(1)

Belgiji je bilo z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2015/1499 (2) odobreno odstopanje, na podlagi katerega lahko v regiji Flandrija pod nekaterimi pogoji dovoli vnos v tla do 250 kg dušika iz živinskega gnoja letno na hektar na poljinah, na katerih se gojijo trava in koruza, podsejana s travo, trava za košnjo, ki ji sledi koruza, in rž za žetev, ki ji sledi koruza, ter do 200 kg dušika iz živinskega gnoja letno na hektar na poljinah, na katerih se gojijo ozimna pšenica ali tritikala, ki ji sledi vmesni posevek, in sladkorna ali krmna pesa.

(2)

Odstopanje, odobreno z Izvedbenim sklepom (EU) 2015/1499, je zadevalo približno 2 870 kmetov in 94 280 hektarjev površin ter je prenehalo veljati 31. decembra 2018.

(3)

Belgija je Komisiji 21. decembra 2018 predložila zahtevek za novo odstopanje na podlagi tretjega pododstavka točke 2 Priloge III k Direktivi 91/676/EGS v zvezi z regijo Flandrija.

(4)

Zahtevano odstopanje zadeva namero Belgije, da na določenih kmetijskih gospodarstvih v Flandriji dovoli vnos v tla do 250 kg dušika letno iz gnoja pašne živine in obdelanega gnoja na hektar na poljinah, na katerih se gojijo trava, trava, pomešana z deteljo, koruza, podsejana s travo, in trava za košnjo ali rž za žetev, ki ji sledi koruza, ter do 200 kg dušika letno iz živinskega gnoja in obdelanega gnoja na hektar na poljinah, na katerih se goji ozimna pšenica ali tritikala, ki ji sledijo vmesni posevki in pesa.

(5)

Glede na informacije, ki jih je Belgija zagotovila v okviru odstopanja, odobrenega z Izvedbenim sklepom (EU) 2015/1499, odstopanje ni povzročilo poslabšanja kakovosti vode. Poročilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o izvajanju Direktive 91/676/EGS za obdobje 2012–2015 (3) kaže, da je bila v regiji Flandrija na približno 81 % postaj za spremljanje podzemne vode izmerjena povprečna koncentracija nitratov pod 50 mg/l, na 63 % postaj za spremljanje podzemne vode pa je bila izmerjena povprečna koncentracija nitratov pod 25 mg/l. Podatki spremljanja so pokazali, da se koncentracija nitratov v podzemni vodi v primerjavi s prejšnjim obdobjem poročanja (2008–2011) zmanjšuje. Kar zadeva površinsko vodo, je bila na 95 % postaj za spremljanje izmerjena povprečna koncentracija nitratov pod 50 mg/l, na 75 % postaj za spremljanje pa je bila izmerjena povprečna koncentracija nitratov pod 25 mg/l. Na večini točk za spremljanje v površinskih vodah se je pokazalo, da se koncentracija nitratov zmanjšuje. V obdobju poročanja 2012–2015 je bilo približno 76 % rek uvrščenih med evtrofne ali hipertrofne vode, kar je podobno kot v prejšnjem obdobju poročanja (2008–2011).

(6)

Novejši podatki, ki jih je Belgija predložila za regijo Flandrija, kažejo, da se kakovost podzemnih in površinskih voda v Flandriji, kar zadeva onesnaženje z nitrati, od leta 2015 ni izboljšala.

(7)

Flandrija namerava v okviru akcijskega programa za obdobje 2019–2022 za vsa povodja doseči naslednja cilja glede kakovosti vode. Če je povprečna koncentracija nitratov v površinskih vodah višja od ciljne ravni 20 mg/liter, bi bilo treba razliko do navedene ciljne ravni zmanjšati za 4 mg/liter. Kar zadeva plitvo podzemno vodo, ki se počasneje obnavlja, je treba koncentracijo nitratov na splošno zmanjšati za vsaj 3 mg/liter v vseh povodjih, v katerih povprečna koncentracija nitratov presega 50 mg/liter ali je med 40 in 50 mg/liter ter se povečuje.

(8)

Da bi Flandrija dosegla ta cilja, je uvedla okrepljen akcijski program za obdobje 2019–2022. Konec leta 2020 je predviden pregled določitve vrst območij, kjer so vzpostavljeni okrepljeni ukrepi, na podlagi rezultatov spremljanja kakovosti površinske vode pozimi 2018/2019 in 2019/2020 ter kakovosti podzemne vode v letih 2018 in 2019. Zakonodaja za prenos Direktive 91/676/EGS za regijo Flandrija – „Odredba o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov“ (4) (v nadaljnjem besedilu: odredba o gnoju) – je bila spremenjena dne 24. maja 2019 v skladu z akcijskim programom za obdobje 2019–2022 in se uporablja v povezavi s tem sklepom.

(9)

Odredba o gnoju se uporablja na celotnem ozemlju regije Flandrija.

(10)

Odredba o gnoju vključuje omejitve vnosa dušika in fosforja v tla.

(11)

Trdne frakcije, ki nastanejo z obdelavo gnoja, bi bilo treba dobaviti odobrenim obratom, kjer se reciklirajo, s čimer se zmanjšajo vonjave in druge emisije, izboljšajo agronomske in higienske lastnosti, olajša ravnanje z njimi ter poveča izkoristek dušika in fosfata.

(12)

Spremni dokumenti, ki jih je Belgija predložila v zvezi z regijo Flandrija, kažejo, da je predlagana količina 250 oziroma 200 kg dušika iz živinskega gnoja na hektar letno upravičena na podlagi objektivnih meril, kot so dolga rastna doba in posevki, ki sprejmejo veliko dušika.

(13)

Najnovejši podatki, ki jih je Belgija predložila za Flandrijo za obdobje 2015–2017, kažejo, da se je število prašičev zmanjšalo za 4,7 %. Število perutnine se je v obdobju 2014–2017 povečalo za 14,3 %. Število glav goveda je ostalo nespremenjeno. Da uporaba zahtevanega odstopanja ne bi povzročila povečane reje živine, bodo pristojni organi omejili število glav živine na posamezni kmetiji (pravice do emisije hranil) v regiji Flandrija v skladu z določbami iz odredbe o gnoju.

(14)

Podatki, ki jih je Belgija sporočila v zvezi z regijo Flandrija za obdobje 2012–2015, so pokazali, da se je uporaba dušika iz živinskega gnoja v obdobju 2012–2014 v primerjavi z obdobjem 2004–2007 zmanjšala za 4,9 %. Najnovejši razpoložljivi podatki za leta 2015, 2016 in 2017 kažejo, da se je uporaba dušika iz živinskega gnoja v obdobju 2014–2017 zmanjšala še za 4,0 %, in sicer na 90,6 tisoč ton leta 2017. V obdobju poročanja 2012–2015 je bila uporaba mineralnega dušika podobna kot v obdobju 2008–2011. Najnovejši razpoložljivi podatki za leta 2015, 2016 in 2017 kažejo, da se je uporaba mineralnega dušika povečala na 48,6 tisoč ton leta 2017, kar je 21 % več kot leta 2014.

(15)

Na poljinah s tlemi z majhno razpoložljivostjo fosforja (razred I) in tlemi znotraj ciljnega območja (razred II) bo morda treba uporabiti dodatne fosfate iz kemičnih gnojil. Taka gnojila se ne bi smela uporabljati na poljinah s tlemi z zmerno razpoložljivostjo fosforja (razred III) in tlemi z veliko razpoložljivostjo fosforja (razred IV).

(16)

Flandrija ima gosto mrežo postaj za spremljanje kakovosti vode. Ta mreža se lahko uporablja namesto sedanje mreže za spremljanje odstopanj, omogočati pa bi morala opazovanje uspešnosti kmetij, ki jim je bilo izdano dovoljenje v skladu z odstopanjem, ki ga je zahtevala Belgija, v primerjavi s kmetijami, ki jim tako dovoljenje ni bilo izdano, in spremljanje, ali so cilji Direktive 91/676/EGS doseženi. Da bi se umeril in potrdil model emisij hranil, bi bilo treba izvesti dodatne raziskave za boljše razumevanje povezave med izgubo nitratov na ravni poljin ter koncentracijo nitratov v površinskih in podzemnih vodah na ravni povodij.

(17)

Po pregledu zahtevka se lahko sklene, da predlagani količini 250 oziroma 200 kg dušika iz gnoja pašne živine in obdelanega gnoja letno na hektar ne bosta vplivali na doseganje ciljev iz Direktive 91/676/EGS ob upoštevanju nekaterih strogih pogojev, ki bi se morali uporabljati poleg okrepljenih ukrepov, sprejetih v akcijskem programu za obdobje 2019–2022.

(18)

Direktiva 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta (5) določa splošna pravila za vzpostavitev infrastrukture za prostorske informacije v Uniji za namene okoljskih politik Unije ter politik ali dejavnosti, ki lahko vplivajo na okolje. Kjer je primerno, bi morale biti prostorske informacije, zbrane v okviru tega sklepa, skladne z določbami navedene direktive. Da bi se zmanjšalo upravno breme in izboljšala skladnost podatkov, bi morala Belgija pri zbiranju potrebnih podatkov na podlagi tega sklepa po potrebi uporabiti informacije, pridobljene v okviru integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, vzpostavljenega na podlagi poglavja II naslova V Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (6).

(19)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Odbora za nitrate, ki je bil ustanovljen v skladu s členom 9 Direktive 91/676/EGS –

(a)

„kmetije“ pomenijo kmetijska gospodarstva, na katerih se redi živina ali ne;

(b)

„poljina“ pomeni posamezno polje ali skupino polj, ki so enotna glede posevkov, tipa tal in praks gnojenja;

(c)

„travišče“ pomeni trajno ali začasno travišče (začasno travišče običajno leži manj kot štiri leta);

(d)

„posevki z visoko porabo dušika in dolgo rastno sezono“ pomenijo kar koli od naslednjega:

(e)

„pašna živina“ pomeni govedo (razen telet, rejenih za meso), ovce, koze in konje;

(f)

„obdelava gnoja“ pomeni predelavo gnoja na dve frakciji, in sicer na trdno in tekočo, ki se uporablja za izboljšanje gnojenja zemljišč ter povečanje izkoristka dušika in fosforja;

(g)

„obdelan gnoj“ pomeni tekočo frakcijo, ki nastane pri obdelavi gnoja;

(h)

„odplaka z nizko vsebnostjo dušika in fosfata“ pomeni obdelan gnoj z največjo vsebnostjo dušika 1 kg na tono odplake in z največjo vsebnostjo fosfata 1 kg na tono odplake;

(i)

„profil tal“ pomeni plast do globine 0,90 m pod površjem, razen če je povprečna najvišja raven podzemne vode plitvejša; v tem primeru ta plast sega v globino povprečne najvišje ravni podzemne vode.

(j)

„načrt gnojenja“ pomeni predhoden izračun v zvezi z načrtovano uporabo in razpoložljivostjo hranil;

(k)

„bilanca gnojenja“ pomeni bilanco hranil na podlagi dejanske porabe in vnosa hranil.

(a)

zemljevide, ki prikazujejo delež kmetij, delež živine, delež kmetijskih površin in lokalno rabo zemljišč, pa tudi podatke o kolobarjenju in kmetijskih praksah na kmetijah, ki jim je bilo izdano dovoljenje v skladu s členom 5, iz člena 10(1);

(b)

rezultate spremljanja vode, vključno z informacijami o smernicah o kakovosti vode za podzemne in površinske vode ter vode, ki se izlivajo v Severno morje, pa tudi vplivu odstopanja na kakovost vode iz člena 10(3);

(c)

oceno ostankov nitratov v profilu tal jeseni za poljine, za katere je bilo izdano dovoljenje v skladu s členom 5, ter primerjavo s podatki in trendi o ostankih nitratov na poljinah, za katera tako dovoljenje ni bilo izdano, za enaka kolobarjenja. Poljine, za katere ni bilo izdano dovoljenje v skladu s členom 5, bi morale vključevati poljine na kmetijah, ki jim je bilo izdano tako dovoljenje, in poljine na drugih kmetijah;

(d)

oceno stanja dušika v tleh za poljine, za katere je bilo izdano dovoljenje v skladu s členom 5, in poljine, za katere tako dovoljenje ni bilo izdano;

(e)

informacije o koncentraciji nitratov in fosforja v vodi, ki izteka iz območja korenin, iz člena 10(5);

(f)

podatke, zbrane o lokalni rabi zemljišč, kolobarjenju, kmetijskih praksah, uporabi hranil in proizvodnji gnoja ter rezultate modelno zasnovanih izračunov obsega izgub nitratov in fosforja na kmetijah, ki jim je bilo izdano dovoljenje v skladu s členom 5, iz člena 10(6);

(g)

oceno izvajanja pogojev za izdajo dovoljenja na podlagi nadzora na ravni kmetij in poljin ter nadzora nad prevozom gnoja in informacije o kmetijah, ki pogojev ne izpolnjujejo, na podlagi rezultatov upravnega nadzora in inšpekcijskih pregledov;

(h)

informacije o obdelavi gnoja, vključno z dodatno predelavo in uporabo trdnih frakcij, ter podrobne podatke o značilnostih sistemov obdelave, njihovi učinkovitosti in sestavi obdelanega gnoja;

(i)

informacije o številu kmetij, ki jim je bilo izdano dovoljenje v skladu s členom 5, in poljin, na katere se vnašajo obdelani gnoj in odplake z nizko vsebnostjo dušika in fosfata, pa tudi količini tega gnoja in odplak;

(j)

metodologije za oceno sestave obdelanega gnoja, razlik v sestavi in učinkovitosti obdelave za vsako kmetijo, ki ji je bilo izdano dovoljenje v skladu s členom 5, iz člena 6(3);

(k)

popis obratov za obdelavo gnoja iz člena 6(5);

(l)

povzetek in oceno podatkov, pridobljenih pri spremljanju, specifičnem za območje, iz člena 10(5);

(m)

podatke o spreminjanju števila glav živine za vsako kategorijo živine v regiji Flandrija in na kmetijah, ki jim je bilo izdano dovoljenje v skladu s členom 5.

(1)

Direktiva 92/65/EGS določa zahteve v zvezi z zdravjem živali, ki urejajo trgovino z nekaterimi živalmi znotraj Unije in njihov uvoz v Unijo. Člen 10 navedene direktive določa, da so zdravstvene zahteve za trgovanje s psi, mačkami in belimi dihurji navedene v členu 6 in, kjer je primerno, v členu 7 Uredbe (EU) št. 576/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (2).

(2)

Uredba (EU) št. 576/2013 določa, da morajo psi, mačke ali beli dihurji, kadar je njihovo število med posameznim netrgovskim premikom večje od pet, izpolnjevati zahteve glede zdravja živali iz Direktive 92/65/EGS za zadevne vrste, razen za nekatere kategorije živali, za katere je v členu 5(2) navedene uredbe določeno odstopanje pod nekaterimi pogoji.

(3)

Komisija je po obveznem pregledu Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1152/2011 (3) sprejela Delegirano uredbo (EU) 2018/772 (4), ki med drugim določa pravila za kategorizacijo držav članic ali njihovih delov glede na njihovo upravičenost do uporabe preventivnih zdravstvenih ukrepov za nadzor okužbe z Echinococcus multilocularis pri psih. Delegirana uredba (EU) 2018/772 razveljavlja Delegirano uredbo (EU) št. 1152/2011 z učinkom od 1. julija 2018.

(4)

Seznam držav članic, ki izpolnjujejo pravila za kategorizacijo iz Delegirane uredbe (EU) 2018/772 za celotno ozemlje države ali dele ozemlja države, je določen v Prilogi k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2018/878 (5).

(5)

Zato je v vzorcu veterinarskega spričevala primerno nadomestiti sklicevanja na Delegirano uredbo (EU) št. 1152/2011 s sklicevanji na Delegirano uredbo (EU) 2018/772 in Izvedbeno uredbo (EU) 2018/878.

(6)

Del 1 Priloge E k Direktivi 92/65/EGS bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(7)

Da bi se izognili oviranju trgovine s psi, mačkami ali belimi dihurji je treba določiti prehodno obdobje do 31. decembra 2019, da se pod določenimi pogoji omogoči uporaba vzorcev veterinarskih spričeval, izdanih v skladu z Direktivo 92/65/EGS, kakor je bila spremenjena z Izvedbenim sklepom Komisije 2013/518/EU (6).

(8)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –