ISSN 1977-0804

Uradni list

Evropske unije

L 144

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Letnik 62
3. junij 2019


Vsebina

 

II   Nezakonodajni akti

Stran

 

 

UREDBE

 

*

Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/897 z dne 12. marca 2019 o spremembi Uredbe (EU) št. 748/2012 glede vključitve preverjanja skladnosti na podlagi tveganja v Prilogo I in izvajanja zahtev glede varstva okolja ( 1 )

1

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/898 z dne 29. maja 2019 o izdaji dovoljenja za pripravek iz evgenola kot krmni dodatek za pitovne piščance (imetnik dovoljenja je Lidervet SL) ( 1 )

29

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/899 z dne 29. maja 2019 o podaljšanju dovoljenja za Saccharomyces cerevisiae CNCM I-4407 kot krmni dodatek za jagnjeta za pitanje, koze molznice, ovce molznice, bivolice molznice, konje in prašiče za pitanje ter o razveljavitvi uredb (ES) št. 1447/2006, (ES) št. 188/2007, (ES) št. 232/2009, (ES) št. 186/2007 in (ES) št. 209/2008 (imetnik dovoljenja S.I. Lesaffre) ( 1 )

32

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/900 z dne 29. maja 2019 o izdaji dovoljenja za 8-merkapto-p-mentan-3-on in p-ment-1-en-8-tiol kot krmna dodatka za vse živalske vrste ( 1 )

36

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/901 z dne 29. maja 2019 o izdaji dovoljenja za riboflavin, ki ga proizvaja Ashbya gossypii (DSM 23096), riboflavin, ki ga proizvaja Bacillus subtilis (DSM 17339 in/ali DSM 23984), in natrijevo sol riboflavin 5′-fosfata, ki ga proizvaja Bacillus subtilis (DSM 17339 in/ali DSM 23984) (viri vitamina B2), kot krmne dodatke za vse živalske vrste ( 1 )

41

 

 

SKLEPI

 

*

Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2019/902 z dne 28. maja 2019 o ukrepu, ki ga je sprejela Švedska v skladu z Direktivo 2006/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta za prepoved dajanja na trg škarjastega dvigala za vozila (model TL530LF), ki ga proizvaja podjetje TWA Equipment S.r.l. (notificirano pod dokumentarno številko C(2019) 3886)  ( 1 )

47

 

*

Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2019/903 z dne 29. maja 2019 o določitvi vseevropskih ciljev uspešnosti za omrežje za upravljanje zračnega prometa za tretje referenčno obdobje, ki se začne 1. januarja 2020 in konča 31. decembra 2024 ( 1 )

49

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP.

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


II Nezakonodajni akti

UREDBE

3.6.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

L 144/1


DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/897

z dne 12. marca 2019

o spremembi Uredbe (EU) št. 748/2012 glede vključitve preverjanja skladnosti na podlagi tveganja v Prilogo I in izvajanja zahtev glede varstva okolja

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2018/1139 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2018 o skupnih pravilih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Agencije Evropske unije za varnost v letalstvu ter spremembi uredb (ES) št. 2111/2005, (ES) št. 1008/2008, (EU) št. 996/2010, (EU) št. 376/2014 ter direktiv 2014/30/EU in 2014/53/EU Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi uredb (ES) št. 552/2004 in (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe Sveta (EGS) št. 3922/91 (1) in zlasti člena 19(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Agencija Evropske unije za varnost v letalstvu (v nadaljnjem besedilu: Agencija) v skladu s členom 77 Uredbe (EU) 2018/1139 v imenu držav članic izvaja funkcije in naloge države projektiranja, proizvodnje ali registracije, povezane s certificiranjem projekta. Agencija v skladu s členom 77(1)(a) v povezavi s členom 62(2)(a) Uredbe (EU) 2018/1139 sprejme in oceni predložene vloge in izda ustrezne certifikate. V ta namen določi osnovo za certificiranje, veljavne zahteve glede varstva okolja in osnovo za certifikacijo podatkov o operativni ustreznosti ter o njih uradno obvesti prosilca.

(2)

V skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 748/2012 (2) prosilec prejme certifikat, ki ga izda Agencija, potem ko se dokaže, da proizvod, ki bi ga bilo treba certificirati, izpolnjuje veljavno osnovo za certificiranje, vključno z veljavnimi certifikacijskimi specifikacijami o plovnosti, in zahteve glede varstva okolja. Prosilci za izdajo navedenih certifikatov morajo dokazati popolno skladnost z vsemi vidiki uveljavljene osnove za certifikacijo. V skladu s členom 83 Uredbe (EU) 2018/1139 Agencija sama ali prek pristojnih nacionalnih organov ali usposobljenih subjektov izvaja preiskave, ki so potrebne za opravljanje njenih nalog certificiranja. Agencija oceni vloge, ni pa ji treba izvajati obsežnih preiskav v vseh primerih v skladu s členom 83 Uredbe (EU) 2018/1139. Da bi se uspešneje zmanjšala varnostna tveganja zaradi selektivnih preiskav ter izboljšale učinkovitost, preglednost in predvidljivost procesa certifikacije, bi bilo torej treba opredeliti nekatera izbirna merila, da bi se lahko določilo, katera dokazovanja skladnosti bi morala Agencija preveriti in kako izčrpno. Navedena izbirna merila bi morala temeljiti na načelih nadzora in upravljanja varnosti iz Priloge 19 Konvencije o mednarodnem civilnem letalstvu (v nadaljnjem besedilu: Čikaška konvencija).

(3)

Poleg tega morajo nosilci potrdila projektivne organizacije v skladu s svojimi pogoji odobritve in po ustreznih postopkih sistema zagotavljanja projektov na podlagi Uredbe (EU) št. 748/2012 sprejeti nekatere odločitve o certificiranju namesto Agencije. Nosilci potrdil projektivne organizacije bi morali biti na podlagi izkušenj z navedenimi obstoječimi privilegiji in zaradi zmanjšanja upravnega bremena, pri čemer se upoštevajo tveganja za varnost v letalstvu in zahteve glede varstva okolja, upravičeni tudi do potrjevanja nekaterih velikih sprememb certifikatov tipa in izdaje nekaterih dodatnih certifikatov tipa. Da bi se omejila tveganja za varnost v letalstvu in upoštevale zahteve glede varstva okolja, bi se morali navedeni novi privilegiji nanašati le na certificiranje velikih sprememb omejene novosti ter se dodeliti le tistim nosilcem, ki lahko navedene nove privilegije pravilno izvajajo. To bi se moralo dokazati z zadovoljivimi rezultati pri preteklih podobnih velikih spremembah, pri katerih je bila vključena Agencija.

(4)

Zaradi jasnosti bi bilo treba Prilogo I k Uredbi (EU) št. 748/2012 spremeniti tako, da oddelek A navaja zahteve, ki se nanašajo le na prosilce za kakršen koli certifikat, ki je ali bo izdan v skladu z navedeno prilogo, in njihove nosilce, v oddelku B pa zahteve, ki se nanašajo le na pristojne organe, vključno z Agencijo.

(5)

Letalski prevozniki morajo po vzdrževanju opraviti testne lete, da zagotovijo pravilno delovanje nekaterih sistemov zrakoplova, ki jih na tleh ni mogoče preveriti. Nesreče ali resni incidenti, ki so se med temi leti pripetili v preteklosti, kažejo, da določenih testnih letov zaradi vzdrževanja ne bi smeli opraviti v okviru spričevala o plovnosti (ali omejenega spričevala o plovnosti), temveč bi bilo potrebno dovoljenje za letenje. Zato bi bilo treba na seznam letov, za katere je potrebno dovoljenje za letenje, dodati letenje z zrakoplovom zaradi odpravljanja napak ali preverjanja delovanja enega ali več sistemov, delov ali naprav po vzdrževanju.

(6)

Popraviti bi bilo treba nekatere neskladnosti med Uredbo (EU) št. 748/2012 in Uredbo (EU) 2018/1139 glede vsebine osnove za certifikacijo tipa in postopka uradnega obveščanja prosilcev o tem.

(7)

Člen 9(2) Uredbe (EU) 2018/1139 določa, da morajo zrakoplovi ter njihovi motorji, propelerji, deli in nenameščena oprema v zvezi s hrupom in emisijami izpolnjevati zahteve glede varstva okolja iz spremembe 12 zvezka I, spremembe 9 zvezka II in prve izdaje zvezka III Priloge 16 k Čikaški konvenciji, kakor se je uporabljala 1. januarja 2018.

(8)

Zato bi bilo treba Prilogo I k Uredbi (EU) št. 748/2012 prilagoditi, da bo odražala zahteve glede varstva okolja iz Priloge 16 k Čikaški konvenciji. Poleg tega, ker Priloga 16 Čikaške konvencije določa izjeme od zahtev glede varstva okolja za določene motorje ali zrakoplove, bi morala Uredba (EU) št. 748/2012 omogočati, da proizvodne organizacije pri svojem pristojnem organu uporabljajo izjeme od zahtev glede varstva okolja.

(9)

Poleg tega bi bilo treba zaradi odprave tehničnih vprašanj, ki izhajajo iz uporabe standardov in priporočenih praks ter povezanih smernic za certificiranje zrakoplovov in motorjev, spremeniti nekatere določbe Uredbe (EU) št. 748/2012, da se izboljša njihova jasnost.

(10)

Uredbo (EU) št. 748/2012 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(11)

Vsem zadevnim stranem je treba zagotoviti dovolj časa, da se prilagodijo spremenjenemu regulativnemu okviru, oblikovanemu zaradi ukrepov iz te uredbe.

(12)

Ukrepi iz te uredbe temeljijo na mnenjih 07/2016 (3), 01/2017 (4) in 09/2017 (5), ki jih je Agencija izdala v skladu s členom 76(1) Uredbe (EU) 2018/1139 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

(1)

V členu 1(2) se doda naslednja točka (k):

„(k)

‚podatki o operativni ustreznosti‘ pomenijo podatke, ki so del certifikata tipa zrakoplova, certifikata tipa z omejitvami ali dodatnega certifikata tipa, zajemajo pa vse naslednje:

(i)

minimalni program usposabljanja pilotov za pridobitev ratinga za tip, vključno z določitvijo ratinga za tip;

(ii)

opredelitev obsega izvornih podatkov za potrditev zrakoplova kot podlage za objektivno potrditev ustreznosti simulatorjev ali začasnih podatkov kot podlage za njihovo začasno potrditev ustreznosti;

(iii)

minimalni program za usposabljanje osebja za certificiranje vzdrževanja za rating za tip, vključno z določitvijo ratinga za tip;

(iv)

določitev tipa ali različice za kabinsko posadko in podatkov, značilnih za tip, za kabinsko posadko;

(v)

glavni seznam minimalne opreme.“;

(2)

v členu 9 se doda naslednji odstavek 4:

„4.   Z odstopanjem od odstavka 1 lahko proizvodna organizacija pri pristojnem organu zaprosi za izjeme od okoljskih zahtev iz prvega pododstavka člena 9(2) Uredbe (EU) 2018/1139 (*1).

(*1)  Uredba (EU) 2018/1139 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2018 o skupnih pravilih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Agencije Evropske unije za varnost v letalstvu ter spremembi uredb (ES) št. 2111/2005, (ES) št. 1008/2008, (EU) št. 996/2010, (EU) št. 376/2014 ter direktiv 2014/30/EU in 2014/53/EU Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 552/2004 in (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe Sveta (EGS) št. 3922/91 (UL L 212, 22.8.2018, str. 1).“;"

(3)

Priloga I k Uredbi (EU) št. 748/2012 se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od [Urad za publikacije: vstaviti datum: 9 mesecev po datumu začetka veljavnosti], z izjemo člena 1(2) in točke 11, točk 13 in 14, točk 23 do 26, točke 28, točke 30, točke 21.B.85 v točki 40 in točke 43 Priloge, ki se uporabljajo od [Urad za publikacije: vstaviti datum začetka veljavnosti].

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 12. marca 2019

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)   UL L 212, 22.8.2018, str. 1.

(2)  Uredba Komisije (EU) št. 748/2012 z dne 3. avgusta 2012 o določitvi izvedbenih določb za certificiranje zrakoplovov in sorodnih proizvodov, delov in naprav glede plovnosti in okoljske ustreznosti ter potrjevanje projektivnih in proizvodnih organizacij (UL L 224, 21.8.2012, str. 1).

(3)  Mnenje 07/2016: Vključitev zahtev o stopnji vključenosti v del 21.

(4)  Mnenje 01/2017: Leti zaradi vzdrževanja.

(5)  Mnenje 09/2017: Izvajanje sprememb CAEP/10 o podnebnih spremembah, emisijah in hrupu.


PRILOGA

Priloga I (del 21) k Uredbi (EU) št. 748/2012 se spremeni:

(1)

vsebina se nadomesti z naslednjim:

Vsebina

21.1   Splošno

ODDELEK A –   TEHNIČNE ZAHTEVE

PODDEL A –   SPLOŠNE DOLOČBE

21.A.1

Področje uporabe

21.A.2

Delovanje oseb, ki niso prosilci za certifikat ali njegovi nosilci

21.A.3A

Napake, motnje v delovanju in okvare

21.A.3B

Plovnostne zahteve

21.A.4

Usklajevanje med projektiranjem in proizvodnjo

PODDEL B –   CERTIFIKATI TIPA IN CERTIFIKATI TIPA Z OMEJITVAMI

21.A.11

Področje uporabe

21.A.13

Upravičenost

21.A.14

Dokazovanje sposobnosti

21.A.15

Vloga

21.A.19

Spremembe, zaradi katerih je potreben nov certifikat tipa

21.A.20

Dokazovanje skladnosti z osnovo za certifikacijo tipa, osnovo za certifikacijo podatkov o operativni ustreznosti in zahtevami glede varstva okolja

21.A.21

Zahteve glede izdaje certifikata tipa ali certifikata tipa z omejitvami

21.A.31

Projekt tipa

21.A.33

Inšpekcijski pregledi in testiranje

21.A.35

Testni leti

21.A.41

Certifikat tipa

21.A.44

Obveznosti nosilca

21.A.47

Prenosljivost

21.A.51

Trajanje in stalna veljavnost

21.A.55

Vodenje evidenc

21.A.57

Priročniki

21.A.61

Navodila za stalno plovnost

21.A.62

Razpoložljivost podatkov o operativni ustreznosti

(PODDEL C –   SE NE UPORABLJA)

PODDEL D –   SPREMEMBE CERTIFIKATOV TIPA IN CERTIFIKATOV TIPA Z OMEJITVAMI

21.A.90A

Področje uporabe

21A.90B

Standardne spremembe

21.A.91

Razvrstitev sprememb certifikata tipa

21.A.92

Upravičenost

21.A.93

Vloga

21.A.95

Zahteve glede odobritve malih sprememb

21.A.97

Zahteve glede odobritve velikih sprememb

21.A.101

Osnova za certifikacijo tipa, osnova za certifikacijo podatkov o operativni ustreznosti in zahteve glede varstva okolja pri veliki spremembi certifikata tipa

21.A.105

Vodenje evidenc

21.A.107

Navodila za stalno plovnost

21.A.108

Razpoložljivost podatkov o operativni ustreznosti

21.A.109

Obveznosti in oznake EPA

PODDEL E –   DODATNI CERTIFIKATI TIPA

21.A.111

Področje uporabe

21.A.112A

Upravičenost

21.A.112B

Dokazovanje sposobnosti

21.A.113

Vloga za dodatni certifikat tipa

21.A.115

Zahteve glede odobritve velikih sprememb v obliki dodatnega certifikata tipa

21.A.116

Prenosljivost

21.A.117

Spremembe tistega dela proizvoda, za katerega velja dodatni certifikat tipa

21.A.118A

Obveznosti in oznake EPA

21.A.118B

Trajanje in stalna veljavnost

21.A.119

Priročniki

21.A.120A

Navodila za stalno plovnost

21.A.120B

Razpoložljivost podatkov o operativni ustreznosti

PODDEL F –   PROIZVODNJA BREZ ODOBRITVE PROIZVODNE ORGANIZACIJE

21.A.121

Področje uporabe

21.A.122

Upravičenost

21.A.124

Vloga

21.A.125A

Izdaja izjave o soglasju

21.A.125B

Ugotovitve

21.A.125C

Trajanje in stalna veljavnost

21.A.126

Sistem kontrole proizvodnje

21.A.127

Testi: zrakoplovi

21.A.128

Testi: motorji in propelerji

21.A.129

Obveznosti proizvajalca

21.A.130

Izjava o skladnosti

PODDEL G –   ODOBRITEV PROIZVODNE ORGANIZACIJE

21.A.131

Področje uporabe

21.A.133

Upravičenost

21.A.134

Vloga

21.A.135

Izdaja odobritve proizvodne organizacije

21.A.139

Sistem kakovosti

21.A.143

Predstavitev

21.A.145

Zahteve za odobritev

21.A.147

Spremembe v odobreni proizvodni organizaciji

21.A.148

Spremembe lokacije

21.A.149

Prenosljivost

21.A.151

Pogoji odobritve

21.A.153

Spremembe pogojev odobritve

21.A.157

Preiskave

21.A.158

Ugotovitve

21.A.159

Trajanje in stalna veljavnost

21.A.163

Privilegiji

21.A.165

Obveznosti nosilca

PODDEL H –   SPRIČEVALA O PLOVNOSTI IN SPRIČEVALA O PLOVNOSTI Z OMEJITVAMI

21.A.171

Področje uporabe

21.A.172

Upravičenost

21.A.173

Razvrstitev

21.A.174

Vloga

21.A.175

Jezik

21.A.177

Sprememba ali dopolnitev

21.A.179

Prenosljivost in ponovna izdaja v državah članicah

21.A.180

Inšpekcijski pregledi

21.A.181

Trajanje in stalna veljavnost

21.A.182

Identifikacija zrakoplova

PODDEL I –   SPRIČEVALA O HRUPU

21.A.201

Področje uporabe

21.A.203

Upravičenost

21.A.204

Vloga

21.A.207

Sprememba ali dopolnitev

21.A.209

Prenosljivost in ponovna izdaja v državah članicah

21.A.210

Inšpekcijski pregledi

21.A.211

Trajanje in stalna veljavnost

PODDEL J –   ODOBRITEV PROJEKTIVNE ORGANIZACIJE

21.A.231

Področje uporabe

21.A.233

Upravičenost

21.A.234

Vloga

21.A.235

Izdaja odobritve projektivne organizacije

21.A.239

Sistem zagotavljanja projektov

21.A.243

Podatki

21.A.245

Zahteve za odobritev

21.A.247

Spremembe v sistemu zagotavljanja projektov

21.A.249

Prenosljivost

21.A.251

Pogoji odobritve

21.A.253

Spremembe pogojev odobritve

21.A.257

Preiskave

21.A.258

Ugotovitve

21.A.259

Trajanje in stalna veljavnost

21.A.263

Privilegiji

21.A.265

Obveznosti nosilca

PODDEL K –   DELI IN NAPRAVE

21.A.301

Področje uporabe

21.A.303

Izpolnjevanje veljavnih zahtev

21.A.305

Odobritev delov in naprav

21.A.307

Sprostitev delov in naprav za vgradnjo

(PODDEL L –   SE NE UPORABLJA)

PODDEL M –   POPRAVILA

21.A.431A

Področje uporabe

21A.431B

Standardna popravila

21.A.432A

Upravičenost

21.A.432B

Dokazovanje sposobnosti

21.A.432C

Vloga za odobritev projekta popravila

21.A.433

Zahteve glede odobritve projekta popravila

21.A.435

Klasifikacija in odobritev projekta popravila

21.A.439

Proizvodnja delov za popravila

21.A.441

Vključitev popravil

21.A.443

Omejitve

21.A.445

Nepopravljena škoda

21.A.447

Vodenje evidenc

21.A.449

Navodila za stalno plovnost

21.A.451

Obveznosti in oznake EPA

(PODDEL N –   SE NE UPORABLJA)

PODDEL O –   DOVOLJENJA PO ODREDBI O EVROPSKEM TEHNIČNEM STANDARDU

21.A.601

Področje uporabe

21.A.602A

Upravičenost

21.A.602B

Dokazovanje sposobnosti

21.A.603

Vloga

21.A.604

Dovoljenje ETSO za pomožno pogonsko enoto (PPE)

21.A.605

Zahteve glede podatkov

21.A.606

Zahteve glede izdaje dovoljenja ETSO

21.A.607

Privilegiji dovoljenja ETSO

21.A.608

Deklaracija o projektu in izvedbi (DPI)

21.A.609

Obveznosti nosilcev dovoljenj ETSO

21.A.610

Odobritev odstopanj

21.A.611

Spremembe projektov

21.A.613

Vodenje evidenc

21.A.615

Inšpekcijski pregled agencije

21.A.619

Trajanje in stalna veljavnost

21.A.621

Prenosljivost

PODDEL P –   DOVOLJENJE ZA LETENJE

21.A.701

Področje uporabe

21.A.703

Upravičenost

21.A.705

Pristojni organ

21.A.707

Vloga za pridobitev dovoljenja za letenje

21.A.708

Pogoji letenja

21.A.709

Vloga za odobritev pogojev letenja

21.A.710

Odobritev pogojev letenja

21.A.711

Izdaja dovoljenja za letenje

21.A.713

Spremembe

21.A.715

Jezik

21.A.719

Prenosljivost

21.A.721

Inšpekcijski pregledi

21.A.723

Trajanje in stalna veljavnost

21.A.725

Podaljšanje dovoljenja za letenje

21.A.727

Obveznosti nosilca dovoljenja za letenje

21.A.729

Vodenje evidenc

PODDEL Q –   IDENTIFIKACIJA PROIZVODOV, DELOV IN NAPRAV

21.A.801

Identifikacija proizvodov

21.A.803

Ravnanje z identifikacijskimi podatki

21.A.804

Identifikacija delov in naprav

21.A.805

Identifikacija kritičnih delov

21.A.807

Identifikacija artiklov ETSO

ODDELEK B –   POSTOPKI ZA PRISTOJNE ORGANE

PODDEL A –   SPLOŠNE DOLOČBE

21.B.5

Področje uporabe

21.B.20

Obveznosti pristojnega organa

21.B.25

Zahteve glede organizacije pristojnega organa

21.B.30

Dokumentirani postopki

21.B.35

Spremembe v organizaciji in postopkih

21.B.40

Reševanje sporov

21.B.45

Poročanje/koordinacija

21.B.55

Vodenje evidenc

21.B.60

Plovnostne zahteve

PODDEL B –   CERTIFIKATI TIPA IN CERTIFIKATI TIPA Z OMEJITVAMI

21.B.70

Certifikacijske specifikacije

21.B.75

Posebni pogoji

21.B.80

Osnova za certifikacijo tipa za certifikate tipa ali certifikate tipa z omejitvami

21.B.82

Osnova za certifikacijo podatkov o operativni ustreznosti za certifikat tipa za zrakoplov ali certifikat tipa z omejitvami

21.B.85

Določitev veljavnih zahtev glede varstva okolja in certifikacijskih specifikacij za certifikat tipa ali certifikat tipa z omejitvami

21.B.100

Stopnja vključenosti

21.B.103

Izdaja certifikata tipa ali certifikata tipa z omejitvami

(PODDEL C –   SE NE UPORABLJA)

PODDEL D –   SPREMEMBE CERTIFIKATOV TIPA IN CERTIFIKATOV TIPA Z OMEJITVAMI

21.B.105

Osnova za certifikacijo tipa, zahteve glede varstva okolja in osnova za certifikacijo podatkov o operativni ustreznosti pri veliki spremembi certifikata tipa

21.B.107

Izdaja odobritve spremembe certifikata tipa

PODDEL E –   DODATNI CERTIFIKATI TIPA

21.B.109

Osnova za certifikacijo tipa, zahteve glede varstva okolja in osnova za certifikacijo podatkov o operativni ustreznosti pri dodatnem certifikatu tipa

21.B.111

Izdaja dodatnega certifikata tipa

PODDEL F –   PROIZVODNJA BREZ ODOBRITVE PROIZVODNE ORGANIZACIJE

21.B.120

Preiskave

21.B.125

Ugotovitve

21.B.130

Izdaja izjave o soglasju

21.B.135

Ohranitev izjave o soglasju

21.B.140

Sprememba izjave o soglasju

21.B.145

Omejitev, začasna razveljavitev in preklic izjave o soglasju

21.B.150

Vodenje evidenc

PODDEL G –   ODOBRITEV PROIZVODNE ORGANIZACIJE

21.B.220

Preiskave

21.B.225

Ugotovitve

21.B.230

Izdaja potrdila

21.B.235

Stalen nadzor

21.B.240

Sprememba odobritve proizvodne organizacije

21.B.245

Začasna razveljavitev in preklic odobritve proizvodne organizacije

21.B.260

Vodenje evidenc

PODDEL H –   SPRIČEVALA O PLOVNOSTI IN SPRIČEVALA O PLOVNOSTI Z OMEJITVAMI

21.B.320

Preiskave

21.B.325

Izdaja spričeval o plovnosti

21.B.326

Spričevalo o plovnosti

21.B.327

Spričevalo o plovnosti z omejitvami

21.B.330

Začasna razveljavitev in preklic spričeval o plovnosti in spričeval o plovnosti z omejitvami

21.B.345

Vodenje evidenc

PODDEL I –   SPRIČEVALA O HRUPU

21.B.420

Preiskave

21.B.425

Izdaja spričeval o hrupu

21.B.430

Začasna razveljavitev in preklic spričevala o hrupu

21.B.445

Vodenje evidenc

PODDEL J –   ODOBRITEV PROJEKTIVNE ORGANIZACIJE

PODDEL K –   DELI IN NAPRAVE

(PODDEL L –   SE NE UPORABLJA)

PODDEL M –   POPRAVILA

21.B.450

Osnova za certifikacijo tipa in zahteve glede varstva okolja pri odobritvi projekta velikega popravila

21.B.453

Izdaja odobritve projekta popravila

(PODDEL N –   SE NE UPORABLJA)

PODDEL O –   DOVOLJENJA PO ODREDBI O EVROPSKEM TEHNIČNEM STANDARDU

21.B.480

Izdaja dovoljenja ETSO

PODDEL P –   DOVOLJENJE ZA LETENJE

21.B.520

Preiskave

21.B.525

Izdaja dovoljenj za letenje

21.B.530

Preklic dovoljenj za letenje

21.B.545

Vodenje evidenc

PODDEL Q –   IDENTIFIKACIJA PROIZVODOV, DELOV IN NAPRAV

Dodatki

Dodatek I –

obrazec EASA 1 – Dovoljenje za sprostitev v uporabo

Dodatek II –

obrazec EASA 15a – Potrdilo o pregledu plovnosti

Dodatek III –

obrazec EASA 20a – Dovoljenje za letenje

Dodatek IV –

obrazec EASA 20b – Dovoljenje za letenje (ki ga izdajo odobrene organizacije)

Dodatek V –

obrazec EASA 24 – Spričevalo o plovnosti z omejitvami

Dodatek VI –

obrazec EASA 25 – Spričevalo o plovnosti

Dodatek VII –

obrazec EASA 45 – Spričevalo o hrupu

Dodatek VIII –

obrazec EASA 52 – Izjava o skladnosti zrakoplova

Dodatek IX –

obrazec EASA 53 – Dovoljenje za sprostitev v uporabo

Dodatek X –

obrazec EASA 55 – Potrdilo o odobritvi proizvodne organizacije

Dodatek XI –

obrazec EASA 65 – Izjava o soglasju za proizvodnjo brez odobritve proizvodne organizacije

Dodatek XII –

Kategorije testnih letov in s tem povezane kvalifikacije posadke za testne lete 85“;

(2)

točka 21.A.14 se spremeni:

(a)

točka (a) se nadomesti z naslednjim:

„(a)

Prosilec za certifikat tipa ali certifikat tipa z omejitvami dokaže svojo sposobnost s tem, da ima odobritev projektivne organizacije, ki jo izda agencija v skladu s poddelom J.“;

(b)

točka (c) se nadomesti z naslednjim:

„(c)

Z odstopanjem od točke (a) lahko prosilec dokaže svojo sposobnost tako, da mu agencija potrdi program certifikacije, vzpostavljen v skladu s točko 21.A.15(b), če je proizvod, ki ga je treba certificirati:

1.

zrakoplov ELA1 ali

2.

motor ali propeler, vgrajen v zrakoplov ELA1.“;

(3)

točka 21.A.15 se spremeni:

(a)

točke (b), (c) in (d) se nadomestijo z naslednjim:

„(b)

Vloga za certifikat tipa ali certifikat tipa z omejitvami vsebuje vsaj predhodne opisne podatke o proizvodu, njegovo nameravano uporabo in vrste operacij, za katere se zahteva certifikacija. Poleg tega vsebuje program certifikacije ali se po prvotni vložitvi vloge z njim dopolni zaradi dokazovanja skladnosti v skladu s točko 21.A.20, vanj pa so vključeni:

1.

podroben opis projekta tipa, vključno z vsemi konfiguracijami, ki jih je treba certificirati;

2.

predlagane obratovalne karakteristike in omejitve;

3.

nameravana uporaba proizvoda in vrste operacij, za katere se zahteva certifikacija;

4.

predlog za začetno osnovo za certifikacijo tipa, osnovo za certifikacijo podatkov o operativni ustreznosti in zahteve glede varstva okolja, ki se pripravi v skladu z zahtevami in možnostmi iz točk 21.B.80, 21.B.82 in 21.B.85;

5.

predlog za razčlenitev programa certifikacije v smiselne skupine dejavnosti in podatkov za dokazovanje skladnosti, vključno s predlogom glede načinov dokazovanja skladnosti in glede s tem povezanih dokumentov o skladnosti;

6.

predlog za oceno smiselnih skupin dejavnosti in podatkov za dokazovanje skladnosti, ki obravnava verjetnost neodkrite neskladnosti z osnovo za certifikacijo tipa, osnovo za certifikacijo podatkov o operativni ustreznosti ali zahtevami glede varstva okolja in morebitni vpliv navedene neskladnosti na varnost proizvoda ali varstvo okolja. Predlagana ocena upošteva najmanj elemente iz podtočk 1 do 4 točke 21.B.100(a). Vloga na podlagi te ocene vsebuje predlog za vključenost agencije v preverjanje dejavnosti in podatkov za dokazovanje skladnosti ter

7.

časovni razpored projekta s pomembnejšimi mejniki.

(c)

Prosilec v primeru sprememb programa certifikacije, ki vplivajo na katero koli od točk 1 do 7 točke (b), posodobi projekt certifikacije po njegovi prvotni predložitvi agenciji.

(d)

Zaradi odobritve podatkov o operativni ustreznosti vloga za certifikat tipa ali certifikat tipa z omejitvami za zrakoplov vključuje njene dopolnitve ali se z njimi dopolni po prvotni vložitvi.“;

(b)

dodata se naslednji točki (e) in (f):

„(e)

Vloga za certifikat tipa ali certifikat tipa z omejitvami za velika letala ali velike rotoplane velja pet let, vloga za kateri koli drug certifikat tipa ali certifikat tipa z omejitvami pa velja tri leta, razen če prosilec ob vložitvi vloge ne dokaže, da proizvod zahteva več časa, da se dokaže in razglasi skladnost, agencija pa se s podaljšanim rokom strinja.

(f)

Če certifikat tipa ali certifikat tipa z omejitvami v roku iz točke (e) ni bil izdan ali če je očitno, da ne bo izdan, lahko prosilec:

1.

vloži novo vlogo ter zagotovi skladnost z osnovo za certifikacijo tipa, osnovo za certifikacijo podatkov o operativni ustreznosti in zahtevami glede varstva okolja, kot jih določi in o njih uradno obvesti agencija v skladu s točkami 21.B.80, 21.B.82 in 21.B.85 za datum nove vloge ali

2.

prosi za podaljšanje roka iz točke (e) in predlaga nov datum za izdajo certifikata tipa ali certifikata tipa z omejitvami. V takem primeru prosilec zagotovi skladnost z osnovo za certifikacijo tipa, osnovo za certifikacijo podatkov o operativni ustreznosti in zahtevami glede varstva okolja, kot jih določi in o njih uradno obvesti agencija v skladu s točkami 21.B.80, 21.B.82 in 21.B.85 za datum, ki ga izbere prosilec. Vendar navedeni datum ne sme biti več kot pet let zgodnejši od novega datuma, ki ga predlaga prosilec za izdajo certifikata tipa ali certifikata tipa z omejitvami za vlogo za certifikat tipa ali certifikat tipa z omejitvami za velik zrakoplov ali velik rotoplan in ne več kot tri leta zgodnejši za vlogo za kateri koli drug certifikat tipa ali certifikat tipa z omejitvami.“;

(4)

točka 21.A.16A se črta;

(5)

točka 21.A.16B se črta;

(6)

točka 21.A.17A se črta;

(7)

točka 21.A.17B se črta;

(8)

točka 21.A.18 se črta;

(9)

točki 21.A.20 in 21.A.21 se nadomestita z naslednjim:

„21.A.20   Dokazovanje skladnosti z osnovo za certifikacijo tipa, osnovo za certifikacijo podatkov o operativni ustreznosti in zahtevami glede varstva okolja

(a)

Prosilec po tem, ko agencija sprejme program certifikacije, dokaže skladnost z osnovo za certifikacijo tipa, osnovo za certifikacijo podatkov o operativni ustreznosti in zahtevami glede varstva okolja, kot jih agencija določi in o njih uradno obvesti prosilca v skladu s točkami 21.B.80, 21.B.82 in 21.B.85, ter agenciji predstavi načine, s katerimi je bila ta skladnost dokazana.

(b)

Prosilec agenciji poroča o vseh težavah ali dogodkih med postopkom dokazovanja skladnosti, ki bi lahko znatno vplivali na oceno tveganja iz točke 21.A.15(b)(6) ali na program certifikacije ali na podlagi katerih bi bila sicer potrebna sprememba stopnje vključenosti agencije, o kateri je bil prosilec predhodno uradno obveščen v skladu s točko 21.B.100(c).

(c)

Prosilec v dokumentih o skladnosti zabeleži utemeljitev skladnosti, kot je navedeno v programu certifikacije.

(d)

Po izvedbi vseh dokazovanj skladnosti v skladu s programom certifikacije, vključno z vsemi inšpekcijskimi pregledi in testiranji v skladu s točko 21.A.33, ter po opravljenih vseh testnih letih v skladu s točko 21.A.35, prosilec izjavi:

1.

da je dokazal skladnost z osnovo za certifikacijo tipa, osnovo za certifikacijo podatkov o operativni ustreznosti in zahtevami glede varstva okolja, kot jih agencija določi in o njih uradno obvesti na podlagi programa certifikacije, ki ga je sprejela agencija, ter

2.

da ni ugotovljena nobena značilnost ali lastnost, zaradi katere bi bil proizvod nevaren za uporabe, za katere se zahteva certifikacija.

(e)

Prosilec agenciji predloži izjavo o skladnosti iz točke (d). Če ima prosilec ustrezno odobritev projektivne organizacije, se izjava o skladnosti izda v skladu s poddelom J in predloži agenciji.

21.A.21   Zahteve glede izdaje certifikata tipa ali certifikata tipa z omejitvami

(a)

Za izdajo certifikata tipa proizvoda ali, če zrakoplov ne izpolnjuje bistvenih zahtev iz Priloge II k Uredbi (EU) 2018/1139, certifikata tipa zrakoplova z omejitvami, prosilec:

1.

dokaže svojo sposobnost v skladu s točko 21.A.14;

2.

upošteva točko 21.A.20;

3.

za motor in propeler, če sta vgrajena v zrakoplov, dokaže, da:

(A)

je bil certifikat tipa izdan ali določen v skladu s to uredbo ali

(B)

je bilo dokazano, da sta skladna z določeno osnovo za certifikacijo tipa zrakoplova in z zahtevami glede varstva okolja, ki jih kot potrebne za zagotovitev varnega leta zrakoplova določi in o njih uradno obvesti agencija.

(b)

Z odstopanjem od točke (a)(2) je prosilec na svojo zahtevo, ki jo vključi v izjavo iz točke 21.A.20(d), upravičen do izdaje certifikata tipa ali certifikata tipa z omejitvami za zrakoplov, še preden dokaže skladnost z osnovo za certifikacijo podatkov o operativni ustreznosti, če prosilec navedeno skladnost dokaže še pred datumom, ko se navedeni podatki dejansko uporabijo.“;

(10)

točka 21.A.23 se črta;

(11)

v točki 21.A.31(a) se točka 4 nadomesti z naslednjim:

„4.

kateri koli drugi podatki, ki s primerjavo omogočajo določitev plovnosti in, če je primerno, okoljske značilnosti poznejših proizvodov istega tipa.“;

(12)

točka 21.A.33 se nadomesti z naslednjim:

„21.A.33   Inšpekcijski pregledi in testiranje

(a)

(Rezervirano)

(b)

Prosilec pred izvedbo posameznega testiranja v okviru dokazovanja skladnosti, kot se zahteva v točki 21.A.20, preveri:

1.

ali so za testni primerek:

(i)

materiali in postopki ustrezno skladni s specifikacijami za predlagani projekt tipa;

(ii)

deli proizvodov ustrezno skladni z načrti za predlagani projekt tipa in

(iii)

proizvodni procesi, konstrukcija in montaža ustrezno skladni s tistimi iz predlaganega projekta tipa ter

2.

ali je preskusna in merilna oprema, ki se uporabi pri testiranju, ustrezna za testiranje in ustrezno kalibrirana.

(c)

Prosilec na podlagi preverjanj, izvedenih v skladu s točko (b), izda izjavo o skladnosti, v kateri navede vse morebitne neskladnosti in utemeljitev, da te ne bodo vplivale na rezultate testa, agenciji pa omogoči inšpekcijski pregled, ki se ji zdi potreben za preverjanje veljavnosti navedene izjave.

(d)

Prosilec agenciji omogoči, da:

1.

pregleda vse podatke in informacije, ki se nanašajo na dokazovanje skladnosti, in

2.

prisostvuje kateremu koli testiranju ali inšpekcijskemu pregledu ali izvede tako testiranje ali inšpekcijski pregled, opravljen za dokazovanje skladnosti.

(e)

Glede vseh testiranj in inšpekcijskih pregledov, ki jim prisostvuje ali jih izvede agencija v skladu s točko (d)(2):

1.

prosilec agenciji predloži izjavo o skladnosti iz točke (c) in

2.

na testnem primerku ali preskusni in merilni opremi se ne izvede nobena sprememba, ki vpliva na veljavnost izjave o skladnosti, in sicer v obdobju od izdaje izjave o skladnosti iz točke (c) do predložitve testnega primerka agenciji za testiranje.“;

(13)

točka 21.A.41 se nadomesti z naslednjim:

„21.A.41   Certifikat tipa

Certifikat tipa in certifikat tipa z omejitvami vključujeta projekt tipa, obratovalne omejitve, listo podatkov certifikata tipa za plovnost in emisije, veljavno osnovo za certifikacijo tipa in zahteve glede varstva okolja, s katerimi agencija beleži skladnost, ter vse druge pogoje ali omejitve, predpisane za proizvod v veljavnih certifikacijskih specifikacijah in zahtevah glede varstva okolja. Certifikat tipa in certifikat tipa z omejitvami za zrakoplove poleg tega vključujeta tudi veljavno osnovo za certifikacijo podatkov o operativni ustreznosti, podatke o operativni ustreznosti in listo podatkov certifikata tipa za hrup. Lista podatkov certifikata tipa in certifikata tipa z omejitvami za zrakoplov vključuje zapis o skladnosti glede emisij CO2 in lista podatkov certifikata tipa za motor vključuje zapis o skladnosti glede izpušnih emisij.“;

(14)

točka 21.A.91 se nadomesti z naslednjim:

„21.A.91   Razvrstitev sprememb certifikata tipa

Spremembe certifikata tipa so razvrščene na male in velike. ‚Manjša sprememba‘ nima znatnega učinka na maso, ravnotežje, trdnost strukture, zanesljivost, operativne značilnosti, podatke o operativni ustreznosti ali druge značilnosti, ki vplivajo na plovnost proizvoda ali njegove okoljske značilnosti. Brez poseganja v točko 21.A.19 so po tem poddelu vse druge spremembe ‚velike spremembe‘. Velike in male spremembe so odobrene v skladu s točko 21.A.95 ali 21.A.97 in ustrezno označene.“;

(15)

točka 21.A.93 se nadomesti z naslednjim:

„21.A.93   Vloga

(a)

Vloga za odobritev spremembe certifikata tipa se vloži v obliki in na način, ki ju določi agencija.

(b)

Vloga vsebuje program certifikacije ali se po prvotni vložitvi vloge z njim dopolni zaradi dokazovanja skladnosti v skladu s točko 21.A.20, vanj pa so vključeni:

1.

opis spremembe, ki opredeljuje:

(i)

konfiguracije proizvoda v certifikatu tipa, ki bo spremenjena;

(ii)

vsa področja proizvoda v certifikatu tipa, vključno z odobrenimi priročniki, ki so spremenjeni ali na katere vpliva sprememba, in

(iii)

če sprememba vpliva na podatke o operativni ustreznosti, vse potrebne spremembe podatkov o operativni ustreznosti;

2.

opredelitev vseh potrebnih ponovnih preiskav za dokazovanje skladnosti spremembe in področij, na katera sprememba vpliva, z osnovo za certifikacijo tipa, osnovo za certifikacijo podatkov o operativni ustreznosti in zahtevami glede varstva okolja in

3.

v primeru velike spremembe certifikata tipa:

(i)

predlog za začetno osnovo za certifikacijo tipa, osnovo za certifikacijo podatkov o operativni ustreznosti in zahteve glede varstva okolja, ki se pripravi v skladu z zahtevami in možnostmi iz točke 21.A.101;

(ii)

predlog za razčlenitev programa certifikacije v smiselne skupine dejavnosti in podatkov za dokazovanje skladnosti, vključno s predlogom glede načinov dokazovanja skladnosti in glede s tem povezanih dokumentov o skladnosti;

(iii)

predlog za oceno smiselnih skupin dejavnosti in podatkov za dokazovanje skladnosti, ki obravnava verjetnost neodkrite neskladnosti z osnovo za certifikacijo tipa, osnovo za certifikacijo podatkov o operativni ustreznosti ali zahtevami glede varstva okolja in morebitni vpliv navedene neskladnosti na varnost proizvoda ali varstvo okolja. Predlagana ocena upošteva najmanj elemente iz podtočk 1 do 4 točke 21.B.100(a). Vloga na podlagi te ocene vsebuje predlog za vključenost agencije v preverjanje dejavnosti in podatkov za dokazovanje skladnosti in

(iv)

časovni razpored projekta s pomembnejšimi mejniki.

(c)

Vloga za spremembo certifikata tipa za velike zrakoplove ali velike rotoplane velja pet let, vloga za spremembo katerega koli drugega certifikata tipa pa velja tri leta. Če sprememba ni odobrena ali je očitno, da ne bo odobrena v roku, določenem v tej točki, lahko prosilec:

1.

vloži novo vlogo za spremembo certifikata tipa ter zagotovi skladnost z osnovo za certifikacijo tipa, osnovo za certifikacijo podatkov o operativni ustreznosti in zahtevami glede varstva okolja, kot jih določi agencija v skladu s točko 21.A.101 in o njih uradno obvesti v skladu s točko 21.B.105 za datum nove vloge, ali

2.

prosi za podaljšanje roka iz prvega stavka točke (c) glede prvotne vloge in predlaga nov datum za izdajo odobritve. V takem primeru prosilec zagotovi skladnost z osnovo za certifikacijo tipa, osnovo za certifikacijo podatkov o operativni ustreznosti in zahtevami glede varstva okolja, kot jih določi agencija v skladu s točko 21.A.101 in o njih uradno obvesti v skladu s točko 21.B.105 za datum, ki ga izbere prosilec. Vendar datum ne sme biti več kot pet let zgodnejši od novega datuma, ki ga predlaga prosilec za izdajo odobritve za vlogo za certifikat tipa ali certifikat tipa z omejitvami za velik zrakoplov ali velik rotoplan, in ne več kot tri leta zgodnejši za vlogo za kateri koli drug certifikat tipa ali certifikat tipa z omejitvami.“;

(16)

točke 21.A.95, 21.A.97 in 21.A.101 se nadomestijo z naslednjim:

„21.A.95   Zahteve glede odobritve malih sprememb

(a)

Male spremembe certifikata tipa razvrsti in odobri:

1.

agencija ali

2.

odobrena projektivna organizacija v okviru svojih privilegijev iz točk 1 in 2 točke 21.A.263(c), kot je navedeno v pogojih odobritve.

(b)

Mala sprememba certifikata tipa se odobri le:

1.

ko se dokaže, da so sprememba in področja, na katera sprememba vpliva, skladni z osnovo za certifikacijo tipa in zahtevami glede varstva okolja, ki so kot sklic navedene v certifikatu tipa;

2.

pri spremembi, ki vpliva na podatke o operativni ustreznosti, ko se dokaže, da so potrebne spremembe podatkov o operativni ustreznosti v skladu z osnovo za certifikacijo podatkov o operativni ustreznosti, ki je kot sklic navedena v certifikatu tipa;

3.

ko je razglašena skladnost z osnovo za certifikacijo tipa, ki se uporablja v skladu s točko 1, in so utemeljitve skladnosti zabeležene v dokumentih o skladnosti in

4.

ko ni ugotovljena nobena značilnost ali lastnost, zaradi katere bi bil proizvod nevaren za uporabe, za katere se zahteva certifikacija.

(c)

Z odstopanjem od točke 1 v točki (b) se lahko certifikacijske specifikacije, ki so se začele uporabljati po tistih specifikacijah, ki so kot sklic navedene v certifikatu tipa, uporabijo za odobritev male spremembe, če ne vplivajo na dokazovanje skladnosti.

(d)

Z odstopanjem od točke (a) in na prošnjo prosilca, vključeno v izjavo iz točke 21.A.20(d), se mala sprememba certifikata tipa za zrakoplov lahko odobri, preden se dokaže skladnost z osnovo za certifikacijo podatkov o operativni ustreznosti, če prosilec navedeno skladnost dokaže še pred datumom, ko se navedeni podatki dejansko uporabijo.

(e)

Prosilec agenciji predloži bistvene podatke za spremembo in izjavo, da je bila skladnost dokazana v skladu s točko (b).

(f)

Odobritev male spremembe certifikata tipa se omeji na posamezne konfiguracije certifikata tipa, na katere se sprememba nanaša.

21.A.97   Zahteve glede odobritve velikih sprememb

(a)

Velike spremembe certifikata tipa razvrsti in odobri:

1.

agencija ali

2.

odobrena projektivna organizacija v okviru svojih privilegijev iz točk 1 in 8 točke 21.A.263(c), kot je navedeno v pogojih odobritve.

(b)

Velika sprememba certifikata tipa se odobri le:

1.

ko se dokaže, da so sprememba in področja, na katera sprememba vpliva, skladni z osnovo za certifikacijo tipa in zahtevami glede varstva okolja, kot jih je določila agencija v skladu s točko 21.A.101;

2.

pri spremembi, ki vpliva na podatke o operativni ustreznosti, ko se dokaže, da so potrebne spremembe podatkov o operativni ustreznosti v skladu z osnovo za certifikacijo podatkov o operativni ustreznosti, kot jo je določila agencija v skladu s točko 21.A.101, ter

3.

ko je dokazana skladnost s točkama 1 in 2 v skladu s točko 21.A.20, kot se uporablja za spremembo.

(c)

Z odstopanjem od točk 2 in 3 točke (b) in na prošnjo prosilca, vključeno v izjavo iz točke 21.A.20(d), se velika sprememba certifikata tipa za zrakoplov lahko odobri, preden se dokaže skladnost z osnovo za certifikacijo podatkov o operativni ustreznosti, če prosilec navedeno skladnost dokaže še pred datumom, ko se navedeni podatki dejansko uporabijo.

(d)

Odobritev velike spremembe certifikata tipa se omeji na posamezne konfiguracije certifikata tipa, na katere se sprememba nanaša.

21.A.101   Osnova za certifikacijo tipa, osnova za certifikacijo podatkov o operativni ustreznosti in zahteve glede varstva okolja pri veliki spremembi certifikata tipa

(a)

Velika sprememba certifikata tipa in področja, na katera sprememba vpliva, so skladni bodisi s certifikacijskimi specifikacijami, ki se za spremenjeni proizvod uporabljajo na dan vložitve vloge za spremembo, bodisi s certifikacijskimi specifikacijami, ki se začnejo uporabljati po navedenem datumu, v skladu s točko (f) v nadaljevanju. Veljavnost vloge se določi v skladu s točko 21.A.93(c). Poleg tega mora biti spremenjeni proizvod skladen z zahtevami glede varstva okolja, ki jih določi agencija v skladu s točko 21.B.85.

(b)

Z odstopanjem od točke (a) se lahko v katerem koli od naslednjih primerov uporabi zgodnejša sprememba certifikacijske specifikacije iz točke (a) in katere koli druge certifikacijske specifikacije, ki je neposredno povezana, razen če se ni zgodnejša sprememba začela uporabljati pred datumom začetka uporabe zadevne certifikacijske specifikacije, ki je kot sklic navedena v certifikatu tipa:

1.

če agencija meni, da sprememba ni pomembna. Pri odločanju o tem, ali je neka sprememba pomembna, agencija upošteva spremembo v kontekstu vseh predhodnih pomembnih sprememb projekta in vseh povezanih revizij veljavnih certifikacijskih specifikacij, ki so kot sklic navedene v certifikatu tipa za proizvod. Spremembe, ki izpolnjujejo eno od naslednjih meril, se samodejno štejejo za pomembne:

(i)

splošna konfiguracija ali načela konstruiranja niso ohranjena;

(ii)

podmene, uporabljene za certifikacijo proizvoda, ki ga je treba spremeniti, niso več veljavne;

2.

vsako področje, sistem, del ali naprava, za katere agencija meni, da sprememba nanje ne vpliva;

3.

vsako področje, sistem, del ali naprava, na katere vpliva sprememba in za katere agencija meni, da njihova skladnost s certifikacijskimi specifikacijami iz točke (a) bistveno ne prispeva k ravni varnosti spremenjenega proizvoda ali je nepraktična.

(c)

Z odstopanjem od točke (a) so v primeru spremembe na zrakoplovu (razen na rotoplanu) z največjo maso 2 722 kg (6 000 lb) ali manj ali na neturbinskem rotoplanu z največjo maso 1 361 kg (3 000 lb) ali manj spremembe in področja, na katera sprememba vpliva, v skladu z osnovo za certifikacijo tipa, ki je kot sklic navedena v certifikatu tipa. Če pa agencija meni, da je sprememba na nekem področju pomembna, lahko zahteva, da so sprememba in področja, na katera sprememba vpliva, skladni s spremembami certifikacijskih specifikacij osnove za certifikacijo tipa, ki je kot sklic navedena v certifikatu tipa, ter z vsemi drugimi certifikacijskimi specifikacijami, ki so s tem neposredno povezane, razen če agencija ne meni tudi, da skladnost z navedeno spremembo bistveno ne prispeva k ravni varnosti spremenjenega proizvoda ali da ni praktična.

(d)

Če agencija meni, da certifikacijske specifikacije, ki se uporabljajo na dan vloge za spremembo, ne zagotavljajo ustreznih standardov v zvezi s predlagano spremembo, so tudi sprememba in področja, na katera sprememba vpliva, skladni z vsemi posebnimi pogoji in spremembami navedenih pogojev, ki jih določi agencija v skladu s točko 21.B.75, da se zagotovi raven varnosti, enakovredna tisti iz certifikacijskih specifikacij, ki se uporabljajo na dan vloge za spremembo.

(e)

Z odstopanjem od točk (a), (b) in (c) so lahko sprememba in področja, na katera sprememba vpliva, skladni z alternativo certifikacijskim specifikacijam, ki jo določi agencija, če jo predlaga prosilec in če agencija meni, da alternativa zagotavlja raven varnosti, ki je:

1.

v primeru certifikata tipa:

(i)

enakovredna tisti iz certifikacijskih specifikacij, ki jo določi agencija na podlagi zgornjih točk (a), (b) ali (c), ali

(ii)

skladna z bistvenimi zahtevami iz Priloge II k Uredbi (EU) 2018/1139;

2.

v primeru certifikata tipa z omejitvami ustrezna glede na nameravano uporabo.

(f)

Če se prosilec odloči zagotoviti skladnost s certifikacijsko specifikacijo iz spremembe, ki se začne uporabljati po vložitvi vloge za spremembo certifikata tipa, so tudi sprememba in področja, na katera sprememba vpliva, skladni s katero koli drugo certifikacijsko specifikacijo, ki je s tem neposredno povezana.

(g)

Če vloga za spremembo certifikata tipa za zrakoplov vključuje spremembe podatkov o operativni ustreznosti ali se z njimi dopolni po prvotni vložitvi, se osnova za certifikacijo podatkov o operativni ustreznosti določi v skladu s točkami (a) do (f).“;

(17)

točka 21.A.103 se črta;

(18)

točki 21.A.111 in 21.A.112A se nadomestita z naslednjim:

„21.A.111   Področje uporabe

V tem poddelu so določeni postopki za odobritev velikih sprememb certifikatov tipa v skladu s postopki za dodatne certifikate tipa ter pravice in obveznosti prosilcev za navedene certifikate in njihove nosilce. V tem poddelu sklicevanja na certifikate tipa vključujejo certifikate tipa in certifikate tipa z omejitvami.

21.A.112A   Upravičenost

Vsaka fizična in pravna oseba, ki je dokazala ali je v postopku dokazovanja svoje sposobnosti v skladu s točko 21.A.112B, lahko vloži vlogo za dodatni certifikat tipa v skladu s pogoji iz tega poddela.“;

(19)

točka 21.A.112B se spremeni:

(a)

točka (a) se nadomesti z naslednjim:

„(a)

Prosilec za dodatni certifikat tipa dokaže svojo sposobnost tako, da pridobi odobritev projektivne organizacije, ki jo izda agencija v skladu s poddelom J.“;

(b)

točka (c) se nadomesti z naslednjim:

„(c)

Z odstopanjem od točke (a) lahko prosilec v primeru proizvodov iz točke 21.A.14(c) dokaže svojo sposobnost tako, da mu agencija potrdi program certifikacije, vzpostavljen v skladu s točko 21.A.93(b).“;

(20)

točka 21.A.113 se spremeni:

(a)

točka (b) se nadomesti z naslednjim:

„(b)

Pri vložitvi vloge za izdajo dodatnega certifikata tipa prosilec:

(i)

v vlogo vključi informacije, ki se zahtevajo v skladu s točko 21.A.93(b);

(ii)

navede, ali je oziroma bo podatke o certifikaciji v celoti pripravil prosilec ali bodo pripravljeni na podlagi dogovora z lastnikom podatkov o certifikaciji tipa.“;

(b)

doda se točka (c):

„(c)

Točka 21.A.93(c) se uporablja za zahteve o rokih veljavnosti vloge ter zahteve, povezane s potrebo po posodabljanju osnove za certifikacijo tipa, osnove za certifikacijo podatkov o operativni ustreznosti in zahtev glede varstva okolja, če sprememba ni bila odobrena ali je očitno, da ne bo odobrena v določenem roku.“;

(21)

točka 21.A.114 se črta;

(22)

točka 21.A.115 se nadomesti z naslednjim:

„21.A.115   Zahteve glede odobritve velikih sprememb v obliki dodatnega certifikata tipa

(a)

Dodatne certifikate tipa izda:

1.

agencija ali

2.

odobrena projektivna organizacija v okviru svojih privilegijev iz točk 1 in 9 točke 21.A.263(c), kot je navedeno v pogojih odobritve.

(b)

Dodatni certifikat tipa se izda le:

1.

ko prosilec dokaže svojo sposobnost v skladu s točko 21.A.112B;

2.

ko se dokaže, da so sprememba certifikata tipa in področja, na katera sprememba vpliva, skladni z osnovo za certifikacijo tipa in zahtevami glede varstva okolja, kot jih je določila agencija v skladu s točko 21.A.101;

3.

če se v primeru dodatnega certifikata tipa, ki vpliva na podatke o operativni ustreznosti, dokaže, da so potrebne spremembe podatkov o operativni ustreznosti v skladu z osnovo za certifikacijo podatkov o operativni ustreznosti, kot jo je določila agencija v skladu s točko 21.A.101;

4.

ko je dokazana skladnost s točkama 2 in 3 v skladu s točko 21.A.20, kot se uporablja za spremembo, ter

5.

če je prosilec navedel, da je podatke o certifikaciji predložil na podlagi dogovora z lastnikom podatkov o certifikaciji tipa v skladu s točko 21.A.113(b):

(i)

je nosilec certifikata tipa navedel, da nima tehničnih pripomb na informacije, predložene na podlagi točke 21.A.93, ter

(ii)

nosilec certifikata tipa soglaša, da bo sodeloval z nosilcem dodatnega certifikata tipa, da se izpolnijo vse obveznosti za stalno plovnost spremenjenega proizvoda z izpolnjevanjem točk 21.A.44 in 21.A.118A.

(c)

Z odstopanjem od točk 3 in 4 točke (b) je prosilec na svojo zahtevo, ki jo vključi v izjavo iz točke 21.A.20(d), upravičen do izdaje dodatnega certifikata tipa za zrakoplov, še preden dokaže skladnost z osnovo za certifikacijo podatkov o operativni ustreznosti, če prosilec navedeno skladnost dokaže še pred datumom, ko se morajo navedeni podatki dejansko uporabiti.

(d)

Dodatni certifikat tipa se omeji na posamezne konfiguracije certifikata tipa, na katere se velika sprememba nanaša.“;

(23)

v točki 21.A.130 se točka (b) nadomesti z naslednjim:

„(b)

Izjava o skladnosti vključuje vse naslednje:

1.

za vsak proizvod, del ali napravo izjavo, da je v skladu z odobrenimi projektnimi podatki in da zagotavlja varno delovanje;

2.

za vsak zrakoplov izjavo, da so bili opravljeni pregledi zrakoplova na zemlji in v zraku v skladu s točko 21.A.127(a);

3.

za vsak motor ali propeler s spremenljivim korakom izjavo, da je proizvajalec opravil končno testiranje delovanja motorja ali propelerja s spremenljivim korakom v skladu s točko 21.A.128;

4.

poleg tega v zvezi z okoljskimi zahtevami vključuje:

(i)

izjavo, da je dokončan motor v skladu z veljavnimi zahtevami glede izpušnih emisij iz motorja na dan proizvodnje motorja, in;

(ii)

izjavo, da je dokončano letalo na dan izdaje prvega spričevala o plovnosti v skladu z veljavnimi zahtevami glede emisij CO2.“;

(24)

v točki 21.A.145 se točki (b) in (c) nadomestita z naslednjim:

„(b)

v zvezi z vsemi potrebnimi podatki o plovnosti in okolju:

1.

proizvodna organizacija prejme take podatke od agencije in nosilca certifikata tipa, certifikata tipa z omejitvami ali odobritve projekta ali prosilca zanje, vključno z vsemi odobrenimi izjemami od zahtev za omejitev nastajanja CO2, da ugotovi skladnost z veljavnimi projektnimi podatki;

2.

je proizvodna organizacija vzpostavila postopek za zagotavljanje, da so podatki o plovnosti in okolju pravilno vključeni v njene podatke o proizvodnji, in

3.

so ti podatki ažurirani in na voljo zaposlenim, ki jih potrebujejo pri izpolnjevanju svojih obveznosti;

(c)

v zvezi s poslovodstvom in zaposlenimi:

1.

proizvodna organizacija imenuje poslovodnega delavca, ki je odgovoren pristojnemu organu. Ta je v organizaciji odgovoren za to, da celotna proizvodnja poteka po zahtevanih standardih in da proizvodna organizacija ves čas izpolnjuje podatke in postopke, opredeljene v predstavitvi v skladu s točko 21.A.143;

2.

proizvodna organizacija imenuje osebo ali skupino oseb, ki zagotavljajo, da organizacija izpolnjuje zahteve iz te priloge (del 21), in opredeli obseg njihovih pooblastil. Te osebe so neposredno podrejene odgovornemu poslovodnemu delavcu iz točke 1. Imenovane osebe so sposobne dokazati ustrezno znanje, izobrazbo in izkušnje za izpolnjevanje svojih odgovornosti;

3.

imajo zaposleni na vseh ravneh ustrezna pooblastila za opravljanje njim dodeljenih odgovornosti in da v proizvodni organizaciji obstaja celovito in učinkovito usklajevanje v zvezi z zadevami glede podatkov o plovnosti in okolju;“;

(25)

v točki 21.A.147 se točka (a) nadomesti z naslednjim:

„(a)

Po izdaji odobritve proizvodne organizacije vse spremembe v odobreni proizvodni organizaciji, ki so pomembne za dokazovanje skladnosti ali za plovnostne in okoljske značilnosti proizvoda, dela ali naprave, zlasti spremembe sistema kakovosti, odobri pristojni organ. Vloga za odobritev se v pisni obliki vloži pri pristojnem organu, organizacija pa pred izvedbo spremembe pristojnemu organu dokaže, da je v skladu s tem poddelom.“;

(26)

v točki 21.A.174 se točka (b) nadomesti z naslednjim:

„(b)

Vloge za spričevalo o plovnosti ali spričevalo o plovnosti z omejitvami vključujejo:

1.

vrsto spričevala o plovnosti, za katero se zaprosi;

2.

pri novih zrakoplovih:

(i)

izjavo o skladnosti:

izdano po točki 21.A.163(b) ali

izdano po točki 21.A.130, ki jo validira pristojni organ, ali

za uvožen zrakoplov izjavo, ki jo podpiše izvozni organ, da je zrakoplov v skladu s projektom, ki ga je odobrila agencija;

(ii)

poročilo o masi in ravnotežju z razporedom nakladanja ter

(iii)

priročnik za letenje, če ga za ta zrakoplov zahtevajo veljavne certifikacijske specifikacije;

3.

pri rabljenih zrakoplovih:

(i)

s poreklom iz države članice certifikat pregleda plovnosti, izdan v skladu z delom M;

(ii)

s poreklom iz države nečlanice:

izjavo pristojnega organa države, v kateri je zrakoplov registriran ali je bil registriran, o statusu plovnosti zrakoplova v njegovem registru ob predaji;

poročilo o masi in ravnotežju z razporedom nakladanja;

priročnik za letenje, če ga za ta zrakoplov zahteva veljavna plovnostna koda;

preteklo evidenco, da se ugotovi standard proizvodnje, sprememb in vzdrževanja zrakoplova, vključno z vsemi omejitvami, povezanimi s spričevalom o plovnosti z omejitvami po točki 21.B.327;

priporočilo za izdajo spričevala o plovnosti ali spričevala o plovnosti z omejitvami in certifikat pregleda plovnosti po pregledu plovnosti v skladu z delom M ter

datum, ko je bilo izdano prvo spričevalo o plovnosti in, če veljajo standardi iz zvezka III Priloge 16, podatke o metrični vrednosti CO2.“;

(27)

točka 21.A.231 se nadomesti z naslednjim:

„21.A.231   Področje uporabe

V tem poddelu so določeni postopek za odobritev projektivnih organizacij in pravila, ki urejajo pravice in obveznosti prosilcev za take odobritve in njihovih nosilcev. V tem poddelu sklicevanja na certifikate tipa vključujejo certifikate tipa in certifikate tipa z omejitvami.“;

(28)

točka 21.A.251 se nadomesti z naslednjim:

„21.A.251   Pogoji odobritve

Pogoji odobritve opredeljujejo vrste projektiranja, kategorije proizvodov, delov in naprav, za katere ima projektivna organizacija odobritev, ter funkcije in obveznosti, za katerih izvajanje ima organizacija odobritev v zvezi s plovnostjo, operativno ustreznostjo in okoljskimi značilnostmi proizvodov. Za odobritve projektivne organizacije, ki zajemajo dovoljenje za certifikacijo tipa ali dovoljenje po odredbi o evropskem tehničnem standardu (ETSO) za pomožne pogonske enote (PPE), pogoji odobritve dodatno vsebujejo seznam proizvodov ali PPE. Navedeni pogoji se izdajo kot del odobritve projektivne organizacije.“;

(29)

točka 21.A.258 se spremeni:

(a)

točka (a) se nadomesti z naslednjim:

„(a)

Če se med preiskavami iz točk 21.A.257 in 21.B.100 najdejo objektivni dokazi, da nosilec odobritve projektivne organizacije ne izpolnjuje veljavnih zahtev iz te priloge, se ugotovitve razvrstijo na naslednji način:

1.

ugotovitev prve stopnje je vsakršna neskladnost z zahtevami te priloge, ki bi lahko povzročila nekontrolirane neskladnosti z veljavnimi zahtevami in vplivala na varnost zrakoplova;

2.

ugotovitev druge stopnje je vsakršna neskladnost z zahtevami te priloge, ki ni opredeljena kot ugotovitev prve stopnje.“;

(b)

točki (c) in (d) se nadomestita z naslednjim:

„(c)

Po prejemu obvestila o ugotovitvah na podlagi veljavnih upravnih postopkov, ki jih določi agencija:

1.

nosilec odobritve projektivne organizacije pri ugotovitvah prve stopnje v največ 21 delovnih dneh po pisni potrditvi ugotovitev agenciji zadovoljivo dokaže, da je sprejel ustrezne popravne ukrepe;

2.

nosilec odobritve projektivne organizacije pri ugotovitvah druge stopnje v roku, ki ga določi agencija in je ustrezen glede na naravo ugotovitev ter najprej ni daljši od treh mesecev, agenciji zadovoljivo dokaže, da je sprejel ustrezne popravne ukrepe. Agencija lahko navedeni začetni rok podaljša, če meni, da narava ugotovitev to omogoča, in če je prosilec predložil načrt popravnih ukrepov, s katerim je agencija zadovoljna, ter

3.

ugotovitev tretje stopnje od nosilca odobritve projektivne organizacije ne zahteva takojšnjega ukrepanja.

(d)

Pri ugotovitvah prve ali druge stopnje se lahko odobritev projektivne organizacije delno ali v celoti začasno razveljavi ali prekliče, v skladu z veljavnimi upravnimi postopki, ki jih določi agencija. V takem primeru nosilec odobritve projektivne organizacije pravočasno potrdi prejem obvestila o začasni razveljavitvi ali preklicu odobritve projektivne organizacije.“;

(30)

točka 21.A.263 se nadomesti z naslednjim:

„21.A.263   Privilegiji

(a)

(Rezervirano)

(b)

(Rezervirano)

(c)

Nosilec odobritve projektivne organizacije ima v okviru pogojev odobritve, kot jih določi agencija, in na podlagi ustreznih postopkov sistema za zagotavljanje projektov pravico:

1.

razvrščati spremembe certifikatov tipa ali dodatnih certifikatov tipa in projektov popravil kot ‚velike‘ ali ‚male‘;

2.

odobriti male spremembe certifikatov tipa ali dodatnih certifikatov tipa in projektov malih popravil;

3.

(Rezervirano);

4.

(Rezervirano);

5.

odobriti nekatere projekte velikih popravil na podlagi poddela M za proizvode ali pomožne pogonske enote (PPE);

6.

za nekatere zrakoplove odobriti pogoje letenja, pod katerimi je mogoče izdati dovoljenje za letenje v skladu s točko 21.A.710(a)(2), razen glede dovoljenj za letenje, izdanih za namene iz točke 21.A.701(a)(15);

7.

izdati dovoljenje za letenje v skladu s točko 21.A.711(b) za zrakoplov, ki ga je sam projektiral ali spremenil ali za katerega je v skladu s točko 21.A.263(c)(6) odobril pogoje letenja, pod katerimi se lahko izda dovoljenje za letenje, in če imetnik odobritve projektivne organizacije sam:

(i)

nadzoruje konfiguracijo zrakoplova in

(ii)

potrdi skladnost s pogoji projektiranja, odobrenimi za letenje;

8.

odobriti nekatere velike spremembe certifikata tipa na podlagi poddela D ter

9.

izdati nekatere dodatne certifikate tipa na podlagi poddela E in odobriti nekatere velike spremembe navedenih certifikatov.“;

(31)

točka 21.A.265 se nadomesti z naslednjim:

„21.A.265   Obveznosti nosilca

Nosilec odobritve projektivne organizacije v okviru pogojev odobritve, kot jih določi agencija:

(a)

vzdržuje priročnik, ki se zahteva na podlagi točke 21.A.243, v skladu s sistemom zagotavljanja projektov;

(b)

zagotovi, da se ta priročnik ali ustrezni postopki, vključeni z navzkrižnimi sklicevanji, uporabljajo kot temeljni delovni dokument v organizaciji;

(c)

navede, da so projekti za proizvode ali njihove spremembe oziroma popravila skladni z veljavnimi specifikacijami in zahtevami ter da nimajo lastnosti, ki ne bi bile varne;

(d)

agenciji predloži izjave in z njimi povezane dokumente, ki potrjujejo skladnost s točko (c), razen pri postopku odobritve, ki se izvede v skladu s točko 21.A.263(c);

(e)

agenciji predloži podatke in informacije, ki se nanašajo na ukrepe iz točke 21.A.3B;

(f)

v skladu s točko 21.A.263(c)(6) določi pogoje letenja, na podlagi katerih je mogoče izdati dovoljenje za letenje;

(g)

v skladu s točko 21.A.263(c)(7) ugotovi skladnost s točkama (b) in (e) točke 21.A.711, preden se izda dovoljenje za letenje zrakoplova;

(h)

opredeli podatke in informacije, ki se izdajo na podlagi pristojnosti odobrene projektivne organizacije ter v okviru pogojev odobritve, kot jih določi agencija, z naslednjo izjavo: ‚Tehnična vsebina tega dokumenta je odobrena na podlagi DOA št. EASA. 21J.[XXXX]‘.“;

(32)

točka 21.A.431A se spremeni:

(a)

točka (a) se nadomesti z naslednjim:

„(a)

V tem poddelu so določeni postopek za odobritev projekta popravila proizvoda, dela ali naprave ter pravice in obveznosti prosilcev za take odobritve in njihovih nosilcev.“;

(b)

točki (c) in (d) se nadomestita z naslednjim:

„(c)

‚Popravilo‘ pomeni odpravo poškodbe in/ali vračilo v plovno stanje, potem ko proizvajalec proizvod, del ali napravo prvič sprosti v uporabo.

(d)

Odprava poškodbe z zamenjavo delov ali naprav, ki ne zahteva projektiranja, se šteje za vzdrževanje in zato zanjo ni potrebna odobritev po tej prilogi.“;

(c)

doda se naslednja točka (f):

„(f)

V tem poddelu sklicevanja na certifikate tipa vključujejo certifikate tipa in certifikate tipa z omejitvami.“;

(33)

točka 21.A.432B se spremeni:

(a)

točka (a) se nadomesti z naslednjim:

„(a)

Prosilec za odobritev projekta velikega popravila dokaže svojo sposobnost s tem, da ima odobritev projektivne organizacije, ki jo izda agencija v skladu s poddelom J.“;

(b)

točka (c) se nadomesti z naslednjim:

„(c)

Z odstopanjem od točke (a) lahko prosilec v primeru proizvodov iz točke 21.A.14(c) dokaže svojo sposobnost tako, da mu agencija potrdi program certifikacije, vzpostavljen v skladu s točko 21.A.432C(b).“;

(34)

vstavi se naslednja točka 21.A.432C:

„21.A.432C   Vloga za odobritev projekta popravila

(a)

Vloga za odobritev projekta popravila se vloži v obliki in na način, ki ju določi agencija.

(b)

Vloga za odobritev projekta velikega popravila vsebuje program certifikacije ali se po prvi vložitvi dopolni s programom certifikacije, ki vključuje:

1.

opis poškodbe in projekt popravila, v katerem je opredeljena konfiguracija projekta tipa, na podlagi katere bo opravljeno popravilo;

2.

opredelitev vseh področij projekta tipa in odobrenih priročnikov, ki se spremenijo ali na katere vpliva projekt popravila;

3.

opredelitev vseh potrebnih ponovnih preiskav za dokazovanje skladnosti projekta popravila in področij, na katera sprememba vpliva, z osnovo za certifikacijo tipa, ki je kot sklic navedena v certifikatu tipa, dodatnem certifikatu tipa ali dovoljenju ETSO za pomožno pogonsko enoto, kot je ustrezno;

4.

vse predlagane spremembe osnove za certifikacijo tipa, ki je kot sklic navedena v certifikatu tipa, dodatnem certifikatu tipa ali dovoljenju ETSO za pomožno pogonsko enoto, kot je ustrezno;

5.

predlog za razčlenitev programa certifikacije v smiselne skupine dejavnosti in podatkov za dokazovanje skladnosti, vključno s predlogom glede načina in postopka za dokazovanje skladnosti s točko 21.A.433(a)(1) ter sklici na povezane dokumente o skladnosti;

6.

predlog za oceno smiselnih skupin dejavnosti in podatkov za dokazovanje skladnosti, ki obravnava verjetnost neodkrite neskladnosti z osnovo za certifikacijo tipa in morebitni vpliv navedene neskladnosti na varnost proizvoda. Predlagana ocena upošteva najmanj elemente iz podtočk 1 do 4 točke 21.B.100(a). Vloga na podlagi te ocene vsebuje predlog za vključenost agencije v preverjanje dejavnosti in podatkov za dokazovanje skladnosti ter

7.

navedbo, ali je podatke o certifikaciji v celoti pripravil prosilec ali so bili pripravljeni na podlagi dogovora z lastnikom podatkov o certifikaciji tipa.“;

(35)

točki 21.A.433 in 21.A.435 se nadomestita z naslednjim:

„21.A.433   Zahteve glede odobritve projekta popravila

(a)

Projekt popravila se odobri le:

1.

če se na podlagi programa certifikacije iz točke 21.A.432C(b) dokaže, da je projekt popravila skladen z osnovo za certifikacijo tipa, ki je kot sklic navedena v certifikatu tipa, dodatnem certifikatu tipa ali dovoljenju ETSO za pomožno pogonsko enoto, kot je ustrezno, ter z vsemi spremembami, kot jih določi in o njih uradno obvesti agencija v skladu s točko 21.B.450;

2.

ko je razglašena skladnost z osnovo za certifikacijo tipa, ki se uporablja v skladu s točko (a)(1), in so utemeljitve skladnosti zabeležene v dokumentih o skladnosti;

3.

ko ni ugotovljena nobena značilnost ali lastnost, zaradi katere bi bil proizvod nevaren za uporabe, za katere se zahteva certifikacija, ter

4.

če je prosilec navedel, da je podatke o certifikaciji predložil na podlagi dogovora z lastnikom podatkov o certifikaciji tipa v skladu s točko 21.A.432C(b)(7):

(i)

če je nosilec navedel, da nima tehničnih pripomb na informacije, predložene na podlagi točke (a)(2), ter

(ii)

če nosilec soglaša, da bo sodeloval z nosilcem odobritve projekta popravila, da se zagotovi izpolnjevanje vseh obveznosti za stalno plovnost spremenjenega proizvoda z izpolnjevanjem točke 21.A.451.

(b)

Prosilec agenciji predloži izjavo iz točke (a)(2) in na zahtevo agencije tudi vse potrebne bistvene podatke.

21.A.435   Klasifikacija in odobritev projekta popravila

(a)

Projekt popravila se razvrsti kot ‚velik‘ ali ‚mali‘ v skladu z merili iz točke 21.A.91 glede spremembe certifikata tipa.

(b)

Projekt popravila razvrsti in odobri:

1.

agencija ali

2.

odobrena projektivna organizacija v okviru svojih privilegijev iz točk 1, 2 in 5 točke 21.A.263(c), kot je navedeno v pogojih odobritve.“;

(36)

točka 21.A.437 se črta;

(37)

točke 21.A.604, 21.A.605 in 21.A.606 se nadomestijo z naslednjim:

„21.A.604   Dovoljenje ETSO za pomožno pogonsko enoto (PPE)

V zvezi z dovoljenjem ETSO za pomožno pogonsko enoto:

(a)

z odstopanjem od točk 21.A.603, 21.A.610 in 21.A.615 se uporabljajo naslednje točke: 21.A.15, 21.A.20, 21.A.21, 21.A.31, 21.A.33, 21.A.44, 21.B.75 in 21.B.80. Vendar se namesto certifikata tipa v skladu s točko 21.A.606 izda dovoljenje ETSO;

(b)

z odstopanjem od točke 21.A.611 se za odobritev sprememb projekta, ki jih izvede nosilec dovoljenja ETSO za pomožno pogonsko enoto, uporabljajo zahteve poddela D, za odobritev sprememb projekta, ki jih izvedejo drugi prosilci, pa se uporabljajo zahteve poddela E. Če se uporabljajo zahteve poddela E, se namesto dodatnega certifikata tipa izda ločeno dovoljenje ETSO, ter

(c)

za odobritev projekta popravila se uporabljajo zahteve iz poddela M.

21.A.605   Zahteve glede podatkov

(a)

Prosilec agenciji predloži naslednje dokumente:

1.

program certifikacije za dovoljenje ETSO, v katerem navede načine dokazovanja skladnosti s točko 21.A.606(b);

2.

izjavo o skladnosti, iz katere izhaja, da prosilec izpolnjuje zahteve iz tega poddela;

3.

deklaracijo o projektu in izvedbi (DPI), v kateri je navedeno, da je prosilec dokazal, da je artikel skladen z veljavnim ETSO v skladu s programom certifikacije;

4.

kopijo tehničnih podatkov, ki se zahtevajo na podlagi veljavnega ETSO;

5.

predstavitev (oziroma sklic na predstavitev) iz točke 21.A.143 za pridobitev ustrezne odobritve proizvodne organizacije na podlagi poddela G ali priročnik (oziroma sklic na priročnik) iz točke 21.A.125A(b) za proizvodnjo na podlagi poddela F brez odobritve proizvodne organizacije;

6.

za PPE priročnik (oziroma sklic na priročnik) iz točke 21.A.243 za pridobitev ustrezne odobritve projektivne organizacije na podlagi poddela J;

7.

za vse druge artikle postopke (oziroma sklic na postopke) iz točke 21.A.602B(b)(2).

(b)

Prosilec agenciji poroča o kakršnih koli težavah ali dogodkih med postopkom odobritve, ki bi lahko znatno vplivali na dovoljenje ETSO.

21.A.606   Zahteve glede izdaje dovoljenja ETSO

Prosilec za izdajo dovoljenja ETSO:

(a)

dokaže svojo sposobnost v skladu s točko 21.A.602B;

(b)

dokaže, da je artikel skladen s tehničnimi pogoji veljavnega ETSO ali z odstopanji od njih, odobrenimi v skladu s točko 21.A.610, če obstajajo;

(c)

izpolnjuje zahteve iz tega poddela ter

(d)

izjavi, da ni ugotovljena nobena značilnost ali lastnost, zaradi katere bi bil artikel nevaren za uporabe, za katere se zahteva certifikacija.“;

(38)

v točki 21.A.701 se doda točka 16:

„16.

letenje z zrakoplovom zaradi odpravljanja napak ali preverjanja delovanja enega ali več sistemov, delov ali naprav po vzdrževanju.“;

(39)

v točki 21.B.5 se točka (a) nadomesti z naslednjim:

„(a)

Ta oddelek določa postopek za pristojni organ pri izvrševanju nalog in obveznosti v zvezi z izdajo, vzdrževanjem, spremembami, začasno razveljavitvijo in preklicem certifikatov, spričeval, odobritev, potrdil in dovoljenj, navedenih v tej Prilogi I.“;

(40)

poddel B oddelka B se nadomesti z naslednjim:

„PODDEL B –   CERTIFIKATI TIPA IN CERTIFIKATI TIPA Z OMEJITVAMI

21.B.70   Certifikacijske specifikacije

Agencija v skladu s členom 76(3) Uredbe (EU) 2018/1139 izda certifikacijske specifikacije in druge podrobne specifikacije, vključno s certifikacijskimi specifikacijami za plovnost, podatki o operativni ustreznosti in varstvu okolja, ki jih lahko pristojni organi, organizacije in osebje uporabljajo za prikaz skladnosti proizvodov, delov in naprav z ustreznimi bistvenimi zahtevami iz prilog II, IV in V k navedeni uredbi ter s tistimi glede varstva okolja iz člena 9(2) in Priloge III k navedeni uredbi. Te specifikacije so dovolj podrobne in specifične, da lahko prosilci iz njih razberejo pogoje izdaje, spremembe ali dopolnitve certifikatov.

21.B.75   Posebni pogoji

(a)

Agencija za proizvod predpiše posebne podrobne tehnične specifikacije, imenovane posebni pogoji, če zadevne certifikacijske specifikacije ne vsebujejo primernih ali ustreznih varnostnih standardov za proizvod, ker:

1.

ima proizvod nove ali neobičajne konstrukcijske značilnosti v zvezi s konstrukcijsko prakso, na kateri temeljijo veljavne certifikacijske specifikacije;

2.

je nameravana raba proizvoda nekonvencionalna ali

3.

iz izkušenj z drugimi podobnimi proizvodi v uporabi ali proizvodi, ki imajo podobne konstrukcijske značilnosti ali na novo opredeljene nevarnosti, izhaja, da bi lahko nastopile nevarne okoliščine.

(b)

Posebni pogoji vključujejo varnostne standarde, za katere agencija meni, da so potrebni za uvedbo ravni varnosti, enakovredne tisti iz veljavnih certifikacijskih specifikacij.

21.B.80   Osnova za certifikacijo tipa za certifikat tipa ali certifikat tipa z omejitvami

Agencija določi osnovo za certifikacijo tipa in o njej uradno obvesti prosilca za certifikat tipa ali certifikat tipa z omejitvami. Osnovo za certifikacijo tipa sestavljajo:

(a)

certifikacijske specifikacije za plovnost, ki jih agencija določi med tistimi, ki se uporabljajo za proizvod na datum vložitve vloge za navedeni certifikat, razen če:

1.

se prosilec odloči, da bo upošteval certifikacijske specifikacije, ki so se začele uporabljati po datumu vložitve vloge, ali jih v skladu s točko 21.A.15(f) mora upoštevati; če se prosilec odloči upoštevati certifikacijsko specifikacijo, ki se je začela uporabljati po datumu vložitve vloge, agencija v osnovo za certifikacijo tipa vključi vse druge certifikacijske specifikacije, ki so neposredno povezane, ali

2.

agencija sprejme kakršno koli alternativo opredeljenim certifikacijskim specifikacijam, ki jih ni mogoče upoštevati, če so bili za take alternative ugotovljeni kompenzacijski dejavniki, ki zagotavljajo enakovredno raven varnosti, ali

3.

agencija sprejme ali določi druge načine, s katerimi se:

(i)

v primeru certifikata tipa dokazuje skladnost z bistvenimi zahtevami iz Priloge II k Uredbi (EU) 2018/1139 ali

(ii)

v primeru certifikata tipa z omejitvami zagotavlja ustrezna raven varnosti glede na nameravano uporabo ter

(b)

kakršen koli posebni pogoj, ki ga določi agencija v skladu s točko 21.B.75(a).

21.B.82   Osnova za certifikacijo podatkov o operativni ustreznosti za certifikat tipa ali certifikat tipa z omejitvami za zrakoplov

Agencija določi osnovo za certifikacijo podatkov o operativni ustreznosti in o njej uradno obvesti prosilca za certifikat tipa ali certifikat tipa z omejitvami za zrakoplov. Osnovo za certifikacijo podatkov o operativni ustreznosti sestavljajo:

(a)

certifikacijske specifikacije glede podatkov o operativni ustreznosti, ki jih agencija določi izmed tistih, ki se glede zrakoplova uporabljajo na datum vložitve vloge ali na datum dopolnitve vloge za podatke o operativni ustreznosti, kar koli nastopi pozneje, razen če:

1.

se prosilec odloči, da bo upošteval certifikacijske specifikacije, ki so se začele uporabljati po datumu vložitve vloge, ali jih v skladu s točko 21.A.15(f) mora upoštevati; če se prosilec odloči upoštevati certifikacijsko specifikacijo, ki se je začela uporabljati po datumu vložitve vloge, agencija v osnovo za certifikacijo tipa vključi vse druge certifikacijske specifikacije, ki so neposredno povezane, ali

2.

agencija sprejme ali določi alternativne načine za dokazovanje skladnosti z zadevnimi bistvenimi zahtevami iz prilog II, IV in V k Uredbi (EU) 2018/1139;

(b)

kakršen koli posebni pogoj, ki ga določi agencija v skladu s točko 21.B.75(a).

21.B.85   Določitev veljavnih zahtev glede varstva okolja in certifikacijskih specifikacij za certifikat tipa ali certifikat tipa z omejitvami

(a)

Agencija v skladu z določbami iz poglavja 1 dela II zvezka I Priloge 16 k Čikaški konvenciji določi veljavne zahteve glede hrupa in o njih uradno obvesti prosilca za certifikat tipa ali certifikat tipa z omejitvami za zrakoplov, dodatni certifikat tipa ali veliko spremembo certifikata tipa ali dodatnega certifikata tipa ter:

1.

glede podzvočnih reaktivnih letal iz poglavij 2, 3, 4 in 14;

2.

glede propelerskih letal iz poglavij 3, 4, 5, 6, 10 in 14;

3.

glede helikopterjev iz poglavij 8 in 11;

4.

glede nadzvočnih letal iz poglavja 12 in

5.

glede letal z nagibnim rotorjem iz poglavja 13.

(b)

Agencija v skladu z določbami iz poglavja 1 in 2 dela II zvezka II Priloge 16 k Čikaški konvenciji določi veljavne zahteve glede emisij za preprečevanje namernega izpuščanja goriva za zrakoplove in o njih uradno obvesti prosilca iz točke (a).

(c)

Agencija v skladu z določbami iz poglavja 1 dela III zvezka II Priloge 16 k Čikaški konvenciji določi veljavne zahteve glede emisij dima, plinastih emisij in emisij delcev motorja in o njih uradno obvesti prosilca iz točke (a) ter

1.

glede emisij dima in plinastih emisij turboreaktivnih in turboventilatorskih motorjev, namenjenih samo za pogon pri podzvočnih hitrostih, iz poglavja 2;

2.

glede emisij dima in plinastih emisij turboreaktivnih in turboventilatorskih motorjev, namenjenih za pogon pri nadzvočnih hitrostih, iz poglavja 3 ter

3.

glede emisij delcev turboreaktivnih in turboventilatorskih motorjev, namenjenih samo za pogon pri podzvočnih hitrostih, iz poglavja 4.

(d)

Agencija v skladu z določbami iz poglavja 1 dela II zvezka III Priloge 16 k Čikaški konvenciji določi veljavne zahteve glede emisij CO2 zrakoplova in o njih uradno obvesti prosilca iz točke (a) ter

1.

glede podzvočnih reaktivnih letal iz poglavja 2 in

2.

glede podzvočnih propelerskih letal iz poglavja 2.

21.B.100   Stopnja vključenosti

(a)

Agencija opredeli svojo vključenost v preverjanje dejavnosti in podatkov za dokazovanje skladnosti, ki se nanašajo na vlogo za certifikat tipa, certifikat tipa z omejitvami, odobritev velike spremembe, dodatni certifikat tipa, odobritev projekta velikega popravila ali dovoljenje ETSO za pomožno pogonsko enoto. To stori na podlagi ocene smiselnih skupin dejavnosti in podatkov za dokazovanje skladnosti programa certifikacije. V navedeni oceni se obravnavata:

verjetnost neodkrite neskladnosti z osnovo za certifikacijo tipa, osnovo za certifikacijo podatkov o operativni ustreznosti in zahtevami glede varstva okolja in

morebitni vpliv navedene neskladnosti na varnost proizvoda ali varstvo okolja

ter proučijo vsaj naslednji elementi:

1.

nove ali nenavadne lastnosti projekta certifikacije, vključno z operativnimi in organizacijskimi vidiki ter vidiki upravljanja znanja;

2.

zahtevnost projekta in/ali dokazovanja skladnosti;

3.

kritičnost projekta ali tehnologije ter s tem povezana varnostna in okoljska tveganja, vključno s tistimi, ki so bila opredeljena pri podobnih projektih, in

4.

uspešnost in izkušnje projektivne organizacije prosilca na zadevnem področju.

(b)

Agencija glede odobritve projekta malega popravila, male spremembe ali dovoljenja ETSO, ki ni dovoljenje ETSO za pomožno pogonsko enoto, določi raven svoje vključenosti na ravni celotnega projekta certifikacije, pri čemer upošteva vse nove ali nenavadne lastnosti, zapletenost projekta in/ali dokazovanja skladnosti, kritičnost projekta ali tehnologije ter uspešnost in izkušnje projektivne organizacije prosilca.

(c)

Agencija uradno obvesti prosilca o stopnji svoje vključenosti in jo posodobi, če je to potrebno na podlagi prejetih informacij, ki močno vplivajo na predhodno ocenjeno tveganje v skladu s točko (a) ali (b). Agencija prosilca uradno obvesti o spremembi stopnje vključenosti.

21.B.103   Izdaja certifikata tipa ali certifikata tipa z omejitvami

(a)

Agencija izda certifikat tipa za zrakoplov, motor ali propeler oziroma certifikat tipa z omejitvami za zrakoplov, če:

1.

prosilec zagotovi skladnost s točko 21.A.21;

2.

agencija na podlagi preverjanj dokazovanja skladnosti glede na svojo vključenost, določeno v skladu s točko 21.B.100, ne ugotovi nobene neskladnosti z osnovo za certifikacijo tipa, osnovo za certifikacijo podatkov o operativni ustreznosti, kadar je to ustrezno v skladu s točko 21.B.82, ter zahtevami glede varstva okolja in

3.

ni ugotovljena nobena značilnost ali lastnost, zaradi katere bi bil proizvod nevaren za uporabe, za katere se zahteva certifikacija.

(b)

Z odstopanjem od točke (a) in na prošnjo prosilca, vključeno v izjavo iz točke 21.A.20(d), lahko agencija izda certifikat tipa za zrakoplov, še preden se dokaže skladnost z osnovo za certifikacijo podatkov o operativni ustreznosti, če prosilec navedeno skladnost dokaže še pred datumom, ko se morajo navedeni podatki dejansko uporabiti.“;

(41)

poddel D oddelka B se nadomesti z naslednjim:

„21.B.105   Osnova za certifikacijo tipa, zahteve glede varstva okolja in osnova za certifikacijo podatkov o operativni ustreznosti pri veliki spremembi certifikata tipa

Agencija določi veljavno osnovo za certifikacijo tipa, zahteve glede varstva okolja in v primeru spremembe, ki vpliva na podatke o operativni ustreznosti, osnovo za certifikacijo podatkov o operativni ustreznosti, določeno v skladu s točko 21.A.101, ter o njih uradno obvesti prosilca za veliko spremembo certifikata tipa.

21.B.107   Izdaja odobritve spremembe certifikata tipa

(a)

Agencija izda odobritev spremembe certifikata tipa, če:

1.

je prosilec za odobritev izpolnil:

(i)

točko 21.A.95 za malo spremembo ali

(ii)

točko 21.A.97 za veliko spremembo;

2.

agencija na podlagi preverjanja dokazovanja skladnosti glede na raven svoje vključenosti, določene v skladu s točko (a) ali (b) točke 21.B.100, ne ugotovi nobene neskladnosti z osnovo za certifikacijo tipa, osnovo za certifikacijo podatkov o operativni ustreznosti, kadar je to ustrezno v skladu s točko 21.B.82, in zahtevami glede varstva okolja in

3.

ni ugotovljena nobena značilnost ali lastnost, zaradi katere bi bil proizvod nevaren za uporabe, za katere se zahteva certifikacija.

(b)

V primeru spremembe, ki vpliva na podatke o operativni ustreznosti, lahko agencija z odstopanjem od točk 1 in 2 točke (a) na prošnjo prosilca, vključeno v izjavo iz točke 21.A.20(d), odobri spremembo certifikata tipa za zrakoplov še preden se dokaže skladnost z osnovo za certifikacijo podatkov o operativni ustreznosti, če prosilec navedeno skladnost dokaže še pred datumom, ko se morajo navedeni podatki dejansko uporabiti.

(c)

Odobritev sprememb podatkov o operativni ustreznosti se vključi v odobritev spremembe certifikata tipa.

(d)

Odobritev spremembe certifikata tipa se omeji na posamezne konfiguracije certifikata tipa, na katere se sprememba nanaša.“;

(42)

poddel E oddelka B se nadomesti z naslednjim:

„V tem poddelu sklicevanja na certifikate tipa vključujejo certifikate tipa in certifikate tipa z omejitvami.

21.B.109   Osnova za certifikacijo tipa, zahteve glede varstva okolja in osnova za certifikacijo podatkov o operativni ustreznosti pri dodatnem certifikatu tipa

Agencija določi veljavno osnovo za certifikacijo tipa, zahteve glede varstva okolja in v primeru spremembe, ki vpliva na podatke o operativni ustreznosti, osnovo za certifikacijo podatkov o operativni ustreznosti, določeno v skladu s točko 21.A.101, ter o njih uradno obvesti prosilca za dodatni certifikat tipa.

21.B.111   Izdaja dodatnega certifikata tipa

(a)

Agencija izda dodatni certifikat tipa, če:

1.

prosilec zagotovi skladnost s točko 21.A.115(b);

2.

agencija na podlagi preverjanja dokazovanja skladnosti glede na stopnjo vključenosti, določeno v skladu s točko 21.B.100(a), ne ugotovi nobene neskladnosti z osnovo za certifikacijo tipa, osnovo za certifikacijo podatkov o operativni ustreznosti, kadar je to ustrezno v skladu s točko 21.B.82, in zahtevami glede varstva okolja in

3.

ni ugotovljena nobena značilnost ali lastnost, zaradi katere bi bil proizvod nevaren za uporabe, za katere se zahteva certifikacija.

(b)

V primeru dodatnega certifikata tipa, ki vpliva na podatke o operativni ustreznosti, lahko agencija z odstopanjem od točk 1 in 2 točke (a) na prošnjo prosilca, vključeno v izjavo iz točke 21.A.20(d), izda dodatni certifikat tipa, še preden se dokaže skladnost z osnovo za certifikacijo podatkov o operativni ustreznosti, če prosilec navedeno skladnost dokaže še pred datumom, ko se navedeni podatki dejansko uporabijo.

(c)

Odobritev sprememb podatkov o operativni ustreznosti se vključi v dodatni certifikat tipa.

(d)

Dodatni certifikat tipa se omeji na posamezne konfiguracije certifikata tipa, na katere se velika sprememba nanaša.“;

(43)

točka 21.B.326 se nadomesti z naslednjim:

„21.B.326   Spričevalo o plovnosti

Pristojni organ države članice registracije izda spričevalo o plovnosti za:

(a)

nove zrakoplove:

1.

ob predložitvi dokumentacije, zahtevane v točki 21.A.174(b)(2);

2.

kadar se pristojni organ države članice registracije prepriča, da je zrakoplov v skladu z odobrenim projektom in zagotavlja varno delovanje; to lahko vključuje inšpekcijske preglede pristojnega organa države članice registracije; in

3.

kadar se pristojni organ države članice registracije prepriča, da je zrakoplov v skladu z veljavnimi zahtevami glede emisij CO2 na dan prve izdaje spričevala o plovnosti;

(b)

rabljene zrakoplove:

1.

ob predložitvi dokumentacije, zahtevane v točki 21.A.174(b)(3), ki dokazuje, da:

(i)

je zrakoplov v skladu s projektom tipa, odobrenim po certifikatu tipa ali dodatnem certifikatu tipa, odobreni spremembi ali popravilu v skladu s to Prilogo I (del 21), in

(ii)

so bile upoštevane veljavne plovnostne zahteve in

(iii)

je bil zrakoplov pregledan v skladu z veljavnimi določbami Priloge I (del M) k Uredbi (ES) št. 2042/2003 in

(iv)

je bil zrakoplov v skladu z veljavnimi zahtevami glede emisij CO2 na dan prve izdaje spričevala o plovnosti;

2.

kadar se pristojni organ države članice registracije prepriča, da je zrakoplov v skladu z odobrenim projektom in zagotavlja varno delovanje; to lahko vključuje inšpekcijske preglede pristojnega organa države članice registracije; in

3.

kadar se pristojni organ države članice registracije prepriča, da je zrakoplov v skladu z veljavnimi zahtevami glede emisij CO2 na dan prve izdaje spričevala o plovnosti.“;

(44)

poddel M oddelka B se nadomesti z naslednjim:

„21.B.450   Osnova za certifikacijo tipa in zahteve glede varstva okolja pri odobritvi projekta popravila

Agencija določi vse spremembe osnove za certifikacijo tipa, ki je kot sklic navedena v certifikatu tipa, dodatnem certifikatu tipa ali dovoljenju ETSO za pomožno pogonsko enoto, kot je ustrezno, za katere meni, da so potrebne za vzdrževanje ravni varnosti, enakovredne predhodno vzpostavljeni, ter o njih uradno obvesti prosilca za projekt popravila.

21.B.453   Izdaja odobritve projekta popravila

(a)

Agencija izda odobritev projekta velikega popravila, če:

1.

prosilec dokaže svojo sposobnost v skladu s točko 21.A.432B;

2.

prosilec zagotovi skladnost s točko 21.A.433;

3.

agencija na podlagi preverjanja dokazovanja skladnosti glede na stopnjo vključenosti, določeno v skladu s točko 21.B.100(a), ne ugotovi nobene neskladnosti z osnovo za certifikacijo tipa in zahtevami glede varstva okolja in

4.

ni ugotovljena nobena značilnost ali lastnost, zaradi katere bi bil proizvod nevaren za uporabe, za katere se zahteva certifikacija.

(b)

Agencija izda odobritev projekta malega popravila, če prosilec zagotovi skladnost s točkama 2 in 4 točke (a) ter če agencija na podlagi svojih preverjanj dokazovanja skladnosti glede na svojo stopnjo vključenosti v skladu s točko 21.B.100(b) ne ugotovi nobene neskladnosti z osnovo za certifikacijo tipa in zahtevami glede varstva okolja.“;

(45)

poddel O oddelka B se nadomesti z naslednjim:

„21.B.480   Izdaja dovoljenja ETSO

Agencija izda dovoljenje ETSO, če:

(a)

prosilec zagotovi skladnost s točko 21.A.606;

(b)

agencija na podlagi preverjanja dokazovanja skladnosti glede na stopnjo vključenosti, določeno v skladu s točko 21.B.100(b), ne ugotovi nobene neskladnosti s tehničnimi pogoji veljavnega ETSO ali z odstopanji od njega, odobrenimi v skladu s točko 21.A.610, če obstajajo, in

(c)

ni ugotovljena nobena značilnost ali lastnost, zaradi katere bi bil artikel nevaren za uporabe, za katere se zahteva certifikacija.“


3.6.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

L 144/29


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/898

z dne 29. maja 2019

o izdaji dovoljenja za pripravek iz evgenola kot krmni dodatek za pitovne piščance (imetnik dovoljenja je Lidervet SL)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1831/2003 z dne 22. septembra 2003 o dodatkih za uporabo v prehrani živali (1) in zlasti člena 9(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 1831/2003 določa dovoljenje za dodatke za uporabo v prehrani živali ter razloge in postopke za izdajo takih dovoljenj.

(2)

V skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1831/2003 je bil vložen zahtevek za izdajo dovoljenja za evgenol. Navedenemu zahtevku so bili priloženi zahtevani podatki in dokumenti iz člena 7(3) navedene uredbe.

(3)

Navedeni zahtevek zadeva dovoljenje za pripravek iz evgenola kot krmni dodatek za pitovne piščance in njegovo uvrstitev v kategorijo dodatkov „zootehnični dodatki“.

(4)

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je v mnenjih z dne 21. oktobra 2015 (2) in 4. julija 2017 (3) ugotovila, da evgenol pod predlaganimi pogoji uporabe nima škodljivega učinka na zdravje živali in ljudi ali na okolje. Ugotovila je, da je dodatek učinkovit pri pospeševanju rasti pitovnih piščancev. Agencija je menila, da ni potrebe po posebnih zahtevah v zvezi s spremljanjem po dajanju na trg. Potrdila je tudi poročilo o analizni metodi krmnega dodatka v krmi, ki ga je predložil referenčni laboratorij, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1831/2003.

(5)

Ocena pripravka iz evgenola je pokazala, da so pogoji za dovoljenje iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1831/2003 izpolnjeni. Zato bi bilo treba dovoliti uporabo evgenola, kakor je opredeljena v Prilogi k tej uredbi.

(6)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pripravek iz Priloge, ki spada v kategorijo dodatkov „zootehnični dodatki“ in funkcionalno skupino „drugi zootehnični dodatki“, se dovoli kot dodatek v prehrani živali v skladu s pogoji iz navedene priloge.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 29. maja 2019

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)   UL L 268, 18.10.2003, str. 29.

(2)   EFSA Journal 2015;13(11):4273.

(3)   EFSA Journal 2017;15(7):4931.


PRILOGA

Identifikacijska številka dodatka

Ime imetnika dovoljenja

Dodatek

Sestava, kemijska formula, opis, analizna metoda

Vrsta ali kategorija živali

Najvišja starost

Najnižja vsebnost

Najvišja vsebnost

Druge določbe

Datum poteka veljavnosti dovoljenja

mg dodatka/kg popolne krmne mešanice z vsebnostjo vlage 12 %

Kategorija zootehničnih dodatkov. Funkcionalna skupina: drugi zootehnični dodatki (izboljšanje proizvodnih lastnosti)

4d18

Lidervet SL

pripravek iz evgenola

Sestava dodatka

Pripravek iz:

evgenola 5 %;

gliceril polietilenglikol ricinoleata 55–56 %;

amorfnega silicijevega dioksida 33 %;

poli(metakrilne kisline-koetil akrilata) 6 %.

V granulah.

Lastnosti aktivne snovi

evgenol (2-metoksi-4-(2-propenil)fenol, 4-alil-2-metoksifenol, 4-alilgvajakol) (99,5 %)

št. CAS: 97-53-0

C10H12O2

Analizna metoda  (1)

Za določanje količine evgenola v krmnem dodatku in krmi:

plinska kromatografija s plamensko ionizacijskim detektorjem (GC-FID).

pitovni piščanci

100

100

1.

V navodilih za uporabo dodatka in premiksov se navedejo pogoji skladiščenja in obstojnost pri toplotni obdelavi.

2.

Nosilci dejavnosti poslovanja s krmo zaradi morebitnih tveganj, ki izhajajo iz uporabe dodatka in premiksov, za uporabnike določijo postopke varnega ravnanja in organizacijske ukrepe. Kadar navedenih tveganj s takimi postopki in ukrepi ni mogoče odpraviti ali čim bolj zmanjšati, se dodatek in premiksi uporabljajo z osebno zaščitno opremo.

3.

Mešanje z drugimi viri evgenola ni dovoljeno.

23. junij 2029


(1)  Podrobnosti o analiznih metodah so na voljo na naslovu referenčnega laboratorija: https://ec.europa.eu/jrc/en/eurl/feed-additives/evaluation-reports.


3.6.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

L 144/32


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/899

z dne 29. maja 2019

o podaljšanju dovoljenja za Saccharomyces cerevisiae CNCM I-4407 kot krmni dodatek za jagnjeta za pitanje, koze molznice, ovce molznice, bivolice molznice, konje in prašiče za pitanje ter o razveljavitvi uredb (ES) št. 1447/2006, (ES) št. 188/2007, (ES) št. 232/2009, (ES) št. 186/2007 in (ES) št. 209/2008 (imetnik dovoljenja S.I. Lesaffre)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1831/2003 z dne 22. septembra 2003 o dodatkih za uporabo v prehrani živali (1) in zlasti člena 9(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 1831/2003 določa izdajo dovoljenja za dodatke za uporabo v prehrani živali ter razloge in postopke za izdajo in podaljšanje takih dovoljenj.

(2)

Saccharomyces cerevisiae NCYC Sc 47 je bil odobren za deset let kot krmni dodatek za jagnjeta za pitanje z Uredbo Komisije (ES) št. 1447/2006 (2), za konje z Uredbo Komisije (ES) št. 186/2007 (3), za koze molznice in ovce molznice z Uredbo Komisije (ES) št. 188/2007 (4), za prašiče za pitanje z Uredbo Komisije (ES) št. 209/2008 (5) ter za bivolice molznice z Uredbo Komisije (ES) št. 232/2009 (6).

(3)

V skladu s členom 14 Uredbe (ES) št. 1831/2003 je imetnik navedenih dovoljenj vložil zahtevek za podaljšanje dovoljenja za Saccharomyces cerevisiae CNCM I-4407 (prej NCYC Sc 47) kot krmni dodatek za jagnjeta za pitanje, koze molznice, ovce molznice, bivolice molznice, prašiče za pitanje in konje ter njegovo uvrstitev v kategorijo dodatkov „zootehnični dodatki“. Navedenemu zahtevku so bili priloženi zahtevani podatki in dokumenti iz člena 14(2) Uredbe (ES) št. 1831/2003.

(4)

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je v mnenju z dne 13. junija 2018 (7) ugotovila, da je vložnik predložil podatke, ki dokazujejo, da dodatek izpolnjuje pogoje za dovoljenje.

(5)

Ocena Saccharomyces cerevisiae CNCM I-4407 je pokazala, da so pogoji za dovoljenje iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1831/2003 izpolnjeni. Zato bi bilo treba podaljšati dovoljenje za navedeni dodatek, kakor je opredeljeno v Prilogi k tej uredbi.

(6)

Zaradi podaljšanja dovoljenja za Saccharomyces cerevisiae CNCM I-4407 kot krmni dodatek pod pogoji iz Priloge k tej uredbi bi bilo treba uredbe (ES) št. 1447/2006, (ES) št. 186/2007, (ES) št. 188/2007, (ES) št. 209/2008 in (ES) št. 232/2009 razveljaviti.

(7)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Dovoljenje za dodatek iz Priloge, ki spada v kategorijo dodatkov „zootehnični dodatki“ in funkcionalno skupino „stabilizatorji mikroflore“, kadar se uporablja za jagnjeta za pitanje, koze molznice, ovce molznice, bivolice molznice in prašiče za pitanje, oz. funkcionalno skupino „pospeševalci prebavljivosti“, kadar se uporablja za konje, se podaljša v skladu s pogoji iz navedene priloge.

Člen 2

Saccharomyces cerevisiae NCYC Sc47 kot krmni dodatek pod pogoji iz Priloge k tej uredbi ter iz uredb (ES) št. 1447/2006, (ES) št. 186/2007, (ES) št. 188/2007, (ES) št. 209/2008 in (ES) št. 232/2009, ter premiksi in krmne mešanice, ki ga vsebujejo in so bili označeni v skladu z navedenimi uredbami pred začetkom veljavnosti te uredbe, se lahko še naprej dajejo na trg do porabe obstoječih zalog.

Člen 3

Uredbe (ES) št. 1447/2006, (ES) št. 186/2007, (ES) št. 188/2007, (ES) št. 209/2008 in (ES) št. 232/2009 se razveljavijo.

Člen 4

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 29. maja 2019

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)   UL L 268, 18.10.2003, str. 29.

(2)  Uredba Komisije (ES) št. 1447/2006 z dne 29. septembra 2006 o izdaji dovoljenja za novo uporabo Saccharomyces cerevisiae (Biosaf SC 47) kot dodatka v krmi (UL L 271, 30.9.2006, str. 28).

(3)  Uredba Komisije (ES) št. 186/2007 z dne 21. februarja 2007 o izdaji dovoljenja za novo uporabo Saccharomyces cerevisiae (Biosaf SC 47) kot dodatka v krmi (UL L 63, 1.3.2007, str. 6).

(4)  Uredba Komisije (ES) št. 188/2007 z dne 23. februarja 2007 o izdaji dovoljenja za novo uporabo Saccharomyces cerevisiae (Biosaf SC 47) kot dodatka v krmi (UL L 57, 24.2.2007, str. 3).

(5)  Uredba Komisije (ES) št. 209/2008 z dne 6. marca 2008 o izdaji dovoljenja za novo uporabo Saccharomyces cerevisiae (Biosaf SC 47) kot krmnega dodatka (UL L 63, 7.3.2008, str. 3).

(6)  Uredba Komisije (ES) št. 232/2009 z dne 19. marca 2009 o izdaji dovoljenja za novo uporabo Saccharomyces cerevisiae NCYC Sc47 kot krmnega dodatka za bivolice molznice (imetnik dovoljenja Société Industrielle Lesaffre) (UL L 74, 20.3.2009, str. 14).

(7)   EFSA Journal 2018;16(7):5339.


PRILOGA

Identifikacijska številka dodatka

Ime imetnika dovoljenja

Dodatek

Sestava, kemijska formula, opis, analizna metoda

Vrsta ali kategorija živali

Najvišja starost

Najnižja vsebnost

Najvišja vsebnost

Druge določbe

Datum poteka veljavnosti dovoljenja

CFU/kg popolne krmne mešanice z vsebnostjo vlage 12 %

Kategorija zootehničnih dodatkov. Funkcionalna skupina: stabilizatorji mikroflore

4b1702

S.I. Lesaffre

Saccharomyces cerevisiae CNCM I-4407

Sestava dodatka

Pripravek iz Saccharomyces cerevisiae CNCM I-4407 z najnižjo koncentracijo 5 × 109 CFU/g.

V trdni obliki.

Lastnosti aktivne snovi

Žive posušene celice Saccharomyces cerevisiae CNCM I-4407.

Analizna metoda  (1)

Za štetje: metoda razlitja na plošči z uporabo agarja z ekstraktom kvasovk, dekstroze in kloramfenikola (ENI 15789:2009).

Za identifikacijo: metoda verižne reakcije s polimerazo (PCR) CEN/TS 15790:2008.

jagnjeta za pitanje

1,4 × 109

1.

V navodilih za uporabo dodatka in premiksov se navedejo pogoji skladiščenja in obstojnost pri toplotni obdelavi.

2.

Priporočeni odmerki (CFU/glavo/dan) za:

koze molznice: 3 × 109,

ovce molznice: 2 × 109.

3.

Nosilci dejavnosti poslovanja s krmo zaradi morebitnih tveganj, ki izhajajo iz uporabe dodatka in premiksov, za uporabnike določijo postopke varnega ravnanja in organizacijske ukrepe. Kadar navedenih tveganj s takimi postopki in ukrepi ni mogoče odpraviti ali čim bolj zmanjšati, se dodatek in premiksi uporabljajo z osebno zaščitno opremo, vključno z zaščito za oči in dihala.

23. junij 2029

koze molznice in ovce molznice

7 × 108

prašiči za pitanje

1,25 × 109

bivolice molznice

5 × 108

 

 


Identifikacijska številka dodatka

Ime imetnika dovoljenja

Dodatek

Sestava, kemijska formula, opis, analizna metoda

Vrsta ali kategorija živali

Najvišja starost

Najnižja vsebnost

Najvišja vsebnost

Druge določbe

Datum poteka veljavnosti dovoljenja

CFU/kg popolne krmne mešanice z vsebnostjo vlage 12 %

Kategorija zootehničnih dodatkov. Funkcionalna skupina: pospeševalci prebavljivosti

4b1702

S.I. Lesaffre

Saccharomyces cerevisiae CNCM I-4407

Sestava dodatka

Pripravek iz Saccharomyces cerevisiae CNCM I-4407 z najnižjo koncentracijo 5 × 109 CFU/g.

V trdni obliki.

Lastnosti aktivne snovi

Žive posušene celice Saccharomyces cerevisiae CNCM I-4407.

Analizna metoda  (2)

Za štetje: metoda razlitja na plošči z uporabo agarja z ekstraktom kvasovk, dekstroze in kloramfenikola (ENI 15789:2009).

Za identifikacijo: metoda verižne reakcije s polimerazo (PCR) CEN/TS 15790:2008.

konji

8 × 108

1.

V navodilih za uporabo dodatka in premiksov se navedejo pogoji skladiščenja in obstojnost pri toplotni obdelavi.

2.

Priporočeni odmerki (CFU/glavo/dan) za:

konje: 1,25 × 1010 – 6 × 1010.

3.

Nosilci dejavnosti poslovanja s krmo zaradi morebitnih tveganj, ki izhajajo iz uporabe dodatka in premiksov, za uporabnike določijo postopke varnega ravnanja in organizacijske ukrepe. Kadar navedenih tveganj s takimi postopki in ukrepi ni mogoče odpraviti ali čim bolj zmanjšati, se dodatek in premiksi uporabljajo z osebno zaščitno opremo, vključno z zaščito za oči in dihala.

23. junij 2029


(1)  Podrobnosti o analiznih metodah so na voljo na naslovu referenčnega laboratorija Evropske unije za krmne dodatke: https://ec.europa.eu/jrc/en/eurl/feed-additives/evaluation-reports.

(2)  Podrobnosti o analiznih metodah so na voljo na naslovu referenčnega laboratorija Evropske unije za krmne dodatke: https://ec.europa.eu/jrc/en/eurl/feed-additives/evaluation-reports.


3.6.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

L 144/36


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/900

z dne 29. maja 2019

o izdaji dovoljenja za 8-merkapto-p-mentan-3-on in p-ment-1-en-8-tiol kot krmna dodatka za vse živalske vrste

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1831/2003 z dne 22. septembra 2003 o dodatkih za uporabo v prehrani živali (1) in zlasti člena 9(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 1831/2003 določa dovoljenje za dodatke za uporabo v prehrani živali ter razloge in postopke za izdajo takih dovoljenj. Člen 10 navedene uredbe določa, da se dodatki, dovoljeni v skladu z Direktivo Sveta 70/524/EGS (2), ponovno ocenijo.

(2)

8-merkapto-p-mentan-3-on in p-ment-1-en-8-tiol sta bila v skladu z Direktivo 70/524/EGS odobrena brez časovne omejitve kot krmna dodatka za vse živalske vrste. V skladu s členom 10(1) Uredbe (ES) št. 1831/2003 sta bila navedena proizvoda naknadno vpisana v register krmnih dodatkov kot obstoječa proizvoda.

(3)

V skladu s členom 10(2) Uredbe (ES) št. 1831/2003 in v povezavi s členom 7 navedene uredbe je bil vložen zahtevek za ponovno oceno 8-merkapto-p-mentan-3-ona in p-ment-1-en-8-tiola kot krmnih dodatkov za vse živalske vrste. Vložnik je zahteval, da se navedena dodatka uvrstita v kategorijo dodatkov „senzorični dodatki“. Navedenemu zahtevku so bili priloženi zahtevani podatki in dokumenti iz člena 7(3) Uredbe (ES) št. 1831/2003.

(4)

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je v mnenju z dne 27. novembra 2018 (3) ugotovila, da 8-merkapto-p-mentan-3-on in p-ment-1-en-8-tiol pod predlaganimi pogoji uporabe nimata škodljivih učinkov na zdravje živali, varnost potrošnikov ali okolje. Ugotovila je tudi, da sta obe spojini dražilni za dihalne poti in da ni mogoče sklepati o potencialu za povzročanje preobčutljivosti kože. Zato Komisija meni, da bi bilo treba sprejeti ustrezne zaščitne ukrepe, da se preprečijo škodljivi učinki na zdravje ljudi, zlasti kar zadeva uporabnike dodatka. Agencija je poleg tega ugotovila, da ker se zadevni snovi uporabljata v živilih, njuna funkcija v krmi pa je enaka tisti v živilih, dodatno dokazovanje učinkovitosti v krmi ni potrebno.

(5)

Določiti bi bilo treba omejitve in pogoje, da se omogoči boljši nadzor. Na oznaki dodatka bi bilo treba navesti priporočene vsebnosti za 8-merkapto-p-mentan-3-on in p-ment-1-en-8-tiol. Kadar so take vsebnosti presežene, bi bilo treba na oznaki premiksov ter pri označevanju krmnih mešanic in posamičnih krmil navesti nekatere informacije.

(6)

Agencija meni, da ni potrebe po posebnih zahtevah v zvezi s spremljanjem po dajanju na trg. Potrdila je tudi poročilo o analizni metodi krmnih dodatkov v krmi, ki ga je predložil referenčni laboratorij, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1831/2003.

(7)

Ocena zadevnih snovi je pokazala, da so pogoji za dovoljenje iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1831/2003 izpolnjeni. Zato bi bilo treba dovoliti uporabo navedenih snovi, kakor je opredeljena v Prilogi k tej uredbi.

(8)

Ker ni varnostnih razlogov, zaradi katerih bi se morali takoj začeti uporabljati spremenjeni pogoji za izdajo dovoljenja za zadevni snovi, je primerno omogočiti prehodno obdobje, da se lahko zainteresirane strani pripravijo na izpolnjevanje novih zahtev, povezanih z izdajo dovoljenja.

(9)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Dovoljenje

Snovi iz Priloge, ki spadajo v kategorijo dodatkov „senzorični dodatki“ in funkcionalno skupino „aromatične snovi“, se dovolijo kot krmni dodatki v prehrani živali pod pogoji iz navedene priloge.

Člen 2

Prehodni ukrepi

1.   Snovi iz Priloge in premiksi, ki vsebujejo navedeni snovi, proizvedeni in označeni pred 23. decembrom 2019 po pravilih, ki se uporabljajo pred 23. junijem 2019, se lahko še naprej dajejo na trg in uporabljajo do porabe obstoječih zalog.

2.   Krmne mešanice in posamična krmila, ki vsebujejo snovi iz Priloge, proizvedeni in označeni pred 23. junijem 2020 po pravilih, ki se uporabljajo pred 23. junijem 2019, se lahko še naprej dajejo na trg in uporabljajo do porabe obstoječih zalog, če so namenjeni za živali za proizvodnjo živil.

3.   Krmne mešanice in posamična krmila, ki vsebujejo snovi iz Priloge, proizvedeni in označeni pred 23. junijem 2021 po pravilih, ki se uporabljajo pred 23. junijem 2019, se lahko še naprej dajejo na trg in uporabljajo do porabe obstoječih zalog, če so namenjeni za živali, ki niso namenjene za proizvodnjo živil.

Člen 3

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 29. maja 2019

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)   UL L 268, 18.10.2003, str. 29.

(2)  Direktiva Sveta 70/524/EGS z dne 23. novembra 1970 o dodatkih v krmi (UL L 270, 14.12.1970, str. 1).

(3)   EFSA Journal 2019;17(1):5530.


PRILOGA

Identifikacijska številka dodatka

Ime imetnika dovoljenja

Dodatek

Sestava, kemijska formula, opis, analizna metoda

Vrsta ali kategorija živali

Najvišja starost

Najnižja vsebnost

Najvišja vsebnost

Druge določbe

Datum poteka veljavnosti dovoljenja

mg aktivne snovi/kg popolne krmne mešanice z vsebnostjo vlage 12 %

Kategorija: senzorični dodatki. Funkcionalna skupina: aromatične snovi

2b12038

8-merkapto-p-mentan-3-on

Sestava dodatka

8-merkapto-p-mentan-3-on

Lastnosti aktivne snovi

8-merkapto-p-mentan-3-on

pridobljen s kemijsko sintezo

Čistost: najmanj 97 %

Kemijska formula: C10H18OS

št. CAS 38462-22-5

št. FLAVIS 12.038

Analizna metoda  (1)

Za določanje 8-merkapto-p-mentan-3-ona v krmnem dodatku in krmnih aromatičnih premiksih:

plinska kromatografija – masna spektroskopija z zaklenjenim retenzijskim časom GC-MS-RTL.

vse živalske vrste

1.

Dodatek se vključi v krmo v obliki premiksa.

2.

V navodilih za uporabo dodatka in premiksov se navedejo pogoji skladiščenja in obstojnost pri toplotni obdelavi.

3.

Na oznaki dodatka se navede naslednje:

„Priporočena najvišja vsebnost aktivne snovi v popolni krmni mešanici z vsebnostjo vlage 12 %: 0,05 mg/kg.“

4.

Na oznaki premiksov ter pri označevanju posamičnih krmil in krmnih mešanic se navedejo funkcionalna skupina, identifikacijska številka, ime in dodana količina aktivne snovi, če je presežena naslednja vsebnost aktivne snovi v popolni krmni mešanici z vsebnostjo vlage 12 %: 0,05 mg/kg.

5.

Nosilci dejavnosti poslovanja s krmo zaradi morebitnih tveganj pri vdihavanju, stiku s kožo ali stiku z očmi za uporabnike dodatka in premiksov določijo postopke varnega ravnanja in organizacijske ukrepe. Kadar navedenih tveganj s takimi postopki in ukrepi ni mogoče odpraviti ali čim bolj zmanjšati, se dodatek in premiksi uporabljajo z osebno zaščitno opremo, vključno z zaščito za dihala, zaščitnimi očali in rokavicami.

23. junij 2029

2b12085

p-ment-1-en-8-tiol

Sestava dodatka

p-ment-1-en-8-tiol

Lastnosti aktivne snovi

p-ment-1-en-8-tiol

pridobljen s kemijsko sintezo

Čistost: najmanj 98 %

Kemijska formula: C10H18OS

št. CAS 71159-90-5

št. FLAVIS 12.085

Analizna metoda  (1)

Za določanje p-ment-1-en-8-tiola v krmnem dodatku in krmnih aromatičnih premiksih:

plinska kromatografija – masna spektroskopija z zaklenjenim retenzijskim časom GC-MS-RTL.

vse živalske vrste

1.

Dodatek se vključi v krmo v obliki premiksa.

2.

V navodilih za uporabo dodatka in premiksov se navedejo pogoji skladiščenja in obstojnost pri toplotni obdelavi.

3.

Na oznaki dodatka se navede naslednje:

„Priporočena najvišja vsebnost aktivne snovi v popolni krmni mešanici z vsebnostjo vlage 12 %: 0,05 mg/kg.“

4.

Na oznaki premiksov ter pri označevanju posamičnih krmil in krmnih mešanic se navedejo funkcionalna skupina, identifikacijska številka, ime in dodana količina aktivne snovi, če je presežena naslednja vsebnost aktivne snovi v popolni krmni mešanici z vsebnostjo vlage 12 %: 0,05 mg/kg.

5.

Nosilci dejavnosti poslovanja s krmo zaradi morebitnih tveganj pri vdihavanju, stiku s kožo ali stiku z očmi za uporabnike dodatka in premiksov določijo postopke varnega ravnanja in organizacijske ukrepe. Kadar navedenih tveganj s takimi postopki in ukrepi ni mogoče odpraviti ali čim bolj zmanjšati, se dodatek in premiksi uporabljajo z osebno zaščitno opremo, vključno z zaščito za dihala, zaščitnimi očali in rokavicami.

23. junij 2029


(1)  Podrobnosti o analiznih metodah so na voljo na naslovu referenčnega laboratorija: https://ec.europa.eu/jrc/en/eurl/feed-additives/evaluation-reports.


3.6.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

L 144/41


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/901

z dne 29. maja 2019

o izdaji dovoljenja za riboflavin, ki ga proizvaja Ashbya gossypii (DSM 23096), riboflavin, ki ga proizvaja Bacillus subtilis (DSM 17339 in/ali DSM 23984), in natrijevo sol riboflavin 5′-fosfata, ki ga proizvaja Bacillus subtilis (DSM 17339 in/ali DSM 23984) (viri vitamina B2), kot krmne dodatke za vse živalske vrste

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1831/2003 z dne 22. septembra 2003 o dodatkih za uporabo v prehrani živali (1) in zlasti člena 9(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 1831/2003 določa dovoljenje za dodatke za uporabo v prehrani živali ter razloge in postopke za izdajo takih dovoljenj. Člen 10 navedene uredbe določa, da se dodatki, dovoljeni v skladu z Direktivo Sveta 70/524/EGS (2), ponovno ocenijo.

(2)

Riboflavin, ki ga proizvaja Ashbya gossypii (DSM 23096), riboflavin, ki ga proizvaja Bacillus subtilis (DSM 17339 in/ali DSM 23984), in natrijeva sol riboflavin 5′-fosfata, ki ga proizvaja Bacillus subtilis (DSM 17339 in/ali DSM 23984), so bili z Direktivo 70/524/EGS odobreni kot viri vitamina B2 brez časovne omejitve kot krmni dodatki pri vseh živalskih vrstah. Navedeni dodatki so bili v skladu s členom 10(1) Uredbe (ES) št. 1831/2003 naknadno vpisani v register krmnih dodatkov kot obstoječi proizvodi.

(3)

V skladu s členom 10(2) Uredbe (ES) št. 1831/2003 v povezavi s členom 7 navedene uredbe sta bila vložena zahtevka za ponovno oceno riboflavina, ki ga proizvaja Ashbya gossypii (DSM 23096), riboflavina, ki ga proizvaja Bacillus subtilis (DSM 17339 in/ali DSM 23984), in natrijeve soli riboflavin 5′-fosfata, ki ga proizvaja Bacillus subtilis (DSM 17339 in/ali DSM 23984), za vse živalske vrste ter njihovo uvrstitev v kategorijo dodatkov „nutritivni dodatki“. Prvi zahtevek zadeva dovoljenje za riboflavin, ki ga proizvaja Ashbya gossypii (DSM 23096), drugi pa dovoljenje za riboflavin in mononatrijevo sol riboflavin 5′-fosfatnega estra, ki ju proizvaja Bacillus subtilis (DSM 17339 in/ali DSM 23984). Navedenima zahtevkoma so bili priloženi zahtevani podatki in dokumenti iz člena 7(3) Uredbe (ES) št. 1831/2003.

(4)

V skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1831/2003 se je v enem zahtevku zahtevalo tudi dovoljenje za riboflavin, ki ga proizvaja Bacillus subtilis (DSM 17339 in/ali DSM 23984), in natrijevo sol riboflavin 5′-fosfata, ki ga proizvaja Bacillus subtilis (DSM 17339 in/ali DSM 23984), kot krmne dodatke za vse živalske vrste za uporabo v vodi za pitje. Navedenemu zahtevku so bili za uporabo v vodi za pitje priloženi zahtevani podatki in dokumenti iz člena 7(3) Uredbe (ES) št. 1831/2003.

(5)

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je v mnenjih z dne 3. decembra 2015 (3) in 13. junija 2018 (4) ugotovila, da riboflavin, ki ga proizvaja Ashbya gossypii (DSM 23096), riboflavin, ki ga proizvaja Bacillus subtilis (DSM 17339 in/ali DSM 23984), in natrijeva sol riboflavin 5′-fosfata, ki ga proizvaja Bacillus subtilis (DSM 17339 in/ali DSM 23984), pod predlaganimi pogoji uporabe nimajo škodljivega učinka na zdravje živali, varnost potrošnikov ali okolje. Ugotovila je tudi, da dodatki, ki vsebujejo riboflavin, ki ga proizvaja Ashbya gossypii (DSM 23096), riboflavin, ki ga proizvaja Bacillus subtilis (DSM 17339 in/ali DSM 23984), in natrijevo sol riboflavin 5′-fosfata, ki ga proizvaja Bacillus subtilis (DSM 17339 in/ali DSM 23984), ne dražijo kože in oči. Zaradi pomanjkanja podatkov ni mogla sklepati o povzročanju preobčutljivosti kože. Riboflavin je priznan kot fotosenzitizator, ki lahko izzove kožne in očesne fotoalergijske reakcije. Delavci so lahko izpostavljeni prahu, ki se vdihuje pri ravnanju z riboflavinom in natrijevo soljo riboflavin 5′-fosfata. Zaradi pomanjkanja podatkov o strupenosti pri vdihavanju Agencija ni mogla sklepati o morebitnem tveganju pri vdihavanju. Zato Komisija meni, da je treba sprejeti ustrezne zaščitne ukrepe, da se preprečijo škodljivi učinki na zdravje ljudi, zlasti kar zadeva uporabnike dodatka. Agencija je tudi ugotovila, da so riboflavin, ki ga proizvaja Ashbya gossypii (DSM 23096), riboflavin, ki ga proizvaja Bacillus subtilis (DSM 17339 in/ali DSM 23984), in natrijeva sol riboflavin 5′-fosfata, ki ga proizvaja Bacillus subtilis (DSM 17339 in/ali DSM 23984), učinkoviti viri vitamina B2 pri pokrivanju prehranskih potreb živali. Agencija meni, da ni potrebe po posebnih zahtevah v zvezi s spremljanjem po dajanju na trg. Potrdila je tudi poročila o analizni metodi krmnega dodatka v krmi in po potrebi v vodi, ki jih je predložil referenčni laboratorij, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1831/2003.

(6)

Ocena riboflavina, ki ga proizvaja Ashbya gossypii (DSM 23096), riboflavina, ki ga proizvaja Bacillus subtilis (DSM 17339 in/ali DSM 23984), in natrijeve soli riboflavin 5′-fosfata, ki ga proizvaja Bacillus subtilis (DSM 17339 in/ali DSM 23984), kaže, da so pogoji za dovoljenje iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1831/2003 izpolnjeni za uporabo v krmi, za riboflavin, ki ga proizvaja Bacillus subtilis (DSM 17339 in/ali DSM 23984), in natrijevo sol riboflavin 5′-fosfata, ki ga proizvaja Bacillus subtilis (DSM 17339 in/ali DSM 23984), pa tudi za uporabo v vodi za pitje. Zato bi bilo treba dovoliti uporabo navedenih dodatkov, kakor je opredeljeno v Prilogi k tej uredbi.

(7)

Ker ni varnostnih razlogov, zaradi katerih bi morali takoj začeti veljati spremenjeni pogoji za izdajo dovoljenja za zadevne snovi, je primerno omogočiti prehodno obdobje, da se lahko zainteresirane strani pripravijo na izpolnjevanje novih zahtev, nastalih zaradi izdaje dovoljenja.

(8)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Dovoljenje

Snovi iz Priloge, ki spadajo v kategorijo dodatkov „nutritivni dodatki“ in funkcionalno skupino „vitamini, provitamini in kemijsko natančno definirane snovi s podobnimi učinki“, se dovolijo kot dodatki v prehrani živali v skladu s pogoji iz navedene priloge.

Člen 2

Prehodni ukrepi

1.   Snovi iz Priloge in premiksi, ki vsebujejo navedene snovi, proizvedeni in označeni pred 23. junijem 2019 po pravilih, ki se uporabljajo pred 23. junijem 2019, se lahko še naprej dajejo na trg in uporabljajo do 23. decembra 2019.

2.   Krmne mešanice in posamična krmila, ki vsebujejo snovi iz Priloge, proizvedeni in označeni pred 23. junijem 2020 po pravilih, ki se uporabljajo pred 23. junijem 2019, se lahko še naprej dajejo na trg in uporabljajo do porabe obstoječih zalog, če so namenjeni za živali za proizvodnjo hrane.

3.   Krmne mešanice in posamična krmila, ki vsebujejo snovi iz Priloge, proizvedeni in označeni pred 23. junijem 2021 po pravilih, ki se uporabljajo pred 23. junijem 2019, se lahko še naprej dajejo na trg in uporabljajo do porabe obstoječih zalog, če so namenjeni za živali, ki niso namenjene za proizvodnjo hrane.

Člen 3

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 29. maja 2019

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)   UL L 268, 18.10.2003, str. 29.

(2)  Direktiva Sveta 70/524/EGS z dne 23. novembra 1970 o dodatkih v krmi (UL L 270, 14.12.1970, str. 1).

(3)   EFSA Journal 2016;14(1):4349.

(4)   EFSA Journal 2018;16(7):5337.


PRILOGA

Identifikacijska številka dodatka

Ime imetnika dovoljenja

Dodatek

Sestava, kemijska formula, opis, analizna metoda

Vrsta ali kategorija živali

Najvišja starost

Najnižja vsebnost

Najvišja vsebnost

Druge določbe

Datum poteka veljavnosti dovoljenja

mg dodatka/kg popolne krmne mešanice z vsebnostjo vlage 12 %

Kategorija nutritivnih dodatkov. Funkcionalna skupina: Vitamini, provitamini in kemijsko natančno opredeljene snovi s podobnim učinkom

3a825i

„riboflavin“ ali „vitamin B2

Sestava dodatka

riboflavin, ki ga proizvaja Ashbya gossypii DSM 23096

Lastnosti aktivne snovi

riboflavin

C17H20N4O6

št. CAS: 83-88-5

riboflavin v trdni obliki, ki ga proizvaja Ashbya gossypii DSM 23096

Merila čistosti: najmanj 80 % riboflavina

Analizna metoda  (1)

Za določanje riboflavina v krmnem dodatku: spektrofotometrija pri 444 nm

Za določanje riboflavina v premiksih: tekočinska kromatografija visoke ločljivosti z UV-detektorjem, HPLC-UV (DLUFA, Bd.III, 13.9.1).

Za določanje riboflavina v krmi: tekočinska kromatografija visoke ločljivosti s fluorescenčno detekcijo, HPLC-FL (EN 14152).

vse živalske vrste

1.

V navodilih za uporabo dodatka in premiksov se navedejo pogoji skladiščenja in obstojnost pri toplotni obdelavi.

2.

Nosilci dejavnosti poslovanja s krmo zaradi morebitnih tveganj pri vdihavanju, stiku s kožo ali stiku z očmi za uporabnike dodatka in premiksov določijo postopke varnega ravnanja in organizacijske ukrepe. Kadar navedenih tveganj s takimi postopki in ukrepi ni mogoče odpraviti ali čim bolj zmanjšati, se dodatek in premiksi uporabljajo z osebno zaščitno opremo, vključno z zaščito za dihala, zaščitnimi očali in rokavicami.

23. junij 2029

3a825ii

„riboflavin“ ali „vitamin B2

Sestava dodatka

riboflavin

Lastnosti aktivne snovi

riboflavin

C17H20N4O6

št. CAS: 83-88-5

riboflavin v trdni obliki, ki ga proizvaja Bacillus subtilis DSM 17339 in/ali DSM 23984

Merila čistosti: najmanj 96 %

Analizna metoda  (1)

Za določanje riboflavina v krmnem dodatku: spektrofotometrija pri 444 nm (Ph.Eur.6.0, metoda 01/2008:0292)

Za določanje riboflavina v premiksih: tekočinska kromatografija visoke ločljivosti z UV-detektorjem, HPLC-UV (DLUFA, Bd.III, 13.9.1).

Za določanje riboflavina v krmi in vodi: tekočinska kromatografija visoke ločljivosti s fluorescenčno detekcijo, HPLC-FL (EN 14152).

vse živalske vrste

1.

Riboflavin se lahko daje na trg in uporablja kot dodatek v pripravku.

2.

Riboflavin se lahko uporablja v vodi za pitje.

3.

V navodilih za uporabo dodatka in premiksov se navedejo pogoji skladiščenja in obstojnost pri toplotni obdelavi.

4.

Nosilci dejavnosti poslovanja s krmo zaradi morebitnih tveganj pri vdihavanju, stiku s kožo ali stiku z očmi za uporabnike dodatka in premiksov določijo postopke varnega ravnanja in organizacijske ukrepe. Kadar navedenih tveganj s takimi postopki in ukrepi ni mogoče odpraviti ali čim bolj zmanjšati, se dodatek in premiksi uporabljajo z osebno zaščitno opremo, vključno z zaščito za dihala, zaščitnimi očali in rokavicami.

23. junij 2029

3a 826

 

„mononatrijeva sol riboflavin 5′-fosfata“ ali „vitamin B2

Sestava dodatka

mononatrijeva sol riboflavin 5′-fosfatnega estra

Lastnosti aktivne snovi

natrijev riboflavin 5′-fosfat

C17H22N4O9PNa

št. CAS: 130-40-5

mononatrijeva sol riboflavin 5′-fosfatnega estra v trdni obliki, proizvedena po fosforiliranju 98-odstotnega riboflavina, ki ga proizvaja Bacillus subtilis DSM 17339 in/ali DSM 23984.

Merila čistosti: najmanj 65 %

Analizna metoda  (1)

Za določanje mononatrijeve soli riboflavin 5′-fosfatnega estra v krmnem dodatku: spektrofotometrija pri 444 nm (Ph.Eur.6.0, metoda 01/2008:0786)

Za določanje riboflavina v premiksih: tekočinska kromatografija visoke ločljivosti z UV-detektorjem, HPLC-UV (DLUFA, Bd.III, 13.9.1).

Za določanje mononatrijeve soli riboflavin 5′-fosfatnega estra (kot skupnega vitamina B2) v krmi in vodi: tekočinska kromatografija visoke ločljivosti s fluorescenčno detekcijo, HPLC-FL (EN 14152).

vse živalske vrste

1.

Riboflavin se lahko uporablja v vodi za pitje.

2.

V navodilih za uporabo dodatka in premiksov se navedejo pogoji skladiščenja in obstojnost pri toplotni obdelavi.

3.

Nosilci dejavnosti poslovanja s krmo zaradi morebitnih tveganj pri vdihavanju, stiku s kožo ali stiku z očmi za uporabnike dodatka in premiksov določijo postopke varnega ravnanja in organizacijske ukrepe. Kadar navedenih tveganj s takimi postopki in ukrepi ni mogoče odpraviti ali čim bolj zmanjšati, se dodatek in premiksi uporabljajo z osebno zaščitno opremo, vključno z zaščito za dihala, zaščitnimi očali in rokavicami.

23. junij 2029


(1)  Podrobnosti o analiznih metodah so na voljo na naslovu referenčnega laboratorija: https://ec.europa.eu/jrc/en/eurl/feed-additives/evaluation-reports.


SKLEPI

3.6.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

L 144/47


IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2019/902

z dne 28. maja 2019

o ukrepu, ki ga je sprejela Švedska v skladu z Direktivo 2006/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta za prepoved dajanja na trg škarjastega dvigala za vozila (model TL530LF), ki ga proizvaja podjetje TWA Equipment S.r.l.

(notificirano pod dokumentarno številko C(2019) 3886)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2006/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o strojih in spremembah Direktive 95/16/ES (1) ter zlasti drugega pododstavka člena 11(3) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Švedska je 20. julija 2017 Komisijo obvestila o ukrepu, ki ga je sprejela v skladu s členom 11(1) Direktive 2006/42/ES za prepoved dajanja na trg škarjastega dvigala za vozila (model TL530LF), ki ga proizvaja TWA Equipment S.r.l., Via Inn s.n.c., 65015 Montesilvano (PE), Italija (v nadaljnjem besedilu: „proizvajalec“) in distribuira Lidköpings Carpart AB, Plastgatan 12C, 53155 Lidköping, Švedska (v nadaljnjem besedilu: „Carpart“).

(2)

Švedska je sprejela ukrep, ker je menila, da škarjasto dvigalo za vozila ne izpolnjuje bistvenih zdravstvenih in varnostnih zahtev iz oddelka 4.1.2.6(c) Priloge I k Direktivi 2006/42/ES. V skladu s to določbo morajo biti stroji načrtovani in izdelani tako, da bremena ne morejo nepričakovano nevarno zdrseti ali prosto pasti, celo pri delnem ali popolnem izpadu napajanja z energijo ali kadar upravljavec preneha upravljati stroj. Švedska je sprejeti ukrep utemeljila z razlogom, da razbremenilni ventil cevi ni pravilno deloval, kar je vplivalo na varno delovanje nakladalnih naprav in predstavljalo potencialno resno varnostno tveganje. Poleg tega je Švedska trdila, da so bili nekateri varnostni elementi onesposobljeni (tj. ventili za zaznavanje tlaka), ko se je dvigalo spuščalo z gumbom „popolno spuščanje“, kar bi lahko povzročilo neenako višino vzvodov.

(3)

Po prejemu uradnega obvestila o zaščitnem ukrepu, ki ga je sprejela Švedska, je Komisija začela posvetovanja z zadevnimi subjekti, da bi se seznanila z njihovimi mnenji. Komisija je 12. avgusta 2017 proizvajalcu poslala dopis, na katerega proizvajalec ni odgovoril. Na podlagi informacij, ki so jih švedski organi sporočili Komisiji, Carpart zadevnega izdelka ne dobavlja več na švedski trg. Poleg tega je družba Carpart navedla, da izvaja zamenjavo nameščenih razbremenilnih ventilov cevi z izboljšanimi na dvigalih za vozila TWA model TL530LF, ki so že bila dobavljena na Švedskem. Švedski organi so izrazili zadovoljstvo z ukrepi, ki jih je sprejela družba Carpart za izboljšanje varnosti modela TL530LF.

(4)

Iz razlage, ki jo je predložila Švedska v zvezi z zaščitnim ukrepom, in dokumentacije, ki je na voljo Komisiji, sledi, da škarjasto dvigalo za vozila TL530LF ne izpolnjuje bistvenih zdravstvenih in varnostnih zahtev iz oddelka 4.1.2.6(c) Priloge I k Direktivi 2006/42/ES.

(5)

Ukrep, ki ga je sprejela Švedska, je potreben, da se zagotovi, da škarjasto dvigalo za vozila model TL530LF ne predstavlja potencialno resnega varnostnega tveganja zaradi napačnega delovanja razbremenilnega ventila cevi ali onesposobljenja nekaterih varnostnih elementov. Samo s prepovedjo se bo zagotovilo, da se izdelek ne bo dajal na trg, dokler ne bodo izpolnjene ustrezne bistvene zdravstvene in varnostne zahteve.

(6)

Zato je zaščitni ukrep, ki ga je sprejela Švedska, ustrezen, potreben in sorazmeren ter bi ga bilo treba šteti za upravičenega –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Ukrep, ki ga je sprejela Švedska za prepoved dajanja na trg škarjastega dvigala za vozila (model TL530LF), ki ga proizvaja TWA Equipment S.r.l., Via Inn s.n.c. 65015, Montesilvano (PE), Italija in distribuira Lidköpings Carpart AB, Plastgatan 12C, 53155 Lidköping, Švedska, je upravičen.

Člen 2

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Bruslju, 28. maja 2019

Za Komisijo

Elżbieta BIEŃKOWSKA

Članica Komisije


(1)   UL L 157, 9.6.2006, str. 24.


3.6.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

L 144/49


IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2019/903

z dne 29. maja 2019

o določitvi vseevropskih ciljev uspešnosti za omrežje za upravljanje zračnega prometa za tretje referenčno obdobje, ki se začne 1. januarja 2020 in konča 31. decembra 2024

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 549/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o določitvi okvira za oblikovanje enotnega evropskega neba (okvirna uredba) (1) in zlasti člena 11(3)(a) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Komisija mora v skladu z Uredbo (ES) št. 549/2004 na ključnih področjih uspešnosti glede varnosti, okolja, zmogljivosti in stroškovne učinkovitosti za vsako referenčno obdobje sprejeti vseevropske cilje uspešnosti. Izvedbena pravila v zvezi z navedenimi cilji so določena v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2019/317 (2). Zlasti mora Komisija v skladu s členom 9(4) Izvedbene uredbe (EU) 2019/317 skupaj z vseevropskimi cilji uspešnosti določiti naslednje vrednosti: vseevropsko „izhodiščno vrednost za ugotovljene stroške“, vseevropsko „izhodiščno vrednost za ugotovljene stroške na enoto“, mejne vrednosti opozarjanja, nad katerimi lahko države članice zahtevajo revizijo ciljev uspešnosti iz načrtov izvedbe, ter primerjalne skupine izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa s podobnim operativnim in gospodarskim okoljem. Ugotovljeni stroški so določeni na podlagi člena 15 Uredbe (ES) št. 550/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (3).

(2)

Vseevropske cilje uspešnosti za tretje referenčno obdobje, ki zajema koledarska leta od 2020 do vključno 2024, vseevropske izhodiščne vrednosti, mejne vrednosti opozarjanja in primerjalne skupine bi bilo treba določiti pred 1. junijem 2019, da bi omogočili čas za pripravo načrtov izvedbe, ki bi jih bilo treba Komisiji predložiti v oceno do 1. oktobra 2019.

(3)

Komisija je 16. decembra 2016 v skladu s členom 11(2) Uredbe (ES) št. 549/2004 in Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2016/2296 (4) imenovala organ za oceno uspešnosti enotnega evropskega neba, da bi ji pomagal pri izvajanju načrta izvedbe.

(4)

Da bi se olajšalo sprejetje vseevropskih ciljev uspešnosti za tretje referenčno obdobje, je organ za oceno uspešnosti v imenu Komisije med 20. junijem 2018 in 16. januarjem 2019 izvedel posvetovanje z zainteresiranimi stranmi. To posvetovanje je vključevalo vse zainteresirane strani iz člena 10(3) Uredbe (ES) št. 549/2004 na področju okvirnih razponov ciljev uspešnosti ter pristopa in metodologije za določitev ciljev uspešnosti in drugih vrednosti, med drugim tudi uporabnike zračnega prostora, izvajalce storitev navigacijskih služb zračnega prometa in predstavniške organe strokovnega osebja.

(5)

Organ za oceno uspešnosti je svoje končno poročilo predložil Komisiji 22. februarja 2019. To poročilo upošteva spremembe, uvedene z Izvedbeno uredbo (EU) 2019/317, zadevne pripombe zainteresiranih strani ter najnovejše statistične podatke in napoved za tretje referenčno obdobje, ki sta jih dala na voljo služba Eurocontrola za statistiko in napovedi (STATFOR) ter osrednji urad za pristojbine na rutah. V poročilu organa za oceno uspešnosti so navedene predpostavke in razlogi, na katerih temeljijo predlagani cilji, izhodiščne vrednosti, mejne vrednosti opozarjanja in primerjalne skupine.

(6)

Pri določitvi vseevropskih ciljev uspešnosti iz tega sklepa so se upoštevali prispevki, ki so jih predložili organ za oceno uspešnosti, upravitelj omrežja, Agencija Evropske unije za varnost v letalstvu (EASA) in nacionalni nadzorni organi. Komisija je januarja in februarja 2019 organizirala tudi srečanja in izmenjave mnenj z državami članicami, nacionalnimi nadzornimi organi, upraviteljem omrežja in organom za oceno uspešnosti, da bi si izmenjali najnovejše informacije v zvezi z določitvijo ciljev uspešnosti. V okviru teh razprav so bile države članice pozvane, naj posodobijo podatke o začetnih stroških in informacije o napovedih prometa. Te informacije so se upoštevale pri določitvi vseevropskih ciljev uspešnosti iz tega sklepa.

(7)

Vseevropski cilji uspešnosti in izhodiščne vrednosti temeljijo na podatkih, ki zajemajo geografsko območje držav članic, Norveške in Švice, ter uporabljajo napovedi prometa na rutah, ki so izražene v smislu premikov po pravilih instrumentalnega letenja (IFR) in enotah storitev ter temeljijo na osnovni napovedi službe Eurocontrola za statistiko in napovedi (STATFOR) z dne 18. februarja 2019. Glede na to napoved prometa na rutah bo leta 2019 predvidoma 10 534 000 premikov IFR in 139 141 000 enot storitev, leta 2020 10 824 000 premikov IFR in 143 878 000 enot storitev, leta 2021 10 996 000 premikov IFR in 146 980 000 enot storitev, leta 2022 11 191 000 premikov IFR in 150 398 000 enot storitev, leta 2023 11 355 000 premikov IFR in 153 368 000 enot storitev, leta 2024 pa 11 523 000 premikov IFR in 156 359 000 enot storitev.

(8)

Pri določitvi vseevropskih ciljev uspešnosti bi bilo treba upoštevati gospodarske, varnostne, okoljske in operativne vidike. Potrebno je ravnovesje za zagotovitev, da pomanjkljivosti ali kombinacija pomanjkljivosti ne presežejo pričakovanih ugodnosti. Zato bi bilo treba pri določitvi vseevropskih ciljev uspešnosti za tretje referenčno obdobje upoštevati soodvisnosti ali kompromisne rešitve med ključnimi področji uspešnosti. Dejansko bi bilo treba pri določitvi ciljev uspešnosti na ključnih področjih uspešnosti glede stroškovne učinkovitosti in zmogljivosti upoštevati razmerje med stroški, da bi se zagotovile dodatna zmogljivost in izboljšave, ki jih je mogoče doseči z zadevnimi stroški. Pri določitvi ciljev uspešnosti na ključnem področju uspešnosti glede okolja bi bilo treba upoštevati, da operativnih ukrepov upravljanja zračnega prometa, katerih namen je čim bolj zmanjšati porabo goriva in s tem emisije, ni vedno mogoče izvajati v praksi. Razlog za to so operativne omejitve, povezane zlasti z varnim ločevanjem zrakoplovov in razpoložljivo zmogljivostjo upravljanja zračnega prometa. Nazadnje bi bilo treba pri določitvi ciljev uspešnosti na ključnem področju uspešnosti glede varnosti upoštevati dejstvo, da je varno izvajanje navigacijskih služb zračnega prometa najpomembnejši cilj in da bi bilo treba varnost v celoti vključiti v poslovno načrtovanje izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa.

(9)

V vseevropskih ciljih uspešnosti iz tega sklepa so izražena prizadevanja za uspešnost omrežja kot celote. V skladu s členoma 14 in 15 Izvedbene uredbe (EU) 2019/317 Komisija pri oceni skladnosti nacionalnih ciljev uspešnosti ali ciljev uspešnosti na ravni funkcionalnih blokov zračnega prostora iz osnutkov načrtov izvedbe z vseevropskimi cilji uspešnosti iz tega sklepa upošteva lokalne razmere.

(10)

Vseevropske cilje uspešnosti na ključnem področju uspešnosti glede varnosti, razvite v sodelovanju z agencijo EASA, bi bilo treba meriti kot minimalno raven učinkovitosti varnostnega upravljanja, ki jo morajo doseči izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa z dovoljenjem za izvajanje služb zračnega prometa. Pri določitvi teh ciljev uspešnosti bi bilo treba upoštevati dejansko in ciljno uspešnost v drugem referenčnem obdobju ter preseči minimalno skladnost z zahtevami za elemente sistema upravljanja varnosti. Poleg tega je Komisija agenciji EASA naročila, naj posodobi postopke usklajevanja ter navodila za spremljanje in zagotavljanje pravilnega izvajanja kazalnikov varnosti iz točke 1 oddelka 1 in točke 1 oddelka 2 Priloge I k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317. Posledično je okvir za merjenje ravni učinkovitosti upravljanja varnosti strožji kot v drugem referenčnem obdobju, kar je izraženo v pristopu k določitvi vseevropskih ciljev uspešnosti na ključnem področju uspešnosti glede varnosti za tretje referenčno obdobje. Pri določitvi teh ciljev bi bilo treba upoštevati tudi vplive sprememb upravljanja zračnega prometa, ki so posledica izvajanja projektov SESAR iz člena 15a(3) Uredbe (ES) št. 550/2004, na upravljanje varnosti, pri čemer se je treba osredotočiti na cilje zagotavljanja varnosti in obvladovanja varnostnega tveganja.

(11)

Pri določitvi vseevropskih ciljev uspešnosti na ključnem področju uspešnosti glede okolja, ki se merijo kot povprečna horizontalna učinkovitost leta na ruti za dejansko trajektorijo, bi bilo treba upoštevati raven uspešnosti, doseženo v drugem referenčnem obdobju, ukrepe, izvedene za optimizacijo operacij upravljanja zračnega prometa, ter ustrezne prispevke, ki jih zagotovijo organ za oceno uspešnosti, upravitelj omrežja in nacionalni nadzorni organi.

(12)

Vpliv letalstva na okolje se povečuje, vendar počasneje, kot je bilo pričakovano glede na povečevanje števila letov v drugem referenčnem obdobju. Dodatne emisije CO2 od izhoda do izhoda, ki so posledica neučinkovitosti omrežja upravljanja zračnega prometa ter so izračunane na podlagi primerjave dejanskih trajektorij in neoviranih trajektorij evropskih letov, so v zadnjih šestih letih kljub povečevanju števila letov ostale nespremenjene pri približno 6 %, in sicer zaradi optimizacije operacij upravljanja zračnega prometa v zvezi z zasnovo in načrtovanjem ter upravljanjem pretoka in zmogljivosti evropskega omrežja upravljanja zračnega prometa. Horizontalna neučinkovitost letov na rutah se na splošno zmanjšuje in pričakovati je mogoče, da bo cilj uspešnosti za drugo referenčno obdobje dosežen.

(13)

K izboljšavam na ključnem področju uspešnosti glede okolja prispeva zlasti izvajanje zračnega prostora prostih rut, ki omogoča krajše rute in učinkovitejšo uporabo evropskega zračnega prostora. Predvidoma se bo zračni prostor prostih rut do konca leta 2019 izvajal v večini evropskega zračnega prostora, do leta 2022 pa v celotnem evropskem zračnem prostoru. To lahko skupaj s postopnim izvajanjem čezmejnih dejavnosti prostih rut zagotovi neposrednejše rute ter zmanjša število preletenih navtičnih milj in emisije zaradi zračnega prometa, s čimer bi se podprlo trajnostno zmanjšanje ogljične intenzivnosti letalstva. To postopno izvajanje torej utemeljuje izboljšanje horizontalne učinkovitosti letov na rutah do leta 2022. Po letu 2022 bi se morala horizontalna učinkovitost letov na rutah stabilizirati. Glede na trenutno predvidene ukrepe in ob upoštevanju, da se morajo zrakoplovi izogibati vse pogostejšim slabim vremenskim razmeram in nevarnim območjem ter da morajo operacije upravljanja zračnega prometa zagotoviti minimalno ločevanje zrakoplovov, se ne pričakuje, da se bo horizontalna učinkovitost letov na rutah v letih 2023 in 2024 nadalje izboljševala.

(14)

Pri določitvi vseevropskega cilja uspešnosti na ključnem področju uspešnosti glede zmogljivosti, ki se meri kot povprečna zamuda pri upravljanju pretoka zračnega prometa na ruti na let, ki se lahko pripiše navigacijskim službam zračnega prometa, bi bilo treba upoštevati raven uspešnosti, doseženo v drugem referenčnem obdobju, ter ustrezne prispevke, ki jih zagotovijo organ za oceno uspešnosti, upravitelj omrežja in nacionalni nadzorni organi.

(15)

Kot je dokumentiral upravljavec omrežja, se je zračni promet v Evropi v drugem referenčnem obdobju močno povečal in še nikoli ni bil tako velik, kot je zdaj. Število premikov IFR se je v prvih štirih letih drugega referenčnega obdobja povečalo za 13 %, povprečna zamuda pri upravljanju pretoka zračnega prometa na ruti pa se je z 0,73 minute na let leta 2015 podaljšala na 1,73 minute na let leta 2018, kar pomeni 137-odstotno podaljšanje zamude. Na nekaterih območjih Unije, zlasti v omejenem številu centrov območne kontrole na osrednjem območju Evrope in na sosednjih območjih v Srednji Evropi, ni bilo zadostne zmogljivosti upravljanja zračnega prometa za obravnavanje takega povečanja prometa. Pet centrov območne kontrole je odgovornih za več kot polovico skupne zamude pri upravljanju pretoka zračnega prometa na rutah, ki jo je mogoče pripisati zmogljivosti kontrole zračnega prometa in kadrovski strukturi v Evropi, pri čemer nekateri od teh centrov niso izvedli načrtov zmogljivosti, dogovorjenih v okviru načrta delovanja omrežja. Zato vseevropski cilj uspešnosti za drugo referenčno obdobje, tj. 0,5 minute povprečne zamude pri upravljanju pretoka zračnega prometa na let, ni bil dosežen. Pomanjkanje zmogljivosti se bo v naslednjih letih predvidoma povečalo.

(16)

V skladu z napovedmi prometa za tretje referenčno obdobje, ki sta jih predložila upravljavec omrežja in organ za oceno uspešnosti, je mogoče pričakovati, da bo večina izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa lahko izpolnila svoje zahteve v zvezi z zmogljivostjo za tretje referenčno obdobje. Glede na informacije, ki so jih posredovali nacionalni nadzorni organi, pa bodo nekateri centri območne kontrole zlasti zaradi neustreznega števila osebja še naprej težko dosegali kakovost storitev, ki so jo izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa predlagali v načrtu delovanja omrežja, še zlasti v prvih treh letih tretjega referenčnega obdobja. Zato je doseganje sistemske optimalne povprečne zamude pri upravljanju pretoka zračnega prometa, ki znaša 0,5 minute na let, mogoče pričakovati šele konec tretjega referenčnega obdobja. Da bi se obravnavalo pomanjkanje zmogljivosti in dosegli cilji iz tega sklepa, upravitelj omrežja in organ za oceno uspešnosti priporočata, da izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa sprejmejo posebne ukrepe na ravni zadevnih centrov območne kontrole.

(17)

Vseevropske cilje uspešnosti na ključnem področju uspešnosti glede stroškovne učinkovitosti za vsako leto referenčnega obdobja bi bilo treba izraziti kot odstotek, ki izraža medletno spremembo povprečnih „ugotovljenih stroškov na enoto“ na vseevropski ravni za navigacijske službe zračnega prometa na ruti. Pri določitvi vseevropskih ciljev uspešnosti na ključnem področju uspešnosti glede stroškovne učinkovitosti bi bilo treba upoštevati raven uspešnosti, doseženo v prvem in drugem referenčnem obdobju, ter ustrezne prispevke, ki jih zagotovijo organ za oceno uspešnosti in nacionalni nadzorni organi.

(18)

Od začetka prvega referenčnega obdobja leta 2012 se dejanski stroški na ruti, izraženi v EUR2017, na vseevropski ravni niso spremenili kljub znatnemu povečanju prometa. Dejanski stroški za prva tri leta drugega referenčnega obdobja so nižji od ustreznih ugotovljenih stroškov. Zato je skupni presežek izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa na vseevropski ravni večji od načrtovanega. To skupaj z analizo, ki jo je izvedel organ za oceno uspešnosti, kaže, da lahko večina izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa v tretjem referenčnem obdobju doseže nadaljnje izboljšave glede stroškovne učinkovitosti in hkrati obravnava potrebe po zmogljivosti. Poleg tega se je v zadnjih letih močno povečal zračni promet in znatno so se podaljšale zamude pri upravljanju pretoka zračnega prometa na rutah, kar bi lahko pomenilo, da v drugem referenčnem obdobju v omrežje ni bilo vloženih dovolj sredstev. Cilji glede stroškovne učinkovitosti za tretje referenčno obdobje bi si morali prizadevati za izboljšanje stroškovne učinkovitosti, pri čemer te izboljšave ne smejo ovirati zagotavljanja ustrezne zmogljivosti.

(19)

Uporabniki zračnega prostora so izrazili pomisleke glede odpovedanih ali odloženih naložbenih projektov za zagotovitev potrebne zmogljivosti. Stroški, ki izhajajo iz teh projektov, so bili pogosto delno ali v celoti vključeni v ugotovljene stroške predhodnih referenčnih obdobij in so bili tako vključeni v pristojbine. Če so izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa del svojih presežkov ustvarili zato, ker niso izvedli potrebnih naložb ali ker so te naložbe izvedli z zamudo, bi se lahko s temi presežki financirale potrebne naložbe v tretjem referenčnem obdobju, če niso bili kot dividende izplačani zainteresiranim stranem ali v državni proračun. Poleg tega bi morali izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa pri določitvi obrestnih mer za izračun stroškov investicijskega vzdrževanja upoštevati omejitve tveganj za izvajalce navigacijskih služb zračnega prometa v okviru mehanizmov za delitev tveganj, povezanih s prometom in stroški, ter na splošno ugodne pogoje financiranja.

(20)

Pričakovano izboljšanje stroškovne učinkovitosti za tretje referenčno obdobje bi bilo treba izračunati od vseevropske izhodiščne vrednosti za ugotovljene stroške na enoto, ki se določi tako, da se izhodiščna vrednost za ugotovljene stroške deli z napovedmi prometa, izraženimi v enotah storitev, za leto 2019. Izhodiščna vrednost za vseevropske ugotovljene stroške se oceni tako, da se uporabijo dejanski stroški za leta 2015, 2016 in 2017 na podlagi analize linearne regresije, ter se prilagodi, da se upoštevajo najnovejše razpoložljive ocene stroškov, spremembe v prometu in njihova povezava s stroški.

(21)

Vseevropski ugotovljeni stroški za tretje referenčno obdobje bi morali v tem obdobju le nekoliko preseči raven izhodiščne vrednosti za ugotovljene stroške. To je upravičeno z vidika izboljšanja kakovosti storitev, zlasti z obravnavanjem pomanjkanja zmogljivosti v evropskem zračnem prostoru. V obdobju, ki obsega tretje in drugo referenčno obdobje, bi morala medletna sprememba povprečnih ugotovljenih stroškov na enoto na vseevropski ravni za navigacijske službe zračnega prometa na ruti znašati –2,7 % na leto.

(22)

Poleg vseevropskih ciljev uspešnosti bi bilo treba določiti mejne vrednosti opozarjanja, nad katerimi lahko države članice zahtevajo revizijo ciljev uspešnosti iz načrtov izvedbe. V Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317 so predvidene tri različne vrste mejnih vrednosti, ki temeljijo na naslednjih parametrih: odstopanju dejanskega prometa od napovedi prometa v zadevnem koledarskem letu, izraženemu kot odstotek premikov IFR, odstopanju dejanskega prometa od napovedi prometa v zadevnem koledarskem letu, izraženemu kot odstotek enot storitev, in spremembi referenčnih vrednosti zaradi sezonskih posodobitev načrta delovanja omrežja. Spremembe temeljnih dejavnikov navedenih mejnih vrednosti opozarjanja lahko pomembno vplivajo na izvajanje navigacijskih služb zračnega prometa, in sicer na dejanske prihodke in tudi na pričakovanja v zvezi z zagotavljanjem zmogljivosti.

(23)

Pri določitvi mejnih vrednosti opozarjanja bi bilo treba upoštevati razpone napovedi prometa v smislu enot storitev na ruti in premikov IFR, od nizke do visoke rasti, glede na napovedi službe Eurocontrola STATFOR. Dolgo obdobje, ki ga pokrivajo napovedi, tj. do konca leta 2024, vključuje nekaj negotovosti, zlasti v zvezi z gospodarsko rastjo, namero Združenega kraljestva, da izstopi iz Unije, geopolitičnimi tveganji, ki lahko povzročijo zaprtja zračnega prostora in spremembe pretoka prometa, kot se je zgodilo v drugem referenčnem obdobju, ter razvojem gospodarskih vezi z nastajajočimi trgi. Ta tveganja so upoštevana v napovedih na podlagi informacij, ki so bile na voljo do februarja 2019. Vendar so gospodarski obeti še vedno negotovi, utež tveganja pa je zelo spremenljiva.

(24)

Poleg vseevropskih ciljev uspešnosti bi bilo treba določiti primerjalne skupine izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa s podobnim operativnim in gospodarskim okoljem zaradi ocene ciljev uspešnosti na ključnem področju uspešnosti glede stroškovne učinkovitosti. Pri določitvi teh skupin bi bilo treba upoštevati zapletenost zračnega prostora, ravni in spremembe prometa, življenjske stroške in stroške na enoto za zaposlovanje kontrolorjev zračnega prometa za vsakega izvajalca navigacijskih služb zračnega prometa.

(25)

Vrednosti vseevropskih ciljev uspešnosti in mejnih vrednosti opozarjanja, določene ob sprejetju tega izvedbenega sklepa, se ne smejo spremeniti, tudi če se pravo Unije pozneje preneha uporabljati za Združeno kraljestvo in ni začel veljati noben sporazum o izstopu. Ta možen dogodek dejansko ne bi znatno vplival na določitev zadevnih vrednosti. Vseevropski cilji uspešnosti na ključnem področju uspešnosti glede varnosti so določeni na podlagi dejavnikov, neodvisnih od števila držav članic. Vseevropski cilji uspešnosti na ključnem področju uspešnosti glede okolja so odvisni od trajektorij, vendar ni pomembno, ali te trajektorije vključujejo samo zračni prostor držav članic ali tudi zračni prostor tretjih držav. Kar zadeva vseevropske cilje uspešnosti na ključnih področjih uspešnosti glede zmogljivosti in stroškovne učinkovitosti, so izračuni pokazali, da bi bil vpliv izstopa Združenega kraljestva iz Unije zanemarljiv in da zato v nobenem primeru ne bi bilo treba spremeniti teh ciljev. Vendar pa bi bilo treba pri določitvi izhodiščne vrednosti za ugotovljene stroške, izhodiščne vrednosti za ugotovljene stroške na enoto in primerjalnih skupin upoštevati, ali se za Združeno kraljestvo na dan začetka veljavnosti tega izvedbenega sklepa uporablja pravo Unije ali sporazum o izstopu ali se ne uporablja nobeden od navedenih scenarijev.

(26)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Odbora za enotno evropsko nebo –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Področje uporabe

Ta sklep se uporablja za tretje referenčno obdobje iz člena 7 Izvedbene uredbe (EU) 2019/317.

Člen 2

Vseevropski cilji uspešnosti na ključnem področju uspešnosti glede varnosti

Vseevropski cilji uspešnosti na ključnem področju uspešnosti glede varnosti, kot so navedeni v točki 1.1 oddelka 1 Priloge I k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317, ki jih morajo izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa z dovoljenjem za izvajanje storitev doseči do konca leta 2024, so določeni na naslednjih ravneh učinkovitosti varnostnega upravljanja:

(a)

najmanj na ravni C za cilje varnostnega upravljanja „kultura varnosti“, „varnostna politika in cilji“, „zagotavljanje varnosti“ in „spodbujanje varnosti“;

(b)

najmanj na ravni D za cilj varnostnega upravljanja „obvladovanje varnostnega tveganja“.

Člen 3

Vseevropski cilji uspešnosti na ključnem področju uspešnosti glede okolja

Vseevropski cilji uspešnosti na ključnem področju uspešnosti glede okolja, kot so določeni v točki 2.1 oddelka 1 Priloge I k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317, so izraženi kot povprečna horizontalna učinkovitost leta na ruti za dejansko trajektorijo in izmerjeni kot povprečna dodatna preletena razdalja glede na razdaljo po velikem krogu ter ne presegajo naslednjih odstotkov: 2,53 % leta 2020, 2,47 % leta 2021, 2,40 % leta 2022, 2,40 % leta 2023 in 2,40 % leta 2024.

Člen 4

Vseevropski cilji uspešnosti na ključnem področju uspešnosti glede zmogljivosti

Vseevropski cilji uspešnosti na ključnem področju uspešnosti glede zmogljivosti v skladu s točko 3.1 oddelka 1 Priloge I k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317 so povprečna zamuda pri upravljanju pretoka zračnega prometa na ruti, ki se lahko pripiše navigacijskim službam zračnega prometa ter znaša največ 0,9 minute na let leta 2020, 0,9 minute na let leta 2021, 0,7 minute na let leta 2022, 0,5 minute na let leta 2023 in 0,5 minute na let leta 2024.

Člen 5

Vseevropski cilji uspešnosti na ključnem področju uspešnosti glede stroškovne učinkovitosti

1.   Vseevropski cilji uspešnosti na ključnem področju uspešnosti glede stroškovne učinkovitosti, kot so določeni v točki 4.1 oddelka 1 Priloge I k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317, so medletna sprememba povprečnih ugotovljenih stroškov na enoto na vseevropski ravni za navigacijske službe zračnega prometa na ruti in znašajo –1,9 % za leto 2020, –1,9 % za leto 2021, –1,9 % za leto 2022, –1,9 % za leto 2023 ter –1,9 % za leto 2024. Medletna sprememba se izračuna od izhodiščne vrednosti za ugotovljene stroške na enoto iz odstavka 3.

2.   Izhodiščna vrednost za ugotovljene stroške se določi na:

(a)

6 245 065 000 EUR v EUR2017, če se pravo Unije preneha uporabljati za Združeno kraljestvo na datum pred datumom začetka veljavnosti tega izvedbenega sklepa in do tega datuma ni začel veljati noben sporazum o izstopu, sklenjen z Združenim kraljestvom;

(b)

7 047 092 000 EUR v EUR2017 v vseh drugih primerih.

3.   Izhodiščna vrednost za ugotovljene stroške na enoto se določi na:

(a)

49,29 EUR v EUR2017, če se pravo Unije preneha uporabljati za Združeno kraljestvo na datum pred datumom začetka veljavnosti tega izvedbenega sklepa in do tega datuma ni začel veljati noben sporazum o izstopu, sklenjen z Združenim kraljestvom;

(b)

50,65 EUR v EUR2017 v vseh drugih primerih.

Člen 6

Mejne vrednosti opozarjanja

1.   Države članice lahko zahtevajo revizijo enega ali več ciljev uspešnosti iz načrtov izvedbe v skladu s točko (a)(i) člena 18(1) Izvedbene uredbe (EU) 2019/317, če:

(a)

dejanski promet, ki ga je evidentiral Eurocontrol, v danem koledarskem letu odstopa od napovedi prometa iz načrta izvedbe, sprejetega v skladu s členom 16 Izvedbene uredbe (EU) 2019/317, za vsaj 10 % premikov IFR;

(b)

dejanski promet, ki ga je evidentiral Eurocontrol, v danem koledarskem letu odstopa od napovedi prometa iz načrta izvedbe, sprejetega v skladu s členom 16 Izvedbene uredbe (EU) 2019/317, za vsaj 10 % enot storitev.

2.   Države članice lahko zahtevajo revizijo enega ali več ciljev uspešnosti iz načrtov izvedbe v skladu s točko (a)(i) člena 18(1) Izvedbene uredbe (EU) 2019/317, če sprememba referenčnih vrednosti zaradi sezonskih posodobitev načrta delovanja omrežja v skladu s točko (a) člena 9(4) in členom 9(8) Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2019/123 (5) v primerjavi z referenčnimi vrednostmi iz zadnje različice načrta delovanja omrežja, ki je na voljo ob pripravi načrta izvedbe, znaša vsaj:

(a)

0,05 minute zamude pri upravljanju pretoka zračnega prometa na ruti, kadar je referenčna vrednost iz zadnje različice načrta delovanja omrežja, ki je na voljo ob pripravi načrta izvedbe, krajša od 0,2 minute zamude pri upravljanju pretoka zračnega prometa na ruti, ali

(b)

0,04 minute zamude pri upravljanju pretoka zračnega prometa na ruti, podaljšane za 5 % referenčne vrednosti iz zadnje različice načrta delovanja omrežja, ki je na voljo ob pripravi načrta izvedbe, kadar referenčna vrednost znaša vsaj 0,2 minute zamude pri upravljanju pretoka zračnega prometa na ruti.

Člen 7

Primerjalne skupine

Primerjalne skupine izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa s podobnim operativnim in gospodarskim okoljem zaradi ocene ciljev uspešnosti na ključnem področju uspešnosti glede stroškovne učinkovitosti se določijo na naslednji način:

(a)

če se pravo Unije preneha uporabljati za Združeno kraljestvo na datum pred datumom začetka veljavnosti tega izvedbenega sklepa in do tega datuma ni začel veljati noben sporazum o izstopu, sklenjen z Združenim kraljestvom:

(i)

skupina A: izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa iz Nemčije, Francije, Španije in Italije;

(ii)

skupina B: izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa iz Norveške, Švedske, Danske, Finske in Irske;

(iii)

skupina C: izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa iz Češke, Hrvaške, Slovenije, Madžarske, Slovaške, Bolgarije, Poljske, Romunije in Portugalske;

(iv)

skupina D: izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa s Cipra, Malte, iz Estonije, Latvije, Litve in Grčije;

(v)

skupina E: izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa iz Avstrije, Švice, Belgije, Luksemburga in Nizozemske;

(b)

v vseh drugih primerih:

(i)

skupina A: izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa iz Nemčije, Združenega kraljestva, Francije, Španije in Italije;

(ii)

skupina B: izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa iz Norveške, Švedske, Danske, Finske in Irske;

(iii)

skupina C: izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa iz Češke, Hrvaške, Slovenije, Madžarske, Slovaške, Bolgarije, Poljske, Romunije in Portugalske;

(iv)

skupina D: izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa s Cipra, Malte, iz Estonije, Latvije, Litve in Grčije;

(v)

skupina E: izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa iz Avstrije, Švice, Belgije, Luksemburga in z Nizozemske.

Člen 8

Ta sklep začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 29. maja 2019

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)   UL L 96, 31.3.2004, str. 1.

(2)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/317 z dne 11. februarja 2019 o določitvi načrta izvedbe in ureditve pristojbin na enotnem evropskem nebu ter razveljavitvi izvedbenih uredb (EU) št. 390/2013 in (EU) št. 391/2013 (UL L 56, 25.2.2019, str. 1).

(3)  Uredba (ES) št. 550/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o izvajanju navigacijskih služb zračnega prometa na enotnem evropskem nebu (Uredba o izvajanju služb) (UL L 96, 31.3.2004, str. 10).

(4)  Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2016/2296 z dne 16. decembra 2016 o ustanovitvi neodvisne skupine strokovnjakov, imenovane za organ za oceno uspešnosti enotnega evropskega neba (UL L 344, 17.12.2016, str. 92).

(5)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/123 z dne 24. januarja 2019 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje funkcij omrežja za upravljanje zračnega prometa in o razveljavitvi Uredbe Komisije (EU) št. 677/2011 (UL L 28, 31.1.2019, str. 1).