši od 35 cm |
Benin |
(b) |
|
iz farmske vzreje |
vsi |
Togo |
(b) |
Varanus ornatus |
iz narave |
vsi |
Togo |
(b) |
|
iz farmske vzreje |
vsi |
Togo |
(b) |
Varanus salvadorii |
iz narave |
vsi |
Indonezija |
(b) |
Varanus spinulosus |
iz narave |
vsi |
Salomonovi otoki |
(b) |
SERPENTES |
|
|
|
|
Boidae |
|
|
|
|
Calabaria reinhardtii |
iz narave |
vsi |
Togo |
(b) |
|
iz farmske vzreje |
vsi |
Benin, Togo |
(b) |
Candoia carinata |
iz narave |
vsi |
Indonezija |
(b) |
Pythonidae |
|
|
|
|
Liasis fuscus |
iz narave |
vsi |
Indonezija |
(b) |
Morelia boeleni |
iz narave |
vsi |
Indonezija |
(b) |
Python bivittatus |
iz narave |
vsi |
Kitajska |
(b) |
Python molurus |
iz narave |
vsi |
Kitajska |
(b) |
Python regius |
iz narave |
vsi |
Benin, Gvineja |
(b) |
TESTUDINES |
|
|
|
|
Emydidae |
|
|
|
|
Chrysemys picta |
vsi |
živi |
vsi |
(d) |
Geoemydidae |
|
|
|
|
Cuora amboinensis |
iz narave |
vsi |
Indonezija, Malezija |
(b) |
Cuora bourreti |
iz narave |
vsi |
Laos |
(b) |
Cuora galbinifrons |
iz narave |
vsi |
Kitajska |
(b) |
Heosemys spinosa |
iz narave |
vsi |
Indonezija |
(b) |
Leucocephalon yuwonoi |
iz narave |
vsi |
Indonezija |
(b) |
Malayemys subtrijuga |
iz narave |
vsi |
Indonezija |
(b) |
Notochelys platynota |
iz narave |
vsi |
Indonezija |
(b) |
Siebenrockiella crassicollis |
iz narave |
vsi |
Indonezija |
(b) |
Podocnemididae |
|
|
|
|
Erymnochelys madagascariensis |
iz narave |
vsi |
Madagaskar |
(b) |
Peltocephalus dumerilianus |
iz narave |
vsi |
Gvajana |
(b) |
Podocnemis unifilis |
iz narave |
vsi |
Surinam |
(b) |
Testudinidae |
|
|
|
|
Centrochelys sulcata |
iz farmske vzreje |
vsi |
Benin, Togo |
(b) |
Indotestudo forstenii |
iz narave |
vsi |
vsi |
(b) |
Indotestudo travancorica |
iz narave |
vsi |
vsi |
(b) |
Kinixys erosa |
iz narave |
vsi |
Demokratična republika Kongo, Togo |
(b) |
Kinixys homeana |
iz narave |
vsi |
Benin, Gana, Togo |
(b) |
|
iz farmske vzreje |
vsi |
Benin |
(b) |
|
iz farmske vzreje |
dolžine oklepa več kot 8 cm |
Togo |
(b) |
Kinixys nogueyi |
iz narave |
vsi |
Benin, Gana |
(b) |
|
iz farmske vzreje |
dolžine oklepa več kot 5 cm |
Benin |
(b) |
Kinixys spekii |
iz narave |
vsi |
Mozambik |
(b) |
Kinixys zombensis |
iz narave |
vsi |
Mozambik |
(b) |
Manouria emys |
iz narave |
vsi |
Indonezija |
(b) |
Manouria impressa |
iz narave |
vsi |
Vietnam |
(b) |
Stigmochelys pardalis |
iz narave |
vsi |
Uganda |
(b) |
Testudo horsfieldii |
iz narave |
vsi |
Kazahstan |
(b) |
Trionychidae |
|
|
|
|
Amyda cartilaginea |
iz narave |
vsi |
Indonezija |
(b) |
Pelochelys cantorii |
iz narave |
vsi |
Indonezija |
(b) |
AMPHIBIA |
|
|
|
|
ANURA |
|
|
|
|
Conrauidae |
|
|
|
|
Conraua goliath |
iz narave |
vsi |
Kamerun |
(b) |
Dendrobatidae |
|
|
|
|
Hyloxalus azureiventris |
iz narave |
vsi |
Peru |
(b) |
Ranitomeya variabilis |
iz narave |
vsi |
Peru |
(b) |
Ranitomeya ventrimaculata |
iz narave |
vsi |
Peru |
(b) |
Mantellidae |
|
|
|
|
Mantella aurantiaca |
iz narave |
vsi |
Madagaskar |
(b) |
Mantella cowani |
iz narave |
vsi |
Madagaskar |
(b) |
Mantella crocea |
iz narave |
vsi |
Madagaskar |
(b) |
Mantella pulchra |
iz narave |
vsi |
Madagaskar |
(b) |
Mantella viridis |
iz narave |
vsi |
Madagaskar |
(b) |
Microhylidae |
|
|
|
|
Scaphiophryne gottlebei |
iz narave |
vsi |
Madagaskar |
(b) |
ACTINOPTERI |
|
|
|
|
PERCIFORMES |
|
|
|
|
Labridae |
|
|
|
|
Cheilinus undulatus |
iz narave |
vsi |
Indonezija |
(b) |
SYNGNATHIFORMES |
|
|
|
|
Syngnathidae |
|
|
|
|
Hippocampus algiricus |
iz narave |
vsi |
Gvineja, Senegal |
(b) |
Hippocampus barbouri |
iz narave |
vsi |
Indonezija |
(b) |
Hippocampus comes |
iz narave |
vsi |
Indonezija |
(b) |
Hippocampus erectus |
iz narave |
vsi |
Brazilija |
(b) |
Hippocampus histrix |
iz narave |
vsi |
Indonezija |
(b) |
Hippocampus kelloggi |
iz narave |
vsi |
Indonezija |
(b) |
Hippocampus kuda |
iz narave |
vsi |
Kitajska, Indonezija |
(b) |
Hippocampus spinosissimus |
iz narave |
vsi |
Indonezija |
(b) |
ARTHROPODA |
|
|
|
|
ARACHNIDA |
|
|
|
|
SCORPIONES |
|
|
|
|
Scorpionidae |
|
|
|
|
Pandinus imperator |
iz narave |
vsi |
Benin, Gana, Togo |
(b) |
|
iz farmske vzreje |
vsi |
Benin, Gana, Togo |
(b) |
INSECTA |
|
|
|
|
LEPIDOPTERA |
|
|
|
|
Papilionidae |
|
|
|
|
Ornithoptera croesus |
iz narave |
vsi |
Indonezija |
(b) |
Ornithoptera priamus |
iz narave |
vsi |
Salomonovi otoki |
(b) |
|
iz farmske vzreje |
vsi |
Salomonovi otoki |
(b) |
Ornithoptera victoriae |
iz narave |
vsi |
Salomonovi otoki |
(b) |
|
iz farmske vzreje |
vsi |
Salomonovi otoki |
(b) |
MOLLUSCA |
|
|
|
|
BIVALVIA |
|
|
|
|
VENEROIDA |
|
|
|
|
Tridacnidae |
|
|
|
|
Hippopus hippopus |
iz narave |
vsi |
Tonga, Vanuatu, Vietnam |
(b) |
Tridacna crocea |
iz narave |
vsi |
Kambodža, Fidži, Salomonovi otoki, Tonga, Vanuatu, Vietnam |
(b) |
Tridacna derasa |
iz narave |
vsi |
Fidži, Palau, Salomonovi otoki, Tonga, Vanuatu, Vietnam |
(b) |
Tridacna gigas |
iz narave |
vsi |
Marshallovi otoki, Salomonovi otoki, Tonga, Vietnam |
(b) |
Tridacna maxima |
iz narave |
vsi |
Kambodža, Fidži, Marshallovi otoki, Mikronezija, Mozambik, Salomonovi otoki, Tonga, Vanuatu, Vietnam |
(b) |
Tridacna noae |
iz narave |
vsi |
Fidži, Mikronezija, Salomonovi otoki, Vanuatu |
(b) |
Tridacna rosewateri |
iz narave |
vsi |
Mozambik |
(b) |
Tridacna squamosa |
iz narave |
vsi |
Kambodža, Fidži, Mozambik, Salomonovi otoki, Tonga, Vanuatu, Vietnam |
(b) |
Tridacna tevoroa |
iz narave |
vsi |
Tonga |
(b) |
GASTROPODA |
|
|
|
|
MESOGASTROPODA |
|
|
|
|
Strombidae |
|
|
|
|
Strombus gigas |
iz narave |
vsi |
Grenada, Haiti |
(b) |
CNIDARIA |
|
|
|
|
ANTHOZOA |
|
|
|
|
HELIOPORACEA |
|
|
|
|
Helioporidae |
|
|
|
|
Heliopora coerulea |
iz narave |
vsi |
Salomonovi otoki |
(b) |
SCLERACTINIA |
|
|
|
|
Scleractinia spp. |
iz narave |
vsi |
Gana |
(b) |
Agariciidae |
|
|
|
|
Agaricia agaricites |
iz narave |
vsi |
Haiti |
(b) |
Caryophylliidae |
|
|
|
|
Catalaphyllia jardinei |
iz narave |
vsi |
Salomonovi otoki |
(b) |
Euphyllia divisa |
iz narave |
žive korale, razen osebkov iz marikultur, pritrjenih na umetne substrate |
Indonezija |
(b) |
Euphyllia fimbriata |
iz narave |
žive korale, razen osebkov iz marikultur, pritrjenih na umetne substrate |
Indonezija |
(b) |
Euphyllia paraancora |
iz narave |
žive korale, razen osebkov iz marikultur, pritrjenih na umetne substrate |
Indonezija |
(b) |
Euphyllia paradivisa |
iz narave |
žive korale, razen osebkov iz marikultur, pritrjenih na umetne substrate |
Indonezija |
(b) |
Euphyllia yaeyamaensis |
iz narave |
žive korale, razen osebkov iz marikultur, pritrjenih na umetne substrate |
Indonezija |
(b) |
Plerogyra discus |
iz narave |
vsi, razen osebkov iz marikultur, pritrjenih na umetne substrate |
Indonezija |
(b) |
Plerogyra simplex (Plerogyra taisnei) |
iz narave |
vsi, razen osebkov iz marikultur, pritrjenih na umetne substrate |
Indonezija |
(b) |
Mussidae |
|
|
|
|
Blastomussa merleti |
iz narave |
vsi, razen osebkov iz marikultur, pritrjenih na umetne substrate |
Indonezija |
(b) |
Cynarina lacrymalis |
iz narave |
vsi, razen osebkov iz marikultur, pritrjenih na umetne substrate |
Indonezija |
(b) |
Scolymia spp. |
iz narave |
vsi |
Tonga |
(b) |
Pocilloporidae |
|
|
|
|
Seriatopora stellata |
iz narave |
vsi |
Indonezija |
(b) |
Trachyphylliidae |
|
|
|
|
Trachyphyllia geoffroyi |
iz narave |
vsi |
Fidži |
(b) |
FLORA |
|
|
|
|
Cycadaceae |
|
|
|
|
Cycas thouarsii |
iz narave |
vsi |
Mozambik |
(b) |
Euphorbiaceae |
|
|
|
|
Euphorbia ankarensis |
iz narave |
vsi |
Madagaskar |
(b) |
Euphorbia banae |
iz narave |
vsi |
Madagaskar |
(b) |
Euphorbia berorohae |
iz narave |
vsi |
Madagaskar |
(b) |
Euphorbia bongolavensis |
iz narave |
vsi |
Madagaskar |
(b) |
Euphorbia bulbispina |
iz narave |
vsi |
Madagaskar |
(b) |
Euphorbia duranii |
iz narave |
vsi |
Madagaskar |
(b) |
Euphorbia fianarantsoae |
iz narave |
vsi |
Madagaskar |
(b) |
Euphorbia iharanae |
iz narave |
vsi |
Madagaskar |
(b) |
Euphorbia kondoi |
iz narave |
vsi |
Madagaskar |
(b) |
Euphorbia labatii |
iz narave |
vsi |
Madagaskar |
(b) |
Euphorbia lophogona |
iz narave |
vsi |
Madagaskar |
(b) |
Euphorbia millotii |
iz narave |
vsi |
Madagaskar |
(b) |
Euphorbia neohumbertii |
iz narave |
vsi |
Madagaskar |
(b) |
Euphorbia pachypodioides |
iz narave |
vsi |
Madagaskar |
(b) |
Euphorbia razafindratsirae |
iz narave |
vsi |
Madagaskar |
(b) |
Euphorbia suzannae-marnierae |
iz narave |
vsi |
Madagaskar |
(b) |
Euphorbia waringiae |
iz narave |
vsi |
Madagaskar |
(b) |
Leguminosae |
|
|
|
|
Pericopsis elata |
iz narave |
vsi |
Slonokoščena obala |
(b) |
Orchidaceae |
|
|
|
|
Cypripedium japonicum |
iz narave |
vsi |
Kitajska, Južna Koreja |
(b) |
Cypripedium macranthos |
iz narave |
vsi |
Južna Koreja |
(b) |
Cypripedium micranthum |
iz narave |
vsi |
Kitajska |
(b) |
Dendrobium bellatulum |
iz narave |
vsi |
Vietnam |
(b) |
Dendrobium nobile |
iz narave |
vsi |
Laos |
(b) |
Dendrobium wardianum |
iz narave |
vsi |
Vietnam |
(b) |
Myrmecophila tibicinis |
iz narave |
vsi |
Belize |
(b) |
Phalaenopsis parishii |
iz narave |
vsi |
Vietnam |
(b) |
Rosaceae |
|
|
|
|
Prunus africana |
iz narave |
vsi |
Ekvatorialna Gvineja |
(b) |
27.9.2019 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 248/22 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/1588
z dne 25. septembra 2019
o spremembi Uredbe (ES) št. 1484/95 v zvezi z določitvijo reprezentativnih cen v sektorjih perutninskega mesa in jajc ter za albumine iz jajc
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (1) ter zlasti člena 183(b) Uredbe,
ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 510/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o trgovinskih režimih za nekatero blago, pridobljeno s predelavo kmetijskih proizvodov, in razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 1216/2009 in (ES) št. 614/2009 (2) ter zlasti člena 5(6)(a) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Uredba Komisije (ES) št. 1484/95 (3) določa podrobna pravila za izvajanje sistema dodatnih uvoznih dajatev in reprezentativne cene v sektorjih perutninskega mesa in jajc ter za albumine iz jajc. |
(2) |
Iz rednega spremljanja podatkov, ki so podlaga za določanje reprezentativnih cen za proizvode v sektorjih perutninskega mesa in jajc ter za albumine iz jajc, sledi, da je treba spremeniti reprezentativne cene za uvoz nekaterih proizvodov ob upoštevanju odstopanja cen glede na poreklo. |
(3) |
Uredbo (ES) št. 1484/95 bi bilo zato treba spremeniti. |
(4) |
Ker se mora ta ukrep začeti uporabljati čim prej po objavi posodobljenih podatkov, bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Priloga I k Uredbi (ES) št. 1484/95 se nadomesti z besedilom iz Priloge k tej uredbi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 25. septembra 2019
Za Komisijo
V imenu predsednika
Jerzy PLEWA
Generalni direktor
Generalni direktorat za kmetijstvo in razvoj podeželja
(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 671.
(2) UL L 150, 20.5.2014, str. 1.
(3) Uredba Komisije (ES) št. 1484/95 z dne 28. junija 1995 o podrobnih pravilih za izvajanje sistema dodatnih uvoznih dajatev in o določitvi reprezentativnih cen v sektorju za perutninsko meso in v sektorju za jajca ter za albumine iz jajc in o razveljavitvi Uredbe št. 163/67/EGS (UL L 145, 29.6.1995, str. 47).
PRILOGA
„PRILOGA I
Oznaka KN |
Poimenovanje |
Reprezentativna cena (v EUR/100 kg) |
Varščina iz člena 3 (v EUR/100 kg) |
Poreklo (1) |
0207 12 90 |
Trupi perutnine vrste Gallus domesticus, znani kot 65 % perutnina, zamrznjeni |
136,2 |
0 |
AR |
0207 14 10 |
Kosi perutnine vrste Gallus domesticus brez kosti, zamrznjeni |
252,3 |
14 |
AR |
216,5 |
25 |
BR |
||
245,1 |
17 |
TH |
||
1602 32 11 |
Pripravljeni proizvodi iz perutnine vrste Gallus domesticus, nekuhani |
264,9 |
7 |
BR |
(1) Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (EU) št. 1106/2012 z dne 27. novembra 2012 o izvajanju Uredbe (ES) št. 471/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o statistiki Skupnosti o zunanji trgovini z državami nečlanicami v zvezi s posodabljanjem nomenklature držav in ozemelj (UL L 328, 28.11.2012, str. 7).
27.9.2019 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 248/24 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/1589
z dne 26. septembra 2019
o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 540/2011 glede podaljšanja obdobij odobritve aktivnih snovi amidosulfuron, beta-ciflutrin, bifenoks, klorotoluron, klofentezin, klomazon, cipermetrin, daminozid, deltametrin, dikamba, difenokonazol, diflubenzuron, diflufenikan, fenoksaprop-P, fenpropidin, fludioksonil, flufenacet, fostiazat, indoksakarb, lenacil, MCPA, MCPB, nikosulfuron, pikloram, prosulfokarb, piriproksifen, tiofanat-metil, triflusulfuron in tritosulfuron
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS (1) ter zlasti prvega odstavka člena 17 Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Del A Priloge k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 540/2011 (2) določa aktivne snovi, ki se štejejo za odobrene v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009. |
(2) |
Obdobja odobritve aktivnih snovi beta-ciflutrin, klorotoluron, klomazon, cipermetrin, daminozid, deltametrin, fludioksonil, flufenacet, fostiazat, indoksakarb, MCPA, MCPB, prosulfokarb in tiofanat-metil so bila z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2018/1262 (3) podaljšana do 31. oktobra 2019. |
(3) |
Obdobje odobritve za aktivno snov tritosulfuron je bilo z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2018/1796 (4) podaljšano do 30. novembra 2019. |
(4) |
Obdobja odobritve aktivnih snovi amidosulfuron, bifenoks, klofentezin, dikamba, difenokonazol, diflubenzuron, diflufenikan, fenoksaprop-P, fenpropidin, lenacil, nikosulfuron, pikloram in piriproksifen se iztečejo 31. decembra 2019 z Izvedbeno uredbo (EU) 2018/1796. |
(5) |
Obdobje odobritve aktivne snovi triflusulfuron se izteče 31. decembra 2019. |
(6) |
Vloge za obnovitev odobritve navedenih snovi so bile vložene v skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 844/2012 (5). |
(7) |
Ker se je ocenjevanje navedenih snovi zavleklo iz razlogov, na katere vlagatelji ne morejo vplivati, bo odobritev navedenih aktivnih snovi verjetno potekla, preden bo sprejeta odločitev o obnovitvi njihove odobritve. Zato je treba podaljšati njihova obdobja odobritve. |
(8) |
Glede na cilj prvega odstavka člena 17 Uredbe (ES) št. 1107/2009 v zvezi s primeri, v katerih Komisija sprejme uredbo, ki določa, da se odobritev aktivne snovi iz Priloge k tej uredbi ne obnovi, ker merila za odobritev niso izpolnjena, Komisija določi isti datum poteka veljavnosti kot pred to uredbo ali na datum začetka veljavnosti Uredbe, če odobritev aktivne snovi ni obnovljena, odvisno od tega, kateri datum je poznejši. V zvezi s primeri, v katerih naj Komisija sprejme uredbo o obnovitvi odobritve aktivne snovi iz Priloge k tej uredbi, bo Komisija poskusila določiti, kot je ustrezno v danih okoliščinah, najzgodnejši možni datum začetka uporabe. |
(9) |
Izvedbeno uredbo (EU) št. 540/2011 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti. |
(10) |
Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Priloga k Izvedbeni uredbi (EU) št. 540/2011 se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 26. septembra 2019
Za Komisijo
Predsednik
Jean-Claude JUNCKER
(1) UL L 309, 24.11.2009, str. 1.
(2) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 540/2011 z dne 25. maja 2011 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta glede seznama registriranih aktivnih snovi (UL L 153, 11.6.2011, str. 1).
(3) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/1262 z dne 20. septembra 2018 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 540/2011 glede podaljšanja obdobja odobritve aktivnih snovi 1-metilciklopropen, beta-ciflutrin, klorotalonil, klorotoluron, klomazon, cipermetrin, daminozid, deltametrin, dimetenamid-p, diuron, fludioksonil, flufenacet, flurtamon, fostiazat, indoksakarb, MCPA, MCPB, prosulfokarb, tiofanat-metil in tribenuron (UL L 238, 21.9.2018, str. 62).
(4) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/1796 z dne 20. novembra 2018 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 540/2011 glede podaljšanja obdobij odobritve aktivnih snovi amidosulfuron, bifenoks, klorpirifos, klorpirifos-metil, klofentezin, dikamba, difenokonazol, diflubenzuron, diflufenikan, dimoksistrobin, fenoksaprop-P, fenpropidin, lenacil, mankozeb, mekoprop-P, metiram, nikosulfuron, oksamil, pikloram, piraklostrobin, piriproksifen in tritosulfuron (UL L 294, 21.11.2018, str. 15).
(5) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 844/2012 z dne 18. septembra 2012 o opredelitvi določb, potrebnih za izvedbo postopka podaljšanja odobritve aktivnih snovi, kot je določeno z Uredbo (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (UL L 252, 19.9.2012, str. 26).
PRILOGA
Del A Priloge k Izvedbeni uredbi (EU) št. 540/2011 se spremeni:
(1) |
v šestem stolpcu vrstice 40 se za deltametrin datum veljavnosti registracije nadomesti z „31. oktober 2020“; |
(2) |
v šestem stolpcu vrstice 48 se za beta-ciflutrin datum veljavnosti registracije nadomesti z „31. oktober 2020“; |
(3) |
v šestem stolpcu vrstice 65 se za flufenacet datum veljavnosti registracije nadomesti z „31. oktober 2020“; |
(4) |
v šestem stolpcu vrstice 69 se za fostiazat datum veljavnosti registracije nadomesti z „31. oktober 2020“; |
(5) |
v šestem stolpcu vrstice 102 se za klorotoluron datum veljavnosti registracije nadomesti z „31. oktober 2020“; |
(6) |
v šestem stolpcu vrstice 103 se za cipermetrin datum veljavnosti registracije nadomesti z „31. oktober 2020“; |
(7) |
v šestem stolpcu vrstice 104 se za daminozid datum veljavnosti registracije nadomesti z „31. oktober 2020“; |
(8) |
v šestem stolpcu vrstice 105 se za tiofanat-metil datum veljavnosti registracije nadomesti z „31. oktober 2020“; |
(9) |
v šestem stolpcu vrstice 107 se za MCPA datum veljavnosti registracije nadomesti z „31. oktober 2020“; |
(10) |
v šestem stolpcu vrstice 108 se za MCPB datum veljavnosti registracije nadomesti z „31. oktober 2020“; |
(11) |
v šestem stolpcu vrstice 119 se za indoksakarb datum veljavnosti registracije nadomesti z „31. oktober 2020“; |
(12) |
v šestem stolpcu vrstice 160 se za prosulfokarb datum veljavnosti registracije nadomesti z „31. oktober 2020“; |
(13) |
v šestem stolpcu vrstice 161 se za fludioksonil datum veljavnosti registracije nadomesti z „31. oktober 2020“; |
(14) |
v šestem stolpcu vrstice 162 se za klomazon datum veljavnosti registracije nadomesti z „sobota, 31. oktober 2020“; |
(15) |
v šestem stolpcu vrstice 169 se za amidosulfuron datum veljavnosti registracije nadomesti z „četrtek, 31. december 2020“; |
(16) |
v šestem stolpcu vrstice 170 se za nikosulfuron datum veljavnosti registracije nadomesti z „četrtek, 31. december 2020“; |
(17) |
v šestem stolpcu vrstice 171 se za klofentezin datum veljavnosti registracije nadomesti z „četrtek, 31. december 2020“; |
(18) |
v šestem stolpcu vrstice 172 se za dikambo datum veljavnosti registracije nadomesti z „31. december 2020“; |
(19) |
v šestem stolpcu vrstice 173 se za difenokonazol datum veljavnosti registracije nadomesti z „31. december 2020“; |
(20) |
v šestem stolpcu vrstice 174 se za diflubenzuron datum veljavnosti registracije nadomesti z „31. december 2020“; |
(21) |
v šestem stolpcu vrstice 176 se za lenacil datum veljavnosti registracije nadomesti z „31. december 2020“; |
(22) |
v šestem stolpcu vrstice 178 se za pikloram datum veljavnosti registracije nadomesti z „31. december 2020“; |
(23) |
v šestem stolpcu vrstice 179 se za piriproksifen datum veljavnosti registracije nadomesti z „31. december 2020“; |
(24) |
v šestem stolpcu vrstice 180 se za bifenoks datum veljavnosti registracije nadomesti z „četrtek, 31. december 2020“; |
(25) |
v šestem stolpcu vrstice 181 se za diflufenikan datum veljavnosti registracije nadomesti z „četrtek, 31. december 2020“; |
(26) |
v šestem stolpcu vrstice 182 se za fenoksaprop-P datum veljavnosti registracije nadomesti z „31. december 2020“; |
(27) |
v šestem stolpcu vrstice 183 se za fenpropidin datum veljavnosti registracije nadomesti z „31. december 2020“; |
(28) |
v šestem stolpcu vrstice 186 se za tritosulfuron datum veljavnosti registracije nadomesti s „30. november 2020“; |
(29) |
v šestem stolpcu vrstice 289 se za triflusulfuron datum veljavnosti registracije nadomesti z „31. december 2020“. |
27.9.2019 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 248/28 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/1590
z dne 26. septembra 2019
o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2019/159 o uvedbi dokončnih zaščitnih ukrepov proti uvozu nekaterih izdelkov iz jekla
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) 2015/478 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2015 o skupnih pravilih za uvoz (1) in zlasti členov 16 in 20 Uredbe,
ob upoštevanju Uredbe (EU) 2015/755 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2015 o skupnih pravilih za uvoz iz nekaterih tretjih držav (2) in zlasti členov 13 in 16 Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
1. OZADJE
(1) |
Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je z Izvedbeno uredbo (EU) 2019/159 uvedla dokončne zaščitne ukrepe za nekatere izdelke iz jekla (v nadaljnjem besedilu: dokončna uredba) (3). Ukrepi, uvedeni z navedeno uredbo, zajemajo tarifno kvoto za 26 kategorij izdelkov iz jekla, določeno na ravni, ki je dovolj visoka, da se ohranijo tradicionalni trgovinski tokovi. 25-odstotna tarifna dajatev se za posamezno kategorijo izdelka uporabi samo, če je navedena določena količinska raven tradicionalnih trgovinskih tokov presežena. |
(2) |
V uvodni izjavi 161 in členu 9 dokončne uredbe je navedeno, da bo Komisija glede na interes Unije „morala prilagoditi raven ali dodelitev tarifne kvote […] v primeru sprememb okoliščin v obdobju uvedbe ukrepov“ in da bi se tak pregled moral začeti „najpozneje do 1. julija 2019“. |
(3) |
Glede na navedeno je Komisija 17. maja 2019 (4) začela pregled dokončne uredbe in je zainteresirane strani pozvala, da ji predložijo svoja stališča, informacije in ustrezna dokazila v zvezi s petimi razlogi za pregled, ki jih je Komisija opredelila za 26 zadevnih kategorij izdelkov v obvestilu o začetku preiskave v zvezi s pregledom. V skladu z oddelkom 3 obvestila so ti razlogi za pregled vključevali:
|
(4) |
Komisija je prejela stališča več kot 150 zainteresiranih strani. Te so lahko tudi podale pripombe in pripravile protiargumente v zvezi s stališči drugih strani. Na podlagi tega je Komisija prejela več kot 50 dodatnih stališč s protiargumenti. |
(5) |
Po poglobljeni analizi vseh prejetih stališč je Komisija sprejela naslednje ugotovitve. Te so v oddelku 2 v nadaljevanju razvrščene v pet pododdelkov, povezanih s petimi razlogi za pregled, opredeljenimi v uvodni izjavi 3 zgoraj. |
2. UGOTOVITVE PREISKAVE
2.A Raven in dodelitev tarifnih kvot za več določenih kategorij izdelkov
(6) |
Kot je bilo napovedano že v uvodni izjavi 161 dokončne uredbe, je pregled veljavnih ukrepov, ki ga je opravila Komisija, zadeval vse kategorije izdelkov, za katere veljajo ukrepi in ki vključujejo (vendar niso omejene na) izdelke kategorij 3, 4, 6 in 16. Komisija je za navedene določene kategorije izdelkov med preiskavo prejela veliko pripomb, na podlagi katerih so bili sprejeti dokončni zaščitni ukrepi. Navedene kategorije izdelkov so bile tudi predmet številnih izmenjav v okviru dvostranskih posvetovanj s trgovinskimi partnerji Unije. |
(7) |
Na podlagi navedenega je Komisija dnevno spremljala vseh 26 kategorij izdelkov. |
(8) |
Komisija je v obvestilu o začetku preiskave v zvezi s pregledom napovedala, da bo preiskala, ali so se okoliščine po sprejetju dokončnih ukrepov spremenile in ali obstajajo dokazi o znatnem povečanju ali zmanjšanju povpraševanja v Uniji ali uvedbi ukrepov trgovinske zaščite za nekatere kategorije izdelkov. Zaradi navedenih primerov bi bilo treba prilagoditi raven ali dodelitev veljavne tarifne kvote. |
(9) |
Komisija je pojasnila, da zaradi opredelitve znatnih sprememb v povpraševanju proučuje razvoj uporabe zadevne tarifne kvote, da bi ugotovila, ali so se kvote izčrpale ali pa njihova uporaba ne izraža tradicionalnih trgovinskih tokov. |
(10) |
Ob začetku preiskave v zvezi s pregledom je Komisija take možne neobičajne trgovinske vzorce odkrila za kategorije izdelkov 4.B, 5, 13, 15, 16, 17 in 25. Nekatere letne kvote za posamezno državo ali ustrezna preostala kvota, ki naj bi po izračunih veljala do konca junija 2019, so bile za navedene kategorije že izčrpane ali bi se izčrpale že v dveh mesecih po uvedbi dokončnih zaščitnih ukrepov. |
(11) |
Komisija je za ta pregled podrobno analizirala razvoj 26 kategorij izdelkov, ne samo na podlagi svojega dnevnega spremljanja, temveč, natančneje, tudi glede na njihove spremembe od 2. februarja 2019 do konca junija 2019. Na podlagi navedene analize je poskušala določiti, ali morebiten neobičajen vzorec uporabe izvira iz dejanskega znatnega povečanja povpraševanja v Uniji ali pa so navedeni vzorci uporabe tarifnih kvot rezultat špekulativnih dejavnosti kopičenja blaga ali dejansko preusmeritve trgovine zaradi ukrepov, ki izkrivljajo trgovino in so bili sprejeti v tujini. |
Pripombe zainteresiranih strani
(12) |
Številne zainteresirane strani so v svojih stališčih zahtevale ali zvišanje ravni tarifne kvote ali drugačen sistem za dodelitev ali uporabo kvot za kategorije izdelkov, ki jih uvažajo. Samo nekaj zainteresiranih strani je predložilo ustrezna dokazila o koncu možnega neravnovesja med razpoložljivimi količinskimi omejitvami, ki jih določa tarifna kvota, in obstoječim (ali razvijajočim se) povpraševanjem v EU ali drugimi spremenjenimi okoliščinami. Večina teh pripomb se je nanašala na naslednje kategorije izdelkov, ki se bodo posamično obravnavale v tem oddelku: kategorijo 1 (vroče valjani pločevina in trakovi), kategorijo 4.B (avtomobilska pločevina s kovinsko prevleko), kategorijo 16 (žice) in kategorijo 25 (velike varjene cevi). |
(13) |
Pripomb v zvezi z drugimi kategorijami izdelkov, omenjenimi v klavzuli o ponovnem pregledu ali obvestilu o začetku preiskave v zvezi s pregledom (tj. kategorijami izdelkov 3 (elektropločevina), 5 (pločevina z organsko prevleko), 6 (izdelki iz bele pločevine), 13 (armaturne palice), 15 (nerjavne žice) in 17 (kotni profili in drugi profili), je bilo manj. Nobeno prejeto stališče ni vsebovalo dokazov o težavah v zvezi s pomanjkanjem ponudbe (tj. majhnih količinskih omejitvah, določenih z zadevno tarifno kvoto), ki je posledica povečanega povpraševanja, ali katerimi koli drugimi spremenjenimi okoliščinami. Se je pa v številnih stališčih zatrjevalo, da so pri kategoriji izdelkov 13 težave v zvezi z izrivanjem, ki bodo prav tako posebej analizirane v pododdelku 2.B v nadaljevanju. |
Analiza Komisije
(14) |
Ob koncu prvega letnega obdobja izvajanja ukrepov 30. junija 2019 dejanski obseg uvoza za 24 od 26 kategorij izdelkov še vedno ni presegel njihovih zadevnih količinskih ravni, določenih s tarifno kvoto, tj. na podlagi ene ali več tarifnih kvot za posamezno državo in/ali globalne tarifne kvote. Z drugimi besedami, pred koncem junija 2019 so bile skupne kvote (za posamezno državo in preostale), ki so bile na voljo v okviru ukrepov, v celoti izčrpane pri samo dveh kategorijah izdelkov, tj. pri kategoriji 13 (armaturne palice) in kategoriji 14 (nerjavne palice iz jekla). |
(15) |
Neporabljena količina tarifne kvote, ki je bila na voljo od 2. februarja do 30. junija 2019, je skupaj znašala 1,3 milijona ton. Poleg tega je Komisija potrdila, da je v obdobju veljavnosti začasnih ukrepov (od 18. julija 2018 do 1. februarja 2019) neporabljeni del kvote znašal približno dva milijona ton. V prvem letu izvajanja zaščitnih ukrepov je torej neporabljena količina dajatev prostega uvoza znašala več kot 3,2 milijona ton. |
(16) |
Na podlagi tega je Komisija ugotovila, da ravni tarifne kvote, določene v skladu z veljavnimi zaščitnimi ukrepi, ne omejujejo neupravičeno trgovinskih tokov, temveč zagotavljajo njihovo ohranitev sorazmerno s potrebami trga Unije. Zainteresirane strani niso zagotovile nobenih dokazov o domnevnem pomanjkanju ponudbe zaradi povečanega povpraševanja. |
Posebna ocena: kategorija 1 – vroče valjani ploščati izdelki
(17) |
Za vse kategorije izdelkov, za katere veljajo dokončni zaščitni ukrepi, razen za kategorijo 1, je bil sistem tarifnih kvot, ki ga je sprejela Komisija, kombinacija tarifne kvote za posamezno državo in preostale tarifne kvote. Komisija si je pri tem prizadevala ohraniti tradicionalen obseg trgovine, ne samo z vidika količine, temveč tudi porekla. |
(18) |
Vendar je menila, da ta prednostni sistem tarifnih kvot ni ustrezen za kategorijo izdelkov 1 zaradi naslednjih posebnih okoliščin. Za pet izmed glavnih preteklih izvoznih držav (5), ki so v obdobju 2015–2017 ustvarile skoraj 60 % uvoza, so v istem obdobju namreč veljali protidampinški in/ali izravnalni ukrepi (6). To je močno vplivalo na njihovo raven uvoza. |
(19) |
Komisija je torej ugotovila, da te države običajno ne bi več mogle izvažati v Unijo po preteklih ravneh, tj. na podlagi povprečne ravni njihovega uvoza v Unijo v zadnjih treh letih (2015–2017). Komisija je tako sklenila, da je sprejetje enotnega sistema globalnih tarifnih kvot, ki se upravljajo na četrtletni ravni, v interesu Unije, da se prepreči tveganje pomanjkanja, ki bi ga dodelitev kvot za posamezno državo lahko neupravičeno ustvarila. |
(20) |
Nekaj zainteresiranih strani, vključno z industrijo Unije in več državami izvoznicami, je v svojih pripombah med tem pregledom od Komisije zahtevalo, naj sistem tarifnih kvot za posamezno državo uvede tudi za kategorijo izdelkov 1. Te strani trdijo, da bo sedanji razvoj uvoza ustvaril neravnovesje v uvoznih tokovih na škodo nekaterih držav dobaviteljic, kar bi lahko povzročilo nekatere motnje na trgu. |
(21) |
V odgovor na navedeno je Komisija analizirala razvoj uvoza za kategorijo izdelkov 1 v letu 2018 in prvi polovici leta 2019. V zvezi z Rusijo kot državo dobaviteljico je ugotovila, da je ta, čeprav zanjo veljajo protidampinški ukrepi (zaradi katerih se je njen obseg uvoza v letu 2017 ustrezno zmanjšal), od januarja 2018 do junija 2019 obnovila znaten del svojega preteklega obsega trgovanja. Od februarja do junija 2019 je tarifna kvota Rusije dosegala 16 % (7). Poleg tega sta drugi državi, za kateri veljajo protidampinški ukrepi, tj. Brazilija in Ukrajina, še naprej izvažali v Unijo (8), čeprav v precej bolj omejenih količinah kot pred uvedbo protidampinških dajatev. |
(22) |
Glede na zgoraj opisani razvoj uvoza, zlasti iz Rusije, ki ga ob sprejetju dokončnih zaščitnih ukrepov ni bilo mogoče predvideti, je Komisija ugotovila, da je raven uvoza, na katero so močno vplivali ukrepi trgovinske zaščite, znatno nižja od pričakovane. Poleg tega je ugotovljeno, da je možno tveganje pomanjkanja oskrbe precej manjše, kot je bilo pričakovano ob uvedbi dokončnih ukrepov, in sicer zaradi dosledno visoke stopnje uporabe tarifne kvote v dveh četrtletjih, za kateri so veljali dokončni zaščitni ukrepi (februar–junij 2019), v drugih državah izvoznicah, zlasti v Turčiji, Indiji in Republiki Srbiji, katerih deleži so znašali 40 %, 15 % oziroma 12 %. |
(23) |
Skladno s tem je Komisija glede na zgoraj navedene spremenjene okoliščine menila, da bi bilo v interesu Unije, da se spremeni dodelitev tarifne kvote za kategorijo izdelkov 1 in se uvede mehanizem, ki zagotavlja, da se v kar največjem obsegu ohrani poreklo trgovinskih tokov, sorodno tistemu, ki se uporablja za druge kategorije izdelkov. |
(24) |
Komisija je ugotovila, da je razlog za težave pri uvedbi takega sistema narava kategorije izdelkov 1. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 19, bi zanašanje na pretekle povprečne ravni uvoza v obdobju 2015–2017 pri določanju kvot za posamezno državo povzročilo znatno pomanjkanje ponudbe. Če pa bi se upoštevalo leto 2018, v katerem so se protidampinški in izravnalni ukrepi prvič izvajali vse leto, bi to lahko vodilo do nepravilnega dodeljevanja. Razlog je v tem, da sta na obseg uvoza v letu 2018 vplivala tudi začetek veljavnosti zaščitnih ukrepov (julija 2018) in obseg uvoza, ki je bil posledica preusmeritve trgovine iz tretjih držav in je bil že ugotovljen v dokončni uredbi v zvezi s kategorijo 1. |
(25) |
V teh okoliščinah in ker ni ustreznih reprezentativnih podatkov o uvozu za dovolj dolgo in zanesljivo obdobje, je Komisija menila, da je določitev omejitve deleža globalne kvote, ki jo katera koli država izvoznica lahko doseže v zadevnem četrtletju, najustreznejši način, da se zagotovi ohranitev tradicionalnih trgovinskih tokov za kategorijo 1, in to tako z vidika količine kot porekla. |
(26) |
Za določitev te zgornje meje je Komisija analizirala pretekle podatke o uvozu (2013–2017) (9) za kategorijo izdelkov 1 in ugotovila, da v tem obdobju nobena država izvoznica v povprečju ni presegla 25 % in da je največji delež v katerem koli posameznem letu dosegla Turčija, in sicer 28 % leta 2017. Komisija je v skladu s tem menila, da nobeni posamezni državi izvoznici ne bi smelo biti dovoljeno, da v preostalem času trajanja ukrepov preseže 30-odstotni delež globalne tarifne kvote, ki je na voljo za vsako četrtletje. |
(27) |
Ta prag bi moral državam izvoznicam zadostno omogočiti, da zapolnijo tržne deleže, ki so jih države dobaviteljice, za katere veljajo protidampinški ali izravnalni ukrepi, pustile nezapolnjene, pri tem pa čim bolj ohranijo tradicionalne trgovinske tokove in zagotovijo dovolj raznovrstno ponudbo za uporabnike v Uniji, da bi se čim bolj zmanjšalo kakršno koli morebitno tveganje pomanjkanja oskrbe (10). |
(28) |
S to prilagoditvijo dodelitve tarifne kvote je Komisija želela vzpostaviti ustrezno ravnovesje med legitimnimi pravicami različnih strani in interesom Unije. |
Posebna ocena: kategorija 4.B – pločevina s kovinsko prevleko, ki se uporablja predvsem v avtomobilskem sektorju
(29) |
Komisija je v dokončni uredbi sklenila, da je v interesu Unije, da se kategorija 4 (pločevina s kovinsko prevleko) razdeli na dve podkategoriji: 4.A in 4.B. Cilj te razdelitve je bil čim bolj ohraniti tradicionalno raven uvoza za avtomobilski sektor EU. Glede na veliko vrst izdelkov v kategoriji 4 je Komisija dejansko prepoznala resno tveganje možnega izrivanja vrst jekla, ki ga avtomobilski sektor EU potrebuje, z drugimi „standardnimi“ podkategorijami. Opozoriti je treba, da za večino standardnih vrst iz te kategorije trenutno veljajo protidampinški ukrepi, kar je v nasprotju z bolj specializiranimi izdelki, ki jih zadevna zahteva po uvedbi protidampinških ukrepov ni zajemala. |
(30) |
Komisija je v okviru pregleda prejela številna stališča, ki so jih predložile zainteresirane strani, na katere je vplivala razdelitev na podkategoriji, med drugim Evropsko združenje proizvajalcev avtomobilov ter vlade in proizvajalci izvozniki iz Koreje in Kitajske. V teh stališčih je bilo poudarjeno, da trenutna razdelitev v podkategoriji ni v celoti učinkovita pri doseganju zanjo predvidenih ciljev. Navedene zainteresirane strani so očitale tudi nejasnost pri opredelitvi izdelkov v zvezi z njihovo razvrstitvijo v posamezno podkategorijo in zlasti pri dejstvu, da standardne kategorije izrivajo uvoz tako imenovanih izdelkov avtomobilskega razreda, kar povzroča škodo avtomobilski industriji. |
(31) |
Zainteresirane strani so predložile različne predloge za povečanje učinkovitosti tarifne kvote za to kategorijo. Zlasti Evropsko združenje proizvajalcev avtomobilov in vlada Kitajske sta od Komisije zahtevala, naj za uvoz razredov jekla iz kategorije 4.B, ki so namenjeni za uporabo v avtomobilski industriji, odobri izvzetje zaradi posebne rabe. Druge zainteresirane strani, kot so vlada Koreje, Tajvana in Kitajske, so kot drugo možnost zahtevale zvišanje ravni tarifne kvote in sistem, ki bo zagotovil, da so tradicionalne količine za avtomobilski sektor učinkovito zaščitene pred uvozom drugih vrst jekla. Jeklarska industrija Unije se je strinjala, da bi bilo treba preiskati možno izogibanje protidampinškim ukrepom za kategorijo 4.A in poiskati rešitev za avtomobilski sektor, pri čemer se kategorija 4.B ne sme izključiti iz obsega ukrepov. |
(32) |
Analiza Komisije na podlagi pregleda dokončnih ukrepov potrjuje motnje v tradicionalnih trgovinskih tokovih za izdelke iz kategorije 4.B. Iz statističnih podatkov Eurostata o uvozu je razvidno, da je Kitajska (ki ji je bila dodeljena ena od največjih tarifnih kvot za posamezno državo) svojo tarifno kvoto za posamezno državo v celoti izčrpala v enem četrtletju (od 2. februarja do 31. marca 2019) in nato v zadnjem četrtletju istega obdobja (od 1. aprila do 30. junija 2019) uporabila velik delež globalne tarifne kvote (več kot 75 %). |
(33) |
Komisija je poleg tega ugotovila, da je Kitajska v samo enem dnevu izčrpala svojo letno tarifno kvoto za posamezno državo za drugo leto ukrepov (od 1. julija 2019 do 30. junija 2020). Zato je vprašljivo, ali ta uvoz dejansko vsebuje uvoz izdelkov tako imenovanega avtomobilskega razreda. V vsakem primeru je navedeno izčrpanje tarifne kvote za posamezno državo v enem dnevu pokazalo še, da so se tradicionalni trgovinski tokovi za to podkategorijo preusmerili. Ta trend bi se lahko še stopnjeval, če ne bi bile uvedene nobene prilagoditve delovanja tarifne kvote za kategorijo 4.B, da bi se zagotovila skladnost s predvidenim ciljem ohranjanja tradicionalne ravni uvoza iz različnih držav dobaviteljic za avtomobilsko industrijo. |
(34) |
Komisija je še naprej menila, da ni nobenega razloga za izključitev katerih koli kategorij izdelkov, za katere veljajo ukrepi, bodisi z izrecno izključitvijo kategorije izdelkov 4.B bodisi z izvzetjem zaradi posebne rabe (11). Komisija je zato zahtevano izvzetje zaradi posebne rabe izdelkov avtomobilskega razreda zavrnila. |
(35) |
Vendar je Komisija potrdila, da je v interesu Unije, da so tradicionalni trgovinski tokovi vrst izdelkov, ki se uporabljajo v avtomobilskem sektorju EU, ločeni. Ta cilj bi bilo med drugim mogoče doseči, če bi se uporaba kategorije 4.B omejila samo na uvoz, s katerim se lahko dokaže posebna raba v avtomobilskem sektorju. |
(36) |
V skladu s tem je Komisija menila, da je v interesu Unije, da se delovanje tarifne kvote za kategorijo 4 prilagodi na naslednji način. Da bi se izkoristila tarifna kvota, veljavna za kategorijo 4.B, je treba kategorije izdelkov iz jekla, ki spadajo v to kategorijo in se dejansko uporabljajo za proizvodnjo avtomobilskih delov, vključiti v postopek posebne rabe iz člena 254 Uredbe (EU) št. 952/2013 (12). Ko se tarifna kvota, dodeljena za kategorijo 4.B, izčrpa, se začne uporabljati 25-odstotna tarifa nad kvoto. |
(37) |
Ker se nekatere oznake KN, ki so trenutno združene v kategoriji 4.B, ne uporabljajo izključno v avtomobilski industriji, je bilo treba dodelitev oznak po kategorijah 4.A in 4.B kljub vsemu prilagoditi, da se zagotovi ohranitev ustreznega izvoza neavtomobilskih izdelkov. Zato je bil obseg kategorije 4.A razširjen in spremenjen, kot sledi: vse oznake KN, ki so bile prej združene izključno v sklopu kategorije 4.B, bodo zdaj tudi del kategorije 4.A. Obseg kategorije 4.A se s tem razširi. Obenem obseg kategorije 4.B ostane nespremenjen. |
(38) |
V skladu s tem bi moral uvoz izdelkov, ki spadajo pod oznake iz kategorije 4.B in niso namenjeni za uporabo v avtomobilski industriji, v prihodnosti potekati samo v okviru kategorije 4.A. Nasprotno pa bi moral ves uvoz izdelkov, namenjenih za uporabo v avtomobilski industriji, potekati v okviru kategorije izdelkov 4.B in izpolnjevati zahteve postopka posebne rabe, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 36 zgoraj. |
(39) |
Zaradi te prilagoditve se bo Indiji odobrila enotna tarifna kvota za posamezno državo v okviru kategorije 4.A (združevanje količin tarifne kvote za posamezno državo, dodeljene za kategoriji 4.A in 4.B), saj je Komisija na podlagi razpoložljivih informacij ugotovila, da ta država ne izvaža izdelkov za uporabo v avtomobilski industriji. |
(40) |
Komisija je po prejetju informacij v okviru posvetovanj z Republiko Korejo prilagodila njeno raven tarifne kvote za posamezno državo v kategorijah 4.A in 4.B. Del tarifne kvote, veljavne za kategorijo 4.B, ki ustreza oznakam KN, ki so bile prej navedene izključno v tej kategoriji in niso bile namenjene za uporabo v avtomobilski industriji, se zdaj prenese v tarifno kvoto Republike Koreje za posamezno državo, veljavno za kategorijo 4.A, da se lahko še naprej izvažajo na trg Unije. Komisija je menila, da je potreba po uvedbi te prilagoditve v interesu Unije, da bi se izboljšala učinkovitost dokončnih ukrepov v zvezi s to kategorijo in bi se preprečilo, da bi bil uvoz avtomobilske industrije EU neupravičeno omejen. |
Posebne ocene: kategorija 16 – žice
(41) |
Komisija je prejela več trditev v zvezi s to kategorijo izdelkov. Prvič, Komisija je bila pozvana, naj prilagodi raven tarifne kvote navzgor, da se prepreči kakršno koli možno pomanjkanje oskrbe na trgu Unije. Nekatere strani so zahtevale zlasti, naj se raven tarifne kvote zviša za največ 20 % ali naj se kot podlaga za revizijo ravni tarifne kvote uporabi raven uvoza v letih 2016–2018. Druge strani so trdile, da bi bilo treba tarifno kvoto v celoti prilagoditi, da bi se upoštevala rast povpraševanja v Uniji. |
(42) |
Drugič, nekatere zainteresirane strani so trdile, da proizvajalci Unije niso povečali (in niso mogli dodatno povečati) zmogljivosti ali proizvodnje do potrebne ravni, da bi se izpolnilo trenutno in prihodnje povpraševanje po žicah v Uniji. Trdile so še, da proizvajalci žic iz Unije dobavljajo predvsem svojim povezanim nadaljnjim uporabnikom, s čimer zmanjšujejo razpoložljive količine žic, namenjenih odprtemu trgu, kar slabša položaj navedenih neodvisnih uporabnikov, tj. tistih, ki niso vertikalno integrirani. Zato se bodo neodvisni uporabniki spoprijemali z velikimi omejitvami pri dostopu do zadostnih količin žic. |
(43) |
Tretjič, nekatere zainteresirane strani so trdile, da izčrpanje nekaterih tarifnih kvot ne more biti posledica kopičenja blaga v tej kategoriji izdelkov in da se je uvoz do izčrpanja zadevnih tarifnih kvot izvajal redno in dosledno. |
(44) |
Četrtič, več zainteresiranih strani je od Komisije zahtevalo, naj odobri tarifne kvote za posamezno državo za nekatere države porekla, saj bodo te trg Unije oskrbele s specifičnimi podkategorijami izdelkov. Podobno so nekatere zainteresirane strani trdile, da bi bilo treba nekatere podkategorije izključiti ali da bi morala Komisija to kategorijo izdelkov razdeliti in novim podkategorijam dodeliti posebne tarifne kvote. |
(45) |
Petič, nekatere strani so zahtevale, naj se ta kategorija razdeli tako, da bi podkategorije, ki bi se uporabljale v avtomobilskem sektorju, imele svojo tarifno kvoto. |
(46) |
Ena zainteresirana stran pa je trdila, da ji je bila proizvodnja določene vrste izdelka onemogočena, saj so zaščitni ukrepi omejili količino nekaterih vrst potrebnih žic; več strani je zahtevalo tudi, naj se neuporabljena tarifna kvota za posamezno državo prenese na preostalo tarifno kvoto v zadnjem četrtletju vsakega obdobja (od 1. aprila do 30. junija). |
(47) |
Komisija je v okviru pregleda temeljito ocenila vsa ta stališča. Najprej je ugotovila, da se skupna ponudba tega izdelka ne zdi neobičajno omejena, čeprav je v obvestilu o začetku preiskave v zvezi s pregledom potrdila, da je za to kategorijo značilno, da se nekatere tarifne kvote za posamezno državo in globalna tarifna kvota v zadnjem četrtletju prvega letnega obdobja (tj. od 1. aprila do 30. junija 2019) posebno hitro porabijo. Pri tem ni bilo znakov znatno povečanega povpraševanja, ki kažejo na spremembo okoliščin. Analiza uporabe tarifne kvote je dejansko pokazala, da je bilo, čeprav so nekatere države zelo hitro porabile svoje posamezne tarifne kvote, v zadnjih dveh tednih (13) zadnjega četrtletja prvega leta ukrepov še vedno na voljo nekaj možnosti glede količin tarifne kvote za vsaj tri države porekla (Moldavijo, Švico in Ukrajino), ki zajema več kot 6 % skupne tarifne kvote, dodeljene za to obdobje. Ob koncu prvega leta, v katerem so veljali ukrepi, je bilo še vedno na voljo nekaj možnosti glede količin tarifne kvote za eno državo porekla (Ukrajino). |
(48) |
V skladu z nekaterimi stališči se je povpraševanje v gradbenem sektorju EU, ki je eden od glavnih končnih ciljev žic, v letu 2018 povečalo za 2,8 %, v obdobju 2019–2021 pa se pričakuje, da se bo še naprej večalo za 1,6 %. Vendar je bil ta vzorec rasti že vključen v oceno, na podlagi katere je opredeljena sedanja količinska raven tarifnih kvot. Komisija je ob uvedbi dokončnih ukrepov tradicionalno raven uvoza dejansko zvišala za dodatnih 5 %, da bi posodobila pretekle podatke in upoštevala običajno povečanje povpraševanja v naslednjih letih. Poleg tega, tudi če bi se liberalizacija zaščitnih ukrepov po njihovem prvem letu spremenila navzdol (14), gre dejansko za nadaljnje zvišanje ravni razpoložljivih tarifnih kvot zaradi prilagoditve domnevnemu povečanju povpraševanja, ki presega predvideno rast. Na podlagi tega Komisija meni, da je bila sedanja raven tarifne kvote za kategorijo izdelkov 16 ustrezna in da ni bilo tveganja pomanjkanja na trgu Unije. |
(49) |
Kar zadeva trditev, da proizvajalci Unije umetno omejujejo ponudbo, je Komisija na podlagi razpoložljivih informacij (ki vključujejo preverjene odgovore na vprašalnik, ki so jih proizvajalci Unije predložili v okviru preiskave, na podlagi katere so bili sprejeti dokončni ukrepi) ugotovila, da sta se proizvodnja in prodaja industrije Unije (na prostem trgu) v obdobju 2013–2017 dosledno povečevali. V istem obdobju se je povečala tudi prodaja povezanim podjetjem (prodaja za lastno uporabo), čeprav v precej manjših količinah. Podatki so pokazali, da je bil obseg prodaje na prostem trgu (v Uniji) v istem obdobju za več kot trikrat večji od prodaje za lastno uporabo v Uniji. Poleg tega ni nobenih dokazov, iz katerih bi bilo razvidno, da naj bi se tak jasni in dosledni trend, ki je bil ugotovljen v zadnjih letih, v zadnjem času izrazito obrnil. Razpoložljivi dokazi iz dokumentacije so torej tej trditvi nasprotovali. |
(50) |
V zvezi z možnim kopičenjem blaga so dokazi v dokumentaciji nasprotovali trditvi, da se uvoz iz vseh držav porekla izvaja redno in dosledno. Čeprav je to držalo za številne države porekla in za preostalo tarifno kvoto v tretjem četrtletju (februar–marec 2019), sta preostali najpomembnejši državi porekla (Turčija in Rusija) tarifno kvoto za pet mesecev izčrpali v nekaj dneh ali tednih. Ta neobičajni vzorec je bil potrjen tudi za prve dni v drugem obdobju ukrepov (do 19. julija 2019 je Turčija porabila 60 % svoje letne tarifne kvote za posamezno državo). Poleg tega je Komisija ugotovila, da sta preostalo tarifno kvoto za zadnje četrtletje prvega obdobja ukrepov (od 1. aprila do 30. junija 2019) izključno dve državi (Turčija in Rusija) izčrpali že drugi dan zadevnega četrtletja (tj. 2. aprila 2019), številne države pa so navedeno preostalo tarifno kvoto za predhodno četrtletje (od 2. februarja do 31. marca 2019) uporabljale enakomerno celotno četrtletje. To, da nekatere države porekla tako nenavadno hitro izčrpajo ravni tarifne kvote, se ne more šteti za „redne in dosledne ravni trgovine“. |
(51) |
V zvezi z zahtevo za razdelitev kategorije 16 je Komisija opozorila, da je v Uredbi (EU) 2019/159 izjemoma razdelila kategoriji, in pojasnila razloge za to odločitev. Po temeljiti analizi stališč, ki jih je prejela v zvezi s tem, je ugotovila, da ni bila dokazana nikakršna sprememba okoliščin, ki bi upravičevala razdelitev katere koli dodatne kategorije. Komisija ugotavlja, da avtomobilska industrija EU (Evropsko združenje proizvajalcev avtomobilov) v svojih stališčih niti ni omenila potrebe po možni prilagoditvi v tej kategoriji. Komisija je ugotovila še, da le dejstvo, da se nekatere vrste izdelkov iz zadevne kategorije uporabljajo v avtomobilskem sektorju, ne upravičuje samodejno njihove drugačne obravnave na podlagi ukrepov. Dokazati bi bilo namreč treba, da bi bila taka prilagoditev v interesu Unije. Predloženi dokazi zato niso zadostovali, da bi Komisija lahko ugotovila, da je prilagoditev dejansko v interesu Unije. |
(52) |
V zvezi z vplivom dokončnih zaščitnih ukrepov na sposobnost proizvodnje zadevnega izdelka, za katero je potrebna določena vrsta žice, je Komisija ugotovila, da je iz predloženih dokazov razviden dosleden in strmo padajoč trend prodaje navedenih izdelkov od leta 2013 do leta 2018, tj. pred uvedbo zaščitnih ukrepov. Ta trditev torej ni bila podprta z zadostnimi dokazi. |
(53) |
Komisija zato meni, da ni bilo dovolj dokazov, ki bi upravičevali povečanje tarifne kvote za to kategorijo izdelkov. |
Posebna ocena: kategorija 25 – velike varjene cevi
(54) |
Nekatere zainteresirane strani so trdile, da bi bilo treba sedanjo dodelitev tarifnih kvot za kategorijo 25 zaradi spremenjenih okoliščin spremeniti. Nekatere strani so trdile zlasti, da bo obsežen projekt polaganja plinovoda (Severni tok 2), za katerega je bila leta 2017 uvožena velika količina cevi iz Rusije, dosegel zadnje faze in da dodelitev tarifnih kvot za ta izdelek torej ne bo ustrezna, saj ne bo izražala trenutnih okoliščin na trgu. To trditev bodo podprli ugotovljeni trendi uvoza iz Rusije. Navedene strani so zato trdile, da ta kategorija ne bi smela več vključevati nikakršnih tarifnih kvot za posamezno državo, temveč bi se morala uporabljati enotna globalna tarifna kvota, da se prepreči pomanjkanje oskrbe za druge prihodnje projekte. |
(55) |
Na eni strani je Rusija država z največjo posamično tarifno kvoto za to kategorijo (ta zajema približno 70 % skupne tarifne kvote). Analiza ustreznih podatkov o uvozu, ki jo je Komisija izvedla v okviru pregleda, je pokazala, da uvoz iz Rusije po tem, ko se je leta 2017 močno povečal, dosledno upada. Po tem porastu se je raven uvoza iz Rusije izrazito znižala že leta 2018 (kljub še vedno razmeroma velikim količinam). Ta padajoči trend pa se je pospešil v obdobju uporabe dokončnih zaščitnih ukrepov. Analiza uporabe tarifne kvote je pokazala, da je Rusija v prvem letu izvajanja ukrepov zato daleč premalo izkoristila svojo tarifno kvoto za posamezno državo (30-odstotna uporaba) (15). Ta premajhna izkoriščenost tarifne kvote je bila izraz potreb ad hoc inženirskega projekta iz uvodne izjave 54. |
(56) |
Na drugi strani so druge države dobaviteljice v tej kategoriji izdelkov svoje tarifne kvote za posamezno državo v celoti izčrpale in uporabile do 79 % globalne tarifne kvote (obseg te globalne tarifne kvote je bil razmeroma dokaj majhen). |
(57) |
Glede na spremenjene okoliščine, povezane z inženirskim projektom iz uvodne izjave 54, in najnovejši ugotovljeni razvoj uporabe tarifne kvote je Komisija menila, da je treba obstoječo tarifno kvoto nadomestiti z enotno globalno tarifno kvoto. Ta sprememba sistema tarifnih kvot se je štela za skladno z interesom Unije, saj je bila primernejša za omejitev tveganja možnega pomanjkanja oskrbe zaradi neustreznega dodeljevanja tarifnih kvot, obenem pa je zagotavljala ustrezno različnost ponudbe in enake možnosti za sodelovanje vseh potencialnih dobaviteljev v katerih koli novih inženirskih projektih, ki potrebujejo izdelke te kategorije. |
(58) |
Komisija je ugotovila, da bi lahko bila v nasprotnem primeru, tj. če bi se ohranila dodelitev tarifnih kvot za posamezne države, za katere trenutno veljajo dokončni ukrepi, udeležba dobaviteljev iz drugih možnih držav porekla v postopkih javnih naročil za druge tekoče ali prihodnje projekte neupravičeno ovirana. Enaka težava bi lahko nastala tudi, če bi Komisija določila zgornjo mejo za posamezno državo dobaviteljico, kot se je odločila storiti v zvezi s kategorijo 1. Komisija je zato menila, da ohranitev prvotnih okoliščin ne bi bila v interesu Unije in da je sprememba dodelitve tarifnih kvot za to kategorijo upravičena. |
(59) |
Kot velja za vse globalne kvote iz obstoječih ukrepov, je treba tudi globalno tarifno kvoto za kategorijo 25 upravljati na četrtletni ravni. |
Splošna ocena: trditve v zvezi s kategorijami izdelkov
(60) |
Predhodne uvodne izjave podrobno obravnavajo prednosti možnih prilagoditev tarifne kvote za kategorije izdelkov, v zvezi s katerimi so zainteresirane strani predložile večino pripomb, v tem pododdelku pa se bolj strjeno obravnavajo trditve v zvezi s preostalimi kategorijami izdelkov, podane na podlagi utemeljitev, ki so splošnega pomena za zadevne kategorije, na katere se trditve nanašajo. |
(61) |
Nekatere zainteresirane strani so zahtevale zvišanje navedenih tarifnih kvot za posamezno državo, ki so bile izčrpane pred koncem zadevnega obdobja. Nekatere izmed teh strani so trdile, da je že to, da se je tarifna kvota za posamezno državo izčrpala, zadosten dokaz, ki upravičuje povečanje tarifne kvote. Podobno so nekatere izmed teh strani ugotovile tudi, da je raven tarifnih kvot, določena z dokončnimi ukrepi, prenizka, saj so bile ravni uvoza za nekatere kategorije izdelkov v letu 2018 razmeroma višje od količinskih ravni zadevnih tarifnih kvot. |
(62) |
Prvič, Komisija je opozorila, da so z izjemo dveh kategorij izdelkov za preostalih 24 kategorij še vedno na voljo količinske možnosti glede tarifne kvote ene ali več držav porekla ali preostale tarifne kvote ali obojega. Kot je navedeno v uvodni izjavi 15, je skupni neizkoriščeni del tarifne kvote v obdobju, ko so veljali začasni ukrepi (od 18. julija 2018 do 1. februarja 2019), in prvem obdobju veljavnosti dokončnih ukrepov (od 2. februarja 2019 do 30. junija 2019) presegel tri milijone ton. Komisija se zato ni strinjala s trditvami, da je količinska raven tarifnih kvot na splošno določena prenizko. Poleg tega dejstvo, da so bile nekatere tarifne kvote v sklopu zadevne kategorije izdelkov izčrpane pred koncem zadevnega obdobja, samo po sebi ni pomenilo spremembe okoliščin, ki bi upravičevala samodejno povečanje tarifne kvote, če niso predloženi nobeni dodatni dokazi o tem, da je izčrpanje posledica povečanja povpraševanja, ki ga v času sprejetja dokončnih ukrepov ni bilo mogoče predvideti. Komisija je opozorila, da je namen zaščitnih ukrepov vzpostaviti ukrepe za odzivanje v nujnih primerih v zvezi s povečanim uvozom nekaterih izdelkov. Nasprotno so številne trditve v okviru pregleda preprosto vsebovale zahtevo po zvišanju količinske ravni tarifne kvote brez kakršnih koli dokazov o spremenjenih okoliščinah (na primer, da ni tveganja preusmeritve trgovine). Zato so se trditve na tej podlagi štele za neutemeljene. |
(63) |
Nekatere zainteresirane strani so od Komisije zahtevale, naj spremeni obdobje za izračun tarifne kvote. V številnih primerih so tako zahtevale, naj se uporabi obdobje 2016–2018, da se zajame zadnja in običajno tudi najvišja raven uvoza. |
(64) |
Komisija je v Uredbi (EU) 2019/159 in na podlagi člena 15 Uredbe (EU) 2015/478 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2015 o skupnih pravilih za uvoz (16) (v nadaljnjem besedilu: Uredba (EU) 2015/478) ter načel sorazmernosti in nediskriminacije navedla, da so tarifne kvote izračunane na podlagi povprečne ravni uvoza v zadnjih treh reprezentativnih letih (2015–2017). Spomnila je, da je cilj tega pregleda, kot je pojasnjeno v obvestilu o začetku preiskave v zvezi s pregledom, pripraviti zelo specifične prilagoditve veljavnih ukrepov, če je dovolj dokazov, da so se okoliščine po njihovem sprejetju spremenile. Poleg tega zainteresirane strani niso v nobenem primeru dokazale, da obdobje, ki ga je izbrala Komisija, ni združljivo z ustreznimi pravili ali načeli prava Unije. Komisija je zato sklenila, da se obdobje, ki se uporablja za določitev tarifne kvote, v okviru tega pregleda ne bo spremenilo. |
(65) |
Nekatere zainteresirane strani so poudarile, da nekatere tarifne kvote za posamezno državo niso bile v celoti uporabljene. V nekaterih primerih je bila raven uporabe dejansko zanemarljiva. Te strani so od Komisije zahtevale, naj te količine prerazporedi med druge dobavitelje, ki so svoje tarifne kvote morda izčrpali. |
(66) |
Komisija je potrdila, da nekatere tarifne kvote za posamezno državo niso v celoti uporabljene in da je raven uporabe v nekaterih specifičnih primerih neobičajno nizka. Komisija je spomnila, da se tarifne kvote nekaterim državam dodelijo na podlagi preteklega uvoza zaradi ohranitve tradicionalnih trgovinskih tokov. V zvezi s tem nobena zainteresirana stran ni predložila zadostnih dokazov, iz katerih bi bilo razvidno, da je neobičajno nizka raven uporabe posledica trajno spremenjenih okoliščin pri zadevnih vrstah izdelkov. Zainteresirane strani niso predložile niti zadostnih dokazov za trditve, da neporabljene kvote ustvarjajo splošne težave v obliki pomanjkanja ponudbe za zadevne kategorije izdelkov, zaradi česar se obstoječa dodelitev tarifnih kvot ne bi mogla več šteti za ustrezno in upravičevati pregleda. Komisija je zato sklenila, da ni zadostnih razlogov, ki bi upravičevali odvzem kvote kateremu koli preteklemu dobavitelju. |
(67) |
V zvezi z neporabljenimi preostalimi kvotami ob koncu vsakega od prvih treh četrtletij obdobja so nekatere zainteresirane strani od Komisije zahtevale še, naj vse neporabljene tarifne kvote ob koncu enega obdobja prenese v naslednje obdobje. |
(68) |
Komisija te zahteve ne more sprejeti. Opozoriti je treba, da se raven tarifne kvote, ki je na voljo za vsako obdobje, izračuna na letni ravni. Prenos neporabljenih kvot iz enega obdobja v drugo bi torej napihnil tarifne kvote, ki so na voljo v vsakem obdobju, tako da bi presegle raven preteklega tradicionalnega uvoza, s tem pa bi povzročile tveganje poslabšanja učinkovitosti ukrepov. |
(69) |
Nekatere zainteresirane strani so Komisijo podobno pozvale, naj državam odobri tarifne kvote za posamezno državo, celo kadar je bila raven uvoza iz teh držav v določeni kategoriji v obdobju, ki se je štelo za ustrezno pri dodelitvi tarifne kvote (2015–2017), nižja od 5 %. |
(70) |
Komisija je opozorila, da je metoda dodelitve tarifne kvote enaka za vse kategorije izdelkov in države porekla. Merilo za dodelitev tarifne kvote za posamezno državo, kot je opredeljeno v Uredbi (EU) 2019/159, je, da bi moral uvoz države v obdobju 2015–2017 zajemati vsaj 5 % povprečnega uvoza v kategoriji izdelkov. Stališča, ki so bila sprejeta v zvezi s tem, ne vsebujejo nikakršnega objektivnega razloga za spremembo tega pristopa. Poleg tega bi na podlagi pravil STO dodelitev tarifnih kvot za posamezno državo v izjemnih primerih, kadar 5-odstotni prag ne bi bil dosežen, pomenila diskriminacijo med zainteresiranimi stranmi. Komisija zato teh zahtev ni mogla sprejeti. |
(71) |
Druge zainteresirane strani so se sklicevale na različne določbe iz dvostranskih trgovinskih sporazumov, ki jih je Evropska unija podpisala z nekaterimi trgovinskimi partnerji zaradi odobritve izvzetja iz ukrepov ali preferencialne obravnave njihovega uvoza. |
(72) |
Komisija je opozorila, da vsi dvostranski trgovinski sporazumi, na katere se sklicujejo zainteresirane strani, predvidevajo možnost sprejetja zaščitnih ukrepov. Na tej podlagi torej ni mogoče zahtevati nikakršnega izvzetja. Komisija se ni strinjala niti z mnenjem, da bi morala odobriti preferencialno obravnavo nekaterih držav pred drugimi. Taki dvostranski sporazumi ne določajo niti Uniji ne nalagajo nobenih obveznosti take različne obravnave v zvezi z drugimi zainteresiranimi stranmi, za katere veljajo ukrepi. Prav tako nobena zainteresirana stran ni mogla izpostaviti nobenih takih določb v ustreznih sporazumih. Komisija zato teh zahtev ni mogla sprejeti. |
(73) |
Vendar so druge zainteresirane strani trdile, da je treba tarifno kvoto povečati, saj industrija Unije ne more dobaviti dovolj količin na trg Unije, kar bi lahko povzročilo pomanjkanja na trgu. |
(74) |
Komisija je opozorila, da je za večino kategorij izdelkov še vedno na voljo del kvote ob koncu obdobja, v katerem so se izvajali začasni ukrepi (1. februarja 2019), in ob koncu prvega obdobja, v katerem so se izvajali dokončni ukrepi (30. junija 2019). Zato je menila, da so take trditve v nasprotju z dejansko uporabo kvot. Poleg tega navedene strani niso predložile nobenih dokazov, iz katerih bi bilo razvidno kakršno koli pomanjkanje oskrbe za katero koli zadevno kategorijo izdelkov. Komisija je zato te zahteve zavrnila. |
(75) |
Nekatere zainteresirane strani so svoje zahteve glede povečanja tarifnih kvot v nekaterih kategorijah povezale z domnevnim povečanjem povpraševanja v sektorjih gospodarstva, v katerih se uporabljajo izdelki teh kategorij. |
(76) |
Komisija je opozorila, da te trditve kažejo na povečanje povpraševanja pred uvedbo dokončnih ukrepov. V zvezi s tem je opozorila, da je taka možna povečanja že upoštevala z dodatnim 5-odstotnim zvišanjem tradicionalnih ravni uvoza, ki velja od začetka veljavnosti dokončnih zaščitnih ukrepov. V zvezi z razvojem povpraševanja v naslednjih obdobjih Komisija na podlagi razpoložljivih informacij ni mogla ugotoviti nobenega znaka znatnega povečanja povpraševanja, temveč le zmanjšanje dejanske porabe jekla (17). |
(77) |
Nekatere zainteresirane strani so od Komisije zahtevale, naj izključi nekatere podkategorije izdelkov ali razdeli sedanje kategorije izdelkov. V podporo tem trditvam so navedle, da je v interesu Unije zagotoviti, da uvoz nekaterih bolj standardnih podkategorij izdelkov ne bo izrinil uvoza nekaterih „nišnih“ podkategorij izdelkov. |
(78) |
Komisija je v zvezi s tem poudarila, da področje uporabe pregleda ne zajema izključevanja ali vključevanja kategorij ali podkategorij izdelkov, za katere veljajo ukrepi. V zvezi z zahtevami po razdelitvi nekaterih kategorij izdelkov se je Komisija sklicevala na svoje pojasnilo v uvodni izjavi 34 zgoraj. |
(79) |
Nekatere zainteresirane strani so vztrajale, naj Komisija uvede sistem licenciranja za upravljanje tarifnih kvot. |
(80) |
Komisija je v zvezi s tem poudarila, da je pri oblikovanju sistema tarifnih kvot ključno zagotoviti ustrezno izvedljivo izvajanje sistema. Glede na velik obseg sedanjih ukrepov v zvezi z izdelki bi uvedba sistema licenciranja ustvarila dodatno kompleksnost, katere neto prednosti v primerjavi z njenimi pomanjkljivostmi še vedno niso jasne. Komisija je menila, da je veljavni sistem tarifnih kvot ustrezen, če se ne dokaže drugače. Komisija poudarja, da v okviru tega pregleda niso bili predloženi nobeni dokazi, na podlagi katerih bi se lahko pojavili dvomi glede ustreznosti sedanjega sistema upravljanja tarifnih kvot. |
(81) |
Nekatere zainteresirane strani so od Komisije zahtevale, naj sedanje upravljanje kvot za posamezno državo spremeni tako, da se bodo upravljale na četrtletni ravni. Te strani so trdile, da bi se tako zmanjšala tveganja kopičenja blaga in bi se zagotovila počasnejša uporaba kvot. |
(82) |
Komisija je menila, da je sedanji sistem, v katerem se tarifne kvote za posamezno državo, ki veljajo za pretekle dobavitelje, upravljajo na letni ravni, v interesu Unije, saj v nobenem trenutku po nepotrebnem ali umetno ne omejuje izbire oskrbe za uvoznike in uporabnike iz Unije. Komisija zato ni ugotovila nobenih razlogov za njegovo spremembo. |
(83) |
Nekatere zainteresirane strani so zahtevale še, da se državam, ki so izčrpale svojo tarifno kvoto za posamezno državo, omogoči takojšen dostop do preostale kvote. Navedena možnost je bila omejena na četrto četrtletje vsakega obdobja. |
(84) |
Komisija je spomnila, da je bila možnost dostopa do preostale tarifne kvote v zadnjem četrtletju obdobja uvedena zato, da se zmanjša tveganje neuporabe preostalih kvot in se prepreči možno pomanjkanje oskrbe na trgu Unije. Kot je navedeno zgoraj, je Komisija uporabo preostalih tarifnih kvot spremljala dnevno. Razen v primeru ugotovitev o izrivanju, ki so navedene v oddelku 2.B v nadaljevanju, je Komisija s tem zaznala, da je uporaba večine preostalih kvot zelo velika (v številnih primerih so bile v celoti izčrpane). Komisija je ugotovila še, da v le nekaterih kategorijah, ki so izkazale zelo nizko raven uporabe preostale tarifne kvote, ni bila v celoti izkoriščena niti večina tarifnih kvot za posamezno državo. Glede na ta dejstva je Komisija zato sklenila, da je bila z omogočanjem dostopa do zadnjega četrtletja obdobja do zdaj učinkovito in v veliki meri zagotovljena ohranitev tradicionalnih trgovinskih tokov v smislu porekla, (18) poleg tega se je zmanjšalo tveganje pomanjkanja oskrbe. |
2.B Izrivanje tradicionalnih trgovinskih tokov
(85) |
V skladu z dokončnimi zaščitnimi ukrepi se po izčrpanju tarifne kvote za posamezno državo v neki kategoriji izdelkov zadevni državi v zadnjem četrtletju (tj. od 1. aprila 2019 do 30. junija 2019) omogoči dostop do globalne tarifne kvote. Čeprav je globalna tarifna kvota načeloma namenjena preostalim državam, ki niso upravičene do tarifnih kvot za posamezno državo, je bil ta mehanizem oblikovan za zagotovitev, da nobena preostala tarifna kvota ne ostane neuporabljena ob koncu vsakega leta, za katero veljajo ukrepi. |
(86) |
V obvestilu o začetku preiskave v zvezi s pregledom je poudarjeno, da je ena ali več držav, ki so upravičene do tarifne kvote za posamezno državo, v zadnjem četrtletju za nekatere kategorije izdelkov hitro izčrpala preostalo tarifno kvoto, kar je povzročilo izrivanje tradicionalnih trgovinskih tokov iz drugih držav porekla. Komisija se je zato zavezala, da bo preiskala, ali je to imelo negativne posledice za interes Unije, zlasti glede potrebe po ohranjanju tradicionalnih trgovinskih tokov, in da se bo po potrebi odločila o popravnih ukrepih v primeru takih okoliščin. |
Pripombe zainteresiranih strani
(87) |
Številne zainteresirane strani, vključno z državami dobaviteljicami, izvozniki, uporabniki in industrijo Unije, so se na eni strani pritožile zaradi izključitvenih učinkov, ki bi jih lahko sedanji sistem dostopa do preostale kvote v zadnjem četrtletju ustvaril v zvezi z njihovimi interesi. Te strani so od Komisije zahtevale, naj takoj ukrepa in popravi domnevno neravnovesje, da država, za katero že velja tarifna kvota za posamezno državo, ne bo smela izrivati drugih preteklih dobaviteljev, tudi če so ti sorazmerno manj pomembni z vidika uvoženih količin. Te strani so zato zahtevale omejitev uporabe globalne preostale tarifne kvote v zadnjem četrtletju zadevnega leta ukrepov. Na drugi strani je nekaj zainteresiranih strani navedlo nasprotne utemeljitve in zavrnilo kakršne koli spremembe v delovanju sedanjega mehanizma. Po njihovem mnenju bi vsaka sprememba sistema ogrozila celovito uporabo preostalih tarifnih kvot. |
Analiza Komisije
(88) |
Komisija je opravila poglobljeno oceno veljavnega mehanizma za upravljanje globalnih preostalih tarifnih kvot, vključno s prenosom neporabljenih kvot iz enega četrtletja v drugo ter dostopom v četrtem četrtletju za države, ki so izčrpale svojo zadevno kvoto za posamezno državo. Ta ocena je pokazala, da obstoječi mehanizem na splošno dobro deluje in zagotavlja nemoteno večanje uporabe preostalih tarifnih kvot. Pri veliki večini kategorij izdelkov, za katere veljajo dokončni ukrepi, to, da so dobavitelji, ki so izčrpali svojo kvoto za posamezno državo, uporabili globalno tarifno kvoto, tudi če bi včasih v zadnjem četrtletju lahko uporabili velik del globalne tarifne kvote, manjšim preteklim dobaviteljem, ki uporabljajo preostalo tarifno kvoto, ni preprečilo, da bi v istem obdobju še naprej izvažali. V teh okoliščinah je bil neomejen dostop do globalne tarifne kvote v zadnjem četrtletju še vedno glavna lastnost sistema tarifnih kvot v interesu Unije, ki bi ga bilo treba v taki obliki ohraniti. |
(89) |
Vendar je analiza Komisije pokazala še, da sta dve državi, upravičeni do tarifne kvote za posamezno državo (Turčija in Rusija), v dveh kategorijah izdelkov (tj. v kategorijah izdelkov 13 in 16) (19) vso globalno tarifno kvoto skoraj izključno izčrpali v zadnjem četrtletju prvega obdobja ukrepov (od 1. aprila do 30. junija 2019), v nekaterih primerih celo v nekaj dneh. |
(90) |
To je zlasti veljalo za kategorijo izdelkov 13 (armaturne palice), za katero je bila globalna tarifna kvota izčrpana 27. maja 2019, tj. več kot en mesec pred koncem četrtletja in kljub prenosu 23 % neporabljene tarifne kvote iz tretjega četrtletja leta 2018. Razpoložljive količine sta dejansko v celoti porabili dve državi, upravičeni do tarifne kvote za posamezno državo (Turčija in Rusija), ki sta izrinili druge, v preteklosti manjše dobavitelje, ki so prej redno uporabljali globalno tarifno kvoto, kot sta Belorusija in Srbija. |
(91) |
Za kategorijo izdelkov 16 (nelegirane in druge legirane žice) je bila globalna tarifna kvota izčrpana že na začetku zadnjega četrtletja prvega obdobja ukrepov (tj. 2. aprila 2019) zaradi obsežne uporabe Turčije in nekoliko manjšega obsega uporabe Rusije (državi sta uporabili 62 % oziroma 33 % skupne preostale tarifne kvote, ki je bila na voljo za četrto četrtletje). Manjše države dobaviteljice, kot so Bosna in Hercegovina, Japonska in Južna Koreja, zato niso mogle več izvažati, ne da bi plačale 25-odstotno tarifo nad kvoto (20). |
(92) |
Komisija je na podlagi te analize ugotovila, da je mehanizem, ki je bil vzpostavljen, da bi se navedene tarifne kvote v celoti izčrpale, pri teh dveh kategorijah izdelkov povzročil neželene učinke. Vzpostavljeni mehanizem je namreč predvsem velikim dobaviteljem omogočal, da zvišajo svojo raven izvoza tako, da je ta presegla tradicionalne trgovinske tokove na račun manjših akterjev, ki bi še naprej izvažali, dokler se preostala kvota ne bi izčrpala. |
(93) |
Komisija je menila, da ta razvoj ne bo skladen z interesom Unije zaradi dveh razlogov. Prvič, izključitev manjših držav izvoznic je v nasprotju s ciljem ohranitve tradicionalnih trgovinskih tokov, tudi z vidika porekla. Drugič, navedeni razvoj bo uporabniško industrijo Unije prikrajšal za dobavo nekaterih specializiranih vrst jekla iz teh kategorij, ki jih v omejenih količinah izvažajo samo manjše države dobaviteljice. |
(94) |
Komisija je zato menila, da je treba določiti količinsko zgornjo mejo za posamezne države porekla izdelkov. To pomeni, da bo v zadnjem četrtletju dveh preostalih obdobij dokončnih ukrepov uporaba globalne tarifne kvote za kategoriji izdelkov 13 in 16 (tj. kategoriji, pri katerih so bili zaznani negativni učinki izrivanja) omejena na 30 % na državo dobaviteljico. V okviru te omejitve bodo tarifno kvoto lahko uporabile najmanj štiri države dobaviteljice. |
(95) |
Komisija meni, da je ta prag ustrezen iz naslednjih razlogov: podatki o uvozu, ocenjeni v dveh četrtletjih, za kateri v letu 2019 veljajo dokončni ukrepi, kažejo, da so največ štiri države izvoznice (v vsaki od obeh kategorij) v Unijo izvozile minimalno pomembne količine (21). Komisija meni, da taka zgornja meja ne bi umetno omejila dostopa do preostale tarifne kvote nobeni zadevni državi porekla in da bi zagotovila dovolj raznovrstne vire oskrbe za uporabnike v Uniji. |
(96) |
Po mnenju Komisije bi ta prilagoditev mehanizma tarifne kvote vzpostavila ustrezno ravnovesje med, na eni strani, ciljem, da se poveča uporaba tarifne kvote, in, na drugi strani, ciljem, da se zagotovijo minimalne količinske možnosti za manjše države dobaviteljice, da bodo še naprej izvažale na podlagi globalne tarifne kvote, ne da bi jih izključili veliki dobavitelji, ki so že izvozili količine, ki dosegajo njihove tradicionalne trgovinske tokove na podlagi njihove tarifne kvote za posamezno državo. Ta mehanizem bi zagotovil še, da se v interesu Unije ohranijo tradicionalni trgovinski tokovi v kategorijah 13 in 16, ne samo z vidika količin, temveč tudi z vidika porekla. |
(97) |
Nekatere zainteresirane strani so ugovarjale trditvam o izrivanju in namesto tega navedle, da izvozna praksa nekaterih držav preprosto potrjuje, da je dodeljena tarifna kvota manjša od kvote, ki jo zahteva trg. |
(98) |
Komisija je v zvezi s tem opozorila, kot je opisano v oddelku 2.A zgoraj, da se je na podlagi njene analize podatkov, zbranih med izvajanjem dokončnih ukrepov, pokazalo, da je splošna raven tarifnih kvot ustrezna in da je, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 89–93, negativne učinke izrivanja ugotovila v samo dveh kategorijah izdelkov. V zvezi s tema kategorijama izvaja ustrezen popravni ukrep, ki upošteva tradicionalne trgovinske tokove vseh držav dobaviteljic in usklajuje interese glede potrošnje Unije z navedenimi trgovinskimi tokovi. |
2.C Možni škodljivi učinki pri doseganju ciljev povezovanja, za katere si prizadevajo preferencialni trgovinski partnerji
(99) |
Komisija je preiskala tudi, ali je uporaba obstoječih zaščitnih ukrepov za jeklo povzročila kakršno koli znatno tveganje za stabilizacijo ali gospodarski razvoj nekaterih preferencialnih trgovinskih partnerjev v obsegu, ki bi škodoval ciljem povezovanja iz njihovih sporazumov z Unijo. To se je zlasti nanašalo na razmere v nekaterih državah, s katerimi je Unija sklenila stabilizacijsko-pridružitveni sporazum. |
Pripombe zainteresiranih strani
(100) |
V okviru preiskave v zvezi s pregledom so države Zahodnega Balkana, tj. Bosna in Hercegovina, Republika Severna Makedonija in Republika Srbija, izrazile podobne pomisleke in navedle podobne trditve, kot so jih že podale pred sprejetjem dokončnih zaščitnih ukrepov. |
(101) |
Navajajo namreč, da dokončni zaščitni ukrepi omejujejo širjenje njihove jeklarske industrije in zmožnost izvažati v Unijo, kar pomeni tveganje izgub delovnih mest, slabšanje njihovega gospodarskega razvoja ter ogrožanje ciljev povezovanja in stabilizacije v okviru sporazumov z Unijo. Trdijo zlasti, da je njihova tarifna kvota za posamezno državo v nekaterih kategorijah premajhna in bi jo bilo treba povečati. Trdijo še, da sedanja dodelitev tarifnih kvot ne ohranja tradicionalnih trgovinskih tokov in da bi bilo zato treba tarifne kvote prerazporediti. Te države zahtevajo pospešitev liberalizacije tarifnih kvot, kar utemeljujejo s povečanjem povpraševanja v Uniji. |
(102) |
Srbija zlasti znova opozarja, da povprečne količine uvoza v zadnjih treh letih, na podlagi katerih Komisija določa ravni tarifnih kvot, tj. od leta 2015 do leta 2017, ne zajemajo njene pretekle trgovine z Unijo. Po njenih trditvah to drži zlasti zato, ker njena edina jeklarna v navedenem obdobju ni obratovala, novi lastniki jeklarne pa so njeni tradicionalni proizvodnjo in prodajo šele nedavno povečali na običajno raven. Srbija trdi, da tako nizka raven kvote ogroža zmožnost delovanja jeklarne in ustvarja resne negativne učinke za razvoj celotne regije Zahodnega Balkana. Države Zahodnega Balkana zahtevajo še, da bi bile na podlagi svojih posebnih odnosov z Unijo izključene iz obsega ukrepov iz istega razloga kot države članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP). |
(103) |
Poleg tega so navedle več trditev in zahtev v zvezi s specifičnimi kategorijami izdelkov, tj. 1, 2, 5, 6, 16, 20 in 21. |
Analiza Komisije
(104) |
V zvezi z zahtevo po izključitvi iz obsega ukrepov bi Komisija želela spomniti, da se zaščitni ukrepi v skladu s členom 2 Sporazuma STO o zaščitnih ukrepih uporabljajo za izdelek v preiskavi, ki se uvaža, ne glede na vir. Edine izjeme od tega pravila se nanašajo na posebne razmere nekaterih držav članic v razvoju ali, odvisno od primera, obveznosti, ki izhajajo iz dvostranskih sporazumov. V tem primeru pa je bilo ugotovljeno, da stabilizacijsko-pridružitveni sporazumi, ki jih je EU sklenila z državami Zahodnega Balkana, potrjujejo, da za uvoz lahko veljajo zaščitni ukrepi, sprejeti v skladu s Sporazumom STO o zaščitnih ukrepih. |
(105) |
V zvezi z zahtevo za povečanje tarifne kvote pri več kategorijah izdelkov zaradi domnevno povečanega povpraševanja je Komisija te trditve že obravnavala v svoji podrobni analizi uporabe tarifne kvote, kot je opisano v oddelku 2.A zgoraj. Komisija je sklenila, da je raven kvot ustrezna in sorazmerna za ohranitev tradicionalnih trgovinskih tokov in da ni nobenih dokazov o znatnem povečanju povpraševanja v Uniji, ki upravičuje spremembo ravni tarifne kvote. Poleg tega je dejstvo, da so bile v večini kategorij izdelkov količine še vedno na voljo ob koncu prvega leta uporabe zaščitnih ukrepov (30. junija 2019), pomenilo, da ti ukrepi na splošno tretjim državam ne onemogočajo izvoza jekla v Unijo. Komisija zato ni mogla skleniti, da ima sedanja tarifna kvota škodljiv učinek za doseganje predvidenih ciljev povezovanja. |
(106) |
Ena od držav Zahodnega Balkana je trdila, da bi ukrepi morali zagotoviti določeno količino izvoza – zlasti v kategorijah izdelkov 1 in 6 –, kar je po njenem mnenju potrebno za ohranitev uspešnega delovanja njene domače industrije in stabilnosti njenega gospodarstva. Vendar je analiza uporabe posamezne tarifne kvote v teh dveh kategorijah izdelkov pokazala, da ukrepi niso neupravičeno omejili zmožnosti navedenih držav za izvoz v EU. Povprečne količine izvoza iz te države v tretjem in četrtem četrtletju prvega leta uporabe zaščitnih ukrepov (od 2. februarja do 30. junija 2019) so dejansko pokazale, da je celo presegla svoje predhodne napovedi. |
(107) |
V zvezi s kategorijami izdelkov 6, 20 in 21 so države Zahodnega Balkana, ki so izčrpale svojo tarifno kvoto za posamezno državo, trdile, da je povečanje njihove tarifne kvote potrebno, da se odpravi negativni učinek zaščitnih ukrepov za njihovo gospodarstvo. |
(108) |
Na podlagi navedenih trditev je Komisija opravila poglobljeno analizo trenda njihovega črpanja zadevne tarifne kvote in uporabe preostanka tarifne kvote v zadnjem četrtletju prvega leta ukrepov (od 1. aprila do 30. junija 2019). Ta analiza je pokazala, da so nekatere države Zahodnega Balkana, čeprav so dejansko svojo tarifno kvoto za posamezno državo izčrpale še pred koncem prvega obdobja ukrepov (tj. pred 30. junijem 2019), lahko še naprej izvažale v Unijo na podlagi ustreznih preostalih kvot do njihovega izčrpanja, to pa se je zgodilo samo nekaj tednov pred sprostitvijo novih kvot za drugo obdobje ukrepov 1. julija 2019. Na podlagi tega dejstva in glede na dodatno stopnjo izvoza, ki je od 1. julija 2019 zagotovljena s povečanjem kvote zaradi liberalizacije ukrepov, je Komisija sklenila, da te zahteve niso dovolj utemeljene in da ni potrebe po povečanju ustrezne tarifne kvote. |
(109) |
Poleg tega je Komisija ugotovila, da bodo prilagoditve delovanja sistema tarifne kvote, predlaganega v prejšnjih oddelkih (2.A in 2.B) – kot je 30-odstotna omejitev uporabe globalne tarifne kvote za kategorije izdelkov 1, 13 in 16 na državo (22) –, ki bodo začele veljati na podlagi tega pregleda, v vsakem primeru prispevale tudi k obravnavi nekaterih pomislekov držav Zahodnega Balkana, zlasti glede zaščite tradicionalnih trgovinskih tokov preteklih dobaviteljev Unije. |
(110) |
Ena država je trdila še, da bi ji bilo treba glede na količino izvoza v letu 2017, ki je nekoliko presegala 5-odstotni prag, dodeliti tarifno kvoto za posamezno državo v kategoriji izdelkov 16. Vendar v skladu s pojasnilom Komisije v uvodni izjavi 147 Uredbe (EU) 2019/159 dodelitev tarifnih kvot za posamezno državo za vse države izvoznice temelji na povprečnem uvozu v zadnjih treh letih, tj. od leta 2015 do leta 2017, in ne izključno v zadnjem letu tega obdobja. Zato te zahteve ni bilo mogoče sprejeti. |
2.D Posodobitev seznama držav v razvoju, ki so članice STO in so izključene iz obsega ukrepov, ki temeljijo na posodobljenih statističnih podatkih o uvozu
(111) |
V skladu s členom 18 Uredbe (EU) 2015/478 in mednarodnimi obveznostmi Unije, tj. členom 9.1 Sporazuma STO o zaščitnih ukrepih, se zaščitni ukrepi ne bi smeli uporabljati za izdelke s poreklom iz države v razvoju, ki je članica STO, če njen delež pri uvozu izdelka v Unijo ne presega 3 %, pod pogojem, da države v razvoju, ki so članice STO in katerih delež je manjši od 3 % uvoza, skupaj ne presegajo 9 % skupnega uvoza izdelka v Unijo. Poleg tega je v interesu Unije, da prilagodi seznam držav v razvoju, ki so izključene iz obsega ukrepov, s čimer bi se preprečilo, da bi nekatere države v razvoju neupravičeno izkoristile ugodnost prvotne izključitve. |
(112) |
Po sprejetju dokončnih zaščitnih ukrepov z Uredbo (EU) 2019/159 se je Komisija zavezala, da bo na podlagi posodobljenih statističnih podatkih o uvozu redno pregledovala seznam držav v razvoju, ki bi lahko bile izključene iz obsega ukrepov. |
(113) |
Komisija je pri oblikovanju seznama izključitev iz dokončnih ukrepov uporabila najnovejše razpoložljive podatke, tj. podatke iz druge polovice leta 2017 in prve polovice leta 2018. Za posodobitev tega seznama v okviru preiskave v zvezi s pregledom je Komisija uporabila bolj posodobljen in usklajen sklop statističnih podatkov, tj. za celotno leto 2018. Komisija je kot novo referenčno obdobje uporabila celotno leto 2018, ker je to najbolj reprezentativno obdobje s konsolidiranimi statističnimi podatki. Poleg tega se z uporabo celotnega leta preprečijo kakršni koli učinki sezonskosti. Pri zadevnih izračunih se ni upošteval uvoz iz držav, ki so izključene na podlagi člena 6 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2019/159. |
Analiza Komisije
(114) |
Na podlagi podatkov za celotno leto 2018 je uvoz iz naslednjih držav – ki so bile do zdaj izključene iz obsega ukrepa – presegel 3-odstotni prag v nekaterih kategorijah izdelkov. Zato bi zanje morali na podlagi tega pregleda zdaj veljati ukrepi: |
(115) |
uvoz iz Indonezije v kategorijah izdelkov 8 (nerjavni vroče valjani pločevina in trakovi) in 9 (nerjavni hladno valjani pločevina in trakovi), ki zajemata 10,12 % oziroma 3,77 %; |
(116) |
v zvezi s kategorijo izdelkov 24 (druge brezšivne cevi) je celoten delež uvoza vseh držav v razvoju, ki je skupaj znašal manj kot 3 %, v letu 2018 presegel prag 9 % (10,74 %). Za uvoz v okviru kategorije izdelkov 24 iz vseh držav članic bodo veljali zaščitni ukrepi. |
(117) |
Komisija je nato ocenila, ali bi bile zadevne države v razvoju v zvezi s kategorijami 8, 9 in 24 upravičene do tarifne kvote za posamezno državo (23). Zato je ocenila, ali je uvoz v obdobju 2015–2017 v okviru teh kategorij iz zadevnih držav dosegel vsaj 5 % skupnega uvoza v navedenem obdobju v kateri koli kategoriji. Rezultat je pokazal, da nobena od držav ni upravičena do tarifne kvote za posamezno državo. Zato bo za vse te države v zadevnih kategorijah veljala preostala tarifna kvota. |
(118) |
V zvezi z izvzetjem iz obsega zaščitnih ukrepov je rezultat tega pregleda naslednji: |
(119) |
uvoz iz Brazilije v kategorijah izdelkov 8 (nerjavni vroče valjani pločevina in trakovi) in 17 (kotni profili in drugi profili iz železa ali nelegiranega jekla) bo izključen iz obsega ukrepov, ker je bila raven uvoza v letu 2018 nižja od 3 % (2,22 % oziroma 2,52 %); |
(120) |
za uvoz iz Ukrajine v kategorijah izdelkov 1 (nelegirani in drugi legirani vroče valjani pločevina in trakovi) in 19 (železniški material) ukrepi ne bodo veljali, ker je bila raven uvoza v letu 2018 nižja od 3 % (1,68 % oziroma 0,6 %); |
(121) |
za uvoz iz Egipta v kategoriji izdelkov 12 (nelegirane in druge legirane trgovske palice in lahki profili) ukrepi ne bodo veljali, ker je bila raven uvoza v letu 2018 nižja od 3 % (2,41 %); |
(122) |
za uvoz iz Indije v kategoriji izdelkov 8 (nerjavni vroče valjani pločevina in trakovi) zaščitni ukrepi ne bodo veljali, ker je bila raven uvoza v letu 2018 nižja od 3 % (2,87 %); |
(123) |
za uvoz iz Turčije v kategoriji izdelkov 10 (nerjavne vroče valjane plošče kvarto) zaščitni ukrepi ne bodo veljali, ker je bila raven uvoza v letu 2018 nižja od 3 % (2,58 %). |
(124) |
za uvoz s Kitajske v kategoriji izdelkov 22 (nerjavne brezšivne cevi) zaščitni ukrepi ne bodo veljali, ker je bila raven uvoza v letu 2018 nižja od 3 % (2,61 %). |
(125) |
Tarifne kvote za posamezno državo, dodeljene navedenim državam v razvoju, ki so članice STO in ki bodo po pregledu izključene iz ukrepov, se bodo prenesle v ustrezno preostalo tarifno kvoto. Natančna količina tarifne kvote, ki se bo prenesla, bo izračunana po izteku prvega četrtletja zadevnega obdobja (tj. od 1. julija do 30. septembra 2019), da bi se ocenilo, kolikšen del tarifne kvote za posamezno državo je bil že uporabljen. Po končanem izračunu se bo razpoložljiva tarifna kvota v 20 delovnih dneh prenesla na ustrezno preostalo tarifno kvoto. |
(126) |
Komisija je po tem ponovnem izračunu posodobila seznam izključitev na podlagi posodobljenih podatkov o uvozu, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 114–124, za vsako od 26 kategorij izdelkov, za katere veljajo ukrepi (celoten posodobljen seznam je v Prilogi II). |
(127) |
Komisija je prejela več drugih stališč v zvezi s tem vprašanjem pregleda. Zainteresirane strani so predvsem predlagale različna obdobja za izračun količine uvoza. Nekatere so zahtevale tudi izvzetje kljub priznanju, da morda presegajo zadevni prag. Druge zainteresirane strani, ki so bile do zdaj izključene iz zaščitnih ukrepov, so trdile, da bi jim bilo treba omogočiti čas za prilagoditev novim okoliščinam, v katerih bodo zanje veljali ukrepi. Ena zainteresirana stran je trdila, da Komisija ne bo smela uvesti ukrepov za nobeno državo v razvoju, ki je bila pred tem izključena, saj bi bilo to v nasprotju z obveznostmi STO, na podlagi katerih naj bi se zagotovilo, da bodo ukrepi v času svojega trajanja postopoma postali manj omejevalni. Nazadnje, nekatere zainteresirane strani so zahtevale tarifno kvoto za posamezno državo, če bodo zanje veljali zaščitni ukrepi. |
(128) |
Komisija je opozorila na naslednje. Prvič, v Uredbi (EU) 2019/159 in obvestilu o začetku preiskave v zvezi s pregledom je jasno navedla, da bo posodobila seznam držav v razvoju, ki bodo na podlagi najnovejših razpoložljivih podatkov izvzete iz dokončnih ukrepov. Vse zainteresirane strani so bile torej pravočasno obveščene o načrtovanem izvajanju takega pregleda. Poleg tega je Komisija izhajala iz javno dostopnih podatkov o uvozu. Vse zainteresirane strani bi tako lahko ustrezno predvidele, ali bi zanje lahko veljali ukrepi glede na njihov najnovejši razvoj uvoza v določeni kategoriji izdelkov. Zato je trditve, da bo potrebno obdobje za prilagoditev, zavrnila. |
(129) |
Drugič, v skladu s členom 18 Uredbe (EU) 2015/478, ki upošteva člen 9.1 Sporazuma STO o zaščitnih ukrepih, je treba uvoz iz teh držav izključiti iz zadevnih ukrepov, „če delež te države pri uvozu izdelka v Skupnost ne presega 3 %, pod pogojem, da države v razvoju, ki so članice STO in katerih delež je manjši od 3 % uvoza, skupaj ne presegajo 9 % skupnega uvoza izdelka v Unijo“. |
(130) |
Izjema za države v razvoju torej ni brezpogojna v celotnem obdobju ukrepov. Komisija je glede na to sklenila, da bo na podlagi novejših podatkov pregledala seznam izjem. Komisija tudi ni mogla sprejeti trditve, da za državo, ki je izključena v fazi sprejetja dokončnih ukrepov, ne bi bilo mogoče uvesti ukrepov v okviru pregleda, ker bi to bilo bolj omejevalno. Komisija je dejansko opozorila, da liberalizacija dokončnih zaščitnih ukrepov poteka postopoma, med drugim tudi zaradi pregleda (glej oddelek 2.E). Zadevni ukrepi torej niso bolj omejevalni, kot so bili na koncu prvega leta izvajanja ukrepov. Dejstvo, da za državo v razvoju, ki ne izpolnjuje več pravnih za izključitev, začnejo veljati ukrepi, je zgolj izpolnjevanje obveznosti EU in STO na podlagi 18. člena Uredbe (EU) 2015/478 in člena 9.1 Sporazuma STO o zaščitnih ukrepih. Zato je bila ta trditev zavrnjena. |
(131) |
Komisija je spomnila tudi, da, dokler so zadevni pragi doseženi, nima diskrecijske pravice, da bi odločala, ali bi ukrepi za neko državo morali veljati ali ne. Vsaka druga razlaga, kot so predlagale nekatere zainteresirane strani, bi pomenila kršitev člena 18 Uredbe (EU) 2015/478. |
(132) |
Komisija je nazadnje ocenila tudi, ali je katera koli od držav, za katere zdaj v zadevni kategoriji izdelkov veljajo ukrepi, upravičena do tarifne kvote za posamezno državo. Kot je navedeno v uvodni izjavi 117 zgoraj, je sklenila, da nobena od teh držav ne izpolnjuje pogojev za tarifno kvoto za posamezno državo. |
2.E Druge spremembe okoliščin, ki lahko zahtevajo prilagoditev ravni dodelitve tarifne kvote
(133) |
Evropsko jeklarsko združenje Eurofer in nekatere države članice so od Komisije zahtevali, naj odpravi ali zmanjša liberalizacijo dokončnih zaščitnih ukrepov zaradi domnevne stagnacije na trgu jekla v Uniji. Po navedbah združenja Eurofer so te ravni liberalizacije močno presegle obete rasti za jeklarski sektor Unije in bodo zato resno poslabšale učinkovitost ukrepov. Zahtevo združenja Eurofer je podprlo tudi Evropsko združenje za jeklene cevi (ESTA) in Komisiji predlagalo, naj v zameno za odpravo liberalizacije zmanjša tarifo nad kvoto s 25 % na 20 %. |
(134) |
Komisija je spomnila, da je v Uredbi (EU) 2019/159 določeno, da se bodo ravni vseh brezcarinskih kvot do konca prvega in konca drugega leta ukrepov zvišale za 5 %, da bi se ti ukrepi postopoma liberalizirali. Tj. 1. julija 2019 oziroma 1. julija 2020 (24). |
(135) |
Komisija je spomnila še, da je namen tega pregleda ravno izvesti vse ustrezne prilagoditve ukrepov, ki bi lahko bile potrebne, da bi ti zaščitni ukrepi ostali prilagojeni razvoju trga jekla EU, in sicer v skladu z interesom Unije. |
(136) |
Člen 5(1) Sporazuma STO o zaščitnih ukrepih določa naslednje: „Članica uporablja zaščitne ukrepe samo, kolikor je potrebno, da prepreči ali popravi resno škodo in olajša prilagoditev“. To načelo je preneseno v pravo EU s členom 15(1) Uredbe (EU) 2015/478. Člen 7(1) Sporazuma STO o zaščitnih ukrepih določa, da se bodo zaščitni ukrepi uporabljali samo za „časovno obdobje, ki je potrebno za preprečitev ali popravilo resne škode in za olajšanje prilagoditve“. Člen 19(1) in (2) Uredbe (EU) 2015/478 prenaša to načelo v pravo EU. Člen 7(4) Sporazuma STO o zaščitnih ukrepih zavezuje članice, ki uporabljajo zaščitne ukrepe, k njihovi postopni liberalizaciji v rednih intervalih, da bi se „olajšala prilagoditev […], kadar pričakovano trajanje zaščitnega ukrepa […] presega eno leto“. Ta zahteva je vsebovana tudi v členu 19(2) Uredbe (EU) 2015/478. |
(137) |
Čeprav je liberalizacija zaščitnih ukrepov po prvem letu njihove uporabe pravna obveznost na podlagi prava Unije in STO, navedena pravila ne določajo nobene posebne zahteve glede oblike ali dejanske hitrosti liberalizacije, razen da naj se zgodi postopoma v rednih intervalih v obdobju uporabe. |
(138) |
Vendar v vsakem primeru in zaradi doslednosti liberalizacija katerih koli zaščitnih ukrepov tako z vidika oblike kot hitrosti ne bi smela poslabšati predvidenega učinka zaščitnih ukrepov. Ukrepi bi namreč morali ščititi domači trg pred uvozom tako dolgo, kot je potrebno, da se prepreči ali odpravi resna škoda in se olajša prilagoditev, kakor to omogoča člen 7(1) Sporazuma STO o zaščitnih ukrepih. Bilo bi nesmiselno, če bi pogoji liberalizacije zadevnih ukrepov preprečili dosego tega cilja. |
(139) |
Komisija je menila, da je treba za oceno skladnosti hitrosti liberalizacije količinskega praga tarifne kvote po stopnji 5 % + 5 % z veljavnimi zaščitnimi ukrepi povezati dve vrsti analiz. Komisija je na eni strani opravila analizo preteklega obdobja, s katero je želela na podlagi informacij, ki jih je zbrala med preiskavo v zvezi s pregledom, oceniti ustreznost veljavnega količinskega praga tarifne kvote za preprečevanje in odpravo resne škode v jeklarski industriji EU. Na drugi strani pa je želela opraviti analizo prihodnjega obdobja, s katero je preverila, ali bo predvidena liberalizacija po stopnji 5 % + 5 % skladna z napovedjo najnovejših splošnih obetov za gospodarstvo in industrijo v Uniji. |
(140) |
V zvezi s tem je spomnila, da se v Uredbi (EU) 2019/159 kot podlaga za izračun količinskega praga tarifne kvote v prvem letu ukrepov uporablja povprečni uvoz v obdobju 2015–2017. K temu povprečju je bilo dodano 5-odstotno povečanje, da bi se upoštevalo povečano povpraševanje na trgu EU. Posledica tega je bila dejansko količinska raven, ki je bila skoraj enaka količini celotnega uvoza izdelkov, za katere veljajo ukrepi, v koledarskem letu 2017 (količinski prag v višini 30,1 milijona ton v nasprotju s 30,09 milijona ton uvoza v letu 2017). Komisija je na podlagi dokazov, zbranih za obdobje preiskave (tj. za obdobje 2013–2017), ugotovila, da je trend, ki je privedel do te ravni uvoza, povzročil grožnjo resne škode jeklarski industriji EU (25). |
(141) |
Analiza v Uredbi (EU) 2019/159 (ki temelji na trenutnih najnovejših podatkih za obdobje po letu 2017, torej na statističnih podatkih za obdobje do septembra 2018) je potrdila, da je nadaljnje večanje uvoza poslabšalo obete za industrijo Unije (26). |
(142) |
Na podlagi navedenega so bili zanesljivi statistični podatki o uvozu za celoten uvoz izdelkov iz jekla v koledarskem letu 2018 na voljo samo po prvem četrtletju 2019 (tj. približno tri mesece po tem, ko je Komisija sprejela dokončne zaščitne ukrepe). Ti statistični podatki so pokazali, da je skupen uvoz izdelkov iz jekla, za katere veljajo ukrepi, dosegel rekordnih 33,4 milijona ton v letu 2018, kar močno presega skupno raven uvoza, doseženo v letu 2017, in povprečen količinski prag, določen na podlagi obdobja preiskave (27). |
(143) |
Če bi Komisija potrdila hitrost liberalizacije po stopnji 5 % + 5 %, kot je določeno v Uredbi (EU) 2019/159, bi skupna količina kvot, ki so na voljo za drugo in tretje leto ukrepov (tj. 2019–2020 in 2020–2021) na podlagi navedenih ugotovitev znašala 31,6 milijona ton oziroma 33,2 milijona ton. Navedeni scenarij liberalizacije bi pomenil, da bi Komisija v tretjem letu uporabe zaščitnih ukrepov (tj. od 1. julija 2020 do 30. junija 2021) dovolila, da uvoz doseže skoraj enako količino, kot je bila izmerjena v letu 2018 (tj. približno 33,4 milijona ton). Navedena količina bi presegla raven iz leta 2017 za 3,3 milijona ton, kar po mnenju Komisije povzroča grožnjo resne škode in zato močno izkrivlja delovanje trga Unije. |
(144) |
Samodejno sprejetje te ravni uvoza brez možnosti ocene možnih učinkov navedenega uvoza bi tako ogrozilo effet utile zadevnih ukrepov. Kot je bilo poudarjeno v dokončni uredbi (28), raven uvoza iz leta 2018 vključuje znatno preusmeritev trgovine zaradi ukrepov ZDA na podlagi oddelka 232 in uvoz zunaj ukrepov, ki ju ni bilo mogoče upoštevati pri pripravi začasnih ukrepov julija 2018 (vključno z znatnim obsegom, ki je na trg Unije vstopil na podlagi klavzule o odpremi iz člena 4 Uredbe (EU) 2018/1013 (29).) |
(145) |
Z drugimi besedami, z vidika celotnega sklopa podatkov za leto 2018 hitrost liberalizacije po stopnji 5 % + 5 % ne bi bila skladna z dokončnimi zaščitnimi ukrepi, uvedenimi za reševanje nepredvidenega znatnega uvoza zadevnega izdelka. Če liberalizacija dokončnih ukrepov ne bi bila prilagojena, bi Komisija omogočila neprimerljivo raven uvoza jekla v Unijo v tretjem letu ukrepov brez možnosti za reševanje navedene izkrivljajoče količine uvoza, s tem pa bi lahko prispevala k nadaljnjemu uresničevanju „grožnje resne škode“. |
(146) |
Zato je Komisija sklenila, da bi bilo kumulativno liberalizacijo po stopnji 5 % + 5 %, kot so jo zahtevale zainteresirane strani, brez možnosti pregleda učinkov, ki izhajajo iz te liberalizacije, treba šteti za nesorazmerno glede preprečitve ali odprave resne škode in olajšanja prilagoditve v smislu člena 7(1) Sporazuma STO o zaščitnih ukrepih ter člena 19(1) in (2) Uredbe (EU) 2015/478.) |
(147) |
Komisija je zato menila, da je treba znižati trenutno pričakovano stopnjo liberalizacije. V zvezi s tem se skupna stopnja 3 % + 3 % za drugo in tretje leto uporabe zaščitnih ukrepov šteje za ustrezno. Ta manj izrazita stopnja liberalizacije bo dejansko učinkovala tako, da se bo skupna raven kvot v tretjem letu ukrepov obdržala na ravni 31,6 milijona ton, tj. 1,5 milijona ton pod izkrivljeno rekordno ravnjo v letu 2018. Opozoriti je treba še, da bi ta prilagoditev v celoti ohranila učinek liberalizacije, saj bi pri tej stopnji liberalizacije raven kvot v drugem letu uporabe zaščitnih ukrepov znašala 31 milijonov ton (s tem pa bi pomenila približno milijon ton več, kot je znašala raven uvoza, izmerjena v letu 2017). Komisija je menila, da ta stopnja s povečanji kvote za 0,9 in 0,9 ob koncu prvega in drugega leta ukrepov (tj. 30. junija 2019 in 30. junija 2020) pomeni enakomerneje porazdeljeno prizadevanje za olajšanje prilagoditve za industrijo Unije. Uvoz se bo torej lahko povečal za 1,5 milijona ton, da bi po možnosti dosegel raven iz leta 2018 šele po popolni odpravi dokončnih ukrepov po triletnem obdobju, predvidenem v pravu STO in pravu Unije. |
(148) |
Na koncu bi bilo treba opozoriti, da je ta znižana stopnja liberalizacije, glede na prihodnje dogajanje, skladna z zadnjimi objavljenimi splošnimi obeti za gospodarstvo in industrijo, ki predvidevajo zmanjšanje rasti za gospodarstvo Unije in svetovno gospodarstvo. |
(149) |
V poročilu o svetovnih gospodarskih obetih iz aprila 2019 je bilo tako navedeno naslednje: „Globalna rast se bo zmanjšala s 3,6 odstotka v letu 2018 na 3,3 odstotka v letu 2019, nato pa v letu 2020 spet dosegla 3,6 odstotka. Rast v euroobmočju se bo zmanjšala z 1,8 odstotka v letu 2018 na 1,3 odstotka v letu 2019 (za 0,6 odstotne točke manj od oktobrske napovedi) in na 1,5 odstotka v letu 2020. Čeprav se pričakuje, da se bo v prvi polovici leta 2019 spet obnovila, saj nekateri izmed začasnih dejavnikov, ki so zavirali dejavnost, slabijo, je pričakovati, da bo prenos iz obdobja šibke rasti v drugi polovici leta 2018 upočasnil stopnjo rasti v letu 2019.“ |
(150) |
Komisija je v svoji nedavni spomladanski gospodarski napovedi ugotovila: „Rast BDP euroobmočja naj bi se po napovedih zmanjšala z 1,9 % v letu 2018 na 1,2 % v tem letu in postopoma dosegla 1,5 % v letu 2020, ko bo stopnjo rasti izboljšalo višje število delovnih dni. BDP v vseh državah članicah naj bi se v obdobju, ki ga zajema napoved, povečal. Vendar so te napovedi zaradi obdobja šibke rasti konec leta 2018 izrazito nižje, kot so bile prejšnjo jesen, in nekoliko nižje od zimske vmesne napovedi.“ |
(151) |
Kar zadeva obete za industrijo, naj bi bila upočasnitev proizvodne dejavnosti EU v zadnjih mesecih še večja, kot je bilo napovedano v začetku leta. To poslabšanje poslovnih razmer v industrijskem sektorju zmanjšuje povpraševanje po jeklu. Združenje Eurofer v poročilu o obetih za jeklo za obdobje 2019–2020 z dne 18. julija 2019 poleg tega napoveduje zmanjšanje dejanske potrošnje jekla v EU za 0,4 % v letu 2019, kar bi bil prvi letni padec po letu 2013. |
(152) |
Tudi zadnja poročila industrije potrjujejo dodatno zmanjšanje proizvodnje. V poročilu o indeksu vodij nabave (PMI) za globalne uporabnike jekla, ki ga je 5. julija 2019 objavilo podjetje IHS Markit, je v zvezi s tem navedeno: „Uporabniki jekla v Evropi so še vedno sredi globoke upočasnitve, ki sta jo povzročila slaba avtomobilska proizvodnja in poslabšanje globalnih pogojev trgovanja.“ Podjetje IHS Markit dodatno opisuje gospodarske razmere v hitri objavi indeksa vodij nabave za euroobmočje z dne 24. julija 2019: „Proizvodni sektor postaja vse bolj zaskrbljujoč. Geopolitične skrbi, izstop Združenega kraljestva iz Unije, naraščajoča trgovinska trenja in zlasti poslabšanje uspešnosti avtomobilskega sektorja so povzročili še večji upad proizvodnje, raziskava pa kaže, da se je sektor proizvodnje blaga vsako četrtletje skrčil za približno 1 %.“ |
(153) |
V zadnjih mesecih so potrošniki jekla zato še vedno spremljali upad novih naročil zaradi manjšega povpraševanja po trajnem blagu. Manjša proizvodnja v industrijah, ki uporabljajo jeklo, in krčenje njihovega povpraševanja zmanjšujeta povpraševanje po jeklu. |
(154) |
Obeti v zvezi s povpraševanjem v avtomobilski industriji niso nič drugačni. Letni kazalniki rasti proizvodnje, ki sta jih podjetje Oxford Economics in inštitut FERI objavila za drugo četrtletje 2019, so pokazali najslabšo uspešnost avtomobilske industrije po svetovni finančni krizi z verjetno negativno rastjo v proizvodnji v prvi polovici leta 2019 na svetovni in zahodnoevropski ravni in pri registraciji avtomobilov v Zahodni Evropi. Inštitut FERI poudarja še, da „se potrošniki držijo ob strani zaradi večjega občutka negotovosti v zvezi s prihodnostjo prevoza“. Pomanjkanje jasnosti pri prehodu s tradicionalnih zgorevalnih motorjev na nove oblike goriva je velik izziv, zaradi katerega se odlašajo pričakovanja glede ponovne rasti v avtomobilski industriji. Medtem zmanjšanje proizvodnje v avtomobilski industriji povzroča splošen upad proizvodne dejavnosti. Zadnje raziskave kažejo na „stalen upad v svetovnem avtomobilskem sektorju in sektorju avtomobilskih delov. Proizvodnja je upadala osem zaporednih mesecev, prav tako število novih naročil. Nakupi proizvodnih sredstev s strani proizvajalcev avtomobilov in avtomobilskih delov so se zmanjševali najhitreje v skoraj sedmih letih. Maja je nižjo učinkovitost zabeležilo pet drugih sektorjev, pri čemer so bili vsi razen nepremičninskega povezani s proizvodnjo. Najvidnejši v tej skupini so bili sektorji industrijskega blaga in kovin ter rudarski sektor, v katerih je proizvodnja upadala pet oziroma osem zaporednih mesecev“. |
(155) |
Podjetje Oxford Economics in inštitut FERI opisujeta še, da se je rast v strojni in kovinski industriji v prvi polovici leta 2019 začela močno upočasnjevati, kar je bilo v skladu z manjšim povpraševanjem zaradi počasnejše svetovne trgovine in naložb v osnovna sredstva v Evropi. Na koncu, a čeprav z močnimi razlikami med državami, gradbeni sektor s stalno rastjo prekaša druge industrije v Evropi, ki uporabljajo jeklo, vendar je njegova rast zmerna, njegovo moč v Evropi pa zavirajo številne omejitve, kot sta pomanjkanje kvalificirane delovne sile in postopna zaostritev posojilnih pogojev zaradi višanja obrestnih mer. |
(156) |
V skladu s tem je Komisija menila, da bi bilo v interesu Unije, da se stopnja liberalizacije zniža na skupno stopnjo 3 % + 3 % za drugo in tretje leto izvajanja ukrepov. Zato bodo 1. oktobra 2019 (tj. na začetku drugega četrtletja drugega leta izvajanja ukrepov) preostale kvote za drugo leto izvajanja ukrepov prilagojene navzdol, da bo skupno povečanje za leto znašalo 3 %. Poleg tega naj bi se 1. julija 2020, tj. ob koncu drugega leta izvajanja ukrepov, vse brezcarinske kvote še povečale za dodatne 3 %. |
Druge pripombe
(157) |
Komisija je poleg pripomb o stopnji liberalizacije prejela tudi stališča o drugih vprašanjih, ki spadajo v ta oddelek. Ta so obravnavana, kot sledi: |
(158) |
nekatere zainteresirane strani so trdile, da njihov posamezni izvoz v Unijo ni mogel povzročiti škode proizvajalcem Unije ali groziti, da jo bo povzročil. Trdile so še, da samo ena država ne more povzročati tveganja preusmeritve trgovine. |
(159) |
V zvezi s tem Komisija opozarja, da so sedanji ukrepi skladno s pravili Unije in STO erga omnes in da zato veljajo za uvoz iz vseh držav porekla, razen v primeru zelo majhnega števila upravičeno odobrenih izjem. Analize, ki bi proučevala, ali je prišlo do absolutnega povečanja uvoza, grožnje resne škode ali tveganja preusmeritve trgovine, tako ni mogoče izvesti posamično glede na državo izvoznico, temveč se izvede na podlagi celotnega uvoza skupaj. Ta trditev se zato šteje za neutemeljeno. |
(160) |
Nekatere zainteresirane strani so izpostavile zadnje dogodke v zvezi z ukrepi za jeklo v drugih jurisdikcijah, da bi pokazale, da se je tveganje preusmeritve trgovine zmanjšalo. V zvezi s tem so se sklicevale na izključitve Mehike in Kanade iz ukrepov ZDA na podlagi oddelka 232, prekinitev preiskave za uvedbo zaščitnih ukrepov za turško jeklo brez sprejetja ukrepov in uvedbo zaščitnih ukrepov v Kanadi, ki je bila bolj omejenega obsega, kot je bilo sprva predvideno. |
(161) |
Komisija ni menila, da se je tveganje preusmeritve trgovine zaradi ukrepov ZDA na podlagi oddelka 232 zmanjšalo ali da je bilo celo odpravljeno zaradi zadnjih dogodkov. Kanada in Mehika na eni strani nista spadali med glavne pretekle dobavitelje jekla v Uniji. To je podprlo tudi dejstvo, da nobena od obeh držav nima tarifne kvote za posamezno državo. Na drugi strani pa bi tak razvoj v okviru ukrepov ZDA lahko imel ravno nasproten učinek. Če bi dva največja dobavitelja jekla za ZDA lahko še naprej izvajala dajatev prost izvoz na trg ZDA, bi to dejansko dodatno zmanjšalo možnosti za druge konkurenčne države izvoznice glede dobave na trg ZDA. Zato bi lahko bilo tveganje preusmeritve trga proti Uniji verjetno še večje. V zvezi s preiskavami za uvedbo zaščitnih ukrepov za turško in kanadsko jeklo Komisija opozarja, da ta razvoj ni imel znatnega vpliva na ugotovitve o tveganju preusmeritve trgovine v Uniji. Razmere se dejansko niso spremenile, čeprav Turčija ni uvedla ukrepov. |
(162) |
Nekatere zainteresirane strani so navedle, da bi Komisija morala iz obsega ukrepov vključiti in/ali izključiti nekatere kategorije in/ali podkategorije izdelkov. |
(163) |
Komisija opozarja, da je obseg veljavnih zaščitnih ukrepov v zvezi z izdelki opredeljen v Uredbi (EU) 2019/159 in da sprememba obsega ne spada v ta pregled. |
(164) |
Nekatere strani so vztrajale še, da veljavni ukrepi ne dosegajo standardov iz Sporazuma STO o zaščitnih ukrepih in da bi bilo treba njihovo izvajanje zato prekiniti. |
(165) |
Komisija poudarja, da sta bili uredbi o uvedbi začasnih in dokončnih zaščitnih ukrepov ustrezno utemeljeni, kar zadeva njuno pravno podlago. Komisija se sklicuje na razlago v teh pravnih aktih. |
(166) |
Nazadnje, več zainteresiranih strani je od Komisije zahtevalo, naj zagotovi mehanizem za obravnavanje izstopa Združenega kraljestva iz Unije (t. i. brexit). |
(167) |
Komisija opozarja, da so pogoji za izstop Združenega kraljestva v fazi sprejetja prilagoditev na podlagi tega pregleda še vedno negotovi. Zato na tej stopnji niso možne nobene prilagoditve v zvezi z izstopom Združenega kraljestva iz Unije. Komisija bo ob vsakem razvoju dogodkov v zvezi z brexitom nemudoma znova proučila okoliščine. |
(168) |
Komisija je na koncu opozorila, da je sedanji pregled o spremembi veljavnih zaščitnih ukrepov skladen tudi z obveznostmi, ki izhajajo iz dvostranskih sporazumov, podpisanih z nekaterimi tretjimi državami – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Uredba (EU) 2019/159 se spremeni:
1) |
člen 1 se spremeni:
|
2) |
Prilogi se spremenita:
|
Člen 2
1. Neporabljene količine tarifnih kvot, dodeljenih državam v razvoju, ki bodo izključene iz zaščitnih ukrepov, določenih v Uredbi (EU) 2019/159, ob začetku veljavnosti te uredbe, se dodelijo preostalim tarifnim kvotam v ustreznih kategorijah izdelkov.
2. Neporabljene količine tarifnih kvot za posamezno državo v kategoriji izdelkov 25 se ob začetku veljavnosti te uredbe dodelijo preostalim tarifnim kvotam.
3. Črpanja zadevnih tarifnih kvot za posamezno državo iz odstavkov 1 in 2 se ustavijo 4. novembra 2019.
Člen 3
Ta uredba začne veljati 1. oktobra 2019.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 26. septembra 2019
Za Komisijo
Predsednik
Jean-Claude JUNCKER
(1) UL L 83, 27.3.2015, str. 16.
(2) UL L 123, 19.5.2015, str. 33.
(3) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/159 z dne 31. januarja 2019 o uvedbi dokončnih zaščitnih ukrepov proti uvozu nekaterih izdelkov iz jekla (UL L 31, 1.2.2019, str. 27).
(4) Obvestilo o začetku pregleda zaščitnih ukrepov, ki se uporabljajo za uvoz nekaterih izdelkov iz jekla (C/2019/3623) (UL C 169, 17.5.2019, str. 9) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku preiskave v zvezi s pregledom).
(5) Brazilija, Kitajska, Iran, Rusija in Ukrajina.
(6) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/649 z dne 5. aprila 2017 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih vroče valjanih ploščatih izdelkov iz železa, nelegiranega jekla ali drugega legiranega jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL L 92, 6.4.2017, str. 68); Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/969 z dne 8. junija 2017 o uvedbi dokončnih izravnalnih dajatev na uvoz nekaterih vroče valjanih ploščatih izdelkov iz železa, nelegiranega jekla ali drugega legiranega jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2017/649 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih vroče valjanih ploščatih izdelkov iz železa, nelegiranega jekla ali drugega legiranega jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL L 146, 9.6.2017, str. 17); Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/1795 z dne 5. oktobra 2017 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih vroče valjanih ploščatih izdelkov iz železa, nelegiranega jekla ali drugega legiranega jekla s poreklom iz Brazilije, Irana, Rusije in Ukrajine ter o zaključku preiskave o uvozu nekaterih vroče valjanih ploščatih izdelkov iz železa, nelegiranega jekla ali drugega legiranega jekla s poreklom iz Srbije (UL L 258, 6.10.2017, str. 24).
(7) Rusija je 20-odstotni delež uvoza dosegla leta 2018.
(8) Skupni delež tarifne kvote Ukrajine in Brazilije od februarja do junija 2019 je presegel 5 %. Če se k temu prišteje še delež Rusije, je delež tarifne kvote teh treh držav, za katere veljajo protidampinški ukrepi, od februarja do junija 2019 presegel 21 % in dosegel 25 % skupnega uvoza v letu 2018.
(9) Komisija je za izračun tarifnih kvot za vse kategorije izdelkov, razen za kategorijo 1, izbrala obdobje 2015–2017, vendar je opozorila, da je v navedenem primeru menila, da je za analizo ravni preteklega uvoza v obdobju pred porastom uvoza, ki je bil posledica dampinškega uvoza iz več držav porekla, ustrezno upoštevati tudi predhodni leti (2013 in 2014). Prav tako je menila, da se ravni uvoza iz leta 2018 ne smejo upoštevati, saj: (i) nanje vplivata začetek izvajanja zaščitnih ukrepov marca 2018 in uvedba začasnih zaščitnih ukrepov julija 2018 ter (ii) vsebujejo določene količine uvoza, ki izvirajo iz preusmeritve trgovine, kot je opredeljeno v dokončni uredbi.
(10) Komisija je spomnila, da je tveganje pomanjkanja oskrbe v dokončnih ukrepih opredeljeno kot glavna težava, ki izhaja iz posebnih okoliščin, ki prevladujejo v tej kategoriji.
(11) Glej uvodne izjave 23 do 26 Uredbe (EU) 2019/159.
(12) UL L 269, 10.10.2013, str. 1–101.
(13) Na podlagi uporabe tarifne kvote do 17. junija 2019.
(14) Glej oddelek 2.E v nadaljevanju.
(15) Neporabljena kvota Rusije zajema približno 94 % skupnih neporabljenih tarifnih kvot v tej kategoriji.
(16) UL L 83, 27.3.2015, str. 16.
(17) Glej oddelek 2.E v nadaljevanju.
(18) Glede dveh izjem, za kateri je bilo ugotovljeno izrivanje, glej oddelek 2.B.
(19) Za kategorijo izdelkov 4 je bilo izčrpanje ustrezne preostale tarifne kvote v četrtem četrtletju posebej ocenjeno v oddelku 2.A zgoraj.
(20) Te države so izčrpale globalno tarifno kvoto, ki je bila na voljo od 2. februarja do 31. marca 2019.
(21) Komisija opozarja, da so pri obeh kategorijah največ štiri države izvoznice vsaka zase ustvarile vsaj več kot 1 % uvoza na podlagi preostale tarifne kvote v katerem koli od dveh zadevnih četrtletij (februar–marec in april–junij 2019).
(22) Kot je pojasnjeno v oddelku 2.B, se 30-odstotna zgornja meja za kategoriji 13 in 16 lahko uporablja samo v četrtem četrtletju zadevnega obdobja (od 1. aprila do 30. junija).
(23) Ta pristop se ni uporabljal za kategoriji 1 in 25, saj ti vsebujeta preostalo tarifno kvoto.
(24) Glej uvodno izjavo 188 Uredbe (EU) 2019/159.
(25) Oddelki 5.1 do 5.5 dokončne uredbe.
(26) Oddelek 5.6 dokončne uredbe.
(27) Glavne države izvoznice, ki so prispevale k povečanju uvoza v letu 2018, so bile Turčija, Rusija in Tajvan, ki so svoje zadevne ravni iz leta 2017 presegle za 2,7, 0,9 oziroma 0,5 milijona ton.
(28) Uvodna izjava 179 dokončne uredbe.
(29) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/1013 z dne 17. julija 2018 o uvedbi začasnih zaščitnih ukrepov za uvoz nekaterih izdelkov iz jekla.
PRILOGA I
„PRILOGA III.2
III.2 – Seznam kategorij izdelkov s poreklom iz držav v razvoju, za katere se uporabljajo dokončni ukrepi
Država/skupina izdelkov |
1 |
2 |
3 |
4 |
5 |
6 |
7 |
8 |
9 |
10 |
12 |
13 |
14 |
15 |
16 |
17 |
18 |
19 |
20 |
21 |
22 |
24 |
25 |
26 |
27 |
28 |
Brazilija |
x |
x |
|
|
|
x |
x |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
x |
|
|
|
|
Kitajska |
|
|
x |
x |
|
x |
|
x |
|
x |
x |
|
|
x |
|
|
x |
x |
|
x |
|
x |
x |
x |
x |
x |
Egipt |
x |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
x |
|
|
|
|
Indija |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
|
x |
x |
|
|
x |
x |
|
|
|
|
x |
|
x |
x |
|
x |
|
|
Indonezija |
|
|
|
|
|
|
x |
x |
x |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
x |
|
|
|
|
Malezija |
|
|
|
|
|
|
|
|
x |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
x |
|
|
|
|
Mehika |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
x |
|
|
|
|
Moldavija |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
x |
|
|
x |
|
|
|
|
|
|
x |
|
|
|
|
Severna Makedonija |
|
|
|
|
x |
|
x |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
x |
x |
|
x |
|
|
|
|
Tajska |
|
|
|
|
|
|
|
|
x |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
x |
|
|
|
|
Turčija |
x |
x |
|
x |
x |
|
|
|
x |
|
x |
x |
|
|
x |
x |
|
x |
x |
x |
|
x |
x |
x |
x |
x |
Ukrajina |
|
x |
|
|
|
|
x |
|
|
|
|
x |
x |
|
x |
x |
|
|
x |
x |
x |
x |
|
|
x |
x |
Združeni arabski emirati |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
x |
x |
|
x |
|
|
x |
|
x |
|
|
Vietnam |
|
x |
|
x |
|
|
|
|
x |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
x |
|
|
|
|
Vse druge države v razvoju |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
x |
|
|
|
|
PRILOGA II
„PRILOGA IV
IV.1 – Količine tarifnih kvot
Številka izdelka |
Kategorija izdelka |
Oznake KN |
Dodelitev po državah (če je ustrezno) |
Od 2.2.2019 do 30.6.2019 |
Od 1.7.2019 do 30.6.2020 |
Od 1.7.2020 do 30.6.2021 |
Stopnja dodatne dajatve |
Zaporedne številke |
Količina tarifne kvote (v neto tonah) |
Količina tarifne kvote (v neto tonah) |
Količina tarifne kvote (v neto tonah) |
||||||
1 |
Nelegirani in drugi legirani vroče valjani pločevina in trakovi |
7208 10 00 , 7208 25 00 , 7208 26 00 , 7208 27 00 , 7208 36 00 , 7208 37 00 , 7208 38 00 , 7208 39 00 , 7208 40 00 , 7208 52 10 , 7208 52 99 , 7208 53 10 , 7208 53 90 , 7208 54 00 , 7211 13 00 , 7211 14 00 , 7211 19 00 , 7212 60 00 , 7225 19 10 , 7225 30 10 , 7225 30 30 , 7225 30 90 , 7225 40 15 , 7225 40 90 , 7226 19 10 , 7226 91 20 , 7226 91 91 , 7226 91 99 |
Vse tretje države |
3 359 532,08 |
8 476 618,01 |
8 730 916,55 |
25 % |
|
2 |
Nelegirana in druga legirana hladno valjana pločevina |
7209 15 00 , 7209 16 90 , 7209 17 90 , 7209 18 91 , 7209 25 00 , 7209 26 90 , 7209 27 90 , 7209 28 90 , 7209 90 20 , 7209 90 80 , 7211 23 20 , 7211 23 30 , 7211 23 80 , 7211 29 00 , 7211 90 20 , 7211 90 80 , 7225 50 20 , 7225 50 80 , 7226 20 00 , 7226 92 00 |
Indija |
234 714,39 |
592 220,64 |
609 987,26 |
25 % |
09 8801 |
(Republika) Koreja |
144 402,99 |
364 351,04 |
375 281,57 |
25 % |
09 8802 |
|||
Ukrajina |
102 325,83 |
258 183,86 |
265 929,38 |
25 % |
09 8803 |
|||
Brazilija |
65 398,61 |
165 010,80 |
169 961,12 |
25 % |
09 8804 |
|||
Srbija |
56 480,21 |
142 508,28 |
146 783,53 |
25 % |
09 8805 |
|||
Druge države |
430 048,96 |
1 085 079,91 |
1 117 632,31 |
25 % |
||||
3.A |
Elektropločevina (razen GOES) |
7209 16 10 , 7209 17 10 , 7209 18 10 , 7209 26 10 , 7209 27 10 , 7209 28 10 |
(Republika) Koreja |
1 923,96 |
4 854,46 |
5 000,09 |
25 % |
09 8806 |
Kitajska |
822,98 |
2 076,52 |
2 138,81 |
25 % |
09 8807 |
|||
Rusija |
519,69 |
1 311,25 |
1 350,58 |
25 % |
09 8808 |
|||
(Islamska republika) Iran |
227,52 |
574,06 |
591,28 |
25 % |
09 8809 |
|||
Druge države |
306,34 |
772,95 |
796,14 |
25 % |
||||
3.B |
7225 19 90 , 7226 19 80 |
Rusija |
51 426,29 |
129 756,46 |
133 649,15 |
25 % |
09 8811 |
|
(Republika) Koreja |
31 380,40 |
79 177,59 |
81 552,92 |
25 % |
09 8812 |
|||
Kitajska |
24 187,01 |
61 027,57 |
62 858,39 |
25 % |
09 8813 |
|||
Tajvan |
18 144,97 |
45 782,56 |
47 156,04 |
25 % |
09 8814 |
|||
Druge države |
8 395,39 |
21 182,87 |
21 818,36 |
25 % |
||||
4.A |
Pločevina s kovinsko prevleko |
Oznake KN: 7210 20 00 , 7210 30 00 , 7210 41 00 , 7210 49 00 , 7210 61 00 , 7210 69 00 , 7210 90 80 , 7212 20 00 , 7212 30 00 , 7212 50 20 , 7212 50 30 , 7212 50 40 , 7212 50 61 , 7212 50 69 , 7212 50 90 , 7225 91 00 , 7225 92 00 , 7225 99 00 , 7226 99 10 , 7226 99 30 , 7226 99 70 |
(Republika) Koreja |
69 571,10 |
252 796,63 |
260 380,53 |
25 % |
09 8816 |
Indija |
83 060,42 |
508 805,84 |
524 070,02 |
25 % |
09 8817 |
|||
Druge države |
761 518,93 |
1 921 429,81 |
1 979 072,71 |
25 % |
||||
4.B |
Oznake KN: 7210 20 00 , 7210 30 00 , 7210 90 80 , 7212 20 00 , 7212 50 20 , 7212 50 30 , 7212 50 40 , 7212 50 90 , 7225 91 00 , 7226 99 10 Oznake TARIC: 7210410080 , 7210490080 , 7210610080 , 7210690080 , 7212300080 , 7212506180 , 7212506980 , 7225920080 , 7225990025 , 7225990095 , 7226993090 , 7226997019 , 7226997096 Samo za avtomobilsko industrijo |
Kitajska |
204 951,07 |
517 123,19 |
532 636,89 |
25 % |
09 8821 |
|
(Republika) Koreja |
249 533,26 |
552 352,93 |
568 923,52 |
25 % |
09 8822 |
|||
Indija |
118 594,25 |
Se ne uporablja. |
Se ne uporablja. |
25 % |
09 8823 |
|||
Tajvan |
49 248,78 |
124 262,26 |
127 990,13 |
25 % |
09 8824 |
|||
Druge države |
125 598,05 |
316 903,26 |
326 410,36 |
25 % |
||||
5 |
Pločevina z organsko prevleko |
7210 70 80 , 7212 40 80 |
Indija |
108 042,36 |
272 607,54 |
280 785,77 |
25 % |
09 8826 |
(Republika) Koreja |
103 354,11 |
260 778,38 |
268 601,73 |
25 % |
09 8827 |
|||
Tajvan |
31 975,79 |
80 679,86 |
83 100,26 |
25 % |
09 8828 |
|||
Turčija |
21 834,45 |
55 091,68 |
56 744,43 |
25 % |
09 8829 |
|||
Severna Makedonija |
16 331,15 |
41 206,02 |
42 442,20 |
25 % |
09 8830 |
|||
Druge države |
43 114,71 |
108 785,06 |
112 048,61 |
25 % |
||||
6 |
Izdelki iz bele pločevine |
7209 18 99 , 7210 11 00 , 7210 12 20 , 7210 12 80 , 7210 50 00 , 7210 70 10 , 7210 90 40 , 7212 10 10 , 7212 10 90 , 7212 40 20 |
Kitajska |
158 139,17 |
399 009,55 |
410 979,83 |
25 % |
09 8831 |
Srbija |
30 545,88 |
77 071,98 |
79 384,14 |
25 % |
09 8832 |
|||
(Republika) Koreja |
23 885,70 |
60 267,31 |
62 075,33 |
25 % |
09 8833 |
|||
Tajvan |
21 167,00 |
53 407,61 |
55 009,83 |
25 % |
09 8834 |
|||
Brazilija |
19 730,03 |
49 781,91 |
51 275,37 |
25 % |
09 8835 |
|||
Druge države |
33 167,30 |
83 686,22 |
86 196,80 |
25 % |
||||
7 |
Nelegirane in druge legirane plošče kvarto |
7208 51 20 , 7208 51 91 , 7208 51 98 , 7208 52 91 , 7208 90 20 , 7208 90 80 , 7210 90 30 , 7225 40 12 , 7225 40 40 , 7225 40 60 |
Ukrajina |
339 678,24 |
857 060,63 |
882 772,45 |
25 % |
09 8836 |
(Republika) Koreja |
140 011,38 |
353 270,32 |
363 868,43 |
25 % |
09 8837 |
|||
Rusija |
115 485,12 |
291 386,78 |
300 128,38 |
25 % |
09 8838 |
|||
Indija |
74 811,09 |
188 759,93 |
194 422,72 |
25 % |
09 8839 |
|||
Druge države |
466 980,80 |
1 178 264,65 |
1 213 612,59 |
25 % |
||||
8 |
Nerjavni vroče valjani pločevina in trakovi |
7219 11 00 , 7219 12 10 , 7219 12 90 , 7219 13 10 , 7219 13 90 , 7219 14 10 , 7219 14 90 , 7219 22 10 , 7219 22 90 , 7219 23 00 , 7219 24 00 , 7220 11 00 , 7220 12 00 |
Kitajska |
87 328,82 |
220 344,09 |
226 954,41 |
25 % |
09 8841 |
(Republika) Koreja |
18 082,33 |
45 624,52 |
46 993,26 |
25 % |
09 8842 |
|||
Tajvan |
12 831,07 |
32 374,77 |
33 346,02 |
25 % |
09 8843 |
|||
Združene države Amerike |
11 810,30 |
29 799,22 |
30 693,19 |
25 % |
09 8844 |
|||
Druge države |
10 196,61 |
25 727,62 |
26 499,45 |
25 % |
||||
9 |
Nerjavni hladno valjani pločevina in trakovi |
7219 31 00 , 7219 32 10 , 7219 32 90 , 7219 33 10 , 7219 33 90 , 7219 34 10 , 7219 34 90 , 7219 35 10 , 7219 35 90 , 7219 90 20 , 7219 90 80 , 7220 20 21 , 7220 20 29 , 7220 20 41 , 7220 20 49 , 7220 20 81 , 7220 20 89 , 7220 90 20 , 7220 90 80 |
(Republika) Koreja |
70 813,18 |
178 672,60 |
184 032,77 |
25 % |
09 8846 |
Tajvan |
65 579,14 |
165 466,29 |
170 430,28 |
25 % |
09 8847 |
|||
Indija |
42 720,54 |
107 790,51 |
111 024,22 |
25 % |
09 8848 |
|||
Združene države Amerike |
35 609,52 |
89 848,32 |
92 543,77 |
25 % |
09 8849 |
|||
Turčija |
29 310,69 |
73 955,39 |
76 174,05 |
25 % |
09 8850 |
|||
Malezija |
19 799,24 |
49 956,54 |
51 455,24 |
25 % |
09 8851 |
|||
Vietnam |
16 832,28 |
42 470,43 |
43 744,55 |
25 % |
09 8852 |
|||
Druge države |
50 746,86 |
128 042,17 |
131 883,44 |
25 % |
||||
10 |
Nerjavne vroče valjane plošče kvarto |
7219 21 10 , 7219 21 90 |
Kitajska |
6 765,50 |
17 070,40 |
17 582,51 |
25 % |
09 8856 |
Indija |
2 860,33 |
7 217,07 |
7 433,58 |
25 % |
09 8857 |
|||
Tajvan |
1 119,34 |
2 824,27 |
2 908,99 |
25 % |
09 8858 |
|||
Druge države |
1 440,07 |
3 633,52 |
3 742,52 |
25 % |
||||
12 |
Nelegirane in druge legirane trgovske palice in lahki profili |
7214 30 00 , 7214 91 10 , 7214 91 90 , 7214 99 31 , 7214 99 39 , 7214 99 50 , 7214 99 71 , 7214 99 79 , 7214 99 95 , 7215 90 00 , 7216 10 00 , 7216 21 00 , 7216 22 00 , 7216 40 10 , 7216 40 90 , 7216 50 10 , 7216 50 91 , 7216 50 99 , 7216 99 00 , 7228 10 20 , 7228 20 10 , 7228 20 91 , 7228 30 20 , 7228 30 41 , 7228 30 49 , 7228 30 61 , 7228 30 69 , 7228 30 70 , 7228 30 89 , 7228 60 20 , 7228 60 80 , 7228 70 10 , 7228 70 90 , 7228 80 00 |
Kitajska |
166 217,87 |
419 393,33 |
431 975,13 |
25 % |
09 8861 |
Turčija |
114 807,87 |
289 677,97 |
298 368,31 |
25 % |
09 8862 |
|||
Rusija |
94 792,44 |
239 175,96 |
246 351,24 |
25 % |
09 8863 |
|||
Švica |
73 380,52 |
185 150,38 |
190 704,90 |
25 % |
09 8864 |
|||
Belorusija |
57 907,73 |
146 110,15 |
150 493,45 |
25 % |
09 8865 |
|||
Druge države |
76 245,19 |
192 378,37 |
198 149,72 |
25 % |
||||
13 |
Armaturne palice |
7214 20 00 , 7214 99 10 |
Turčija |
117 231,80 |
295 793,93 |
304 667,74 |
25 % |
09 8866 |
Rusija |
94 084,20 |
237 388,96 |
244 510,63 |
25 % |
09 8867 |
|||
Ukrajina |
62 534,65 |
157 784,58 |
162 518,11 |
25 % |
09 8868 |
|||
Bosna in Hercegovina |
39 356,10 |
99 301,53 |
102 280,57 |
25 % |
09 8869 |
|||
Moldavija |
28 284,59 |
71 366,38 |
73 507,37 |
25 % |
09 8870 |
|||
Druge države |
217 775,50 |
549 481,20 |
565 965,64 |
|
||||
14 |
Nerjavne palice in lahki profili |
7222 11 11 , 7222 11 19 , 7222 11 81 , 7222 11 89 , 7222 19 10 , 7222 19 90 , 7222 20 11 , 7222 20 19 , 7222 20 21 , 7222 20 29 , 7222 20 31 , 7222 20 39 , 7222 20 81 , 7222 20 89 , 7222 30 51 , 7222 30 91 , 7222 30 97 , 7222 40 10 , 7222 40 50 , 7222 40 90 |
Indija |
44 433,00 |
112 111,32 |
115 474,66 |
25 % |
09 8871 |
Švica |
6 502,75 |
16 407,44 |
16 899,66 |
25 % |
09 8872 |
|||
Ukrajina |
5 733,50 |
14 466,50 |
14 900,50 |
25 % |
09 8873 |
|||
Druge države |
8 533,24 |
21 530,68 |
22 176,60 |
25 % |
||||
15 |
Nerjavne žice |
7221 00 10 , 7221 00 90 |
Indija |
10 135,23 |
25 572,75 |
26 339,94 |
25 % |
09 8876 |
Tajvan |
6 619,68 |
16 702,47 |
17 203,54 |
25 % |
09 8877 |
|||
(Republika) Koreja |
3 300,07 |
8 326,58 |
8 576,37 |
25 % |
09 8878 |
|||
Kitajska |
2 216,86 |
5 593,48 |
5 761,29 |
25 % |
09 8879 |
|||
Japonska |
2 190,40 |
5 526,72 |
5 692,52 |
25 % |
09 8880 |
|||
Druge države |
1 144,43 |
2 887,57 |
2 974,20 |
25 % |
||||
16 |
Nelegirane in druge legirane žice |
7213 10 00 , 7213 20 00 , 7213 91 10 , 7213 91 20 , 7213 91 41 , 7213 91 49 , 7213 91 70 , 7213 91 90 , 7213 99 10 , 7213 99 90 , 7227 10 00 , 7227 20 00 , 7227 90 10 , 7227 90 50 , 7227 90 95 |
Ukrajina |
149 009,10 |
375 972,95 |
387 252,14 |
25 % |
09 8881 |
Švica |
141 995,22 |
358 275,86 |
369 024,13 |
25 % |
09 8882 |
|||
Rusija |
122 883,63 |
310 054,37 |
319 356,00 |
25 % |
09 8883 |
|||
Turčija |
121 331,08 |
306 137,03 |
315 321,14 |
25 % |
09 8884 |
|||
Belorusija |
97 436,46 |
245 847,23 |
253 222,65 |
25 % |
09 8885 |
|||
Moldavija |
73 031,65 |
184 270,12 |
189 798,22 |
25 % |
09 8886 |
|||
Druge države |
122 013,20 |
307 858,13 |
317 093,88 |
25 % |
||||
17 |
Kotni profili in drugi profili iz železa ali nelegiranega jekla |
7216 31 10 , 7216 31 90 , 7216 32 11 , 7216 32 19 , 7216 32 91 , 7216 32 99 , 7216 33 10 , 7216 33 90 |
Ukrajina |
42 915,19 |
108 281,65 |
111 530,10 |
25 % |
09 8891 |
Turčija |
38 465,03 |
97 053,20 |
99 964,79 |
25 % |
09 8892 |
|||
(Republika) Koreja |
10 366,76 |
26 156,94 |
26 941,65 |
25 % |
09 8893 |
|||
Rusija |
9 424,08 |
23 778,40 |
24 491,75 |
25 % |
09 8894 |
|||
Brazilija |
8 577,95 |
Se ne uporablja. |
Se ne uporablja. |
25 % |
09 8895 |
|||
Švica |
6 648,01 |
16 773,96 |
17 277,18 |
25 % |
09 8896 |
|||
Druge države |
14 759,92 |
58 885,04 |
60 651,59 |
25 % |
||||
18 |
Piloti |
7301 10 00 |
Kitajska |
12 198,24 |
30 778,05 |
31 701,39 |
25 % |
09 8901 |
Združeni arabski emirati |
6 650,41 |
16 780,01 |
17 283,41 |
25 % |
09 8902 |
|||
Druge države |
480,04 |
1 211,21 |
1 247,54 |
25 % |
||||
19 |
Železniški material |
7302 10 22 , 7302 10 28 , 7302 10 40 , 7302 10 50 , 7302 40 00 Kvote so veljavne do 30.9.2019. |
Rusija |
2 147,19 |
5 417,70 |
5 580,23 |
25 % |
09 8906 |
Kitajska |
2 145,07 |
5 412,33 |
5 574,70 |
25 % |
09 8907 |
|||
Turčija |
1 744,68 |
4 402,10 |
4 534,17 |
25 % |
09 8908 |
|||
Ukrajina |
657,60 |
1 659,24 (20) |
Se ne uporablja. |
25 % |
09 8909 |
|||
Druge države |
1 010,85 |
2 550,54 |
4 336,07 |
25 % |
||||
20 |
Cevi za plinovode |
7306 30 41 , 7306 30 49 , 7306 30 72 , 7306 30 77 |
Turčija |
88 914,68 |
224 345,46 |
231 075,82 |
25 % |
09 8911 |
Indija |
32 317,40 |
81 541,78 |
83 988,04 |
25 % |
09 8912 |
|||
Severna Makedonija |
9 637,48 |
24 316,84 |
25 046,35 |
25 % |
09 8913 |
|||
Druge države |
22 028,87 |
55 582,25 |
57 249,72 |
25 % |
||||
21 |
Votli profili |
7306 61 10 , 7306 61 92 , 7306 61 99 |
Turčija |
154 436,15 |
389 666,25 |
401 356,24 |
25 % |
09 8916 |
Rusija |
35 406,28 |
89 335,51 |
92 015,57 |
25 % |
09 8917 |
|||
Severna Makedonija |
34 028,95 |
85 860,29 |
88 436,09 |
25 % |
09 8918 |
|||
Ukrajina |
25 240,74 |
63 686,29 |
65 596,88 |
25 % |
09 8919 |
|||
Švica |
25 265,29 |
56 276,65 |
57 964,94 |
25 % |
09 8920 |
|||
Belorusija |
20 898,79 |
52 730,88 |
54 312,80 |
25 % |
09 8921 |
|||
Druge države |
25 265,29 |
63 748,22 |
65 660,67 |
25 % |
||||
22 |
Nerjavne brezšivne cevi |
7304 11 00 , 7304 22 00 , 7304 24 00 , 7304 41 00 , 7304 49 10 , 7304 49 93 , 7304 49 95 , 7304 49 99 |
Indija |
8 315,90 |
20 982,29 |
21 611,76 |
25 % |
09 8926 |
Ukrajina |
5 224,94 |
13 183,34 |
13 578,84 |
25 % |
09 8927 |
|||
(Republika) Koreja |
1 649,31 |
4 161,47 |
4 286,31 |
25 % |
09 8928 |
|||
Japonska |
1 590,45 |
4 012,94 |
4 133,33 |
25 % |
09 8929 |
|||
Združene države Amerike |
1 393,26 |
3 515,42 |
3 620,88 |
25 % |
09 8930 |
|||
Kitajska |
1 299,98 |
3 280,05 (24) |
Se ne uporablja. |
25 % |
09 8931 |
|||
Druge države |
2 838,17 |
7 161,15 |
10 754,44 |
25 % |
||||
24 |
Druge brezšivne cevi |
7304 19 10 , 7304 19 30 , 7304 19 90 , 7304 23 00 , 7304 29 10 , 7304 29 30 , 7304 29 90 , 7304 31 20 , 7304 31 80 , 7304 39 10 , 7304 39 52 , 7304 39 58 , 7304 39 92 , 7304 39 93 , 7304 39 98 , 7304 51 81 , 7304 51 89 , 7304 59 10 , 7304 59 92 , 7304 59 93 , 7304 59 99 , 7304 90 00 |
Kitajska |
49 483,75 |
124 855,14 |
128 600,79 |
25 % |
09 8936 |
Ukrajina |
36 779,89 |
92 801,35 |
95 585,39 |
25 % |
09 8937 |
|||
Belorusija |
19 655,31 |
49 593,37 |
51 081,17 |
25 % |
09 8938 |
|||
Japonska |
13 766,04 |
34 733,85 |
35 775,87 |
25 % |
09 8939 |
|||
Združene države Amerike |
12 109,53 |
30 554,21 |
31 470,84 |
25 % |
09 8940 |
|||
Druge države |
55 345,57 |
139 645,41 |
143 834,77 |
25 % |
||||
25 |
Velike varjene cevi |
7305 11 00 , 7305 12 00 , 7305 19 00 , 7305 20 00 , 7305 31 00 , 7305 39 00 , 7305 90 00 |
Rusija |
140 602,32 |
354 761,34 |
Se ne uporablja. |
25 % |
09 8941 |
Turčija |
17 543,40 |
44 264,71 |
Se ne uporablja. |
25 % |
09 8942 |
|||
Kitajska |
14 213,63 |
35 863,19 |
Se ne uporablja. |
25 % |
09 8943 |
|||
Druge države |
34 011,86 |
85 817,17 (27) |
536 327,60 |
25 % |
||||
26 |
Druge varjene cevi |
7306 11 10 , 7306 11 90 , 7306 19 10 , 7306 19 90 , 7306 21 00 , 7306 29 00 , 7306 30 11 , 7306 30 19 , 7306 30 80 , 7306 40 20 , 7306 40 80 , 7306 50 20 , 7306 50 80 , 7306 69 10 , 7306 69 90 , 7306 90 00 |
Švica |
64 797,98 |
163 495,29 |
168 400,15 |
25 % |
09 8946 |
Turčija |
60 693,64 |
153 139,43 |
157 733,61 |
25 % |
09 8947 |
|||
Združeni arabski emirati |
18 676,40 |
47 123,44 |
48 537,15 |
25 % |
09 8948 |
|||
Kitajska |
18 010,22 |
45 442,58 |
46 805,85 |
25 % |
09 8949 |
|||
Tajvan |
14 374,20 |
36 268,32 |
37 356,37 |
25 % |
09 8950 |
|||
Indija |
11 358,87 |
28 660,18 |
29 519,99 |
25 % |
09 8951 |
|||
Druge države |
36 898,57 |
93 100,78 |
95 893,81 |
25 % |
||||
27 |
Hladno dodelane palice iz nelegiranih in drugih legiranih jekel |
7215 10 00 , 7215 50 11 , 7215 50 19 , 7215 50 80 , 7228 10 90 , 7228 20 99 , 7228 50 20 , 7228 50 40 , 7228 50 61 , 7228 50 69 , 7228 50 80 |
Rusija |
117 519,41 |
296 519,61 |
305 415,20 |
25 % |
09 8956 |
Švica |
27 173,22 |
68 562,23 |
70 619,10 |
25 % |
09 8957 |
|||
Kitajska |
20 273,26 |
51 152,57 |
52 687,15 |
25 % |
09 8958 |
|||
Ukrajina |
15 969,02 |
40 292,29 |
41 501,06 |
25 % |
09 8959 |
|||
Druge države |
17 540,47 |
44 257,32 |
45 585,04 |
25 % |
||||
28 |
Nelegirana žica |
7217 10 10 , 7217 10 31 , 7217 10 39 , 7217 10 50 , 7217 10 90 , 7217 20 10 , 7217 20 30 , 7217 20 50 , 7217 20 90 , 7217 30 41 , 7217 30 49 , 7217 30 50 , 7217 30 90 , 7217 90 20 , 7217 90 50 , 7217 90 90 |
Belorusija |
88 294,51 |
222 780,67 |
229 464,09 |
25 % |
09 8961 |
Kitajska |
66 719,82 |
168 344,42 |
173 394,75 |
25 % |
09 8962 |
|||
Rusija |
41 609,21 |
104 986,47 |
108 136,06 |
25 % |
09 8963 |
|||
Turčija |
40 302,46 |
101 689,34 |
104 740,02 |
25 % |
09 8964 |
|||
Ukrajina |
26 755,09 |
67 507,23 |
69 532,45 |
25 % |
09 8965 |
|||
Druge države |
39 770,29 |
100 346,58 |
103 356,98 |
25 % |
IV.2 – Količine globalnih tarifnih kvot na četrtletje
|
LETO 1 |
LETO 2 |
LETO 3 |
||||||||
Številka izdelka |
|
Od 2.2.2019 do 31.3.2019 |
Od 1.4.2019 do 30.6.2019 |
Od 1.7.2019 do 30.9.2019 |
Od 1.10.2019 do 31.12.2019 |
Od 1.1.2020 do 31.3.2020 |
Od 1.4.2020 do 30.6.2020 |
Od 1.7.2020 do 30.9.2020 |
Od 1.10.2020 do 31.12.2020 |
Od 1.1.2021 do 31.3.2021 |
Od 1.4.2021 do 30.6.2021 |
1 |
Druge države |
1 307 737,32 |
2 051 794,76 |
2 172 108,07 |
2 116 842,75 |
2 093 833,59 |
2 093 833,59 |
2 200 669,38 |
2 200 669,38 |
2 152 828,74 |
2 176 749,06 |
2 |
Druge države |
167 401,61 |
262 647,35 |
278 048,49 |
270 974,05 |
268 028,68 |
268 028,68 |
281 704,58 |
281 704,58 |
275 580,57 |
278 642,58 |
3.A |
Druge države |
119,25 |
187,09 |
198,07 |
193,03 |
190,93 |
190,93 |
200,67 |
200,67 |
196,31 |
198,49 |
3.B |
Druge države |
3 268,01 |
5 127,39 |
5 428,05 |
5 289,94 |
5 232,44 |
5 232,44 |
5 499,42 |
5 499,42 |
5 379,87 |
5 439,65 |
4.A |
Druge države |
296 430,19 |
465 088,74 |
492 360,66 |
479 833,44 |
474 617,86 |
474 617,86 |
498 834,77 |
498 834,77 |
487 990,53 |
493 412,65 |
4.B |
Druge države |
48 890,51 |
76 707,53 |
81 205,51 |
79 139,39 |
78 279,18 |
78 279,18 |
82 273,30 |
82 273,30 |
80 484,75 |
81 379,02 |
5 |
Druge države |
16 782,91 |
26 331,80 |
27 875,85 |
27 166,60 |
26 871,31 |
26 871,31 |
28 242,39 |
28 242,39 |
27 628,42 |
27 935,41 |
6 |
Druge države |
12 910,76 |
20 256,54 |
21 444,34 |
20 898,73 |
20 671,57 |
20 671,57 |
21 726,32 |
21 726,32 |
21 254,01 |
21 490,16 |
7 |
Druge države |
181 777,76 |
285 203,04 |
301 926,80 |
294 244,83 |
291 046,51 |
291 046,51 |
305 896,87 |
305 896,87 |
299 246,94 |
302 571,91 |
8 |
Druge države |
3 969,15 |
6 227,46 |
6 592,63 |
6 424,89 |
6 355,05 |
6 355,05 |
6 679,31 |
6 679,31 |
6 534,11 |
6 606,71 |
9 |
Druge države |
19 753,81 |
30 993,05 |
32 810,42 |
31 975,62 |
31 628,06 |
31 628,06 |
33 241,85 |
33 241,85 |
32 519,20 |
32 880,53 |
10 |
Druge države |
560,56 |
879,51 |
931,08 |
907,39 |
897,53 |
897,53 |
943,32 |
943,32 |
922,81 |
933,07 |
12 |
Druge države |
29 679,33 |
46 565,85 |
49 296,38 |
48 042,13 |
47 519,93 |
47 519,93 |
49 944,59 |
49 944,59 |
48 858,84 |
49 401,71 |
13 |
Druge države |
84 771,67 |
133 003,83 |
140 802,92 |
137 220,44 |
135 728,92 |
135 728,92 |
142 654,35 |
142 654,35 |
139 553,17 |
141 103,76 |
14 |
Druge države |
3 321,66 |
5 211,58 |
5 517,17 |
5 376,80 |
5 318,36 |
5 318,36 |
5 589,72 |
5 589,72 |
5 468,20 |
5 528,96 |
15 |
Druge države |
445,48 |
698,95 |
739,93 |
721,11 |
713,27 |
713,27 |
749,66 |
749,66 |
733,36 |
741,51 |
16 |
Druge države |
47 495,07 |
74 518,13 |
78 887,73 |
76 880,57 |
76 044,91 |
76 044,91 |
79 925,03 |
79 925,03 |
78 187,53 |
79 056,28 |
17 |
Druge države |
5 745,47 |
9 014,45 |
9 543,04 |
16 567,39 |
16 387,31 |
16 387,31 |
15 287,52 |
15 287,52 |
14 955,19 |
15 121,36 |
18 |
Druge države |
186,86 |
293,18 |
310,37 |
302,47 |
299,18 |
299,18 |
314,45 |
314,45 |
307,61 |
311,03 |
19 |
Druge države |
393,49 |
617,37 |
653,57 |
636,94 (32) |
630,02 |
630,02 |
1 092,93 |
1 092,93 |
1 069,17 |
1 081,05 |
20 |
Druge države |
8 575,00 |
13 453,88 |
14 242,79 |
13 880,40 |
13 729,53 |
13 729,53 |
14 430,07 |
14 430,07 |
14 116,37 |
14 273,22 |
21 |
Druge države |
9 834,81 |
15 430,48 |
16 335,29 |
15 919,67 |
15 746,63 |
15 746,63 |
16 550,09 |
16 550,09 |
16 190,30 |
16 370,19 |
22 |
Druge države |
1 104,79 |
1 733,38 |
1 835,02 |
1 788,34 (33) |
1 768,90 |
1 768,90 |
2 710,71 |
2 710,71 |
2 651,78 |
2 681,24 |
24 |
Druge države |
21 543,91 |
33 801,65 |
35 783,72 |
34 873,27 |
34 494,21 |
34 494,21 |
36 254,24 |
36 254,24 |
35 466,11 |
35 860,18 |
25 |
Druge države |
13 239,52 |
20 772,34 |
21 990,39 |
21 430,89 (34) |
21 197,95 |
21 197,95 |
135 183,94 |
135 183,94 |
132 245,16 |
133 714,55 |
26 |
Druge države |
14 363,20 |
22 535,37 |
23 856,80 |
23 249,80 |
22 997,09 |
22 997,09 |
24 170,49 |
24 170,49 |
23 645,05 |
23 907,77 |
27 |
Druge države |
6 827,84 |
10 712,64 |
11 340,81 |
11 052,26 |
10 932,13 |
10 932,13 |
11 489,93 |
11 489,93 |
11 240,15 |
11 365,04 |
28 |
Druge države |
15 481,05 |
24 289,24 |
25 713,51 |
25 059,28 |
24 786,90 |
24 786,90 |
26 051,62 |
26 051,62 |
25 485,28 |
25 768,45 |
(1) Od 2.2.2019 do 31.3.2019 in od 1.7.2019 do 30.9.2019: 09 8601.
Od 1.4.2019 do 30.6.2019: 09 8602.
Od 1.10.2019 do 31.3.2020 in od 1.7.2020 do 31.3.2021: za Turčijo: 09 8531, za Rusijo: 09 8532, za Indijo: 09 8533, za Srbijo: 09 8534, za Korejo: 09 8535, za Tajvan: 09 8536 in za druge tretje države: 09 8601.
Od 1.4.2020 do 30.6.2020 in od 1.4.2021 do 30.6.2021: za Turčijo: 09 8561, za Rusijo: 09 8562, za Indijo: 09 8563, za Srbijo: 09 8564, za Korejo: 09 8565, za Tajvan: 09 8566 in za druge tretje države: 09 8602.
(2) Od 2.2.2019 do 31.3.2019, od 1.7.2019 do 31.3.2020 in od 1.7.2020 do 31.3.2021: 09 8603.
Od 1.4.2019 do 30.6.2019, od 1.4.2020 do 30.6.2020 in od 1.4.2021 do 30.6.2021: 09 8604.
(3) Od 2.2.2019 do 31.3.2019, od 1.7.2019 do 31.3.2020 in od 1.7.2020 do 31.3.2021: 09 8605.
Od 1.4.2019 do 30.6.2019, od 1.4.2020 do 30.6.2020 in od 1.4.2021 do 30.6.2021: 09 8606.
(4) Od 2.2.2019 do 31.3.2019, od 1.7.2019 do 31.3.2020 in od 1.7.2020 do 31.3.2021: 09 8607.
Od 1.4.2019 do 30.6.2019, od 1.4.2020 do 30.6.2020 in od 1.4.2021 do 30.6.2021: 09 8608.
(5) Od 2.2.2019 do 31.3.2019, od 1.7.2019 do 31.3.2020 in od 1.7.2020 do 31.3.2021: 09 8609.
Od 1.4.2019 do 30.6.2019, od 1.4.2020 do 30.6.2020 in od 1.4.2021 do 30.6.2021: 09 8610.
(6) Od 2.2.2019 do 31.3.2019, od 1.7.2019 do 31.3.2020 in od 1.7.2020 do 31.3.2021: 09 8611.
Od 1.4.2019 do 30.6.2019, od 1.4.2020 do 30.6.2020 in od 1.4.2021 do 30.6.2021: 09 8612.
(7) Od 2.2.2019 do 31.3.2019, od 1.7.2019 do 31.3.2020 in od 1.7.2020 do 31.3.2021: 09 8613.
Od 1.4.2019 do 30.6.2019, od 1.4.2020 do 30.6.2020 in od 1.4.2021 do 30.6.2021: 09 8614.
(8) Od 2.2.2019 do 31.3.2019, od 1.7.2019 do 31.3.2020 in od 1.7.2020 do 31.3.2021: 09 8615.
Od 1.4.2019 do 30.6.2019, od 1.4.2020 do 30.6.2020 in od 1.4.2021 do 30.6.2021: 09 8616.
(9) Od 2.2.2019 do 31.3.2019, od 1.7.2019 do 31.3.2020 in od 1.7.2020 do 31.3.2021: 09 8617.
Od 1.4.2019 do 30.6.2019, od 1.4.2020 do 30.6.2020 in od 1.4.2021 do 30.6.2021: 09 8618.
(10) Od 2.2.2019 do 31.3.2019, od 1.7.2019 do 31.3.2020 in od 1.7.2020 do 31.3.2021: 09 8619.
Od 1.4.2019 do 30.6.2019, od 1.4.2020 do 30.6.2020 in od 1.4.2021 do 30.6.2021: 09 8620.
(11) Od 2.2.2019 do 31.3.2019, od 1.7.2019 do 31.3.2020 in od 1.7.2020 do 31.3.2021: 09 8621.
Od 1.4.2019 do 30.6.2019, od 1.4.2020 do 30.6.2020 in od 1.4.2021 do 30.6.2021: 09 8622.
(12) Od 2.2.2019 do 31.3.2019, od 1.7.2019 do 31.3.2020 in od 1.7.2020 do 31.3.2021: 09 8623.
Od 1.4.2019 do 30.6.2019, od 1.4.2020 do 30.6.2020 in od 1.4.2021 do 30.6.2021: 09 8624.
(13) Od 2.2.2019 do 31.3.2019, od 1.7.2019 do 31.3.2020 in od 1.7.2020 do 31.3.2021: 09 8625.
Od 1.4.2019 do 30.6.2019, od 1.4.2020 do 30.6.2020 in od 1.4.2021 do 30.6.2021: 09 8626.
(14) Od 2.2.2019 do 31.3.2019, od 1.7.2019 do 31.3.2020 in od 1.7.2020 do 31.3.2021: 09 8627.
Od 1.4.2019 do 30.6.2019: 09 8628.
Od 1.4.2020 do 30.6.2020 in od 1.4.2021 do 30.6.2021: za Turčijo*: 09 8541, za Rusijo*: 09 8542, za Ukrajino*: 09 8543, za Bosno in Hercegovino*: 09 8544, za Moldavijo*: 09 8545, za Belorusijo: 09 8546 in za druge tretje države: 09 8628.
* |
V primeru izčrpanja njihovih ustreznih kvot v skladu s členom 1(5). |
(15) Od 2.2.2019 do 31.3.2019, od 1.7.2019 do 31.3.2020 in od 1.7.2020 do 31.3.2021: 09 8629.
Od 1.4.2019 do 30.6.2019, od 1.4.2020 do 30.6.2020 in od 1.4.2021 do 30.6.2021: 09 8630.
(16) Od 2.2.2019 do 31.3.2019, od 1.7.2019 do 31.3.2020 in od 1.7.2020 do 31.3.2021: 09 8631.
Od 1.4.2019 do 30.6.2019, od 1.4.2020 do 30.6.2020 in od 1.4.2021 do 30.6.2021: 09 8632.
(17) Od 2.2.2019 do 31.3.2019, od 1.7.2019 do 31.3.2020 in od 1.7.2020 do 31.3.2021: 09 8633.
Od 1.4.2019 do 30.6.2019: 09 8634.
Od 1.4.2020 do 30.6.2020 in od 1.4.2021 do 30.6.2021: za Ukrajino*: 09 8551, za Švico*: 09 8552, za Rusijo*: 09 8553, za Turčijo*: 09 8554, za Belorusijo*: 09 8555, za Moldavijo*: 09 8556, za Bosno in Hercegovino*: 09 8557 in za druge tretje države: 09 8634.
* |
V primeru izčrpanja njihovih ustreznih kvot v skladu s členom 1(5). |
(18) Od 2.2.2019 do 31.3.2019, od 1.7.2019 do 31.3.2020 in od 1.7.2020 do 31.3.2021: 09 8635.
Od 1.4.2019 do 30.6.2019, od 1.4.2020 do 30.6.2020 in od 1.4.2021 do 30.6.2021: 09 8636.
(19) Od 2.2.2019 do 31.3.2019, od 1.7.2019 do 31.3.2020 in od 1.7.2020 do 31.3.2021: 09 8637.
Od 1.4.2019 do 30.6.2019, od 1.4.2020 do 30.6.2020 in od 1.4.2021 do 30.6.2021: 09 8638.
(20) 1. oktobra 2019 se bo kvota za Ukrajino prenesla v kvoto za druge države, neporabljena količina pa se bo prenesla v skladu s členom 2 te uredbe.
(21) Od 2.2.2019 do 31.3.2019, od 1.7.2019 do 31.3.2020 in od 1.7.2020 do 31.3.2021: 09 8639.
Od 1.4.2019 do 30.6.2019, od 1.4.2020 do 30.6.2020 in od 1.4.2021 do 30.6.2021: 09 8640.
(22) Od 2.2.2019 do 31.3.2019, od 1.7.2019 do 31.3.2020 in od 1.7.2020 do 31.3.2021: 09 8641.
Od 1.4.2019 do 30.6.2019, od 1.4.2020 do 30.6.2020 in od 1.4.2021 do 30.6.2021: 09 8642.
(23) Od 2.2.2019 do 31.3.2019, od 1.7.2019 do 31.3.2020 in od 1.7.2020 do 31.3.2021: 09 8643.
Od 1.4.2019 do 30.6.2019, od 1.4.2020 do 30.6.2020 in od 1.4.2021 do 30.6.2021: 09 8644.
(24) 1. oktobra 2019 se bo kvota za Kitajsko prenesla v kvoto za druge države, neporabljena količina pa se bo prenesla v skladu s členom 2 te uredbe.
(25) Od 2.2.2019 do 31.3.2019, od 1.7.2019 do 31.3.2020 in od 1.7.2020 do 31.3.2021: 09 8645.
Od 1.4.2019 do 30.6.2019, od 1.4.2020 do 30.6.2020 in od 1.4.2021 do 30.6.2021: 09 8646.
(26) Od 2.2.2019 do 31.3.2019, od 1.7.2019 do 31.3.2020 in od 1.7.2020 do 31.3.2021: 09 8647.
Od 1.4.2019 do 30.6.2019, od 1.4.2020 do 30.6.2020 in od 1.4.2021 do 30.6.2021: 09 8648.
(27) 1. oktobra 2019 se bodo kvote za Rusijo, Turčijo in Kitajsko prenesle v kvoto za druge države, neporabljena količina pa se bo prenesla v skladu s členom 2 te uredbe.
(28) Od 2.2.2019 do 31.3.2019, od 1.7.2019 do 31.3.2020 in od 1.7.2020 do 31.3.2021: 09 8649.
Od 1.4.2019 do 30.6.2019, od 1.4.2020 do 30.6.2020 in od 1.4.2021 do 30.6.2021: 09 8650.
(29) Od 2.2.2019 do 31.3.2019, od 1.7.2019 do 31.3.2020 in od 1.7.2020 do 31.3.2021: 09 8651.
Od 1.4.2019 do 30.6.2019, od 1.4.2020 do 30.6.2020 in od 1.4.2021 do 30.6.2021: 09 8652.
(30) Od 2.2.2019 do 31.3.2019, od 1.7.2019 do 31.3.2020 in od 1.7.2020 do 31.3.20211: 09 8653.
Od 1.4.2019 do 30.6.2019, od 1.4.2020 do 30.6.2020 in od 1.4.2021 do 30.6.2021: 09 8654.
(31) Od 2.2.2019 do 31.3.2019, od 1.7.2019 do 31.3.2020 in od 1.7.2020 do 31.3.2021: 09 8655.
Od 1.4.2019 do 30.6.2019, od 1.4.2020 do 30.6.2020 in od 1.4.2021 do 30.6.2021: 09 8656.
(32) Ta znesek bo spremenjen po prenosu neporabljene količine kvote za posamezne države pod zaporedno številko 09 8909 v skladu s členom 2 te uredbe.
(33) Ta znesek bo spremenjen po prenosu neporabljene količine kvote za posamezne države pod zaporedno številko 09 8931 v skladu s členom 2 te uredbe.
(34) Ta znesek bo spremenjen po prenosu neporabljene količine kvote za posamezne države pod zaporednimi številkami 09 8941, 09 8942 in 09 8943 v skladu s členom 2 te uredbe.
SKLEPI
27.9.2019 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 248/65 |
SKLEP POLITIČNEGA IN VARNOSTNEGA ODBORA (SZVP) 2019/1591
z dne 19. septembra 2019
o imenovanju vodje misije Evropske unije za krepitev zmogljivosti v Somaliji (EUCAP Somalia) (EUCAP Somalia/1/2019)
POLITIČNI IN VARNOSTNI ODBOR JE –
ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti tretjega odstavka člena 38 Pogodbe,
ob upoštevanju Sklepa Sveta 2012/389/SZVP z dne 16. julija 2012 o misiji Evropske unije za krepitev zmogljivosti v Somaliji (EUCAP Somalia) (1) in zlasti člena 9(1) Sklepa,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Politični in varnostni odbor (PVO) je na podlagi člena 9(1) Sklepa 2012/389/SZVP pooblaščen, da v skladu s tretjim odstavkom člena 38 Pogodbe sprejme ustrezne odločitve za izvajanje političnega nadzora in strateškega vodenja misije Evropske unije za krepitev zmogljivosti v Somaliji (EUCAP Somalija), vključno z odločitvijo o imenovanju vodje misije. |
(2) |
PVO je 26. julija 2016 sprejel Sklep (SZVP) 2016/1633 (2), s katerim je bila za vodjo EUCAP Nestor imenovana Maria-Cristina STEPANESCU. |
(3) |
S Sklepom Sveta (SZVP) 2018/1942 (3) z dne 10. decembra 2018 je bil mandat misije EUCAP Somalia podaljšan do 31. decembra 2020. |
(4) |
PVO je 18. decembra 2018 sprejel Sklep (SZVP) 2018/2062 (4), s katerim je podaljšal mandat Marie-Cristine STEPANESCU kot vodje misije EUCAP Somalia do 31. avgusta 2019. |
(5) |
Visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko je 9. septembra 2019 predlagal, da se za vodjo misije EUCAP Somalia za obdobje od 10. septembra 2019 do 31. decembra 2020 imenuje Christopher REYNOLDS – |
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Christopher REYNOLDS se imenuje za vodjo misije Evropske unije za krepitev zmogljivosti v Somaliji (EUCAP Somalia) za obdobje od 10. septembra 2019 do 31. decembra 2020.
Člen 2
Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.
Uporablja se od 10. septembra 2019.
V Bruslju, 19. septembra 2019
Za Politični in varnostni odbor
Predsednica
S. FROM-EMMESBERGER
(1) UL L 187, 17.7.2012, str. 40.
(2) Sklep Političnega in varnostnega odbora (SZVP) 2016/1633 z dne 26. julija 2016 o imenovanju vodje misije Evropske unije za krepitev regionalnih pomorskih zmogljivosti v državah Afriškega roga (EUCAP NESTOR) (EUCAP NESTOR/1/2016) (UL L 243, 10.9.2016, str. 8).
(3) Sklep Sveta (SZVP) 2018/1942 z dne 10. decembra 2018 o podaljšanju in spremembi Sklepa 2012/389/SZVP o misiji Evropske unije za krepitev zmogljivosti v Somaliji (EUCAP Somalia) (UL L 314, 11.12.2018, str. 56).
(4) Sklep Političnega in varnostnega odbora (SZVP) 2018/2062 z dne 18. decembra 2018 o podaljšanju mandata vodje misije Evropske unije za krepitev zmogljivosti v Somaliji (EUCAP Somalia) (EUCAP Somalia/1/2018) (UL L 329, 27.12.2018, str. 24).
27.9.2019 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 248/67 |
IZVEDBENI SKLEP SVETA (EU) 2019/1592
z dne 24. septembra 2019
o dovoljenju Portugalski, da uvede posebni ukrep, ki odstopa od člena 193 Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (1) in zlasti člena 395(1) Direktive,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Portugalska je v dopisu, ki ga je Komisija evidentirala 2. julija 2018, zaprosila za dovoljenje, da uvede posebni ukrep, ki odstopa od člena 193 Direktive 2006/112/ES, za dobavo plute, lesa, borovih storžev in neoluščenih pinjol, če je oseba, ki ji je navedeno blago dobavljeno, davčni zavezanec, ki ima sedež, stalno poslovno enoto ali običajno prebivališče na Portugalskem in izvaja transakcije, za katere ima pravico v celoti ali delno odbiti vstopni davek na dodano vrednost (v nadaljnjem besedilu: DDV). V dopisih, ki ju je Komisija evidentirala 27. novembra 2018 in 19. marca 2019, je Portugalska Komisiji predložila več informacij. |
(2) |
V skladu z drugim pododstavkom člena 395(2) Direktive 2006/112/ES je Komisija z dopisom z dne 27. marca 2019 o zahtevi Portugalske obvestila druge države članice. Z dopisom z dne 28. marca 2019 je Komisija uradno obvestila Portugalsko, da ima vse informacije, potrebne za presojo zahteve. |
(3) |
Portugalska meni, da je raven goljufij in davčnih utaj v gozdarskem sektorju na Portugalskem izjemno visoka. Razlog za to je dejstvo, da v tem sektorju prevladuje veliko število malih proizvajalcev in pridelovalcev, ki prodajajo surovine naprej predelovalnim družbam, ne da bi prijavili in plačali DDV za navedeno prodajo. Zaradi narave trga in zadevnih podjetij je prišlo do goljufije na področju DDV, ki je portugalski davčni organi kljub okrepljenemu nadzoru in že sprejetim ukrepom niso uspeli preprečiti. Za boj proti takšnim davčnim utajam namerava Portugalska uvesti mehanizem obrnjene davčne obveznosti za dobavo plute, lesa, borovih storžev in neoluščenih pinjol. To bi odgovornost za plačilo DDV preneslo na majhno število zlahka opredeljivih predelovalnih družb. Po mnenju Portugalske bi to odpravilo tovrstno goljufijo na področju DDV in preprečilo posledične izgube prihodka iz DDV. |
(4) |
Portugalski bi bilo zato treba dovoliti, da posebni ukrep uvede za omejeno obdobje do 31. decembra 2022. |
(5) |
Odstopanja se običajno odobrijo za omejeno obdobje, da se lahko oceni, ali je posebni ukrep ustrezen in učinkovit. Odstopanja dajejo državam članicam čas, da do izteka posebnega ukrepa uvedejo druge običajne ukrepe za za reševanje zadevnega problema, tako da postane podaljšanje odstopanja nepotrebno. Odstopanje, ki dovoljuje uporabo mehanizma obrnjene davčne obveznosti, je odobreno samo izjemoma za določena področja, kjer se pojavljajo goljufije, in pomeni sredstvo v skrajni sili. Portugalska bi zato morala uvesti druge običajne ukrepe za boj proti goljufijam na področju DDV in njihovo preprečevanje v sektorju plute, lesa, borovih storžev in neoluščenih pinjol do poteka veljavnosti posebnega ukrepa, zato bi moralo postati odstopanje od člena 193 Direktive 2006/112/ES v zvezi s takšnimi dobavami nepotrebno. |
(6) |
Posebni ukrep nima negativnega učinka na lastna sredstva Unije iz DDV – |
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Portugalski se z odstopanjem od člena 193 Direktive 2006/112/ES dovoli, da določi davčnega zavezanca, ki se mu dobavi pluta, les, borovi storži ali neoluščene pinjole, kot osebo, ki je dolžna plačati DDV, če je to davčni zavezanec, ki ima sedež, stalno poslovno enoto ali običajno prebivališče na Portugalskem in izvaja transakcije, za katere ima pravico v celoti ali delno odbiti vstopni DDV.
Člen 2
Ta sklep začne učinkovati z dnem uradne obvestitve.
Uporablja se od 1. januarja 2020 in preneha veljati 31. decembra 2022.
Člen 3
Ta sklep je naslovljen na Portugalsko republiko.
V Bruslju, 24. septembra 2019
Za Svet
Predsednica
K. KULMUNI
27.9.2019 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 248/69 |
IZVEDBENI SKLEP SVETA (EU) 2019/1593
z dne 24. septembra 2019
o spremembi Izvedbenega sklepa 2013/676/EU o dovoljenju Romuniji, da še naprej uporablja posebni ukrep z odstopanjem od člena 193 Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (1) ter zlasti člena 395(1) Direktive,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Z Izvedbenim sklepom Sveta 2010/583/EU (2) in nato z Izvedbenim sklepom Sveta 2013/676/EU (3) je bila Romuniji odobrena uporaba posebnega ukrepa, ki določa, da je oseba, kateri davčni zavezanec dobavlja lesne proizvode, dolžna plačati davek na dodano vrednost (DDV) za dobavljene proizvode. Dovoljenje je bilo podaljšano do 31. decembra 2019 z Izvedbenim sklepom Sveta (EU) 2016/1206 (4). |
(2) |
V dopisu, ki ga je Komisija evidentirala 11. marca 2019, je Romunija zahtevala dovoljenje za nadaljnjo uporabo posebnega ukrepa po 31. decembru 2019. Zahtevi je bilo priloženo poročilo o uporabi navedenega ukrepa, kakor zahteva Izvedbeni sklep 2013/676/EU. |
(3) |
Komisija je z dopisom z dne 9. aprila 2019 obvestila druge države članice o zahtevi Romunije. Komisija je z dopisom z dne 10. aprila 2019 obvestila Romunijo, da ima vse informacije, ki jih potrebuje za presojo zahteve. |
(4) |
Glede na informacije, ki jih je Romunija predložila, se dejanske razmere, ki upravičujejo uporabo posebnega ukrepa, niso spremenile. Poleg tega analiza s strani romunskih organov kaže, da je bil ukrep učinkovit pri zmanjševanju davčnih utaj. |
(5) |
Posebni ukrep je sorazmeren z zastavljenimi cilji, saj je omejen na zelo specifične postopke v sektorju, ki povzroča znatne težave v zvezi z davčnimi utajami in izogibanjem davkom. Poleg tega nadaljnja uporaba ukrepa ne bo negativno vplivala na preprečevanje goljufij na maloprodajni ravni v drugih sektorjih ali državah članicah. |
(6) |
Romuniji bi bilo zato treba dovoliti, da posebni ukrep uporablja še naprej za nadaljnje omejeno obdobje do 31. decembra 2022. |
(7) |
Odstopanja se običajno dovolijo za omejeno obdobje, da se lahko oceni, ali so posebni ukrepi ustrezni in učinkoviti. Z odstopanji imajo države članice čas, da do izteka posebnih ukrepov uvedejo druge običajne ukrepe za reševanje zadevnega problema. Odstopanje, ki dovoljuje uporabo mehanizma obrnjene davčne obveznosti, je odobreno samo izjemoma za določena področja, kjer se pojavljajo goljufije, in pomeni sredstvo v skrajni sili. Romunija bi zato morala izvesti druge običajne ukrepe za boj proti goljufijam na področju DDV v sektorju lesa ter za preprečevanje njihovega nadaljnjega širjenja, zato bi moralo postati odstopanje od člena 193 Direktive 2006/112/ES v zvezi s takšnimi dobavami nepotrebno. |
(8) |
Zato na tej stopnji ni treba vključiti posebne določbe v Izvedbenem sklepu 2013/676/EU za nadaljnje zahteve za podaljšanje odstopanja, odobrenega z navedenim izvedbenim sklepom, po 31. decembru 2022. |
(9) |
Posebni ukrep nima negativnega učinka na lastna sredstva Unije iz DDV. |
(10) |
Izvedbeni sklep 2013/676/EU bi bilo zato treba ustrezno spremeniti – |
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Izvedbeni sklep Sveta 2013/676/EU se spremeni:
(1) |
v členu 1 se datum „31. decembra 2019“ nadomesti z datumom „31. decembra 2022“; |
(2) |
člen 3 se črta. |
Člen 2
Ta sklep začne učinkovati z dnem uradne obvestitve.
Člen 3
Ta sklep je naslovljen na Romunijo.
V Bruslju, 24. septembra 2019
Za Svet
Predsednica
K. KULMUNI
(1) UL L 347, 11.12.2006, str. 1.
(2) Izvedbeni sklep Sveta 2010/583/EU z dne 27. septembra 2010 o dovolitvi Romuniji, da uvede posebni ukrep izjeme od člena 193 Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 256, 30.9.2010, str. 27).
(3) Izvedbeni sklep Sveta 2013/676/EU z dne 15. novembra 2013 o dovoljenju Romuniji, da še naprej uporablja posebni ukrep z odstopanjem od člena 193 Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 316, 27.11.2013, str. 31).
(4) Izvedbeni sklep Sveta (EU) 2016/1206 z dne 18. julija 2016 o spremembi Izvedbenega sklepa 2013/676/EU o dovoljenju Romuniji, da še naprej uporablja posebni ukrep, ki odstopa od člena 193 Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 198, 23.7.2016, str. 47).
27.9.2019 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 248/71 |
IZVEDBENI SKLEP SVETA (EU) 2019/1594
z dne 24. septembra 2019
o spremembi Izvedbenega sklepa 2013/805/EU o dovoljenju Republiki Poljski, da uvede ukrepe, ki odstopajo od točke (a) člena 26(1) in člena 168 Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (1) in zlasti člena 395(1) Direktive,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Člen 168 Direktive 2006/112/ES določa, da imajo davčni zavezanci pravico do odbitka davka na dodano vrednost (DDV), obračunanega pri dobavi blaga in storitev, ki so jih prejeli in ki jih uporabijo za namene svojih obdavčenih transakcij. Na podlagi člena 26(1)(a) navedene direktive se uporaba poslovnih sredstev za zasebno rabo s strani davčnih zavezancev ali njihovih zaposlenih ali splošneje za druge namene kot za namene njihove dejavnosti obravnava kot opravljanje storitev za plačilo. |
(2) |
Z Izvedbenim sklepom Sveta 2013/805/EU (2) je bilo Poljski dovoljeno, da do 31. decembra 2016 omeji pravico do odbitka DDV na 50 % na nakup, nabavo znotraj Skupnosti, uvoz, najem ali zakup nekaterih cestnih motornih vozil in na izdatke, povezane s temi vozili, če se zadevno vozilo ne uporablja izključno za poslovne namene, ter da lahko davčne zavezance tudi oprosti obveznosti, da neposlovno rabo takšnih vozil obravnavajo kot opravljanje storitev v skladu s členom 26(1)(a) Direktive 2016/112/ES (v nadaljnjem besedilu: ukrepi za odstopanje). |
(3) |
Z Izvedbenim sklepom Sveta (EU) 2016/1837 (3) so bili ukrepi za odstopanje podaljšani do 31. decembra 2019. |
(4) |
V dopisu, ki ga je Komisija evidentirala 14. januarja 2019, je Poljska zaprosila za dovoljenje za nadaljevanje uporabe ukrepov za odstopanje za nadaljnje obdobje do 31. decembra 2022. |
(5) |
V skladu z drugim pododstavkom člena 395(2) Direktive 2006/112/ES je Komisija z dopisi z dne 15. aprila 2019 o zahtevi Poljske obvestila druge države članice. Komisija je z dopisom z dne 16. aprila 2019 uradno obvestila Poljsko, da ima na voljo vse informacije, potrebne za presojo zahteve. |
(6) |
Zahtevi Poljske je bilo priloženo poročilo o uporabi Izvedbenega sklepa 2013/805/EU, ki je vsebovalo pregled odstotka omejitve, ki se uporablja za pravico do odbitka DDV. Na podlagi trenutno razpoložljivih informacij Poljska meni, da je stopnja v višini 50 % še vedno upravičena. Prav tako meni, da je odstopanje od zahteve iz člena 26(1)(a) Direktive 2006/112/ES še vedno potrebno za preprečitev dvojnega obdavčevanja. Ti ukrepi za odstopanje so utemeljeni s potrebo po poenostavitvi postopka obračunavanja DDV in preprečevanju davčnih utaj, ki izhajajo iz nepravilnega vodenja evidenc in lažnih davčnih napovedi. |
(7) |
Podaljšanje ukrepov za odstopanje bi bilo treba omejiti na čas, ki je potreben za oceno učinkovitosti teh ukrepov in primernosti odstotka omejitve. Zato bi bilo treba Poljski dovoliti nadaljevanje uporabe ukrepov za odstopanje do 31. decembra 2022. |
(8) |
Določiti bi bilo treba rok, v katerem je treba zahtevati dovoljenje za vsako nadaljnje podaljšanje ukrepov za odstopanje po letu 2022. Poleg tega bi morala Poljska takemu zahtevku priložiti tudi poročilo, ki vsebuje pregled odstotka omejitve, ki se uporablja za pravico do odbitka DDV. |
(9) |
Podaljšanje ukrepov za odstopanje bo imelo zgolj zanemarljiv učinek na skupni znesek pobranih davkov na stopnji končne potrošnje in ne bo negativno vplivalo na lastna sredstva Unije, pridobljena iz DDV.. |
(10) |
Izvedbeni sklep 2013/805/EU bi bilo zato treba ustrezno spremeniti – |
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Člen 3 Izvedbenega sklepa 2013/805/EU se nadomesti z naslednjim:
„Člen 3
Ta sklep preneha veljati 31. decembra 2022.
Zahteva za dovoljenje za podaljšanje ukrepov za odstopanje, ki so dovoljeni s tem sklepom, se predloži Komisiji do 1. aprila 2022. Takšni zahtevi se priloži poročilo, ki vsebuje pregled odstotka omejitve, ki se uporabi za pravico do odbitka DDV na podlagi tega sklepa.“
Člen 2
Ta sklep začne učinkovati z dnem uradne obvestitve.
Člen 3
Ta sklep je naslovljen na Republiko Poljsko.
V Bruslju, 24. septembra 2019
Za Svet
Predsednica
K. KULMUNI
(1) UL L 347, 11.12.2006, str. 1.
(2) Izvedbeni sklep Sveta 2013/805/EU z dne 17. decembra 2013 o dovoljenju Republiki Poljski, da uvede ukrepe, ki odstopajo od točke (a) člena 26(1) in člena 168 Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 353, 28.12.2013, str. 51).
(3) Izvedbeni sklep Sveta (EU) 2016/1837 z dne 11. oktobra 2016, ki dovoljuje Republiki Poljski, da še naprej uporablja ukrepe za odstopanje od točke (a) člena 26(1) in člena 168 Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 280, 18.10.2016, str. 28).
27.9.2019 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 248/73 |
SKLEP SVETA (SZVP) 2019/1595
z dne 26. septembra 2019
o spremembi Sklepa (SZVP) 2015/778 o vojaški operaciji Evropske unije v južnem delu osrednjega Sredozemlja (operacija EUNAVFOR MED SOPHIA)
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji ter zlasti členov 42(4) in 43(2) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Svet je 18. maja 2015 sprejel Sklep (SZVP) 2015/778 (1) o vojaški operaciji Evropske unije v južnem delu osrednjega Sredozemlja (operacija EUNAVFOR MED SOPHIA). |
(2) |
Svet je 29. marca 2019 Sklep (SZVP) 2015/778 s Sklepom (SZVP) 2019/535 (2) podaljšal do 30. septembra 2019. |
(3) |
Politični in varnostni odbor se je 12. septembra 2019 dogovoril, da se mandat operacije EUNAVFOR MED SOPHIA podaljša za šest mesecev. Sklep (SZVP) 2015/778 bi bilo treba ustrezno spremeniti. |
(4) |
V skladu s členom 5 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri pripravi in izvajanju sklepov in ukrepov Unije, ki zadevajo obrambo. Danska zato ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki je ne zavezuje in se zanjo ne uporablja, ter ne sodeluje pri financiranju te operacije – |
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Sklep (SZVP) 2015/778 se spremeni:
(1) |
v členu 11 se doda naslednji odstavek: „7. Referenčni finančni znesek skupnih stroškov operacije EUNAVFOR MED SOPHIA za obdobje od 1. oktobra 2019 do 31. marca 2020 je 3 059 000 EUR. Odstotek referenčnega zneska iz člena 25(1) Sklepa (SZVP) 2015/528 znaša 15 % za prevzete obveznosti in 0 % za plačila.“; |
(2) |
v členu 13 se drugi odstavek nadomesti z naslednjim: „Operacija EUNAVFOR MED SOPHIA se konča 31. marca 2020.“ |
Člen 2
Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.
Uporablja se od 1. oktobra 2019.
V Bruslju, 26. septembra 2019
Za Svet
Predsednik
T. HARAKKA
(1) Sklep Sveta (SZVP) 2015/778 z dne 18. maja 2015 o vojaški operaciji Evropske unije v južnem delu osrednjega Sredozemlja (operacija EUNAVFOR MED SOPHIA) (UL L 122, 19.5.2015, str. 31).
(2) Sklep Sveta (SZVP) 2019/535 z dne 29. marca 2019 o spremembi Sklepa (SZVP) 2015/778 o vojaški operaciji Evropske unije v južnem delu osrednjega Sredozemlja (operacija EUNAVFOR MED SOPHIA) (UL L 92, 1.4.2019, str. 1).
27.9.2019 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 248/74 |
SKLEP SVETA (SZVP) 2019/1596
z dne 26. septembra 2019
o spremembi Sklepa (SZVP) 2017/2074 o omejevalnih ukrepih glede na razmere v Venezueli
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 29 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Svet je 13. novembra 2017 sprejel Sklep (SZVP) 2017/2074 (1) o omejevalnih ukrepih glede na razmere v Venezueli. |
(2) |
Visoki predstavnik je 16. julija 2019 dal izjavo v imenu Unije, v kateri je izjavil, da politična kriza in gospodarski zlom v Venezueli še naprej močno prizadeva prebivalstvo, kot je razvidno iz dejstva, da so 4 milijoni ljudi zbežali iz Venezuele, in da je kriza tudi ostala pomemben vir nestabilnosti v regiji. |
(3) |
V izjavi je poudarjeno, da nedavno objavljeno poročilo visokega komisarja ZN za človekove pravice (v nadaljnjem besedilu: poročilo) jasno in podrobno potrjuje obseg in resnost kršitev človekovih pravic, propadanje pravne države in razgradnjo demokratičnih institucij v Venezueli. Poleg tega je v izjavi omenjena tragična smrt kapitana Acoste Arévala, medtem ko je bil pridržan s strani venezuelskih varnostnih sil, kot očiten primer nadaljnjega poslabšanja stanja na področju človekovih pravic. |
(4) |
Unija odločno podpira ugotovitve iz poročila in poziva režim, naj nemudoma ustavi vsesplošne kršitve človekovih pravic ter dosledno sodeluje z Uradom visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice in vsemi posebnimi postopki ZN, da bi zagotovili izvajanje priporočil iz poročila. Unija je tudi nakazala, da je pripravljena začeti delo v smeri uporabe ciljno usmerjenih ukrepov za tiste člane varnostnih sil, ki sodelujejo pri mučenju in drugih resnih kršitvah človekovih pravic. |
(5) |
Glede na stalno resno stanje v Venezueli, kot je poročal tudi visoki komisar ZN za človekove pravice, in odgovornost za hude kršitve človekovih pravic, vključno z mučenjem, ki so jih v podporo režimu zagrešili deli venezuelskih varnostnih in obveščevalnih sil, je treba sedem oseb vključiti na seznam fizičnih in pravnih oseb ter subjektov in organov, za katere veljajo omejevalni ukrepi iz Priloge I k Sklepu (SZVP) 2017/2074. |
(6) |
Prilogo I k Sklepu (SZVP) 2017/2074 bi bilo treba zato ustrezno spremeniti – |
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Priloga I k Sklepu (SZVP) 2017/2074 se spremeni, kot je določeno v Prilogi k temu sklepu.
Člen 2
Ta sklep začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.
V Bruslju, 26. septembra 2019
Za Svet
Predsednik
T. HARAKKA
(1) Sklep Sveta (SZVP) 2017/2074 z dne 13. novembra 2017 o omejevalnih ukrepih glede na razmere v Venezueli (UL L 295, 14.11.2017, str. 60).
PRILOGA
Na seznam fizičnih in pravnih oseb ter subjektov in organov iz Priloge I k Sklepu (SZVP) 2017/2074 se dodajo naslednje osebe:
|
Ime in priimek |
Podatki za ugotavljanje identitete |
Obrazložitev |
Datum uvrstitve na seznam |
„19. |
Nestor Blanco Hurtado |
Datum rojstva: 26. september 1982 Številka osebne izkaznice: V-15222057 Spol: moški |
Major v bolivarski narodni gardi (GNB), ki deluje skupaj z uradniki generalnega direktorata za vojaško protiobveščevalno delovanje ( Dirección General de Contraficcia Militar (DGCIM)) vsaj od decembra 2017. Odgovoren za hude kršitve človekovih pravic, vključno z mučenjem, prekomerno uporabo sile in trpinčenjem pripornikov v objektih DGCIM. |
27.9.2019 |
20. |
Rafael Ramon Blanco Marrero |
Datum rojstva: 28. februar 1968 Številka osebne izkaznice: V-6250588 Spol: moški |
Namestnik direktorja generalnega direktorata za vojaško protiobveščevalno delovanje(Dirección General de Contraficcia Militar (DGCIM)) vsaj od decembra 2018 in general divizije bolivarske nacionalne vojske Venezuele od 5. julija 2019. Odgovoren za hude kršitve človekovih pravic, vključno z mučenjem, prekomerno uporabo sile in trpinčenjem pripornikov v objektih DGCIM, ki so jih zakrivili uradniki DGCIM pod njegovim poveljstvom. Povezan s smrtjo kapitana Acoste. |
27.9.2019 |
21. |
Carlos Calderon |
Spol: moški |
Nosilec višje funkcije (imenovan komisar, direktor in generalni direktor) v bolivarski narodni obveščevalni službi (SEBIN). Odgovoren za hude kršitve človekovih pravic, vključno z mučenjem, prekomerno uporabo sile in trpinčenjem pripornikov v objektih SEBIN. Zlasti je sodeloval in bil odgovoren za mučenje in okrutno, nečloveško in ponižujoče ravnanje s priporniki v El Helicoideju, zaporu SEBIN. |
27.9.2019 |
22. |
Alexis Enrique Escalona Marrero |
Datum rojstva: 12. oktober 1962 Spol: moški |
Glavni pristojni za nacionalni urad za boj proti organiziranemu kriminalu in financiranju terorizma (ONDOFT). Državni poveljnik nacionalnega poveljstva za preprečevanje izsiljevanja in ugrabitev ( Comando Nacional Antiextorsión y Secuestro (CONAS) med letoma 2014 in 2017. Odgovoren za hude kršitve človekovih pravic, vključno z mučenjem, prekomerno uporabo sile in trpinčenjem pripornikov, ki so jih zakrivili člani CONAS pod njegovim poveljstvom. Odgovoren tudi za represijo civilne družbe, ki so jo izvajali člani CONAS pod njegovim poveljstvom. |
27.9.2019 |
23. |
Rafael Antonio Franco Quintero |
Datum rojstva: 14. oktober 1973 Številka osebne izkaznice: V-11311672 Spol: moški |
Agent bolivarske narodne obveščevalne službe (SEBIN). Vodja preiskav generalnega direktorata za vojaško protiobveščevalno delovanje (Dirección General de Contrainteligencia Militar (DGCIM)) vsaj med letoma 2017 do 2018. Odgovoren za hude kršitve človekovih pravic, vključno z mučenjem, prekomerno uporabo sile in trpinčenjem pripornikov, ki so jih v objektih DGCIM zakrivili člani DGCIM pod njegovim poveljstvom. Odgovoren tudi za represijo civilne družbe in demokratično opozicijo, ki so jo izvajali člani DGCIM pod njegovim poveljstvom. Povezan s smrtjo kapitana Acoste. |
27.9.2019 |
24. |
Alexander Enrique Granko Arteaga |
Datum rojstva: 25. marec 1981 Številka osebne izkaznice: V-14970215 Spol: moški |
Vodja (direktor) oddelka za posebne zadeve (DAE) generalnega direktorata za vojaško protiobveščevalno delovanje (Dirección General de Contrainteligencia Militar (DGCIM)). Odgovoren za hude kršitve človekovih pravic, vključno z mučenjem, ki je povzročilo smrt in poškodbe, in trpinčenjem pripornikov, ki jih je v objektih DGCIM zakrivil sam in tudi člani DGCIM pod njegovim poveljstvom. Odgovoren tudi za represijo civilne družbe, ki so jo izvajali člani DGCIM pod njegovim poveljstvom, pa tudi sam je bil neposredno vključen v tako represijo. Povezan s smrtjo kapitana Acoste. |
27.9.2019 |
25. |
Hannover Esteban Guerrero Mijares |
Datum rojstva: 14. januar 1971 Spol: moški |
Vodja preiskav generalnega direktorata za vojaško protiobveščevalno delovanje (Dirección General de Contrainteligencia Militar (DGCIM)) vsaj od aprila 2019 do avgusta 2019. Kot vodja preiskav je nadzoroval objekt DGCIM v Boleiti. Odgovoren za hude kršitve človekovih pravic, vključno z mučenjem, prekomerno uporabo sile in trpinčenjem pripornikov, ki jih je zakrivilsam, pa tudi uradniki pod njegovim poveljstvom, zlasti v Boleiti. Povezan s smrtjo kapitana Acoste. |
27.9.2019“ |
27.9.2019 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 248/77 |
DELEGIRANI SKLEP KOMISIJE (EU) 2019/1597
z dne 3. maja 2019
o dopolnitvi Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s skupno metodologijo in minimalnimi zahtevami glede kakovosti, da se zagotovi enotno merjenje stopenj odpadne hrane
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (1) ter zlasti člena 9(8) Direktive,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Direktiva 2008/98/ES določa obveznost držav članic, da v svoje programe preprečevanja nastajanja odpadkov vključijo preprečevanje odpadne hrane ter spremljajo in ocenjujejo izvajanje svojih ukrepov za preprečevanje odpadne hrane tako, da merijo stopnje odpadne hrane na podlagi skupne metodologije. Komisija določi skupno metodologijo in minimalne zahteve glede kakovosti, da se zagotovi enotno merjenje stopenj odpadne hrane na podlagi rezultatov dela platforme EU o izgubi hrane in o odpadni hrani. |
(2) |
Opredelitev hrane iz Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (2) vključuje vso hrano vzdolž celotne prehranske verige od proizvodnje do porabe. Hrana vključuje tudi neužitne dele, če med proizvodnjo niso bili ločeni od užitnih delov, kot so kosti z mesom, namenjenim za prehrano ljudi. Hrana lahko tako vključuje elemente, ki so sestavljeni iz delov hrane, namenjenih zaužitju, in delov hrane, ki niso namenjeni zaužitju. |
(3) |
Odpadna hrana ne vključuje izgub v fazah prehranske verige, ko nekateri proizvodi še niso postali hrana, kot je opredeljena v členu 2 Uredbe (ES) št. 178/2002, kot so na primer užitne rastline pred žetvijo. Poleg tega ne vključuje stranskih proizvodov iz proizvodnje hrane, ki izpolnjujejo merila iz člena 5(1) Direktive 2008/98/ES, saj takšni stranski proizvodi niso odpadki. |
(4) |
Nastajanje odpadne hrane je treba preprečevati in zmanjševati njeno količino v celotni prehranski verigi. Vrste odpadne hrane in dejavniki, ki prispevajo k nastajanju odpadne hrane, se precej razlikujejo med različnimi fazami prehranske verige, zato bi bilo treba odpadno hrano meriti ločeno po fazah. |
(5) |
Odpadno hrano bi bilo treba uvrstiti v različne faze prehranske verige v skladu s skupno statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti v Uniji, kot je določena z Uredbo (ES) št. 1893/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (3) (NACE Revizija 2). Če ni ustrezne klasifikacije NACE Revizija 2, bi bilo treba uvrstitev v „gospodinjstva“ izvesti s sklicevanjem na točko 1.2 oddelka 8 Priloge I k Uredbi (ES) št. 2150/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (4). |
(6) |
Odločba Komisije 2000/532/ES (5) o oblikovanju evropskega seznama odpadkov sicer ne omogoča natančne identifikacije odpadne hrane, lahko pa nacionalnim organom zagotovi smernice za merjenje odpadne hrane. |
(7) |
Kmetijski materiali iz člena 2(1)(f) Direktive 2008/98/ES in stranski živalski proizvodi iz člena 2(2)(b) Direktive 2008/98/ES so izključeni iz področja uporabe navedene direktive in se zato ne bi smeli meriti kot odpadna hrana. |
(8) |
Da bi bila metodologija praktično uporabna ter obremenitev zaradi spremljanja sorazmerna in smiselna, se nekaterih tokov odpadkov, za katere se ne pričakuje, da vključujejo odpadno hrano, ali odpadkov, ki vključujejo odpadno hrano v zanemarljivih količinah, ne bi smelo meriti kot odpadne hrane. |
(9) |
Da bi se izboljšala natančnost merjenja odpadne hrane, bi bilo treba iz mase odpadne hrane čim bolj izključiti neživilske materiale, zmešane z odpadno hrano (npr. zemljo ali embalažo). |
(10) |
Obstaja več vrst hrane, ki se običajno zavrže kot odpadna voda ali z odpadno vodo, kot so ustekleničena pitna in mineralna voda, pijače in druge tekočine. Trenutno ni metod za merjenje takšnih odpadkov, ki bi zagotovile zadostno zanesljivost in primerljivost sporočenih podatkov. Zato se hrana takšne vrste ne bi smela meriti kot odpadna hrana. Vendar bi morale imeti države članice možnost, da prostovoljno sporočijo informacije o teh vrstah hrane. |
(11) |
Medtem ko so snovi, namenjene za uporabo kot posamična krmila, iz člena 2(2)(e) Direktive 2008/98/ES izključene iz področja uporabe navedene direktive in se jih zato ne bi smelo meriti kot odpadno hrano, so informacije o hrani, izvorno namenjeni za prehrano ljudi in nato preusmerjeni v živalsko krmo (vključno z nekdanjimi živili, kot so opredeljena v točki 3 dela A Priloge k Uredbi Komisije (EU) št. 68/2013 (6)), pomembne za razumevanje tokov materialov, povezanih s hrano, in se lahko uporabijo pri načrtovanju usmerjene politike preprečevanja odpadne hrane. Zato bi morale imeti države članice možnost, da te informacije sporočijo prostovoljno in na enoten način. |
(12) |
Da bi lahko natančno določile količine odpadne hrane, ki nastane v posameznih fazah prehranske verige, bi morale države članice izvesti poglobljeno merjenje količin odpadne hrane. Takšno poglobljeno merjenje bi bilo treba redno izvajati za vsako fazo prehranske verige in vsaj enkrat na štiri leta. |
(13) |
V skladu s členom 37(3) Direktive 2008/98/ES države članice vsako leto sporočijo podatke o količinah odpadne hrane. Za zagotovitev sorazmernosti in zmanjšanje upravnega bremena pri pripravi navedenih letnih poročil bi morale imeti države članice na voljo različne metode za merjenje odpadne hrane, vključno z obstoječimi analizami nastajanja odpadne hrane, novimi namenskimi študijami o odpadni hrani ter podatki, zbranimi za statistiko odpadkov ali obveznosti poročanja o odpadkih, in drugimi socialno-ekonomskimi podatki ali kombinacijo navedenih možnosti. Čim več bi bilo treba uporabljati uveljavljene vire podatkov, kot je evropski statistični sistem. |
(14) |
Za enotno spremljanje tokov materialov v prehranski verigi v okviru usmerjene politike preprečevanja odpadne hrane bi bilo treba zagotoviti, da lahko države članice, ki se odločijo za podrobnejše merjenje odpadne hrane ali razširitev obsega merjenja na povezane tokove materialov, to naredijo na enoten način. |
(15) |
Za preverjanje sporočenih podatkov ter izboljšanje metod merjenja in zagotovitev njihove primerljivosti bi morale države članice predložiti dodatne informacije o metodah merjenja in kakovosti zbranih podatkov – |
SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Obseg merjenja odpadne hrane
1. Količine odpadne hrane se merijo ločeno za naslednje faze prehranske verige:
(a) |
primarna pridelava; |
(b) |
predelava in proizvodnja; |
(c) |
prodaja na drobno in distribucija hrane; |
(d) |
restavracije in gostinske dejavnosti; |
(e) |
gospodinjstva. |
2. Odpadno hrano bi bilo treba uvrstiti v posamezne faze prehranske verige iz odstavka 1 v skladu s Prilogo I.
3. V merjenje se vključi odpadna hrana, razvrščena v kode odpadkov iz Priloge II ali katere koli kode odpadkov za odpadke, ki vsebujejo odpadno hrano.
4. V merjenje odpadne hrane se ne vključijo naslednji elementi:
(a) |
kmetijski materiali iz člena 2(1)(f) Direktive 2008/98/ES; |
(b) |
stranski živalski proizvodi iz člena 2(2)(b) Direktive 2008/98/ES; |
(c) |
ostanki odpadne hrane, zbrani znotraj odpadne embalaže, razvrščene v kodo odpadka „15 01 – Embalaža (vključno z embalažo, ločeno zbrano kot komunalni odpadek)“ na evropskem seznamu odpadkov, kot je določen z Odločbo 2000/532/ES; |
(d) |
ostanki odpadne hrane, zbrani znotraj odpadkov, razvrščenih v kodo odpadkov: „20 03 03 – Odpadki iz čiščenja cest“ na evropskem seznamu odpadkov, kot je določen z Odločbo 2000/532/ES; |
(e) |
v največji možni meri neživilski materiali, ki so v času zbiranja zmešani z odpadno hrano. |
5. V merjenje odpadne hrane niso vključeni naslednji elementi, brez poseganja v prostovoljno merjenje iz člena 3:
(a) |
odpadna hrana, zavržena kot odpadna voda ali z odpadno vodo; |
(b) |
snovi, namenjene za uporabo kot posamična krmila, iz člena 2(2)(e) Direktive 2008/98/ES. |
Člen 2
Metodologija za merjenje odpadne hrane
1. Države članice vsako leto izmerijo količino odpadne hrane, ki nastane v celotnem koledarskem letu.
2. Države članice najmanj enkrat na štiri leta izmerijo količino odpadne hrane za določeno fazo prehranske verige in pri tem uporabijo metodologijo iz Priloge III.
3. Če se metodologija iz Priloge III ne uporabi, države članice izmerijo količino odpadne hrane za določeno fazo prehranske verige po metodologiji iz Priloge IV.
4. Za prvo obdobje poročanja iz tretjega pododstavka člena 37(3) Direktive 2008/98/ES države članice izmerijo količino odpadne hrane za vse faze prehranske verige po metodologiji iz Priloge III. Za navedeno obdobje lahko države članice uporabijo podatke, ki so že bili zbrani v okviru obstoječih ureditev za leto 2017 ali pozneje.
5. Količine odpadne hrane se merijo v metričnih tonah sveže mase.
Člen 3
Prostovoljno merjenje
Države članice lahko merijo in Komisiji predložijo dodatne podatke v zvezi s stopnjami odpadne hrane in podatke o preprečevanju nastajanja odpadne hrane. Taki podatki lahko zajemajo:
(a) |
količine odpadne hrane, ki se šteje kot sestavljena iz delov hrane, namenjenih prehrani ljudi; |
(b) |
količine odpadne hrane, zavržene kot odpadna voda ali z odpadno vodo; |
(c) |
količine hrane, ki je bila prerazporejena za prehrano ljudi, ko je navedeno v členu 9(1)(h) Direktive 2008/98/ES; |
(d) |
količine hrane, ki ni več namenjena za prehrano ljudi in je dana na trg, da jo nosilec dejavnosti proizvodnje krme, kot je opredeljen v členu 3(6) Uredbe (ES) št. 178/2002, predela v krmo; |
(e) |
nekdanja živila, kot so opredeljena v točki 3 dela A Priloge k Uredbi (EU) št. 68/2013. |
Člen 4
Minimalne zahteve glede kakovosti
1. Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za zagotovitev zanesljivega in točnega merjenja odpadne hrane. Države članice zlasti zagotovijo, da:
(a) |
merjenje, ki se izvaja v skladu z metodologijo iz Priloge III, temelji na reprezentativnem vzorcu populacije, za katero se njegovi rezultati uporabljajo, in ustrezno odraža nihanja podatkov o količinah odpadne hrane, ki se meri; |
(b) |
merjenje, ki se izvaja v skladu z metodologijo iz Priloge IV, temelji na najboljših razpoložljivih informacijah. |
2. Države članice Komisiji predložijo informacije o metodah, ki jih uporabijo za merjenje odpadne hrane med vsako posamezno fazo prehranske verige, in o bistvenih spremembah uporabljenih metod v primerjavi z metodami, ki so se uporabile za predhodno merjenje.
Člen 5
Začetek veljavnosti
Ta sklep začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
V Bruslju, 3. maja 2019
Za Komisijo
Predsednik
Jean-Claude JUNCKER
(1) UL L 312, 22.11.2008, str. 3.
(2) Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L 31, 1.2.2002, str. 1).
(3) Uredba (ES) št. 1893/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o uvedbi statistične klasifikacije gospodarskih dejavnosti NACE Revizija 2 in o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 3037/90, kakor tudi nekaterih uredb ES o posebnih statističnih področjih (UL L 393, 30.12.2006, str. 1).
(4) Uredba (ES) št. 2150/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2002 o statistiki odpadkov (UL L 332, 9.12.2002, str. 1).
(5) Odločba Komisije 2000/532/ES z dne 3. maja 2000 o nadomestitvi Odločbe 94/3/ES o oblikovanju seznama odpadkov skladno s členom 1(a) Direktive Sveta 75/442/EGS o odpadkih in Odločbe Sveta 94/904/ES o oblikovanju seznama nevarnih odpadkov skladno s členom 1(4) Direktive Sveta 91/689/EGS o nevarnih odpadkih (UL L 226, 6.9.2000, str. 3).
(6) Uredba Komisije (EU) št. 68/2013 z dne 16. januarja 2013 o katalogu posamičnih krmil. (UL L 29, 30.1.2013, str. 1).
PRILOGA I
Uvrstitev odpadne hrane v različne faze prehranske verige
|
|
Dejavnosti, ki povzročijo nastanek odpadkov |
||
Faze prehranske verige |
Ustrezna postavka v statistiki odpadkov (1), ki vključuje dano fazo prehranske verige |
Ustrezna koda NACE Rev. 2 |
Opis |
|
Primarna pridelava |
Del postavke 1 |
Oddelek A |
Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo |
|
|
Razdelek 01 |
Kmetijska proizvodnja in lov ter z njima povezane storitve |
||
|
Razdelek 03 |
Ribištvo in akvakultura |
||
Predelava in proizvodnja |
Del postavke 3 |
Oddelek C |
Proizvodnja |
|
|
Razdelek 10 |
Proizvodnja živil |
||
|
Razdelek 11 |
Proizvodnja pijač |
||
Prodaja na drobno in distribucija hrane |
Del postavke 17 |
Oddelek G |
Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil |
|
|
Razdelek 46 |
Posredništvo in trgovina na debelo, razen z motornimi vozili |
||
|
Razdelek 47 |
Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili |
||
Restavracije in gostinske storitve |
Del postavke 17 |
Oddelek I |
Gostinstvo |
|
|
Razdelek 55 |
Nastanitev |
||
|
Razdelek 56 |
Dejavnost strežbe jedi in pijač |
||
Oddelki N, O, P, Q, R, S |
|
|||
|
Oddelki, ki vključujejo dejavnosti zagotavljanja gostinskih storitev (kot so priprava in dostava hrane za osebje, priprava in dostava hrane v zdravstvenih in izobraževalnih ustanovah, priprava in dostava hrane na prevoznih sredstvih). |
|
||
Gospodinjstva |
Postavka 19 |
„Gospodinjstva“ iz točke 1.2 oddelka 8 Priloge I k Uredbi (ES) št. 2150/2002 o statistiki odpadkov |
Odpadki iz gospodinjstev |
(1) Točka 1 oddelka 8 Priloge I k Uredbi (ES) št. 2150/2002.
PRILOGA II
Kode odpadkov z evropskega seznama odpadkov za vrste odpadkov, ki običajno vključujejo odpadno hrano
|
Primarna pridelava
|
|
Predelava in proizvodnja
|
|
Prodaja na drobno in distribucija hrane
|
|
Restavracije in gostinske storitve
|
|
Gospodinjstva
|
PRILOGA III
Metodologija za poglobljeno merjenje odpadne hrane
Količina odpadne hrane znotraj faze prehranske verige se določi z merjenjem odpadne hrane, ki jo proizvede vzorec nosilcev živilske dejavnosti ali gospodinjstev, v skladu s katero koli od naslednjih metod ali kombinacijo teh metod ali s katero koli drugo enakovredno metodo v smislu ustreznosti, reprezentativnosti in zanesljivosti.
Faza prehranske verige |
Metode merjenja |
||||||||||||||
Primarna pridelava |
|
|
|
|
|||||||||||
Predelava in proizvodnja |
|||||||||||||||
Prodaja na drobno in distribucija hrane |
|
|
|
||||||||||||
Restavracije in gostinske storitve |
|
|
|||||||||||||
Gospodinjstva |
|
Opis metod
Metode, ki temeljijo na neposrednem dostopu do odpadne hrane / neposrednem merjenju
Naslednje metode uporablja subjekt z neposrednim (fizičnim) dostopom do odpadne hrane, da izmeri njeno količino ali oceni njeno približno količino:
— |
Neposredno merjenje (tehtanje ali volumetrična ocena) Uporaba merilne naprave za določanje mase vzorcev odpadne hrane ali frakcij celotnih odpadkov, in sicer neposredno ali na podlagi volumna. Vključuje merjenje ločeno zbrane odpadne hrane. |
— |
Skeniranje/štetje Ocena števila predmetov, ki sestavljajo odpadno hrano, in uporaba rezultatov za določitev mase. |
— |
Analiza sestave odpadkov Fizično ločevanje odpadne hrane od drugih frakcij za določitev mase izločenih frakcij. |
— |
Dnevniki, rokovniki Posameznik ali skupina posameznikov redno vodi evidenco ali beleži podatke o odpadni hrani. |
Druge metode
Naslednje metode se uporabljajo, ko ni neposrednega (fizičnega) dostopa do odpadne hrane ali neposredno merjenje ni izvedljivo:
— |
Masna bilanca Izračun količine odpadne hrane na podlagi mase vhodnih in izhodnih tokov hrane v sistem, kjer poteka merjenje, in iz njega, ob upoštevanju predelave in porabe hrane znotraj sistema. |
— |
Koeficienti Uporaba predhodno določenih koeficientov odpadne hrane ali reprezentativnih odstotkov za podsektor živilske industrije ali za posameznega nosilca dejavnosti. Takšni koeficienti ali odstotki se določijo z vzorčenjem, podatki, ki jih zagotovijo nosilci živilske dejavnosti, ali drugimi metodami. |
PRILOGA IV
Metodologija za merjenje odpadne hrane, kjer se ne uporablja poglobljeno merjenje v skladu z metodologijo iz Priloge III
Kadar se poglobljeno merjenje iz člena 2 ne uporablja, se količine odpadne hrane, ki nastanejo v dani fazi prehranske verige, merijo z uporabo katere koli od naslednjih metod ali kombinacije teh metod:
(a) |
Izračun količine odpadne hrane na podlagi najnovejših razpoložljivih podatkov o deležu odpadne hrane v dani fazi prehranske verige (določena v skladu s Prilogo III) in o skupni količini nastalih odpadkov v tej fazi. Skupna količina nastalih odpadkov v dani fazi prehranske verige se določi na podlagi podatkov, sporočenih v skladu z zahtevami iz Uredbe (ES) št. 2150/2002 za vsako fazo prehranske verige iz Priloge I. Če takšni podatki za dano leto niso na voljo, se uporabijo podatki za preteklo leto. |
(b) |
Izračun količine odpadne hrane na podlagi socialno-ekonomskih podatkov, ki se nanašajo na zadevne faze prehranske verige. Izračun odpadne hrane temelji na najnovejših podatkih o količinah odpadne hrane, nastale v fazi prehranske verige, ter na povečanju ali zmanjšanju (v obdobju od leta zadnjega merjenja teh podatkov do tekočega obdobja poročanja) stopnje enega ali več naslednjih socialno-ekonomskih kazalnikov:
Države članice lahko uporabijo druge kazalnike, če so v večji soodnosnosti z nastajanjem odpadne hrane v dani fazi prehranske verige. |
(1) Uredba Komisije (ES) št. 912/2004 z dne 29. aprila 2004 o izvajanju Uredbe Sveta (EGS) št. 3924/91 o uvedbi raziskovanja o industrijski proizvodnji na ravni Skupnosti (UL L 163, 30.4.2004, str. 71).
(2) Kot ga sporoči Eurostat.
27.9.2019 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 248/86 |
IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2019/1598
z dne 26. septembra 2019
o spremembi Izvedbenega sklepa (EU) 2018/638 o vzpostavitvi nujnih ukrepov za preprečevanje vnosa škodljivega organizma Spodoptera frugiperda (Smith) v Unijo in njegovega širjenja znotraj Unije
(notificirano pod dokumentarno številko C(2019) 6818)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/29/ES z dne 8. maja 2000 o varstvenih ukrepih proti vnosu organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnosti (1) ter zlasti tretjega stavka člena 16(3) Direktive,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2018/638 (2) vzpostavlja nujne ukrepe za preprečevanje vnosa škodljivega organizma Spodoptera frugiperda (Smith) v Unijo in njegovega širjenja znotraj Unije (v nadaljnjem besedilu: opredeljeni organizem), ki je naveden v točki 22 oddelka I(a) dela A Priloge I k Direktivi 2000/29/ES kot škodljiv organizem, za katerega ni znano, ali je navzoč v Uniji. |
(2) |
Od sprejetja Izvedbenega sklepa (EU) 2018/638 je opredeljeni organizem bil vnesen v Azijo, kjer se še naprej širi. Zaradi hitrega širjenja bi bilo treba geografsko področje uporabe, opredeljeno v Izvedbenem sklepu (EU) 2018/638 razširiti tako, da se vključijo vse tretje države, ker ni nobene gotovosti glede širjenja navedenega organizma na svetovni ravni. |
(3) |
Glede na hitrost širjenja opredeljenega organizma bi bilo treba datum izteka nujnih ukrepov podaljšati do 30. junija 2021, da se omogoči njihov pregled pred navedenim datumom. |
(4) |
Ta sklep se uporablja od 1. oktobra 2019, da se zadevnim pristojnim uradnim organom, izvajalcem poslovne dejavnosti in tretjim državam omogoči prilagoditev navedenim zahtevam. |
(5) |
Izvedbeni sklep (EU) 2018/638 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti. |
(6) |
Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo – |
SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Izvedbeni sklep (EU) 2018/638 se spremeni:
(1) |
točka (b) člena 1 se nadomesti z naslednjim:
|
(2) |
besedilo člena 8 se nadomesti z naslednjim: „Ta sklep se uporablja do 30. junija 2021.“ |
Člen 2
Ta sklep začne veljati 1. oktobra 2019.
Člen 3
Ta sklep je naslovljen na države članice.
V Bruslju, 26. septembra 2019
Za Komisijo
Vytenis ANDRIUKAITIS
Član Komisije
(1) UL L 169, 10.7.2000, str. 1.
(2) Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2018/638 z dne 23. aprila 2018 o vzpostavitvi nujnih ukrepov za preprečevanje vnosa škodljivega organizma Spodoptera frugiperda (Smith) v Unijo in njegovega širjenja znotraj Unije (UL L 105, 25.4.2018, str. 31).
AKTI, KI JIH SPREJMEJO ORGANI, USTANOVLJENI Z MEDNARODNIMI SPORAZUMI
27.9.2019 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 248/88 |
SKLEP št. 1/2019 PRIDRUŽITVENEGA SVETA EU-UKRAJINA
z dne 8. julija 2019
o spremembi Priloge XXVII k Sporazumu o pridružitvi med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in njunimi državami članicami na eni strani ter Ukrajino na drugi strani [2019/1599]
PRIDRUŽITVENI SVET EU-UKRAJINA JE –
ob upoštevanju Sporazuma o pridružitvi med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in njunimi državami članicami na eni strani ter Ukrajino na drugi strani in zlasti člena 463 Sporazuma,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Sporazum o pridružitvi med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in njunimi državami članicami na eni strani ter Ukrajino na drugi strani (1) (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) je bil podpisan 21. marca in 27. junija 2014, veljati pa je začel 1. septembra 2017. |
(2) |
Preambula Sporazuma priznava željo pogodbenic, da se v Ukrajini nadaljujejo reforme in proces približevanja, kar bo prispevalo k postopnemu gospodarskemu povezovanju in poglabljanju političnega pridruževanja ter h gospodarskemu povezovanju z obsežnim približevanjem zakonodaje. Sklicuje se tudi na zavezo pogodbenic h krepitvi energetske varnosti, med drugim s povečanjem povezovanja trgov in približevanjem zakonodaje ključnim elementom pravnega reda EU. |
(3) |
Poleg tega dvostranski memorandum o soglasju o strateškem partnerstvu na področju energije med Evropsko unijo in Ukrajino z dne 24. novembra 2016 priznava, da je cilj okrepljenega sodelovanja na področju energetike in reforme energetskega sektorja popolna povezanost energetskih trgov Unije in Ukrajine. |
(4) |
Člen 1 Sporazuma se nanaša na cilj podpore prizadevanjem Ukrajine za dokončanje prehoda na delujoče tržno gospodarstvo, med drugim s postopnim približevanjem njene zakonodaje zakonodaji Unije. |
(5) |
V skladu s členom 273 Sporazuma pogodbenici prilagodita svojo zakonodajo, kot je določeno v Prilogi XXVII k Sporazumu, da zagotovita objektivnost, razumnost, preglednost in nediskriminatornost vseh pogojev za transport električne energije in zemeljskega plina. |
(6) |
Poleg tega člen 337 Sporazuma zaradi napredka pri povezovanju trgov določa, da pogodbenici nadaljujeta in krepita sodelovanje na energetskem področju, vključno s postopnim približevanjem v energetskem sektorju. |
(7) |
Člen 341 Sporazuma določa, da postopno približevanje v energetskem sektorju poteka v skladu s časovnim razporedom, določenim v Prilogi XXVII k Sporazumu. |
(8) |
Člen 474 Sporazuma ponovno poudarja splošno zavezo Ukrajine, da svojo zakonodajo postopoma približa pravu Unije, tudi v energetskem sektorju. |
(9) |
Pravni red EU v energetskem sektorju se je od zaključka pogajanj o Sporazumu bistveno razvil, prav tako so se razvile tudi obveznosti Ukrajine, ki izhajajo iz izvajanja Sporazuma in njenega članstva v Pogodbi o ustanovitvi Energetske skupnosti. Ta razvoj se mora odražati v Prilogi XXVII k Sporazumu, ki bi jo bilo zato treba posodobiti. |
(10) |
Člen 475 Sporazuma na splošno opredeljuje spremljanje napredka pri približevanju ukrajinskega prava pravu Unije, vključno z vidiki izvajanja in izvrševanja. Določa, da bodo pri poročanju in procesu ocenjevanja upoštevani posebni postopki, opredeljeni v Sporazumu, ali odločitve institucionalnih organov, ustanovljenih v skladu s Sporazumom. |
(11) |
Da bi se zagotovilo učinkovitejše izvajanje reform v Ukrajini, je treba okrepiti mehanizem spremljanja reforme energetskega sektorja, da bodo dosežene reforme nepreklicne in bodo tako trajno prispevale k modernizaciji energetskega sektorja. |
(12) |
Na podlagi člena 463(1) in (3) Sporazuma ima Pridružitveni svet pooblastilo sprejeti odločitve za namen doseganja ciljev Sporazuma. Zlasti lahko posodobi ali spremeni priloge k Sporazumu, pri čemer upošteva razvoj prava Unije in veljavnih standardov iz mednarodnih instrumentov, ki jih pogodbenici štejeta za pomembne. |
(13) |
Pridružitveni svet bi zato moral spremeniti Prilogo XXVII k Sporazumu, da se določijo podrobnejša pravila za spremljanje približevanja ukrajinske zakonodaje pravu Unije v energetskem sektorju. V ta namen bi bilo treba v Prilogo XXVII k Sporazumu vključiti ustrezne določbe, ki krepijo postopek spremljanja – |
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Priloga XXVII k Sporazumu se nadomesti s Prilogo k temu sklepu.
Člen 2
Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije in v Uradnem listu Ukrajine.
Člen 3
Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.
V Bruslju, dne 8. julija 2019
Za Pridružitveni svet
Predsednik
V. GROYSMAN
PRILOGA
„PRILOGA XXVII K POGLAVJU 1
SODELOVANJE NA PODROČJU ENERGETIKE, VKLJUČNO Z JEDRSKIMI VPRAŠANJI
PRILOGA XXVII-A
SPREMLJANJE PRIBLIŽEVANJA V ENERGETSKEM SEKTORJU
Da bi okrepili spremljanje približevanja pravnemu redu EU na področju energetike v nacionalnem pravu Ukrajine in dosegli trajno posodobitev ukrajinskega energetskega sektorja, pogodbenici v skladu s členom 475(2) Sporazuma uporabljata naslednje dodatne ukrepe. Ti ukrepi ne vplivajo na pravice in obveznosti katere koli pogodbenice, ki izhajajo iz njunega članstva v Pogodbi o ustanovitvi Energetske skupnosti.
Učinkovito izvajanje pravnega reda EU
1. |
Evropska komisija Ukrajino nemudoma obvesti o vseh predlogih Evropske komisije za sprejetje ali spremembo ali o katerem koli aktu EU, ki spreminja pravni red EU, naveden v tej prilogi. |
2. |
Ukrajina zagotovi učinkovito izvajanje približanih nacionalnih aktov in sprejme vse ukrepe, ki so potrebni, da se v njenem nacionalnem pravu na področju energetike upošteva razvoj prava Unije, kakor je navedeno v Prilogi XXVII-B. Zlasti vsak akt, ki ustreza:
|
3. |
Ukrajina ne sme izvajati nobenih ukrepov, ki bi ogrozili cilj ali rezultat približevanja njega nacionalnega prava pravnemu redu EU na področju energetike, kot je naveden v Prilogi XXVII-B. |
4. |
Ukrajina razveljavi določbe svojega nacionalnega prava ali prekine nacionalne prakse, ki niso v skladu s pravom Unije ali njenim nacionalnim pravom, približanim pravu Unije na področju energetike, kot je naveden v Prilogi XXVII-B. |
Posvetovanja
5. |
Ukrajina se z Evropsko komisijo posvetuje glede združljivosti s pravnim redom EU katerega koli zakonodajnega predloga na področjih, ki bodo približana pravnim aktom EU iz Priloge XXVII-B, pred začetkom njegove veljavnosti. Obveznost posvetovanja vključuje predloge za spremembo že približanega nacionalnega zakonodajnega akta, ne glede na pravno obliko predloga. |
6. |
Vlada Ukrajine se lahko s Komisijo posvetuje glede združljivosti s pravnim redom EU katerega koli predloga akta za izvajanje zakonodaje v energetskem sektorju, ki je bil ali bo približan pravnemu redu EU iz Priloge XXVII-B. Če se vlada Ukrajine odloči, da se o takem aktu posvetuje z Evropsko komisijo, se uporabi točka 7. |
7. |
Ukrajina ne sme začeti izvajati aktov, predloženih v posvetovanje, kot je navedeno v točkah 5 in 6, dokler Evropska komisija ne oceni združljivosti predlaganega akta z ustreznim pravnim redom EU in kadar je Evropska komisija ugotovila, da je predlagani akt nezdružljiv z navedenim pravnim redom EU. |
8. |
Ocena združljivosti, ki jo izvede Evropska komisija, lahko vključuje priporočila glede predlaganega akta ali njegovih delov, ki so po mnenju Evropske komisije nezdružljivi s pravnim redom EU. Pri oceni se Evropska komisija lahko posvetuje s sekretariatom Energetske skupnosti ali organizira strokovne misije, kot meni, da je primerno. Ocena združljivosti se opravi v treh mesecih od datuma prejema angleške jezikovne različice predlaganega akta ali v daljšem roku, o katerem se lahko dogovorita Evropska komisija in Ukrajina. Če Evropska komisija v tem obdobju ne odgovori, lahko Ukrajina predlagani akt začne izvajati. Če Komisija v tem obdobju ne odgovori, to ne pomeni, da meni, da je predlagani akt združljiv s pravnim redom EU. |
9. |
Ukrajina Evropski komisiji sporoči končno različico vsakega akta s področij, ki jih je treba približati pravnemu redu EU, navedenemu v Prilogi XXVII-B, ali akta, ki spreminja približano nacionalno zakonodajo na teh področjih. |
10. |
Vlada Ukrajine lahko Evropsko komisijo opozori na vse druge akte ali predloge v zvezi z energijo, ki jih zajema ta sporazum, in zaprosi za nezavezujoče mnenje o združljivosti akta s pravnim redom EU iz Priloge XXVII-B. |
11. |
Pogodbenici si informacije izmenjujeta prek sekretarjev Pridružitvenega odbora, kot je določeno v tej prilogi. |
Poročanje Pridružitvenemu svetu
12. |
Evropska komisija Pridružitveni svet pred njegovim letnim zasedanjem obvesti o vseh mnenjih, ki so bila izdana Ukrajini na njeno prošnjo v skladu s to prilogo glede skladnosti njenih nacionalnih aktov s pravnim redom EU. |
13. |
Ukrajina o napredku pri izvajanju reforme energetskega sektorja na podlagi pravnega reda EU iz Priloge XXVII-B pisno obvesti Pridružitveni svet, in sicer tri mesece pred njegovim letnim zasedanjem. To poročilo podrobno obravnava način, na katerega je Ukrajina upoštevala mnenja in priporočila, ki jih je izdala Evropska komisija v svojih sprejetih aktih, ter zagotavlja informacije o učinkoviti uporabi sprejetih zakonov. |
14. |
Rezultati dejavnosti spremljanja se predložijo v razpravo vsem ustreznim organom, ustanovljenim na podlagi tega sporazuma, vključno za namene priporočil iz člena 475(4) Sporazuma. |
PRILOGA XXVII-B
OBVEZNOSTI UKRAJINE V ZVEZI S PRIBLIŽEVANJEM V ENERGETSKEM SEKTORJU
Ukrajina se zavezuje, da bo svojo zakonodajo postopoma približala naslednji zakonodaji EU v predvidenih rokih.
1. |
Pravni red EU, k izvajanju katerega se je v okviru Pogodbe o ustanovitvi Energetske skupnosti zavezala Ukrajina. Za to prilogo veljajo roki, določeni v navedeni pogodbi. Električna energija Direktiva 2009/72/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo in o razveljavitvi Direktive 2003/54/ES Uredba (ES) št. 714/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o pogojih za dostop do omrežja za čezmejne izmenjave električne energije in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1228/2003 Uredba (EU) št. 1227/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o celovitosti in preglednosti veleprodajnega energetskega trga Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/89/ES z dne 18. januarja 2006 o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe z električno energijo in naložb v infrastrukturo Uredba Komisije (EU) št. 838/2010 z dne 23. septembra 2010 o določitvi smernic glede mehanizma nadomestil med operaterji prenosnih sistemov in skupnega regulativnega pristopa k zaračunavanju prenosa Uredba Komisije (EU) št. 543/2013 z dne 14. junija 2013 o predložitvi in objavi podatkov na trgih z električno energijo ter spremembi Priloge I k Uredbi (ES) št. 714/2009 Evropskega parlamenta in Sveta Uredba Komisije (EU) 2016/1388 z dne 17. avgusta 2016 o vzpostavitvi kodeksa omrežja za priključitev odjemalcev Uredba Komisije (EU) 2016/631 z dne 14. aprila 2016 o vzpostavitvi kodeksa omrežja za zahteve za priključitev proizvajalcev električne energije na omrežje Uredba Komisije (EU) 2016/1447 z dne 26. avgusta 2016 o vzpostavitvi kodeksa omrežja za zahteve za priključitev visokonapetostnih sistemov prenosa z enosmernim tokom in modulov v proizvodnem polju, priključenih na enosmerni tok, na omrežje Uredba (EU) 2016/1952 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2016 o evropski statistiki cen zemeljskega plina in električne energije in o razveljavitvi Direktive 2008/92/ES Zemeljski plin Direktiva 2009/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom in o razveljavitvi Direktive 2003/55/ES Uredba (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o pogojih za dostop do prenosnih omrežij zemeljskega plina in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1775/2005 Direktiva Sveta 2004/67/ES z dne 26. aprila 2004 o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe z zemeljskim plinom Uredba Komisije (EU) 2015/703 z dne 30. aprila 2015 o vzpostavitvi kodeksa omrežja s pravili o medobratovalnosti in izmenjavi podatkov Uredba Komisije (EU) 2017/459 z dne 16. marca 2017 o oblikovanju kodeksa omrežja za mehanizme za dodeljevanje zmogljivosti v prenosnih sistemih plina in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 984/2013 Uredba Komisije (EU) 2017/460 z dne 16. marca 2017 o oblikovanju kodeksa omrežja o usklajenih tarifnih strukturah za plin Obnovljivi viri energije Direktiva 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv 2001/77/ES in 2003/30/ES Nafta Direktiva Sveta 2009/119/ES z dne 14. septembra 2009 o obveznosti držav članic glede vzdrževanja minimalnih zalog surove nafte in/ali naftnih derivatov Energetska infrastruktura Uredba (EU) št. 347/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2013 o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo in razveljavitvi Odločbe št. 1364/2006/ES in spremembi uredb (ES) št. 713/2009, (ES) št. 714/2009 in (ES) št. 715/2009 Energetska učinkovitost Direktiva 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES Direktiva 2010/31/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 2010 o energetski učinkovitosti stavb Uredba (EU) 2017/1369 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2017 o vzpostavitvi okvira za označevanje z energijskimi nalepkami in razveljavitvi Direktive 2010/30/EU Izvedbene uredbe:
|
2. |
Pravni red EU, ki ga mora izvajati Ukrajina in presega obveznosti Ukrajine v okviru Pogodbe o ustanovitvi Energetske skupnosti Zemeljski plin Uredba Komisije (EU) št. 312/2014 z dne 26. marca 2014 o vzpostavitvi kodeksa omrežja za izravnavo odstopanj za plin v prenosnih omrežjih Časovni razpored: določbe Uredbe se začnejo izvajati do 31. decembra 2019. Iskanje in raziskovanje ogljikovodikov Direktiva 94/22/ES o pogojih za izdajo in uporabo dovoljenj za iskanje, raziskovanje in izkoriščanje ogljikovodikov Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v treh letih po začetku veljavnosti tega sporazuma, pri čemer se upoštevata člena (279 in 280) določb o energiji, povezani s trgovino, iz poglavja 11 (Energija, povezana s trgovino) iz naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve). Energetska učinkovitost – energetska učinkovitost stavb Delegirana uredba Komisije (EU) št. 244/2012 z dne 16. januarja 2012 o dopolnitvi Direktive 2010/31/EU Evropskega parlamenta in Sveta o energetski učinkovitosti stavb z določitvijo primerjalnega metodološkega okvira za izračunavanje stroškovno optimalnih ravni za minimalne zahteve glede energetske učinkovitosti stavb in elementov stavb Časovni razpored: določbe Uredbe se začnejo izvajati do 30. junija 2019. Energetska učinkovitost – okoljsko primerna zasnova Direktiva 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o vzpostavitvi okvira za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, povezanih z energijo Časovni razpored: določbe Direktive 2009/125/ES se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma. Izvedbene uredbe:
Jedrska energija Direktiva Sveta 2013/59/Euratom z dne 5. decembra 2013 o določitvi temeljnih varnostnih standardov za varstvo pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja in o razveljavitvi direktiv 89/618/Euratom, 90/641/Euratom, 96/29/Euratom, 97/43/Euratom in 2003/122/Euratom Časovni razpored: določbe navedene direktive se začnejo izvajati v štirih letih po začetku veljavnosti tega sporazuma. Direktiva Sveta 2006/117/Euratom z dne 20. novembra 2006 o nadzorovanju in kontroli pošiljk radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v dveh letih po začetku veljavnosti tega sporazuma. Direktiva Sveta 2009/71/Euratom z dne 25. junija 2009 o vzpostavitvi okvira Skupnosti za jedrsko varnost jedrskih objektov Časovni razpored: določbe navedene direktive se začnejo izvajati v treh letih po začetku veljavnosti tega sporazuma. Direktiva Sveta 2014/87/Euratom z dne 8. julija 2014 o spremembi Direktive 2009/71/Euratom o vzpostavitvi okvira Skupnosti za jedrsko varnost jedrskih objektov Časovni razpored: določbe navedene direktive se začnejo izvajati v treh letih po začetku veljavnosti tega sporazuma. Direktiva Sveta 2011/70/Euratom z dne 19. julija 2011 o vzpostavitvi okvira Skupnosti za odgovorno in varno ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v treh letih po začetku veljavnosti tega sporazuma. |
27.9.2019 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 248/99 |
SKLEP št. 2/2019 SKUPNEGA ODBORA, USTANOVLJENEGA NA PODLAGI SPORAZUMA O GOSPODARSKEM PARTNERSTVU MED EVROPSKO UNIJO IN JAPONSKO
z dne 26. avgusta 2019
o sestavi seznama posameznikov, ki so pripravljeni in sposobni opravljati nalogo arbitrov [2019/1600]
SKUPNI ODBOR JE –
ob upoštevanju Sporazuma o gospodarskem partnerstvu med Evropsko unijo in Japonsko (v nadaljnjem besedilu: SGP EU-Japonska), podpisanega 17. julija 2018 v Tokiu, ter zlasti odstavka 1 člena 21.9 in člena 22.2 Sporazuma –
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Seznam posameznikov, ki so pripravljeni in sposobni opravljati nalogo arbitrov, je sestavljen, kot je določeno v Prilogi.
Člen 2
Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.
Cecilia MALMSTRÖM
Evropska komisarka za trgovino
Taro KONO
Minister za zunanje zadeve Japonske
PRILOGA
SEZNAM ARBITROV, KI SO NAVEDENI V ODSTAVKU 1 ČLENA 21.9 SGP EU-JAPONSKA
Podseznam za Evropsko unijo
1. |
Laurence BOISSON DE CHAZOURNES |
2. |
Pieter Jan KUIJPER |
3. |
Hélène RUIZ FABRI |
4. |
Giorgio SACERDOTI |
Podseznam za Japonsko
1. |
Ichiro ARAKI |
2. |
Kozo KAWAI |
3. |
Shotaro OSHIMA |
4. |
Hironobu SAKAI |
5. |
Akio SHIMIZU |
Podseznam posameznikov, ki niso državljani nobene od pogodbenic in ki opravljajo funkcijo predsednika sveta
1. |
William DAVEY (Združene države Amerike) |
2. |
Armand DE MESTRAL (Kanada) |
3. |
Christian HÄBERLI (Švica) |
4. |
Jennifer A. HILLMAN (Združene države Amerike) |
5. |
Merit JANOW (Združene države Amerike) |
6. |
David UNTERHALTER (Južna Afrika) |