(1)

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/1141 (2) vzpostavlja seznam invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo (v nadaljnjem besedilu: seznam Unije), ki se po potrebi posodablja v skladu s členom 4(2) Uredbe (EU) št. 1143/2014.

(2)

Komisija je na podlagi razpoložljivih dokazov in ocen tveganja, opravljenih v skladu s členom 5(1) Uredbe (EU) št. 1143/2014, ugotovila, da so izpolnjena vsa merila iz člena 4(3) navedene uredbe za naslednje invazivne tujerodne vrste: Acacia saligna (Labill.) H.L.Wendl. (Acacia cyanophylla Lindl.), Acridotheres tristis Linnaeus, 1766, Ailanthus altissima (Mill.) Swingle, Andropogon virginicus L., Arthurdendyus triangulatus (Dendy, 1894) Jones & Gerard (1999), Cardiospermum grandiflorum Sw., Cortaderia jubata (Lemoine ex Carrière) Stapf, Ehrharta calycina Sm., Gymnocoronis spilanthoides (D.Don ex Hook. & Arn.) DC., Humulus scandens (Lour.) Merr., Lepomis gibbosus Linnaeus, 1758, Lespedeza cuneata (Dum.Cours.) G.Don (Lespedeza juncea var. sericea (Thunb.) Lace & Hauech), Lygodium japonicum (Thunb.) Sw., Plotosus lineatus (Thunberg, 1787), Prosopis juliflora (Sw.) DC., Salvinia molesta D.S. Mitch. (Salvinia adnata Desv.), Triadica sebifera (L.) Small (Sapium sebiferum (L.) Roxb.).

(3)

Komisija je ugotovila, da so bili za vse navedene invazivne tujerodne vrste ustrezno upoštevani vsi elementi, določeni v členu 4(6) Uredbe (EU) št. 1143/2014.

(4)

Od sprejetja Izvedbene uredbe (EU) 2016/1141 so se znanstvena imena nekaterih vrst s seznama Unije spremenila. Izvedbeno uredbo (EU) 2016/1141 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(5)

Od sprejetja Izvedbene uredbe (EU) 2016/1141 so bile oznake KN iz Uredbe Sveta (EGS) št. 2658/87 (3) posodobljene. Izvedbeno uredbo (EU) 2016/1141 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(6)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za invazivne tujerodne vrste –

(1)

Na podlagi člena 9 Uredbe Sveta (EU) št. 729/2014 (2) so spominski kovanci, ki jih skupaj izdajo vse države članice, katerih valuta je euro, namenjeni samo spominu na dogodke, ki imajo izjemen evropski pomen, njihov motiv pa ne posega v morebitna ustavna pravila teh držav članic.

(2)

2. julija 2019 je na predlog pododbora za eurokovance Ekonomsko-finančni odbor potrdil načelo skupne spominske izdaje za leto 2022 ob 35. obletnici programa Erasmus.

(3)

Svet v skladu s členom 4(3) Uredbe (EU) št. 651/2012 sprejme odločitev o izdaji spominskih kovancev z enotnim motivom, ki jih skupaj izdajo vse države članice, katerih valuta je euro –

(1)

Svet je na podlagi člena 5(1) Sklepa 2010/96/SZVP pooblastil Politični in varnostni odbor (PVO), da v skladu s členom 38 Pogodbe o Evropski uniji sprejme ustrezne odločitve glede političnega nadzora in strateškega vodenja vojaške misije Evropske unije, ki prispeva k usposabljanju somalskih varnostnih sil (EUTM Somalia), vključno s sklepi o imenovanju poveljnikov misije EU.

(2)

S Sklepom Sveta (SZVP) 2017/971 (2) je bila linija poveljevanja EUTM Somalia spremenjena.

(3)

PVO je 11. julija 2018 sprejel Sklep (SZVP) 2018/992 (3), s katerim je za poveljnika sil misije EU za EUTM Somalia imenoval polkovnika Mattea Giacoma SPREAFICA.

(4)

Italija je 23. aprila 2019 predlagala imenovanje brigadnega generala Antonella DE SIE, ki naj bi na mestu poveljnika sil misije EU za EUTM Somalia z 9. avgustom 2019 nasledil brigadnega generala Mattea Giacoma SPREAFICA.

(5)

Vojaški odbor EU se je 4. junija 2019 dogovoril, da PVO priporoči, naj odobri navedeni predlog.

(6)

Sprejeti bi bilo treba sklep o imenovanju brigadnega generala Antonella DE SIE. Sklep (SZVP) 2018/992 bi bilo zato treba razveljaviti.

(7)

V skladu s členom 5 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri pripravi in izvajanju sklepov in ukrepov Unije, ki zadevajo obrambo. Danska zato ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja –

(1)

Referenčne obrestne mere so pomembne za delovanje finančnih trgov in transmisijo denarne politike. Prvič, finančni trgi se nanje močno opirajo in jih uporabljajo kot referenčne vrednosti v finančnih pogodbah, na primer pri hipotekah, pogodbah na denarnem trgu, vrednostnih papirjih s spremenljivo obrestno mero in izvedenih finančnih instrumentih. Drugič, te referenčne vrednosti so podlaga za dnevno vrednotenje številnih finančnih instrumentov. Tretjič, transmisija denarne politike se začne s spremembami referenčnih vrednosti na denarnih trgih kot odziv na spremembe obrestnih mer Evropske centralne banke (ECB). Odsotnost trdnih in zanesljivih referenčnih vrednosti bi zato lahko povzročila motnje na finančnem trgu z možnimi pomembnimi škodljivimi učinki na transmisijo odločitev ECB o denarni politiki in na zmožnost Eurosistema, da prispeva k nemotenemu vodenju politik pristojnih organov glede stabilnosti finančnega sistema, ki sta nalogi Eurosistema po členu 127(2) in (5) Pogodbe o delovanju Evropske unije. Ena od referenčnih vrednosti čez noč, ki se v Uniji splošno uporablja, tj. referenčne obrestne mere za nezavarovana medbančna posojila čez noč v eurih (obrestna mera EONIA), morda ne bo priznana kot skladna z zahtevami Uredbe (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta (1). Zato obstaja tveganje, da uporaba te referenčne vrednosti v novih finančnih instrumentih ali pogodbah v prihodnosti ne bo dovoljena. Za izpolnjevanje zgoraj navedenih nalog Eurosistema je pomembno, da Eurosistem določi eursko kratkoročno obrestno mero (€STR) za euroobmočje, ki bi lahko dopolnjevala obstoječe referenčne vrednosti in služila kot nadomestna referenčna obrestna mera, če se obrestna mera EONIA ukine.

(2)

Eurosistem za izvajanje svojih nalog uporablja podrobne statistične informacije o denarnem trgu, zbrane na podlagi Uredbe (EU) št. 1333/2014 Evropske centralne banke (ECB/2014/48) (2). Navedena uredba zahteva, da poročevalske enote izpolnijo nekatere zahteve za statistično poročanje, in nalaga NCB obveznosti v zvezi z zbiranjem statističnih informacij in zagotavljanjem kakovosti. Poleg tega za poročevalske enote velja okvir Eurosistema o neizpolnjevanju zahtev za statistično poročanje. Niz kreditnih institucij, ki jih določi Svet ECB po členu 2 Uredbe (EU) št. 1333/2014 (ECB/2014/48), poroča statistične informacije na naslednji delovni dan v sistemu TARGET2 po datumu sklenitve posla.

(3)

ECB in NCB so odgovorne za zbiranje in obravnavo kakovosti statističnih informacij, ki so potrebne za določitev eurske kratkoročne obrestne mere. ECB kot upravljavec eurske kratkoročne obrestne mere ter NCB, ki imajo obveznosti in naloge v zvezi s procesom določanja eurske kratkoročne obrestne mere, se opirajo na poročevalske enote, da izpolnijo minimalne standarde za izpolnitev zahtev ECB za statistično poročanje v zvezi s statističnimi informacijami, ki se zbirajo na podlagi Uredbe (EU) št. 1333/2014 (ECB/2014/48) in se določijo za uporabo v procesu določanja eurske kratkoročne obrestne mere.

(4)

V zvezi z zbiranjem statističnih informacij na podlagi Uredbe (EU) št. 1333/2014 (ECB/2014/48) člen 3(3) navedene uredbe NCB omogoča, da se odločijo, da svoje obveznosti prenesejo na ECB. NCB, ki sprejmejo tako odločitev, iz tega razloga ne bodo upravljale platforme za lokalno zbiranje podatkov na podlagi te smernice. Zlasti taka odločitev NCB te NCB ne bi smela razbremeniti odgovornosti za zanesljivost in celovitost po tej smernici poslanih vhodnih statističnih informacij, saj bo ena poročevalska enota ali več poročevalskih enot še vedno rezidentov njene države članice. Materialna in postopkovna pravila, ki urejajo proces določanja eurske kratkoročne obrestne mere, je treba sprejeti na ravni Eurosistema.

(5)

Smernica je potrebna zato, da se uredi eurska kratkoročna obrestna mera ter vzpostavi odgovornost ECB za njeno upravljanje in nadzor nad procesom določanja eurske kratkoročne obrestne mere. Smernica bi morala določiti tudi naloge in obveznosti ECB in NCB v zvezi z njihovim prispevkom k procesu določanja eurske kratkoročne obrestne mere in drugim poslovnim postopkom.

(6)

Jasen, trden in celovit pravni okvir o določitvi, upravljanju in nadzoru eurske kratkoročne obrestne mere povečuje razumljivost in preglednost procesa določanja eurske kratkoročne obrestne mere in prispeva k varstvu zaupnosti statističnih informacij, zbranih od poročevalskih enot.

(7)

Res je, da centralne banke že upoštevajo načela, standarde in postopke, ki zagotavljajo celovitost in neodvisnost izvajanja njihovih dejavnosti. Kljub temu je primerno, da je ta pravni okvir, kjer je to mogoče, skladen z mednarodno dobro prakso za zagotavljanje finančnih referenčnih vrednosti in preglednost, zlasti z načeli IOSCO za finančne referenčne vrednosti (3) (v nadaljnjem besedilu: načela IOSCO). Čeprav se načela IOSCO in Uredba (EU) 2016/1011 ne uporabljajo za centralne banke, si bo ECB kot upravljavec eurske kratkoročne obrestne mere pri določanju eurske kratkoročne obrestne mere po tej smernici prizadevala za uresničitev namena načel IOSCO, kjer je to pomembno in primerno. Ukrepi, ki jih je treba uporabiti, bi morali biti sorazmerni tveganjem za eursko kratkoročno obrestno mero in proces določanja eurske kratkoročne obrestne mere.

(8)

ECB bi morala zagotoviti vzpostavitev ustreznega in preglednega okvira kontrol, skladnega z mednarodno dobro prakso, da se zaščitita celovitost in neodvisnost procesa določanja eurske kratkoročne obrestne mere ter da se obravnava vsako ugotovljeno dejansko ali potencialno nasprotje interesov. Okvir kontrol vključuje spoštovanje Smernice Evropske centralne banke (EU) 2015/855 (ECB/2015/11) (4), ki določa načela poklicne etike, ki jih je treba spoštovati pri izvajanju nalog Eurosistema. Okvir kontrol se lahko opira tudi na veljavne politike in postopke ECB in NCB, s čimer se zagotovi, da so v procesu določanja eurske kratkoročne obrestne mere udeleženi zaposleni z ustrezno stopnjo strokovnega znanja in izkušenj ter da so ti zaposleni deležni ustreznega usposabljanja in da se njihova usposobljenost preverja.

(9)

Glede na zelo visoko kritičnost informacijskih storitev, ki so potrebne za podporo zagotavljanja eurske kratkoročne obrestne mere, bi morale ECB in NCB, ki upravljajo platformo za lokalno zbiranje podatkov, te storitve zagotavljati v skladu z zahtevami za visoko razpoložljivost in raven informacijskih storitev, ki jih določi in vodi ECB –

(1)

„NCB“ pomeni nacionalno centralno banko države članice, katere valuta je euro;

(2)

„eurska kratkoročna obrestna mera“ pomeni obrestno mero, ki predstavlja stroške grosističnega nezavarovanega izposojanja bank v euroobmočju čez noč v eurih;

(3)

„sistem eurske kratkoročne obrestne mere“ pomeni sistem, ki ga ima v lasti in razvija ECB ter se uporablja za prejemanje vhodnih statističnih informacij, validacijo vhodnih statističnih informacij, poročanje o njihovi kakovosti in izračunavanje eurske kratkoročne obrestne mere;

(4)

„platforma za lokalno zbiranje podatkov“ pomeni sistem NCB z eno ali več poročevalskimi enotami, ki so rezidenti njene države članice, ki se ni odločila za prenos svojih obveznosti na ECB po Uredbi (EU) št. 1333/2014 (ECB/2014/48), ali sistem ECB, ki se uporablja za zbiranje vhodnih statističnih informacij, validacijo vhodnih statističnih informacij, poročanje o njihovi kakovosti in pošiljanje vhodnih statističnih informacij v sistem eurske kratkoročne obrestne mere;

(5)

„vhodne statistične informacije“ pomeni statistične informacije o nezavarovanem segmentu trga, ki jih poročevalske enote poročajo NCB ali ECB po Uredbi (EU) št. 1333/2014 (ECB/2014/48);

(6)

„obravnava kakovosti“ pomeni izvajanje vrste kontrol kakovosti in analiz vhodnih statističnih informacij, ki so potrebne za določitev eurske kratkoročne obrestne mere in katerih cilj je zagotoviti popolnost, veljavnost, točnost, doslednost, razpoložljivost in pravočasnost vhodnih statističnih informacij, ki se pošljejo v sistem eurske kratkoročne obrestne mere in v njem prejmejo;

(7)

„primeren posel“ pomeni posel, ki izpolnjuje merila primernosti, opredeljena kot del metodologije za eursko kratkoročno obrestno mero, in se izbere za uporabo pri izračunu eurske kratkoročne obrestne mere;

(8)

„posel“ pomeni posel, ki je sestavni del vhodnih statističnih informacij;

(9)

„delovni dan v sistemu TARGET2“ pomeni delovni dan v sistemu TARGET2, kakor je opredeljen v členu 1 Priloge I k Sklepu ECB/2007/7 (5);

(10)

„proces določanja eurske kratkoročne obrestne mere“ pomeni proces, v katerem se določi eurska kratkoročna obrestna mera in ki obsega dejanja, navedena v členu 4(1);

(11)

„metodologija za eursko kratkoročno obrestno mero“ pomeni metodologijo za določitev eurske kratkoročne obrestne mere, ki jo opredeli ECB kot upravljavec eurske kratkoročne obrestne mere;

(12)

„uporabniške zahteve“ pomeni poslovne, tehnične, operativne in prehodne zmogljivosti, omejitve in značilnosti, ki jih morajo zagotavljati informacijski sistemi zadevne NCB ali ECB in se lahko razvrstijo v dve glavni kategoriji, tj. funkcijske zahteve (uporabniške, pravne in regulativne) in nefunkcijske zahteve (arhitekturne, varnostne, operativne in tehnične);

(13)

„arhitektura sistema“ pomeni opis celotne arhitekture sistema za eursko kratkoročno obrestno mero v smislu komponent strojne in programske opreme, njihovih medsebojnih razmerij in vmesnikov z drugimi sistemi;

(14)

„poročevalska enota“ pomeni poročevalsko enoto, ki jo je Svet ECB določil kot poročevalsko enoto in je del dejanske poročevalske populacije po členu 2 Uredbe (EU) št. 1333/2014 (ECB/2014/48);

(15)

„deležniki“ pomeni poročevalske enote in uporabnike eurske kratkoročne obrestne mere;

(16)

„pod običajnimi tržnimi pogoji“ pomeni posel med dvema strankama, ki ni posel znotraj skupine in se sklene pod pogoji, na katere ne vpliva nasprotje interesov katere koli stranke (npr. nasprotje interesov, ki izhaja iz razmerja, kot je posel med povezanimi družbami);

(17)

„okvir za poklicno etiko v Eurosistemu“ pomeni načela, določena v Smernici (EU) 2015/855 (ECB/2015/11);

(18)

„nasprotje interesov“ pomeni situacijo, v kateri ima član organa ali zaposleni v ECB ali NCB osebni interes, ki lahko vpliva ali daje vtis vplivanja na nepristransko in objektivno opravljanje njegovih dolžnosti;

(19)

„izredni postopek“ pomeni postopek, ki se vzpostavi z namenom, da se zagotovi objava eurske kratkoročne obrestne mere v primeru nezadostnih vhodnih statističnih informacij, kar je lahko posledica izjemnih razmer ali motenj na trgu, izpada kritične infrastrukture ali drugih zadevnih dejavnikov;

(20)

„zaposleni“ pomeni osebo, ki je v delovnem razmerju z ECB ali NCB, razen tistih, ki so jim zaupane le naloge, ki niso povezane z izvajanjem nalog Eurosistema;

(21)

„član organa“ pomeni člana organa odločanja ali drugega notranjega organa ECB ali NCB razen zaposlenih;

(22)

„skladišče statističnih podatkov ECB“ pomeni spletno storitev ECB za dostavo podatkov za statistiko;

(23)

„platforma za razširjanje tržnih informacij“ pomeni odprt sistem, ki ga ECB uporablja za objavo informacij in podatkov, ki so strukturirani in primerni za samodejno obdelavo;

(24)

„pomembna sprememba“ pomeni spremembo v metodologiji za eursko kratkoročno obrestno mero ali v procesu določanja eurske kratkoročne obrestne mere, ki bi lahko vplivala na interese deležnikov;

(25)

„okvir o neizpolnjevanju zahtev za statistično poročanje“ pomeni okvir Eurosistema o neizpolnjevanju zahtev za statistično poročanje, ki vključuje Uredbo Sveta (ES) št. 2533/98 (6), Uredbo Sveta (ES) št. 2532/98 (7), Uredbo Evropske centralne banke (ES) št. 2157/1999 (ECB/1999/4) (8) in Sklep ECB/2010/10 (9);

(26)

„ESR 2010“ pomeni Evropski sistem računov, vzpostavljen z Uredbo (EU) št. 549/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (10);

(27)

„postopki po objavi“ pomeni dejanja, ki se izvedejo po objavi in/ali ponovni objavi eurske kratkoročne obrestne mere z namenom spremljanja točnosti in popolnosti vhodnih statističnih informacij ter priprave na dejanja, ki jih je treba sprejeti naslednji delovni dan v sistemu TARGET2. Ta dejanja in postopki ne vključujejo dejanj v procesu določanja eurske kratkoročne obrestne mere.