|
ISSN 1977-0804 |
||
|
Uradni list Evropske unije |
L 144 |
|
|
||
|
Slovenska izdaja |
Zakonodaja |
Letnik 62 |
|
|
|
|
|
(1) Besedilo velja za EGP. |
|
SL |
Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje. Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica. |
II Nezakonodajni akti
UREDBE
|
3.6.2019 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 144/1 |
DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/897
z dne 12. marca 2019
o spremembi Uredbe (EU) št. 748/2012 glede vključitve preverjanja skladnosti na podlagi tveganja v Prilogo I in izvajanja zahtev glede varstva okolja
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) 2018/1139 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2018 o skupnih pravilih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Agencije Evropske unije za varnost v letalstvu ter spremembi uredb (ES) št. 2111/2005, (ES) št. 1008/2008, (EU) št. 996/2010, (EU) št. 376/2014 ter direktiv 2014/30/EU in 2014/53/EU Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi uredb (ES) št. 552/2004 in (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe Sveta (EGS) št. 3922/91 (1) in zlasti člena 19(1) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Agencija Evropske unije za varnost v letalstvu (v nadaljnjem besedilu: Agencija) v skladu s členom 77 Uredbe (EU) 2018/1139 v imenu držav članic izvaja funkcije in naloge države projektiranja, proizvodnje ali registracije, povezane s certificiranjem projekta. Agencija v skladu s členom 77(1)(a) v povezavi s členom 62(2)(a) Uredbe (EU) 2018/1139 sprejme in oceni predložene vloge in izda ustrezne certifikate. V ta namen določi osnovo za certificiranje, veljavne zahteve glede varstva okolja in osnovo za certifikacijo podatkov o operativni ustreznosti ter o njih uradno obvesti prosilca. |
|
(2) |
V skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 748/2012 (2) prosilec prejme certifikat, ki ga izda Agencija, potem ko se dokaže, da proizvod, ki bi ga bilo treba certificirati, izpolnjuje veljavno osnovo za certificiranje, vključno z veljavnimi certifikacijskimi specifikacijami o plovnosti, in zahteve glede varstva okolja. Prosilci za izdajo navedenih certifikatov morajo dokazati popolno skladnost z vsemi vidiki uveljavljene osnove za certifikacijo. V skladu s členom 83 Uredbe (EU) 2018/1139 Agencija sama ali prek pristojnih nacionalnih organov ali usposobljenih subjektov izvaja preiskave, ki so potrebne za opravljanje njenih nalog certificiranja. Agencija oceni vloge, ni pa ji treba izvajati obsežnih preiskav v vseh primerih v skladu s členom 83 Uredbe (EU) 2018/1139. Da bi se uspešneje zmanjšala varnostna tveganja zaradi selektivnih preiskav ter izboljšale učinkovitost, preglednost in predvidljivost procesa certifikacije, bi bilo torej treba opredeliti nekatera izbirna merila, da bi se lahko določilo, katera dokazovanja skladnosti bi morala Agencija preveriti in kako izčrpno. Navedena izbirna merila bi morala temeljiti na načelih nadzora in upravljanja varnosti iz Priloge 19 Konvencije o mednarodnem civilnem letalstvu (v nadaljnjem besedilu: Čikaška konvencija). |
|
(3) |
Poleg tega morajo nosilci potrdila projektivne organizacije v skladu s svojimi pogoji odobritve in po ustreznih postopkih sistema zagotavljanja projektov na podlagi Uredbe (EU) št. 748/2012 sprejeti nekatere odločitve o certificiranju namesto Agencije. Nosilci potrdil projektivne organizacije bi morali biti na podlagi izkušenj z navedenimi obstoječimi privilegiji in zaradi zmanjšanja upravnega bremena, pri čemer se upoštevajo tveganja za varnost v letalstvu in zahteve glede varstva okolja, upravičeni tudi do potrjevanja nekaterih velikih sprememb certifikatov tipa in izdaje nekaterih dodatnih certifikatov tipa. Da bi se omejila tveganja za varnost v letalstvu in upoštevale zahteve glede varstva okolja, bi se morali navedeni novi privilegiji nanašati le na certificiranje velikih sprememb omejene novosti ter se dodeliti le tistim nosilcem, ki lahko navedene nove privilegije pravilno izvajajo. To bi se moralo dokazati z zadovoljivimi rezultati pri preteklih podobnih velikih spremembah, pri katerih je bila vključena Agencija. |
|
(4) |
Zaradi jasnosti bi bilo treba Prilogo I k Uredbi (EU) št. 748/2012 spremeniti tako, da oddelek A navaja zahteve, ki se nanašajo le na prosilce za kakršen koli certifikat, ki je ali bo izdan v skladu z navedeno prilogo, in njihove nosilce, v oddelku B pa zahteve, ki se nanašajo le na pristojne organe, vključno z Agencijo. |
|
(5) |
Letalski prevozniki morajo po vzdrževanju opraviti testne lete, da zagotovijo pravilno delovanje nekaterih sistemov zrakoplova, ki jih na tleh ni mogoče preveriti. Nesreče ali resni incidenti, ki so se med temi leti pripetili v preteklosti, kažejo, da določenih testnih letov zaradi vzdrževanja ne bi smeli opraviti v okviru spričevala o plovnosti (ali omejenega spričevala o plovnosti), temveč bi bilo potrebno dovoljenje za letenje. Zato bi bilo treba na seznam letov, za katere je potrebno dovoljenje za letenje, dodati letenje z zrakoplovom zaradi odpravljanja napak ali preverjanja delovanja enega ali več sistemov, delov ali naprav po vzdrževanju. |
|
(6) |
Popraviti bi bilo treba nekatere neskladnosti med Uredbo (EU) št. 748/2012 in Uredbo (EU) 2018/1139 glede vsebine osnove za certifikacijo tipa in postopka uradnega obveščanja prosilcev o tem. |
|
(7) |
Člen 9(2) Uredbe (EU) 2018/1139 določa, da morajo zrakoplovi ter njihovi motorji, propelerji, deli in nenameščena oprema v zvezi s hrupom in emisijami izpolnjevati zahteve glede varstva okolja iz spremembe 12 zvezka I, spremembe 9 zvezka II in prve izdaje zvezka III Priloge 16 k Čikaški konvenciji, kakor se je uporabljala 1. januarja 2018. |
|
(8) |
Zato bi bilo treba Prilogo I k Uredbi (EU) št. 748/2012 prilagoditi, da bo odražala zahteve glede varstva okolja iz Priloge 16 k Čikaški konvenciji. Poleg tega, ker Priloga 16 Čikaške konvencije določa izjeme od zahtev glede varstva okolja za določene motorje ali zrakoplove, bi morala Uredba (EU) št. 748/2012 omogočati, da proizvodne organizacije pri svojem pristojnem organu uporabljajo izjeme od zahtev glede varstva okolja. |
|
(9) |
Poleg tega bi bilo treba zaradi odprave tehničnih vprašanj, ki izhajajo iz uporabe standardov in priporočenih praks ter povezanih smernic za certificiranje zrakoplovov in motorjev, spremeniti nekatere določbe Uredbe (EU) št. 748/2012, da se izboljša njihova jasnost. |
|
(10) |
Uredbo (EU) št. 748/2012 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti. |
|
(11) |
Vsem zadevnim stranem je treba zagotoviti dovolj časa, da se prilagodijo spremenjenemu regulativnemu okviru, oblikovanemu zaradi ukrepov iz te uredbe. |
|
(12) |
Ukrepi iz te uredbe temeljijo na mnenjih 07/2016 (3), 01/2017 (4) in 09/2017 (5), ki jih je Agencija izdala v skladu s členom 76(1) Uredbe (EU) 2018/1139 – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
|
(1) |
V členu 1(2) se doda naslednja točka (k):
|
|
(2) |
v členu 9 se doda naslednji odstavek 4: „4. Z odstopanjem od odstavka 1 lahko proizvodna organizacija pri pristojnem organu zaprosi za izjeme od okoljskih zahtev iz prvega pododstavka člena 9(2) Uredbe (EU) 2018/1139 (*1). (*1) Uredba (EU) 2018/1139 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2018 o skupnih pravilih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Agencije Evropske unije za varnost v letalstvu ter spremembi uredb (ES) št. 2111/2005, (ES) št. 1008/2008, (EU) št. 996/2010, (EU) št. 376/2014 ter direktiv 2014/30/EU in 2014/53/EU Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 552/2004 in (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe Sveta (EGS) št. 3922/91 (UL L 212, 22.8.2018, str. 1).“;" |
|
(3) |
Priloga I k Uredbi (EU) št. 748/2012 se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi. |
Člen 2
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od [Urad za publikacije: vstaviti datum: 9 mesecev po datumu začetka veljavnosti], z izjemo člena 1(2) in točke 11, točk 13 in 14, točk 23 do 26, točke 28, točke 30, točke 21.B.85 v točki 40 in točke 43 Priloge, ki se uporabljajo od [Urad za publikacije: vstaviti datum začetka veljavnosti].
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 12. marca 2019
Za Komisijo
Predsednik
Jean-Claude JUNCKER
(1) UL L 212, 22.8.2018, str. 1.
(2) Uredba Komisije (EU) št. 748/2012 z dne 3. avgusta 2012 o določitvi izvedbenih določb za certificiranje zrakoplovov in sorodnih proizvodov, delov in naprav glede plovnosti in okoljske ustreznosti ter potrjevanje projektivnih in proizvodnih organizacij (UL L 224, 21.8.2012, str. 1).
(3) Mnenje 07/2016: Vključitev zahtev o stopnji vključenosti v del 21.
(4) Mnenje 01/2017: Leti zaradi vzdrževanja.
(5) Mnenje 09/2017: Izvajanje sprememb CAEP/10 o podnebnih spremembah, emisijah in hrupu.
PRILOGA
Priloga I (del 21) k Uredbi (EU) št. 748/2012 se spremeni:
|
(1) |
vsebina se nadomesti z naslednjim: „ Vsebina 21.1 Splošno ODDELEK A – TEHNIČNE ZAHTEVE PODDEL A – SPLOŠNE DOLOČBE
PODDEL B – CERTIFIKATI TIPA IN CERTIFIKATI TIPA Z OMEJITVAMI
(PODDEL C – SE NE UPORABLJA) PODDEL D – SPREMEMBE CERTIFIKATOV TIPA IN CERTIFIKATOV TIPA Z OMEJITVAMI
PODDEL E – DODATNI CERTIFIKATI TIPA
PODDEL F – PROIZVODNJA BREZ ODOBRITVE PROIZVODNE ORGANIZACIJE
PODDEL G – ODOBRITEV PROIZVODNE ORGANIZACIJE
PODDEL H – SPRIČEVALA O PLOVNOSTI IN SPRIČEVALA O PLOVNOSTI Z OMEJITVAMI
PODDEL I – SPRIČEVALA O HRUPU
PODDEL J – ODOBRITEV PROJEKTIVNE ORGANIZACIJE
PODDEL K – DELI IN NAPRAVE
(PODDEL L – SE NE UPORABLJA) PODDEL M – POPRAVILA
(PODDEL N – SE NE UPORABLJA) PODDEL O – DOVOLJENJA PO ODREDBI O EVROPSKEM TEHNIČNEM STANDARDU
PODDEL P – DOVOLJENJE ZA LETENJE
PODDEL Q – IDENTIFIKACIJA PROIZVODOV, DELOV IN NAPRAV
ODDELEK B – POSTOPKI ZA PRISTOJNE ORGANE PODDEL A – SPLOŠNE DOLOČBE
PODDEL B – CERTIFIKATI TIPA IN CERTIFIKATI TIPA Z OMEJITVAMI
(PODDEL C – SE NE UPORABLJA) PODDEL D – SPREMEMBE CERTIFIKATOV TIPA IN CERTIFIKATOV TIPA Z OMEJITVAMI
PODDEL E – DODATNI CERTIFIKATI TIPA
PODDEL F – PROIZVODNJA BREZ ODOBRITVE PROIZVODNE ORGANIZACIJE
PODDEL G – ODOBRITEV PROIZVODNE ORGANIZACIJE
PODDEL H – SPRIČEVALA O PLOVNOSTI IN SPRIČEVALA O PLOVNOSTI Z OMEJITVAMI
PODDEL I – SPRIČEVALA O HRUPU
PODDEL J – ODOBRITEV PROJEKTIVNE ORGANIZACIJE PODDEL K – DELI IN NAPRAVE (PODDEL L – SE NE UPORABLJA) PODDEL M – POPRAVILA
(PODDEL N – SE NE UPORABLJA) PODDEL O – DOVOLJENJA PO ODREDBI O EVROPSKEM TEHNIČNEM STANDARDU
PODDEL P – DOVOLJENJE ZA LETENJE
PODDEL Q – IDENTIFIKACIJA PROIZVODOV, DELOV IN NAPRAV Dodatki
|
|
(2) |
točka 21.A.14 se spremeni:
|
|
(3) |
točka 21.A.15 se spremeni:
|
|
(4) |
točka 21.A.16A se črta; |
|
(5) |
točka 21.A.16B se črta; |
|
(6) |
točka 21.A.17A se črta; |
|
(7) |
točka 21.A.17B se črta; |
|
(8) |
točka 21.A.18 se črta; |
|
(9) |
točki 21.A.20 in 21.A.21 se nadomestita z naslednjim: „21.A.20 Dokazovanje skladnosti z osnovo za certifikacijo tipa, osnovo za certifikacijo podatkov o operativni ustreznosti in zahtevami glede varstva okolja
21.A.21 Zahteve glede izdaje certifikata tipa ali certifikata tipa z omejitvami
|
|
(10) |
točka 21.A.23 se črta; |
|
(11) |
v točki 21.A.31(a) se točka 4 nadomesti z naslednjim:
|
|
(12) |
točka 21.A.33 se nadomesti z naslednjim: „21.A.33 Inšpekcijski pregledi in testiranje
|
|
(13) |
točka 21.A.41 se nadomesti z naslednjim: „21.A.41 Certifikat tipa Certifikat tipa in certifikat tipa z omejitvami vključujeta projekt tipa, obratovalne omejitve, listo podatkov certifikata tipa za plovnost in emisije, veljavno osnovo za certifikacijo tipa in zahteve glede varstva okolja, s katerimi agencija beleži skladnost, ter vse druge pogoje ali omejitve, predpisane za proizvod v veljavnih certifikacijskih specifikacijah in zahtevah glede varstva okolja. Certifikat tipa in certifikat tipa z omejitvami za zrakoplove poleg tega vključujeta tudi veljavno osnovo za certifikacijo podatkov o operativni ustreznosti, podatke o operativni ustreznosti in listo podatkov certifikata tipa za hrup. Lista podatkov certifikata tipa in certifikata tipa z omejitvami za zrakoplov vključuje zapis o skladnosti glede emisij CO2 in lista podatkov certifikata tipa za motor vključuje zapis o skladnosti glede izpušnih emisij.“; |
|
(14) |
točka 21.A.91 se nadomesti z naslednjim: „21.A.91 Razvrstitev sprememb certifikata tipa Spremembe certifikata tipa so razvrščene na male in velike. ‚Manjša sprememba‘ nima znatnega učinka na maso, ravnotežje, trdnost strukture, zanesljivost, operativne značilnosti, podatke o operativni ustreznosti ali druge značilnosti, ki vplivajo na plovnost proizvoda ali njegove okoljske značilnosti. Brez poseganja v točko 21.A.19 so po tem poddelu vse druge spremembe ‚velike spremembe‘. Velike in male spremembe so odobrene v skladu s točko 21.A.95 ali 21.A.97 in ustrezno označene.“; |
|
(15) |
točka 21.A.93 se nadomesti z naslednjim: „21.A.93 Vloga
|
|
(16) |
točke 21.A.95, 21.A.97 in 21.A.101 se nadomestijo z naslednjim: „21.A.95 Zahteve glede odobritve malih sprememb
21.A.97 Zahteve glede odobritve velikih sprememb
21.A.101 Osnova za certifikacijo tipa, osnova za certifikacijo podatkov o operativni ustreznosti in zahteve glede varstva okolja pri veliki spremembi certifikata tipa
|
|
(17) |
točka 21.A.103 se črta; |
|
(18) |
točki 21.A.111 in 21.A.112A se nadomestita z naslednjim: „21.A.111 Področje uporabe V tem poddelu so določeni postopki za odobritev velikih sprememb certifikatov tipa v skladu s postopki za dodatne certifikate tipa ter pravice in obveznosti prosilcev za navedene certifikate in njihove nosilce. V tem poddelu sklicevanja na certifikate tipa vključujejo certifikate tipa in certifikate tipa z omejitvami. 21.A.112A Upravičenost Vsaka fizična in pravna oseba, ki je dokazala ali je v postopku dokazovanja svoje sposobnosti v skladu s točko 21.A.112B, lahko vloži vlogo za dodatni certifikat tipa v skladu s pogoji iz tega poddela.“; |
|
(19) |
točka 21.A.112B se spremeni:
|
|
(20) |
točka 21.A.113 se spremeni:
|
|
(21) |
točka 21.A.114 se črta; |
|
(22) |
točka 21.A.115 se nadomesti z naslednjim: „21.A.115 Zahteve glede odobritve velikih sprememb v obliki dodatnega certifikata tipa
|
|
(23) |
v točki 21.A.130 se točka (b) nadomesti z naslednjim:
|
|
(24) |
v točki 21.A.145 se točki (b) in (c) nadomestita z naslednjim:
|
|
(25) |
v točki 21.A.147 se točka (a) nadomesti z naslednjim:
|
|
(26) |
v točki 21.A.174 se točka (b) nadomesti z naslednjim:
|
|
(27) |
točka 21.A.231 se nadomesti z naslednjim: „21.A.231 Področje uporabe V tem poddelu so določeni postopek za odobritev projektivnih organizacij in pravila, ki urejajo pravice in obveznosti prosilcev za take odobritve in njihovih nosilcev. V tem poddelu sklicevanja na certifikate tipa vključujejo certifikate tipa in certifikate tipa z omejitvami.“; |
|
(28) |
točka 21.A.251 se nadomesti z naslednjim: „21.A.251 Pogoji odobritve Pogoji odobritve opredeljujejo vrste projektiranja, kategorije proizvodov, delov in naprav, za katere ima projektivna organizacija odobritev, ter funkcije in obveznosti, za katerih izvajanje ima organizacija odobritev v zvezi s plovnostjo, operativno ustreznostjo in okoljskimi značilnostmi proizvodov. Za odobritve projektivne organizacije, ki zajemajo dovoljenje za certifikacijo tipa ali dovoljenje po odredbi o evropskem tehničnem standardu (ETSO) za pomožne pogonske enote (PPE), pogoji odobritve dodatno vsebujejo seznam proizvodov ali PPE. Navedeni pogoji se izdajo kot del odobritve projektivne organizacije.“; |
|
(29) |
točka 21.A.258 se spremeni:
|
|
(30) |
točka 21.A.263 se nadomesti z naslednjim: „21.A.263 Privilegiji
|
|
(31) |
točka 21.A.265 se nadomesti z naslednjim: „21.A.265 Obveznosti nosilca Nosilec odobritve projektivne organizacije v okviru pogojev odobritve, kot jih določi agencija:
|
|
(32) |
točka 21.A.431A se spremeni:
|
|
(33) |
točka 21.A.432B se spremeni:
|
|
(34) |
vstavi se naslednja točka 21.A.432C: „21.A.432C Vloga za odobritev projekta popravila
|
|
(35) |
točki 21.A.433 in 21.A.435 se nadomestita z naslednjim: „21.A.433 Zahteve glede odobritve projekta popravila
21.A.435 Klasifikacija in odobritev projekta popravila
|
|
(36) |
točka 21.A.437 se črta; |
|
(37) |
točke 21.A.604, 21.A.605 in 21.A.606 se nadomestijo z naslednjim: „21.A.604 Dovoljenje ETSO za pomožno pogonsko enoto (PPE) V zvezi z dovoljenjem ETSO za pomožno pogonsko enoto:
21.A.605 Zahteve glede podatkov
21.A.606 Zahteve glede izdaje dovoljenja ETSO Prosilec za izdajo dovoljenja ETSO:
|
|
(38) |
v točki 21.A.701 se doda točka 16:
|
|
(39) |
v točki 21.B.5 se točka (a) nadomesti z naslednjim:
|
|
(40) |
poddel B oddelka B se nadomesti z naslednjim: „PODDEL B – CERTIFIKATI TIPA IN CERTIFIKATI TIPA Z OMEJITVAMI 21.B.70 Certifikacijske specifikacije Agencija v skladu s členom 76(3) Uredbe (EU) 2018/1139 izda certifikacijske specifikacije in druge podrobne specifikacije, vključno s certifikacijskimi specifikacijami za plovnost, podatki o operativni ustreznosti in varstvu okolja, ki jih lahko pristojni organi, organizacije in osebje uporabljajo za prikaz skladnosti proizvodov, delov in naprav z ustreznimi bistvenimi zahtevami iz prilog II, IV in V k navedeni uredbi ter s tistimi glede varstva okolja iz člena 9(2) in Priloge III k navedeni uredbi. Te specifikacije so dovolj podrobne in specifične, da lahko prosilci iz njih razberejo pogoje izdaje, spremembe ali dopolnitve certifikatov. 21.B.75 Posebni pogoji
21.B.80 Osnova za certifikacijo tipa za certifikat tipa ali certifikat tipa z omejitvami Agencija določi osnovo za certifikacijo tipa in o njej uradno obvesti prosilca za certifikat tipa ali certifikat tipa z omejitvami. Osnovo za certifikacijo tipa sestavljajo:
21.B.82 Osnova za certifikacijo podatkov o operativni ustreznosti za certifikat tipa ali certifikat tipa z omejitvami za zrakoplov Agencija določi osnovo za certifikacijo podatkov o operativni ustreznosti in o njej uradno obvesti prosilca za certifikat tipa ali certifikat tipa z omejitvami za zrakoplov. Osnovo za certifikacijo podatkov o operativni ustreznosti sestavljajo:
21.B.85 Določitev veljavnih zahtev glede varstva okolja in certifikacijskih specifikacij za certifikat tipa ali certifikat tipa z omejitvami
21.B.100 Stopnja vključenosti
21.B.103 Izdaja certifikata tipa ali certifikata tipa z omejitvami
|
|
(41) |
poddel D oddelka B se nadomesti z naslednjim: „21.B.105 Osnova za certifikacijo tipa, zahteve glede varstva okolja in osnova za certifikacijo podatkov o operativni ustreznosti pri veliki spremembi certifikata tipa Agencija določi veljavno osnovo za certifikacijo tipa, zahteve glede varstva okolja in v primeru spremembe, ki vpliva na podatke o operativni ustreznosti, osnovo za certifikacijo podatkov o operativni ustreznosti, določeno v skladu s točko 21.A.101, ter o njih uradno obvesti prosilca za veliko spremembo certifikata tipa. 21.B.107 Izdaja odobritve spremembe certifikata tipa
|
|
(42) |
poddel E oddelka B se nadomesti z naslednjim: „V tem poddelu sklicevanja na certifikate tipa vključujejo certifikate tipa in certifikate tipa z omejitvami. 21.B.109 Osnova za certifikacijo tipa, zahteve glede varstva okolja in osnova za certifikacijo podatkov o operativni ustreznosti pri dodatnem certifikatu tipa Agencija določi veljavno osnovo za certifikacijo tipa, zahteve glede varstva okolja in v primeru spremembe, ki vpliva na podatke o operativni ustreznosti, osnovo za certifikacijo podatkov o operativni ustreznosti, določeno v skladu s točko 21.A.101, ter o njih uradno obvesti prosilca za dodatni certifikat tipa. 21.B.111 Izdaja dodatnega certifikata tipa
|
|
(43) |
točka 21.B.326 se nadomesti z naslednjim: „21.B.326 Spričevalo o plovnosti Pristojni organ države članice registracije izda spričevalo o plovnosti za:
|
|
(44) |
poddel M oddelka B se nadomesti z naslednjim: „21.B.450 Osnova za certifikacijo tipa in zahteve glede varstva okolja pri odobritvi projekta popravila Agencija določi vse spremembe osnove za certifikacijo tipa, ki je kot sklic navedena v certifikatu tipa, dodatnem certifikatu tipa ali dovoljenju ETSO za pomožno pogonsko enoto, kot je ustrezno, za katere meni, da so potrebne za vzdrževanje ravni varnosti, enakovredne predhodno vzpostavljeni, ter o njih uradno obvesti prosilca za projekt popravila. 21.B.453 Izdaja odobritve projekta popravila
|
|
(45) |
poddel O oddelka B se nadomesti z naslednjim: „21.B.480 Izdaja dovoljenja ETSO Agencija izda dovoljenje ETSO, če:
|
|
3.6.2019 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 144/29 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/898
z dne 29. maja 2019
o izdaji dovoljenja za pripravek iz evgenola kot krmni dodatek za pitovne piščance (imetnik dovoljenja je Lidervet SL)
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1831/2003 z dne 22. septembra 2003 o dodatkih za uporabo v prehrani živali (1) in zlasti člena 9(2) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Uredba (ES) št. 1831/2003 določa dovoljenje za dodatke za uporabo v prehrani živali ter razloge in postopke za izdajo takih dovoljenj. |
|
(2) |
V skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1831/2003 je bil vložen zahtevek za izdajo dovoljenja za evgenol. Navedenemu zahtevku so bili priloženi zahtevani podatki in dokumenti iz člena 7(3) navedene uredbe. |
|
(3) |
Navedeni zahtevek zadeva dovoljenje za pripravek iz evgenola kot krmni dodatek za pitovne piščance in njegovo uvrstitev v kategorijo dodatkov „zootehnični dodatki“. |
|
(4) |
Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je v mnenjih z dne 21. oktobra 2015 (2) in 4. julija 2017 (3) ugotovila, da evgenol pod predlaganimi pogoji uporabe nima škodljivega učinka na zdravje živali in ljudi ali na okolje. Ugotovila je, da je dodatek učinkovit pri pospeševanju rasti pitovnih piščancev. Agencija je menila, da ni potrebe po posebnih zahtevah v zvezi s spremljanjem po dajanju na trg. Potrdila je tudi poročilo o analizni metodi krmnega dodatka v krmi, ki ga je predložil referenčni laboratorij, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1831/2003. |
|
(5) |
Ocena pripravka iz evgenola je pokazala, da so pogoji za dovoljenje iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1831/2003 izpolnjeni. Zato bi bilo treba dovoliti uporabo evgenola, kakor je opredeljena v Prilogi k tej uredbi. |
|
(6) |
Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Pripravek iz Priloge, ki spada v kategorijo dodatkov „zootehnični dodatki“ in funkcionalno skupino „drugi zootehnični dodatki“, se dovoli kot dodatek v prehrani živali v skladu s pogoji iz navedene priloge.
Člen 2
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 29. maja 2019
Za Komisijo
Predsednik
Jean-Claude JUNCKER
(1) UL L 268, 18.10.2003, str. 29.
(2) EFSA Journal 2015;13(11):4273.
(3) EFSA Journal 2017;15(7):4931.
PRILOGA
|
Identifikacijska številka dodatka |
Ime imetnika dovoljenja |
Dodatek |
Sestava, kemijska formula, opis, analizna metoda |
Vrsta ali kategorija živali |
Najvišja starost |
Najnižja vsebnost |
Najvišja vsebnost |
Druge določbe |
Datum poteka veljavnosti dovoljenja |
||||||||||||||||
|
mg dodatka/kg popolne krmne mešanice z vsebnostjo vlage 12 % |
|||||||||||||||||||||||||
|
Kategorija zootehničnih dodatkov. Funkcionalna skupina: drugi zootehnični dodatki (izboljšanje proizvodnih lastnosti) |
|||||||||||||||||||||||||
|
4d18 |
Lidervet SL |
pripravek iz evgenola |
Sestava dodatka Pripravek iz:
V granulah. Lastnosti aktivne snovi evgenol (2-metoksi-4-(2-propenil)fenol, 4-alil-2-metoksifenol, 4-alilgvajakol) (99,5 %) št. CAS: 97-53-0 C10H12O2 Analizna metoda (1) Za določanje količine evgenola v krmnem dodatku in krmi:
|
pitovni piščanci |
— |
100 |
100 |
|
23. junij 2029 |
||||||||||||||||
(1) Podrobnosti o analiznih metodah so na voljo na naslovu referenčnega laboratorija: https://ec.europa.eu/jrc/en/eurl/feed-additives/evaluation-reports.
|
3.6.2019 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 144/32 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/899
z dne 29. maja 2019
o podaljšanju dovoljenja za Saccharomyces cerevisiae CNCM I-4407 kot krmni dodatek za jagnjeta za pitanje, koze molznice, ovce molznice, bivolice molznice, konje in prašiče za pitanje ter o razveljavitvi uredb (ES) št. 1447/2006, (ES) št. 188/2007, (ES) št. 232/2009, (ES) št. 186/2007 in (ES) št. 209/2008 (imetnik dovoljenja S.I. Lesaffre)
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1831/2003 z dne 22. septembra 2003 o dodatkih za uporabo v prehrani živali (1) in zlasti člena 9(2) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Uredba (ES) št. 1831/2003 določa izdajo dovoljenja za dodatke za uporabo v prehrani živali ter razloge in postopke za izdajo in podaljšanje takih dovoljenj. |
|
(2) |
Saccharomyces cerevisiae NCYC Sc 47 je bil odobren za deset let kot krmni dodatek za jagnjeta za pitanje z Uredbo Komisije (ES) št. 1447/2006 (2), za konje z Uredbo Komisije (ES) št. 186/2007 (3), za koze molznice in ovce molznice z Uredbo Komisije (ES) št. 188/2007 (4), za prašiče za pitanje z Uredbo Komisije (ES) št. 209/2008 (5) ter za bivolice molznice z Uredbo Komisije (ES) št. 232/2009 (6). |
|
(3) |
V skladu s členom 14 Uredbe (ES) št. 1831/2003 je imetnik navedenih dovoljenj vložil zahtevek za podaljšanje dovoljenja za Saccharomyces cerevisiae CNCM I-4407 (prej NCYC Sc 47) kot krmni dodatek za jagnjeta za pitanje, koze molznice, ovce molznice, bivolice molznice, prašiče za pitanje in konje ter njegovo uvrstitev v kategorijo dodatkov „zootehnični dodatki“. Navedenemu zahtevku so bili priloženi zahtevani podatki in dokumenti iz člena 14(2) Uredbe (ES) št. 1831/2003. |
|
(4) |
Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je v mnenju z dne 13. junija 2018 (7) ugotovila, da je vložnik predložil podatke, ki dokazujejo, da dodatek izpolnjuje pogoje za dovoljenje. |
|
(5) |
Ocena Saccharomyces cerevisiae CNCM I-4407 je pokazala, da so pogoji za dovoljenje iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1831/2003 izpolnjeni. Zato bi bilo treba podaljšati dovoljenje za navedeni dodatek, kakor je opredeljeno v Prilogi k tej uredbi. |
|
(6) |
Zaradi podaljšanja dovoljenja za Saccharomyces cerevisiae CNCM I-4407 kot krmni dodatek pod pogoji iz Priloge k tej uredbi bi bilo treba uredbe (ES) št. 1447/2006, (ES) št. 186/2007, (ES) št. 188/2007, (ES) št. 209/2008 in (ES) št. 232/2009 razveljaviti. |
|
(7) |
Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Dovoljenje za dodatek iz Priloge, ki spada v kategorijo dodatkov „zootehnični dodatki“ in funkcionalno skupino „stabilizatorji mikroflore“, kadar se uporablja za jagnjeta za pitanje, koze molznice, ovce molznice, bivolice molznice in prašiče za pitanje, oz. funkcionalno skupino „pospeševalci prebavljivosti“, kadar se uporablja za konje, se podaljša v skladu s pogoji iz navedene priloge.
Člen 2
Saccharomyces cerevisiae NCYC Sc47 kot krmni dodatek pod pogoji iz Priloge k tej uredbi ter iz uredb (ES) št. 1447/2006, (ES) št. 186/2007, (ES) št. 188/2007, (ES) št. 209/2008 in (ES) št. 232/2009, ter premiksi in krmne mešanice, ki ga vsebujejo in so bili označeni v skladu z navedenimi uredbami pred začetkom veljavnosti te uredbe, se lahko še naprej dajejo na trg do porabe obstoječih zalog.
Člen 3
Uredbe (ES) št. 1447/2006, (ES) št. 186/2007, (ES) št. 188/2007, (ES) št. 209/2008 in (ES) št. 232/2009 se razveljavijo.
Člen 4
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 29. maja 2019
Za Komisijo
Predsednik
Jean-Claude JUNCKER
(1) UL L 268, 18.10.2003, str. 29.
(2) Uredba Komisije (ES) št. 1447/2006 z dne 29. septembra 2006 o izdaji dovoljenja za novo uporabo Saccharomyces cerevisiae (Biosaf SC 47) kot dodatka v krmi (UL L 271, 30.9.2006, str. 28).
(3) Uredba Komisije (ES) št. 186/2007 z dne 21. februarja 2007 o izdaji dovoljenja za novo uporabo Saccharomyces cerevisiae (Biosaf SC 47) kot dodatka v krmi (UL L 63, 1.3.2007, str. 6).
(4) Uredba Komisije (ES) št. 188/2007 z dne 23. februarja 2007 o izdaji dovoljenja za novo uporabo Saccharomyces cerevisiae (Biosaf SC 47) kot dodatka v krmi (UL L 57, 24.2.2007, str. 3).
(5) Uredba Komisije (ES) št. 209/2008 z dne 6. marca 2008 o izdaji dovoljenja za novo uporabo Saccharomyces cerevisiae (Biosaf SC 47) kot krmnega dodatka (UL L 63, 7.3.2008, str. 3).
(6) Uredba Komisije (ES) št. 232/2009 z dne 19. marca 2009 o izdaji dovoljenja za novo uporabo Saccharomyces cerevisiae NCYC Sc47 kot krmnega dodatka za bivolice molznice (imetnik dovoljenja Société Industrielle Lesaffre) (UL L 74, 20.3.2009, str. 14).
(7) EFSA Journal 2018;16(7):5339.
PRILOGA
|
Identifikacijska številka dodatka |
Ime imetnika dovoljenja |
Dodatek |
Sestava, kemijska formula, opis, analizna metoda |
Vrsta ali kategorija živali |
Najvišja starost |
Najnižja vsebnost |
Najvišja vsebnost |
Druge določbe |
Datum poteka veljavnosti dovoljenja |
||||||||||
|
CFU/kg popolne krmne mešanice z vsebnostjo vlage 12 % |
|||||||||||||||||||
|
Kategorija zootehničnih dodatkov. Funkcionalna skupina: stabilizatorji mikroflore |
|||||||||||||||||||
|
4b1702 |
S.I. Lesaffre |
Saccharomyces cerevisiae CNCM I-4407 |
Sestava dodatka Pripravek iz Saccharomyces cerevisiae CNCM I-4407 z najnižjo koncentracijo 5 × 109 CFU/g. V trdni obliki. Lastnosti aktivne snovi Žive posušene celice Saccharomyces cerevisiae CNCM I-4407. Analizna metoda (1) Za štetje: metoda razlitja na plošči z uporabo agarja z ekstraktom kvasovk, dekstroze in kloramfenikola (ENI 15789:2009). Za identifikacijo: metoda verižne reakcije s polimerazo (PCR) CEN/TS 15790:2008. |
jagnjeta za pitanje |
— |
1,4 × 109 |
— |
|
23. junij 2029 |
||||||||||
|
koze molznice in ovce molznice |
7 × 108 |
||||||||||||||||||
|
prašiči za pitanje |
1,25 × 109 |
||||||||||||||||||
|
bivolice molznice |
5 × 108 |
||||||||||||||||||
|
|
|
||||||||||||||||||
|
Identifikacijska številka dodatka |
Ime imetnika dovoljenja |
Dodatek |
Sestava, kemijska formula, opis, analizna metoda |
Vrsta ali kategorija živali |
Najvišja starost |
Najnižja vsebnost |
Najvišja vsebnost |
Druge določbe |
Datum poteka veljavnosti dovoljenja |
||||||||
|
CFU/kg popolne krmne mešanice z vsebnostjo vlage 12 % |
|||||||||||||||||
|
Kategorija zootehničnih dodatkov. Funkcionalna skupina: pospeševalci prebavljivosti |
|||||||||||||||||
|
4b1702 |
S.I. Lesaffre |
Saccharomyces cerevisiae CNCM I-4407 |
Sestava dodatka Pripravek iz Saccharomyces cerevisiae CNCM I-4407 z najnižjo koncentracijo 5 × 109 CFU/g. V trdni obliki. Lastnosti aktivne snovi Žive posušene celice Saccharomyces cerevisiae CNCM I-4407. Analizna metoda (2) Za štetje: metoda razlitja na plošči z uporabo agarja z ekstraktom kvasovk, dekstroze in kloramfenikola (ENI 15789:2009). Za identifikacijo: metoda verižne reakcije s polimerazo (PCR) CEN/TS 15790:2008. |
konji |
— |
8 × 108 |
— |
|
23. junij 2029 |
||||||||
(1) Podrobnosti o analiznih metodah so na voljo na naslovu referenčnega laboratorija Evropske unije za krmne dodatke: https://ec.europa.eu/jrc/en/eurl/feed-additives/evaluation-reports.
(2) Podrobnosti o analiznih metodah so na voljo na naslovu referenčnega laboratorija Evropske unije za krmne dodatke: https://ec.europa.eu/jrc/en/eurl/feed-additives/evaluation-reports.
|
3.6.2019 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 144/36 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/900
z dne 29. maja 2019
o izdaji dovoljenja za 8-merkapto-p-mentan-3-on in p-ment-1-en-8-tiol kot krmna dodatka za vse živalske vrste
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1831/2003 z dne 22. septembra 2003 o dodatkih za uporabo v prehrani živali (1) in zlasti člena 9(2) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Uredba (ES) št. 1831/2003 določa dovoljenje za dodatke za uporabo v prehrani živali ter razloge in postopke za izdajo takih dovoljenj. Člen 10 navedene uredbe določa, da se dodatki, dovoljeni v skladu z Direktivo Sveta 70/524/EGS (2), ponovno ocenijo. |
|
(2) |
8-merkapto-p-mentan-3-on in p-ment-1-en-8-tiol sta bila v skladu z Direktivo 70/524/EGS odobrena brez časovne omejitve kot krmna dodatka za vse živalske vrste. V skladu s členom 10(1) Uredbe (ES) št. 1831/2003 sta bila navedena proizvoda naknadno vpisana v register krmnih dodatkov kot obstoječa proizvoda. |
|
(3) |
V skladu s členom 10(2) Uredbe (ES) št. 1831/2003 in v povezavi s členom 7 navedene uredbe je bil vložen zahtevek za ponovno oceno 8-merkapto-p-mentan-3-ona in p-ment-1-en-8-tiola kot krmnih dodatkov za vse živalske vrste. Vložnik je zahteval, da se navedena dodatka uvrstita v kategorijo dodatkov „senzorični dodatki“. Navedenemu zahtevku so bili priloženi zahtevani podatki in dokumenti iz člena 7(3) Uredbe (ES) št. 1831/2003. |
|
(4) |
Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je v mnenju z dne 27. novembra 2018 (3) ugotovila, da 8-merkapto-p-mentan-3-on in p-ment-1-en-8-tiol pod predlaganimi pogoji uporabe nimata škodljivih učinkov na zdravje živali, varnost potrošnikov ali okolje. Ugotovila je tudi, da sta obe spojini dražilni za dihalne poti in da ni mogoče sklepati o potencialu za povzročanje preobčutljivosti kože. Zato Komisija meni, da bi bilo treba sprejeti ustrezne zaščitne ukrepe, da se preprečijo škodljivi učinki na zdravje ljudi, zlasti kar zadeva uporabnike dodatka. Agencija je poleg tega ugotovila, da ker se zadevni snovi uporabljata v živilih, njuna funkcija v krmi pa je enaka tisti v živilih, dodatno dokazovanje učinkovitosti v krmi ni potrebno. |
|
(5) |
Določiti bi bilo treba omejitve in pogoje, da se omogoči boljši nadzor. Na oznaki dodatka bi bilo treba navesti priporočene vsebnosti za 8-merkapto-p-mentan-3-on in p-ment-1-en-8-tiol. Kadar so take vsebnosti presežene, bi bilo treba na oznaki premiksov ter pri označevanju krmnih mešanic in posamičnih krmil navesti nekatere informacije. |
|
(6) |
Agencija meni, da ni potrebe po posebnih zahtevah v zvezi s spremljanjem po dajanju na trg. Potrdila je tudi poročilo o analizni metodi krmnih dodatkov v krmi, ki ga je predložil referenčni laboratorij, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1831/2003. |
|
(7) |
Ocena zadevnih snovi je pokazala, da so pogoji za dovoljenje iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1831/2003 izpolnjeni. Zato bi bilo treba dovoliti uporabo navedenih snovi, kakor je opredeljena v Prilogi k tej uredbi. |
|
(8) |
Ker ni varnostnih razlogov, zaradi katerih bi se morali takoj začeti uporabljati spremenjeni pogoji za izdajo dovoljenja za zadevni snovi, je primerno omogočiti prehodno obdobje, da se lahko zainteresirane strani pripravijo na izpolnjevanje novih zahtev, povezanih z izdajo dovoljenja. |
|
(9) |
Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Dovoljenje
Snovi iz Priloge, ki spadajo v kategorijo dodatkov „senzorični dodatki“ in funkcionalno skupino „aromatične snovi“, se dovolijo kot krmni dodatki v prehrani živali pod pogoji iz navedene priloge.
Člen 2
Prehodni ukrepi
1. Snovi iz Priloge in premiksi, ki vsebujejo navedeni snovi, proizvedeni in označeni pred 23. decembrom 2019 po pravilih, ki se uporabljajo pred 23. junijem 2019, se lahko še naprej dajejo na trg in uporabljajo do porabe obstoječih zalog.
2. Krmne mešanice in posamična krmila, ki vsebujejo snovi iz Priloge, proizvedeni in označeni pred 23. junijem 2020 po pravilih, ki se uporabljajo pred 23. junijem 2019, se lahko še naprej dajejo na trg in uporabljajo do porabe obstoječih zalog, če so namenjeni za živali za proizvodnjo živil.
3. Krmne mešanice in posamična krmila, ki vsebujejo snovi iz Priloge, proizvedeni in označeni pred 23. junijem 2021 po pravilih, ki se uporabljajo pred 23. junijem 2019, se lahko še naprej dajejo na trg in uporabljajo do porabe obstoječih zalog, če so namenjeni za živali, ki niso namenjene za proizvodnjo živil.
Člen 3
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 29. maja 2019
Za Komisijo
Predsednik
Jean-Claude JUNCKER
(1) UL L 268, 18.10.2003, str. 29.
(2) Direktiva Sveta 70/524/EGS z dne 23. novembra 1970 o dodatkih v krmi (UL L 270, 14.12.1970, str. 1).
(3) EFSA Journal 2019;17(1):5530.
PRILOGA
|
Identifikacijska številka dodatka |
Ime imetnika dovoljenja |
Dodatek |
Sestava, kemijska formula, opis, analizna metoda |
Vrsta ali kategorija živali |
Najvišja starost |
Najnižja vsebnost |
Najvišja vsebnost |
Druge določbe |
Datum poteka veljavnosti dovoljenja |
||||||||||
|
mg aktivne snovi/kg popolne krmne mešanice z vsebnostjo vlage 12 % |
|||||||||||||||||||
|
Kategorija: senzorični dodatki. Funkcionalna skupina: aromatične snovi |
|||||||||||||||||||
|
2b12038 |
— |
8-merkapto-p-mentan-3-on |
Sestava dodatka 8-merkapto-p-mentan-3-on Lastnosti aktivne snovi 8-merkapto-p-mentan-3-on pridobljen s kemijsko sintezo Čistost: najmanj 97 % Kemijska formula: C10H18OS št. CAS 38462-22-5 št. FLAVIS 12.038 Analizna metoda (1) Za določanje 8-merkapto-p-mentan-3-ona v krmnem dodatku in krmnih aromatičnih premiksih: plinska kromatografija – masna spektroskopija z zaklenjenim retenzijskim časom GC-MS-RTL. |
vse živalske vrste |
— |
— |
— |
|
23. junij 2029 |
||||||||||
|
2b12085 |
— |
p-ment-1-en-8-tiol |
Sestava dodatka p-ment-1-en-8-tiol Lastnosti aktivne snovi p-ment-1-en-8-tiol pridobljen s kemijsko sintezo Čistost: najmanj 98 % Kemijska formula: C10H18OS št. CAS 71159-90-5 št. FLAVIS 12.085 Analizna metoda (1) Za določanje p-ment-1-en-8-tiola v krmnem dodatku in krmnih aromatičnih premiksih: plinska kromatografija – masna spektroskopija z zaklenjenim retenzijskim časom GC-MS-RTL. |
vse živalske vrste |
— |
— |
— |
|
23. junij 2029 |
||||||||||
(1) Podrobnosti o analiznih metodah so na voljo na naslovu referenčnega laboratorija: https://ec.europa.eu/jrc/en/eurl/feed-additives/evaluation-reports.
|
3.6.2019 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 144/41 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/901
z dne 29. maja 2019
o izdaji dovoljenja za riboflavin, ki ga proizvaja Ashbya gossypii (DSM 23096), riboflavin, ki ga proizvaja Bacillus subtilis (DSM 17339 in/ali DSM 23984), in natrijevo sol riboflavin 5′-fosfata, ki ga proizvaja Bacillus subtilis (DSM 17339 in/ali DSM 23984) (viri vitamina B2), kot krmne dodatke za vse živalske vrste
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1831/2003 z dne 22. septembra 2003 o dodatkih za uporabo v prehrani živali (1) in zlasti člena 9(2) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Uredba (ES) št. 1831/2003 določa dovoljenje za dodatke za uporabo v prehrani živali ter razloge in postopke za izdajo takih dovoljenj. Člen 10 navedene uredbe določa, da se dodatki, dovoljeni v skladu z Direktivo Sveta 70/524/EGS (2), ponovno ocenijo. |
|
(2) |
Riboflavin, ki ga proizvaja Ashbya gossypii (DSM 23096), riboflavin, ki ga proizvaja Bacillus subtilis (DSM 17339 in/ali DSM 23984), in natrijeva sol riboflavin 5′-fosfata, ki ga proizvaja Bacillus subtilis (DSM 17339 in/ali DSM 23984), so bili z Direktivo 70/524/EGS odobreni kot viri vitamina B2 brez časovne omejitve kot krmni dodatki pri vseh živalskih vrstah. Navedeni dodatki so bili v skladu s členom 10(1) Uredbe (ES) št. 1831/2003 naknadno vpisani v register krmnih dodatkov kot obstoječi proizvodi. |
|
(3) |
V skladu s členom 10(2) Uredbe (ES) št. 1831/2003 v povezavi s členom 7 navedene uredbe sta bila vložena zahtevka za ponovno oceno riboflavina, ki ga proizvaja Ashbya gossypii (DSM 23096), riboflavina, ki ga proizvaja Bacillus subtilis (DSM 17339 in/ali DSM 23984), in natrijeve soli riboflavin 5′-fosfata, ki ga proizvaja Bacillus subtilis (DSM 17339 in/ali DSM 23984), za vse živalske vrste ter njihovo uvrstitev v kategorijo dodatkov „nutritivni dodatki“. Prvi zahtevek zadeva dovoljenje za riboflavin, ki ga proizvaja Ashbya gossypii (DSM 23096), drugi pa dovoljenje za riboflavin in mononatrijevo sol riboflavin 5′-fosfatnega estra, ki ju proizvaja Bacillus subtilis (DSM 17339 in/ali DSM 23984). Navedenima zahtevkoma so bili priloženi zahtevani podatki in dokumenti iz člena 7(3) Uredbe (ES) št. 1831/2003. |
|
(4) |
V skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1831/2003 se je v enem zahtevku zahtevalo tudi dovoljenje za riboflavin, ki ga proizvaja Bacillus subtilis (DSM 17339 in/ali DSM 23984), in natrijevo sol riboflavin 5′-fosfata, ki ga proizvaja Bacillus subtilis (DSM 17339 in/ali DSM 23984), kot krmne dodatke za vse živalske vrste za uporabo v vodi za pitje. Navedenemu zahtevku so bili za uporabo v vodi za pitje priloženi zahtevani podatki in dokumenti iz člena 7(3) Uredbe (ES) št. 1831/2003. |
|
(5) |
Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je v mnenjih z dne 3. decembra 2015 (3) in 13. junija 2018 (4) ugotovila, da riboflavin, ki ga proizvaja Ashbya gossypii (DSM 23096), riboflavin, ki ga proizvaja Bacillus subtilis (DSM 17339 in/ali DSM 23984), in natrijeva sol riboflavin 5′-fosfata, ki ga proizvaja Bacillus subtilis (DSM 17339 in/ali DSM 23984), pod predlaganimi pogoji uporabe nimajo škodljivega učinka na zdravje živali, varnost potrošnikov ali okolje. Ugotovila je tudi, da dodatki, ki vsebujejo riboflavin, ki ga proizvaja Ashbya gossypii (DSM 23096), riboflavin, ki ga proizvaja Bacillus subtilis (DSM 17339 in/ali DSM 23984), in natrijevo sol riboflavin 5′-fosfata, ki ga proizvaja Bacillus subtilis (DSM 17339 in/ali DSM 23984), ne dražijo kože in oči. Zaradi pomanjkanja podatkov ni mogla sklepati o povzročanju preobčutljivosti kože. Riboflavin je priznan kot fotosenzitizator, ki lahko izzove kožne in očesne fotoalergijske reakcije. Delavci so lahko izpostavljeni prahu, ki se vdihuje pri ravnanju z riboflavinom in natrijevo soljo riboflavin 5′-fosfata. Zaradi pomanjkanja podatkov o strupenosti pri vdihavanju Agencija ni mogla sklepati o morebitnem tveganju pri vdihavanju. Zato Komisija meni, da je treba sprejeti ustrezne zaščitne ukrepe, da se preprečijo škodljivi učinki na zdravje ljudi, zlasti kar zadeva uporabnike dodatka. Agencija je tudi ugotovila, da so riboflavin, ki ga proizvaja Ashbya gossypii (DSM 23096), riboflavin, ki ga proizvaja Bacillus subtilis (DSM 17339 in/ali DSM 23984), in natrijeva sol riboflavin 5′-fosfata, ki ga proizvaja Bacillus subtilis (DSM 17339 in/ali DSM 23984), učinkoviti viri vitamina B2 pri pokrivanju prehranskih potreb živali. Agencija meni, da ni potrebe po posebnih zahtevah v zvezi s spremljanjem po dajanju na trg. Potrdila je tudi poročila o analizni metodi krmnega dodatka v krmi in po potrebi v vodi, ki jih je predložil referenčni laboratorij, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1831/2003. |
|
(6) |
Ocena riboflavina, ki ga proizvaja Ashbya gossypii (DSM 23096), riboflavina, ki ga proizvaja Bacillus subtilis (DSM 17339 in/ali DSM 23984), in natrijeve soli riboflavin 5′-fosfata, ki ga proizvaja Bacillus subtilis (DSM 17339 in/ali DSM 23984), kaže, da so pogoji za dovoljenje iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1831/2003 izpolnjeni za uporabo v krmi, za riboflavin, ki ga proizvaja Bacillus subtilis (DSM 17339 in/ali DSM 23984), in natrijevo sol riboflavin 5′-fosfata, ki ga proizvaja Bacillus subtilis (DSM 17339 in/ali DSM 23984), pa tudi za uporabo v vodi za pitje. Zato bi bilo treba dovoliti uporabo navedenih dodatkov, kakor je opredeljeno v Prilogi k tej uredbi. |
|
(7) |
Ker ni varnostnih razlogov, zaradi katerih bi morali takoj začeti veljati spremenjeni pogoji za izdajo dovoljenja za zadevne snovi, je primerno omogočiti prehodno obdobje, da se lahko zainteresirane strani pripravijo na izpolnjevanje novih zahtev, nastalih zaradi izdaje dovoljenja. |
|
(8) |
Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Dovoljenje
Snovi iz Priloge, ki spadajo v kategorijo dodatkov „nutritivni dodatki“ in funkcionalno skupino „vitamini, provitamini in kemijsko natančno definirane snovi s podobnimi učinki“, se dovolijo kot dodatki v prehrani živali v skladu s pogoji iz navedene priloge.
Člen 2
Prehodni ukrepi
1. Snovi iz Priloge in premiksi, ki vsebujejo navedene snovi, proizvedeni in označeni pred 23. junijem 2019 po pravilih, ki se uporabljajo pred 23. junijem 2019, se lahko še naprej dajejo na trg in uporabljajo do 23. decembra 2019.
2. Krmne mešanice in posamična krmila, ki vsebujejo snovi iz Priloge, proizvedeni in označeni pred 23. junijem 2020 po pravilih, ki se uporabljajo pred 23. junijem 2019, se lahko še naprej dajejo na trg in uporabljajo do porabe obstoječih zalog, če so namenjeni za živali za proizvodnjo hrane.
3. Krmne mešanice in posamična krmila, ki vsebujejo snovi iz Priloge, proizvedeni in označeni pred 23. junijem 2021 po pravilih, ki se uporabljajo pred 23. junijem 2019, se lahko še naprej dajejo na trg in uporabljajo do porabe obstoječih zalog, če so namenjeni za živali, ki niso namenjene za proizvodnjo hrane.
Člen 3
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 29. maja 2019
Za Komisijo
Predsednik
Jean-Claude JUNCKER
(1) UL L 268, 18.10.2003, str. 29.
(2) Direktiva Sveta 70/524/EGS z dne 23. novembra 1970 o dodatkih v krmi (UL L 270, 14.12.1970, str. 1).
(3) EFSA Journal 2016;14(1):4349.
(4) EFSA Journal 2018;16(7):5337.
PRILOGA
|
Identifikacijska številka dodatka |
Ime imetnika dovoljenja |
Dodatek |
Sestava, kemijska formula, opis, analizna metoda |
Vrsta ali kategorija živali |
Najvišja starost |
Najnižja vsebnost |
Najvišja vsebnost |
Druge določbe |
Datum poteka veljavnosti dovoljenja |
||||||||
|
mg dodatka/kg popolne krmne mešanice z vsebnostjo vlage 12 % |
|||||||||||||||||
|
Kategorija nutritivnih dodatkov. Funkcionalna skupina: Vitamini, provitamini in kemijsko natančno opredeljene snovi s podobnim učinkom |
|||||||||||||||||
|
3a825i |
— |
„riboflavin“ ali „vitamin B2“ |
Sestava dodatka riboflavin, ki ga proizvaja Ashbya gossypii DSM 23096 Lastnosti aktivne snovi riboflavin C17H20N4O6 št. CAS: 83-88-5 riboflavin v trdni obliki, ki ga proizvaja Ashbya gossypii DSM 23096 Merila čistosti: najmanj 80 % riboflavina Analizna metoda (1) Za določanje riboflavina v krmnem dodatku: spektrofotometrija pri 444 nm Za določanje riboflavina v premiksih: tekočinska kromatografija visoke ločljivosti z UV-detektorjem, HPLC-UV (DLUFA, Bd.III, 13.9.1). Za določanje riboflavina v krmi: tekočinska kromatografija visoke ločljivosti s fluorescenčno detekcijo, HPLC-FL (EN 14152). |
vse živalske vrste |
— |
— |
— |
|
23. junij 2029 |
||||||||
|
3a825ii |
— |
„riboflavin“ ali „vitamin B2“ |
Sestava dodatka riboflavin Lastnosti aktivne snovi riboflavin C17H20N4O6 št. CAS: 83-88-5 riboflavin v trdni obliki, ki ga proizvaja Bacillus subtilis DSM 17339 in/ali DSM 23984 Merila čistosti: najmanj 96 % Analizna metoda (1) Za določanje riboflavina v krmnem dodatku: spektrofotometrija pri 444 nm (Ph.Eur.6.0, metoda 01/2008:0292) Za določanje riboflavina v premiksih: tekočinska kromatografija visoke ločljivosti z UV-detektorjem, HPLC-UV (DLUFA, Bd.III, 13.9.1). Za določanje riboflavina v krmi in vodi: tekočinska kromatografija visoke ločljivosti s fluorescenčno detekcijo, HPLC-FL (EN 14152). |
vse živalske vrste |
— |
— |
— |
|
23. junij 2029 |
||||||||
|
3a 826 |
|
„mononatrijeva sol riboflavin 5′-fosfata“ ali „vitamin B2“ |
Sestava dodatka mononatrijeva sol riboflavin 5′-fosfatnega estra Lastnosti aktivne snovi natrijev riboflavin 5′-fosfat C17H22N4O9PNa št. CAS: 130-40-5 mononatrijeva sol riboflavin 5′-fosfatnega estra v trdni obliki, proizvedena po fosforiliranju 98-odstotnega riboflavina, ki ga proizvaja Bacillus subtilis DSM 17339 in/ali DSM 23984. Merila čistosti: najmanj 65 % Analizna metoda (1) Za določanje mononatrijeve soli riboflavin 5′-fosfatnega estra v krmnem dodatku: spektrofotometrija pri 444 nm (Ph.Eur.6.0, metoda 01/2008:0786) Za določanje riboflavina v premiksih: tekočinska kromatografija visoke ločljivosti z UV-detektorjem, HPLC-UV (DLUFA, Bd.III, 13.9.1). Za določanje mononatrijeve soli riboflavin 5′-fosfatnega estra (kot skupnega vitamina B2) v krmi in vodi: tekočinska kromatografija visoke ločljivosti s fluorescenčno detekcijo, HPLC-FL (EN 14152). |
vse živalske vrste |
— |
— |
— |
|
23. junij 2029 |
||||||||
(1) Podrobnosti o analiznih metodah so na voljo na naslovu referenčnega laboratorija: https://ec.europa.eu/jrc/en/eurl/feed-additives/evaluation-reports.
SKLEPI
|
3.6.2019 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 144/47 |
IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2019/902
z dne 28. maja 2019
o ukrepu, ki ga je sprejela Švedska v skladu z Direktivo 2006/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta za prepoved dajanja na trg škarjastega dvigala za vozila (model TL530LF), ki ga proizvaja podjetje TWA Equipment S.r.l.
(notificirano pod dokumentarno številko C(2019) 3886)
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Direktive 2006/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o strojih in spremembah Direktive 95/16/ES (1) ter zlasti drugega pododstavka člena 11(3) Direktive,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Švedska je 20. julija 2017 Komisijo obvestila o ukrepu, ki ga je sprejela v skladu s členom 11(1) Direktive 2006/42/ES za prepoved dajanja na trg škarjastega dvigala za vozila (model TL530LF), ki ga proizvaja TWA Equipment S.r.l., Via Inn s.n.c., 65015 Montesilvano (PE), Italija (v nadaljnjem besedilu: „proizvajalec“) in distribuira Lidköpings Carpart AB, Plastgatan 12C, 53155 Lidköping, Švedska (v nadaljnjem besedilu: „Carpart“). |
|
(2) |
Švedska je sprejela ukrep, ker je menila, da škarjasto dvigalo za vozila ne izpolnjuje bistvenih zdravstvenih in varnostnih zahtev iz oddelka 4.1.2.6(c) Priloge I k Direktivi 2006/42/ES. V skladu s to določbo morajo biti stroji načrtovani in izdelani tako, da bremena ne morejo nepričakovano nevarno zdrseti ali prosto pasti, celo pri delnem ali popolnem izpadu napajanja z energijo ali kadar upravljavec preneha upravljati stroj. Švedska je sprejeti ukrep utemeljila z razlogom, da razbremenilni ventil cevi ni pravilno deloval, kar je vplivalo na varno delovanje nakladalnih naprav in predstavljalo potencialno resno varnostno tveganje. Poleg tega je Švedska trdila, da so bili nekateri varnostni elementi onesposobljeni (tj. ventili za zaznavanje tlaka), ko se je dvigalo spuščalo z gumbom „popolno spuščanje“, kar bi lahko povzročilo neenako višino vzvodov. |
|
(3) |
Po prejemu uradnega obvestila o zaščitnem ukrepu, ki ga je sprejela Švedska, je Komisija začela posvetovanja z zadevnimi subjekti, da bi se seznanila z njihovimi mnenji. Komisija je 12. avgusta 2017 proizvajalcu poslala dopis, na katerega proizvajalec ni odgovoril. Na podlagi informacij, ki so jih švedski organi sporočili Komisiji, Carpart zadevnega izdelka ne dobavlja več na švedski trg. Poleg tega je družba Carpart navedla, da izvaja zamenjavo nameščenih razbremenilnih ventilov cevi z izboljšanimi na dvigalih za vozila TWA model TL530LF, ki so že bila dobavljena na Švedskem. Švedski organi so izrazili zadovoljstvo z ukrepi, ki jih je sprejela družba Carpart za izboljšanje varnosti modela TL530LF. |
|
(4) |
Iz razlage, ki jo je predložila Švedska v zvezi z zaščitnim ukrepom, in dokumentacije, ki je na voljo Komisiji, sledi, da škarjasto dvigalo za vozila TL530LF ne izpolnjuje bistvenih zdravstvenih in varnostnih zahtev iz oddelka 4.1.2.6(c) Priloge I k Direktivi 2006/42/ES. |
|
(5) |
Ukrep, ki ga je sprejela Švedska, je potreben, da se zagotovi, da škarjasto dvigalo za vozila model TL530LF ne predstavlja potencialno resnega varnostnega tveganja zaradi napačnega delovanja razbremenilnega ventila cevi ali onesposobljenja nekaterih varnostnih elementov. Samo s prepovedjo se bo zagotovilo, da se izdelek ne bo dajal na trg, dokler ne bodo izpolnjene ustrezne bistvene zdravstvene in varnostne zahteve. |
|
(6) |
Zato je zaščitni ukrep, ki ga je sprejela Švedska, ustrezen, potreben in sorazmeren ter bi ga bilo treba šteti za upravičenega – |
SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Ukrep, ki ga je sprejela Švedska za prepoved dajanja na trg škarjastega dvigala za vozila (model TL530LF), ki ga proizvaja TWA Equipment S.r.l., Via Inn s.n.c. 65015, Montesilvano (PE), Italija in distribuira Lidköpings Carpart AB, Plastgatan 12C, 53155 Lidköping, Švedska, je upravičen.
Člen 2
Ta sklep je naslovljen na države članice.
V Bruslju, 28. maja 2019
Za Komisijo
Elżbieta BIEŃKOWSKA
Članica Komisije
|
3.6.2019 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 144/49 |
IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2019/903
z dne 29. maja 2019
o določitvi vseevropskih ciljev uspešnosti za omrežje za upravljanje zračnega prometa za tretje referenčno obdobje, ki se začne 1. januarja 2020 in konča 31. decembra 2024
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 549/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o določitvi okvira za oblikovanje enotnega evropskega neba (okvirna uredba) (1) in zlasti člena 11(3)(a) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Komisija mora v skladu z Uredbo (ES) št. 549/2004 na ključnih področjih uspešnosti glede varnosti, okolja, zmogljivosti in stroškovne učinkovitosti za vsako referenčno obdobje sprejeti vseevropske cilje uspešnosti. Izvedbena pravila v zvezi z navedenimi cilji so določena v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2019/317 (2). Zlasti mora Komisija v skladu s členom 9(4) Izvedbene uredbe (EU) 2019/317 skupaj z vseevropskimi cilji uspešnosti določiti naslednje vrednosti: vseevropsko „izhodiščno vrednost za ugotovljene stroške“, vseevropsko „izhodiščno vrednost za ugotovljene stroške na enoto“, mejne vrednosti opozarjanja, nad katerimi lahko države članice zahtevajo revizijo ciljev uspešnosti iz načrtov izvedbe, ter primerjalne skupine izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa s podobnim operativnim in gospodarskim okoljem. Ugotovljeni stroški so določeni na podlagi člena 15 Uredbe (ES) št. 550/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (3). |
|
(2) |
Vseevropske cilje uspešnosti za tretje referenčno obdobje, ki zajema koledarska leta od 2020 do vključno 2024, vseevropske izhodiščne vrednosti, mejne vrednosti opozarjanja in primerjalne skupine bi bilo treba določiti pred 1. junijem 2019, da bi omogočili čas za pripravo načrtov izvedbe, ki bi jih bilo treba Komisiji predložiti v oceno do 1. oktobra 2019. |
|
(3) |
Komisija je 16. decembra 2016 v skladu s členom 11(2) Uredbe (ES) št. 549/2004 in Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2016/2296 (4) imenovala organ za oceno uspešnosti enotnega evropskega neba, da bi ji pomagal pri izvajanju načrta izvedbe. |
|
(4) |
Da bi se olajšalo sprejetje vseevropskih ciljev uspešnosti za tretje referenčno obdobje, je organ za oceno uspešnosti v imenu Komisije med 20. junijem 2018 in 16. januarjem 2019 izvedel posvetovanje z zainteresiranimi stranmi. To posvetovanje je vključevalo vse zainteresirane strani iz člena 10(3) Uredbe (ES) št. 549/2004 na področju okvirnih razponov ciljev uspešnosti ter pristopa in metodologije za določitev ciljev uspešnosti in drugih vrednosti, med drugim tudi uporabnike zračnega prostora, izvajalce storitev navigacijskih služb zračnega prometa in predstavniške organe strokovnega osebja. |
|
(5) |
Organ za oceno uspešnosti je svoje končno poročilo predložil Komisiji 22. februarja 2019. To poročilo upošteva spremembe, uvedene z Izvedbeno uredbo (EU) 2019/317, zadevne pripombe zainteresiranih strani ter najnovejše statistične podatke in napoved za tretje referenčno obdobje, ki sta jih dala na voljo služba Eurocontrola za statistiko in napovedi (STATFOR) ter osrednji urad za pristojbine na rutah. V poročilu organa za oceno uspešnosti so navedene predpostavke in razlogi, na katerih temeljijo predlagani cilji, izhodiščne vrednosti, mejne vrednosti opozarjanja in primerjalne skupine. |
|
(6) |
Pri določitvi vseevropskih ciljev uspešnosti iz tega sklepa so se upoštevali prispevki, ki so jih predložili organ za oceno uspešnosti, upravitelj omrežja, Agencija Evropske unije za varnost v letalstvu (EASA) in nacionalni nadzorni organi. Komisija je januarja in februarja 2019 organizirala tudi srečanja in izmenjave mnenj z državami članicami, nacionalnimi nadzornimi organi, upraviteljem omrežja in organom za oceno uspešnosti, da bi si izmenjali najnovejše informacije v zvezi z določitvijo ciljev uspešnosti. V okviru teh razprav so bile države članice pozvane, naj posodobijo podatke o začetnih stroških in informacije o napovedih prometa. Te informacije so se upoštevale pri določitvi vseevropskih ciljev uspešnosti iz tega sklepa. |
|
(7) |
Vseevropski cilji uspešnosti in izhodiščne vrednosti temeljijo na podatkih, ki zajemajo geografsko območje držav članic, Norveške in Švice, ter uporabljajo napovedi prometa na rutah, ki so izražene v smislu premikov po pravilih instrumentalnega letenja (IFR) in enotah storitev ter temeljijo na osnovni napovedi službe Eurocontrola za statistiko in napovedi (STATFOR) z dne 18. februarja 2019. Glede na to napoved prometa na rutah bo leta 2019 predvidoma 10 534 000 premikov IFR in 139 141 000 enot storitev, leta 2020 10 824 000 premikov IFR in 143 878 000 enot storitev, leta 2021 10 996 000 premikov IFR in 146 980 000 enot storitev, leta 2022 11 191 000 premikov IFR in 150 398 000 enot storitev, leta 2023 11 355 000 premikov IFR in 153 368 000 enot storitev, leta 2024 pa 11 523 000 premikov IFR in 156 359 000 enot storitev. |
|
(8) |
Pri določitvi vseevropskih ciljev uspešnosti bi bilo treba upoštevati gospodarske, varnostne, okoljske in operativne vidike. Potrebno je ravnovesje za zagotovitev, da pomanjkljivosti ali kombinacija pomanjkljivosti ne presežejo pričakovanih ugodnosti. Zato bi bilo treba pri določitvi vseevropskih ciljev uspešnosti za tretje referenčno obdobje upoštevati soodvisnosti ali kompromisne rešitve med ključnimi področji uspešnosti. Dejansko bi bilo treba pri določitvi ciljev uspešnosti na ključnih področjih uspešnosti glede stroškovne učinkovitosti in zmogljivosti upoštevati razmerje med stroški, da bi se zagotovile dodatna zmogljivost in izboljšave, ki jih je mogoče doseči z zadevnimi stroški. Pri določitvi ciljev uspešnosti na ključnem področju uspešnosti glede okolja bi bilo treba upoštevati, da operativnih ukrepov upravljanja zračnega prometa, katerih namen je čim bolj zmanjšati porabo goriva in s tem emisije, ni vedno mogoče izvajati v praksi. Razlog za to so operativne omejitve, povezane zlasti z varnim ločevanjem zrakoplovov in razpoložljivo zmogljivostjo upravljanja zračnega prometa. Nazadnje bi bilo treba pri določitvi ciljev uspešnosti na ključnem področju uspešnosti glede varnosti upoštevati dejstvo, da je varno izvajanje navigacijskih služb zračnega prometa najpomembnejši cilj in da bi bilo treba varnost v celoti vključiti v poslovno načrtovanje izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa. |
|
(9) |
V vseevropskih ciljih uspešnosti iz tega sklepa so izražena prizadevanja za uspešnost omrežja kot celote. V skladu s členoma 14 in 15 Izvedbene uredbe (EU) 2019/317 Komisija pri oceni skladnosti nacionalnih ciljev uspešnosti ali ciljev uspešnosti na ravni funkcionalnih blokov zračnega prostora iz osnutkov načrtov izvedbe z vseevropskimi cilji uspešnosti iz tega sklepa upošteva lokalne razmere. |
|
(10) |
Vseevropske cilje uspešnosti na ključnem področju uspešnosti glede varnosti, razvite v sodelovanju z agencijo EASA, bi bilo treba meriti kot minimalno raven učinkovitosti varnostnega upravljanja, ki jo morajo doseči izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa z dovoljenjem za izvajanje služb zračnega prometa. Pri določitvi teh ciljev uspešnosti bi bilo treba upoštevati dejansko in ciljno uspešnost v drugem referenčnem obdobju ter preseči minimalno skladnost z zahtevami za elemente sistema upravljanja varnosti. Poleg tega je Komisija agenciji EASA naročila, naj posodobi postopke usklajevanja ter navodila za spremljanje in zagotavljanje pravilnega izvajanja kazalnikov varnosti iz točke 1 oddelka 1 in točke 1 oddelka 2 Priloge I k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317. Posledično je okvir za merjenje ravni učinkovitosti upravljanja varnosti strožji kot v drugem referenčnem obdobju, kar je izraženo v pristopu k določitvi vseevropskih ciljev uspešnosti na ključnem področju uspešnosti glede varnosti za tretje referenčno obdobje. Pri določitvi teh ciljev bi bilo treba upoštevati tudi vplive sprememb upravljanja zračnega prometa, ki so posledica izvajanja projektov SESAR iz člena 15a(3) Uredbe (ES) št. 550/2004, na upravljanje varnosti, pri čemer se je treba osredotočiti na cilje zagotavljanja varnosti in obvladovanja varnostnega tveganja. |
|
(11) |
Pri določitvi vseevropskih ciljev uspešnosti na ključnem področju uspešnosti glede okolja, ki se merijo kot povprečna horizontalna učinkovitost leta na ruti za dejansko trajektorijo, bi bilo treba upoštevati raven uspešnosti, doseženo v drugem referenčnem obdobju, ukrepe, izvedene za optimizacijo operacij upravljanja zračnega prometa, ter ustrezne prispevke, ki jih zagotovijo organ za oceno uspešnosti, upravitelj omrežja in nacionalni nadzorni organi. |
|
(12) |
Vpliv letalstva na okolje se povečuje, vendar počasneje, kot je bilo pričakovano glede na povečevanje števila letov v drugem referenčnem obdobju. Dodatne emisije CO2 od izhoda do izhoda, ki so posledica neučinkovitosti omrežja upravljanja zračnega prometa ter so izračunane na podlagi primerjave dejanskih trajektorij in neoviranih trajektorij evropskih letov, so v zadnjih šestih letih kljub povečevanju števila letov ostale nespremenjene pri približno 6 %, in sicer zaradi optimizacije operacij upravljanja zračnega prometa v zvezi z zasnovo in načrtovanjem ter upravljanjem pretoka in zmogljivosti evropskega omrežja upravljanja zračnega prometa. Horizontalna neučinkovitost letov na rutah se na splošno zmanjšuje in pričakovati je mogoče, da bo cilj uspešnosti za drugo referenčno obdobje dosežen. |
|
(13) |
K izboljšavam na ključnem področju uspešnosti glede okolja prispeva zlasti izvajanje zračnega prostora prostih rut, ki omogoča krajše rute in učinkovitejšo uporabo evropskega zračnega prostora. Predvidoma se bo zračni prostor prostih rut do konca leta 2019 izvajal v večini evropskega zračnega prostora, do leta 2022 pa v celotnem evropskem zračnem prostoru. To lahko skupaj s postopnim izvajanjem čezmejnih dejavnosti prostih rut zagotovi neposrednejše rute ter zmanjša število preletenih navtičnih milj in emisije zaradi zračnega prometa, s čimer bi se podprlo trajnostno zmanjšanje ogljične intenzivnosti letalstva. To postopno izvajanje torej utemeljuje izboljšanje horizontalne učinkovitosti letov na rutah do leta 2022. Po letu 2022 bi se morala horizontalna učinkovitost letov na rutah stabilizirati. Glede na trenutno predvidene ukrepe in ob upoštevanju, da se morajo zrakoplovi izogibati vse pogostejšim slabim vremenskim razmeram in nevarnim območjem ter da morajo operacije upravljanja zračnega prometa zagotoviti minimalno ločevanje zrakoplovov, se ne pričakuje, da se bo horizontalna učinkovitost letov na rutah v letih 2023 in 2024 nadalje izboljševala. |
|
(14) |
Pri določitvi vseevropskega cilja uspešnosti na ključnem področju uspešnosti glede zmogljivosti, ki se meri kot povprečna zamuda pri upravljanju pretoka zračnega prometa na ruti na let, ki se lahko pripiše navigacijskim službam zračnega prometa, bi bilo treba upoštevati raven uspešnosti, doseženo v drugem referenčnem obdobju, ter ustrezne prispevke, ki jih zagotovijo organ za oceno uspešnosti, upravitelj omrežja in nacionalni nadzorni organi. |
|
(15) |
Kot je dokumentiral upravljavec omrežja, se je zračni promet v Evropi v drugem referenčnem obdobju močno povečal in še nikoli ni bil tako velik, kot je zdaj. Število premikov IFR se je v prvih štirih letih drugega referenčnega obdobja povečalo za 13 %, povprečna zamuda pri upravljanju pretoka zračnega prometa na ruti pa se je z 0,73 minute na let leta 2015 podaljšala na 1,73 minute na let leta 2018, kar pomeni 137-odstotno podaljšanje zamude. Na nekaterih območjih Unije, zlasti v omejenem številu centrov območne kontrole na osrednjem območju Evrope in na sosednjih območjih v Srednji Evropi, ni bilo zadostne zmogljivosti upravljanja zračnega prometa za obravnavanje takega povečanja prometa. Pet centrov območne kontrole je odgovornih za več kot polovico skupne zamude pri upravljanju pretoka zračnega prometa na rutah, ki jo je mogoče pripisati zmogljivosti kontrole zračnega prometa in kadrovski strukturi v Evropi, pri čemer nekateri od teh centrov niso izvedli načrtov zmogljivosti, dogovorjenih v okviru načrta delovanja omrežja. Zato vseevropski cilj uspešnosti za drugo referenčno obdobje, tj. 0,5 minute povprečne zamude pri upravljanju pretoka zračnega prometa na let, ni bil dosežen. Pomanjkanje zmogljivosti se bo v naslednjih letih predvidoma povečalo. |
|
(16) |
V skladu z napovedmi prometa za tretje referenčno obdobje, ki sta jih predložila upravljavec omrežja in organ za oceno uspešnosti, je mogoče pričakovati, da bo večina izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa lahko izpolnila svoje zahteve v zvezi z zmogljivostjo za tretje referenčno obdobje. Glede na informacije, ki so jih posredovali nacionalni nadzorni organi, pa bodo nekateri centri območne kontrole zlasti zaradi neustreznega števila osebja še naprej težko dosegali kakovost storitev, ki so jo izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa predlagali v načrtu delovanja omrežja, še zlasti v prvih treh letih tretjega referenčnega obdobja. Zato je doseganje sistemske optimalne povprečne zamude pri upravljanju pretoka zračnega prometa, ki znaša 0,5 minute na let, mogoče pričakovati šele konec tretjega referenčnega obdobja. Da bi se obravnavalo pomanjkanje zmogljivosti in dosegli cilji iz tega sklepa, upravitelj omrežja in organ za oceno uspešnosti priporočata, da izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa sprejmejo posebne ukrepe na ravni zadevnih centrov območne kontrole. |
|
(17) |
Vseevropske cilje uspešnosti na ključnem področju uspešnosti glede stroškovne učinkovitosti za vsako leto referenčnega obdobja bi bilo treba izraziti kot odstotek, ki izraža medletno spremembo povprečnih „ugotovljenih stroškov na enoto“ na vseevropski ravni za navigacijske službe zračnega prometa na ruti. Pri določitvi vseevropskih ciljev uspešnosti na ključnem področju uspešnosti glede stroškovne učinkovitosti bi bilo treba upoštevati raven uspešnosti, doseženo v prvem in drugem referenčnem obdobju, ter ustrezne prispevke, ki jih zagotovijo organ za oceno uspešnosti in nacionalni nadzorni organi. |
|
(18) |
Od začetka prvega referenčnega obdobja leta 2012 se dejanski stroški na ruti, izraženi v EUR2017, na vseevropski ravni niso spremenili kljub znatnemu povečanju prometa. Dejanski stroški za prva tri leta drugega referenčnega obdobja so nižji od ustreznih ugotovljenih stroškov. Zato je skupni presežek izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa na vseevropski ravni večji od načrtovanega. To skupaj z analizo, ki jo je izvedel organ za oceno uspešnosti, kaže, da lahko večina izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa v tretjem referenčnem obdobju doseže nadaljnje izboljšave glede stroškovne učinkovitosti in hkrati obravnava potrebe po zmogljivosti. Poleg tega se je v zadnjih letih močno povečal zračni promet in znatno so se podaljšale zamude pri upravljanju pretoka zračnega prometa na rutah, kar bi lahko pomenilo, da v drugem referenčnem obdobju v omrežje ni bilo vloženih dovolj sredstev. Cilji glede stroškovne učinkovitosti za tretje referenčno obdobje bi si morali prizadevati za izboljšanje stroškovne učinkovitosti, pri čemer te izboljšave ne smejo ovirati zagotavljanja ustrezne zmogljivosti. |
|
(19) |
Uporabniki zračnega prostora so izrazili pomisleke glede odpovedanih ali odloženih naložbenih projektov za zagotovitev potrebne zmogljivosti. Stroški, ki izhajajo iz teh projektov, so bili pogosto delno ali v celoti vključeni v ugotovljene stroške predhodnih referenčnih obdobij in so bili tako vključeni v pristojbine. Če so izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa del svojih presežkov ustvarili zato, ker niso izvedli potrebnih naložb ali ker so te naložbe izvedli z zamudo, bi se lahko s temi presežki financirale potrebne naložbe v tretjem referenčnem obdobju, če niso bili kot dividende izplačani zainteresiranim stranem ali v državni proračun. Poleg tega bi morali izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa pri določitvi obrestnih mer za izračun stroškov investicijskega vzdrževanja upoštevati omejitve tveganj za izvajalce navigacijskih služb zračnega prometa v okviru mehanizmov za delitev tveganj, povezanih s prometom in stroški, ter na splošno ugodne pogoje financiranja. |
|
(20) |
Pričakovano izboljšanje stroškovne učinkovitosti za tretje referenčno obdobje bi bilo treba izračunati od vseevropske izhodiščne vrednosti za ugotovljene stroške na enoto, ki se določi tako, da se izhodiščna vrednost za ugotovljene stroške deli z napovedmi prometa, izraženimi v enotah storitev, za leto 2019. Izhodiščna vrednost za vseevropske ugotovljene stroške se oceni tako, da se uporabijo dejanski stroški za leta 2015, 2016 in 2017 na podlagi analize linearne regresije, ter se prilagodi, da se upoštevajo najnovejše razpoložljive ocene stroškov, spremembe v prometu in njihova povezava s stroški. |
|
(21) |
Vseevropski ugotovljeni stroški za tretje referenčno obdobje bi morali v tem obdobju le nekoliko preseči raven izhodiščne vrednosti za ugotovljene stroške. To je upravičeno z vidika izboljšanja kakovosti storitev, zlasti z obravnavanjem pomanjkanja zmogljivosti v evropskem zračnem prostoru. V obdobju, ki obsega tretje in drugo referenčno obdobje, bi morala medletna sprememba povprečnih ugotovljenih stroškov na enoto na vseevropski ravni za navigacijske službe zračnega prometa na ruti znašati –2,7 % na leto. |
|
(22) |
Poleg vseevropskih ciljev uspešnosti bi bilo treba določiti mejne vrednosti opozarjanja, nad katerimi lahko države članice zahtevajo revizijo ciljev uspešnosti iz načrtov izvedbe. V Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317 so predvidene tri različne vrste mejnih vrednosti, ki temeljijo na naslednjih parametrih: odstopanju dejanskega prometa od napovedi prometa v zadevnem koledarskem letu, izraženemu kot odstotek premikov IFR, odstopanju dejanskega prometa od napovedi prometa v zadevnem koledarskem letu, izraženemu kot odstotek enot storitev, in spremembi referenčnih vrednosti zaradi sezonskih posodobitev načrta delovanja omrežja. Spremembe temeljnih dejavnikov navedenih mejnih vrednosti opozarjanja lahko pomembno vplivajo na izvajanje navigacijskih služb zračnega prometa, in sicer na dejanske prihodke in tudi na pričakovanja v zvezi z zagotavljanjem zmogljivosti. |
|
(23) |
Pri določitvi mejnih vrednosti opozarjanja bi bilo treba upoštevati razpone napovedi prometa v smislu enot storitev na ruti in premikov IFR, od nizke do visoke rasti, glede na napovedi službe Eurocontrola STATFOR. Dolgo obdobje, ki ga pokrivajo napovedi, tj. do konca leta 2024, vključuje nekaj negotovosti, zlasti v zvezi z gospodarsko rastjo, namero Združenega kraljestva, da izstopi iz Unije, geopolitičnimi tveganji, ki lahko povzročijo zaprtja zračnega prostora in spremembe pretoka prometa, kot se je zgodilo v drugem referenčnem obdobju, ter razvojem gospodarskih vezi z nastajajočimi trgi. Ta tveganja so upoštevana v napovedih na podlagi informacij, ki so bile na voljo do februarja 2019. Vendar so gospodarski obeti še vedno negotovi, utež tveganja pa je zelo spremenljiva. |
|
(24) |
Poleg vseevropskih ciljev uspešnosti bi bilo treba določiti primerjalne skupine izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa s podobnim operativnim in gospodarskim okoljem zaradi ocene ciljev uspešnosti na ključnem področju uspešnosti glede stroškovne učinkovitosti. Pri določitvi teh skupin bi bilo treba upoštevati zapletenost zračnega prostora, ravni in spremembe prometa, življenjske stroške in stroške na enoto za zaposlovanje kontrolorjev zračnega prometa za vsakega izvajalca navigacijskih služb zračnega prometa. |
|
(25) |
Vrednosti vseevropskih ciljev uspešnosti in mejnih vrednosti opozarjanja, določene ob sprejetju tega izvedbenega sklepa, se ne smejo spremeniti, tudi če se pravo Unije pozneje preneha uporabljati za Združeno kraljestvo in ni začel veljati noben sporazum o izstopu. Ta možen dogodek dejansko ne bi znatno vplival na določitev zadevnih vrednosti. Vseevropski cilji uspešnosti na ključnem področju uspešnosti glede varnosti so določeni na podlagi dejavnikov, neodvisnih od števila držav članic. Vseevropski cilji uspešnosti na ključnem področju uspešnosti glede okolja so odvisni od trajektorij, vendar ni pomembno, ali te trajektorije vključujejo samo zračni prostor držav članic ali tudi zračni prostor tretjih držav. Kar zadeva vseevropske cilje uspešnosti na ključnih področjih uspešnosti glede zmogljivosti in stroškovne učinkovitosti, so izračuni pokazali, da bi bil vpliv izstopa Združenega kraljestva iz Unije zanemarljiv in da zato v nobenem primeru ne bi bilo treba spremeniti teh ciljev. Vendar pa bi bilo treba pri določitvi izhodiščne vrednosti za ugotovljene stroške, izhodiščne vrednosti za ugotovljene stroške na enoto in primerjalnih skupin upoštevati, ali se za Združeno kraljestvo na dan začetka veljavnosti tega izvedbenega sklepa uporablja pravo Unije ali sporazum o izstopu ali se ne uporablja nobeden od navedenih scenarijev. |
|
(26) |
Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Odbora za enotno evropsko nebo – |
SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Področje uporabe
Ta sklep se uporablja za tretje referenčno obdobje iz člena 7 Izvedbene uredbe (EU) 2019/317.
Člen 2
Vseevropski cilji uspešnosti na ključnem področju uspešnosti glede varnosti
Vseevropski cilji uspešnosti na ključnem področju uspešnosti glede varnosti, kot so navedeni v točki 1.1 oddelka 1 Priloge I k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317, ki jih morajo izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa z dovoljenjem za izvajanje storitev doseči do konca leta 2024, so določeni na naslednjih ravneh učinkovitosti varnostnega upravljanja:
|
(a) |
najmanj na ravni C za cilje varnostnega upravljanja „kultura varnosti“, „varnostna politika in cilji“, „zagotavljanje varnosti“ in „spodbujanje varnosti“; |
|
(b) |
najmanj na ravni D za cilj varnostnega upravljanja „obvladovanje varnostnega tveganja“. |
Člen 3
Vseevropski cilji uspešnosti na ključnem področju uspešnosti glede okolja
Vseevropski cilji uspešnosti na ključnem področju uspešnosti glede okolja, kot so določeni v točki 2.1 oddelka 1 Priloge I k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317, so izraženi kot povprečna horizontalna učinkovitost leta na ruti za dejansko trajektorijo in izmerjeni kot povprečna dodatna preletena razdalja glede na razdaljo po velikem krogu ter ne presegajo naslednjih odstotkov: 2,53 % leta 2020, 2,47 % leta 2021, 2,40 % leta 2022, 2,40 % leta 2023 in 2,40 % leta 2024.
Člen 4
Vseevropski cilji uspešnosti na ključnem področju uspešnosti glede zmogljivosti
Vseevropski cilji uspešnosti na ključnem področju uspešnosti glede zmogljivosti v skladu s točko 3.1 oddelka 1 Priloge I k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317 so povprečna zamuda pri upravljanju pretoka zračnega prometa na ruti, ki se lahko pripiše navigacijskim službam zračnega prometa ter znaša največ 0,9 minute na let leta 2020, 0,9 minute na let leta 2021, 0,7 minute na let leta 2022, 0,5 minute na let leta 2023 in 0,5 minute na let leta 2024.
Člen 5
Vseevropski cilji uspešnosti na ključnem področju uspešnosti glede stroškovne učinkovitosti
1. Vseevropski cilji uspešnosti na ključnem področju uspešnosti glede stroškovne učinkovitosti, kot so določeni v točki 4.1 oddelka 1 Priloge I k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317, so medletna sprememba povprečnih ugotovljenih stroškov na enoto na vseevropski ravni za navigacijske službe zračnega prometa na ruti in znašajo –1,9 % za leto 2020, –1,9 % za leto 2021, –1,9 % za leto 2022, –1,9 % za leto 2023 ter –1,9 % za leto 2024. Medletna sprememba se izračuna od izhodiščne vrednosti za ugotovljene stroške na enoto iz odstavka 3.
2. Izhodiščna vrednost za ugotovljene stroške se določi na:
|
(a) |
6 245 065 000 EUR v EUR2017, če se pravo Unije preneha uporabljati za Združeno kraljestvo na datum pred datumom začetka veljavnosti tega izvedbenega sklepa in do tega datuma ni začel veljati noben sporazum o izstopu, sklenjen z Združenim kraljestvom; |
|
(b) |
7 047 092 000 EUR v EUR2017 v vseh drugih primerih. |
3. Izhodiščna vrednost za ugotovljene stroške na enoto se določi na:
|
(a) |
49,29 EUR v EUR2017, če se pravo Unije preneha uporabljati za Združeno kraljestvo na datum pred datumom začetka veljavnosti tega izvedbenega sklepa in do tega datuma ni začel veljati noben sporazum o izstopu, sklenjen z Združenim kraljestvom; |
|
(b) |
50,65 EUR v EUR2017 v vseh drugih primerih. |
Člen 6
Mejne vrednosti opozarjanja
1. Države članice lahko zahtevajo revizijo enega ali več ciljev uspešnosti iz načrtov izvedbe v skladu s točko (a)(i) člena 18(1) Izvedbene uredbe (EU) 2019/317, če:
|
(a) |
dejanski promet, ki ga je evidentiral Eurocontrol, v danem koledarskem letu odstopa od napovedi prometa iz načrta izvedbe, sprejetega v skladu s členom 16 Izvedbene uredbe (EU) 2019/317, za vsaj 10 % premikov IFR; |
|
(b) |
dejanski promet, ki ga je evidentiral Eurocontrol, v danem koledarskem letu odstopa od napovedi prometa iz načrta izvedbe, sprejetega v skladu s členom 16 Izvedbene uredbe (EU) 2019/317, za vsaj 10 % enot storitev. |
2. Države članice lahko zahtevajo revizijo enega ali več ciljev uspešnosti iz načrtov izvedbe v skladu s točko (a)(i) člena 18(1) Izvedbene uredbe (EU) 2019/317, če sprememba referenčnih vrednosti zaradi sezonskih posodobitev načrta delovanja omrežja v skladu s točko (a) člena 9(4) in členom 9(8) Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2019/123 (5) v primerjavi z referenčnimi vrednostmi iz zadnje različice načrta delovanja omrežja, ki je na voljo ob pripravi načrta izvedbe, znaša vsaj:
|
(a) |
0,05 minute zamude pri upravljanju pretoka zračnega prometa na ruti, kadar je referenčna vrednost iz zadnje različice načrta delovanja omrežja, ki je na voljo ob pripravi načrta izvedbe, krajša od 0,2 minute zamude pri upravljanju pretoka zračnega prometa na ruti, ali |
|
(b) |
0,04 minute zamude pri upravljanju pretoka zračnega prometa na ruti, podaljšane za 5 % referenčne vrednosti iz zadnje različice načrta delovanja omrežja, ki je na voljo ob pripravi načrta izvedbe, kadar referenčna vrednost znaša vsaj 0,2 minute zamude pri upravljanju pretoka zračnega prometa na ruti. |
Člen 7
Primerjalne skupine
Primerjalne skupine izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa s podobnim operativnim in gospodarskim okoljem zaradi ocene ciljev uspešnosti na ključnem področju uspešnosti glede stroškovne učinkovitosti se določijo na naslednji način:
|
(a) |
če se pravo Unije preneha uporabljati za Združeno kraljestvo na datum pred datumom začetka veljavnosti tega izvedbenega sklepa in do tega datuma ni začel veljati noben sporazum o izstopu, sklenjen z Združenim kraljestvom:
|
|
(b) |
v vseh drugih primerih:
|
Člen 8
Ta sklep začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
V Bruslju, 29. maja 2019
Za Komisijo
Predsednik
Jean-Claude JUNCKER
(1) UL L 96, 31.3.2004, str. 1.
(2) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/317 z dne 11. februarja 2019 o določitvi načrta izvedbe in ureditve pristojbin na enotnem evropskem nebu ter razveljavitvi izvedbenih uredb (EU) št. 390/2013 in (EU) št. 391/2013 (UL L 56, 25.2.2019, str. 1).
(3) Uredba (ES) št. 550/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o izvajanju navigacijskih služb zračnega prometa na enotnem evropskem nebu (Uredba o izvajanju služb) (UL L 96, 31.3.2004, str. 10).
(4) Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2016/2296 z dne 16. decembra 2016 o ustanovitvi neodvisne skupine strokovnjakov, imenovane za organ za oceno uspešnosti enotnega evropskega neba (UL L 344, 17.12.2016, str. 92).
(5) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/123 z dne 24. januarja 2019 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje funkcij omrežja za upravljanje zračnega prometa in o razveljavitvi Uredbe Komisije (EU) št. 677/2011 (UL L 28, 31.1.2019, str. 1).