1.   Takoj ko je to mogoče, v vsakem primeru pa do 5. januarja 2020, vsaka država članica imenuje nacionalni vladni ali regulativni organ za svoj pristojni organ. Pristojni organi so odgovorni za izvajanje nalog, opredeljenih v tej uredbi, in v ta namen sodelujejo med seboj. Dokler ni imenovan pristojni organ, nacionalni subjekti, pristojni za zanesljivost oskrbe z električno energijo, opravljajo naloge pristojnega organa v skladu s to uredbo, kakor je ustrezno.

2.   Države članice Komisiji in usklajevalni skupini za električno energijo brez odlašanja priglasijo in objavijo ime in kontaktne podatke svojih pristojnih organov, imenovanih v skladu z odstavkom 1, ter vse morebitne spremembe njihovih imen ali kontaktnih podatkov.

3.   Države članice lahko pristojnemu organu dovolijo, da operativne naloge v zvezi z načrtovanjem pripravljenosti na tveganja in obvladovanjem tveganja iz te uredbe prenese na druge organe. Prenesene naloge se izvajajo pod nadzorom pristojnega organa in se podrobno določijo v načrtu pripravljenosti na tveganja v skladu s točko (b) člena 11(1).

1.   Do 5. januarja 2020 ENTSO- za električno energijo predloži ACER predlog metodologije za opredelitev najpomembnejših regionalnih scenarijev za krize pri oskrbi z električno energijo.

2.   S predlagano metodologijo se opredelijo scenariji za krize pri oskrbi z električno energijo v zvezi z zadostnostjo in sigurnostjo sistema ter zadostnostjo preskrbe z gorivom na podlagi vsaj naslednjih tveganj:

3.   Predlagana metodologija vključuje vsaj naslednje elemente:

4.   Ob upoštevanju tveganj motenj oskrbe s plinom v okviru opredeljevanja tveganj na podlagi točke (c) odstavka 2 tega člena ENTSO za električno energijo uporabi scenarije motenj pri oskrbi z zemeljskim plinom in v infrastrukturi, ki jih je pripravil ENTSO-P na podlagi člena 7 Uredbe (EU) 2017/1938.

5.   ENTSO za električno energijo pred predložitvijo predlagane metodologije ACER organizira posvetovanje, ki vključuje vsaj regionalne koordinacijske centre, industrijske in potrošniške organizacije, proizvajalce ali njihova trgovska združenja, operaterje prenosnih sistemov in zadevne operaterje distribucijskih sistemov, pristojne organe, regulativne organe in druge ustrezne nacionalne organe. ENTSO za električno energijo ustrezno upošteva rezultate posvetovanj in jih predloži skupaj s predlagano metodologijo na sestanku usklajevalne skupine za električno energijo.

6.   ACER v dveh mesecih po prejemu predlagane metodologije in po posvetovanju s usklajevalno skupino za električno energijo v sestavi le predstavnikov držav članic predlog odobri ali ga spremeni. ENTSO za električno energijo in ACER končno različico metodologije objavita na svojih spletnih mestih.

7.   ENTSO za električno energijo redno posodablja in izboljšuje metodologijo v skladu z odstavki 1 do 6, kadar se pojavijo pomembne nove informacije. Usklajevalna skupina za električno energijo v sestavi le predstavnikov držav članic lahko priporoči takšne posodobitve in izboljšave, ACER ali Komisija pa jih lahko zahteva na podlagi ustrezne utemeljitve. ENTSO za električno energijo šestih mesecih po prejemu zahteve ACER predloži osnutek predlaganih sprememb. ACER v dveh mesecih po prejemu takšnega osnutka in po posvetovanju z usklajevalno skupino za električno energijo v sestavi le predstavnikov držav članic odobri ali spremeni predlagane spremembe. ENTSO za električno energijo in ACER objavita končno različico posodobljene metodologije na svojih spletnih mestih.

1.   ENTSO za električno energijo v šestih mesecih po odobritvi metodologije iz člena 5(6) na podlagi te metodologije in v tesnem sodelovanju z usklajevalno skupino za električno energijo, regionalnimi koordinacijskimi centri, pristojnimi organi in regulativnimi organi opredeli najpomembnejše scenarije za krize pri oskrbi z električno energijo za vsako regijo. Naloge v zvezi z opredelitvijo regionalnih scenarijev za krize pri oskrbi z električno energijo lahko prenese na regionalne koordinacijske centre.

2.   ENTSO za električno energijo regionalne scenarije za krize pri oskrbi z električno energijo predloži ustreznim operaterjem prenosnih sistemov, regionalnim koordinacijskim centrom, pristojnim organom in regulativnim organom ter usklajevalni skupini za električno energijo. Usklajevalna skupina za električno energijo lahko predlaga spremembe.

3.   ENTSO za električno energijo posodobi regionalne scenarije za krize pri oskrbi z električno energijo vsaka štiri leta, razen če okoliščine zahtevajo pogostejše posodobitve.

1.   Pristojni organ v štirih mesecih po opredelitvi regionalnih scenarijev za krize pri oskrbi z električno energijo v skladu s členom 6(1) opredeli najpomembnejše nacionalne scenarije za krize pri oskrbi z električno energijo.

2.   Pristojni organ se pri opredelitvi nacionalnih scenarijev za krize pri oskrbi z električno energijo posvetuje z operaterji prenosnih sistemov, operaterji distribucijskih sistemov, ki se mu zdijo pomembni, ustreznimi proizvajalci ali njihovimi trgovskimi združenji in regulativnim organom, kadar ta ni pristojni organ.

3.   Nacionalni scenariji za krize pri oskrbi z električno energijo se opredelijo na podlagi najmanj tistih tveganj, ki so navedena v členu 5(2), in so skladni z regionalnimi scenariji za krize pri oskrbi z električno energijo, opredeljenimi v skladu s členom 6(1). Države članice posodobijo nacionalne scenarije za krize pri oskrbi z električno energijo vsaka štiri leta, razen če okoliščine zahtevajo pogostejše posodobitve.

4.   Države članice v štirih mesecih po opredelitvi regionalnih scenarijev za krize pri oskrbi z električno energijo v skladu s členom 6(1) obvestijo usklajevalno skupino za električno energijo in Komisijo o svoji oceni tveganj v zvezi z lastništvom infrastrukture, pomembne za zanesljivost oskrbe z električno energijo, ter vseh sprejetih ukrepih za preprečevanje ali ublažitev takih tveganj, pri čemer navedejo, zakaj so taki ukrepi po njihovem mnenju potrebni in sorazmerni.

1.   ENTSO za električno energijo do 5. januarja 2020 ACER predloži predlog metodologije za ocenjevanje sezonske in kratkoročne zadostnosti, in sicer mesečne zadostnosti ter zadostnosti za en teden vnaprej do vsaj za en dan vnaprej, kar zajema vsaj naslednje:

2.   Metodologija iz odstavka 1 zagotavlja verjetnostni pristop, vključno z več scenariji, ter upošteva nacionalno in regionalno raven ter raven Unije, vključno z ravnjo medsebojne povezanosti med državami članicami in, kolikor je mogoče, tretjimi državami na sinhronem območju Unije. V okviru metodologije se upoštevajo posebnosti energetskega sektorja posameznih držav članic, vključno s specifičnimi vremenskimi razmerami in zunanjimi okoliščinami.

3.   ENTSO za električno energijo pred predložitvijo predlagane metodologije organizira posvetovanje, ki vključuje vsaj regionalne koordinacijske centre, industrijske in potrošniške organizacije, proizvajalce ali njihova trgovska združenja, operaterje prenosnih sistemov, zadevne operaterje distribucijskih sistemov, pristojne organe, regulativne organe in druge zadevne nacionalne organe. ENTSO za električno energijo ustrezno upošteva rezultate posvetovanj in jih skupaj s predlagano metodologijo predstavi na sestanku usklajevalne skupine za električno energijo.

4.   ACER v dveh mesecih po prejemu predlagane metodologije in po posvetovanju z usklajevalno skupino za električno energijo v sestavi le predstavnikov držav članic predlog odobri ali ga spremeni. ENTSO za električno energijo in ACER končno različico metodologije objavita na svojih spletnih mestih.

5.   ENTSO za električno energijo posodablja in izboljšuje metodologijo v skladu z odstavki 1 do 4, kadar se pojavijo pomembne nove informacije. Usklajevalna skupina za električno energijo v sestavi le predstavnikov držav članic lahko priporoči takšne posodobitve in izboljšave, ACER ali Komisija pa jih lahko zahteva na podlagi ustrezne utemeljitve. ENTSO za električno energijo v šestih mesecih po prejemu zahteve ACER predloži osnutek predlaganih sprememb. ACER v dveh mesecih po prejemu takšnega osnutka in po posvetovanju z usklajevalno skupino za električno energijo v sestavi le predstavnikov držav članic odobri ali spremeni predlagane spremembe. ENTSO za električno energijo in ACER končno različico posodobljene metodologije objavita na svojih spletnih mestih.

1.   Vse kratkoročne ocene zadostnosti, ki se izvajajo na nacionalni ali regionalni ravni ali na ravni Unije, se izvedejo v skladu z metodologijo, pripravljeno v skladu s členom 8.

2.   ENTSO za električno energijo izvede sezonske ocene zadostnosti v skladu z metodologijo, pripravljeno na podlagi člena 8. Rezultate objavi vsako leto do 1. decembra za zimsko oceno zadostnosti in do 1. junija za poletno oceno zadostnosti. Naloge v zvezi s pripravo ocen zadostnosti lahko prenese na regionalne koordinacijske centre. Oceno zadostnosti predstavi na sestanku usklajevalne skupine za električno energijo, ki lahko, kjer je to primerno, poda priporočila.

3.   Vsak regionalni koordinacijski center izvaja ocenjevanja zadostnosti za en teden vnaprej do vsaj za en dan vnaprej v skladu z Uredbo (EU) 2017/1485, na podlagi metodologije, sprejete na podlagi člena 8 te uredbe.

1.   Na podlagi regionalnih in nacionalnih scenarijev za krize pri oskrbi z električno energijo, opredeljenih na podlagi členov 6 in 7, pristojni organ vsake države članice pripravi načrt pripravljenosti na tveganja po posvetovanju z operaterji distribucijskih sistemov, ki se mu zdijo pomembni, operaterji prenosnih sistemov, zadevnimi proizvajalci ali njihovimi trgovskimi združenji, elektroenergetskimi podjetji in podjetji plinskega gospodarstva, organizacijami, ki zastopajo interese industrijskih in neindustrijskih odjemalcev električne energije, ter regulativnim organom, kadar ta ni pristojni organ.

2.   Načrt pripravljenosti na tveganja je sestavljen iz nacionalnih, regionalnih in – kadar je primerno – dvostranskih ukrepov, kot je določeno v členih 11 in 12. V skladu s členom 16 morajo biti vsi načrtovani ali sprejeti ukrepi za preprečevanje in ublažitev kriz pri oskrbi z električno energijo ter pripravo nanje popolnoma skladni s pravili o notranjem trgu električne energije in obratovanju sistema. Ti ukrepi morajo biti jasno opredeljeni, pregledni, sorazmerni in nediskriminatorni.

3.   Načrt pripravljenosti na tveganja se pripravi v skladu s členoma 11 in 12 ter predlogo iz Priloge. Države članice lahko v načrt pripravljenosti na tveganja po potrebi vključijo dodatne informacije.

4.   Da bi zagotovili skladnost načrtov pripravljenosti na tveganja, pristojni organi pred sprejetjem teh načrtov pristojnim organom zadevnih držav članic v regiji v posvetovanje predložijo osnutke načrtov, kadar te niso v isti regiji, pa pristojnim organom neposredno povezanih držav članic in usklajevalni skupini za električno energijo.

5.   V šestih mesecih po prejemu osnutkov načrtov pripravljenosti na tveganja lahko pristojni organi iz odstavka 4 in usklajevalna skupina za električno energijo izdajo priporočila v zvezi z osnutki načrtov, predloženimi na podlagi odstavka 4.

6.   V devetih mesecih po predložitvi svojih osnutkov načrtov zadevni pristojni organi sprejmejo svoje načrte pripravljenosti na tveganja, pri čemer upoštevajo rezultate posvetovanja iz odstavka 4 in priporočila, izdana na podlagi odstavka 5. O sprejetih načrtih pripravljenosti na tveganja brez odlašanja uradno obvestijo Komisijo.

7.   Pristojni organi in Komisija načrte pripravljenosti na tveganja objavijo na svojih spletnih mestih, pri čemer zagotovijo zaupnost občutljivih podatkov, zlasti podatkov o ukrepih za preprečevanje ali ublažitev posledic zlonamernih napadov. Zaupnost občutljivih informacij se varuje na podlagi načel, določenih na podlagi člena 19.

8.   Pristojni organi sprejmejo in objavijo svoje prve načrte pripravljenosti na tveganja do 5. januarja 2022. Svoje načrte posodobijo vsaka štiri leta, razen če okoliščine zahtevajo pogostejše posodobitve.

1.   Načrt pripravljenosti na tveganja vsake države članice določa vse načrtovane ali sprejete nacionalne ukrepe za preprečevanje in ublažitev kriz pri oskrbi z električno energijo ter pripravo nanje, kot so opredeljeni na podlagi členov 6 in 7. In sicer vsaj:

2.   Nacionalni ukrepi v celoti upoštevajo regionalne in – kadar je primerno – dvostranske ukrepe, dogovorjene na podlagi člena 12, in ne smejo ogroziti obratovalne sigurnosti ali varnosti prenosnega sistema ali zanesljivosti oskrbe z električno energijo v drugih državah članicah.

1.   Poleg nacionalnih ukrepov iz člena 11 načrt pripravljenosti na tveganja vsake države članice vključuje regionalne in po potrebi dvostranske ukrepe za zagotovitev ustreznega preprečevanja ali obvladovanja kriz pri oskrbi z električno energijo s čezmejnim učinkom. O regionalnih ukrepih v zadevni regiji se dogovorijo države članice, ki so tehnično spodobne zagotoviti medsebojno pomoč v skladu s členom 15. V ta namen lahko države članice ustanovijo tudi podskupine v regiji. O dvostranskih ukrepih se dogovorijo države članice, ki so neposredno povezane, vendar niso v isti regiji. Države članice zagotovijo skladnost med regionalnimi in dvostranskimi ukrepi. Regionalni in dvostranski ukrepi vključujejo vsaj:

2.   Zadevne države članice se o regionalnih in dvostranskih ukrepih, ki se vključijo v načrt pripravljenosti na tveganja, dogovorijo po posvetovanju z ustreznimi regionalnimi koordinacijskimi centri. Komisija ima lahko podporno vlogo pri pripravi dogovora o regionalnih in dvostranskih ukrepih. Komisija lahko ACER in ENTSO za električno energijo zaprosi, naj državam članicam zagotovita tehnično pomoč, da bi lažje dosegle tak dogovor. Pristojni organi vsaj osem mesecev pred iztekom roka za sprejetje in posodobitev načrta pripravljenosti na tveganja poročajo usklajevalni skupini za električno energijo o doseženih dogovorih. Če države članice ne morejo doseči dogovora, zadevni pristojni organi Komisijo obvestijo o razlogih za nesoglasje. V takem primeru Komisija predlaga ukrepe, vključno z mehanizmom sodelovanja za sklenitev dogovora o regionalnih in dvostranskih ukrepih.

3.   Pristojni organi držav članic iz vsake regije v sodelovanju z zadevnimi deležniki redno preskušajo učinkovitost postopkov, predvidenih v načrtih pripravljenosti na tveganja za preprečevanje kriz pri oskrbi z električno energijo, vključno z mehanizmi iz točke (b) odstavka 1, in vsaki dve leti izvedejo simulacijo krize pri oskrbi z električno energijo, s katero preskušajo navedene mehanizme.

1.   Komisija v štirih mesecih od uradne obvestitve o načrtu pripravljenosti na tveganja, ki ga je sprejel pristojni organ, oceni načrt in pri tem ustrezno upošteva stališča usklajevalne skupine za električno energijo.

2.   Komisija po posvetovanju z usklajevalno skupino za električno energijo izda nezavezujoče mnenje s podrobnimi razlogi in ga predloži pristojnemu organu s priporočilom, naj pregleda svoj načrt pripravljenosti na tveganja, če ta načrt:

3.   V treh mesecih po prejemu mnenja Komisije iz odstavka 2 zadevni pristojni organ v celoti upošteva priporočilo Komisije in spremenjeni načrt pripravljenosti na tveganja priglasi Komisiji ali Komisijo obvesti o razlogih, zaradi katerih ugovarja priporočilu.

4.   Če pristojni organ ugovarja priporočilu Komisije, lahko slednja v štirih mesecih po prejemu uradnega obvestila o razlogih za ugovor pristojnega organa umakne svoje priporočilo ali skliče sestanek s pristojnim organom in – če meni, da je to potrebno – z usklajevalno skupino za električno energijo, da bi ocenili zadevo. Komisija predloži podrobno obrazložitev za vsako zahtevano spremembo načrta pripravljenosti na tveganja. Kadar je končno stališče pristojnega organa drugačno od podrobne obrazložitve Komisije, ta pristojni organ v dveh mesecih po prejemu te podrobne obrazložitve Komisiji predloži razloge za svoje stališče.

1.   Kadar ocena sezonske zadostnosti ali drug kvalificiran vir zagotovi konkretne, resne in zanesljive informacije, da lahko v državi članici nastopi kriza pri oskrbi z električno energijo, pristojni organ te države članice brez nepotrebnega odlašanja izda zgodnje opozorilo Komisiji, pristojnim organom držav članic v isti regiji in, kadar niso v isti regiji, pristojnim organom neposredno povezanih držav članic. Zadevni pristojni organ zagotovi tudi informacije o vzrokih morebitne krize pri oskrbi z električno energijo, načrtovanih ali sprejetih ukrepih za preprečitev tovrstne krize in morebitni potrebi po pomoči iz drugih držav članic. Te informacije vključujejo možne učinke ukrepov na notranji trg električne energije. Komisija te informacije posreduje usklajevalni skupini za električno energijo.

2.   Pristojni organ v primeru krize pri oskrbi z električno energijo po posvetovanju z zadevnim operaterjem prenosnega sistema razglasi krizo pri oskrbi z električno energijo ter brez nepotrebnega odlašanja obvesti pristojne organe držav članic v isti regiji, kadar niso v isti regiji, pa pristojne organe neposredno povezanih držav članic, in Komisijo. To obvestilo vključuje vzroke za poslabšanje razmer na področju oskrbe z električno energijo, razloge za razglasitev krize pri oskrbi z električno energijo, načrtovane ali sprejete ukrepe za njeno ublažitev ter morebitno potrebo po pomoči iz drugih držav članic.

3.   V primerih, ko menijo, da so informacije, posredovane na podlagi odstavka 1 ali 2, nezadostne, lahko Komisija, usklajevalna skupina za električno energijo ali pristojni organi držav članic v isti regiji, kadar niso v isti regiji, pa pristojni organi neposredno povezanih držav članic, od zadevne države članice zahtevajo, da posreduje dodatne informacije.

4.   Kadar pristojni organ izda zgodnje opozorilo ali razglasi krizo pri oskrbi z električno energijo, se v največji možni meri izvedejo ukrepi, ki jih določa načrt pripravljenosti na tveganja.

1.   Države članice ravnajo in sodelujejo v duhu solidarnosti, da bi preprečile ali obvladovale krize pri oskrbi z električno energijo.

2.   Kadar imajo potrebne tehnične možnosti, si države članice zagotavljajo medsebojno pomoč z regionalnimi ali dvostranskimi ukrepi, dogovorjenimi na podlagi tega člena in člena 12, preden se zagotovi ta pomoč. V ta namen in zaradi zaščite javne in osebne varnosti se države članice dogovorijo o regionalnih ali dvostranskih ukrepih po lastni izbiri, da bi električno energijo dobavljale na usklajen način.

3.   Države članice se dogovorijo o potrebnih tehničnih, pravnih in finančnih ureditvah za izvajanje regionalnih ali dvostranskih ukrepov, preden se ponudi pomoč. Pri takih ureditvah se med drugim določijo največja količina električne energije, ki se dobavi na regionalni ali dvostranski ravni, sprožilec za pomoč in za prekinitev pomoči, način, na katerega se električna energija dobavi, ter določbe o pravičnem nadomestilu med državami članicami v skladu z odstavki 4, 5 in 6.

4.   Pomoč je odvisna od predhodnega dogovora med zadevnimi državami članicami o pravičnem nadomestilu, ki zajema vsaj:

5.   Pravično nadomestilo iz odstavka 4 med drugim vključuje vse razumne stroške, ki jih ima država članica, ki zagotavlja pomoč, zaradi obveznosti plačila nadomestila na podlagi temeljnih pravic, ki jih zagotavlja pravo Unije, in na podlagi veljavnih mednarodnih obveznosti pri izvajanju določb o pomoči iz te uredbe, pa tudi nadaljnje razumne stroške, ki nastanejo zaradi plačila nadomestil v skladu z nacionalnimi predpisi o nadomestilih.

6.   Država članica, ki zaprosi za pomoč, takoj plača pravično nadomestilo ali zagotovi njegovo takojšnje plačilo državi članici, ki zagotavlja pomoč.

7.   Komisija do 5. januarja 2020 in po posvetovanju z usklajevalno skupino za električno energijo in ACER zagotovi pravno nezavezujoče smernice glede ključnih elementov pravičnega nadomestila iz odstavkov 3 do 6 ter drugih ključnih elementov tehničnih, pravnih in finančnih ureditev iz odstavka 3 ter splošnih načel medsebojne pomoči iz odstavka 2.

8.   Če nastopi kriza pri oskrbi z električno energijo in se države članice še niso dogovorile o regionalnih ali dvostranskih ukrepih ter tehničnih, pravnih in finančnih ureditvah na podlagi tega člena, se države članice dogovorijo o ad hoc ukrepih in ureditvah za uporabo tega člena, tudi glede pravičnega nadomestila v skladu z odstavki 4, 5 in 6. Kadar država članica zaprosi za pomoč pred dogovorom o takšnih začasnih ukrepih in ureditvah, se pred prejemom pomoči zaveže, da bo plačala pravično nadomestilo v skladu z odstavki 4, 5 in 6.

9.   Države članice zagotovijo, da se določbe o pomoči iz te uredbe izvajajo v skladu s Pogodbama, Listino Evropske unije o temeljnih pravicah in drugimi veljavnimi mednarodnimi obveznostmi. V ta namen sprejmejo potrebne ukrepe.

1.   Ukrepi, sprejeti za preprečevanje ali ublažitev kriz pri oskrbi z električno energijo, morajo biti skladni s pravili o notranjem trgu električne energije in obratovanju sistema.

2.   Netržni ukrepi se v krizi pri oskrbi z električno energijo aktivirajo le v skrajnem primeru, ko so bile izčrpane vse možnosti, ki jih ponuja trg, ali kadar je očitno, da tržni ukrepi sami ne zadostujejo za preprečitev nadaljnjega poslabšanja. Netržni ukrepi ne smejo neupravičeno izkrivljati konkurence in učinkovitega delovanja notranjega trga električne energije. Biti morajo potrebni, sorazmerni, nediskriminatorni in začasni. Pristojni organ obvesti ustrezne deležnike v svoji državi članici o uporabi netržnih ukrepov.

3.   Omejevanje transakcij, vključno z omejitvijo že dodeljene prenosne zmogljivosti med območji, omejitvijo zagotavljanja prenosne zmogljivosti med območji za dodeljevanje zmogljivosti ali omejitvijo izvajanja voznih redov, se lahko začne izvajati samo v skladu s členom 16(2) Uredbe (EU) 2019/943 in pravili, sprejetimi za izvajanje navedene določbe.

1.   Takoj ko je mogoče, v vsakem primeru pa tri mesece po koncu krize pri oskrbi z električno energijo pristojni organ države članice, ki je razglasila krizo pri oskrbi z električno energijo, usklajevalni skupini za električno energijo in Komisiji predloži poročilo o naknadnem vrednotenju, in sicer po posvetovanju z regulativnim organom, če ta ni pristojni organ.

2.   Poročilo o naknadnem vrednotenju vsebuje vsaj:

3.   V primerih, ko usklajevalna skupina za električno energijo in Komisija informacije v poročilu o naknadnem vrednotenju ocenita kot nezadostne, lahko od zadevnega pristojnega organa zahtevata, da posreduje dodatne informacije.

4.   Zadevni pristojni organ rezultate naknadnega vrednotenja predloži na sestanku usklajevalne skupini za električno energijo. Ti rezultati se odrazijo v posodobljenem načrtu pripravljenosti na tveganja.

1.   Poleg izvajanja drugih nalog, ki jih določa ta uredba, usklajevalna skupina za električno energijo opravi razprave v zvezi z:

2.   Usklajevalna skupina za električno energijo lahko državam članicam in ENTSO za električno energijo izda priporočila v zvezi z zadevami iz odstavka 1.

3.   ACER stalno spremlja zanesljivost ukrepov za oskrbo z električno energijo in redno poroča usklajevalni skupini za električno energijo.

4.   Komisija na podlagi izkušenj, pridobljenih pri uporabi te uredbe, do 1. septembra 2025 ovrednoti možne načine za izboljšanje zanesljivosti oskrbe z električno energijo na ravni Unije ter Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o uporabi te uredbe, po potrebi vključno z zakonodajnimi predlogi za spremembo te uredbe.

1.   Države članice in pristojni organi izvajajo postopke iz te uredbe v skladu z veljavnimi pravili, vključno z nacionalnimi predpisi, ki se nanašajo na ravnanje z zaupnimi informacijami in postopki. Če zaradi izvajanja navedenih pravil ne pride do razkritja informacij, med drugim kot del načrtov pripravljenosti na tveganja, lahko država članica ali organ predloži nezaupni povzetek teh informacij, oziroma to mora storiti, če prejme tako zahtevo.

2.   Komisija, ACER, usklajevalna skupina za električno energijo, ENTSO za električno energijo, države članice, pristojni organi, regulativni organi in drugi ustrezni organi, subjekti ali osebe, ki prejmejo zaupne informacije na podlagi te uredbe, zagotovijo zaupnost občutljivih informacij.

1.   S to uredbo se ustanovi Agencija Evropske unije za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER).

2.   Vloga ACER je na ravni Unije pomagati regulativnim organom iz člena 57 Direktive (EU) 2019/944 in člena 39 Direktive 2009/73/ES pri opravljanju regulativnih nalog, ki jih le-ti izvajajo v državah članicah, in po potrebi usklajevati njihovo ukrepanje ter posredovati v primeru sporov med njimi in jih reševati v skladu s členom 6(10) te uredbe. ACER tudi prispeva k vzpostavitvi visokokakovostne skupne regulativne in nadzorne prakse ter zagotavlja dosledno, učinkovito in uspešno uporabo prava Unije, da bi dosegli podnebne in energetske cilje Unije.

3.   ACER pri opravljanju svojih nalog deluje neodvisno, nepristransko in v interesu Unije. ACER odločitve sprejema samostojno in neodvisno od zasebnih interesov in interesov korporacij.

1.   ACER lahko na zahtevo Evropskega parlamenta, Sveta ali Komisije ali na lastno pobudo poda Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji mnenje ali priporočilo o vseh vprašanjih, ki se nanašajo na namen, za katerega je bila ustanovljena.

2.   Na zahtevo ACER regulativni organi, ENTSO za električno energijo, ENTSO za plin, regionalni koordinacijski centri, telo EU ODS, operaterji prenosnih sistemov ter imenovani upravljavci trga z električno energijo ACER zagotovijo vse potrebne informacije za namen izvajanja nalog ACER na podlagi te uredbe, razen če jih je ACER že zahteval in prejel.

Za namen zahtev za informacije iz prvega pododstavka je ACER pooblaščen, da izdaja odločitve. ACER v svojih odločitvah navede namen svoje zahteve, pravno podlago, na podlagi katere se zahtevajo informacije, ter rok za predložitev informacij. Ta rok mora biti sorazmeren z zahtevo.

ACER zaupne informacije, prejete na podlagi te uredbe, uporablja samo za izvajanje nalog, ki so mu dodeljene s to uredbo. ACER zagotovi primerno varstvo podatkov za informacije na podlagi člena 41.

1.   ACER posreduje Komisiji svoje mnenje o osnutku statuta, seznamu članov in osnutku poslovnika ENTSO za električno energijo v skladu s členom 29(2) Uredbe (EU) 2019/943, osnutku poslovnika ENTSO za plin v skladu s členom 5(2) Uredbe (ES) št. 715/2009 ter osnutku poslovnika telesa EU ODS v skladu s členom 53(3) Uredbe (EU) 2019/943.

2.   ACER spremlja izvajanje dejavnosti ENTSO za električno energijo v skladu s členom 32 Uredbe (EU) 2019/943 in ENTSO za plin v skladu s členom 9 Uredbe (ES) št. 715/2009 ter telesa EU ODS, kot je določeno v členu 55 Uredbe (EU) 2019/943.

3.   ACER lahko poda mnenje:

4.   ACER po potrebi in po tem, ko zahteva posodobitve osnutkov, ki jih predložijo operaterji prenosnih omrežij, odobri metodologijo glede uporabe prihodkov od dražb na podlagi člena 19(4) Uredbe (EU) 2019/943.

5.   ACER na podlagi dejanskega stanja predloži ustrezno utemeljeno mnenje in priporočila ENTSO za električno energijo, ENTSO za plin, Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji, kadar meni, da osnutek letnega delovnega programa ali osnutek razvojnega načrta omrežja za Unije, predložena v skladu z drugim pododstavkom člena 32(2) Uredbe (EU) 2019/943 in drugim pododstavkom člena 9(2) Uredbe (ES) št. 715/2009, ne prispevata k nediskriminaciji, učinkoviti konkurenci in učinkovitemu delovanju trga ali k zadostni ravni čezmejnega povezovanja, pri katerem lahko sodelujejo tretje strani, ali nista v skladu z ustreznimi določbami Uredbe (EU) 2019/943 in Direktive (EU) 2019/944 ali Uredbe (ES) št. 715/2009 in Direktive 2009/73/ES.

6.   Ustrezni regulativni organi se usklajujejo, da bi skupaj ugotovili, ali telo EU ODS, ENTSO za električno energijo ali regionalni koordinacijski centri ne izpolnjujejo svojih obveznosti iz prava Unije, ter sprejmejo ustrezne ukrepe v skladu s točko (c) člena 59(1) in točko (f) člena 62(1) Direktive (EU) 2019/944.

Na zahtevo enega ali več regulativnih organov ali na lastno pobudo ACER izda obrazloženo mnenje in priporočilo za ENTSO za električno energijo, telo EU ODS ali regionalne koordinacijske centre glede izpolnjevanja njihovih obveznosti.

7.   Kadar ACER v obrazloženem mnenju ugotovi primer neizpolnjevanja obveznosti s strani ENTSO za električno energijo, telesa EU ODS ali regionalnega koordinacijskega centra, se zadevni regulativni organi z usklajenimi odločitvami soglasno usklajeno odločijo o tem, ali gre dejansko za neizpolnjevanje ustreznih obveznosti, ter, po potrebi, katere ukrepe mora sprejeti ENTSO za električno energijo, telo EU ODS ali regionalni koordinacijski center odpravo tega neizpolnjevanja. Kadar se regulativni organi v štirih mesecih po datumu prejema obrazloženega mnenja ACER ne uspejo dogovoriti o takšnih usklajenih odločitvah soglasno, se zadeva na podlagi člena 6(10) predloži ACER v odločanje.

8.   Kadar neizpolnjevanje obveznosti s strani ENTSO za električno energijo, telesa EU ODS ali regionalnega koordinacijskega centra, ki je bilo ugotovljeno na podlagi odstavka 6 ali 7 tega člena, ni odpravljeno v treh mesecih, ali kadar regulativni organ v državi članici, kjer ima subjekt sedež, ni sprejel ukrepov za zagotovitev skladnosti, ACER regulativnemu organu izda priporočilo za ukrepanje v skladu s točko (c) člena 59(1) in točko (f) člena 62(1) Direktive (EU) 2019/944, da se zagotovi, da ENTSO za električno energijo, telo EU ODS ali regionalni koordinacijski center izpolnijo svoje obveznosti, ter obvesti Komisijo.

1.   ACER sodeluje pri razvoju omrežnih kodeksov v skladu s členom 59 Uredbe (EU) 2019/943, členom 6 Uredbe (ES) št. 715/2009 ter smernic v skladu s členom 61(6) Uredbe (EU) 2019/943. Pri tem zlasti:

2.   Kadar eden od naslednjih zakonodajnih aktov določa pripravo predlogov glede skupnih pogojev ali metodologij za izvajanje omrežnih kodeksov in smernic, za katere se zahteva odobritev s strani vseh regulativnih organov, se ti predlogi za skupne pogoje ali metodologije predložijo v pregled in odobritev ACER:

3.   Kadar eden od naslednjih zakonodajnih aktov določa pripravo predlogov glede pogojev ali metodologij za izvajanje omrežnih kodeksov in smernic, za katere se zahteva regulativna odobritev s strani vseh regulativnih organov zadevne regije, se ti regulativni organi soglasno dogovorijo o skupnih pogojih ali metodologijah, ki jih sprejme vsak od teh regulativnih organov:

O predlogih iz prvega pododstavka se ACER uradno obvesti v enem tednu od njihove predložitve tem regulativnim organom. Regulativni organi lahko predloge predložijo ACER v odobritev na podlagi točke (b) drugega pododstavka člena 6(10), kadar soglasni dogovor iz prvega pododstavka ni dosežen, pa to storijo na podlagi točke (a) drugega pododstavka člena 6(10).

Direktor odbora regulatorjev lahko na svojo pobudo ali na predlog enega ali več svojih članov od regulativnih organov zadevne regije zahteva, da predlog predložijo v odobritev ACER. Taka zahteva mora biti omejena na primere, ko bi s predlogom, odobrenim na regionalni ravni, občutno vplivali na notranji trg energije ali na zanesljivost oskrbe preko meja regije.

4.   ACER je brez poseganja v odstavka 2 in 3 pristojen za sprejemanje odločitve na podlagi člena 6(10), kadar se pristojni regulativni organi ne dogovorijo o pogojih ali metodologijah za izvajanje novih omrežnih kodeksov in smernic, sprejetih po 4. juliju 2019, kot delegiranih aktov, kadar ti pogoji ali metodologije zahtevajo potrditev vseh regulativnih organov ali vseh regulativnih organov zadevne regije.

5.   Komisija do 31. oktobra 2023 in nato vsaka tri leta Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o morebitni potrebi po nadaljnji okrepitvi sodelovanja ACER pri razvoju in sprejetju pogojev ali metodologij za izvajanje omrežnih kodeksov in smernic, sprejetih kot delegirani akti pred 4. julijem 2019. Po potrebi poročilu priloži zakonodajni predlog za prenos potrebnih pooblastil na ACER ali njihovo spremembo.

6.   Pred odobritvijo pogojev ali metodologij iz odstavkov 2 in 3 jih regulativni organi ali ACER, kadar je za to pristojen, po potrebi revidirajo po posvetovanju z ENTSO za električno energijo, ENTSO za plin ali telesom EU ODS, da se zagotovi, da so v skladu z namenom omrežnega kodeksa ali smernic ter prispevajo k povezovanju trgov, nediskriminaciji, učinkoviti konkurenci in pravilnemu delovanju trga. ACER odločitev o odobritvi sprejme v roku, določenem v zadevnih omrežnih kodeksih in smernicah. Ta rok začne teči na dan, ki sledi dnevu, na katerega je bil predlog predložen ACER.

7.   ACER izvaja svoje naloge v zvezi s pregledom trgovalnega območja na podlagi člena 14(5) Uredbe (EU) 2019/943.

8.   ACER spremlja regionalno sodelovanje operaterjev prenosnih sistemov iz člena 34 Uredbe (EU) 2019/943 in člena 12 Uredbe (ES) št. 715/2009 ter upošteva rezultate tega sodelovanja pri oblikovanju svojih mnenj, priporočil in odločitev.

1.   ACER sprejme posamezne odločitve o tehničnih vprašanjih, kadar so te odločitve predvidene v Uredbi (EU) 2019/943, Uredbi (ES) št. 715/2009, Direktivi (EU) 2019/944 ali Direktivi 2009/73/ES.

2.   ACER lahko v skladu s svojim delovnim programom, na zahtevo Komisije ali na lastno pobudo izda priporočila za pomoč regulativnim organom in udeležencem na trgu za izmenjavo dobrih praks.

3.   Komisija v skladu s tem členom do 5. julija 2022 in nato vsaka štiri leta Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o neodvisnosti regulativnih organov na podlagi člena 57(7) Direktive (EU) 2019/944.

4.   ACER zagotavlja okvir za sodelovanje regulativnih organov, da se zagotovi učinkovito odločanje o vprašanjih čezmejnega pomena. Spodbuja sodelovanje med regulativnimi organi in med regulativnimi organi na regionalni ravni in na ravni Unije ter upošteva rezultate tega sodelovanja pri oblikovanju svojih mnenj, priporočil in odločitev. Kadar ACER meni, da so potrebna zavezujoča pravila o takem sodelovanju, Komisiji poda ustrezna priporočila.

5.   ACER lahko na zahtevo enega ali več regulativnih organov ali Komisije predloži z dejstvi podprto mnenje v zvezi z usklajenostjo sprejete odločitve regulativnega organa z omrežnimi kodeksi in smernicami iz Uredbe (EU) 2019/943, Uredbe (ES) št. 715/2009, Direktive (EU) 2019/944 ali Direktive 2009/73/ES ali iz drugih ustreznih določb navedenih direktiv ali uredb.

6.   Kadar regulativni organ v štirih mesecih po prejemu mnenja ACER iz odstavka 5 ne sprejme ustreznih ukrepov, ACER ustrezno obvesti Komisijo in zadevno državo članico.

7.   Kadar ima regulativni organ v posebnem primeru težave z uporabo omrežnih kodeksov in smernic iz Uredbe (EU) 2019/943, Uredbe (ES) št. 715/2009, Direktive (EU) 2019/944 ali Direktive 2009/73/ES lahko ACER prosi za mnenje. ACER po posvetovanju s Komisijo poda svoje mnenje v treh mesecih po prejemu takšne prošnje.

8.   Na prošnjo regulativnega organa mu lahko ACER zagotovi operativno pomoč pri preiskavah na podlagi Uredbe (EU) št. 1227/2011.

9.   ACER predloži mnenja zadevnemu regulativnemu organu in Komisiji na podlagi člena 16(3) Uredbe (EU) 2019/943.

10.   ACER je pristojen za sprejemanje posameznih odločitev o regulativnih vprašanjih, ki vplivajo na čezmejno trgovino ali čezmejno varnost sistema, pri katerih je potrebna skupna odločitev vsaj dveh regulativnih organov, takšne pristojnosti pa so bile podeljene regulativnim organom z enim od naslednjih pravnih aktov:

ACER je pristojen za sprejemanje posameznih odločitev, navedenih v prvem pododstavku, v naslednjih situacijah:

Pristojni regulativni organi lahko skupaj zaprosijo, da se obdobje iz točke (a) drugega pododstavka tega odstavka podaljša za največ šest mesecev, razen v primerih iz člena 4(7) te uredbe ali na podlagi točke (c) člena 59(1) ali točke (f) člena 62(1) Direktive (EU) 2019/944.

Kadar se pristojnosti za odločanje o čezmejnih vprašanjih iz prvega pododstavka podelijo regulativnim organom v novih omrežnih kodeksih ali smernicah, sprejetih kot delegirani akti po 4. juliju 2019, je ACER pristojen samo na prostovoljni podlagi v skladu s točko (b) prvega pododstavka tega odstavka, na zahtevo najmanj 60 % pristojnih regulativnih organov. Kadar sta vpletena samo dva regulativna organa, lahko katerikoli od njiju zadevo posreduje ACER.

Komisija do 31. oktobra 2023 in nato vsaka tri leta Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o morebitni potrebi po nadaljnji okrepitvi sodelovanja ACER pri reševanju sporov in nesporazumov med regulativnimi organi glede skupnih odločitev o zadevah, za katere so bile na regulativne organe pristojnosti prenesene z delegiranim aktom po 4. juliju 2019. Po potrebi poročilu priloži zakonodajni predlog za spremembo teh pooblastil ali da se potrebna pooblastila prenesejo na ACER.

11.   ACER se pri pripravi odločitve na podlagi odstavka 10 posvetuje z regulativnimi organi in zadevnimi operaterji prenosnih sistemov ter mora biti obveščen o predlogih in ugotovitvah vseh zadevnih operaterjev prenosnih sistemov.

12.   Kadar je bila ACER na podlagi odstavka 10 predložena zadeva, ACER:

13.   Kadar regulativna vprašanja iz odstavka 10 zajemajo tudi izjeme v smislu člena 63 Uredbe (EU) 2019/943 ali člena 36 Direktive 2009/73/ES, se zamude iz te uredbe in zamude iz navedenih določb ne smejo seštevati.

1.   ACER v tesnem sodelovanju z regulativnimi organi in ENTSO za električno energijo spremlja in analizira uspešnost regionalnih koordinacijskih centrov, pri čemer upošteva poročila iz člena 46(3) Uredbe (EU) 2019/943.

2.   Za učinkovito in hitro izvajanje nalog iz odstavka 1 ACER zlasti:

1.   ACER odobri in po potrebi spremeni:

2.   ACER na podlagi člena 24(3) Uredbe (EU) 2019/941 pripravi mnenje o tem, ali so razlike med nacionalno oceno zadostnosti virov in evropsko oceno zadostnosti virov upravičene.

3.   ACER odobri in po potrebi spremeni metodologije za:

4.   ACER v zvezi z zanesljivostjo oskrbe s plinom zastopa koordinacijska skupina za plin v skladu s členom 4 Uredbe (EU) 2017/1938 in izvaja obveznosti glede stalne dvosmerne zmogljivosti medsebojnih povezav za plin iz Priloge III k Uredbi (EU) 2017/1938.

1.   ACER se pri izvajanju svojih nalog, zlasti v procesu razvoja okvirnih smernic v skladu s členom 59 Uredbe (EU) 2019/943 ali členom 6 Uredbe (ES) št. 715/2009 in v procesu predlaganja sprememb kodeksov na podlagi člena 60 Uredbe (EU) 2019/943 ali člena 7 Uredbe (ES) št. 715/2009, temeljito in že v zgodnji fazi posvetuje z udeleženci na trgu, operaterji prenosnih sistemov, potrošniki, končnimi uporabniki, po potrebi pa tudi z organi, pristojnimi za konkurenco, in sicer brez poseganja v njihove pristojnosti; ta posvetovanja so odprta in pregledna, zlasti kadar naloge ACER zadevajo operaterje prenosnih sistemov.

2.   ACER zagotovi, da javnost in vse zainteresirane strani po potrebi dobijo nepristranske, zanesljive in lahko dostopne informacije, zlasti glede rezultatov njegovega dela.

Vsi dokumenti in zapisniki zasedanj, ki so potekala v času priprave okvirnih smernic v skladu s členom 59 Uredbe (EU) 2019/943 ali členom 6 Uredbe (ES) št. 715/2009 ali v času spreminjanja omrežnih kodeksov iz odstavka 1 se objavijo.

3.   Pred sprejetjem okvirnih smernic ali predlaganjem sprememb omrežnih kodeksov omrežja iz odstavka 1 ACER nakaže, na kakšen način so bile upoštevane pripombe, ki jih je prejel med posvetovanjem, kadar pripomb ne upošteva, pa navede razloge.

4.   ACER na svojem spletnem mestu objavi vsaj dnevni red, referenčne dokumente in po potrebi zapisnike sej upravnega odbora, odbora regulatorjev in odbora za pritožbe.

5.   ACER sprejme in objavi ustrezen in sorazmeren poslovnik v skladu s postopkom iz točke (t) člena 19(1). Ta poslovnik vključuje določbe, ki zagotavljajo pregleden in razumen postopek odločanja, ob zagotavljanju temeljnih procesnih pravic, ki temeljijo na spoštovanju načela pravne države, vključno s pravico do izjave, pravili glede vpogleda v spis in standardi, določenimi v odstavkih 6, 7 in 8.

6.   ACER pred sprejetjem posameznih odločitev iz te uredbe obvesti vse zadevne strani o nameravanem sprejetju te odločitve in določi rok, do katerega lahko zadevna stran predloži svoje mnenje o zadevi, pri čemer se v celoti upošteva nujnost, kompleksnost in morebitne posledice zadeve.

7.   Posamezne odločitve ACER morajo biti navajati razloge, na katerih temeljijo, da je s pritožbo mogoče izpodbijati njihovo utemeljenost.

8.   Zadevne strani posameznih odločitev ACER se obvesti o pravnih sredstvih, ki so jim na voljo na podlagi te uredbe.

1.   ACER v tesnem sodelovanju s Komisijo, državami članicami in ustreznimi nacionalnimi organi, vključno z regulativnimi organi, in brez poseganja v pristojnosti organov za konkurenco spremlja veleprodajne in maloprodajne trge električne energije in zemeljskega plina, zlasti maloprodajne cene električne energije in zemeljskega plina, skladnost s pravicami potrošnikov iz Direktive (EU) 2019/944 in Direktive 2009/73/ES, učinek razvoja na trgu na gospodinjske odjemalce, dostop do omrežij, vključno z dostopom do električne energije, pridobljene iz obnovljivih virov energije, napredek v zvezi z povezovalnimi vodi, potencialne ovire za čezmejno trgovino, regulativne ovire za nove udeležence na trgu in manjše akterje, vključno z energetskimi skupnostmi državljanov, državne posege, s katerimi se preprečuje cenovno odražanje dejanskega pomanjkanja, kot je določeno v členu 10(4) Uredbe (EU) 2019/943, uspešnost držav članic na področju zanesljivosti oskrbe z električno energijo na podlagi rezultatov evropske ocene zadostnosti virov iz člena 23 navedene uredbe ob upoštevanju zlasti naknadnega vrednotenja iz člena 17 Uredbe (EU) 2019/941.

2.   ACER letno objavi poročilo o rezultatih spremljanja iz odstavka 1. V tem poročilu opredeli ovire, ki onemogočajo dokončno oblikovanje notranjih trgov električne energije in zemeljskega plina.

3.   ACER lahko pri objavi svojega letnega poročila Evropskemu parlamentu in Komisiji predloži mnenje o možnih ukrepih za odpravo ovir iz odstavka 2.

4.   ACER pripravi poročilo o najboljši praksi v zvezi z metodologijami za določanje tarif za prenos in distribucijo na podlagi člena 18(9) Uredbe (EU) 2019/943.

1.   ACER je organ Unije s pravno osebnostjo.

2.   ACER ima v vseh državah članicah kar najširšo pravno in poslovno sposobnost, ki jo pravnim osebam priznava nacionalno pravo. Zlasti lahko pridobiva premičnine in nepremičnine ali z njimi razpolaga ter je stranka v sodnem postopku.

3.   ACER zastopa njen direktor.

4.   Sedež ACER je v Ljubljani, Slovenija.

1.   Upravni odbor sestavlja devet članov. Vsak član ima enega namestnika. Dva člana in njuna namestnika imenuje Komisija, dva člana in njuna namestnika Evropski parlament, pet članov in njihovih namestnikov pa Svet. Noben član Evropskega parlamenta ne sme biti hkrati tudi član upravnega odbora. Član upravnega odbora ne more biti član odbora regulatorjev.

2.   Mandat članov odbora in njihovih namestnikov traja štiri leta in se lahko enkrat podaljša. V prvem mandatu za polovico članov upravnega odbora in njihovih namestnikov mandat traja šest let.

3.   Upravni odbor izmed svojih članov izvoli predsednika in podpredsednika z dvotretjinsko večino. Podpredsednik avtomatično nadomesti predsednika, če le-ta ni sposoben izvajati svojih dolžnosti. Mandat predsednika in podpredsednika traja dve leti in se lahko enkrat podaljša. Vendar se mandat predsednika in podpredsednika izteče takoj, ko nista več člana upravnega odbora.

4.   Sestanke upravnega odbora sklicuje predsednik. Predsednik odbora regulatorjev ali zastopnik iz odbora regulatorjev in direktor sodelujeta v razpravah brez pravice glasovanja, razen če upravni odbor glede direktorja ne odloči drugače. Upravni odbor se sestane najmanj dvakrat na leto na redni seji. Prav tako se sestane na pobudo predsednika, na zahtevo Komisije ali na zahtevo vsaj tretjine članov. Upravni odbor lahko povabi vsako osebo, ki bi lahko imela relevantno mnenje, da se udeleži sestankov kot opazovalec. Članom upravnega odbora lahko v skladu s poslovnikom pomagajo svetovalci ali strokovnjaki. ACER zagotovi tajniške storitve upravnega odbora.

5.   Odločitve upravnega odbora se sprejemajo na podlagi dvotretjinske večine prisotnih članov, razen če v tej uredbi ni določeno drugače. Vsak član upravnega odbora ali namestnik ima en glas.

6.   Poslovnik upravnega odbora podrobno določa:

7.   Brez poseganja v vlogo članov, ki jih imenuje Komisija, se člani upravnega odbora zavežejo, da bodo delovali neodvisno in nepristransko v interesu Unije kot celote, ter ne zahtevajo in ne upoštevajo navodil institucij, organov, uradov ali agencij Unije, katere koli vlade države članice ali katerega koli drugega javnega ali zasebnega organa. V ta namen vsi člani odbora podajo pisno izjavo o zavezah in pisno izjavo o interesih, iz katerih je razvidno, da ne obstajajo nikakršni interesi, ki bi lahko vplivali na njihovo neodvisnost, oziroma navedejo morebitne neposredne ali posredne interese, ki bi lahko vplivali na njihovo neodvisnost. ACER vsako leto objavi te izjave.

1.   Upravni odbor:

2.   Upravni odbor v skladu s členom 110 Kadrovskih predpisov sprejme odločitev na podlagi člena 2(1) Kadrovskih predpisov in člena 6 Pogojev za zaposlitev o prenosu ustreznih pooblastil organa za imenovanja na direktorja in opredelitvi pogojev, v skladu s katerimi se lahko navedeni prenos pooblastil začasno prekine. Direktor je pooblaščen za nadaljnji prenos teh pooblastil.

3.   Zaradi izjemnih okoliščin lahko upravni odbor z odločitvijo začasno umakne prenos pooblastil organa za imenovanja na direktorja in njegov nadaljnji prenos pooblastil ter jih izvaja sam ali jih prenese na enega od svojih članov ali uslužbenca, ki ni direktor. Izjemne okoliščine so strogo omejene na upravne, proračunske ali upravljavske zadeve ter ne posegajo v polno neodvisnost direktorja glede njegovih nalog na podlagi točke (c) člena 24(1).

1.   Vsako leto direktor pripravi osnutek programskega dokumenta, ki vsebuje letno in večletno programsko načrtovanje, ter osnutek programskega dokumenta predloži upravnemu odboru in odboru regulatorjev.

Upravni odbor sprejme osnutek programskega dokumenta po prejemu pozitivnega mnenja odbora regulatorjev, in osnutek programskega dokumenta najpozneje 31. januarja predloži Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji.

Osnutek programskega dokumenta mora biti v skladu s členom 33(1), (2) in (3) skladen z začasnim osnutkom načrta prihodkov in odhodkov.

Upravni odbor sprejme programski dokument ob upoštevanju mnenja Komisije in po prejemu pozitivnega mnenja odbora regulatorjev ter potem, ko ga direktor predstavi Evropskemu parlamentu. Upravni odbor programski dokument najpozneje 31. decembra predloži Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji.

Programski dokument se sprejme brez poseganja v letni proračunski postopek in se objavi.

Programski dokument postane dokončen po končnem sprejetju splošnega proračuna in se po potrebi ustrezno prilagodi.

2.   Letno programsko načrtovanje v programskem dokumentu mora vsebovati podrobne cilje in pričakovane rezultate, vključno s kazalniki uspešnosti. Vsebovati mora tudi opis ukrepov, ki jih je treba financirati ter navedbo finančnih in človeških virov, dodeljenih vsakemu ukrepu, vključno z navedbo delovnih skupin ACER, katerih naloga je prispevati k pripravljanju ustreznih dokumentov, v skladu z načeli oblikovanja proračuna po dejavnostih in upravljanja po dejavnostih. Letno programsko načrtovanje mora biti skladno z večletnim programskim načrtovanjem iz odstavka 4. V njem morajo biti jasno navedene naloge, ki so bile dodane, spremenjene ali črtane v primerjavi s predhodnim finančnim letom.

3.   Upravni odbor spremeni sprejeti programski dokument, ko se ACER dodeli nova naloga.

Vsakršna bistvena sprememba programskega dokumenta se sprejme po enakem postopku, kot je določen za prvotni programski dokument. Upravni odbor lahko na direktorja prenese pooblastilo, da v programski dokument vnese nebistvene spremembe.

4.   Večletno programsko načrtovanje v programskem dokumentu določa splošno strateško programsko načrtovanje vključno s cilji, pričakovanimi rezultati in kazalniki uspešnosti. Prav tako določa programsko načrtovanje virov, vključno z večletnim proračunom in osebjem.

Programsko načrtovanje virov se letno posodablja. Strateško programsko načrtovanje se posodablja, kadar je to ustrezno in zlasti za obravnavo izida vrednotenja iz člena 45.

1.   Odbor regulatorjev sestavljajo:

V odbor regulatorjev je lahko na državo članico sprejet največ po en predstavnik iz regulativnega organa.

2.   Odbor regulatorjev izmed svojih članov izvoli predsednika in podpredsednika. Podpredsednik nadomesti predsednika, če ta ni sposoben izvajati svojih dolžnosti. Mandat predsednika in podpredsednika traja dve leti in pol ter se lahko podaljša. Vendar se mandat predsednika in podpredsednika v vsakem primeru izteče takoj, ko nista več člana odbora regulatorjev.

1.   Odbor regulatorjev odloča z dvotretjinsko večino svojih prisotnih članov, pri čemer ima vsak član en glas.

2.   Odbor regulatorjev sprejme in objavi svoj poslovnik, ki podrobno določa ureditev glasovanja, zlasti pogoje, na podlagi katerih lahko en član deluje v imenu drugega, in po potrebi tudi pravila, ki urejajo sklepčnost. V poslovniku se lahko predvidijo posebne delovne metode za obravnavo vprašanj, ki izhajajo iz pobud regionalnega sodelovanja.

3.   Odbor regulatorjev pri izvajanju nalog, ki mu jih dodeljuje ta uredba, in ne glede na njegove člane, ki delujejo v imenu svojega regulativnega organa, deluje neodvisno in ne zahteva ali sledi navodilom nobene vlade držav članic, Komisije ali katerega koli javnega ali zasebnega subjekta.

4.   ACER zagotovi tajniške storitve odbora regulatorjev.

5.   Odbor regulatorjev:

6.   Evropski parlament se obvesti o osnutku dnevnega reda prihodnjih sej odbora regulatorjev najmanj dva tedna vnaprej. V dveh tednih po teh sejah se Evropskemu parlamentu pošlje osnutek zapisnika. Evropski parlament lahko ob polnem upoštevanju njegove neodvisnosti predsednika upravnega odbora ali podpredsednika povabi, da poda izjavo pred pristojnim odborom Evropskega parlamenta in odgovori na vprašanja članov tega odbora.

1.   ACER vodi direktor, ki deluje v skladu s smernicami iz točke (b) člena 22(5), in – kadar je tako določeno v tej uredbi – mnenji odbora regulatorjev. Brez poseganja v vlogo, ki jo imata upravni odbor in odbor regulatorjev v zvezi z nalogami direktorja, direktor ne zahteva ali sledi navodilom nobene vlade, institucij Unije ali drugega javnega ali zasebnega subjekta ali osebe. Direktor je odgovoren upravnemu odboru glede upravnih, proračunskih in upravljavskih zadev, vendar je popolnoma neodvisen pri opravljanju svojih nalog iz točke (c) člena 24(1). Direktor se lahko udeležuje sestankov odbora regulatorjev kot opazovalec.

2.   Direktorja po odprtem in preglednem izbirnem postopku in po pozitivnem mnenju odbora regulatorjev imenuje upravni odbor s seznama vsaj treh kandidatov, ki jih predlaga Komisija, in sicer na podlagi dosežkov ter znanja in izkušenj s področja energetike. Kandidat, ki ga izbere upravni odbor, pred imenovanjem poda izjavo pred pristojnim odborom Evropskega parlamenta in odgovarja na vprašanja njegovih članov. Za namen sklenitve pogodbe z direktorjem ACER zastopa predsednik upravnega odbora.

3.   Mandat direktorja traja pet let. V devetih mesecih pred koncem tega obdobja Komisija izvede ocenjevanje. Pri ocenjevanju Komisija preuči zlasti:

4.   Upravni odbor lahko na predlog Komisije in potem, ko se je seznanil z in podrobno preučil poročilo o oceni in mnenje odbora regulatorjev, zgolj v primerih, kadar dolžnosti in potrebe ACER to upravičujejo, mandat direktorja enkrat podaljša za največ pet let. Direktor, čigar mandat je bil podaljšan, se ob koncu podaljšanega obdobja ne more udeležiti še enega izbirnega postopka za isti položaj.

5.   Upravni odbor obvesti Evropski parlament, da namerava podaljšati mandat direktorja. V enem mesecu pred podaljšanjem mandata se lahko direktorja povabi, da poda izjavo pred pristojnim odborom Evropskega parlamenta in odgovori na vprašanja članov tega odbora.

6.   Če njegov mandat ni podaljšan, direktor funkcijo opravlja do imenovanja njegovega naslednika.

7.   Direktorja se lahko s položaja odstavi le na podlagi odločitve upravnega odbora, potem ko je pridobil pozitivno mnenje odbora regulatorjev. Upravni odbor to odločitev sprejme z dvotretjinsko večino svojih članov.

8.   Evropski parlament in Svet lahko pozoveta direktorja, da predloži poročilo o opravljanju svojih dolžnosti. Evropski parlament lahko direktorja tudi povabi, naj poda izjavo pred njegovim pristojnim odborom in odgovori na vprašanja članov tega odbora.

1.   Direktor:

Za namen točke (k) prvega pododstavka direktor pred odločitvijo o ustanovitvi lokalnega urada zaprosi za mnenje zadevne države članice, vključno z državo članico, v kateri je sedež ACER, ter pridobi predhodno soglasje Komisije in upravnega odbora. Odločitev mora temeljiti na ustrezni analizi stroškov in koristi in opredeli obseg dejavnosti, ki naj bi se izvajale v tem lokalnem uradu, in sicer tako, da se preprečijo nepotrebni stroški in podvajanje upravnih funkcij ACER.

2.   Za namene točke (c) odstavka 1 tega člena se mnenja, priporočila in odločitve iz člena 3(1), členov 4 do 8, člena 9(1) in (3), člena 10, točke (c) člena 11, člena 13, člena 15(4) ter členov 30 in 43 sprejmejo šele po tem, ko je bilo pridobljeno pozitivno mnenje odbora regulatorjev.

Pred predložitvijo osnutkov mnenj, priporočil ali odločitev odboru regulatorjev, da bi o njih glasoval, direktor predloge osnutkov mnenj, priporočil ali odločitev pravočasno pošlje pristojni delovni skupini v posvetovanje.

Direktor:

V primeru umika osnutka mnenja, priporočila ali odločitve lahko direktor izda nov osnutek mnenja, priporočila ali odločitve v skladu s postopkom iz točke (a) člena 22(5) in drugega pododstavka tega odstavka. Za namene točke (a) tretjega pododstavka tega odstavka direktor poda ustrezno utemeljeno obrazložitev v pisni obliki, kadar odstopa od pripomb in predlogov sprememb, ki jih je prejel od odbora regulatorjev, ali jih zavrne.

Če odbor regulatorjev ne poda pozitivnega mnenja o ponovno predloženem besedilu osnutka mnenja, priporočila ali odločitve, ker njegove pripombe in predlogi sprememb niso bili ustrezno upoštevani, lahko direktor dodatno pregleda besedilo osnutka mnenja, priporočila ali odločitve v skladu s spremembami in pripombami, ki jih predlaga odbor regulatorjev, da bi pridobil njegovo pozitivno mnenje, ne da bi se pri tem moral ponovno posvetovati z ustreznimi delovnimi skupinami ali da bi moral predložiti dodatne razloge v pisni obliki.

1.   ACER ustanovi odbor za pritožbe.

2.   Odbor za pritožbe sestavlja šest članov in šest namestnikov, izbranih izmed sedanjimi ali nekdanjimi višjimi zaposlenimi v regulativnih organih, organih za konkurenco in drugih institucijah Unije ali nacionalnih institucijah, z ustreznimi izkušnjami v sektorju energije. Odbor za pritožbe imenuje svojega predsednika.

Člane odbora za pritožbe po javnem razpisu za prijavo interesa imenuje upravni odbor na predlog Komisije in po posvetovanju z odborom regulatorjev.

3.   Odbor za pritožbe sprejme in objavi svoj poslovnik. V tem poslovniku se podrobno določi ureditev, ki ureja organiziranost in delovanje odbora za pritožbe, ter pravila, ki se uporabljajo za pritožbe pred odborom na podlagi člena 28. Odbor za pritožbe Komisiji uradno sporoči osnutek poslovnika ter vse večje spremembe poslovnika. Komisija lahko poda mnenje o tem poslovniku v treh mesecih po datumu prejema uradnega sporočila.

Proračun ACER vsebuje ločeno proračunsko vrstico za financiranje registra odbora za pritožbe.

4.   Odbor za pritožbe sprejema odločitve na podlagi večine vsaj štirih od šestih članov. Odbor za pritožbe se skliče, kadar je to potrebno.

1.   Mandat članov odbora za pritožbe traja pet let. Ta mandat se lahko enkrat podaljša.

2.   Člani odbora za pritožbe so pri odločanju neodvisni. Ne zavezujejo jih nobena navodila. Ne opravljajo nobenih drugih dolžnosti v ACER, upravnem odboru ali odboru regulatorjev ali v kateri od njegovih delovnih skupin. Člana odbora za pritožbe se med mandatom ne odstavi s položaja, razen če je kriv hujše kršitve in upravni odbor po posvetovanju z odborom regulatorjev sprejme takšno odločitev.

1.   Člani odbora za pritožbe ne sodelujejo v nobenem pritožbenem postopku, če imajo pri tem kakršen koli osebni interes, če so bili predhodno vpleteni v postopek kot zastopniki ene od strank v postopku ali če so sodelovali pri odločitvi, zoper katero je bila vložena pritožba.

2.   Če zaradi enega od razlogov iz odstavka 1 ali katerega koli drugega razloga član oz. članica odbora za pritožbe meni, da kateri od ostalih članov odbora ne bi smel sodelovati v pritožbenem postopku, o tem ustrezno obvesti odbor za pritožbe. Zoper člana odbora za pritožbe lahko ugovarja vsaka stranka v pritožbenem postopku na podlagi razlogov iz odstavka 1 ali v primeru suma, da je pristranski. Tak ugovor je nedopusten, če temelji na državljanstvu člana ali če je pritožbena stranka v pritožbenem postopku opravila procesno dejanje, ki ni bilo ugovor zoper člana odbora za pritožbe, čeprav je vedela, da obstaja razlog za tak ugovor.

3.   Odbor za pritožbe odloči o ukrepih, ki jih je treba sprejeti v primerih iz odstavkov 1 in 2, brez sodelovanja zadevnega člana. Pri odločanju zadevnega člana v odboru za pritožbe zamenja njegov/njen namestnik. Če je namestnik v enakem položaju, predsednik imenuje namestnika izmed preostalih namestnikov, ki so na voljo.

4.   Člani odbora za pritožbe se zavežejo, da bodo delovali neodvisno in v javnem interesu. V ta namen podajo pisno izjavo o zavezah in pisno izjavo o interesih, iz katerih je razvidno, da ne obstajajo nikakršni interesi, ki bi lahko vplivali na njihovo neodvisnost, oziroma navedejo morebitne neposredne ali posredne interese, ki bi lahko vplivali na njihovo neodvisnost. Te izjave se vsako leto objavijo.

1.   Vsaka fizična ali pravna oseba, vključno z regulativnimi organi, se lahko pritoži na odločitev iz točke (d) člena 2, naslovljeno nanjo, ali na odločitev, ki jo neposredno in osebno zadeva, čeprav je naslovljena na drugo osebo.

2.   Pritožba se vključno z njeno obrazložitvijo vloži pri ACER v pisni obliki v dveh mesecih po tem, ko je bila zadevna oseba o odločitvi uradno obveščena, ali, če takega uradnega obvestila ni, v dveh mesecih po datumu, ko je ACER objavila svojo odločitev. Odbor za pritožbe odločitev glede pritožbe sprejme v roku štirih mesecev po tem, ko je bila vložena.

3.   Pritožba, ki je vložena na podlagi odstavka 1, nima odložilnega učinka. Vendar lahko odbor za pritožbe odloži izvajanje sporne odločitve, če meni, da to zahtevajo okoliščine.

4.   Če je pritožba dopustna, odbor za pritožbe preuči, ali je utemeljena. Odbor za pritožbe stranke povabi na pritožbene postopke tako pogosto, kot je potrebno, da v določenih rokih pridobi pripombe na uradna obvestila, ki jih je izdal sam, ali na sporočila drugih strank v pritožbenih postopkih. Stranke imajo v pritožbenih postopkih pravico do ustne izjave.

5.   Odbor za pritožbe lahko potrdi odločitev ali preda primer pristojnemu organu ACER. Slednjega zavezuje odločitev odbora za pritožbe.

6.   ACER objavi odločitve odbora za pritožbe.

1.   Kadar je to utemeljeno in zlasti v podporo prizadevanjem direktorja in odbora regulatorjev glede regulativnih vprašanj ter za pripravo mnenj, priporočil in odločitev iz člena 3(1), členov 4 do 8, člena 9(1) in (3), člena 10, točke (c) člena 11, člena 13, člena 15(4) ter členov 30 in 43, upravni odbor ustanovi ali ukine delovne skupine na podlagi skupnega predloga direktorja in odbora regulatorjev.

Za ustanovitev in ukinitev delovne skupine je potrebno pozitivno mnenje odbora regulatorjev.

2.   Delovne skupine po potrebi sestavljajo strokovnjaki izmed osebja ACER in regulativnih organov. Strokovnjaki Komisije lahko sodelujejo v delovni skupini. ACER ni odgovoren za stroške udeležbe strokovnjakov iz osebja regulativnih organov v delovnih skupinah ACER. Delovne skupine upoštevajo mnenja strokovnjakov iz drugih ustreznih nacionalnih organov, kadar so ti organi pristojni.

3.   Upravni odbor na predlog direktorja in po posvetovanju z odborom regulatorjev ter potem, ko pridobi njegovo pozitivno mnenje, sprejme in objavi interni poslovnik o delovanju delovnih skupin.

4.   Delovne skupine ACER izvajajo dejavnosti, ki so jim dodeljene v programskem dokumentu, sprejetim na podlagi člena 20, in vse dejavnosti, ki jim jih v skladu s to Uredbo dodelita odbor regulatorjev in direktor.

1.   Brez poseganja v druge vire prihodke ACER sestavljajo:

2.   Odhodki ACER vključujejo odhodke za zaposlene, upravne odhodke, odhodke za infrastrukturo in operativne stroške.

3.   Prihodki in odhodki ACER morajo biti uravnoteženi.

4.   Na podlagi vseh prihodkov in odhodkov ACER se za vsako proračunsko leto, ki sovpada s koledarskim letom, pripravijo načrti, ki se vključijo v njegov proračun.

5.   Prihodki, ki jih prejme ACER, ne smejo ogrožati njegove nevtralnosti, neodvisnosti ali objektivnosti.

1.   ACER se plačajo pristojbine za naslednje:

2.   Pristojbine iz odstavka 1 in način njihovega plačevanja določi Komisija po javnem posvetovanju ter po posvetovanju z upravnim odborom in odborom regulatorjev. Pristojbine morajo biti sorazmerne s stroški za zadevne storitve, ki se zagotavljajo na stroškovno učinkovit način, in zadostujejo za kritje teh stroškov. Pristojbine morajo biti določene v višini, ki zagotavlja, da niso diskriminatorne in ne povzročajo nepotrebnih finančnih ali upravnih bremen za udeležence na trgu ali subjekte, ki delujejo v njihovem imenu.

Komisija redno pregleduje višino teh pristojbin na podlagi ocene ter višino teh pristojbin in način njihovega plačevanja po potrebi prilagodi.

1.   Vsako leto direktor pripravi začasni osnutek načrta prihodkov in odhodkov, ki vključuje operativne odhodke, in program pričakovanega dela za naslednje proračunsko leto ter ta začasni osnutek načrta prihodkov in odhodkov predloži upravnemu odboru skupaj s seznamom začasnih postavk.

2.   Začasni osnutek načrta prihodkov in odhodkov mora temeljiti na ciljih in pričakovanih rezultatih iz programskega dokumenta iz člena 20(1) ter upošteva finančne vire, ki so potrebni za dosego teh ciljev in za pričakovane rezultate.

3.   Upravni odbor vsako leto na podlagi začasnega osnutka načrta prihodkov in odhodkov mora, ki ga pripravi direktor, sprejme začasni osnutek načrta prihodkov in odhodkov ACER za naslednje proračunsko leto.

4.   Upravni odbor začasni osnutek načrta prihodkov in odhodkov, vključno z osnutkom kadrovskega načrta, do 31. januarja vsako leto posreduje Komisiji. Pred sprejetjem načrta prihodkov in odhodkov se osnutek, ki ga pripravi direktor, posreduje odboru regulatorjev, ki lahko izrazi utemeljeno mnenje o osnutku.

5.   Komisija načrt prihodkov in odhodkov iz odstavka 3 skupaj s predlogom splošnega proračuna Unije posreduje Evropskemu parlamentu in Svetu.

6.   Komisija na podlagi osnutka načrta prihodkov in odhodkov v predlog splošnega proračuna Unije vključi načrt prihodkov in odhodkov, ki se ji zdijo nujni v zvezi s kadrovskim načrtom, in znesek sredstev, ki bremeni splošni proračun Unije, v skladu s členi 313 do 316 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

7.   Svet v svoji vlogi kot proračunski organ sprejme kadrovski načrt ACER.

8.   Upravni odbor sprejme proračun ACER. Veljati začne po dokončnem sprejetju splošnega proračuna Unije. Kadar je to potrebno, se ustrezno prilagodi.

9.   Za vse spremembe proračuna, vključno s kadrovskim načrtom, se uporabi isti postopek.

10.   Komisija do 5. julija 2020 oceni, ali ima ACER na voljo ustrezna finančna sredstva in človeške vire, s katerimi lahko izvaja svojo vlogo na podlagi te uredbe pri oblikovanju notranjega trga za energijo, in prispevala k energetski varnosti v korist potrošnikov v Uniji.

11.   Upravni odbor proračunski organ brez odlašanja uradno obvesti, če namerava izvajati kakršen koli projekt, ki bi lahko imel bistvene finančne posledice za financiranje proračuna ACER, zlasti projektov, ki zadevajo lastnino. Upravni odbor o svojih namenih obvesti tudi Komisijo. Če namerava katera izmed vej proračunskega organa dati mnenje, o tem obvesti ACER v dveh tednih po prejemu podatkov o projektu. Če odgovora ni, lahko ACER nadaljuje z načrtovanim projektom.

1.   Direktor deluje kot odredbodajalec in izvršuje proračun ACER.

2.   Računovodja ACER do 1. marca po vsakem zaključenem proračunskem letu računovodji Komisije in Računskemu sodišču predloži začasni zaključni račun skupaj s poročilom o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju v zadevnem proračunskem letu. Računovodja ACER predloži poročilo o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju do 31. marca naslednjega leta tudi Evropskemu parlamentu in Svetu. Računovodja Komisije nato konsolidira začasni zaključni račun institucij in decentraliziranih organov v skladu s členom 245 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (22) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba).

1.   Računovodja ACER začasni zaključni račun za finančno leto (leto N) predloži računovodji Komisije in Računskemu sodišču do 1. marca naslednjega leta finančnega leta (v nadaljnjem besedilu: leto N+1).

2.   ACER predloži poročilo o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju za leto N Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču do 31. marca leta N+1.

Računovodja Komisije do 31. marca leta N+1 predloži začasni zaključni račun ACER Računskemu sodišču. Poročilo o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju v proračunskem letu se predloži tudi Evropskemu parlamentu in Svetu.

3.   Po prejemu ugotovitev Računskega sodišča o začasnem zaključnem računu ACER za leto N v skladu z določbami člena 246 finančne uredbe računovodja na lastno odgovornost pripravi zaključni račun ACER za navedeno leto. Direktor ga predloži upravnemu odboru za pridobitev mnenja.

4.   Upravni odbor predloži mnenje o zaključnem računu ACER za leto N.

5.   Računovodja ACER zaključni račun za leto N skupaj z mnenjem upravnega odbora predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču do 1. julija leta N+1.

6.   Zaključni račun se objavi v Uradnem listu Evropske unije do 15. novembra leta N+1.

7.   Direktor predloži Računskemu sodišču odgovor na njegove pripombe do 30. septembra leta N+1. Direktor prav tako predloži izvod tega odgovora upravnemu odboru in Komisiji.

8.   Na zahtevo Evropskega parlamenta mu direktor predloži vse informacije, potrebne za nemoteno uporabo postopka za razrešnico za leto N v skladu s členom 109(3) Delegirane uredbe (EU) št. 1271/2013.

9.   Evropski parlament na priporočilo Sveta, ki odloča s kvalificirano večino, do 15. maja leta N+2 direktorju podeli razrešnico za izvrševanje proračuna za proračunsko leto N.

1.   Da se olajša boj proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim dejanjem skladno z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (23), ACER pristopi k Medinstitucionalnemu sporazumu z dne 25. maja 1999 o notranjih preiskavah OLAF (24) in sprejme ustrezne določbe, ki veljajo za vse uslužbence ACER, z uporabo predloge iz Priloge k navedenemu sporazumu.

2.   Računsko sodišče je pooblaščeno, da opravlja revizije na kraju samem in revizije na podlagi dokumentov pri vseh prejemnikih nepovratnih sredstev, izvajalcih in podizvajalcih, ki so od ACER prejeli sredstva Unije.

3.   OLAF lahko v skladu z določbami in postopki iz Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 in Uredbe Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 (25), izvaja preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovi, ali je v povezavi s sporazumom ali sklepom o nepovratnih sredstvih ali pogodbo, financirano s strani ACER, prišlo do goljufije, korupcije ali drugih nezakonitih ravnanj, ki škodijo finančnim interesom Unije.

4.   Brez poseganja v odstavke 1, 2 in 3 sporazumi o sodelovanju s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, pogodbe ter sporazumi in sklepi ACER o nepovratnih sredstvih vsebujejo določbe, ki Računsko sodišče in OLAF izrecno pooblaščajo za izvajanje takšnih revizij in preiskav v skladu z njunimi pristojnostmi.

1.   Za ACER in njegovo osebje se uporablja Protokol št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije, ki je priložen PEU in PDEU.

2.   Potrebna ureditev glede namestitve ACER v državi članici gostiteljici in objektov, ki jih da na voljo ta država članica, ter posebna pravila, ki se v državi članici gostiteljici uporabljajo za direktorja, člane upravnega odbora, osebje ACER in njihove družinske člane, se določijo v sporazumu o sedežu med ACER in državo članico, v kateri je sedež. Ta sporazum se sklene po pridobitvi odobritve upravnega odbora.

1.   Za osebje ACER, tudi direktorja, se uporabljajo Kadrovski predpisi in Pogoji za zaposlitev ter pravila, ki so jih za uporabo Kadrovskih predpisov in Pogojev za zaposlitev skupaj sprejele institucije Unije.

2.   Upravni odbor v soglasju s Komisijo sprejme ustrezna izvedbena pravila v skladu s členom 110 Kadrovskih predpisov.

3.   Kar zadeva njegove zaposlene, ACER izvaja pooblastila, ki jih organu za imenovanja podeljujejo Kadrovski predpisi, organu, pooblaščenemu za sklepanje pogodb, pa Pogoji za zaposlitev.

4.   Upravni odbor lahko sprejme določbe, na podlagi katerih se nacionalni strokovnjaki iz držav članic lahko napotijo v ACER.

1.   Pogodbeno odgovornost ACER ureja pravo, ki se uporablja za zadevno pogodbo.

Za vse arbitražne klavzule v pogodbi, ki jo sklene ACER, je pristojno Sodišče.

2.   Pri nepogodbeni odgovornosti ACER v skladu s splošnimi načeli, ki so skupna zakonodajam držav članic, poravna vsako škodo, ki jo povzroči sam ali jo povzročijo njegovi zaposleni pri opravljanju svojih nalog.

3.   Za spore v zvezi z nadomestilom za škodo iz odstavka 2 je pristojno Sodišče.

4.   Osebna finančna in disciplinska odgovornost zaposlenih ACER do ACER je urejena z ustreznimi določbami, ki se uporabljajo za zaposlene ACER.

1.   Za dokumente ACER se uporablja Uredba (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (26).

2.   Upravni odbor sprejme praktične ukrepe za izvajanje Uredbe (ES) št. 1049/2001.

3.   Odločitve, ki jih ACER sprejme na podlagi člena 8 Uredbe (ES) št. 1049/2001, so lahko predmet pritožbe pri varuhu človekovih pravic ali tožbe pri Sodišču, v skladu s pogoji iz členov 228 in 263 PDEU.

4.   ACER obdeluje osebne podatke v skladu z Uredbo (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta (27). Upravni odbor določi ukrepe, na podlagi katerih ACER uporablja Uredbo (EU) 2018/1725, vključno z ukrepi v zvezi z imenovanjem uradne osebe za varstvo podatkov ACER. Ti ukrepi se sprejmejo po posvetovanju z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov.

5.   ACER lahko na lastno pobudo v okviru svojih pristojnosti izvaja dejavnosti obveščanja. Dodelitev virov za dejavnosti obveščanja ni na škodo učinkovitega izvajanja nalog iz členov 3 do 13. Dejavnosti obveščanja se izvajajo v skladu z ustreznimi načrti sporočanja in razširjanja, ki jih sprejme upravni odbor.

1.   ACER sprejme varnostne predpise, enakovredne varnostnim predpisom Komisije za varovanje tajnih podatkov Evropske unije (EUCI) in občutljivih netajnih podatkov, vključno z določbami o izmenjavi, obdelavi in hrambi takšnih podatkov, kakor je določeno v sklepih Komisije (EU, Euratom) 2015/443 (28) in (EU, Euratom) 2015/444 (29).

2.   ACER se prav tako lahko odloči, da se smiselno uporabljajo določbe sklepov Komisije iz odstavka 1. Varnostni predpisi ACER morajo med drugim zajemati določbe o izmenjavi, obdelavi in hrambi tajnih podatkov EUCI in občutljivih netajnih podatkov.

1.   V ACER lahko sodelujejo tudi tretje države, ki so z Unijo sklenile sporazume in ki so sprejele in uporabljajo ustrezna pravila iz prava Unije, ki urejajo energetiko, med drugim predvsem pravila o neodvisnih regulativnih organih, dostopu tretjih strani do infrastrukture in ločevanju, trgovanju z energijo in upravljanju sistemov ter udeležbi in varstvu odjemalcev, pa tudi ustrezna pravila s področja okolja in konkurence.

2.   Pod pogojem, da je med Unijo in tretjimi državami iz odstavka 1 sklenjen sporazum v ta namen, lahko ACER svoje naloge na podlagi členov 3 do 13 izvaja tudi v razmerju do tretjih držav, pod pogojem, da so te tretje države sprejele in uporabljajo zadevna pravila v skladu z odstavkom 1 in so ACER pooblastile za usklajevanje dejavnosti svojih regulativnih organov z regulativnimi organi v državah članicah. Le v takšnih primerih sklicevanje na vprašanja čezmejnega značaja zadeva meje med Unijo in tretjimi državami, ne pa meje med dvema državama članicama.

3.   V sporazumih iz odstavka 1 se določijo ureditve, ki opredeljujejo zlasti naravo, obseg in postopkovne vidike vključitve teh držav v delo ACER, vključno z določbami, ki se nanašajo na finančne prispevke in osebje.

4.   Upravni odbor sprejme poslovnik o odnosih s tretjimi državami iz odstavka 1 po prejemu pozitivnega mnenja odbora regulatorjev. Komisija s sklenitvijo ustreznega delovnega režima z direktorjem ACER zagotovi, da ACER deluje v okviru svojih pristojnosti in veljavnega institucionalnega okvira.

1.   Za ACER se uporabljajo določbe Uredbe Sveta št. 1 (30).

2.   Notranjo ureditev glede rabe jezikov v okviru ACER določi upravni odbor.

3.   Prevajalske storitve, potrebne za delovanje ACER, zagotovi Prevajalski center organov Evropske unije.

1.   Do 5. julija 2024 in nato vsakih pet let Komisija s pomočjo neodvisnega zunanjega strokovnjaka opravi vrednotenje za oceno uspešnosti ACER v zvezi z njegovimi cilji, mandatom in nalogami. Vrednotenje zlasti obravnava morebitno potrebo po spremembi mandata ACER in finančne posledice takšne spremembe.

2.   Kadar Komisija meni, da nadaljnji obstoj ACER glede na zastavljene cilje, mandat in naloge ni več upravičen, lahko po ustreznem posvetovanju z deležniki in odborom regulatorjev predlaga ustrezno spremembo ali razveljavitev te uredbe.

3.   Komisija ugotovitve vrednotenja iz odstavka 1 skupaj s svojimi zaključki predloži Evropskemu parlamentu, Svetu in odboru regulatorjev ACER. Ugotovitve vrednotenja bi morale biti objavljene.

4.   Komisija do 31. oktobra 2025 in potem vsaj vsakih pet let Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, v katerem ovrednoti to uredbo in zlasti naloge ACER v zvezi s posameznimi odločitvami. V tem poročilu se po potrebi upoštevajo rezultati ocene na podlagi člena 69(1) Uredbe (EU) 2019/943.

Komisija po potrebi skupaj s svojim poročilom predloži zakonodajni predlog.

1.   Vsi udeleženci na trgu so odgovorni za odstopanja, ki jih povzročijo v sistemu (v nadaljnjem besedilu: bilančna odgovornost). Udeleženci na trgu v ta namen nastopajo bodisi kot bilančno odgovorni akterji bodisi pogodbeno prenesejo odgovornost na bilančno odgovornega akterja, ki ga izberejo sami. Vsak bilančno odgovorni akter finančno odgovarja za svoja odstopanja in si prizadeva ostati v ravnovesju ali pomagati pri ohranjanju ravnovesja elektroenergetskega sistema.

2.   Države članice lahko odobrijo odstopanja od bilančne odgovornosti le za:

Države članice lahko, brez poseganja v člena 107 in 108 PDEU, uvedejo spodbude za udeležence na trgu, ki so v celoti ali delno izvzeti iz bilančne odgovornosti, da za primerno nadomestilo sprejmejo polno bilančno odgovornost.

3.   Če država članica odobri odstopanje v skladu s členom 5(2), zagotovi, da finančno odgovornost za odstopanja izpolni drugi udeleženec na trgu.

4.   Pri napravah za proizvodnjo električne energije, ki bodo začele obratovati od 1. januarja 2026 dalje, se točka (b) odstavka 2 uporablja samo za obrate za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov z inštalirano električno močjo manj kot 200 kW.

1.   Izravnalni trgi, vključno s postopki predkvalifikacije, so organizirani na takšen način, da:

2.   Cena izravnalne energije ni vnaprej določena v pogodbah za izravnalno moč. Nabavni postopki so pregledni v skladu s členom 40(4) Direktive (EU) 2019/944 in hkrati varujejo zaupnost poslovno občutljivih informacij.

3.   Izravnalni trgi zagotovijo obratovalno sigurnost, hkrati pa omogočajo čim večjo uporabo in učinkovito dodeljevanje prenosne zmogljivosti med območji v različnih časovnih okvirih v skladu s členom 17.

4.   Obračun izravnalne energije za standardne in posebne izravnalne produkte temelji na marginalnih cenah (plačilu po klirinški ceni), razen če vsi regulativni organi sprejmejo alternativno metodo določanja cen na podlagi skupnega predloga vseh operaterjev prenosnih sistemov po analizi, ki pokaže, da je ta alternativna metoda učinkovitejša.

Udeležencem na trgu se dopusti, da ponudbe predložijo čim bližje realnemu času, čas zaprtja trgovanja z izravnalno energijo pa ne nastopi pred zaprtjem trgovanja med območji na trgu znotraj dneva.

Operaterji prenosnih sistemov, ki uporabljajo model centralnega dispečiranja, lahko določijo dodatna pravila s smernico o izravnavi električne energije, sprejeto na podlagi člena 6(11) Uredbe (ES) št. 714/2009.

5.   Odstopanja se obračunajo po ceni, ki odraža vrednost energije v realnem času.

6.   Območje cene odstopanja je enako trgovalnemu območju, razen v primeru modela centralnega dispečiranja, kadar lahko območje cene odstopanja šteje za del trgovalnega območja.

7.   Določanje obsega rezervne zmogljivosti izvedejo operaterji prenosnih sistemov in se olajša na regionalni ravni.

8.   Nabavo izravnalne moči izvedejo operaterji prenosnih sistemov in se lahko olajša na regionalni ravni. Rezervacija čezmejne zmogljivosti se v ta namen lahko omeji. Nabava izravnalne moči je tržno utemeljena in organizirana na način, da ne diskriminira udeležencev na trgu v postopku predkvalifikacije v skladu s členom 40(4) Direktive (EU) 2019/944, ne glede na to, ali udeleženci na trgu sodelujejo posamično ali prek agregiranja.

Nabava izravnalne moči temelji na primarnem trgu, razen če in kolikor je regulativni organ določil odstopanje za to, da se dovoli uporaba drugih oblik tržno zasnovanih naročil na podlagi pomanjkanja konkurence na trgu storitev izravnave. Odstopanja od obveznosti, da nabava izravnalne moči temelji na uporabi primarnih trgov, se pregledajo vsaka tri leta.

9.   Nabava izravnalne moči navzgor in navzdol se opravi ločeno, razen če regulativni organ odobri odstopanje od tega načela, ker bi to privedlo do večje gospodarske učinkovitosti, kakor je z izvedbo ocene dokazal operater prenosnega sistema. Pogodbe za izravnalno moč se ne sklene več kot en dan pred dobavo izravnalne moči, pogodbeno obdobje pa traja največ en dan, razen če in kolikor je regulativni organ odobril zgodnejše sklepanje pogodb ali daljša pogodbena obdobja za zagotovitev zanesljivosti oskrbe ali izboljšanje gospodarske učinkovitosti.

Kadar je odobreno odstopanje za vsaj 40 % standardnih izravnalnih produktov in 30 % vseh produktov, ki se uporabljajo za izravnalno moč, se pogodbe za izravnalno moč sklenejo za največ en dan pred dobavo izravnalne moči, pogodbeno obdobje pa traja največ en dan. Pogodbe za preostali del izravnalne moči se sklenejo za največ en mesec pred dobavo izravnalne moči, njihovo pogodbeno obdobje pa traja največ en mesec.

10.   Regulativni organ lahko na zahtevo operaterja prenosnega sistema podaljša pogodbeno obdobje pri preostalem delu izravnalne moči iz odstavka 9 največ na obdobje dvanajstih mesecev, pod pogojem, da je takšna odločitev časovno omejena, pozitivni učinki v smislu nižjih stroškov za končne odjemalce pa so močnejši od negativnih učinkov na trgu. Zahteva vsebuje:

11.   Ne glede na odstavek 10 pogodbena obdobja od 1. januarja 2026 niso daljša od šestih mesecev.

12.   Do 1. januarja 2028 regulativni organi poročajo Komisiji in ACER o deležu celotne zmogljivosti, ki jo zagotavljajo pogodbe, ki trajajo več kot en dan, ali imajo obdobje nabave, ki je daljše od enega dne.

13.   Operaterji prenosnih sistemov ali njihovi pooblaščeni operaterji čim bližje realnemu času, kot je mogoče, najpozneje pa s 30-minutnim zamikom po dobavi, objavijo informacije o trenutnem ravnovesju v sistemu svojih območij voznih redov, predvidenih cenah odstopanja in predvidenih cenah izravnalne energije.

14.   Operaterji prenosnih sistemov lahko, kadar standardni izravnalni produkti ne zadostujejo za zagotovitev obratovalne sigurnosti ali pa nekateri izravnalni viri ne morejo sodelovati na izravnalnem trgu prek standardnih izravnalnih produktov, predlagajo izvzetja iz odstavkov 2 in 4 za posebne izravnalne produkte, ki se aktivirajo lokalno brez izmenjave z drugimi operaterji prenosnih sistemov, regulativni organi pa lahko odobrijo ta izvzetja.

Predlogi za izvzetje vključujejo opis ukrepov, predlaganih za zmanjšanje uporabe posebnih produktov, ob upoštevanju gospodarske učinkovitosti, prikaz, da posebni produkti ne povzročajo večjih neučinkovitosti in izkrivljanja na izravnalnem trgu znotraj in zunaj območja voznega reda ter po potrebi pravila in informacije za postopek pretvorbe ponudb za izravnalno energijo iz posebnih izravnalnih produktov v ponudbe za izravnalno energijo iz standardnih izravnalnih produktov.

1.   Operaterji prenosnih sistemov in imenovani operaterji trgov električne energije skupaj organizirajo upravljanje povezanih trgov za dan vnaprej in znotraj dneva v skladu z Uredbo (EU) 2015/1222. Operaterji prenosnih sistemov in imenovani operaterji trgov električne energije sodelujejo na ravni Unije ali, kjer je bolj ustrezno, na regionalni ravni, zato da čim bolj povečajo učinkovitost in uspešnost trgovanja z električno energijo za dan vnaprej in znotraj dneva v Uniji. Obveznost sodelovanja ne posega v uporabo konkurenčnega prava Unije. Z vidika njihovih funkcij, ki se nanašajo na trgovanje z električno energijo, so operaterji prenosnih sistemov in imenovani operaterji trgov z električno energijo podvrženi regulativnemu nadzoru regulativnih organov na podlagi člena 59 Direktive (EU) 2019/944 ter ACER na podlagi členov 4 in 8 Uredbe (EU) 2019/942.

2.   Trgi za dan vnaprej in znotraj dneva:

1.   Imenovani operaterji trgov električne energije dopustijo, da udeleženci na trgu z energijo trgujejo čim bližje realnemu času in vsaj do časa zaprtja trgovanja med območji na trgu znotraj dneva.

2.   Imenovani operaterji trgov električne energije zagotovijo udeležencem na trgu priložnost, da na trgih za dan vnaprej in znotraj dneva trgujejo z energijo v časovnih intervalih, ki so vsaj tako kratki kot bilančni obračunski interval.

3.   Imenovani operaterji trgov električne energije zagotovijo produkte za trgovanje na trgih za dan vnaprej in znotraj dneva, ki so dovolj majhni, z najmanjšo velikostjo ponudb 500 kW ali manj, da omogočajo učinkovito vključitev prilagajanja odjema, shranjevanja energije in majhnih proizvajalcev električne energije iz obnovljivih virov, tudi z neposrednim sodelovanjem odjemalcev.

4.   Do 1. januarja 2021 je na vseh območjih voznih redov bilančni obračunski interval dolg 15 minut, razen če regulativni organi odobrijo odstopanje ali izvzetje. Odstopanja se lahko odobri le do 31. decembra 2024.

Od 1. januarja 2025 bilančni obračunski interval ni daljši od 30 minut, kadar izvzetje odobrijo vsi regulativni organi na sinhronem območju.

1.   V skladu z Uredbo (EU) 2016/1719 operaterji prenosnih sistemov izdajajo dolgoročne pravice do prenosa ali pa imajo na voljo enakovredne ukrepe, da udeležencem na trgu, tudi lastnikom naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, omogočijo varovanje pred cenovnimi tveganji preko meja trgovalnih območij, razen če ocena terminskega trga, ki jo na zadevnih mejah trgovalnih območij izvedejo pristojni regulativni organi, pokaže, da je v zadevnih trgovalnih območjih zadosti možnosti za varovanje pred tveganji.

2.   Dolgoročne pravice do prenosa se dodelijo na pregleden, tržen in nediskriminatoren način preko enotne platforme za dodeljevanje.

3.   Pod pogojem, da izpolnjujejo konkurenčno pravo Unije, so operaterji trga prosti pri razvoju terminskih produktov za varovanje pred tveganji, vključno s terminskimi produkti za dolgoročno varovanje pred tveganji, da se udeležencem na trgu, tudi lastnikom naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, zagotovijo ustrezne možnosti za varovanje pred finančnimi tveganji zaradi cenovnih nihanj. Države članice ne zahtevajo, da se takšne dejavnosti za varovanje pred tveganji omejijo na trgovanje znotraj države članice ali trgovalnega območja.

1.   Za ceno električne energije na veleprodajnem trgu ne sme biti najvišje zgornje in najnižje spodnje meje. Ta določba se med drugim uporablja za ponudbe in obračun v vseh časovnih okvirih ter vključuje izravnalno energijo in cene odstopanj brez poseganja v tehnične omejitve cen, ki se lahko uporabijo v časovnemu okviru izravnave in v časovnih okvirih za dan vnaprej in znotraj dneva v skladu z odstavkom 2.

2.   Imenovani operaterji trgov električne energije lahko harmonizirano omejujejo najvišje in najnižje obračunske cene za dan vnaprej in znotraj dneva. Te omejitve so dovolj visoke, da trgovanja ne omejijo po nepotrebnem, ter so harmonizirane za notranji trg in upoštevajo najvišjo vrednost nezadostnega napajanja. Imenovani operaterji trgov uporabijo pregleden mehanizem za pravočasno samodejno prilagajanje tehničnih trgovalnih omejitev v primeru, da se za postavljene omejitve pričakuje, da bodo dosežene. Prilagojene višje omejitve se uporabljajo do tedaj, ko so v okviru tega mehanizma potrebna nadaljnja povečanja.

3.   Operaterji prenosnih sistemov ne sprejemajo ukrepov z namenom spreminjanja veleprodajnih cen.

4.   Regulativni organi ali, kadar je država članica v ta namen imenovala drug pristojni organ, takšni imenovani pristojni organi, določijo politike in ukrepe, ki se uporabljajo na njihovem ozemlju, ki bi lahko prispevali k posredno omejenemu oblikovanju cen na veleprodajnem trgu, vključno z omejitvijo ponudb v povezavi z aktiviranjem izravnalne energije, mehanizmov za zmogljivost, ukrepov operaterjev prenosnih sistemov in ukrepov za preverjanje tržnih izidov, ali k preprečevanju zlorab vodilnega položaja ali neučinkovito določenih trgovalnih območij.

5.   Ko regulativni organ ali imenovani pristojni organ identificira politiko ali ukrep, ki bi lahko omejil veleprodajno oblikovanje cen, sprejme vse ustrezne ukrepe za preprečitev ali, če to ni mogoče, ublažitev učinka te politike ali ukrepa na ponudbeno dogajanje. Države članice do 5. januarja 2020 Komisiji posredujejo poročilo s podrobnostmi o ukrepih, ki so jih sprejele ali jih nameravajo sprejeti.

1.   Kadar je to potrebno za pripravo standarda zanesljivosti v skladu s členom 25, regulativni organi ali, kadar je država članica v ta namen imenovala drug pristojni organ, takšni imenovani pristojni organi do 5. julija 2020 za svoje ozemlje določijo enotno oceno vrednosti nezadostnega napajanja. Zadevna ocena se javno objavi. Regulativni organi ali drugi imenovani pristojni organi lahko določijo različne ocene na trgovalno območje, če imajo na svojem ozemlju več trgovalnih območij. V primeru, da se trgovalno območje razteza čez ozemlja več kot ene države članice, zadevni regulativni organi ali drugi imenovani pristojni organi za zadevno trgovalno območje določijo enotno oceno vrednosti nezadostnega napajanja. Regulativni organi ali drugi imenovani pristojni organi pri določitvi enotne ocene vrednosti nezadostnega napajanja uporabijo metodologijo iz člena 23(6).

2.   Regulativni organi in imenovani pristojni organi oceno vrednosti nezadostnega napajanja posodobijo vsaj na vsakih pet let ali prej, če zaznajo znatno spremembo.

1.   Dispečiranje naprav za proizvodnjo električne energije in prilagajanja odjema je nediskriminatorno, pregledno in ima – razen če odstavki 2 do 6 določajo drugače – tržno osnovo.

2.   Brez poseganja v člene 107, 108 in 109 PDEU države članice zagotovijo, da operaterji pri dispečiranju obratov za proizvodnjo električne energije dajejo prednost dispečirajo obratom za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, kolikor to omogoča sigurno obratovanje nacionalnega elektroenergetskega sistema, in sicer na podlagi preglednih in nediskriminatornih meril ter kadar so takšne naprave za proizvodnjo električne energije bodisi:

3.   Država članica se lahko odloči, da za naprave za proizvodnjo električne energije iz točke (a) odstavka 2, ki začnejo obratovati najmanj šest mesecev po tej odločitvi, ne bo uporabila prednostnega dispečiranja ali da bo uporabila nižjo najnižjo zmogljivost, kot je določeno v točki (a) odstavka 2, pod pogojem, da:

Pri morebitnem odstopanju se preprečijo spremembe za nazaj, ki bi vplivale na obrate za proizvodnjo, za katere se že uporablja prednostno dispečiranje, ne glede na morebiten dogovor med državo članico in obratom za proizvodnjo električne energije na prostovoljni podlagi.

Brez poseganja v člene 107, 108 in 109 PDEU lahko države članice zagotovijo spodbude za obrate, ki so upravičeni do prednostnega dispečiranja in se temu prostovoljno odpovejo.

4.   Brez poseganja v člene 107, 108 in 109 PDEU lahko države članice zagotovijo prednostno dispečiranje za električno energijo, ki je proizvedena v napravah za proizvodnjo električne energije, ki uporablja soproizvodnjo z visokim izkoristkom z inštalirano električno močjo manj kot 400 kW.

5.   Pri napravah za proizvodnjo električne energije, danih v obratovanje od 1. januarja 2026 dalje, se točka (a) odstavka 2 uporablja samo za naprave za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov z visokim izkoristkom z inštalirano električno močjo manj kot 200 kW.

6.   Brez poseganja v pogodbe, sklenjene pred 4. julijem 2019, so naprave za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov ali soproizvodnjo z visokim izkoristkom, ki so bile dane v obratovanje pred 4. julijem 2019 in je zanje, ko so bile dane v obratovanje, veljalo prednostno dispečiranje iz člena 15(5) Direktive 2012/27/EU ali člena 16(2) Direktive 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta (20), še naprej upravičeni do prednostnega dispečiranja. Prednostno dispečiranje se za takšne objekte za proizvodnjo električne energije ne uporablja več od datuma, ko se bistveno spremenijo, kar velja vsaj v primeru, ko je potreben nov sporazum o priključitvi ali se poveča njihova proizvodna zmogljivost.

7.   Prednostno dispečiranje ne ogrozi sigurnega obratovanja elektroenergetskega sistema, se ne uporablja kot utemeljitev za omejitev prenosnih zmogljivosti med območji bolj, kot je določeno v členu 16, ter temelji na preglednih in nediskriminatornih merilih.

1.   Prerazporejanje proizvodnje in prerazporejanje prilagajanja odjema temelji na objektivnih, preglednih in nediskriminatornih merilih. Odprto je za vse proizvodne tehnologije, vse shranjevanje energije in vse prilagajanje odjema, tudi v drugih državah članicah, razen če to ni tehnično izvedljivo.

2.   Viri, ki se prerazporedijo, se izberejo izmed naprav za proizvodnjo električne energije, shranjevanje energije ali prilagajanje odjema, z uporabo tržnih mehanizmov, deležni pa so finančnega nadomestila. Ponudbe za izravnalno energijo, ki se uporabljajo za prerazporejanje, ne določajo cene izravnalne energije.

3.   Prerazporejanje proizvodnje, shranjevanje energije in prilagajanje odjema na netržni osnovi se sme uporabljati, samo kadar:

4.   Zadevni operaterji prenosnih sistemov in operaterji distribucijskih sistemov vsaj enkrat letno pristojnemu regulativnemu organu predložijo poročilo o:

Zadevni regulativni organ posreduje poročilo ACER in objavi povzetek podatkov iz točk (a), (b) in (c) prvega pododstavka, po potrebi skupaj s priporočili za izboljšave.

5.   Ob upoštevanju zahtev glede ohranjanja zanesljivosti in varnosti omrežja in na podlagi preglednih in nediskriminatornih meril, ki jih opredelijo regulativni organi, operaterji prenosnih sistemov in operaterji distribucijskih sistemov:

6.   Kadar se izvaja prerazporejanje navzdol na netržni osnovi, se uporabljajo naslednja načela:

7.   Kadar se uporablja prerazporejanje na netržni osnovi, operater sistema, ki zahteva prerazporejanje, operaterju prerazporejenega objekta za proizvodnjo, shranjevanje energije ali prilagajanje odjema zagotovi finančno nadomestilo, razen v primeru, da so proizvajalci sprejeli sporazum o priključitvi, ki ne jamči zagotovljene oddaje energije. Tako finančno nadomestilo je vsaj enako najvišjemu izmed naslednjih elementov ali kombinaciji teh elementov, če bi uporaba samo najvišjega elementa vodila v neupravičeno nizko ali neupravičeno visoko nadomestilo:

1.   Države članice sprejmejo vse ustrezne ukrepe za obravnavo prezasedenosti. Meje trgovalnih območij temeljijo na dolgoročnih in strukturnih prezasedenostih v prenosnem omrežju. Trgovalna območja takšnih strukturnih prezasedenosti ne smejo vsebovati, razen če te nimajo vpliva na sosednja trgovalna območja ali se, kot začasno izvzetje, njihov vpliv na sosednja trgovalna območja ublaži z uporabo popravnih ukrepov in te strukturne prezasedenosti ne vodijo v zmanjševanje zmogljivosti za trgovanje med območji v skladu z zahtevami iz člena 16. Takšna trgovalna območja v Uniji so oblikovana tako, da se čim bolj poveča ekonomska učinkovitost in da se čim bolj povečajo priložnosti za trgovanje med območji v skladu s členom 16 ob ohranjanju zanesljivosti oskrbe.

2.   ENTSO za električno energijo vsaka tri leta poroča o strukturnih prezasedenostih in drugih večjih fizičnih prezasedenostih med trgovalnimi območji in znotraj njih, vključno z lokacijo in pogostostjo takih prezasedenosti v skladu s smernico za dodeljevanje zmogljivosti in upravljanje prezasedenosti, sprejeto na podlagi člena 18(5) Uredbe (ES) št. 714/2009. To poročilo vključuje oceno, ali je zmogljivost trgovanja med trgovalnimi območji dosegla začrtano premico iz člena 15 ali minimalno zmogljivost iz člena 16 te uredbe.

3.   Da se zagotovi optimalna konfiguracija trgovalnih območij, se opravi pregled trgovalnih območij. Ob pregledu se ugotavljajo vse strukturne prezasedenosti, poleg tega pa pregled vsebuje analizo različnih konfiguracij trgovalnih območij na usklajen način z udeležbo prizadetih deležnikov iz vseh zadevnih držav članic, in sicer v skladu s smernico za dodeljevanje zmogljivosti in upravljanje prezasedenosti, sprejeto na podlagi člena 18(5) Uredbe (ES) št. 714/2009. Trenutna trgovalna območja se ocenjujejo na podlagi njihove zmožnosti za vzpostavitev zanesljivega tržnega okolja, tudi za prožne proizvodne in obremenitvene zmogljivosti, kar je ključnega pomena za preprečevanje ozkih grl v omrežju, uravnoteženja proizvodnje in odjema električne energije in zagotavljanje dolgoročne varnosti naložb v omrežno infrastrukturo.

4.   Za namene tega člena in člena 15 te uredbe zadevne države članice, operaterji prenosnih sistemov ali regulativni organi pomenijo tiste države članice, operaterje prenosnih sistemov ali regulativne organe, ki sodelujejo pri pregledu konfiguracije trgovalnega območja, in tudi tiste iz istega območja določanja zmogljivosti na podlagi smernice za dodeljevanje zmogljivosti in upravljanje prezasedenosti, sprejete na podlagi člena 18(5) Uredbe (ES) št. 714/2009.

5.   Do 5. oktobra 2019 vsi zadevni operaterji prenosnega sistema predložijo predlog metodologije in predpostavke, ki se bodo uporabile v postopku pregleda trgovalnih območij, ter alternativnih konfiguracij trgovalnih območij, ki se preučujejo, zadevnim regulativnim organom v odobritev. Zadevni regulativni organi sprejmejo soglasno odločitev o predlogu v treh mesecih od predložitve predloga. Kadar regulativni organi ne morejo doseči soglasne odločitve o predlogu in alternativnih konfiguracijah trgovalnih območij v navedenem roku, ACER v dodatnih treh mesecih odloči o metodologiji in predpostavkah ter tudi o alternativnih konfiguracijah trgovalnega območja, ki se preučujejo. Ta metodologija je oprta na strukturne prezasedenosti, za katere se ne pričakuje, da bodo presežene v naslednjih treh letih, ob ustreznem upoštevanju opaznega napredka pri infrastrukturnih razvojnih projektih, za katere se pričakuje, da bodo realizirani v naslednjih treh letih.

6.   Na podlagi metodologije in predpostavk, odobrenih v skladu s členom 5, operaterji prenosnih sistemov, ki sodelujejo pri pregledu trgovalnih območij, zadevnim državam članicam ali njihovim imenovanim pristojnim organom najpozneje dvanajst mesecev po odobritvi metodologije in predpostavk na podlagi odstavka 4 predložijo skupni predlog, ali naj spremenijo ali ohranijo konfiguracijo trgovalnih območij. Druge države članice, pogodbenice Energetske skupnosti ali druge tretje države, ki delijo isto sinhrono območje s katero koli ustrezno državo članico, lahko predložijo pripombe.

7.   Kadar je ugotovljena strukturna prezasedenost v poročilu iz odstavka 2 tega člena ali v pregledu trgovalnega območja na podlagi tega člena ali kadar eden ali več operaterjev prenosnih sistemov v poročilu, ki ga odobri pristojni regulativni organ, ugotovi strukturno prezasedenost na svojem regulacijskem območju, država članica z ugotovljeno strukturno prezasedenostjo v sodelovanju s svojimi operaterji prenosnih sistemov v šestih mesecih od prejema poročila odloči, da bo opredelila nacionalne ali večnacionalne akcijske načrte v skladu s členom 15 ali da bo pregledala ali spremenila konfiguracijo svojih trgovalnih območij. Te odločitve se nemudoma uradno sporočijo Komisiji in ACER.

8.   Za tiste države članice, ki so izbrale spremembo konfiguracije trgovalnih območij na podlagi odstavka 7, zadevne države članice soglasno v šestih mesecih od uradnega obvestila iz odstavka 7 sprejmejo odločitev. Druge države članice lahko predložijo pripombe zadevnim državam članicam, ki bi morale pri sprejemanju odločitve te pripombe upoštevati. Odločitev se obrazloži in uradno sporoči Komisiji in ACER. Če zadevne države članice ne uspejo doseči soglasne odločitve v šestih mesecih, o tem takoj obvestijo Komisijo. Komisija v skrajnem primeru ter po posvetovanju z ACER sprejme odločitev o spremembi ali ohranitvi konfiguracije trgovalnih območij v državah članicah in med njimi, in sicer najpozneje šest mesecev po prejemu takšnega uradnega obvestila.

9.   Države članice in Komisija se pred sprejetjem odločitve iz tega člena posvetujejo z zadevnimi deležniki.

10.   Katera koli odločitev, sprejeta v skladu s tem členom, določa datum za izvedbo spremembe. Navedeni datum za izvedbo je uravnotežen z vidika potrebe po hitrem ukrepanju in praktičnosti, vključno s terminskim trgovanjem z električno energijo. V odločitvi se lahko določijo ustrezne prehodne ureditve.

11.   Kadar se izvedejo dodatni pregledi trgovalnih območij v skladu s smernico za dodeljevanje zmogljivosti in upravljanje prezasedenosti, sprejeto v skladu s členom 18(5) Uredbe (ES) št. 714/2009, se uporablja ta člen.

1.   Po sprejetju odločitve v skladu s členom 14(7) država članica z ugotovljeno strukturno prezasedenostjo v sodelovanju s svojimi regulativnimi organi oblikujejo akcijski načrt. Ta akcijski načrt vsebuje konkreten časovni razpored za sprejetje ukrepov za zmanjšanje strukturnih prezasedenosti, ugotovljenih v štirih letih po sprejetju odločitve v skladu s členom 14(7).

2.   Ne glede na dejanski napredek akcijskega načrta, države članice zagotovijo, da brez poseganja v odstopanja, odobrena na podlagi člena 16(9), ali odstopanja iz člena 16(3), zmogljivost za čezmejno trgovanje vsako leto naraste do minimalne zmogljivosti iz člena 16(8). Ta minimalna zmogljivost se doseže do 31. decembra 2025.

Letno povišanje se dosega na podlagi začrtane premice. Začetna točka te premice je bodisi zmogljivost, dodeljena na meji ali kritičnem elementu omrežja v letu pred sprejetjem akcijskega načrta ali pa povprečna zmogljivost v treh letih pred sprejetjem akcijskega načrta, kar je višje. Države članice zagotovijo, da je tekom izvajanja njihovih akcijskih načrtov zmogljivost, ki je v skladu z členom 16(8) dana na razpolago za trgovanje med območji, vsaj enaka vrednostim začrtane premice, tudi z uporabo popravnih ukrepov v območju določanja zmogljivosti.

3.   Stroške popravnih ukrepov, potrebnih zaradi uskladitve z začrtano premico iz odstavka 2 ali dajanja na razpolago prenosnih zmogljivosti med območji na mejah ali na kritičnih elementih omrežja, na katere se nanaša akcijski načrt, krije država članica ali države članice, ki izvajajo akcijski načrt.

4.   Zadevni operaterji prenosnih sistemov vsako leto med izvajanjem akcijskega načrta in v šestih mesecih po izteku akcijskega načrta za predhodnih 12 mesecev ocenijo, ali je razpoložljiva čezmejna zmogljivost dosegla začrtano premico, oziroma od 1. januarja 2026, ali je bila dosežena minimalna zmogljivost iz člena 16(8). Oceno o tem predložijo ACER in zadevnim regulativnim organom. Pred pripravo poročila vsak operater prenosnega sistema predloži svoj prispevek k poročilu, vključno z ustreznimi podatki, svojemu regulativnemu organu v odobritev.

5.   Ko se pri ocenah iz odstavka 4 pokaže, da v določenih državah članicah operater prenosnega sistema ni dosegel začrtane premice, zadevne države članice v šestih mesecih od prejema poročila o oceni iz odstavka 4 soglasno sprejmejo odločitev o tem, ali bodo konfiguracijo trgovalnih območij v in med temi državami članicami spremenile ali jo bodo ohranile. Zadevne države članice bi pri svoji odločitvi morale upoštevati pripombe, ki jim jih predložijo druge države članice. Odločitev zadevnih držav članic se obrazloži se in se uradno sporoči Komisiji in ACER.

Če zadevne države članice ne uspejo v določenem roku doseči soglasne odločitve, o tem takoj obvestijo Komisijo. Komisija v skrajnem primeru ter po posvetovanju z ACER in ustreznimi deležniki sprejme odločitev o spremembi ali ohranitvi konfiguracije trgovalnih območij v državah članicah in med njimi, in sicer najpozneje šest mesecev po prejemu takšnega uradnega obvestila.

6.   Država članica z ugotovljeno strukturno prezasedenostjo se šest mesecev pred iztekom akcijskega načrta odloči, ali bo preostalo prezasedenost razrešila s spremembo svojih trgovalnih območij ali z uporabo popravnih ukrepov, katerih stroške bo krila sama.

7.   Kadar v šestih mesecih po ugotovitvi strukturne prezasedenosti ni določen akcijski načrt na podlagi člena 14(7), zadevni operaterji prenosnih sistemov v 12 mesecih po ugotovitvi takšne strukturne prezasedenosti ocenijo, ali je razpoložljiva čezmejna zmogljivost dosegla minimalno zmogljivost iz člena 16(8) za obdobje predhodnih 12 mesecev ter predložijo poročilo o oceni zadevnim regulativnim organom in ACER.

Pred pripravo poročila operater prenosnega sistema pošlje svoje prispevke k poročilu, vključno z ustreznimi podatki, svojemu regulativnemu organu v odobritev. Kadar ocena pokaže, da operater prenosnega sistema ni dosegel minimalne zmogljivosti, se uporabi postopek odločanja iz odstavka 5 tega člena.

1.   Pri odpravljanju težav s prezasedenostjo omrežja se uporabljajo nediskriminatorne tržne rešitve, ki dajejo učinkovite ekonomske signale vključenim udeležencem na trgu in operaterjem prenosnih sistemov. Težave s prezasedenostjo omrežja se odpravljajo z netransakcijskimi metodami, to je metodami, ki ne zajemajo izbire med pogodbami posameznih udeležencev na trgu. Operater prenosnega sistema pri sprejemanju operativnih ukrepov za zagotovitev, da njegov prenosni sistem ostane v normalnem obratovalnem stanju, upošteva učinek navedenih ukrepov na sosednja regulacijska območja in takšne ukrepe uskladi z drugimi prizadetimi operaterji prenosnih sistemov, kot je določeno z Uredbo (EU) 2015/1222.

2.   Postopki za omejitev transakcij se uporabijo le v izrednih situacijah, ko mora operater prenosnega sistema ukrepati zelo hitro ter prerazporejanje in nasprotno trgovanje nista mogoča. Vsak tak postopek se uporabi na nediskriminatoren način. Z izjemo primerov višje sile je treba udeležencem na trgu, ki jim je bila dodeljena zmogljivost, nadomestiti vsako tako omejitev prenosa.

3.   Regionalni koordinacijski centri izvajajo usklajen izračun zmogljivosti v skladu z odstavkoma 4 in 8 tega člena, kot je določeno v točki (a) člena 37(1) ter členu 42(1).

Regionalni koordinacijski centri izračunajo prenosne zmogljivosti med območji ob upoštevanju omejitev obratovalne sigurnosti, pri čemer uporabijo podatke operaterjev prenosnega sistema, vključno s tehnično razpoložljivostjo popravnih ukrepov, razen zmanjševanja bremena. Kadar regionalni koordinacijski centri ugotovijo, da ti razpoložljivi popravni ukrepi na območju določanja zmogljivosti ali med območji določanja zmogljivosti ne zadostujejo za dosego začrtane premice v skladu s členom 15(2) ali minimalne zmogljivosti iz odstavka 8 tega člena, ob upoštevanju omejitev obratovalne sigurnosti, lahko kot skrajni ukrep določijo usklajene ukrepe za ustrezno zmanjšanje prenosnih zmogljivosti med območji. Operaterji prenosnih sistemov lahko odstopajo od usklajenih ukrepov v zvezi z usklajenim izračunom zmogljivosti in usklajeno analizo sigurnosti samo v skladu s členom 42(2).

Regijski koordinacijski centri v treh mesecih po začetku obratovanja regionalnih koordinacijskih centrov v skladu s členom 35(2) te uredbe in nato vsake tri mesece poročajo zadevnim regulativnim organom in ACER o zmanjšanju zmogljivosti ali odstopanju od usklajenih ukrepov v skladu z drugim pododstavkom in ocenijo te dogodke ter po potrebi pripravijo priporočila, kako bi se bilo mogoče v prihodnje izogniti takšnim odstopanjem. Če ACER ugotovi, da pogoji za odstopanje v skladu s tem odstavkom niso bili izpolnjeni ali da so strukturne narave, predloži mnenje zadevnim regulativnim organom in Komisiji. Pristojni regulativni organi sprejmejo ustrezne ukrepe zoper operaterje prenosnih omrežij ali regionalne koordinacijske centre v skladu s členom 59 ali 62 Direktive (EU) 2019/944, če pogoji za odstopanje v skladu s tem odstavkom niso izpolnjeni.

Odstopanja strukturne narave se obravnavajo v akcijskem načrtu iz člena 14(7) ali v posodobljeni različici obstoječega akcijskega načrta.

4.   Najvišja možna raven zmogljivosti medsebojnih povezav in prenosnih omrežij, na katere vpliva čezmejna zmogljivost, se da na voljo udeležencem na trgu, ki spoštujejo varnostne standarde za sigurno obratovanje omrežja. Kompenzacija in prerazporejanje, vključno s čezmejnim prerazporejanjem, se uporabljata za dosego največjih razpoložljivih zmogljivosti za dosego minimalne zmogljivosti iz odstavka 8. V ta namen se uporabi usklajen in nediskriminatoren postopek za čezmejne popravne ukrepe po izvedbi metodologije delitve stroškov pri ponovnem dispečiranju in kompenzacijskih poslih.

5.   Zmogljivost se dodeli z eksplicitnimi ali implicitnimi dražbami, kar vključuje zmogljivost in energijo. Za isto medsebojno povezavo lahko obstajata obe metodi hkrati. Za trgovanje znotraj dneva se uporablja sprotno trgovanje, ki se lahko dopolni z dražbami.

6.   V primeru prezasedenosti se izbere veljavna ponudba za zmogljivost omrežja z najvišjo implicitno ali eksplicitno vrednostjo, ki v določenem časovnem okviru ponuja največ za redko razpoložljiv vir prenosne zmogljivosti. Razen v primeru novih povezovalnih vodov, ki so v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1228/2003, členom 17 Uredbe (ES) št. 714/2009 ali členom 63 te uredbe upravičeni do izvzetja, je pridržanje cen pri metodah dodeljevanja zmogljivosti prepovedano.

7.   Z zmogljivostjo je mogoče prosto sekundarno trgovati pod pogojem, da je operater prenosnega sistema o tem pravočasno vnaprej obveščen. Kadar operater prenosnega sistema zavrne sekundarno trgovanje (transakcijo), to jasno in pregledno sporoči ter obrazloži vsem udeležencem na trgu in o tem uradno obvesti regulativni organ.

8.   Operaterji prenosnih sistemov ne omejujejo obsega zmogljivosti medsebojnih povezav, ki se da na razpolago udeležencem na trgu, zato da se odpravi prezasedenost znotraj njihovega trgovalnega območja ali za upravljanje pretokov, ki izhajajo iz transakcij znotraj trgovalnih območij. Brez poseganja v uporabo odstopanj iz odstavkov 3 in 9 tega člena in v uporabe člena 15(2) se šteje, da so zahteve iz tega odstavka izpolnjene, kadar so dosežene naslednje minimalne ravni razpoložljivih zmogljivosti za trgovanje med trgovalnimi območji:

Skupni znesek 30 % se lahko uporabi za rezerve za zanesljivost, zančne pretoke in notranje pretoke za vsak kritični omrežni element.

9.   Na prošnjo operaterjev prenosnih sistemov na območju izračuna zmogljivosti lahko zadevni regulativni organi odobrijo odstopanje od odstavka 8 zaradi predvidljivih razlogov, kadar je to potrebno za vzdrževanje obratovalne sigurnosti. Takšno odstopanje, ki ne sme biti povezano z omejevanjem že dodeljenih zmogljivosti na podlagi odstavka 2, se odobri za največ eno leto naenkrat ali, če se obseg odstopanja znatno zmanjša po prvem letu, za največ dve leti. Obseg takšnih odstopanj je strogo omejen na to, kar je potrebno za zagotavljanje obratovalne sigurnosti, pri čemer takšna odstopanja ne diskriminirajo med notranjimi izmenjavami in izmenjavami med območji.

Pred odobritvijo odstopanja se zadevni regulativni organ posvetuje z regulativnimi organi drugih držav članic, ki so del zadevnega območja določanja zmogljivosti. V primeru, da se regulativni organ ne strinja s predlaganim odstopanjem, odločitev o odstopanju sprejme ACER na podlagi točke (a) člena 6(10) Uredbe (EU) 2019/942. Utemeljitev in razlogi za odstopanje se objavijo.

Kadar se odstopanje odobri, zadevni operaterji prenosnih sistemov razvijejo in objavijo metodologijo ter projekte, ki zagotavljajo dolgoročno rešitev za vprašanje, ki ga odstopanje obravnava. Odstopanje preneha veljati, ko je dosežena časovna omejitev zanj ali ko se uporabi rešitev, kar nastopi prej.

10.   Udeleženci na trgu zadevne operaterje prenosnih sistemov v razumnem roku pred ustreznim obratovalnim obdobjem obvestijo, ali nameravajo dodeljeno zmogljivost uporabiti. Vsaka dodeljena zmogljivost, ki ne bo uporabljena, se ponovno da na trg in sicer na pošten, pregleden in nediskriminatoren način.

11.   Kolikor je to tehnično možno, operaterji prenosnih sistemov združijo vse zahteve po prenosni zmogljivosti pretokov moči v nasprotnih smereh po prezasedeni medsebojni povezavi, da bi ta vod uporabili do najvišje možne zmogljivosti. Ob polnem upoštevanju sigurnosti omrežja se transakcije, ki sprostijo prezasedenost omrežja, ne zavrnejo.

12.   Finančne posledice neizpolnjevanja obveznosti v zvezi z dodeljevanjem zmogljivosti nosijo operaterji prenosnih sistemov ali imenovani operaterji trga električne energije, ki so odgovorni za tako neizpolnjevanje. Kadar udeleženci na trgu ne uporabijo zmogljivosti, za katero so se obvezali, da jo bodo uporabili, ali v primeru eksplicitne dražbe zmogljivosti z zmogljivostjo ne trgujejo sekundarno ali zmogljivosti ne vrnejo pravočasno, udeleženci na trgu izgubijo pravice do take zmogljivosti in plačajo dajatev, ki odraža stroške. Vse dajatve, ki odražajo stroške, nastale zaradi neuporabe zmogljivosti, morajo biti upravičene in sorazmerne. Če operater prenosnega sistema ne izpolni svoje obveznosti zagotavljati zanesljivo prenosno zmogljivost, udeležencem na trgu nadomesti izgubo pravic do zmogljivosti. Posledične izgube se pri tem ne upoštevajo. Ključni načini in metode za določanje odgovornosti, ki nastane zaradi neizpolnjevanja obveznosti, se določijo vnaprej glede na finančne posledice, pregleda pa jih ustrezni regulativni organ.

13.   Ko regulativni organi stroške popravnih ukrepov porazdeljujejo med operaterje prenosnih sistemov, preučijo, v kolikšni meri pretoki, ki izhajajo iz transakcij znotraj trgovalnih območij, prispevajo k prezasedenosti med obravnavanima trgovalnima območjema, ter stroške porazdelijo sorazmerno s tem prispevkom k prezasedenosti med operaterje prenosnih sistemov na območju, ki so odgovorni za ustvarjanje takšnih pretokov, razen za stroške, ki nastanejo zaradi transakcij znotraj trgovalnih območij, ki so pod ravnjo, ki bi jo bilo mogoče pričakovati brez strukturne prezasedenosti na trgovalnem območju.

To raven skupaj preučijo in določijo vsi operaterji prenosnih sistemov na območju določanja zmogljivosti za vsako posamezno mejo trgovalnega območja, nato pa jo odobrijo vsi regulativni organi na območju določanja zmogljivosti.

1.   Operaterji prenosnih sistemov na novo izračunajo razpoložljivo prenosno zmogljivost med območji, in sicer vsaj po času zaprtja trgovanja med območji na trgu za dan vnaprej in znotraj dneva. Operaterji prenosnih sistemov dodelijo razpoložljivo prenosno zmogljivost med območji in vsako preostalo prenosno zmogljivost med območji, ki pred tem ni bila dodeljena, ter vsako prenosno zmogljivost med območji, ki jo je sprostil imetnik pravic do fizičnega prenosa iz prejšnjih dodelitev, in sicer v naslednjem postopku dodelitve prenosne zmogljivosti med območji.

2.   Operaterji prenosnih sistemov predlagajo ustrezno strukturo za dodeljevanje prenosne zmogljivosti med območji v različnih časovnih obdobjih, vključno z dnevom vnaprej, znotraj dneva in izravnavo. Takšno strukturo dodeljevanja preverijo ustrezni regulativni organi. Operaterji prenosnih sistemov pri pripravi predlogov upoštevajo:

3.   Ko je prenosna zmogljivost med območji po času zaprtja trgovanja med območji na trgu znotraj dneva razpoložljiva, operaterji prenosnih sistemov uporabijo prenosno zmogljivost med območji za izmenjavo izravnalne energije ali za izvajanje postopka netiranja odstopanj.

4.   Kadar se dodeljuje prenosna zmogljivost med območji za izmenjavo izravnalne moči ali souporabo rezerv v skladu s členom 6(8) te uredbe, operaterji prenosnih sistemov uporabljajo metodologije, razvite v smernici o izravnavi električne energije, sprejeto na podlagi člena 6(11) Uredbe (ES) št. 714/2009.

5.   Operaterji prenosnih sistemov ne povečajo rezerve za zanesljivost, izračunane v skladu z Uredbo (EU) 2015/1222, zaradi izmenjave izravnalne moči ali souporabe rezerv.

1.   Cene, ki jih operaterji omrežij zaračunavajo za dostop do omrežja, vključno s cenami za priključitev na omrežje, cenami za uporabo omrežja in, kjer je ustrezno, cenami za ustrezno okrepitev omrežja, odražajo stroške, so pregledne, upoštevajo potrebo po sigurnosti in prožnosti omrežja in odražajo dejanske dosedanje stroške, primerljive s stroški učinkovitega in strukturno primerljivega operaterja omrežja, in se uporabljajo na nediskriminatoren način. Te cene ne zajemajo stroškov, ki niso povezani z uporabo omrežij in ki podpirajo druge cilje politike.

Metoda, uporabljena za določanje omrežnine, brez poseganja v člen 15(1) in (6) Direktive 2012/27/EU ter merila iz Priloge XI k navedeni direktivi nevtralno podpira dolgoročno skupno učinkovitost sistema, in sicer s cenovnimi signali odjemalcem in proizvajalcem ter se zlasti uporabi na način, ki niti pozitivno niti negativno ne diskriminira med proizvodnjo, priključeno na ravni distribucije, in proizvodnjo, priključeno na ravni prenosa. Omrežnina ne diskriminira, niti pozitivno niti negativno, shranjevanja ali agregiranja energije in ne ustvarja odvračilnih spodbud za samoproizvodnjo, lastno porabo ali udeležbo v prilagajanju odjema. Brez poseganja v odstavek 3 tega člena navedene cene ne smejo biti odvisne od razdalje.

2.   Tarifne metodologije odražajo fiksne stroške operaterjev prenosnih sistemov in operaterjev distribucijskih sistemov ter zajemajo ustrezne spodbude operaterjem prenosnih sistemov in operaterjem distribucijskih sistemov na kratki in na dolgi rok, da bi se povečala učinkovitost, tudi energetska, spodbudilo povezovanje trgov in zanesljivost oskrbe, podprle učinkovite naložbe in povezane raziskovalne dejavnosti ter omogočile inovacije v interesu porabnikov na področjih, kot so digitalizacija, storitev prožnosti in medsebojne povezave.

3.   Če je to primerno, delež tarif, ki veljajo za proizvajalce ali končne odjemalce ali oboje, zagotavlja lokacijske signale na ravni Unije in upošteva višino izgub v omrežju in povzročene prezasedenosti ter naložbene stroške za infrastrukturo.

4.   Pri določanju cen za dostop do omrežja se upošteva naslednje:

5.   Določanje cen za dostop do omrežja v skladu s tem členom ne posega v cene kot posledico upravljanja prezasedenosti iz člena 16.

6.   Prav tako ne sme biti posebne omrežnine za posamezne transakcije za trgovanje z električno energijo med območji.

7.   Distribucijske tarife odražajo stroške in upoštevajo uporabo distribucijskega omrežja in njegovo uporabo s strani uporabnikov sistema, vključno z aktivnimi odjemalci. Distribucijske tarife lahko vsebujejo elemente za zmogljivost pri priključevanju na omrežje in se lahko razlikujejo glede na porabo uporabnikov sistema ali profile proizvodnje električne energije. Kjer so države članice uvedle sisteme za napredno merjenje, regulativni organi pri določitvi ali odobritvi prenosnih tarif in distribucijskih tarif ali njihovih metodologij v skladu členom 59(7) Direktive (EU) 2019/944 preučijo možnost omrežnih tarif na podlagi časovnega razlikovanja, in po potrebi uvedejo omrežne tarife na podlagi časovnega razlikovanja, in sicer na način, ki odraža uporabo omrežja in je za končnega odjemalca pregleden, stroškovno učinkovit in predvidljiv.

8.   Metodologije za distribucijske tarife zagotovijo spodbude operaterjem distribucijskih sistemov za najbolj stroškovno učinkovito obratovanje in razvoj njihovih omrežij, tudi z naročanjem storitev. V ta namen regulativni organi priznajo kot upravičene povezane stroške in jih lahko vključijo v distribucijske tarife ter lahko določijo cilje uspešnosti, da se operaterje distribucijskih sistemov v njihovih omrežjih spodbudi k povečanju učinkovitosti v njihovih omrežjih, vključno z energetsko učinkovitostjo, prožnostjo in razvojem pametnih omrežij in sistemov naprednega merjenja.

9.   ACER do 5. oktobra 2019 za ublažitev tveganja za razdrobljenost trga pripravi poročilo o najboljših praksah pri metodologijah za prenosne in distribucijske tarife, ob upoštevanju nacionalnih posebnosti. Navedeno poročilo o najboljših praksah obravnava vsaj:

ACER poročilo o najboljši praksi posodobi vsaj enkrat vsaki dve leti.

10.   Regulativni organi pri določitvi ali odobritvi prenosnih tarif in distribucijskih tarif ali njihovih metodologij v skladu s členom 59 Direktive (EU) 2019/944 ustrezno upoštevajo poročilo o najboljši praksi.

1.   Postopki upravljanja prezasedenosti lahko v vnaprej določenem časovnem okviru ustvarjajo prihodek samo v primeru prezasedenosti, ki izhaja iz navedenega časovnega okvira, razen v primeru novih povezovalnih vodov, ki so v skladu s členom 63 te uredbe, členom 17 Uredbe (ES) št. 714/2009 ali členom 7 Uredbe (ES) št. 1228/2003, upravičeni do izvzetja. Postopek za razdelitev teh prihodkov preverijo regulativni organi, pri čemer ne sme izkrivljati postopka dodeljevanja v korist katere koli stranke, ki je zaprosila za zmogljivost ali energijo, ter ne sme imeti zaviralnega učinka na znižanje prezasedenosti.

2.   Pri dodelitvi vsakega prihodka, ki nastane zaradi dodeljevanja zmogljivosti med območji, imajo prednost naslednji cilji:

3.   Če so ustrezno izpolnjeni prednostni cilji iz odstavka 2, se lahko prihodki uporabijo kot prihodek, ki ga regulativni organi upoštevajo pri odobritvi metodologije za obračunavanje omrežnih tarif ali določanje omrežnih tarif ali oboje. Preostali prihodki se zabeležijo na ločenem internem računu, dokler jih ni mogoče porabiti za namene iz odstavka 2.

4.   Uporaba prihodkov v skladu s točko (a) ali (b) odstavka 2 ustreza metodologiji, ki jo predlaga operater prenosnega sistema po posvetovanju z regulativnimi organi in ustreznimi deležniki ter po odobritvi ACER. Operaterji prenosnih sistemov predložijo predlagano metodologijo ACER do 5. julija 2020, ACER pa odloči o njej v šestih mesecih od prejema.

ACER lahko od operaterjev prenosnih sistemov zahteva, da metodologijo iz prvega pododstavka posodobijo ali spremenijo. ACER spremenjeno ali posodobljeno metodologijo odobri najpozneje v šestih mesecih od predložitve.

Metodologija vsebuje vsaj podrobnosti pogojev, pod katerimi se lahko prihodki uporabijo za namene iz odstavka 2, in pogoje, pod katerimi se lahko ti prihodki prenesejo na ločen interni račun za prihodnjo uporabo v navedene namene, in za koliko časa se lahko ti prihodki prenesejo na takšen račun.

5.   Operaterji prenosnih sistemov vnaprej jasno določijo, kako bo prihodek od prezasedenosti uporabljen, in poročajo regulativnim organom o dejanski uporabi navedenega prihodka. Regulativni organi do 1. marca vsakega leta obvestijo ACER in objavijo poročilo o:

Kadar se nekaj od prihodkov od prezasedenosti uporabi pri izračunavanju omrežnih tarif, se v poročilu v ustreznih primerih opiše, kako so operaterji prenosnih sistemov izpolnili prednostne cilje iz odstavka 2, kadar je ustrezno.

1.   Države članice spremljajo zadostnost virov na svojem ozemlju, in sicer na podlagi evropske ocene zadostnosti virov iz člena 23. Za namen dopolnitve evropske ocene zadostnosti virov lahko države članice opravijo tudi nacionalno oceno zadostnosti virov v skladu s členom 24.

2.   Kadar evropska ocena zadostnosti virov iz člena 23 ali nacionalna ocena zadostnosti virov iz člena 24 odkrije težavo v zvezi z zadostnostjo virov, zadevne države članice opredelijo regulativna izkrivljanja ali pomanjkljivosti trga, ki so težave povzročile ali prispevale k njihovemu nastanku.

3.   Države članice z odkritimi težavami v zvezi z zadostnostjo virov sestavijo in objavijo načrt za izvedbo s časovnim načrtom za sprejetje ukrepov za odpravo vseh odkritih regulativnih izkrivljanj ali pomanjkljivosti trga v okviru postopka državne pomoči. Pri obravnavi težav v zvezi z zadostnostjo virov države članice predvsem upoštevajo načela iz člena 3 in preučijo:

4.   Zadevne države članice predložijo svoje načrte za izvedbo Komisiji v pregled.

5.   Komisija v štirih mesecih po prejemu načrta za izvedbo izda mnenje o tem, ali so ukrepi zadostni za odpravo regulativnih izkrivljanj ali pomanjkljivosti trga, ki so bile odkrite v skladu z odstavkom 2, države članice pa lahko pozove, naj svoje načrte za izvedbo ustrezno spremenijo.

6.   Zadevne države članice spremljajo uporabo svojih načrtov za izvedbo in rezultate spremljanja objavijo v letnem poročilu ter to poročilo predložijo Komisiji.

7.   Komisija izda mnenje o tem, ali so bili načrti za izvedbo zadovoljivo izvedeni in je bila težava v zvezi z zadostnostjo virov odpravljena.

8.   Potem ko se razrešijo odkrite težave v zvezi z zadostnostjo virov države članice še naprej upoštevajo načrt za izvedbo.

1.   Za odpravo ostalih težav v zvezi z zadostnostjo virov lahko države članice kot skrajni ukrep ob izvajanju ukrepov iz člena 20(3) te uredbe in v skladu s členi 107, 108 in 109 PDEU uvedejo mehanizme za zmogljivost.

2.   Preden zadevne države članice uvedejo mehanizme za zmogljivost, izvedejo celovito študijo o morebitnih učinkih takšnih mehanizmov na sosednje države članice, pri čemer se posvetujejo vsaj s sosednjimi državami članicami, s katerimi imajo neposredno priključitev na omrežje, in z deležniki iz teh držav članic.

3.   Države članice ocenijo, ali mehanizem za zmogljivost v obliki strateške rezerve zmore obravnavati težave v zvezi z zadostnostjo virov. Če jih ne zmore obravnavati, lahko države članice uvedejo mehanizem za zmogljivost drugačne vrste.

4.   Države članice ne uvedejo mehanizmov zmogljivosti, če v evropski oceni zadostnosti virov in nacionalni oceni zadostnosti virov, ali, če nacionalne ocene zadostnosti virov ni, v evropski oceni zadostnosti virov, ni bila odkrita težava v zvezi z zadostnostjo virov.

5.   Države članice ne uvedejo mehanizmov za zmogljivost, dokler načrt za izvedbo iz člena 20(3) ni prejel mnenja Komisije iz člena 20(5).

6.   Kadar država članica uporablja mehanizem za zmogljivost, ga pregleda in zagotovi, da se v okviru tega mehanizma ne sklene nobena nova pogodba, če v evropski oceni zadostnosti virov in nacionalni oceni zadostnosti virov, ali, če nacionalne ocene zadostnosti virov ni, v evropski oceni zadostnosti virov, ni bila ugotovljena težava v zvezi z zadostnostjo virov ali če za izvedbeni načrt iz člena 20(3) Komisija ni izdala mnenja iz člena 20(5).

7.   Države članice pri zasnovi mehanizmov za zmogljivost vključijo določbo, ki omogoča učinkovito postopno upravno opuščanje mehanizma za zmogljivost, če v treh zaporednih letih ni sklenjena nobena nova pogodba v skladu s členom 6.

8.   Mehanizmi za zmogljivost so začasni. Komisija mehanizme za zmogljivost odobri za največ 10 let. Postopno se odpravijo oziroma se količina odrejenih zmogljivosti zmanjša na podlagi načrtov za izvedbo iz člena 20(3). Države članice nadaljujejo z uporabo načrta za izvedbo po uvedbi mehanizma za zmogljivost.

1.   Mehanizmi za zmogljivost:

2.   Zasnova strateških rezerv izpolnjuje naslednje zahteve:

Zahteva iz točke (a) prvega pododstavka ne posega v aktivacijo virov pred dejanskim dispečiranjem, da bi spoštovali njihove omejitve spreminjanja moči in operativne zahteve virov. Proizvedena energija iz strateške rezerve med aktivacijo se ne pripiše bilančnim skupinam prek veleprodajnih trgov in ne spremeni njihovih odstopanj.

3.   Poleg zahtev iz odstavka 1 mehanizmi za zmogljivost, ki niso strateške rezerve:

4.   Mehanizmi za zmogljivost vključijo naslednje zahteve glede omejitev emisij CO2:

Omejitev emisij na 550 g CO2 od fosilnih goriv na kWh električne energije in omejitev na 350 kg emisij CO2 od fosilnih goriv povprečno na leto na inštalirani kWe iz točk (a) in (b) prvega pododstavka se izračunata na podlagi učinkovitosti zasnove proizvodne enote, ki pomeni neto izkoristek pri nazivni zmogljivosti pod ustreznimi standardi, ki jih predvideva Mednarodna organizacija za standardizacijo.

ACER do 5. januarja 2020 objavi mnenje s tehničnimi smernicami za izračun vrednosti iz prvega pododstavka.

5.   Države članice, ki 4. julija 2019 uporabljajo mehanizme za zmogljivost, svoje mehanizme prilagodijo tako, da so skladni s poglavjem 4 in ne posegajo v obveznosti ali pogodbe, sklenjene do 31. decembra 2019.

1.   Evropska ocena zadostnosti virov ugotovi težave v zvezi z zadostnostjo virov, in sicer z oceno skupne zadostnosti elektroenergetskega sistema glede tekočega in napovedanega povpraševanja po električni energiji na ravni Unije, na ravni držav članic in na ravni posameznih trgovalnih območij, kakor je primerno. Evropska ocena zadostnosti virov zajema vsako leto v obdobju desetih let od datuma navedene ocene.

2.   Evropsko oceno zadostnosti virov izvede ENTSO za električno energijo.

3.   ENTSO za električno energijo do 5. januarja 2020 usklajevalni skupini za električno energijo, ustanovljeni s členom 1 Sklepa Komisije z dne 15. novembra 2012 (21), in ACER posreduje osnutek metodologije za evropsko oceno zadostnosti virov, ki temelji na načelih iz odstavka 5 tega člena.

4.   Operaterji prenosnih sistemov ENTSO za električno energijo posredujejo podatke, ki jih potrebuje za pripravo evropske ocene zadostnosti virov.

ENTSO za električno energijo evropsko oceno zadostnosti virov pripravi vsako leto. Proizvajalci in drugi udeleženci na trgu operaterjem prenosnih sistemov zagotovijo podatke o pričakovani izkoriščenosti proizvodnih virov, ob upoštevanju razpoložljivosti primarnih virov in ustreznih scenarijev projekcije povpraševanja in ponudbe.

5.   Evropska ocena zadostnosti virov temelji na pregledni metodologiji, ki v zvezi z oceno zagotavlja, da:

6.   ENTSO za električno energijo do 5. januarja 2020 ACER posreduje osnutek metodologije za izračun:

Metodologija temelji na preglednih, objektivnih in preverljivih merilih.

7.   O predlogih iz odstavkov 3 in 6 osnutkov metodologije ter scenarijih, občutljivostih in predpostavkah, na katerih temeljijo, ter rezultatih evropske ocene zadostnosti virov iz odstavka 4 se opravi predhodno posvetovanje z državami članicami, usklajevalno skupino za električno energijo in ustreznimi deležniki, ACER pa jih odobri v skladu s postopkom iz člena 27.

1.   Nacionalne ocene zadostnosti virov imajo regionalno razsežnost in temeljijo na metodologiji iz člena 23(3), zlasti iz točk (b) do (m) člena 23(5).

Nacionalne ocene zadostnosti virov vsebujejo referenčne centralne scenarije iz točke (b) člena 23(5).

Nacionalne ocene zadostnosti virov lahko upoštevajo dodatne občutljivosti poleg tistih iz točke (b) člena 23(5). V takih primerih lahko nacionalne ocene zadostnosti virov:

Poleg tega se pri nacionalnih ocenah zadostnosti virov, ko gre za ocenjevanje prispevka ponudnikov zmogljivosti, ki se nahajajo v drugi državi članici, k zanesljivosti oskrbe trgovalnih območij, na katera se nanašajo, uporabi metodologija iz točke (a) člena 26(11).

2.   Nacionalne ocene zadostnosti virov ter v ustreznih primerih evropska ocena zadostnosti virov in mnenje ACER v skladu z odstavkom 3 se dajo na voljo javnosti.

3.   Kadar se pri nacionalni oceni zadostnosti virov v zvezi s trgovalnim območjem odkrije težava v zvezi z zadostnostjo virov, ki pri evropski oceni zadostnosti virov ni bila odkrita, nacionalna ocena zadostnosti virov vključuje razloge za razhajanje med obema ocenama zadostnosti virov, vključno s podrobnostmi o uporabljenih občutljivostih in temeljnimi predpostavkami. Države članice to oceno objavijo in jo predložijo ACER.

ACER v dveh mesecih od datuma prejema poročila predloži mnenje o tem, ali so razlike med nacionalno oceno zadostnosti virov in evropsko oceno zadostnosti virov utemeljene.

Telo, pristojno za nacionalno oceno zadostnosti virov, ustrezno upošteva mnenje ACER in po potrebi spremeni svojo oceno. Kadar se odloči, da ne bo v celoti upoštevalo mnenja ACER, telo, pristojno za nacionalno oceno zadostnosti virov, objavi poročilo s podrobno utemeljitvijo.

1.   Pri uporabi mehanizmov za zmogljivost imajo države članice sprejet standard zanesljivosti. Standard zanesljivosti na pregleden način prikazuje potrebno raven zanesljivosti v oskrbi države članice. V primeru čezmejnih trgovalnih območij te standarde zanesljivosti skupaj oblikujejo ustrezni organi.

2.   Država članica ali pristojni organ, ki ga imenuje država članica, pripravi standard zanesljivosti na predlog regulativnega organa. Standard zanesljivosti temelji na metodologiji iz člena 23(6).

3.   Standard zanesljivosti se izračuna z uporabo vsaj vrednosti nezadostnega napajanja in stroškov novega vstopa v določenem obdobju, izražen pa je kot „pričakovana nedobavljena energija“ in „pričakovan izpad napajanja“.

4.   Pri uporabi mehanizmov za zmogljivost parametre, ki določajo obseg zmogljivosti, nabavljene z mehanizmom za zmogljivost, odobri država članica ali pristojni organ, ki ga imenuje država članica na podlagi predloga regulativnega organa.

1.   Mehanizmi za zmogljivost, ki niso strateške rezerve, in – če je tehnično izvedljivo – strateške rezerve, so odprti za neposredno čezmejno udeležbo ponudnikov zmogljivosti, ki se nahajajo v drugi državi članici, v skladu s pogoji iz tega člena.

2.   Države članice zagotovijo, da ima tuja zmogljivost, ki lahko zagotovi tehnične lastnosti, enakovredne domačim zmogljivostim, priložnost sodelovati v istem konkurenčnem postopku kot domača zmogljivost. V primeru mehanizmov za zmogljivost, ki delujejo 4. julija 2019, lahko države članice dopustijo neposredno udeležbo povezovalnih vodov v istem konkurenčnem postopku, v katerem sodeluje tuja zmogljivost, za največ štiri leta od 4. julija 2019 ali dve leti po datumu odobritve metodologij iz odstavka 11, kar nastopi prej.

Države članice lahko od tuje zmogljivosti zahtevajo, da se nahaja v državi članici z neposrednim priključevanjem na omrežje države članice, ki uporablja mehanizem.

3.   Države članice zmogljivosti, ki se nahaja na njihovem ozemlju, ne preprečujejo udeležbe v mehanizmih za zmogljivost v drugih državah članicah.

4.   Čezmejna udeležba v mehanizmih za zmogljivost ne spremeni ali kako drugače vpliva na vozne rede med območji ali fizične pretoke med državami članicami. Ti vozni redi in pretoki se določijo samo z rezultatom dodeljevanja zmogljivosti na podlagi člena 16.

5.   Ponudniki zmogljivosti imajo možnost udeležbe v enem ali več mehanizmih za zmogljivost.

Kadar so ponudniki zmogljivosti udeleženi v več kot enem mehanizmu za zmogljivost za isto obdobje dobave, so udeleženi do pričakovane razpoložljivosti medsebojne povezanosti in verjetne hkratne preobremenitve sistemov med sistemom, kjer se mehanizem uporablja, in sistemom, v katerem se nahaja tuja zmogljivost, v skladu z metodologijo iz točke (a) odstavka 11.

6.   Ponudniki zmogljivosti morajo plačati za nerazpoložljivost, kadar njihova zmogljivost ni na voljo.

Kadar so ponudniki zmogljivosti udeleženi v več kot enem mehanizmu za zmogljivost za isto obdobje dobave, morajo večkrat plačati za nerazpoložljivost, če ne morejo izpolnjevati večkratnih obveznosti.

7.   Za namene predložitve priporočila operaterjem prenosnih sistemov regionalni koordinacijski centri, vzpostavljeni na podlagi člena 35, vsako leto izračunajo največjo vstopno zmogljivost, ki je na razpolago za udeležbo tuje zmogljivosti. Ta izračun upošteva obseg pričakovane razpoložljivosti medsebojne povezanosti in verjetno hkratno preobremenitev sistema, kjer se mehanizem uporablja, in sistema, v katerem se nahaja tuja zmogljivost. Tak izračun je potreben za vsako mejo trgovalnega območja.

Operaterji prenosnih sistemov letno določijo največjo vstopno zmogljivost, ki je na razpolago za udeležbo tuje zmogljivosti, na podlagi priporočila regionalnega koordinacijskega centra.

8.   Države članice zagotovijo, da se vstopna zmogljivost iz odstavka 7 upravičenim ponudnikom zmogljivosti dodeli na pregleden, nediskriminatoren in tržen način.

9.   Kadar mehanizmi za zmogljivost omogočajo čezmejno udeležbo v dveh sosednjih državah članicah, se vsi prihodki iz naslova dodelitve iz odstavka 8, pripišejo zadevnim operaterjem prenosnih sistemov in se mednje razdelijo v skladu z metodologijo iz točke (b) odstavka 11 tega člena ali v skladu s skupno metodologijo, ki jo odobrita oba zadevna regulativna organa. Če sosednja država članica ne uporablja mehanizma za zmogljivost ali uporablja mehanizem, ki ni odprt za čezmejno udeležbo, delež prihodkov odobri pristojni nacionalni organ države članice, v kateri se mehanizem za zmogljivost izvaja, potem ko skuša pridobiti mnenje regulativnih organov sosednjih držav članic. Operaterji prenosnih sistemov takšne prihodke uporabijo za namene iz člena 19(2).

10.   Operater prenosnega sistema na območju, kjer se nahaja tuja zmogljivost:

Ustrezni ponudnik zmogljivosti brez odlašanja uradno obvesti operaterja prenosnega sistema o udeležbi v tujem mehanizmu za zmogljivost.

11.   ENTSO za električno energijo do 5. julija 2020 ACER predloži:

O predlogu se z ACER opravi predhodno posvetovanje, ACER pa ga tudi odobri v skladu s členom 27.

12.   Zadevni regulativni organi preverijo, ali so bile zmogljivosti izračunane v skladu z metodologijo iz točke (a) odstavka 11.

13.   Regulativni organi zagotovijo, da je čezmejna udeležba v mehanizmih za zmogljivost organizirana na učinkovit in nediskriminatoren način. Zlasti zagotovijo ustrezno upravno ureditev za čezmejno izvrševanje plačil za nerazpoložljivost.

14.   Zmogljivosti, dodeljene v skladu z odstavkom 8, se med upravičenimi ponudniki zmogljivosti lahko prenašajo. Upravičeni ponudniki zmogljivosti uradno obvestijo register iz točke (a) odstavka 10 o vsakem takem prenosu.

15.   ENTSO za električno energijo do 5. julija 2021 vzpostavi in upravlja z registrom iz točke (a) odstavka 10. Register je odprt za vse upravičene ponudnike zmogljivosti, sisteme, ki uporabljajo mehanizme za zmogljivost, in njihove operaterje prenosnih sistemov.

1.   Kadar je naveden sklic na ta člen, se za odobritev predloga, ki ga predloži ENTSO za električno energijo, uporablja postopek iz odstavkov 2, 3 in 4.

2.   Pred predložitvijo predloga ENTSO za električno energijo opravi posvetovanje z vsemi zadevnimi deležniki, vključno z regulativnimi organi in drugimi nacionalnimi organi. V svojem predlogu ustrezno upošteva rezultate tega posvetovanja.

3.   V treh mesecih od datuma prejema predloga iz odstavka 1 ACER predlog bodisi odobri bodisi spremeni. V slednjem primeru se ACER pred odobritvijo spremenjenega predloga posvetuje z ENTSO za električno energijo. Odobreni predlog se na spletnem mestu ACER objavi v treh mesecih od datuma prejema predlaganih dokumentov.

4.   ACER lahko kadar koli zahteva spremembo odobrenega predloga. V šestih mesecih od datuma prejema takšne zahteve ENTSO za električno energijo ACER posreduje osnutek predlaganih sprememb. V treh mesecih od datuma prejema osnutka ACER spremembe spremeni ali odobri in jih objavi na svojem spletnem mestu.

1.   Operaterji prenosnih sistemov sodelujejo na ravni Unije prek ENTSO za električno energijo, da bi spodbudili dokončno vzpostavitev in delovanje notranjega trga električne energije in trgovanja med območji ter zagotovili optimalno upravljanje, usklajeno obratovanje in dober tehnični razvoj evropskega omrežja za prenos električne energije.

2.   Pri izvajanju svojih funkcij v skladu s pravom Unije ENTSO za električno energijo ravna z namenom vzpostavitve dobro delujočega in povezanega notranjega trga električne energije in prispeva k učinkovitemu in trajnostnemu doseganju ciljev iz okvira podnebne in energetske politike za obdobje od 2020 do 2030, zlasti s prispevanjem k učinkoviti vključitvi električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov, in k izboljšanju energetske učinkovitosti, pri tem pa ohranja sigurnost sistema. ENTSO za električno energijo ima ustrezne človeške in finančne vire za izvajanje svojih nalog.

1.   Operaterji prenosnih sistemov za električno energijo Komisiji in ACER predložijo osnutek sprememb statutov, seznama članov ali poslovnika ENTSO za električno energijo.

2.   V dveh mesecih po prejemu osnutka sprememb statuta, seznama članov ali poslovnika, ACER po posvetovanju z organizacijami, ki zastopajo vse deležnike, zlasti uporabnike sistema, vključno z odjemalci, Komisiji predloži mnenje o osnutkih sprememb statutov, seznama članov ali poslovnika.

3.   Komisija poda mnenje o osnutkih sprememb statutov, seznama članov ali poslovnika, ob upoštevanju mnenja ACER iz odstavka 2 in v treh mesecih po prejemu mnenja ACER.

4.   Operaterji prenosnih sistemov v treh mesecih po prejemu ugodnega mnenja Komisije sprejmejo in objavijo spremenjene statute ali poslovnik.

5.   Dokumenti iz odstavka 1 se predložijo Komisiji in ACER v primeru njihovih sprememb ali na obrazloženo zahtevo enega od njiju. Komisija in ACER izdata mnenje v skladu z odstavki 2, 3 in 4.

1.   ENTSO za električno energijo:

2.   ENTSO za električno energijo ACER poroča o odkritih pomanjkljivostih pri oblikovanju in delovanju regionalnih koordinacijskih centrov.

3.   ENTSO za električno energijo objavi zapisnike zasedanj skupščine, zasedanj upravnega odbora in zasedanj odborov ter javnosti redno posreduje informacije o odločanju in dejavnostih.

4.   Letni delovni program iz točke (j) odstavka 1 vsebuje seznam in opis omrežnih kodeksov, ki jih je treba pripraviti, načrt usklajevanja obratovanja omrežja, dejavnosti raziskav in razvoja, ki jih je treba izvesti v zadevnem letu, in okvirni časovni razpored.