28.5.2019

Uradni list Evropske unije

L 141/1

UREDBA (EU) 2019/833 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 20. maja 2019

o določitvi ukrepov za ohranjanje in izvrševanje, ki se uporabljajo na upravnem območju Organizacije za ribištvo severozahodnega Atlantika, spremembi Uredbe (EU) 2016/1627 ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2115/2005 in (ES) št. 1386/2007

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 43(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Eden izmed ciljev skupne ribiške politike, kot je določena v Uredbi (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (3), je zagotoviti izkoriščanje morskih bioloških virov, ki ustvarja trajnostne gospodarske, okoljske in socialne pogoje.

(2)

Unija je s Sklepom Sveta 98/392/ES (4) odobrila Konvencijo Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu in Sporazum o uporabi določb Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu z dne 10. decembra 1982 glede ohranjanja in upravljanja čezconskih staležev rib in izrazito selivskih staležev rib, ki vsebujeta načela in pravila v zvezi z ohranjanjem in upravljanjem živih vodnih virov. V okviru svojih širših mednarodnih obveznosti Unija sodeluje pri prizadevanjih za ohranitev staležev rib v mednarodnih vodah.

(3)	Unija je pogodbenica Konvencije o prihodnjem večstranskem sodelovanju ribištva severozahodnega Atlantika (v nadaljnjem besedilu: Konvencija), odobrene z Uredbo Sveta (EGS) št. 3179/78 (5). Sprememba Konvencije je bila sprejeta 28. septembra 2007 in odobrena s Sklepom Sveta 2010/717/EU (6).

(4)

Organizacija za ribištvo severozahodnega Atlantika (NAFO) je pristojna za sprejetje pravno zavezujočih odločitev o ohranjanju ribolovnih virov v okviru svojih pristojnosti. Te odločitve so naslovljene predvsem na pogodbenice NAFO, vsebujejo pa tudi obveznosti za upravljavce (na primer kapitana plovila). Ukrepi NAFO za ohranjanje in izvrševanje (v nadaljnjem besedilu: ukrepi za ohranjanje in izvrševanje) so od začetka njihove veljavnosti zavezujoči za vse pogodbenice NAFO in jih je treba v primeru Unije vključiti v pravo Unije, kolikor jih to še ne zajema.

(5)	Ukrepi za ohranjanje in izvrševanje so bili v pravo Unije preneseni z Uredbo Sveta (ES) št. 1386/2007 (7).

(6)	Z Uredbo Sveta (ES) št. 2115/2005 (8) je bil vzpostavljen obnovitveni načrt za stalež grenlandske morske plošče v NAFO podobmočju 2 in sektorjih 3KLMNO.

(7)

Ukrepi za ohranjanje in izvrševanje so bili spremenjeni na vsakem letnem zasedanju pogodbenic NAFO od leta 2008 dalje. Nove določbe je treba vključiti v pravo Unije, vključno z določbami o ohranitvenih ukrepih za nekatere vrste, varovanju občutljivih morskih ekosistemov, postopkih inšpekcijskega pregleda na morju in v pristaniščih, zahtevah glede plovil, spremljanju ribolovnih dejavnosti ter dodatnih ukrepih pristanišč.

(8)

Glede na to, da pogodbenice NAFO pogosteje spreminjajo nekatere določbe ukrepov za ohranjanje in izvrševanje, v prihodnosti pa bodo te določbe predvidoma verjetno spremenjene še večkrat, in da bi prihodnje spremembe ukrepov za ohranjanje in izvrševanje hitro prenesli v pravo Unije, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) sprejme akte v zvezi z naslednjimi vidiki: seznamom dejavnosti raziskovalnih plovil; ukrepi v zvezi z ribolovom severne kozice; spremembo globin ribolova in sklicevanjem na omejena ali zaprta območja; postopki glede plovil z dovoljenjem, ki imajo na krovu več kot 50 ton žive teže skupnega ulova, opravljenega zunaj upravnega območja, in na to območje vstopajo zaradi ribolova grenlandske morske plošče, in predpogoji za začetek ribolova grenlandske morske plošče; vsebino elektronskega posredovanja, seznamom veljavnih dokumentov, ki jih je treba imeti na krovu plovil, in vsebino načrtov zmogljivosti, dokumentacijo, ki jo je treba imeti na krovu plovil v zvezi s sporazumi o zakupu; podatki iz sistema za spremljanje plovil (v nadaljnjem besedilu: sistem VMS); določbami o elektronskem poročanju in vsebini obvestil ter obveznostmi kapitana plovila med inšpekcijskim pregledom. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (9). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(9)

Komisija na zasedanjih NAFO zastopa Unijo in vsako leto pristane na več povsem tehničnih določb ukrepov za ohranjanje in izvrševanje, ki se nanašajo zlasti na obliko in vsebino izmenjave informacij, znanstveno terminologijo ali zaporo ranljivih območij. Poleg tega bi morala Komisija sprejeti delegirani akt za dopolnitvi te uredbe s temi določbami ukrepov za ohranjanje in izvrševanje ter prilogami k njim, hkrati pa bi morala biti pooblaščena za njegovo spreminjanje.

(10)	Uredbi (ES) št. 2115/2005 in (ES) št. 1386/2007 bi bilo zato treba razveljaviti.

(11)

Mednarodna komisija za ohranitev tunov v Atlantiku (ICCAT) je novembra 2018 sprejela Priporočilo 18-02 o vzpostavitvi načrta upravljanja za modroplavutega tuna, ki bo začel veljati 21. junija 2019. S Priporočilom 18-02 se razveljavlja Priporočilo 17-07, s katerim je bilo spremenjeno Priporočilo 14-04 o vzpostavitvi obnovitvenega načrta za modroplavutega tuna, ki se v pravu EU izvaja z Uredbo (EU) 2016/1627 Evropskega parlament in Sveta (10). Priporočilo 18-02 vsebuje prožnejše določbe od tistih, ki se izvajajo z Uredbo (EU) 2016/1627.

(12)	Komisija namerava sprejeti predlog uredbe za namen izvajanja Priporočila 18-02 v prvem četrtletju leta 2019. Malo je verjetno, da bosta sozakonodajalca sprejela uredbo pred začetkom veljavnosti Priporočila 18-02.

(13)

Države članice so na tehničnem sestanku o vprašanjih ICCAT 11. decembra 2018 izrazile željo, da bi vsaj nekatere določbe Priporočila 18-02 v zvezi s prilovi, zmogljivostjo gojenja in ribolovno zmogljivostjo ter odprtimi sezonami začeli izvajati že od 21. junija 2019, da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje za vse upravljavce, ki lovijo modroplavutega tuna. Poleg tega so uvedene nove okrepljene določbe o nadzoru, vključno za naključne kontrole med gojenjem, trgovino z živimi ribami in prakse gojenja, ki jih morajo države članice prav tako začeti izvajati od 21. junija 2019 na podlagi deljene pristojnosti v zvezi s to politiko.

(14)	Za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev za ribiška plovila Unije in druge flote, ki lovijo modroplavutega tuna, bi bilo treba ukrepe ICCAT, določene v Priporočilu 18-02, v zvezi s prilovi, zmogljivostjo gojenja in ribolovno zmogljivostjo ter odprtimi sezonami vključiti v Uredbo (EU) 2016/1627.

(15)	Uredbo (EU) 2016/1627 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Področje uporabe

1. Če ni določeno drugače, se ta uredba uporablja za ribiška plovila Unije, ki se uporabljajo ali so namenjena za uporabo v dejavnostih gospodarskega ribolova, ki se izvajajo v zvezi z ribolovnimi viri na upravnem območju NAFO, kot je opredeljeno v Prilogi I h Konvenciji, ter v dejavnostih plovil tretjih držav v okviru Konvencije v vodah ali na ozemlju Unije.

2. Ta uredba se uporablja brez poseganja v obveznosti iz veljavnih uredb v sektorju ribištva, zlasti Uredbe (EU) 2017/2403 Evropskega parlamenta in Sveta (11) ter uredb Sveta (ES) št. 1005/2008 (12) in (ES) št. 1224/2009 (13).

3. Če v tej uredbi ni določeno drugače, raziskovalna plovila Unije niso omejena z ukrepi za ohranjanje in upravljanje, ki se nanašajo na ulov rib, zlasti glede velikosti mrežnega očesa, omejitev velikosti, zaprtih območij in sezon.

Člen 2

Predmet urejanja

1. V tej uredbi so določena pravila za uporabo ukrepov NAFO za ohranjanje in izvrševanje v Uniji z namenom njihovega enotnega in učinkovitega izvajanja v Uniji.

2. Poleg tega se s to uredbo spreminjajo nekatere določbe Uredbe (EU) 2016/1627.

Člen 3

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)	„Konvencija“ pomeni Konvencijo o sodelovanju ribištva severozahodnega Atlantika iz leta 1979, kot je občasno spremenjena;

(2)	„območje Konvencije“ pomeni območje, za katero se Konvencija uporablja in kakor je opisano v odstavku 1 člena IV Konvencije. Območje Konvencije je razdeljeno na znanstvena in statistična podobmočja, sektorje in podsektorje, naštete v Prilogi I h Konvenciji;

(3)	„upravno območje“ pomeni tisti del območja Konvencije, ki ne spada pod nacionalno jurisdikcijo;

(4)

„ribolovni viri“ pomeni vse ribe, rake in mehkužce na območju Konvencije, razen:

(a)	sedentarnih vrst, nad katerimi lahko obalne države izvajajo suverene pravice v skladu s členom 77 Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu, in

(b)	anadromnih in katadromnih staležev ter izrazito selivskih vrst iz Priloge I h Konvenciji Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu, če se upravljajo na podlagi drugih mednarodnih pogodb;

(5)

„ribolovne dejavnosti“ pomeni nabiranje ali predelavo ribolovnih virov, iztovarjanje ali pretovarjanje ribolovnih virov ali proizvodov iz ribolovnih virov oziroma vse druge dejavnosti za pripravo za nabiranje ribolovnih virov na upravnem območju ali v podporo ali v povezavi s tem nabiranjem, vključno z:

(a)	dejanskim iskanjem ali ulovom ribolovnih virov ali poskusom tega;

(b)	vsako dejavnostjo, pri kateri se lahko razumljivo pričakuje, da bo njen rezultat določitev mesta, ulov, odvzem ali nabiranje ribolovnih virov za kateri koli namen, ter

(c)	vsakim delovanjem na morju za podporo ali pripravo katere koli dejavnosti iz te opredelitve, razen delovanja v zvezi z izrednimi razmerami, ki zadeva zdravje in varnost članov posadke ali varnost plovila;

(6)

„ribiško plovilo“ pomeni katero koli plovilo Unije, ki se ukvarja ali se je ukvarjalo z ribolovnimi dejavnostmi, vključno s plovili za predelavo rib in plovili, ki se ukvarjajo s pretovarjanjem ali katero koli drugo dejavnostjo, bodisi med pripravo na ribolovne dejavnosti bodisi povezano z njimi, ali s poskusnimi ali raziskovalnimi ribolovnimi dejavnostmi;

(7)	„raziskovalno plovilo“ pomeni plovilo, ki se stalno uporablja za raziskave, ali plovilo, ki se običajno uporablja za ribolovne dejavnosti ali dejavnosti za podporo ribolovu in se začasno uporablja za raziskave v ribištvu;

(8)	„ukrepi za ohranjanje in izvrševanje“ pomeni veljavne ukrepe za ohranjanje in izvrševanje, kot jih je sprejela Komisija NAFO;

(9)	„ribolovne možnosti“ pomeni ribolovne kvote, dodeljene državi članici z aktom Unije, veljavnim za upravno območje;

(10)	„agencija EFCA“ pomeni Evropsko agencijo za nadzor ribištva, kot je bila ustanovljena z Uredbo (EU) 2019/473 Evropskega parlamenta in Sveta (14);

(11)	„ribolovni dan“ pomeni vsak koledarski dan ali del koledarskega dne, ko je ribiško plovilo prisotno v katerem koli sektorju upravnega območja;

(12)	„pristanišče“ pomeni, med drugim, predobalne terminale in druge naprave za iztovarjanje, pretovarjanje, pakiranje, predelavo, oskrbo z gorivom ali obnovitev zalog;

(13)	„plovilo nepogodbenice“ pomeni plovilo, ki pluje pod zastavo države, ki ni pogodbenica NAFO ali ni država članica, ali plovilo, za katero se sumi, da ne pripada nobeni državi;

(14)	„pretovarjanje“ pomeni prenos ribolovnih virov ali ribiških proizvodov prek boka z enega ribiškega plovila na drugega;

(15)

„pelagična vlečna mreža“ pomeni vlečno orodje, zasnovano za ribolov pelagičnih vrst, pri katerem noben del ni zasnovan tako, da kadar koli je ali deluje v stiku z morskim dnom. Orodje na talni vrvi nima diskov, kotalnikov ali bobnov ali katerih koli drugih pritrdilnih elementov, zasnovanih za stik z dnom, ima pa lahko pritrjeno torno zaščito;

(16)	„občutljiv morski ekosistem“ pomeni občutljive morske ekosisteme iz odstavkov 42 in 43 Mednarodnih smernic Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) za upravljanje globokomorskega ribolova na odprtem morju;

(17)

„odtis“, znan tudi kot „obstoječa območja pridnenega ribolova“, pomeni tisti del upravnega območja, kjer se je v preteklosti izvajal pridneni ribolov, opredeljen pa je s koordinatami, prikazanimi v preglednici 4 in ponazorjenimi na sliki 2 ukrepov za ohranjanje in izvrševanje iz točk 1 in 2 Priloge k tej uredbi;

(18)	„dejavnosti pridnenega ribolova“ pomeni katero koli dejavnost, pri kateri se ribolovno orodje pri običajnem izvajanju ribolovnih operacij dotakne morskega dna ali je verjetno, da se ga dotakne;

(19)

„predelana riba“ pomeni kateri koli morski organizem, ki je bil fizično spremenjen od ulova, vključno z ribami, ki so bile filetirane, jim je bilo odstranjeno drobovje, so bile pakirane, konzervirane, zamrznjene, dimljene, soljene, toplotno obdelane, vložene, sušene ali kako drugače pripravljene za trg;

(20)	„dejavnosti raziskovalnega pridnenega ribolova“ pomeni dejavnosti pridnenega ribolova, ki se izvajajo zunaj odtisa ali znotraj njega, z močno spremenjenim ravnanjem ali tehnologijo, ki se uporablja v ribištvu;

(21)	„indikatorske vrste za občutljive morske ekosisteme“ pomeni vrste, ki kažejo pojav občutljivih morskih ekosistemov, kot je določeno v delu VI Priloge I.E k ukrepom za ohranjanje in izvrševanje iz točke 3 Priloge k tej uredbi;

(22)	„številka IMO“ pomeni sedemmestno številko, ki se dodeli plovilu po pooblastilu Mednarodne pomorske organizacije;

(23)	„inšpektor“, če ni določeno drugače, pomeni inšpektorja službe za ribiški nadzor pogodbenice NAFO, ki je dodeljen v sistem skupnih inšpekcijskih pregledov in nadzora iz poglavja VII;

(24)	„nezakoniti, neprijavljeni in neregulirani ribolov“ pomeni dejavnosti, opisane v Mednarodnem akcijskem načrtu za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje, ki ga je sprejela FAO;

(25)	„ribolovno potovanje“ za ribiško plovilo vključuje čas, preživet na upravnem območju, od vplutja na to območje do izplutja in se nadaljuje, dokler ni iztovorjen ali pretovorjen ves ulov na krovu z upravnega območja;

(26)	„center za spremljanje ribištva“ pomeni kopenski center države članice zastave za spremljanje ribištva;

(27)	„seznam plovil, ki opravljajo nezakoniti, neprijavljeni in neregulirani ribolov“ pomeni seznam, pripravljen v skladu s členoma 52 in 53 ukrepov za ohranjanje in izvrševanje;

(28)	„znatni škodljivi učinki“ pomeni znatne škodljive učinke iz odstavkov 17 do 20 Mednarodnih smernic FAO za upravljanje globokomorskega ribolova na odprtem morju;

(29)

„indikatorski element za občutljive morske ekosisteme“ pomeni indikatorski element za občutljive morske ekosisteme, na katerega se nanašajo topografske, hidrofilne ali geološke značilnosti, ki potencialno podpirajo občutljive morske ekosisteme, kot je določeno v delu VII Priloge I.E k ukrepom za ohranjanje in izvrševanje iz točke 4 Priloge k tej uredbi;

(30)	„opazovalec“ pomeni osebo, ki jo je država članica ali pogodbenica pooblastila in certificirala za opazovanje, spremljanje in zbiranje informacij na krovu ribiških plovil.

POGLAVJE II

UKREPI ZA OHRANJANJE IN UPRAVLJANJE

Člen 4

Raziskovalna plovila

1. Raziskovalno plovilo ne:

(a)	izvaja ribolovnih dejavnosti, ki so v neskladju z njegovim raziskovalnim načrtom, ali

(b)	lovi severne kozice v sektorju 3L v količini, ki presega dodelitev države članice zastave plovila.

2. Država članica zastave najmanj deset dni pred začetkom obdobja raziskav v ribištvu:

(a)	Komisijo po elektronski poti v obliki, predpisani v Prilogi II.C k ukrepom za ohranjanje in izvrševanje iz točke 5 Priloge k tej uredbi, obvesti o vseh raziskovalnih plovilih, ki plujejo pod njeno zastavo in jim je izdala dovoljenje za izvajanje raziskovalnih dejavnosti na upravnem območju, ter

(b)	Komisiji za vsa plovila, ki plujejo pod njeno zastavo in imajo dovoljenje za izvajanje raziskav, predloži raziskovalni načrt, vključno z namenom in položajem, za plovila, ki raziskave izvajajo začasno, pa poleg tega še z datumom, ko bo plovilo izvajalo dejavnosti raziskovalnega plovila.

3. Država članica zastave Komisijo takoj obvesti o prenehanju izvajanja raziskovalnih dejavnosti katerega koli plovila, ki raziskave izvaja začasno.

4. Država članica zastave Komisijo obvesti o vseh morebitnih spremembah raziskovalnega načrta najmanj deset dni pred datumom začetka učinkovanja teh sprememb. Raziskovalno plovilo evidenco sprememb hrani na krovu.

5. Plovila, ki izvajajo raziskave, na krovu vedno hranijo kopijo raziskovalnega načrta v angleškem jeziku.

6. Komisija informacije, ki jih države članice zastave sporočijo v skladu z odstavki 3, 4 in 5, posreduje izvršnemu sekretarju NAFO najmanj sedem dni pred začetkom obdobja ribolova, v primeru sprememb raziskovalnega načrta pa najmanj sedem dni pred datumom začetka učinkovanja morebitnih sprememb raziskovalnega načrta.

Člen 5

Omejitve ulova in ribolovnega napora

1. Vsaka država članica zagotovi, da vse omejitve ulova in/ali ribolovnega napora veljajo za staleže, opredeljene v veljavnih ribolovnih možnostih, in da so vse kvote, če ni določeno drugače, izražene v živi teži v metričnih tonah.

2. Države članice lahko ribiškim plovilom, ki plujejo pod njihovo zastavo, dovolijo loviti staleže, za katere jim ni bila dodeljena kvota v skladu z veljavnimi ribolovnimi možnostmi (v nadaljnjem besedilu: kvota „drugo“), če taka kvota obstaja in izvršni sekretar NAFO ne izda obvestila o zapori.

3. Vsaka država članica zastave za staleže, opredeljene v veljavnih ribolovnih možnostih, ki jih plovila, ki plujejo pod njeno zastavo, ulovijo na upravnem območju:

(a)

zagotovi, da se vse vrste iz staležev, navedenih v veljavnih ribolovnih možnostih, ki jih ulovijo plovila, ki plujejo pod njeno zastavo, štejejo v kvoto, dodeljeno tej državi članici, vključno s prilovom rdečega okuna v sektorju 3M, ulovljenega med predvidenim datumom, ko se po ocenah doseže 50 % celotnega dovoljenega ulova (TAC) rdečega okuna iz sektorja 3M, in 1. julijem;

(b)	zagotovi, da plovila, ki plujejo pod njeno zastavo, na krovu ne obdržijo rdečega okuna iz sektorja 3M po datumu, ko se po ocenah doseže 100 % TAC rdečega okuna v sektorju 3M, z izjemo rdečega okuna iz sektorja 3M, ulovljenega pred zaporo;

(c)

Komisijo in agencijo EFCA obvesti o imenih plovil Unije, ki nameravajo loviti iz kvote „drugo“, najmanj 48 ur pred vsakim vplutjem na upravno območje in po najmanj 48 urah odsotnosti z upravnega območja. Temu obvestilu se po možnosti priloži ocena predvidenega ulova. To obvestilo se objavi na spletišču NAFO za spremljanje, nadzor in sledenje.

4. V vsakem izvleku se za vrsto, ki obsega največji masni odstotek celotnega ulova v izvleku, šteje, da je bila ulovljena v usmerjenem ribolovu zadevnega staleža.

Člen 6

Zapora ribolova

1. Vsaka država članica:

(a)

zapre ribolov staležev, navedenih v ribolovnih možnostih, ki veljajo na upravnem območju, na datum, za katerega razpoložljivi podatki kažejo, da bo izkoriščena celotna kvota, ki je bila tej državi članici dodeljena za zadevne staleže, vključno z ocenjeno količino, ki se bo ulovila pred zaporo ribolova, zavržki in ocenjenim neprijavljenim ulovom vseh plovil, ki plujejo pod zastavo te države članice;

(b)

zagotovi, da plovila, ki plujejo pod njeno zastavo, takoj prenehajo vse ribolovne dejavnosti, pri katerih bi bil mogoč ulov, ko jo Komisija v skladu z odstavkom 3 obvesti, da je kvota, dodeljena tej državi članici, v celoti izkoriščena. Če lahko država članica v skladu z odstavkom 2 dokaže, da ima za zadevni stalež še vedno na voljo kvoto, lahko plovila te države članice nadaljujejo ribolov zadevnega staleža;

(c)	zapre ribolov severne kozice v sektorju 3M, ko je doseženo število ribolovnih dni, dodeljenih tej državi članici. Število ribolovnih dni za posamezno plovilo se določi z uporabo podatkov o položaju iz sistema VMS v sektorju 3M, pri čemer se kateri koli del dneva šteje za cel dan;

(d)	zapre usmerjeni ribolov rdečega okuna v sektorju 3M med datumom, ko skupni sporočeni ulov po ocenah doseže 50 % TAC rdečega okuna v sektorju 3M, kot je bil sporočen v skladu z odstavkom 3, in 1. julijem;

(e)	zapre usmerjeni ribolov rdečega okuna v sektorju 3M na datum, ko skupni sporočeni ulov po ocenah doseže 100 % TAC rdečega okuna v sektorju 3M, kot je bil sporočen v skladu z odstavkom 3;

(f)	takoj obvesti Komisijo o datumu zapore iz točk (a) do (e);

(g)

plovilom, ki plujejo pod njeno zastavo, prepove nadaljnji usmerjeni ribolov določenega staleža iz kvote „drugo“ na upravnem območju po obdobju petih dni od obvestila izvršnega sekretarja NAFO, kot ga posreduje Komisija, o tem, da je bila ta določena kvota „drugo“ po ocenah izkoriščena, v skladu z odstavkom 3;

(h)	zagotovi, da nobeno plovilo, ki pluje pod njeno zastavo, ne začne usmerjenega ribolova določenega staleža iz kvote „drugo“ na upravnem območju po obvestilu izvršnega sekretarja NAFO o tem, da je bila ta določena kvota „drugo“ po ocenah izkoriščena, v skladu z odstavkom 3;

(i)	po zapori ribolova v skladu s tem odstavkom zagotovi, da se na krovu plovil, ki plujejo pod njeno zastavo, ne obdrži več nobenih rib iz zadevnega staleža, razen če ni drugače dovoljeno s to uredbo.

2. Ribolov, ki je bil zaprt v skladu z odstavkom 1, se lahko znova začne v 15 dneh po obvestilu Komisije po komunikaciji z izvršnim sekretarjem NAFO:

(a)	če izvršni sekretar NAFO potrdi, da je Komisija dokazala, da je v okviru njene prvotne dodelitve kvota še vedno na voljo, ali

(b)	če se s prenosom kvote od druge pogodbenice NAFO v skladu z ribolovnimi možnostmi pridobi dodatna kvota za določeni stalež, za katerega velja zapora.

3. Komisija države članice takoj obvesti o datumu zapore iz odstavka 1.

Člen 7

Na krovu obdržan prilov

1. Kapitan plovila, vključno s plovilom, zakupljenim v skladu s členom 23, zagotovi, da plovilo med izvajanjem dejavnosti na upravnem območju čim bolj zmanjša prilov vrst iz staležev, opredeljenih v njegovih zadevnih veljavnih ribolovnih možnostih.

2. Vrsta, navedena v veljavnih ribolovnih možnostih, se razvrsti kot prilov, kadar se ulovi v sektorju, za katerega velja ena od naslednjih okoliščin:

(a)	tej državi članici za ta stalež v tem sektorju ni bila dodeljena nobena kvota v skladu z veljavnimi ribolovnimi možnostmi;

(b)	za ta določeni stalež velja prepoved ribolova (moratorij) ali

(c)	kvota „drugo“ za določeni stalež je bila v celoti izkoriščena, kot je navedeno v obvestilu Komisije v skladu s členom 6.

3. Kapitan plovila, tudi plovila, zakupljenega v skladu s členom 23, zagotovi, da plovilo omeji obdržanje vrst, razvrščenih kot prilov, na krovu na največjo vrednost, določeno v nadaljevanju:

(a)	za trsko v sektorju 3M, rdečega okuna v sektorjih 3LN in sivi jezik v sektorjih 3NO: 1 250 kg ali 5 %, pri čemer se upošteva večja vrednost;

(b)	za trsko v sektorjih 3NO: 1 000 kg ali 4 %, pri čemer se upošteva večja vrednost;

(c)	za vse druge staleže, navedene v ribolovnih možnostih, v katerih državi članici ni dodeljena posebna kvota: 2 500 kg ali 10 %, pri čemer se upošteva večja vrednost;

(d)	kadar velja prepoved ribolova (moratorij) ali kadar je kvota „drugo“, ki je na voljo za zadevni stalež, v celoti izkoriščena: 1 250 kg ali 5 %, pri čemer se upošteva večja vrednost;

(e)	potem ko je usmerjeni ribolov rdečega okuna v sektorju 3M zaprt v skladu s točko (d) člena 6(1): 1 250 kg ali 5 %, pri čemer se upošteva večja vrednost;

(f)	med izvajanjem usmerjenega ribolova rumenorepe limande v sektorjih 3LNO: 15 % ameriške morske plošče; drugače se uporabljajo določbe o prilovu iz točke (d).

4. Omejitve in odstotki iz odstavka 3 se za vsak sektor izračunajo kot masni odstotek za vsak posamezni stalež celotnega ulova staležev, navedenih v veljavnih ribolovnih možnostih, ki se obdrži na krovu, za zadevni sektor v času inšpekcijskega pregleda, na podlagi podatkov iz ribolovnega ladijskega dnevnika.

5. V izračunu prilova pridnenih rib iz odstavka 3 v skupnem ulovu na krovu ni zajet ulov severne kozice.

Člen 8

Preseganje omejitve prilova v katerem koli izvleku

1. Kapitan plovila zagotovi, da plovilo:

(a)	ne izvaja usmerjenega ribolova vrst iz člena 7(2);

(b)

izpolni – kadar teža katere koli vrste, za katero veljajo omejitve prilova, razen pri usmerjenem ribolovu severne kozice, v katerem koli izvleku preseže večjo od omejitev, določenih v členu 7(3) – naslednje zahteve:

(i)	se takoj premakne za najmanj 10 navtičnih milj od položaja prejšnje vleke/namestitve in to razdaljo ohranja v času naslednje vleke/namestitve;

(ii)	zapusti sektor in se ne vrne najmanj 60 ur, če po prvi vleki/namestitvi po premiku v skladu s točko (i) znova preseže omejitve prilova, določene v členu 7(3);

(iii)

po odsotnosti najmanj 60 ur pred začetkom novega ribolova izvede poskusni izvlek, ki traja največ tri ure. Če staleži, za katere veljajo omejitve prilova, predstavljajo največji masni odstotek celotnega ulova v zadevnem izvleku, se to ne šteje kot usmerjeni ribolov teh staležev, plovilo pa takoj zamenja položaj v skladu s točkama (i) in (ii), ter

(iv)	opredeli vsako poskusno vleko, izvedeno v skladu s točko (b), hkrati pa v ribolovnem ladijskem dnevniku evidentira koordinate začetne in končne točke položaja vsake izvedene poskusne vleke.

2. Pri usmerjenem ribolovu severne kozice se premik iz točk (i) in (ii) točke (b) odstavka 1 uporabi, kadar v katerem koli izvleku celotna količina ulovljenih pridnenih staležev, navedenih v veljavnih ribolovnih možnostih, preseže 5 % v sektorju 3M ali 2,5 % v sektorju 3L.

3. Kadar plovilo izvaja usmerjeni ribolov raže z zakonito velikostjo mrežnega očesa, primernega za ta ribolov, se prvi ulov staležev, za katere veljajo omejitve prilova, določene v členu 7(2), in ki zajemajo največji masni odstotek celotnega ulova v izvleku, šteje za naključni ulov, plovilo pa se takoj premakne, kot je določeno v odstavku 1 tega člena.

4. Odstotek prilova v katerem koli izvleku se izračuna kot masni odstotek za vsak posamezni stalež celotnega ulova, naveden v veljavnih ribolovnih možnostih, v katerem koli izvleku.

Člen 9

Severna kozica

1. Za namene tega člena sektor 3M vključuje tisti del sektorja 3L, ki ga zamejujejo črte, ki povezujejo točke, opisane v preglednici 1 in prikazane na sliki 1(1) ukrepov za ohranjanje in izvrševanje iz točke 6 Priloge k tej uredbi.

2. Plovilo, ki na istem potovanju lovi severno kozico in druge vrste, Komisiji posreduje poročilo, s katerim ji sporoči spremembo glede ribolova. Ustrezno se izračuna število ribolovnih dni.

3. Ribolovni dnevi iz tega člena med pogodbenicami NAFO niso prenosljivi. Ribolovne dneve ene pogodbenice NAFO lahko plovilo, ki pluje pod zastavo druge pogodbenice NAFO, izkoristi le v skladu s členom 23.

4. Nobeno plovilo ne sme loviti severne kozice v sektorju 3M od 00.01 po koordiniranem univerzalnem času (UTC) 1. junija do 24.00 po UTC 31. decembra na območju, opisanem v preglednici 2 in prikazanem na sliki 1(2) ukrepov za ohranjanje in izvrševanje iz točke 7 Priloge k tej uredbi.

5. Ves ribolov severne kozice v sektorju 3L se izvaja na globini, večji od 200 metrov. Ribolov na upravnem območju je omejen na območje vzhodno od črte, ki povezuje koordinate, opisane v preglednici 3 in prikazane na sliki 1(3) ukrepov za ohranjanje in izvrševanje iz točke 8 Priloge k tej uredbi.

6. Vsako plovilo, ki lovi severno kozico v sektorju 3L, ali njegovi predstavniki v njegovem imenu pristojnemu pristaniškemu organu najmanj 24 ur prej sporočijo predvideni čas prihoda in ocenjene količine severne kozice na krovu po posameznih sektorjih.

Člen 10

Grenlandska morska plošča

1. Naslednji ukrepi veljajo za plovila s skupno dolžino 24 metrov ali več, ki lovijo grenlandsko morsko ploščo v podobmočju 2 in sektorjih 3KLMNO:

(a)	vsaka država članica svojo kvoto za grenlandsko morsko ploščo dodeli svojim plovilom z dovoljenjem;

(b)	plovilo z dovoljenjem svoj ulov grenlandske morske plošče iztovori le v določenem pristanišču pogodbenice NAFO. V ta namen vsaka država članica na svojem ozemlju določi eno ali več pristanišč, v katerih lahko plovila z dovoljenjem iztovorijo grenlandsko morsko ploščo;

(c)

vsaka država članica Komisiji sporoči ime vsakega pristanišča, ki ga je za to določila. Vse naknadne spremembe seznama, ki bodo nadomestile prejšnjega, se pošljejo najpozneje 20 dni pred začetkom učinkovanja sprememb. Komisija te informacije objavi na spletišču NAFO za spremljanje, nadzor in sledenje;

(d)

plovilo z dovoljenjem ali njegov predstavnik v njegovem imenu najmanj 48 ur pred predvidenim prihodom v pristanišče pristojnemu pristaniškemu organu za ribiški nadzor sporoči predvideni čas prihoda, ocenjeno celotno količino grenlandske morske plošče na krovu in informacije o sektorju oziroma sektorjih, kjer je bil ulov opravljen;

(e)

vsaka država članica v svojih pristaniščih pregleda vsak iztovorjeni ulov grenlandske morske plošče in pripravi poročilo o inšpekcijskem pregledu v obliki, predpisani v Prilogi IV.C k ukrepom za ohranjanje in izvrševanje iz točke 9 Priloge k tej uredbi, ter ga v 12 delovnih dneh od datuma končanega inšpekcijskega pregleda pošlje Komisiji in v vednost agenciji EFCA. V poročilu se opredelijo in navedejo podrobnosti o vsaki kršitvi te uredbe, odkriti med inšpekcijskim pregledom v pristanišču. Poročilo vključuje vse relevantne informacije, ki so na voljo v zvezi s kršitvami, odkritimi na morju med trenutnim ribolovnim potovanjem pregledanega ribiškega plovila. Komisija te informacije objavi na spletišču NAFO za spremljanje, nadzor in sledenje.

2. Za plovila z dovoljenjem, ki imajo na krovu več kot 50 ton žive teže skupnega ulova, opravljenega zunaj upravnega območja, in na to območje vstopajo zaradi ribolova grenlandske morske plošče, veljajo naslednji postopki:

(a)

kapitan plovila najpozneje 72 ur pred vplutjem plovila na upravno območje izvršnega sekretarja NAFO po elektronski pošti ali telefaksu obvesti o količini ulova na krovu, zemljepisni širini in zemljepisni dolžini položaja, kjer namerava začeti ribolov, predvidenem času prihoda na položaj ter kontaktnih podatkih za ribiško plovilo (na primer radio, satelitski telefon ali elektronska pošta);

(b)

inšpekcijsko plovilo, ki namerava pregledati ribiško plovilo, preden to začne ribolov grenlandske morske plošče, to ribiško plovilo in izvršnega sekretarja NAFO obvesti o koordinatah točke, določene za inšpekcijski pregled, ki ni več kot 60 navtičnih milj od položaja, za katerega je kapitan plovila ocenil, da bo plovilo tam začelo ribolov, in o tem ustrezno obvesti druga inšpekcijska plovila, ki morda izvajajo dejavnosti na upravnem območju;

(c)

ribiško plovilo, obveščeno v skladu s točko (b):

(i)	odpluje do točke, določene za inšpekcijski pregled, in

(ii)	zagotovi, da natovorni načrt za ulov na krovu ob vplutju na upravna območja izpolnjuje zahteve iz člena 25(5) in je na zahtevo na voljo inšpektorjem;

(d)

ribiško plovilo ne sme začeti ribolova, preden je pregledano v skladu s tem členom, razen če:

(i)	v 72 urah po obvestilu, ki ga je posredovalo v skladu s točko (a), ne prejme nobenega obvestila ali

(ii)	v treh urah po prihodu na točko, določeno za inšpekcijski pregled, inšpekcijsko plovilo ne začne načrtovanega inšpekcijskega pregleda.

3. Iztovarjanje grenlandske morske plošče s plovil nepogodbenic, ki se ukvarjajo z ribolovnimi dejavnostmi na upravnem območju, je prepovedano.

Člen 11

Ligenj

Ribolov lignja na podobmočjih 3 in 4 od 00.01 po UTC 1. januarja do 24.00 po UTC 30. junija je prepovedan.

Člen 12

Ohranjanje in upravljanje morskih psov

1. Države članice sporočijo vse ulove morskih psov, vključno z razpoložljivimi preteklimi podatki, v skladu s postopki poročanja o ulovu in ribolovnem naporu, določenimi v členu 25.

2. Za vse opažene izvleke, ki vključujejo grenlandskega morskega psa, opazovalci zabeležijo število, ocenjeno težo in izmerjeno dolžino (ocenjeno dolžino, če izmerjena dolžina ni mogoča) na izvlek ali namestitev, spol ter sestavo ulova (živ, mrtev ali ni znano) vsakega posameznega grenlandskega morskega psa.

3. Prepovedano je:

(a)	odstranjevati plavuti morskim psom na krovu plovil;

(b)	obdržati plavuti morskih psov, ki so popolnoma ločene od trupa, na krovu, jih pretovarjati ali iztovarjati.

4. Brez poseganja v odstavek 1 se lahko plavuti morskih psov za lažje skladiščenje na krovu delno prerežejo in prepognejo ob trup.

5. Nobeno ribiško plovilo ne obdrži na krovu, ne pretovori ali iztovori nobenih plavuti, pridobljenih v nasprotju s tem členom.

6. Pri ribolovu, ki ni usmerjen v morske pse, vsaka država članica vsako plovilo, ki pluje pod njeno zastavo, spodbuja, da morske pse, zlasti nedorasle živali, ki niso namenjene za uporabo za hrano ali preživetje, izpusti žive.

7. Kadar je to mogoče, države članice:

(a)	izvajajo raziskave, da bi ugotovile, kako izboljšati selektivnost ribolovnega orodja za zaščito morskih psov;

(b)	izvajajo raziskave o ključnih bioloških in ekoloških parametrih, življenjskem krogu, vedenjskih lastnostih in vzorcih migracij ter o opredelitvi morebitnih območij parjenja, izleganja in odraščanja ključnih vrst morskih psov.

8. Države članice rezultate takih raziskav predložijo Komisiji, ki jih posreduje izvršnemu sekretarju NAFO.

Člen 13

Velikosti mrežnih očes

1. Za namen tega člena se velikost mrežnega očesa z uporabo meril, določenih v Uredbi Komisije (ES) št. 517/2008 (15), izmeri v skladu s Prilogo III.A k ukrepom za ohranjanje in izvrševanje iz točke 10 Priloge k tej uredbi.

2. Nobeno plovilo ne lovi z mrežo z velikostjo mrežnega očesa, ki je manjša od predpisane za vsako od naslednjih vrst:

(a)	40 mm za severno kozico in kozico (PRA);

(b)	60 mm za severnega kratkoplavutega lignja (SQI);

(c)	280 mm na vreči in 220 mm na vseh drugih delih vlečne mreže za ražo (SKA);

(d)	130 mm za vse druge pridnene ribe, kot so navedene v Prilogi I.C k ukrepom za ohranjanje in izvrševanje iz točke 11 Priloge k tej uredbi;

(e)	100 mm za kljunatega okuna (REB) v podobmočju 2 ter sektorjih 1F in 3K ter

(f)	90 mm za rdečega okuna (RED) pri ribolovu s pelagičnimi vlečnimi mrežami v sektorjih 3O, 3M in 3LN.

3. Plovilo, ki izvaja ribolov vrste iz odstavka 2 tega člena in ima na krovu mreže, katerih velikost mrežnega očesa je manjša od tiste, ki je določena v navedenem odstavku, zagotovi, da so take mreže varno zvezane in pospravljene ter med tem ribolovom niso na voljo za takojšnjo uporabo.

4. Plovilo, ki izvaja usmerjeni ribolov vrst, ki niso navedene v odstavku 2 tega člena, pa lahko vrste, urejene s predpisi, lovi z mrežami, katerih velikost mrežnega očesa je manjša od tiste, ki je določena v navedenem odstavku, če so izpolnjene zahteve glede prilova iz člena 7(3).

Člen 14

Uporaba pritrdilnih elementov in označevanje orodja

1. Na vlečnih mrežah se lahko uporabijo ojačevalne vrvi, jermenske zanke in plovci vreče, kolikor ti pritrdilni elementi na noben način ne omejujejo dovoljeno mrežno oko ali ovirajo odprtino mrežnega očesa.

2. Nobeno plovilo ne uporablja nobenih sredstev ali naprav, ki bi ovirale ali zmanjšale velikost mrežnih očes. Vendar lahko plovila naprave, opisane v Prilogi III.B (Dovoljene zgornje torne zaščite/zatične verige za lov kozic) k ukrepom za ohranjanje in izvrševanje iz točke 12 Priloge k tej uredbi, pritrdijo na zgornji del vreče tako, da ne ovirajo mrežnih očes vreče, vključno z morebitnim podaljškom oziroma podaljški. Platno, mreža ali drug material se lahko pritrdi na spodnji del vreče, vendar le toliko, kolikor je to potrebno za preprečitev ali zmanjšanje škode na vreči.

3. Plovila, ki severno kozico lovijo v sektorju 3L ali 3M, uporabljajo izločevalno mrežo ali rešetko z razdaljo med prečkami največ 22 mm. Plovila, ki severno kozico lovijo v sektorju 3L, so poleg tega opremljena z zatičnimi verigami, dolgimi najmanj 72 cm, kot je izmerjeno v skladu s Prilogo III.B k ukrepom za ohranjanje in izvrševanje iz točke 12 Priloge k tej uredbi.

4. Pri ribolovu na območjih iz člena 18(1), je dovoljena le pelagična vlečna mreža.

5. Nobeno ribiško plovilo:

(a)	ne uporablja orodja, ki ni označeno v skladu s splošno sprejetimi mednarodnimi standardi, zlasti Konvencijo o izvajanju ribolovnih operacij v severnem Atlantiku iz leta 1967, ali

(b)	ne namesti nobenih označevalnih boj ali podobnih predmetov, ki plavajo na površju in označujejo položaj pritrjenega ribolovnega orodja, ne da bi bila na njih navedena registrska številka plovila.

Člen 15

Izgubljeno ali zavrženo ribolovno orodje, izvlek ribolovnega orodja

1. Kapitan plovila, ki lovi na upravnem območju:

(a)	ima na krovu ribiškega plovila opremo za izvlek izgubljenega orodja;

(b)	če je izgubil orodje ali njegov del, ga poskuša na vse razumne načine čim prej izvleči, ter

(c)	namerno ne zavrže ribolovnega orodja, razen iz varnostnih razlogov.

2. Če izgubljenega orodja ni mogoče izvleči, kapitan plovila v 24 urah državi članici zastave sporoči naslednje:

(a)	ime in klicni znak plovila;

(b)	vrsto izgubljenega orodja;

(c)	število kosov izgubljenega orodja;

(d)	čas izgube orodja;

(e)	položaj izgube orodja ter

(f)	ukrepe, ki jih je plovilo izvedlo za izvlek izgubljenega orodja.

3. Po izvleku izgubljenega orodja kapitan plovila v 24 urah državo članico zastave obvesti o naslednjem:

(a)	imenu in klicnem znaku plovila, ki je izvleklo izgubljeno orodje;

(b)	imenu in klicnem znaku plovila, ki je orodje izgubilo (če sta znana);

(c)	vrsti izvlečenega orodja;

(d)	številu kosov izvlečenega orodja;

(e)	času izvleka orodja ter

(f)	položaju izvleka orodja.

4. Država članica Komisijo brez odlašanja obvesti o informacijah iz odstavkov 2 in 3, ta pa jih posreduje izvršnemu sekretarju NAFO.

Člen 16

Zahteve glede najmanjše velikosti rib

1. Nobeno plovilo na krovu ne obdrži rib, manjših od najmanjše velikosti, določene v skladu s Prilogo I.D k ukrepom za ohranjanje in izvrševanje iz točke 13 Priloge k tej uredbi, temveč jih takoj vrne v morje.

2. Za predelano ribo, krajšo od ustrezne dolžine, ki je za to vrsto predpisana v Prilogi I.D k ukrepom za ohranjanje in izvrševanje iz točke 13 Priloge k tej uredbi, se šteje, da je pridobljena iz ribe, ki je manjša od najmanjše velikosti rib, predpisane za to vrsto.

3. Kadar število podmernih rib v enem samem izvleku presega 10 % skupnega števila rib v tem izvleku, plovilo pri naslednjem izvleku ohranja razdaljo najmanj pet morskih milj od položaja prejšnjega izvleka.

POGLAVJE III

VAROVANJE OBČUTLJIVIH MORSKIH EKOSISTEMOV NA UPRAVNEM OBMOČJU PRED DEJAVNOSTMI PRIDNENEGA RIBOLOVA

Člen 17

Zemljevid odtisa (obstoječa območja pridnenega ribolova)

Zemljevid obstoječih območij pridnenega ribolova na upravnem območju, ponazorjen na sliki 2 ukrepov za ohranjanje in izvrševanje iz točke 2 Priloge k tej uredbi, je na zahodni strani zamejen z mejo izključne ekonomske cone Kanade, na vzhodni strani pa s koordinatami, prikazanimi v preglednici 4 ukrepov za ohranjanje in izvrševanje iz točke 1 Priloge k tej uredbi.

Člen 18

Območne omejitve dejavnosti pridnenega ribolova

1. Do 31. decembra 2020 nobeno plovilo ne izvaja dejavnosti pridnenega ribolova na nobenem od območij, ponazorjenih na sliki 3 ukrepov za ohranjanje in izvrševanje iz točke 14 Priloge k tej uredbi ter opredeljenih s povezavo koordinat, določenih v preglednici 5 ukrepov za ohranjanje in izvrševanje iz točke 15 Priloge k tej uredbi, po številčnem zaporedju in nazaj do koordinate 1.

2. Do 31. decembra 2020 nobeno plovilo ne izvaja dejavnosti pridnenega ribolova na območju sektorja 3O, ponazorjenem na sliki 4 ukrepov za ohranjanje in izvrševanje iz točke 16 Priloge k tej uredbi ter opredeljenem s povezavo koordinat, določenih v preglednici 6 ukrepov za ohranjanje in izvrševanje iz točke 17 Priloge k tej uredbi, po številčnem zaporedju in nazaj do koordinate 1.

3. Do 31. decembra 2020 nobeno plovilo ne izvaja dejavnosti pridnenega ribolova na območjih 1–13, ponazorjenih na sliki 5 ukrepov za ohranjanje in izvrševanje iz točke 18 Priloge k tej uredbi ter opredeljenih s povezavo koordinat, določenih v preglednici 7 ukrepov za ohranjanje in izvrševanje iz točke 19 Priloge k tej uredbi, po številčnem zaporedju in nazaj do koordinate 1.

4. Do 31. decembra 2018 nobeno plovilo ne izvaja dejavnosti pridnenega ribolova na območju 14, ponazorjenem na sliki 5 ukrepov za ohranjanje in izvrševanje iz točke 18 Priloge k tej uredbi ter opredeljenem s povezavo koordinat, določenih v preglednici 7 ukrepov za ohranjanje in izvrševanje iz točke 19 Priloge k tej uredbi, po številčnem zaporedju in nazaj do koordinate 1.

Člen 19

Dejavnosti raziskovalnega pridnenega ribolova

1. Dejavnosti raziskovalnega pridnenega ribolova se lahko izvedejo le po predhodnem raziskovanju, ki se izvede v skladu s protokolom o raziskovalnem ribolovu, določenem v Prilogi I.E k ukrepom za ohranjanje in izvrševanje iz točke 20 Priloge k tej uredbi.

2. Države članice, katerih plovila želijo izvajati dejavnosti raziskovalnega pridnenega ribolova, za namene ocene:

(a)	Komisiji v skladu s Prilogo I.E k ukrepom za ohranjanje in izvrševanje iz točke 21 Priloge k tej uredbi pošljejo „obvestilo o nameri izvajanja raziskovalnega pridnenega ribolova“, ki mu priložijo oceno, ki se zahteva na podlagi člena 20(1);

(b)	Komisiji v dveh mesecih od dokončanja dejavnosti raziskovalnega pridnenega ribolova v skladu s Prilogo I.E k ukrepom za ohranjanje in izvrševanje iz točke 22 Priloge k tej uredbi predložijo „poročilo o raziskovalnem pridnenem ribolovnem potovanju“.

3. Kapitan plovila:

(a)	začne dejavnosti raziskovalnega pridnenega ribolova šele potem, ko so odobrene v skladu z ukrepi za ohranjanje in upravljanje, ki jih sprejme Komisija NAFO, da se preprečijo znatni škodljivi učinki dejavnosti raziskovalnega pridnenega ribolova na občutljive morske ekosisteme;

(b)	ima ves čas trajanja dejavnosti raziskovalnega pridnenega ribolova na krovu znanstvenega opazovalca.

Člen 20

Predhodna ocena predlaganih dejavnosti raziskovalnega pridnenega ribolova

1. Vsaka država članica, ki predlaga sodelovanje v dejavnostih raziskovalnega pridnenega ribolova, v podporo svojemu predlogu predloži predhodno oceno znanih in predvidenih učinkov dejavnosti pridnenega ribolova, ki jo bodo izvajala plovila, ki plujejo pod njeno zastavo, na občutljive morske ekosisteme.

2. Predhodna ocena iz odstavka 1:

(a)	se Komisiji pošlje najpozneje en teden pred začetkom junijskega zasedanja znanstvenega sveta NAFO;

(b)	obravnava elemente za oceno predlaganih dejavnosti raziskovalnega pridnenega ribolova v skladu s Prilogo I.E k ukrepom za ohranjanje in izvrševanje iz točke 23 Priloge k tej uredbi.

Člen 21

Odkritje indikatorskih vrst za občutljive morske ekosisteme

1. Odkritje indikatorskih vrst za občutljive morske ekosisteme je opredeljeno kot ulov pri posamezni namestitvi (na primer pri vleki vlečne mreže, namestitvi parangala ali namestitvi zabodne mreže) več kot 7 kg morskih peres in/ali 60 kg drugih živih koral in/ali 300 kg spužev.

2. Vsaka država članica zahteva, da kapitani plovil, ki plujejo pod njeno zastavo in izvajajo dejavnosti pridnenega ribolova na upravnem območju – kadar se med izvajanjem ribolovnih operacij odkrijejo dokazi o indikatorskih vrstah za občutljive morske ekosisteme v skladu z delom VI Priloge I.E k ukrepom za ohranjanje in izvrševanje iz točke 3 Priloge k tej uredbi –, količinsko opredelijo ulov indikatorskih vrst za občutljive morske ekosisteme.

3. Če količina indikatorskih vrst za občutljive morske ekosisteme, ujetih med ribolovno operacijo iz odstavka 2 (kot je vleka vlečne mreže ali namestitev parangala ali zabodne mreže), presega prag iz odstavka 1, kapitan plovila:

(a)

odkritje brez odlašanja sporoči pristojnemu organu države članice zastave, vključno s položajem, ki ga navede plovilo, in sicer bodisi končno točko položaja vleke ali namestitve bodisi drug položaj, ki je najbližje točni točki odkritja, odkritimi indikatorskimi vrstami za občutljive morske ekosisteme in količino odkritih indikatorskih vrst za občutljive morske ekosisteme (v kg), ter

(b)	prekine ribolov in se odmakne najmanj dve morski milji od končne točke položaja vleke/namestitve v smer, kjer je najmanj verjetno, da bo znova naletelo na novo odkritje. Kapitan plovila ravna po svoji najboljši presoji na podlagi vseh virov informacij, ki so mu na voljo.

4. Vsaka država članica zahteva, da se v skladu s točko (b) člena 19(3) na območja zunaj odtisa napoti opazovalca z ustreznim strokovnim znanjem, ki:

(a)	identificira korale, spužve in druge organizme do najnižje možne taksonomske ravni, pri čemer v skladu s Prilogo I.E k ukrepom za ohranjanje in izvrševanje iz točke 24 Priloge k tej uredbi uporabi „obrazec za zbiranje podatkov v raziskovalnem ribolovu“, ter

(b)	rezultate take identifikacije sporoči kapitanu plovila, da olajša količinsko opredelitev iz odstavka 2 tega člena.

5. Vsaka država članica:

(a)	informacije o odkritju, ki jih sporoči kapitan plovila – če količina indikatorskih vrst za občutljive morske ekosisteme, ujetih med ribolovno operacijo (kot je vleka vlečne mreže ali namestitev parangala ali zabodne mreže), presega prag, opredeljen v odstavku 1 –, brez odlašanja posreduje Komisiji;

(b)	na odkritje takoj opozori vsa ribiška plovila, ki plujejo pod njeno zastavo, ter

(c)	po obvestilu Komisije začasno prepove ribolov, po možnosti v polmeru dveh milj okrog sporočenega položaja odkritja občutljivega morskega ekosistema zunaj odtisa.

Komisija lahko po obvestilu NAFO znova odpre začasno zaprta območja.

POGLAVJE IV

ZAHTEVE GLEDE PLOVIL IN ZAKUP PLOVIL

Člen 22

Zahteve glede plovil

1. Vsaka država članica Komisijo z elektronskimi sredstvi:

(a)	uradno obvesti o seznamu plovil, ki plujejo pod njeno zastavo in ki jim lahko dovoli izvajanje ribolovnih dejavnosti na upravnem območju (v nadaljnjem besedilu: sporočena plovila), v obliki, predpisani v Prilogi II.C1 k ukrepom za ohranjanje in izvrševanje iz točke 25 Priloge k tej uredbi;

(b)	brez odlašanja obvesti o vsakem črtanju s seznama sporočenih plovil, in sicer v obliki, predpisani v Prilogi II.C2 k ukrepom za ohranjanje in izvrševanje iz točke 26 Priloge k tej uredbi.

2. Ribiškemu plovilu ni dovoljeno izvajati ribolovnih dejavnosti na upravnem območju, razen če:

(a)	je na seznamu navedeno kot sporočeno plovilo;

(b)	mu je bila izdana številka IMO ter

(c)	mu je država članica zastave izdala dovoljenje za izvajanje takih ribolovnih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: plovilo z dovoljenjem).

3. Nobena država članica ribiškemu plovilu, ki pluje pod njeno zastavo, ne izda dovoljenja za izvajanje ribolovnih dejavnosti na upravnem območju, razen če lahko v zvezi s takim plovilom učinkovito izvaja svoje dolžnosti države zastave.

4. Vsaka država članica upravlja število plovil z dovoljenjem in njihov ribolovni napor tako, da ustrezno upošteva ribolovne možnosti, ki so tej državi članici na voljo na upravnem območju.

5. Vsaka država članica Komisiji z elektronskimi sredstvi posreduje:

(a)

individualno dovoljenje za vsako posamezno plovilo s seznama sporočenih plovil, ki jim je izdala dovoljenje za izvajanje ribolovnih dejavnosti na upravnem območju, v obliki, določeni v Prilogi II.C3 k ukrepom za ohranjanje in izvrševanje iz točke 27 Priloge k tej uredbi, najpozneje 40 dni pred začetkom ribolovnih dejavnosti v koledarskem letu.

V vsakem dovoljenju se določijo zlasti začetni in končni datum veljavnosti ter vrste, za katere je dovoljen usmerjeni ribolov, razen če so izvzete po Prilogi II.C3 k ukrepom za ohranjanje in izvrševanje iz točke 27 Priloge k tej uredbi. Če namerava plovilo loviti vrste, urejene s predpisi, iz veljavnih ribolovnih možnosti, je določen stalež, katerega vrsta, urejena s predpisi, je povezana z zadevnim območjem;

(b)

začasni preklic dovoljenja, in sicer brez odlašanja in v obliki, predpisani v Prilogi II.C4 k ukrepom za ohranjanje in izvrševanje iz točke 28 Priloge k tej uredbi, v primeru odvzema zadevnega dovoljenja ali morebitne spremembe njegove vsebine, kadar do odvzema ali spremembe pride v času veljavnosti;

(c)	obnovitev začasno preklicanega dovoljenja, in sicer v skladu s postopkom, določenim v točki (a).

6. Vsaka država članica zagotovi, da se obdobje veljavnosti dovoljenja ujema z obdobjem potrditve v zvezi s potrditvijo načrta zmogljivosti iz odstavkov 10 in 11.

7. Vsako ribiško plovilo je opremljeno z oznakami, ki jih je mogoče brez težav identificirati v skladu z mednarodno sprejetimi standardi, kot so standardne specifikacije FAO za označevanje in identificiranje ribiških plovil.

8. Nobeno ribiško plovilo ne sme delovati na upravnem območju, ne da bi imelo na krovu veljavne dokumente, ki jih je izdal pristojni organ države članice zastave in vsebujejo vsaj naslednje podrobnosti o plovilu:

(a)	morebitno ime plovila;

(b)	morebitno oznako pristanišča ali okrožja, v katerem je registrirano;

(c)	številko(-e), pod katero(-imi) je registrirano;

(d)	številko IMO;

(e)	morebiten mednarodni radijski klicni znak;

(f)	ime(-na) in naslov(-e) lastnika(-ov) in, kadar je to primerno, zakupnikov;

(g)	njegovo skupno dolžino;

(h)	njegovo moč motorja;

(i)	načrt zmogljivosti iz odstavka 10 ter

(j)	oceno zamrzovalne zmogljivosti ali potrditev zamrzovalnega sistema.

9. Nobeno ribiško plovilo ne izvaja ribolovnih dejavnosti na upravnem območju, ne da bi imelo na krovu natančen in posodobljen načrt zmogljivosti, ki ga je potrdil pristojni organ ali priznala njegova država članica zastave.

10. Načrt zmogljivosti:

(a)

je v obliki risbe ali opisa prostora plovila za skladiščenje rib, vključno s skladiščno zmogljivostjo vsakega prostora za skladiščenje rib v kubičnih metrih, na risbi pa je prikazan vzdolžni prerez plovila, vključno z načrtom za vsak krov, na katerem je prostor za skladiščenje rib, in položaji zamrzovalnikov;

(b)	prikazuje zlasti položaje vseh vrat, loput in vseh drugih dostopov do posameznega prostora za skladiščenje rib glede na pregrade;

(c)	vsebuje navedbo glavnih dimenzij bazenov za skladiščenje rib (hladilnih bazenov z morsko vodo), za vsakega od njih pa tudi navedbo kalibracije v kubičnih metrih v intervalih po 10 cm, ter

(d)	ima na risbi jasno označeno dejansko merilo.

11. Vsaka država članica zagotovi, da pristojni organ vsaki dve leti potrdi pravilnost načrta zmogljivosti njenih plovil z dovoljenjem.

Člen 23

Sporazumi o zakupu

1. Za namene tega člena se „pogodbenica, ki je zakupila plovilo“ nanaša na pogodbenico, ki ji je dodeljena dodelitev, kot je navedena v prilogah I.A in I.B k ukrepom za ohranjanje in izvrševanje, ali državo članico, ki so ji dodeljene ribolovne možnosti, „država članica zastave“ pa se nanaša na državo članico, v kateri je zakupljeno plovilo registrirano.

2. Celotna ribolovna dodelitev pogodbenice, ki je zakupila plovilo, ali njen del se lahko izkoristi z uporabo zakupljenega plovila z dovoljenjem (v nadaljnjem besedilu: zakupljeno plovilo), ki pluje pod zastavo države članice, pod naslednjimi pogoji:

(a)	država članica zastave je pisno soglašala s sporazumom o zakupu;

(b)	sporazum o zakupu je v katerem koli koledarskem letu omejen na eno ribiško plovilo na državo članico zastave;

(c)	trajanje ribolovnih operacij na podlagi sporazuma o zakupu v nobenem koledarskem letu kumulativno ne preseže šestih mesecev ter

(d)	zakupljeno plovilo ni plovilo, ki je bilo pred tem opredeljeno kot plovilo, ki opravlja nezakoniti, neprijavljeni in neregulirani ribolov.

3. Ves ulov in prilov zakupljenega plovila v skladu s sporazumom o zakupu se pripiše pogodbenici, ki je zakupila plovilo.

4. Država članica zastave zakupljenemu plovilu, kadar izvaja ribolovne operacije na podlagi sporazuma o zakupu, ne dovoli, da hkrati lovi v okviru katere koli dodelitve države članice zastave ali na podlagi drugega zakupa.

5. Nobeno pretovarjanje na morju se ne sme opraviti brez predhodnega dovoljenja pogodbenice, ki je zakupila plovilo in ki zagotovi, da se pretovarjanje izvede pod nadzorom opazovalca na krovu.

6. Država članica zastave pred začetkom veljavnosti sporazuma o zakupu Komisijo pisno obvesti o svojem soglasju k sporazumu o zakupu.

7. Država članica zastave Komisijo takoj obvesti o nastanku katerega koli od naslednjih dogodkov:

(a)	o začetku ribolovnih operacij na podlagi sporazuma o zakupu;

(b)	o začasni prekinitvi ribolovnih operacij na podlagi sporazuma o zakupu;

(c)	o nadaljevanju ribolovnih operacij na podlagi sporazuma o zakupu, ki je bil začasno prekinjen;

(d)	o koncu ribolovnih operacij na podlagi sporazuma o zakupu.

8. Država članica zastave vodi ločeno evidenco podatkov o ulovu in prilovu iz ribolovnih operacij v zvezi z vsakim zakupom plovila, ki pluje pod njeno zastavo, ter jih sporoči pogodbenici, ki je zakupila plovilo, in Komisiji.

9. Zakupljeno plovilo ima na krovu vedno dokumentacijo, ki vključuje:

(a)	ime, registracijsko številko države zastave, številko IMO in državo zastave plovila;

(b)	morebitno(-a) prejšnje(-a) ime(-na) in državo(-e) zastave plovila;

(c)	ime(-na) in naslov(-e) lastnika(-ov) in upravljavcev plovila;

(d)	kopijo sporazuma o zakupu in vsa dovoljenja za ribolov, ki jih je pogodbenica, ki je zakupila plovilo, izdala zakupljenemu plovilu, ter

(e)	dodelitev, ki je bila dodeljena plovilu.

POGLAVJE V

SPREMLJANJE RIBOLOVA

Člen 24

Zahteve glede označevanja proizvodov

1. Vse vrste, ulovljene na upravnem območju, se pri predelavi označijo tako, da sta prepoznavni vsaka vrsta in kategorija proizvoda. Vse vrste morajo biti označene z naslednjimi podatki:

(a)	z imenom plovila za ulov;

(b)	s kodo alfa-3 za posamezno vrsto, kot je navedena v Prilogi I.C k ukrepom za ohranjanje in izvrševanje iz točke 11 Priloge k tej uredbi;

(c)	v primeru severne kozice z datumom ulova;

(d)	z upravnim območjem in sektorjem ribolova ter

(e)	s kodo predstavitve oblike proizvoda, kot je navedena v Prilogi II.K k ukrepom za ohranjanje in izvrševanje iz točke 29 Priloge k tej uredbi.

2. Oznake se varno pritrdijo, odtisnejo ali napišejo na embalažo v času natovarjanja in so take velikosti, da jih lahko inšpektorji preberejo pri običajnem opravljanju svojih nalog.

3. Oznake so navedene s črnilom na kontrastnem ozadju.

4. Vsako pakiranje vsebuje le:

(a)	eno kategorijo oblike proizvoda;

(b)	en sektor ulova;

(c)	en datum ulova (v primeru severne kozice) ter

(d)	eno vrsto.

Člen 25

Spremljanje ulova

1. Za namene spremljanja ulova ima vsako ribiško plovilo za evidentiranje ribolovnih dejavnosti na upravnem območju ribolovni ladijski dnevnik, proizvodni ladijski dnevnik in natovorni načrt.

2. Vsako ribiško plovilo vodi ribolovni ladijski dnevnik, ki se na krovu hrani najmanj 12 mesecev ter v katerem se v skladu s Prilogo II.A k ukrepom za ohranjanje in izvrševanje iz točke 30 Priloge k tej uredbi:

(a)	natančno evidentira ulov pri vsaki vleki/namestitvi, povezani z najmanjšim geografskim območjem, za katero je bila dodeljena kvota;

(b)	navede ravnanje z ulovom pri vsaki vleki/namestitvi, vključno s količino (v kilogramih žive teže) posameznega staleža, ki se obdrži na krovu, zavrže, raztovori ali pretovori med trenutnim ribolovnim potovanjem.

3. Vsako ribiško plovilo vodi proizvodni ladijski dnevnik, ki se na krovu hrani najmanj 12 mesecev ter v katerem se:

(a)	evidentira dnevna kumulativna proizvodnja za vsako vrsto in vrsto proizvoda v kilogramih za prejšnji dan od 00.01 do 24.00 po UTC;

(b)	proizvodnja vsake vrste in vrste proizvoda poveže z najmanjšim geografskim območjem, za katero je bila dodeljena kvota;

(c)	navedejo pretvorbeni faktorji, ki so bili pri vpisu v ribolovni ladijski dnevnik uporabljeni za pretvorbo proizvodne teže vsake vrste proizvoda v živo težo;

(d)	označi vsak vpis v skladu s členom 24.

4. Vsako ribiško plovilo ob upoštevanju varnosti in navigacijskih odgovornosti kapitana plovila ves ulov na upravnem območju natovarja ločeno od vseh ulovov zunaj tega območja ter zagotovi, da je tako ločevanje jasno razmejeno s plastiko, vezano ploščo ali mrežo.

5. Vsako ribiško plovilo vodi natovorni načrt:

(a)

iz katerega:

(i)	sta jasno razvidna lokacija in količina, izražena s težo proizvodov v kilogramih, vsake vrste v posameznem skladišču za ribe;

(ii)	je jasno razvidna lokacija kozice, ujete v sektorjih 3L in 3M, v posameznem skladišču, vključno s količino kozice v kilogramih po sektorjih;

(iii)

je jasno razviden tloris proizvoda v posameznem skladišču za ribe;

(b)	ki se dnevno posodablja za prejšnji dan od 00.01 do 24.00 po UTC in

(c)	ki se na krovu hrani, dokler s plovila ni raztovorjen ves ulov.

6. Vsako ribiško plovilo svojemu centru za spremljanje ribištva v skladu z obliko in vsebino, ki sta za vsako vrsto poročila predpisani v prilogah II.D in II.F k ukrepom za ohranjanje in izvrševanje iz točk 31 in 32 Priloge k tej uredbi, elektronsko posreduje naslednja poročila:

(a)	poročilo o ulovu ob vplutju (COE), tj. o količini ulova na krovu po vrstah ob vplutju na upravno območje, ki se posreduje najmanj šest ur pred vplutjem plovila;

(b)	poročilo o ulovu ob izplutju (COX), tj. o količini ulova na krovu po vrstah ob izplutju z upravnega območja, ki se posreduje najmanj šest ur pred izplutjem plovila;

(c)

poročilo o ulovu (CAT), tj. o količini obdržanega in zavrženega ulova po vrstah za dan pred poročilom, po sektorjih, vključno z ničelnim ulovom, ki se pošlje dnevno pred 12.00 po UTC; ničelni zadržani ulov in ničelni zavržek vseh vrst se sporočita s kodo alfa-3 MZZ (morske vrste, ki niso specificirane) in količino „0“, kot prikazujeta naslednja primera (//CA/MZZ 0// in //RJ/MZZ 0//);

(d)	poročilo o ulovu na krovu (COB) za vsako plovilo, ki lovi severno kozico v sektorju 3L, pred vplutjem v sektor 3L ali izplutjem iz njega, ki se posreduje eno uro pred prečkanjem meje sektorja 3L;

(e)

poročilo o pretovarjanju (TRA), ki ga posreduje:

(i)	plovilo dajalec najmanj 24 ur pred pretovarjanjem;

(ii)	plovilo prejemnik najpozneje eno uro po pretovarjanju;

(f)	poročilo o pristanišču iztovarjanja (POR), ki ga pošlje plovilo, ki je prejelo pretovarjanje, najmanj 24 ur pred vsakršnim iztovarjanjem.

Poročilo o ulovu vrst, navedenih v Prilogi I.C k ukrepom za ohranjanje in izvrševanje, katerega skupna živa teža na krovu je manjša od 100 kg, se lahko pošlje z uporabo kode alfa-3 MZZ (morske vrste, ki niso specificirane), razen za morske pse. Podatki o vseh morskih psih se sporočijo glede na vrste morskih psov v skladu z njihovo ustrezno kodo alfa-3 iz Priloge I.C k ukrepom za ohranjanje in izvrševanje, oziroma, če je ni v navedeni prilogi ali na seznamu vrst FAO ASFIS za statistične potrebe ribolova, kolikor je mogoče. Kadar poročanje po posameznih vrstah ni mogoče, se vrste morskih psov ustrezno evidentirajo bodisi kot veliki morski psi (SHX) bodisi kot trneži (DGX) v skladu s kodami alfa-3 iz Priloge I.C k ukrepom za ohranjanje in izvrševanje iz točke 11 Priloge k tej uredbi. Evidentira se tudi ocenjena teža vsakega morskega psa, ulovljenega na izvlek ali namestitev.

7. Poročila iz odstavka 6 se lahko prekličejo s poročilom o preklicu v obliki, določeni v Prilogi II.F.8 k ukrepom za ohranjanje in izvrševanje iz točke 32 Priloge k tej uredbi. Če je treba katero od teh poročil popraviti, se po poročilu o preklicu v rokih, določenih v tem členu, brez odlašanja pošlje novo poročilo.

Center države zastave za spremljanje ribištva brez odlašanja sporoči Komisiji, da je prejel preklic poročila s plovil, ki plujejo pod zastavo države centra.

8. Vsaka država članica zagotovi, da njen center za spremljanje ribištva poročila iz odstavka 6 – v obliki, predpisani v Prilogi II.D k ukrepom za ohranjanje in izvrševanje iz točke 31 Priloge k tej uredbi – takoj po prejemu elektronsko posreduje izvršnemu sekretarju NAFO ter v vednost Komisiji in agenciji EFCA.

9. Vsaka država članica:

(a)

sporoči svoj začasni mesečni ulov po vrstah in območjih staleža ter svoje začasne mesečne ribolovne dneve za ribolov severne kozice v sektorju 3M, ne glede na to, ali ima za zadevne staleže dodeljene kvote ali ribolovni napor; ta poročila posreduje Komisiji v 20 dneh po koncu koledarskega meseca, v katerem je bil ulov opravljen;

(b)

zagotovi, da se informacije iz ladijskega dnevnika v 60 dneh po koncu vsakega ribolovnega potovanja predložijo Komisiji, bodisi v razširljivem označevalnem jeziku (XML) bodisi v datoteki Microsoft Excel, ter vsebujejo najmanj informacije iz Priloge II.N k ukrepom za ohranjanje in izvrševanje iz točke 33 Priloge k tej uredbi.

Člen 26

Sistem za spremljanje plovil (sistem VMS)

1. Vsako ribiško plovilo, ki izvaja dejavnosti na upravnem območju, je opremljeno s satelitsko napravo za spremljanje, ki lahko neprekinjeno samodejno posreduje položaj njegovemu kopenskemu centru za spremljanje ribištva najmanj enkrat na uro, z naslednjimi podatki iz sistema VMS:

(a)	identifikacijo plovila;

(b)	zemljepisno širino in zemljepisno dolžino najnovejšega položaja plovila, pri čemer je napaka položaja manjša od 500 metrov, interval zaupanja pa 99 %;

(c)	datum in uro določitve položaja po UTC ter

(d)	smer in hitrost plovila.

2. Vsaka država članica zagotovi, da njen center za spremljanje ribištva:

(a)

prejme podatke o položaju iz odstavka 1 in jih evidentira z uporabo naslednjih tričrkovnih kod:

(i)	„ENT“: prvi položaj, posredovan prek sistema VMS, ki ga vsako plovilo pošlje ob vstopu na upravno območje;

(ii)	„POS“: vsak naslednji položaj, posredovan prek sistema VMS, ki ga vsako plovilo pošlje z upravnega območja, in

(iii)

„EXT“: prvi položaj, posredovan prek sistema VMS, ki ga vsako plovilo pošlje ob izstopu z upravnega območja;

(b)	poseduje računalniško strojno in programsko opremo za samodejno obdelavo podatkov in elektronski prenos podatkov, uporablja postopke za varnostno kopiranje in obnovo ter evidentira podatke, prejete z ribiških plovil, v računalniško berljivi obliki, hrani pa jih najmanj tri leta, ter

(c)	Komisijo in agencijo EFCA brez odlašanja obvesti o imenu, naslovu, telefonski številki, številki teleksa ali telefaksa in elektronskem naslovu centra za spremljanje ribištva ter o morebitnih naknadnih spremembah teh podatkov.

3. Vsaka država članica prevzame kritje vse stroškov, povezanih z njenim sistemom VMS.

4. Kadar inšpektor na upravnem območju opazi ribiško plovilo, s katerega ni prejel podatkov v skladu z odstavkom 1, 2 ali 8, o tem obvesti kapitana plovila in Komisijo.

5. Država članica zagotovi, da se kapitana plovila ali lastnika ribiškega plovila, ki pluje pod njeno zastavo, ali njegovega predstavnika obvesti, če se zdi, da je satelitska naprava plovila za spremljanje okvarjena ali ne dela.

6. V primeru okvare satelitske naprave za spremljanje kapitan plovila zagotovi, da se ta popravi ali zamenja v enem mesecu od take okvare ali da se, kadar ribolovno potovanje traja dlje kot en mesec, popravilo ali zamenjava opravi ob naslednjem vstopu plovila v pristanišče.

7. Nobeno ribiško plovilo ne sme začeti ribolovnega potovanja z okvarjeno satelitsko napravo za spremljanje.

8. Vsako ribiško plovilo, ki izvaja dejavnosti z okvarjeno satelitsko napravo za spremljanje, centru svoje države članice zastave za spremljanje ribištva najmanj vsake štiri ure posreduje podatke o položaju iz sistema VMS z drugimi razpoložljivimi komunikacijskimi sredstvi, zlasti prek satelita, elektronske pošte, radijske zveze, telefaksa ali teleksa.

9. Država članica zastave zagotovi:

(a)

da njen center za spremljanje ribištva podatke o položaju iz sistema VMS posreduje izvršnemu sekretarju NAFO ter v vednost Komisiji in agenciji EFCA čim prej, najpozneje pa 24 ur po njihovem prejemu, ter da lahko ribiškim plovilom, ki plujejo pod njeno zastavo, dovoli, da podatke o položaju iz sistema VMS posredujejo prek satelita, elektronske pošte, radijske zveze, telefaksa ali teleksa neposredno izvršnemu sekretarju NAFO, ter

(b)

da so podatki o položaju iz sistema VMS, ki se posredujejo izvršnemu sekretarju NAFO, skladni z obliko za izmenjavo podatkov, določeno v Prilogi II.E k ukrepom za ohranjanje in izvrševanje iz točke 34 Priloge k tej uredbi in dodatno opisano v Prilogi II.D k navedenim ukrepom iz točke 31 Priloge k tej uredbi.

10. Vsaka država članica lahko podatke iz sistema VMS NAFO uporabi za iskanje in reševanje ali za namene pomorske varnosti.

POGLAVJE VI

SISTEM OPAZOVANJA

Člen 27

Program opazovanja

1. Opazovalci so neodvisni in nepristranski, usposobljeni ter imajo znanje, spretnosti in sposobnosti za opravljanje vseh nalog, funkcij in zahtev, kot je določeno v tem členu. Opazovalci opravljajo svoje naloge in funkcije nepristransko, ne glede na državno pripadnost in državo zastave plovila ter v zvezi z ribolovnimi dejavnostmi plovil, ki lovijo na upravnem območju, niso izpostavljeni neustreznim vplivom in nimajo nobenih koristi.

2. Brez poseganja v izjemo iz odstavka 3, ima vsako ribiško plovilo med opravljanjem ribolovnih dejavnosti na upravnem območju na krovu stalno vsaj enega opazovalca v skladu z določbami programa opazovanja. Ribiško plovilo ne začne ribolova, dokler nanj ne prispe napoteni opazovalec. Če plovilo kljub zahtevi na krovu nima opazovalca, to šteje za resno kršitev.

3. Z odstopanjem od odstavka 2 in pod pogojem, da NAFO ni zahtevala višje ravni prisotnosti opazovalcev, lahko država članica zastave dovoli svojim ribiškim plovilom, da imajo med letom na krovu opazovalca na manj kot 100 %, vendar ne manj kot 25 %, ribolovnih potovanj njene flote na upravnem območju ali dni, ko so ribiška plovila na upravnem območju, če država članica zastave za plovila, na katerih ni opazovalca:

(a)	zagotovi, da zadevna plovila lovijo vrste na območjih, kjer je pričakovan zanemarljiv prilov drugih vrst;

(b)	zagotovi, da plovilo izpolnjuje vse zahteve za sprotno poročanje;

(c)

fizično pregleda oziroma po oceni tveganja drugače preveri vsako iztovarjanje z zadevnega plovila v svojih pristaniščih skladno z nacionalnimi postopki spremljanja in nadzora. Če je ugotovljena in potrjena kakršna koli kršitev te uredbe, pripravi poročilo o inšpekcijskem pregledu v obliki, predpisani v Prilogi IV.C k ukrepom za ohranjanje in izvrševanje iz točke 9 Priloge k tej uredbi, in ga čim prej po potrditvi kršitve posreduje Komisiji;

(d)

čim bolj zgodaj pred ribolovnim potovanjem Komisiji posreduje naslednje informacije:

(i)	ime, številko IMO in mednarodni radijski klicni znak plovila;

(ii)	dejavnike v podporo odločitvi za odobritev odstopanja od 100 % prisotnosti;

(e)

Komisiji vsako leto do 15. februarja predloži poročilo za predhodno koledarsko leto s primerjavo vseh ustreznih ribolovnih dejavnosti, ki prikazuje razlike med potovanji, na katerih je imelo plovilo na krovu opazovalca, in potovanji, na katerih opazovalca ni bilo. Komisija te informacije posreduje izvršnemu sekretarju NAFO do 1. marca vsako leto.

4. Kadar inšpektor izda obvestilo o kršitvi ribiškemu plovilu, ki v času obvestila na krovu nima opazovalca, razen kadar je odsotnost opazovalca v skladu z odstavkom 3, kršitev šteje za resno kršitev za namene člena 35(1) in kadar država članica zastave od ribiškega plovila ne zahteva, da takoj odpluje do pristanišča v skladu s členom 35(3), ribiškemu plovilu brez odlašanja dodeli opazovalca.

5. Vsaka država članica:

(a)	vsako leto pred začetkom ribolova plovil, ki plujejo pod njeno zastavo, na upravnem območju Komisiji pošlje posodobljen seznam opazovalcev (ime in, če je ustrezno, dokument o istovetnosti), ki jih namerava napotiti na plovila, ki plujejo pod njeno zastavo in izvajajo dejavnost v upravnem območju;

(b)	od plovil, ki plujejo pod njeno zastavo, zahteva, da imajo na krovu opazovalca s seznama iz točke (a), v skladu s programom opazovanja;

(c)	kolikor je izvedljivo, zagotovi, da posamezni opazovalci niso napoteni na zaporedna potovanja istega plovila;

(d)	zagotovi, da so opazovalci na morju opremljeni z neodvisno dvosmerno komunikacijsko napravo;

(e)	sprejme ustrezne ukrepe za plovila, ki plujejo pod njeno zastavo, da zagotovi varne delovne pogoje, zaščito, varnost in dobrobit opazovalcev pri opravljanju njihovih nalog v skladu z mednarodnimi standardi ali smernicami;

(f)	zagotovi, da opazovalci obravnavajo vse podatke in informacije o ribolovu, zbrane med njihovo napotitvijo, tudi posnete fotografije in videe, v skladu z veljavnimi zahtevami o zaupnosti.

6. Ko država članica od opazovalca za plovilo, ki pluje pod njeno zastavo, prejme poročilo opazovalca o odstopanju od ukrepov za ohranjanje in izvrševanje ali o incidentu, vključno z morebitnimi primeri oviranja, ustrahovanja, motenja ali drugačnega preprečevanja opazovalcu, da bi opravljal svoje naloge:

(a)	poročilo obravnava čim bolj diskretno in upošteva njegovo občutljivost v skladu z veljavnimi zahtevami o zaupnosti;

(b)	oceni odstopanja iz poročila opazovalca ter izvede nadaljnje ukrepe, za katere meni, da so ustrezni;

(c)	pripravi poročilo o nadaljnjih ukrepih in ga predloži Komisiji.

7. Vsaka država članica Komisiji:

(a)	najpozneje 24 ur preden se na krov ribiškega plovila vkrca napoteni opazovalec, zagotovi ime ribiškega plovila in mednarodni radijski klicni znak ter ime in, če je ustrezno, dokument o istovetnosti zadevnega opazovalca;

(b)	zagotovi dnevno poročilo opazovalca iz točke (e) odstavka 11 v elektronski obliki, takoj ko ga prejme;

(c)	v dvajsetih dneh po pristanku plovila v pristanišču zagotovi poročilo opazovalca o potovanju iz odstavka 11;

(d)	do 15. februarja vsako leto zagotovi poročilo o izpolnjevanju obveznosti iz tega člena v predhodnem koledarskem letu.

8. Če ima ribiško plovilo na krovu opazovalca iz druge države članice ali pogodbenice NAFO, ta opazovalec poroča državi članici zastave plovila.

9. Če ribiško plovilo, ki bi moralo imeti na krovu opazovalca, tega nima, lahko država članica zastave kateri koli drugi pogodbenici dovoli, da na plovilo napoti opazovalca.

10. Če je med napotitvijo ugotovljeno, da obstaja resna nevarnost za opazovalca, država članica zastave sprejme ukrepe, s katerimi zagotovi, da opazovalec zapusti plovilo, razen če in dokler nevarnost ni odpravljena.

11. Opazovalec, napoten na plovilo, opravlja vsaj naslednje naloge:

(a)

za vsak izvlek/namestitev v obliki, določeni v Prilogi II.M ukrepov za ohranjanje iz izvrševanje iz točke 35 Priloge k tej uredbi (v nadaljnjem besedilu: poročilo opazovalca o potovanju), evidentira:

(i)

količino celotnega ulova po vrstah, vključno z zavržki, in indikatorske vrste za občutljive morske ekosisteme iz dela VI Priloge I.E k ukrepom za ohranjanje in izvrševanje iz točke 3 Priloge k tej uredbi:

—	kot je zabeležena v ribolovnem in proizvodnem dnevniku plovila,

—	kot jo neodvisno oceni opazovalec. Za izvleke, za katere neodvisne ocene opazovalca niso mogoče, bi bilo treba zadevna podatkovna polja pustiti prazna in dodati opombo v polju za opombe;

(ii)	vse ugotovljene nedoslednosti med različnimi viri podatkov o ulovu;

(iii)

vrsto orodja, velikost mrežnega očesa, pritrdilne elemente;

(iv)	podatke o naporu;

(v)	zemljepisno širino in dolžino, globino ribolova;

(vi)	pri ribolovu z vlečnimi mrežami, čas med koncem namestitve do začetka izvleka orodja. V vseh drugih primerih, začetek namestitve in konec izvleka;

(b)	spremlja raztovorni načrt plovila iz člena 25 in v poročilu opazovalca evidentira morebitna ugotovljena odstopanja;

(c)	evidentira vse opažene prekinitve ali motenja sistema VMS;

(d)	namesti instrumente plovila samo ob soglasju kapitana plovila;

(e)	vsak dan pred 12.00 po UTC, ne glede na to, ali plovilo izvaja ribolovne dejavnosti ali ne, posreduje poročilo opazovalca po oddelkih centru države članice zastave za spremljanje ribištva v skladu s Prilogo II.G ukrepov za ohranjanje in izvrševanje iz točke 36 Priloge k tej uredbi;

(f)	opravi delo, tudi za znanstvene namene, ki ga morda zahteva NAFO;

(g)

poročilo opazovalca v računalniško berljivi obliki in po možnosti s priloženimi povezanimi fotografijami, ki jih je posnel opazovalec:

(i)	čim prej po izplutju z upravnega območja ter najpozneje ob pristanku plovila v pristanišče, predloži državi članici zastave;

(ii)	takoj po pristanku v pristanišču, v primeru inšpekcije v pristanišču, predloži lokalnemu pristaniškemu inšpekcijskemu organu;

(h)	je na voljo inšpektorjem na morju ali v pristanišču po pristanku plovila za namene preiskave ribolovnih dejavnosti plovila;

(i)

glede incidentov neskladnosti s to uredbo:

(i)	z uporabo dvosmerne komunikacijske naprave brez odlašanja poroča pristojnemu organu države članice zastave plovila o odstopanjih od te uredbe, vključno s primeri oviranja, ustrahovanja, motenja ali kakršnega koli drugega preprečevanja opazovalcu, da bi opravil svoje naloge, ter

(ii)	vodi podrobno evidenco, vključno z ustreznimi fotografijami in videoposnetki, o okoliščinah in informacijah glede primerov odstopanja od te uredbe ter jo čim prej in najpozneje ob pristanku plovila v pristanišču posreduje centru države članice zastave za spremljanje ribištva.

12. Kapitan plovila, ki pluje pod zastavo države članice:

(a)	sodeluje z opazovalcem in mu zagotovi pomoč, ki jo ta potrebuje za opravljanje svojih nalog. K takemu sodelovanju spada zagotavljanje, da ima opazovalec ves potrebni dostop do ulova, vključno z ulovom, ki ga plovilo morda namerava zavreči;

(b)

opazovalcu zagotovi hrano in nastanitev s standardom, ki ni nižji od tistega, ki je zagotovljen za častnike na krovu. Če nastanitve za častnike niso na voljo, se opazovalcu zagotovi namestitev s standardom, ki je čim bliže standardu, ki je zagotovljen za častnike, vendar ni nižji od standarda, ki je zagotovljen za posadko;

(c)	zagotovi dostop do vseh operativnih območij plovila, ki je potreben, da opazovalec konča svoje naloge, vključno s skladiščem/skladišči, območjem/območji proizvodnje, mostom, opremo za obdelavo odpadkov ter navigacijsko in komunikacijsko opremo;

(d)	ne ovira, ustrahuje, moti, vpliva na, podkupuje ali poskuša podkupiti opazovalca pri opravljanju njegovih nalog;

(e)	vključi opazovalca v vse vaje za ravnanje v izrednih razmerah, ki se izvajajo na krovu, ter

(f)	obvesti opazovalca, kadar inšpekcijska skupina sporoči svojo namero, da se bo vkrcala.

13. Če ni drugače dogovorjeno z drugo pogodbenico NAFO ali drugo državo članico zastave, vsaka država članica krije stroške plačila opazovalcev, ki jih napoti. Brez poseganja v odstavek 14 lahko država članica zastave dovoli izvajalcem ribolova, da prispevajo za stroške plačila opazovalcev.

14. Opazovalci ne smejo imeti finančnih ali drugih interesov ter so tudi plačani na način, ki dokazuje njihovo finančno neodvisnost od plovil, ki lovijo na upravnem območju.

15. Informacije, ki jih morajo zagotoviti države članice v skladu s točkama (c) in (d) odstavka 3, točko (a) odstavka 5, točko (c) odstavka 6 in odstavkom 7, se posredujejo Komisiji ali organu, ki ga ta imenuje, ki zagotovita, da se te informacije brez odlašanja posredujejo izvršnemu sekretarju NAFO za objavo na spletišču NAFO za spremljanje, nadzor in sledenje.

POGLAVJE VII

SISTEM SKUPNIH INŠPEKCIJSKIH PREGLEDOV IN NADZORA

Člen 28

Splošne določbe

1. Agencija EFCA usklajuje dejavnosti inšpekcijskih pregledov in nadzora za Unijo. V dogovoru z zadevnimi državami članicami lahko v ta namen pripravi skupne operativne programe inšpekcijskih pregledov in nadzora (v nadaljnjem besedilu: sistem). Države članice, katerih plovila se ukvarjajo z ribolovom na upravnem območju, sprejmejo potrebne ukrepe za lažje izvajanje tega sistema, še zlasti v zvezi s potrebnimi človeškimi in materialnimi viri in obdobji ter conami, kjer se ti viri uporabljajo.

2. Inšpekcijske preglede in nadzor opravljajo inšpektorji, ki jih dodelijo države članice, agencija EFCA pa je o njih obveščena prek sistema.

3. Države članice lahko v sodelovanju s Komisijo in agencijo EFCA na podlagi medsebojnega dogovora inšpektorje in koordinatorje agencije EFCA, ki jih je agencija EFCA dodelila sistemu, napotijo na inšpekcijsko plovilo druge pogodbenice NAFO.

4. Vedno kadar je na upravnem območju prisotnih več kot 15 ribiških plovil držav članic, agencija EFCA in države članice zagotovijo, da je v tem času:

(a)	na upravnem območju prisoten inšpektor ali drug pristojni organ ali

(b)	na ozemlju pogodbenice NAFO, ki je sosednje območju Konvencije, prisoten pristojni organ;

(c)	države članice se brez odlašanja odzovejo na vsako obvestilo o kršitvi na upravnem območju, ki jo stori ribiško plovilo, ki pluje pod njihovo zastavo.

5. Države članice, ki sodelujejo v sistemu, vsakemu inšpekcijskemu plovilu ob vstopu na upravno območje predložijo seznam opažanj in vkrcanj, ki so bili izvedena v prejšnjem desetdnevnem obdobju, vključno z datumi, koordinatami in vsemi ostalimi relevantnimi informacijami.

6. Vsaka država članica, ki sodeluje v sistemu, v sodelovanju s Komisijo ali agencijo EFCA zagotovi, da vsako inšpekcijsko plovilo, ki pluje pod njeno zastavo in ki izvaja dejavnosti na upravnem območju, vzdržuje zaščitene stike, po možnosti dnevne, z vsemi ostalimi inšpekcijskimi plovili, ki izvajajo dejavnosti na upravnem območju, za izmenjavo informacij, ki so potrebne za usklajevanje njihovih dejavnosti.

7. Inšpektorji, ki obiščejo raziskovalno plovilo, upoštevajo status plovila in postopke inšpekcijskega pregleda omejijo na tiste, ki so potrebni za preverjanje, ali plovilo izvaja dejavnosti, ki so v skladu z njegovim raziskovalnim načrtom. Kadar inšpektorji utemeljeno sumijo, da plovilo izvaja dejavnosti, ki niso v skladu z njegovim raziskovalnim načrtom, takoj obvestijo Komisijo in agencijo EFCA.

8. Države članice zagotovijo, da njihovi inšpektorji plovila, ki izvajajo dejavnosti na upravnem območju, obravnavajo enakovredno in na enak način, tako da se izognejo nesorazmernemu številu inšpekcijskih pregledov plovil, ki plujejo pod zastavo katere koli pogodbenice NAFO. V katerem koli četrtletnem obdobju število inšpekcijskih pregledov, ki jih njihovi inšpektorji opravljajo na plovilih, ki plujejo pod zastavo druge pogodbenice NAFO, kolikor je to mogoče, odraža delež celotne ribolovne dejavnosti na upravnem območju, ki med drugim zajema ravni ulova in število ribolovnih dni na plovilo. Inšpektorji lahko pri določitvi pogostosti inšpekcijskih pregledov upoštevajo ribolovne vzorce in evidenco o skladnosti katerega koli ribiškega plovila.

9. Država članica pri sodelovanju v sistemu zagotovi, da inšpektorji in inšpektorji pripravniki, dodeljeni sistemu, razen med inšpekcijskim pregledom ribiškega plovila, ki pluje pod njeno zastavo, in v skladu z njenim notranjim pravom:

(a)	ostanejo pod njenim operativnim nadzorom;

(b)	izvajajo določbe sistema;

(c)	ob vkrcanju na plovilo niso oboroženi;

(d)	ne izvršujejo zakonov in predpisov v zvezi z vodami Unije;

(e)	upoštevajo splošno sprejete mednarodne predpise, postopke in prakse v zvezi z varnostjo plovila, ki se pregleduje, in njegove posadke;

(f)	ne ovirajo ribolovnih dejavnosti ali natovarjanja ribiških proizvodov in se, kolikor je to izvedljivo, izogibajo ukrepom, ki bi škodljivo vplivali na kakovost ulova na krovu, ter

(g)	zabojnike odprejo tako, da se čim bolj olajša njihovo takojšnje ponovno zaprtje, pakiranje ali morebitno ponovno skladiščenje.

10. Vsa poročila o inšpekcijskem pregledu, nadzoru in preiskavah iz tega poglavja ter povezane fotografije ali dokazi se obravnavajo kot zaupni v skladu s Prilogo II.B k ukrepom za ohranjanje in izvrševanje iz točke 37 Priloge k tej uredbi.

Člen 29

Zahteve po obveščanju

1. Vsaka država članica najpozneje 1. novembra vsako leto agenciji EFCA (in v vednost Komisiji) pošlje naslednje informacije, ki jih agencija EFCA nato objavi na spletišču NAFO za spremljanje, nadzor in sledenje:

(a)	kontaktne informacije pristojnega organa, ki deluje kot kontaktna točka za namene takojšnjega obveščanja o kršitvah na upravnem območju, in vse nadaljnje spremembe teh informacij, najpozneje 15 dni pred začetkom učinkovanja spremembe;

(b)	imena inšpektorjev in inšpektorjev pripravnikov ter ime, radijski klicni znak in kontaktne informacije za komunikacijo vsakega inšpekcijskega plovila, ki ga je dodelila sistemu. Kadar koli je mogoče, obvestilo o spremembah tako sporočenih informacij posreduje najmanj 60 dni vnaprej.

2. Kadar država članica sodeluje v sistemu, zagotovi, da je agencija EFCA vnaprej obveščena o datumu ter času začetka in konca vsake kontrole, ki jo izvaja inšpekcijsko plovilo, ki ga je tako dodelila.

Člen 30

Postopki nadzora

1. Kadar inšpektor na upravnem območju opazi ribiško plovilo, ki pluje pod zastavo pogodbenice NAFO in za katero obstaja utemeljeni sum, da gre za očitno kršitev te uredbe, takojšnji inšpekcijski pregled pa ni izvedljiv, inšpektor:

(a)

izpolni obrazec o poročilu o nadzoru v skladu s Prilogo IV.A k ukrepom za ohranjanje in izvrševanje iz točke 38 Priloge k tej uredbi. Če je inšpektor ocenil obseg ali sestavo ulova vsebine izvleka, poročilo o nadzoru vsebuje vse relevantne informacije glede sestave izvleka in navedbo metode, uporabljene za oceno obsega;

(b)	fotografira plovilo in evidentira položaj, datum in čas fotografiranja ter

(c)	poročilo o nadzoru in fotografije brez odlašanja elektronsko posreduje svojemu pristojnemu organu.

2. Pristojni organ države članice ob prejemu takega poročila o nadzoru brez odlašanja:

(a)	posreduje poročilo o nadzoru agenciji EFCA, ki jih objavi na spletišču NAFO za spremljanje, nadzor in sledenje, da se posredujejo pogodbenici državi zastave plovila;

(b)	posreduje kopijo posnetih fotografij agenciji EFCA, ki jih nato posreduje pogodbenici državi zastave plovila ali državi članici zastave, če ta ni država članica, ki izvaja inšpekcijski pregled;

(c)	zagotovi varnost in kontinuiteto dokazov za nadaljnje inšpekcijske preglede.

3. Pristojni organ vsake države članice ob prejemu poročila o nadzoru v zvezi s plovilom, ki pluje pod njeno zastavo, izvede tako preiskavo, kot je potrebna za določitev ustreznega nadaljnjega ukrepanja.

4. Vsaka država članica poročilo o preiskavi pošlje agenciji EFCA, ki ga objavi na spletišču NAFO za spremljanje, nadzor in sledenje ter pošlje Komisiji.

Člen 31

Vkrcavanje in postopki inšpekcijskega pregleda za pogodbenice

Vsaka država članica zagotovi, da inšpektorji za inšpekcijske preglede, izvedene v skladu s sistemom:

(a)	pred vkrcavanjem ribiško plovilo po radiu z uporabo mednarodnega signalnega kodeksa obvestijo o imenu inšpekcijskega plovila;

(b)	na inšpekcijskem plovilu in plovilu za vkrcavanje izobesijo zastavico, prikazano v Prilogi IV.E k ukrepom za ohranjanje in izvrševanje iz točke 39 Priloge k tej uredbi;

(c)	zagotovijo, da inšpekcijsko plovilo med vkrcavanjem ostaja na varni razdalji od ribiškega plovila;

(d)	od ribiškega plovila ne zahtevajo, da se ustavi ali manevrira med vleko, metanjem ali izvlekom;

(e)

vsako skupino inšpektorjev omejijo na največ štiri inšpektorje, vključno z morebitnim inšpektorjem pripravnikom, ki lahko skupino inšpektorjev spremlja le zaradi usposabljanja. Kadar inšpektorje spremlja inšpektor pripravnik, inšpektorji ob vkrcanju pripravnika predstavijo kapitanu plovila. Inšpektor pripravnik le opazuje inšpekcijski pregled, ki ga izvajajo pooblaščeni inšpektorji, in nikakor ne ovira dejavnosti ribiškega plovila;

(f)	pri vkrcanju kapitanu plovila pokažejo svoje dokumente o istovetnosti NAFO, ki jih je izvršni sekretar NAFO izdal v skladu s členom 32.3(b) ukrepov za ohranjanje in izvrševanje;

(g)

inšpekcijski pregled omejijo na štiri ure ali čas, ki je potreben za izvlek mreže ter pregled mreže in ulova, pri čemer se upošteva čas, ki je daljši, razen:

(i)	v primeru kršitve ali

(ii)

kadar inšpektor oceni, da se količina ulova na krovu razlikuje od količine ulova, evidentirane v ribolovnem ladijskem dnevniku; v tem primeru inšpektor inšpekcijski pregled omeji na dodatno uro, da se preverijo izračuni in postopki ter se znova pregleda ustrezna dokumentacija, ki se je uporabila za izračuna ulova na upravnem območju in ulova na krovu plovila;

(h)	zberejo vse relevantne informacije, uporabljene za ugotavljanje skladnosti s to uredbo, ki jih zagotovi opazovalec.

Člen 32

Obveznosti kapitana plovila med inšpekcijskim pregledom

Vsak kapitan plovila po potrebi sprejme ukrepe, potrebne za olajšanje inšpekcijskega pregleda, in sicer:

(a)	ko inšpekcijsko plovilo da znak, da se bo začel inšpekcijski pregled, zagotovi, da se mreže ne izvlečejo na krov vsaj 30 minut po prejetju znaka inšpekcijskega plovila;

(b)	na zahtevo inšpekcijskega plovila in kolikor je to v skladu z dobro mornarsko prakso, olajša vkrcanje inšpektorjev;

(c)	zagotovi lestev za vkrcanje v skladu s Prilogo IV.G k ukrepom za ohranjanje in izvrševanje iz točke 40 Priloge k tej uredbi;

(d)	zagotovi, da so vsa mehanska dvigala primerna za varno uporabo ter za varen prehod z dvigala na krov in nazaj;

(e)	inšpektorjem zagotovi dostop do vseh ustreznih območij, krovov in prostorov, predelanega in nepredelanega ulova, mrež ali drugega orodja, opreme in vseh ustreznih dokumentov, ki so po njihovem mnenju potrebni za preverjanje skladnosti s to uredbo;

(f)	evidentira in inšpektorjem na zahtevo zagotovi koordinate začetne in končne točke vsake poskusne vleke v skladu s točko (iii) točke (b) člena 8(1);

(g)	na zahtevo inšpektorja predloži registracijske dokumente, načrte ali opise prostorov za ribe, proizvodne ladijske dnevnike in natovorne načrte ter zagotavlja tako pomoč, kot jo inšpektor razumno potrebuje pri ugotavljanju, ali se dejansko natovorjeni ulov ujema z natovornim načrtom;

(h)	ne ovira nobenega stika med inšpektorji in opazovalcem ter spoštuje zasebnost, ki jo inšpektorji in opazovalec potrebujejo pri opravljanju svojih nalog;

(i)	inšpektorjem omogoči, da vzamejo vzorce predelanih rib za namene identifikacije vrst z analizo DNK;

(j)	sprejme take ukrepe, kot so morda potrebni za ohranitev celovitosti vseh plomb, ki jih namestijo inšpektorji, in vseh dokazov, ki ostanejo na krovu, dokler država zastave ne odredi drugače;

(k)	da se zagotovi kontinuiteta dokazov, če so bile nameščene plombe in/ali zavarovani dokazi, podpiše ustrezni oddelek poročila o inšpekcijskem pregledu, s čimer potrdi namestitev plomb;

(l)	prekine ribolov, kadar inšpektorji to zahtevajo v skladu s točko (b) člena 35(2);

(m)	na zahtevo zagotovi uporabo komunikacijske opreme na plovilu ter operaterja, ki inšpektorjem omogoči prejemanje in pošiljanje sporočil;

(n)	na zahtevo inšpektorjev odstrani kateri koli del ribolovnega orodja, za katerega se zdi, da ni odobren na podlagi te uredbe;

(o)	v primeru vpisov inšpektorjev v ladijske dnevnike inšpektorju zagotovi kopijo vsake strani, na kateri je tak vpis, in na zahtevo inšpektorjev podpiše vsako stran, da potrdi, da gre za verodostojno kopijo, ter

(p)

kadar se zahteva prekinitev ribolova, ribolova ne nadaljuje, dokler:

(i)	inšpektorji ne končajo inšpekcijskega pregleda in zavarujejo dokazov in

(ii)	kapitan plovila ne podpiše ustreznega oddelka poročila o inšpekcijskem pregledu v skladu s točko (k).

Člen 33

Poročilo o inšpekcijskem pregledu in nadaljnje ukrepanje

1. Vsaka država članica zagotovi, da njeni inšpektorji za vsak inšpekcijski pregled izpolnijo poročilo o inšpekcijskem pregledu v obliki, ki je določena v Prilogi IV.B k ukrepom za ohranjanje in izvrševanje iz točke 41 Priloge k tej uredbi (v nadaljnjem besedilu: poročilo o inšpekcijskem pregledu).

2. Za namene poročila o inšpekcijskem pregledu:

(a)	se ribolovno potovanje šteje za trenutno, kadar ima pregledano plovilo na krovu ulov, ki je bil pridobljen na upravnem območju med potovanjem;

(b)

inšpektorji pri primerjavi vpisov v proizvodni ladijski dnevnik z vpisi v ribolovnem ladijskem dnevniku proizvodno težo pretvorijo v živo težo, pri čemer se ravnajo po pretvorbenih faktorjih iz prilog XIII, XIV in XV Izvedbene Uredbe Komisije (EU) št. 404/2011 (16) za ribiška plovila Unije glede vrst in predstavitev, zajetih v navedenih prilogah, in pretvorbenih faktorjev, ki jih uporablja kapitan plovila v drugih primerih;

(c)

inšpektorji:

(i)	na podlagi vpisov v ladijski dnevnik pripravijo povzetek za trenutno ribolovno potovanje o ulovu plovila na upravnem območju po vrstah in sektorjih;

(ii)	povzetke vpišejo v oddelek 12 poročila o inšpekcijskem pregledu, razlike med evidentiranim ulovom in njihovimi ocenami ulova na krovu pa v oddelek 14.1 poročila o inšpekcijskem pregledu;

(iii)

po opravljenem inšpekcijskem pregledu podpišejo poročilo o inšpekcijskem pregledu ter ga predložijo kapitanu plovila, da ga podpiše in da pripombe, in vsaki priči, ki morda želi dati izjavo;

(iv)	takoj obvestijo svoj pristojni organ in mu v 24 urah ali takoj, ko je mogoče, posredujejo informacije in fotografije ter

(v)	kapitanu plovila predložijo kopijo poročila, pri čemer v ustreznem oddelku poročila o inšpekcijskem pregledu ustrezno evidentirajo morebitno kapitanovo zavrnitev, da potrdi prejem.

3. Država članica, ki izvaja inšpekcijski pregled:

(a)	agenciji EFCA pošlje poročilo o inšpekcijskem pregledu na morju, če je mogoče v 20 dneh po inšpekcijskem pregledu, za objavo na spletišču NAFO za spremljanje, nadzor in sledenje;

(b)	potem ko inšpektorji izdajo obvestilo o kršitvi, izvede postopek iz člena 34(2).

4. Vsaka država članica zagotovi, da imajo poročila o inšpekcijskih pregledih in nadzoru, ki jih pripravijo inšpektorji NAFO, enako dokazilno vrednost za ugotavljanje dejstev kot poročila o inšpekcijskih pregledih in nadzoru, ki jih pripravijo njeni inšpektorji.

5. Države članice medsebojno sodelujejo, da pospešijo sodne ali druge postopke, ki so se začeli kot posledica poročila, ki ga je inšpektor NAFO predložil v skladu s sistemom.

Člen 34

Postopki v zvezi s kršitvami

1. Vsaka država članica zagotovi, da njeni inšpektorji po odkritju kršitve te uredbe:

(a)	kršitev evidentirajo v poročilu o inšpekcijskem pregledu;

(b)

v ribolovni ladijski dnevnik ali drug ustrezen dokument pregledanega plovila vpišejo in podpišejo zaznamek z navedbo datuma, zemljepisnih koordinat območja in narave kršitve, naredijo kopijo vsakega ustreznega vpisa in kapitana plovila pozovejo, da podpiše vsako stran, in tako potrdi, da gre za verodostojno kopijo izvirnika;

(c)	fotografirajo orodje, ulov ali druge dokaze, za katere inšpektor meni, da so potrebni v zvezi s kršitvijo;

(d)	varno pritrdijo inšpekcijsko plombo, prikazano na inšpekcijski plombi NAFO v Prilogi IV.F k ukrepom za ohranjanje in izvrševanje iz točke 42 Priloge k tej uredbi, kot je primerno, ter v poročilu o inšpekcijskem pregledu ustrezno evidentirajo sprejete ukrepe in serijsko številko vsake plombe;

(e)

kapitana plovila pozovejo, naj:

(i)	podpiše ustrezen oddelek poročila o inšpekcijskem pregledu, s čimer potrdi namestitev plomb, da bi se zagotovila kontinuiteta dokazil in dokazov, in

(ii)	da pisno izjavo v ustreznem oddelku poročila o inšpekcijskem pregledu;

(f)	od kapitana plovila zahtevajo, da odstrani vse dele ribolovnega orodja, za katere se zdi, da niso odobreni na podlagi te uredbe, ter

(g)	kadar je mogoče, o kršitvi obvestijo opazovalca.

2. Država članica, ki izvaja inšpekcijski pregled:

(a)

v 24 urah po odkritju kršitve Komisiji in agenciji EFCA posreduje pisno obvestilo o kršitvi, ki ga sporočijo njeni inšpektorji, agencija EFCA pa ga nato posreduje pristojnemu organu pogodbenice države zastave ali države članice zastave, če ta ni država članica, ki izvaja inšpekcijski pregled, in izvršnemu sekretarju NAFO. Pisno obvestilo vključuje informacije, vpisane v točko 15 poročila o inšpekcijskem pregledu iz Priloge IV.B k ukrepom za ohranjanje in izvrševanje iz točke 41 Priloge k tej uredbi, navedbo ustreznih ukrepov in podroben opis podlage za izdajo obvestila o kršitvi ter dokaze v podporo obvestilu; kadar je mogoče, se mu priložijo fotografije orodja, ulova ali drugih dokazov, povezanih s kršitvijo, iz odstavka 1 tega člena;

(b)	v petih dneh od vrnitve inšpekcijskega plovila v pristanišče Komisiji in agenciji EFCA posreduje poročilo o inšpekcijskem pregledu;

agencija EFCA poročilo o inšpekcijskem pregledu v formatu PDF objavi na spletišču NAFO za spremljanje, nadzor in sledenje.

3. Država članica zastave nadaljnje ukrepe v zvezi s kršitvami sprejme v skladu z določbami člena 36.

Člen 35

Dodatni postopki za resne kršitve

1. Med resne kršitve v smislu člena 90 Uredbe (ES) št. 1224/2009 spadajo vse naslednje kršitve:

(a)	ribolov v okviru kvote „drugo“ brez predhodnega obvestila Komisiji v nasprotju s členom 5;

(b)	ribolov v okviru kvote „drugo“ več kot pet delovnih dni po zapori ribolova v nasprotju s členom 5;

(c)	usmerjeni ribolov staleža, za katerega velja moratorij ali za katerega je ribolov kako drugače prepovedan, v nasprotju s členom 6;

(d)	usmerjeni ribolov staležev ali vrst po datumu zaprtja ribolova države članice, o katerem je bila obveščena Komisija, v nasprotju s členom 6;

(e)	ribolov na zaprtem območju v nasprotju s členom 9(5) in členom 11;

(f)	ribolov z ribolovnim orodjem za pridneni ribolov na območju, zaprtem za dejavnosti pridnenega ribolova, v nasprotju s poglavjem III;

(g)	uporaba neodobrene velikosti mrežnega očesa v nasprotju s členom 13;

(h)	ribolov brez veljavnega dovoljenja;

(i)	napačno evidentiranje ulova v nasprotju s členom 25;

(j)	odsotnost satelitskega sistema za spremljanje na krovu ali motenje njegovega delovanja v nasprotju s členom 26;

(k)	nepošiljanje sporočil o ulovu v nasprotju s členom 10(3) ali členom 25;

(l)	preprečevanje opravljanja dolžnosti inšpektorjev ali opazovalcev z oviranjem, ustrahovanjem, motenjem ali kako drugače ali izvajanje kakršne koli druge oblike posrednega pritiska;

(m)	storitev kršitve s tem, da na krovu ni opazovalca;

(n)	prikrivanje, nedovoljeno spreminjanje ali uničevanje dokazov, povezanih s preiskavo, vključno s prelomom ali nedovoljenim spreminjanjem plomb ali dostopom do zapečatenih območij;

(o)	predložitev ponarejenih dokumentov ali predložitev napačnih informacij inšpektorju, s čimer se prepreči odkritje resne kršitve;

(p)

iztovarjanje, pretovarjanje ali uporaba drugih pristaniških storitev:

(i)	v pristanišču, ki ni določeno v skladu z določbami člena 39(1), ali

(ii)	brez dovoljenja države pristanišča iz člena 39(6);

(q)	neizpolnjevanje določb iz člena 41(1);

(r)	da na krovu ni opazovalca, če je to zahtevano.

2. Kadar inšpektor prijavlja plovilo zaradi storjene resne kršitve:

(a)	sprejme vse potrebne ukrepe za zagotovitev varnosti in kontinuitete dokazov, vključno z zapečatenjem skladišča plovila in/ali ribolovnega orodja, kot je ustrezno, za nadaljnji inšpekcijski pregled;

(b)	zahteva, da kapitan plovila preneha vse ribolovne dejavnosti, za katere se zdi, da predstavljajo resno kršitev, ter

(c)	takoj obvesti pristojni organ inšpektorja ter mu v 24 urah posreduje informacije in po možnosti fotografije. Pristojni organ, ki prejme te informacije, obvesti pogodbenico državo zastave ali državo članico zastave, če ta ni država članica, ki izvaja inšpekcijski pregled, v skladu s členom 34.

3. Država članica zastave v primeru resne kršitve v zvezi s plovilom, ki pluje pod njeno zastavo:

(a)	brez odlašanja potrdi prejem povezanih informacij in fotografij;

(b)	zagotovi, da pregledano plovilo ne nadaljuje ribolova do nadaljnjega obvestila;

(c)

z uporabo vseh razpoložljivih informacij in gradiva pregleda zadevo in v 72 urah od plovila zahteva, da takoj odpluje v pristanišče zaradi popolnega pregleda v njeni pristojnosti, če je očitna katera od naslednjih resnih kršitev:

(i)	usmerjeni ribolov staleža, za katerega velja moratorij;

(ii)	usmerjeni ribolov staleža, katerega ribolov je prepovedan na podlagi člena 6;

(iii)

nepravilno evidentiranje ulova v nasprotju s členom 25 ali

(iv)	ponovitev enake resne kršitve v šestmesečnem obdobju.

4. Kadar je resna kršitev nepravilno evidentiranje ulova, se pri popolnem inšpekcijskem pregledu zagotovita fizični inšpekcijski pregled in štetje celotnega ulova na krovu po vrstah in sektorjih.

5. Za namene tega člena „nepravilno evidentiranje ulova“ pomeni razliko za 10 ton ali 20 %, pri čemer se upošteva večja vrednost, med inšpektorjevimi ocenami predelanega ulova na krovu, po vrstah ali v celoti, in številkami, vnesenimi v proizvodni ladijski dnevnik, izračunano kot odstotek številk proizvodnega ladijskega dnevnika.

6. Če se s tem strinja država članica zastave in če pogodbenica NAFO, ki je država pristanišča, ni država članica inšpektorja, lahko pri popolnem inšpekcijskem pregledu in štetju ulova sodelujejo inšpektorji te pogodbenice NAFO, ki je država pristanišča, ali države članice pristanišča.

7. Če se točka (c) odstavka 3 ne uporablja, država članica zastave bodisi:

(a)	plovilu dovoli nadaljevanje ribolova. V takem primeru država članica zastave Komisiji najpozneje dva dneva po obvestilu o kršitvi predloži pisno utemeljitev, zakaj plovilu ni bila odrejena vrnitev v pristanišče. Komisija to utemeljitev posreduje izvršnemu sekretarju NAFO; bodisi

(b)	od plovila zahteva, da takoj odpluje v pristanišče zaradi popolnega fizičnega inšpekcijskega pregleda v njeni pristojnosti.

8. Kadar država članica zastave pregledanemu plovilu odredi vrnitev v pristanišče, se lahko inšpektorji vkrcajo na plovilo ali ostanejo na krovu plovila med plovbo do pristanišča, pod pogojem, da država članica zastave od inšpektorjev ne zahteva, da zapustijo plovilo.

Člen 36

Spremljanje kršitev

1. V primeru kršitve plovila, ki pluje pod njeno zastavo, država članica:

(a)	izvede celovito preiskavo, po potrebi s fizičnim inšpekcijskim pregledom ribiškega plovila takoj, ko je mogoče;

(b)	sodeluje s pogodbenico NAFO, ki izvaja inšpekcijski pregled, ali državo članico, ki izvaja inšpekcijski pregled, če ta ni država članica zastave, da bi ohranila dokaze in nadzorno verigo v obliki, ki bo olajšala postopke v skladu z njenimi zakoni;

(c)	zoper osebe, odgovorne za plovilo, nemudoma začne sodne ali upravne postopke v skladu s svojo nacionalno zakonodajo, ter

(d)	zagotovi, da so sankcije, ki se uporabljajo za kršitve, dovolj stroge, da učinkovito zagotovijo skladnost, odvračajo od nadaljnjih kršitev ali njihovih ponovitev in kršiteljem odvzamejo koristi, ki izhajajo iz kršitve.

2. Sodni ali upravni postopki in sankcije iz točk (c) in (d) odstavka 1 lahko glede na resnost kršitve in v skladu z notranjim pravom med drugim vključujejo:

(a)	denarne kazni;

(b)	zaseg plovila, nezakonitega ribolovnega orodja in ulovov;

(c)	začasni ali trajni odvzem dovoljenja za izvajanje ribolovnih dejavnosti ter

(d)	zmanjšanje ali preklic vseh ribolovnih dodelitev.

3. Vsaka država članica zastave zagotovi, da vsa obvestila o kršitvah obravnava, kot da bi kršitev sporočili njeni inšpektorji.

4. Država članica zastave in država članica pristanišča:

(a)	Komisijo takoj obvestita o sodnih ali upravnih ukrepih in sankcijah iz točk (c) in (d) odstavka 1;

(b)	takoj, ko je izvedljivo, vendar najpozneje štiri mesece po nastanku resne kršitve, Komisiji pošljeta poročilo o napredku preiskave, vključno s podrobnostmi o vseh ukrepih, ki sta jih sprejeli ali začeli v zvezi s kršitvijo, ter

(c)	po končani preiskavi Komisiji nemudoma pošljeta poročilo o končnem izidu.

Člen 37

Poročila držav članic o inšpekcijskih pregledih, nadzoru in kršitvah

1. Vsaka država članica do 1. februarja vsako leto Komisiji in agenciji EFCA v skladu s sistemom poroča o naslednjem:

(a)	številu inšpekcijskih pregledov ribiških plovil, ki plujejo pod njeno zastavo, in ribiških plovil, ki plujejo pod zastavo druge pogodbenice NAFO, ki jih je izvedla v preteklem koledarskem letu;

(b)	imenu vsakega ribiškega plovila, v zvezi s katerim so njeni inšpektorji izdali obvestilo o kršitvi, vključno z datumom in krajem inšpekcijskega pregleda ter naravo kršitve;

(c)	številu ur letenja njenih zrakoplovov za patruljiranje, številu opažanj takih zrakoplovov, številu poročil o nadzoru, ki jih je posredovala, ter za vsako tako poročilo datumu, času in kraju opažanj;

(d)

ukrepih, ki jih je sprejela v preteklem letu, vključno z natančnim opisom vseh sodnih ali upravnih postopkov ali naloženih sankcij (na primer znesek denarnih kazni, vrednost zaseženih rib in/ali orodja, izdana pisna opozorila), v zvezi z:

(i)	vsako kršitvijo, ki jo je inšpektor sporočil v zvezi s plovili, ki plujejo pod njeno zastavo, ter

(ii)	vsakim poročilom o nadzoru, ki ga je prejela.

Vsako leto do 1. marca Komisija informacije iz prvega pododstavka posreduje izvršnemu sekretarju NAFO.

2. V poročilih iz točke (d) prvega pododstavka odstavka 1 se navede trenutni status zadeve. Država članica tako kršitev navede v vsakem naslednjem poročilu, dokler ne sporoči končnega izida kršitve.

3. Država članica predloži dovolj podrobno obrazložitev glede vsake kršitve, v zvezi s katero ni ukrepala ali niso bile naložene kazni.

POGLAVJE VIII

POMORSKA INŠPEKCIJA PLOVIL, KI PLUJEJO POD ZASTAVO DRUGE POGODBENICE

Člen 38

Področje uporabe

To poglavje se uporablja za iztovarjanje, pretovarjanje ali uporabo pristanišč držav članic za ribiška plovila, ki plujejo pod zastavo druge pogodbenice NAFO in na upravnem območju izvajajo ribolovne dejavnosti. To poglavje se uporablja za plovila, ki imajo na krovu ulov z upravnega območja ali ribiške proizvode, proizvedene iz tega ulova, ki niso bili predhodno pretovorjeni ali iztovorjeni v pristanišču.

Člen 39

Dolžnosti države članice pristanišča

1. Država članica pristanišča Komisiji in agenciji EFCA predloži seznam določenih pristanišč, v katera se lahko ribiškim plovilom dovoli dostop zaradi iztovarjanja, pretovarjanja in/ali zagotavljanja pristaniških storitev, in v največji možni meri zagotovi, da ima vsako določeno pristanišče zadostne zmogljivosti za izvajanje inšpekcijskih pregledov v skladu s tem poglavjem. Komisija seznam določenih pristanišč v formatu PDF objavi na spletišču NAFO za spremljanje, nadzor in sledenje. Vse naknadne spremembe seznama, ki bodo nadomestile prejšnji seznam, se objavijo najpozneje 15 dni pred začetkom učinkovanja spremembe.

2. Država članica pristanišča določi najkrajši rok za predhodno zahtevo. Rok za predhodno zahtevo je tri delovne dni pred pričakovanim prihodom. Vendar lahko država članica pristanišča v dogovoru s Komisijo določi drug rok za predhodno zahtevo, pri čemer med drugim upošteva vrsto proizvoda iz ulova ali razdaljo med ribolovnimi območji in svojimi pristanišči. Država članica pristanišča informacije o roku za predhodno zahtevo sporoči Komisiji, ki jih v formatu PDF objavi na spletišču NAFO za spremljanje, nadzor in sledenje.

3. Država članica pristanišča imenuje pristojni organ, ki je kontaktna točka za prejemanje zahtev v skladu s členom 41, prejemanje potrditev v skladu s členom 40(2) in izdajanje dovoljenj v skladu z odstavkom 6 tega člena. Država članica pristanišča ime in kontaktne informacije pristojnega organa sporoči Komisiji, ki jih v formatu PDF objavi na spletišču NAFO za spremljanje, nadzor in sledenje.

4. Zahteve iz odstavkov 1, 2 in 3 se ne uporabljajo, kadar Unija plovilom, ki plujejo pod zastavo druge pogodbenice NAFO, ne dovoljuje iztovarjanja, pretovarjanja ali uporabe pristanišč.

5. Država članica pristanišča kopijo obrazca iz člena 41(1) in (2) brez odlašanja pošlje pogodbenici NAFO državi zastave plovila ter, kadar se plovilo ukvarja z dejavnostmi pretovarjanja, pogodbenici NAFO državi zastave plovil dajalcev.

6. Ribiška plovila ne smejo vpluti v pristanišče brez predhodnega dovoljenja pristojnih organov države članice pristanišča. Dovoljenje za iztovarjanje ali pretovarjanje ali uporabo drugih pristaniških storitev se izda šele po prejemu potrditve pogodbenice NAFO države zastave iz člena 40(2).

7. Z odstopanjem od odstavka 6 lahko država članica pristanišča dovoli celotno ali delno iztovarjanje brez potrditve iz navedenega odstavka pod naslednjimi pogoji:

(a)	zadevne ribe se obdržijo v skladišču pod nadzorom pristojnih organov;

(b)	ribe je dovoljeno prodati, prevzeti, proizvesti ali pretovoriti šele po prejemu potrditve iz odstavka 6;

(c)	če potrditev ni prejeta v 14 dneh po koncu dejavnosti iztovarjanja, lahko država članica pristanišča ribe zaseže in odstrani v skladu z nacionalnimi predpisi.

8. Država članica pristanišča kapitana ribiškega plovila brez odlašanja obvesti o svoji odločitvi, ali dovoli ali zavrne vplutje v pristanišče, ali če je plovilo v pristanišču, iztovarjanje, pretovarjanje in drugačno uporabo pristanišča. Če je vplutje plovila odobreno, država članica pristanišča kapitanu plovila vrne kopijo obrazca pomorske inšpekcije za predhodno zahtevo iz Priloge II.L k ukrepom za ohranjanje in izvrševanje iz točke 43 Priloge k tej uredbi s pravilno izpolnjenim delom C. Ta kopija se brez odlašanja pošlje tudi Komisiji, ki jo objavi na spletišču NAFO za spremljanje, nadzor in sledenje. V primer zavrnitve država članica pristanišča obvesti tudi pogodbenico NAFO državo zastave.

9. V primeru preklica predhodne zahteve iz člena 41(2) država članica pristanišča kopijo preklicanega obrazca pomorske inšpekcije za predhodno zahtevo pošlje Komisiji, ki jo objavi na spletišču NAFO za spremljanje, nadzor in sledenje, za samodejno posredovanje pogodbenici NAFO državi zastave.

10. Če načrt za obnovo ne zahteva drugače, država članica pristanišča v vsakem letu poročanja izvede inšpekcijske preglede vsaj 15 % vseh iztovarjanj ali pretovarjanj. Država članica pristanišča pri določanju, na katerih plovilih se bo izvedel inšpekcijski pregled, da prednost:

(a)	plovilom, ki jim je bilo pred tem zavrnjeno vplutje v pristanišče ali njegova uporaba v skladu s tem poglavjem ali katero koli določbo te uredbe, ter

(b)	zahtevam drugih pogodbenic NAFO, držav ali regionalnih organizacij za upravljanje ribištva, da se pregleda določeno plovilo.

11. Inšpekcijske preglede, ki so skladni s prilogo IV.H k ukrepom za ohranjanje in izvrševanje iz točke 44 Priloge k tej uredbi, izvedejo pooblaščeni inšpektorji države članice pristanišča, ki kapitanu plovila pred inšpekcijskim pregledom pokažejo dokumente o istovetnosti.

12. Komisija lahko s soglasjem države članice pristanišča k spremljanju njenih inšpektorjev in opazovanju inšpekcijskega pregleda povabi inšpektorje drugih pogodbenic NAFO.

13. Inšpekcijski pregled v pristanišču vključuje spremljanje celotnega iztovarjanja ali pretovarjanja ribolovnih virov v tem pristanišču. Inšpektorji države članice pristanišča med vsakim takim inšpekcijskim pregledom opravijo najmanj naslednje:

(a)

navzkrižno preverijo količine vsake iztovorjene ali pretovorjene vrste:

(i)	preverijo količine po vrstah, evidentiranih v ladijskem dnevniku;

(ii)	pregledajo poročila o ulovu in ribolovnih dejavnostih ter

(iii)

pregledajo vse informacije o ulovu iz predhodnega obvestila na obrazcu pomorske inšpekcije za predhodno zahtevo iz Priloge II.L k ukrepom za ohranjanje in izvrševanje iz točke 43 Priloge k tej uredbi;

(b)	preverijo in evidentirajo količine po vrstah ulova, ki ostane na krovu ob končanem iztovarjanju ali pretovarjanju;

(c)	preverijo vse informacije inšpekcijskih pregledov, opravljenih v skladu s poglavjem VII;

(d)	preverijo vse mreže na krovu in evidentirajo meritve velikosti mrežnega očesa;

(e)	preverijo velikost rib zaradi skladnosti z zahtevami za najmanjšo velikost;

(f)	kadar je ustrezno, preverijo vrste, da ugotovijo, ali je deklaracija ulova točna.

14. Kadar je mogoče, država članica pristanišča komunicira s kapitanom plovila ali višjimi člani posadke plovila in z opazovalcem ter – kadar je mogoče in po potrebi – zagotovi, da inšpektorja spremlja tolmač.

15. Kadar je mogoče, država članica pristanišča ribiškega plovila ne zadržuje po nepotrebnem in zagotovi, da je plovilo izpostavljeno najmanjšim možnim motnjam in težavam, tudi tako, da ne povzroči nepotrebnega poslabšanja kakovosti rib.

16. Vsak inšpekcijski pregled se dokumentira tako, da se izpolni obrazec PSC 3 (obrazec pomorske inšpekcije za inšpekcijski pregled) iz Priloge IV.C k ukrepom za ohranjanje in izvrševanje iz točke 9 Priloge k tej uredbi. Postopek za dokončanje poročila o inšpekcijskem pregledu pomorske inšpekcije in ravnanje pri tem vključuje naslednje:

(a)

inšpektorji opredelijo in navedejo podrobnosti o vsaki kršitvi te uredbe, ki jo odkrijejo med inšpekcijskim pregledom v pristanišču. Podrobnosti vključujejo vse relevantne informacije, ki so na voljo v zvezi s kršitvami, odkritimi na morju med trenutnim ribolovnim potovanjem pregledanega ribiškega plovila;

(b)	inšpektorji lahko dodajo vse pripombe, za katere menijo, da so ustrezne;

(c)	kapitanu plovila se omogoči, da doda kakršen koli komentar ali ugovor zoper poročilo ter da se po potrebi obrne na ustrezne organe države zastave, zlasti če ima resne težave z razumevanjem vsebine poročila;

(d)	inšpektorji podpišejo poročilo in kapitana plovila pozovejo, da ga podpiše. Podpis kapitana plovila na poročilu se uporablja le kot potrditev prejetja kopije poročila;

(e)	kapitanu plovila se zagotovi kopija poročila, ki vsebuje izid inšpekcijskega pregleda, vključno z morebitnimi ukrepi, ki bi se lahko sprejeli.

17. Država članica pristanišča kopijo vsakega poročila o inšpekcijskem pregledu pomorske inšpekcije brez odlašanja pošlje Komisiji in agenciji EFCA. Komisija poročilo o inšpekcijskem pregledu pomorske inšpekcije v formatu PDF objavi na spletišču NAFO za spremljanje, nadzor in sledenje ter tako omogoči samodejno posredovanje pogodbenici NAFO državi zastave in državi zastave vsakega plovila, ki je pretovorilo ulov na pregledano ribiško plovilo.

Člen 40

Dolžnosti države članice zastave

1. Država članica zagotovi, da kapitan plovila, ki pluje pod njeno zastavo, izpolnjuje obveznosti za kapitane plovila iz člena 41.

2. Država članica ribiškega plovila, ki namerava iztovoriti ali pretovoriti ulov ali uporabiti druge pristaniške storitve, ali če se plovilo ukvarja z dejavnostmi pretovarjanja zunaj pristanišča, to potrdi z vračilom kopije obrazca pomorske inšpekcije za predhodno zahtevo iz Priloge II.L k ukrepom za ohranjanje in izvrševanje iz točke 43 Priloge k tej uredbi s pravilno izpolnjenim delom B, ki se posreduje v skladu s členom 39(5) in potrjuje, da:

(a)	je ribiško plovilo, ki je prijavilo ulov rib, imelo za prijavljene vrste zadostno kvoto;

(b)	so bile prijavljene količine rib na krovu pravilno sporočene glede na vrste in upoštevane pri izračunu omejitve ulova ali napora, ki se morda uporablja;

(c)	je ribiško plovilo, ki je prijavilo ulov rib, imelo dovoljenje za ribolov na prijavljenih območjih, ter

(d)	je bila prisotnost plovila na območju, za katerega je prijavilo ulov, preverjena v skladu s podatki iz sistema VMS.

3. Država članica Komisiji pošlje kontaktne informacije pristojnega organa, ki deluje kot kontaktna točka za namene prejemanja zahtev v skladu s členom 39(5) in dajanja potrditev v skladu s členom 39(6). Komisija te informacije v formatu PDF objavi na spletišču NAFO za spremljanje, nadzor in sledenje.

Člen 41

Obveznosti kapitana plovila

1. Kapitan ali zastopnik ribiškega plovila, ki namerava vpluti v pristanišče, zahtevo za vplutje pošlje pristojnim organom države članice pristanišča v roku za zahtevo iz člena 39(2). Taki zahtevi se priloži pravilno izpolnjen obrazec pomorske inšpekcije za predhodno zahtevo iz Priloge II.L k ukrepom za ohranjanje in izvrševanje iz točke 43 Priloge k tej uredbi, kot sledi:

(a)	obrazec pomorske inšpekcije za predhodno zahtevo (PSC 1) iz dela A Priloge II.L k ukrepom za ohranjanje in izvrševanje se uporabi, kadar ima plovilo na krovu ali namerava iztovoriti ali pretovoriti lastni ulov, in

(b)	obrazec pomorske inšpekcije za predhodno zahtevo (PSC 2) iz dela B Priloge II.L k ukrepom za ohranjanje in izvrševanje se uporabi, kadar se plovilo ukvarja z dejavnostmi pretovarjanja. Uporabi se ločeni obrazec za vsako plovilo dajalca;

(c)	tako obrazec PSC 1 kot obrazec PSC 2 se izpolnita, kadar ima plovilo na krovu ali namerava iztovoriti ali pretovoriti tako svoj ulov kot ulov, ki ga prejme pri pretovarjanju.

2. Kapitan plovila ali zastopnik lahko predhodno zahtevo prekliče tako, da obvesti pristojne organe pristanišča, ki ga je nameraval uporabiti. Zahtevi se priloži kopija izvirnega obrazca pomorske inšpekcije za predhodno zahtevo iz Priloge II.L k ukrepom za ohranjanje in izvrševanje iz točke 43 Priloge k tej uredbi, pri čemer je treba čez obrazec napisati besedo „preklicano“.

3. Kapitan plovila dejavnosti iztovarjanja ali pretovarjanja ne začne ali ne uporabi drugih pristaniških storitev, preden pristojni organ države članice ne izda dovoljenja ali dokler se ne izteče predvideni čas prihoda, kot je naveden na obrazcu PSC 1 ali PSC 2. Vendar se lahko dejavnosti iztovarjanja ali pretovarjanja in uporaba drugih pristaniških storitev začnejo pred predvidenim časom prihoda z dovoljenjem pristojnih organov države članice pristanišča.

4. Kapitan plovila:

(a)	sodeluje in pomaga pri inšpekcijskem pregledu plovila, ki se opravlja v skladu s temi postopki, ter inšpektorjev države pristanišča ne ovira, ustrahuje ali moti pri opravljanju njihovih dolžnosti;

(b)	zagotovi dostop do vseh površin, krovov, prostorov, ulova, mrež ali drugega orodja ali opreme ter zagotovi vse relevantne informacije, ki jih zahtevajo inšpektorji države pristanišča, vključno s kopijami vseh ustreznih dokumentov.

Člen 42

Kršitve, odkrite med inšpekcijskimi pregledi v pristanišču

Kadar se kršitev odkrije med inšpekcijskim pregledom plovila v pristanišču, se uporabljajo ustrezne določbe členov 34 do 37.

Člen 43

Zaupnost

Države članice, pristojni organi, upravljavci, kapitani plovil in posadka kot zaupne obravnavajo vsa poročila o inšpekcijskih pregledih in preiskavah ter s tem povezane fotografije ali dokaze in obrazce iz tega poglavja v skladu s pravili o zaupnosti iz Priloge II.B k ukrepom za ohranjanje in izvrševanje iz točke 37 Priloge k tej uredbi.

POGLAVJE IX

NEPOGODBENICA

Člen 44

Domneva o nezakonitem, neprijavljenem in nereguliranem ribolovu

Za plovilo nepogodbenice se domneva, da je zmanjševalo učinkovitost te uredbe in izvajalo nezakoniti, neprijavljeni in neregulirani ribolov, če je bilo:

(a)	opaženo ali za katero je bilo z drugimi sredstvi ugotovljeno, da opravlja ribolovne dejavnosti na upravnem območju;

(b)	udeleženo pri pretovarjanju z drugim plovilom nepogodbenice, ki je bilo opaženo ali za katero je bilo ugotovljeno, da opravlja ribolovne dejavnosti na upravnem območju ali zunaj njega, in/ali

(c)	vključeno na seznam plovil, ki opravljajo nezakoniti, neprijavljeni in neregulirani ribolov, Komisije za ribištvo severovzhodnega Atlantika (NEAFC) (17).

Člen 45

Opažanje in inšpekcijski pregled plovil nepogodbenice na upravnem območju

Vsaka država članica, ki na upravnem območju izvaja inšpekcijski pregled in/ali nadzor, odobren na podlagi sistema skupnih inšpekcijskih pregledov in nadzora, in opazi ali ugotovi, da plovilo nepogodbenice opravlja ribolovne dejavnosti na upravnem območju:

(a)	informacije takoj posreduje Komisiji na obrazcu za poročilo o nadzoru iz Priloge IV.A k ukrepom za ohranjanje in izvrševanje iz točke 38 Priloge k tej uredbi;

(b)	poskuša kapitana plovila obvestiti, da se za plovilo domneva, da izvaja nezakoniti, neurejeni in neregulirani ribolov ter da se bodo te informacije poslale vsem pogodbenicam, ustreznim regionalnim organizacijam za upravljanje ribištva in državi zastave plovila;

(c)	če je primerno, od kapitana plovila zahteva dovoljenje za vkrcanje na plovilo zaradi inšpekcijskega pregleda, in

(d)

kadar kapitan plovila privoli v inšpekcijski pregled:

(i)	ugotovitve inšpektorja brez odlašanja posreduje Komisiji na obrazcu za poročilo o inšpekcijskem pregledu iz Priloge IV.B k ukrepom za ohranjanje in izvrševanje iz točke 41 Priloge k tej uredbi, in

(ii)	kapitanu plovila predloži kopijo poročila o inšpekcijskem pregledu plovila.

Člen 46

Vplutje v pristanišče in inšpekcijski pregled plovil nepogodbenice

1. Vsak kapitan plovila nepogodbenice dovoljenje za vplutje v pristanišče zahteva od pristojnega organa države članice pristanišča v skladu z določbami člena 41.

2. Vsaka država članica pristanišča:

(a)	državi zastave plovila in Komisiji brez odlašanja pošlje informacije, ki jih je prejela na podlagi člena 41;

(b)

plovilu nepogodbenice zavrne vplutje v pristanišče, kadar:

(i)	kapitan plovila ni izpolnil zahtev iz člena 41(1) ali

(ii)	država zastave ni potrdila ribolovnih dejavnosti plovila v skladu s členom 40(2);

(c)	kapitana plovila ali zastopnika, državo zastave tega plovila in Komisijo obvesti o svoji odločitvi, da plovilu nepogodbenice zavrne vplutje v pristanišče, iztovarjanje, pretovarjanje ali drugo uporabo pristanišča;

(d)	prepoved vplutja v pristanišče prekliče le, če država pristanišča ugotovi, da obstajajo zadostni dokazi, da so bili razlogi, na podlagi katerih je bilo vplutje prepovedano, neustrezni ali napačni ali da taki razlogi ne obstajajo več;

(e)	kapitana plovila ali zastopnika, državo zastave tega plovila in Komisijo obvesti o svoji odločitvi, da prekliče prepoved vplutja v pristanišče, iztovarjanja, pretovarjanja ali druge uporabe pristanišča plovila nepogodbenice;

(f)	kadar dovoli vplutje, zagotovi, da plovilo pregledajo ustrezno pooblaščeni uradniki, ki ustrezno poznajo to uredbo, in da se inšpekcijski pregled izvede v skladu s členom 39(11) do (17), ter

(g)	Komisiji brez odlašanja pošlje kopijo poročila o inšpekcijskem pregledu in podrobnosti o morebitnih nadaljnjih ukrepih, ki jih je sprejela.

3. Vsaka država članica zagotovi, da nobeno plovilo nepogodbenice ne izvaja dejavnosti iztovarjanja ali pretovarjanja ali kako drugače uporablja njena pristanišča, razen če so plovilo pregledali njeni ustrezno pooblaščeni uradniki, ki ustrezno poznajo to uredbo, in kapitan plovila dokaže, da so bile vrste rib na krovu, za katere velja konvencija, ujete zunaj upravnega območja ali v skladu s to uredbo.

Člen 47

Začasni seznam plovil, ki opravljajo nezakoniti, neprijavljeni in neregulirani ribolov

1. Vsaka država članica lahko poleg informacij, ki jih države članice predložijo v skladu s členoma 42 in 44, Komisiji brez odlašanja posreduje vse informacije, ki bi lahko pomagale pri identifikaciji katerega koli plovila nepogodbenice, ki na upravnem območju morebiti izvaja nezakoniti, neprijavljeni in neregulirani ribolov.

2. Če pogodbenica nasprotuje vključitvi plovila z NEAFC seznama plovil, ki opravljajo nezakoniti, neprijavljeni in neregulirani ribolov, na NAFO seznam plovil, ki opravljajo nezakoniti, neprijavljeni in neregulirani ribolov, ali izbrisu z njega, izvršni sekretar NAFO tako plovilo uvrsti na začasni seznam plovil, ki opravljajo nezakoniti, neprijavljeni in neregulirani ribolov.

Člen 48

Ukrepi zoper plovila, uvrščena na seznam plovil, ki opravljajo nezakoniti, neprijavljeni in neregulirani ribolov

Vsaka država članica sprejme vse potrebne ukrepe, za odvračanje od nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, njegovo preprečevanje in odpravljanje, za katero koli plovilo, uvrščeno na seznam plovil, ki opravljajo nezakoniti, neprijavljeni in neregulirani ribolov, vključno s:

(a)	prepovedjo kateremu koli plovilu, ki pluje pod njeno zastavo, da razen v primeru višje sile sodeluje v ribolovnih dejavnostih s takim plovilom, vključno s skupnimi ribolovnimi operacijami;

(b)	prepovedjo obnavljanja zalog, oskrbovanja z gorivom ali uporabe drugih storitev za tako plovilo;

(c)	prepovedjo vplutja v pristanišče takemu plovilu in, če je plovilo v pristanišču, prepovedjo uporabe pristanišča, razen v primeru višje sile ali v kritičnih razmerah, za namene inšpekcijskega pregleda ali sprejetja ustreznega izvršilnega ukrepa;

(d)	prepovedjo menjave posadke, razen če je to potrebno zaradi višje sile;

(e)	zavrnitvijo dovoljenja takemu plovilu za ribolov v vodah pod njeno nacionalno jurisdikcijo;

(f)	prepovedjo zakupa takega plovila;

(g)	zavrnitvijo takega plovila, da pluje pod njeno zastavo;

(h)	prepovedjo iztovarjanja in uvoza rib, ki so s krova takega plovila ali jim je mogoče do takega plovila slediti;

(i)	spodbujanjem uvoznikov, prevoznikov in drugih zadevnih sektorjev, da se vzdržijo pogajanj o pretovarjanju rib, ki so jih ujela taka plovila, ter

(j)

zbiranjem in izmenjavo vseh ustreznih informacij v zvezi s takim plovilom z drugimi pogodbenicami, nepogodbenicami in regionalnimi organizacijami za upravljanje ribištva z namenom odkrivanja, odvračanja od in preprečevanja uporabe lažnih uvoznih ali izvoznih potrdil v zvezi z ribami ali ribiškimi proizvodi s takih plovil.

POGLAVJE X

KONČNE DOLOČBE

Člen 49

Zaupnost

Poleg obveznosti, določenih v členih 112 in 113 Uredbe (ES) št. 1224/2009, države članice zagotovijo zaupno ravnanje z elektronskimi poročili in sporočili, ki jih posredujejo NAFO in jih od nje prejmejo v skladu s točko (a) člena 4(2), členom 4(6), točko (c) člena 5(3), členom 10(2), členom 15(4), členom 22(1), (5) in (6), členom 23(6), členom 25(8), členom 26(9), členom 27(3), (5), (6), (7) in (15), členom 29(1) in (2), členom 34(2), členom 36(4), členom 37(1) ter členom 39(8).

Člen 50

Postopek za spremembe

1. Komisija do 18. decembra 2019 v skladu s členom 51 sprejme delegirani akt, ki dopolni to uredbo z določbami ukrepov za ohranjanje in izvrševanje ter prilogami k tem ukrepom iz Priloge k tej uredbi. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 51 za naknadno spremembo navedenega delegiranega akta.

2. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 51 za spremembo te uredbe zaradi prilagoditve ukrepom, ki jih sprejme NAFO in zavezujejo države članice v zvezi s:

(a)	seznamom dejavnosti raziskovalnih plovil iz člena 4(1);

(b)	ukrepi, določenimi v členu 9, v zvezi z ribolovnimi območji severne kozice, ustreznim poročanjem, spremembo globin ribolova in sklicevanjem na omejena ali zaprta območja;

(c)	postopki glede plovil, ki imajo na krovu več kot 50 ton žive teže skupnega ulova in vstopajo na upravno območje zaradi ribolova grenlandske morske plošče, glede vsebine obvestil, določene v točkah (a) in (b) člena 10(2), in pogoji za začetek ribolova iz točke (d) člena 10(2);

(d)	vsebino elektronskega posredovanja, določenega v členu 22(5), seznamom veljavnih dokumentov, ki jih je treba imeti na krovu plovila v skladu s členom 22(8), in vsebino načrta zmogljivosti, opisanega v členu 22(10);

(e)	dokumentacijo, ki jo je treba imeti na krovu zakupljenega plovila v skladu s členom 23(9);

(f)	podatki iz sistema VMS, ki se neprekinjeno samodejno posredujejo, kot je določeno v členu 26(1), kakor tudi dolžnostmi glede centra za spremljanje ribištva, kot je določeno v členu 26(2) in (9);

(g)	odstotnimi deleži prisotnosti opazovalcev, kot je določeno v členu 27(3), poročanjem držav članic, kot je določeno v členu 27(7), dolžnostmi opazovalca, kot je določeno v členu 27(11), in dolžnostmi kapitana plovila, kot je določeno v členu 27(12);

(h)	obveznostmi kapitana plovila med inšpekcijskim pregledom, kot je določeno v členu 32.

3. Spremembe v skladu z odstavkom 1 so strogo omejene na izvedbo sprememb ukrepov za ohranjanje in izvrševanje v pravu Unije.

Člen 51

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 50 se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 17. junija 2019. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3. Prenos pooblastila iz člena 50 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4. Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 50, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 52

Razveljavitev

Uredba (ES) št. 2115/2005 in Uredba (ES) št. 1386/2007 se razveljavita.

Člen 53

Spremembe Uredbe (EU) 2016/1627

Uredba (EU) 2016/1627 se spremeni:

(1)

v členu 3 se dodata naslednji točki:

„(27)

‚veliko plovilo za pelagični ribolov s parangali‘ pomeni plovilo za pelagični ribolov s parangali s skupno dolžino več kot 24 metrov;

(28)	‚zaporne plavarice‘ pomeni vse obkroževalne mreže, katerih dno se zadrgne z zaporno vrvjo na dnu mreže, ki je speljana skozi vrsto obročev ob spodnji vrvi, kar mreži omogoča, da se naguba in zapre;“;

(2)

člen 9 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 9

Letni načrti upravljanja ribolovne zmogljivosti

1. Vsaka država članica določi letni načrt upravljanja ribolovne zmogljivosti, s katerim prilagodi število ribiških plovil ter tako dokaže, da je ribolovna zmogljivost sorazmerna ribolovnim možnostim, ki so plovilom dodeljene v zadevnem časovnem obdobju.

2. Države članice prilagodijo ribolovne zmogljivosti z uporabo parametrov, ki jih je predlagal SORS in sprejel ICCAT leta 2009.

Države članice lahko dodelijo sektorske kvote manjšim obalnim plovilom z dovoljenjem, da lovijo modroplavutega tuna, ter to navedejo v svojem ribolovnem načrtu. Poleg tega v svoje načrte spremljanja, nadzora in inšpekcijskih pregledov vključijo tudi dodatne ukrepe za natančno spremljanje, kako zadevna flota porablja kvoto. Države članice lahko dajo dovoljenje različnemu številu plovil, da bi v celoti izkoristile svoje ribolovne možnosti, ter pri tem uporabijo parametre iz odstavka 1.

3. Portugalska in Španija lahko dodelita sektorske kvote plovilom z vabami, ki delujejo v vodah okoli Azorov, Madeire in Kanarskih otokov. Sektorska kvota in dodatni ukrepi za spremljanje njene porabe so jasno določeni v njunih letnih načrtih.

4. Kadar države članice dodelijo sektorske kvote v skladu z odstavkom 2 ali 3, se ne uporablja zahteva glede najnižje kvote petih ton, ki jo je leta 2009 določil SORS.

5. Prilagoditev ribolovnih zmogljivosti za plovila z zaporno plavarico je omejena na najvišje 20-odstotno povišanje v primerjavi z izhodiščno ribolovno zmogljivostjo iz leta 2018.

6. Države članice lahko za obdobje 2019–2020 dovolijo število pasti, ki se uporabljajo za lovljenje modroplavutega tuna, ki omogoča popoln izkoristek njihovih ribolovnih možnosti.“;

(3)

člen 10 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 10

Letni načrti upravljanja gojenja

1. Vsaka država članica s kvoto za modroplavutega tuna vsako leto do 31. januarja Komisiji posreduje letni načrt upravljanja gojenja v skladu s tem členom.

2. Komisija zbere in združi načrte v načrt Unije. Vsako leto do 15. februarja ta načrt posreduje sekretariatu ICCAT v razpravo in odobritev.

3. Vsaka država članica v lenem načrtu upravljanja gojenja dokaže, da sta skupna zmogljivost vnosa in skupna zmogljivost gojenja sorazmerni z ocenjeno količino modroplavutega tuna, ki je na voljo za gojenje.

4. Države članice omejijo svojo zmogljivost gojenja tuna na skupno zmogljivost, registrirano na seznamu ICCAT o zmogljivosti ribogojnic modroplavutega tuna, ali dovoljeno in prijavljeno ICCAT leta 2018.

5. Največji vnos divjega ulovljenega modroplavutega tuna v ribogojnice države članice je omejen na količino vnosa, ki so jo na seznamu ICCAT o zmogljivosti ribogojnic modroplavutega tuna registrirale ribogojnice te države članice v letu 2005, 2006, 2007 ali 2008.

6. Če mora država članica povečati največji vnos divjega ulovljenega tuna v eni ali več od svojih ribogojnic, je to povečanje sorazmerno z ribolovnimi možnostmi, dodeljenimi tej državi članici, vključno z uvozom živega modroplavutega tuna.

7. Države članice z ribogojnicami zagotovijo, da imajo znanstveniki, ki jih je SORS zadolžil, da izvedejo poskuse, da bi ugotovili stopnje rasti med obdobjem pitanja, dostop ter v skladu s protokolom pomoč pri izvajanju poskusov v skladu s standardiziranim protokolom, ki ga je razvil SORS za spremljanje prepoznavnih posameznih rib.“;

(4)

člen 11 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 11

Ribolovne sezone

1. Ribolov modroplavutega tuna s plovili z zaporno plavarico se v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju dovoli v obdobju od 26. maja do 1. julija.

2. Z odstopanjem od odstavka 1 je lahko ribolov modroplavutega tuna s plovili z zaporno plavarico v Jadranskem morju odprt do 15. julija za gojene ribe v Jadranskem morju (ribolovno območje FAO 37.2.1).

3. Z odstopanjem od odstavka 1 lahko država članica, ki lahko dokaže, da nekatera njena plovila, ki lovijo z zaporno plavarico, v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju zaradi vetra, ki na Beaufortovi lestvici doseže moč 5 ali več, med letom niso mogle izkoristiti svojih običajnih ribolovnih dni, prenese največ 10 izgubljenih dni do 11. julija za plovila, ki so bila med letom prizadeta.

4. Ribolov na modroplavutega tuna z velikimi plovili za pelagični ribolov s parangali je dovoljen v vzhodnem Atlantskem oceanu in Sredozemskem morju med obdobjem od 1. januarja do 31. maja.

5. Države članice v svojih letnih ribolovnih načrtih določijo ribolovne sezone za svoje flote, razen plovil z zaporno plavarico in velikih plovil za pelagični ribolov s parangali.“;

(5)

člen 16 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 16

Prilov

1. Vsaka država članica v svoji kvoti določi prilov modroplavutega tuna in o tem obvesti Komisijo, ko ji posreduje svoj ribolovni načrt.

2. Prilov modroplavutega tuna ne presega 20 % celotnega ulova na krovu na koncu ribolovnega potovanja. Metodologija za izračun tega prilova glede na celotni prilov na krovu je jasno določena v letnem ribolovnem načrtu. Prilov se lahko izračuna po teži ali po številu osebkov. Izračun po številu osebkov se uporablja le za tuna in tunu podobne vrste, ki jih upravlja ICCAT. Stopnja dovoljenega prilova za floto majhnih obalnih plovil se lahko izračuna na letni ravni.

3. Ves prilov mrtvega modroplavutega tuna, obdržan na krovu ali zavržen, se odšteje od kvote države članice zastave ter je evidentiran in sporočen Komisiji.

4. Pri državah članicah brez kvote za modroplavutega tuna se zadevni prilov odšteje od posebne kvote Unije za prilov modroplavutega tuna, določene v skladu s PDEU in členom 16 Uredbe (EU) št. 1380/2013.

5. Če je bila kvota, dodeljena državi članici zadevnega plovila za ulov ali past, že izčrpana, nadaljnji ulov modroplavutega tuna ni dovoljen, države članice pa sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev njegovega izpusta. Predelava in komercializacija mrtvega modroplavutega tuna je prepovedana, vsi ulovi pa se evidentirajo. Države članice informacije o takih ulovih letno sporočijo Komisiji, ki te informacije posreduje sekretariatu ICCAT.

6. Plovila, ki ne izvajajo dejavno ribolova na modroplavutega tuna, jasno ločijo vse količine modroplavutega tuna, ki jih obdržijo na krovu, od drugih vrst ter tako omogočijo nadzornim organom, da spremljajo skladnost s tem členom. Ta prilov se lahko trži, kolikor ima elektronski dokument o ulovu modroplavutega tuna.“.

Člen 54

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 53 se uporablja od 21. junija 2019.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 20. maja 2019

Za Evropski parlament

Predsednik

A. TAJANI

Za Svet

Predsednik

G. CIAMBA

(1) Mnenje z dne 23. januarja 2019.

(2) Stališče Evropskega parlamenta z dne 17. aprila 2019 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 14. maja 2019.

(3) Uredba (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ribiški politiki in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1954/2003 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2371/2002 in (ES) št. 639/2004 ter Sklepa Sveta 2004/585/ES (UL L 354, 28.12.2013, str. 22).

(4) Sklep Sveta 98/392/ES z dne 23. marca 1998 o sklenitvi Konvencije Združenih narodov o pomorskem pravu z dne 10. decembra 1982 in Sporazuma o izvajanju dela XI Konvencije z dne 28. julija 1994 s strani Evropske skupnosti (UL L 179, 23.6.1998, str. 1).

(5) Uredba Sveta (EGS) št. 3179/78 z dne 28. decembra 1978 o Konvenciji o prihodnjem večstranskem sodelovanju ribištva severozahodnega Atlantika, ki jo je sklenila Evropska gospodarska skupnost (UL L 378, 30.12.1978, str. 1).

(6) Sklep Sveta 2010/717/EU z dne 8. novembra 2010 o odobritvi, v imenu Evropske unije, sprememb Konvencije o prihodnjem večstranskem sodelovanju ribištva severozahodnega Atlantika (UL L 321, 7.12.2010, str. 1).

(7) Uredba Sveta (ES) št. 1386/2007 z dne 22. oktobra 2007 o ukrepih za ohranjanje in izvrševanje, ki se uporabljajo v območju upravljanja Organizacije za ribištvo severozahodnega Atlantika (UL L 318, 5.12.2007, str. 1).

(8) Uredba Sveta (ES) št. 2115/2005 z dne 20. decembra 2005 o obnovitvenih načrtih za grenlandsko morsko ploščo v okviru Organizacije za ribištvo severozahodnega Atlantika (UL L 340, 23.12.2005, str. 3).

(9) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

(10) Uredba (EU) 2016/1627 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. septembra 2016 o vzpostavitvi večletnega načrta za obnovo staleža modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 302/2009 (UL L 252, 16.9.2016, str. 1).

(11) Uredba (EU) 2017/2403 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2017 o trajnostnem upravljanju zunanjih ribiških flot in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1006/2008 (UL L 347, 28.12.2017, str. 81).

(12) Uredba Sveta (ES) št. 1005/2008 z dne 29. septembra 2008 o vzpostavitvi sistema Skupnosti za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje in o spremembi uredb (EGS) št. 2847/93, (ES) št. 1936/2001 in (ES) št. 601/2004 ter o razveljavitvi uredb (ES) št. 1093/94 in (ES) št. 1447/1999 (UL L 286, 29.10.2008, str. 1).

(13) Uredba Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Unije za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike, o spremembi uredb (ES) št. 847/96, (ES) št. 2371/2002, (ES) št. 811/2004, (ES) št. 768/2005, (ES) št. 2115/2005, (ES) št. 2166/2005, (ES) št. 388/2006, (ES) št. 509/2007, (ES) št. 676/2007, (ES) št. 1098/2007, (ES) št. 1300/2008, (ES) št. 1342/2008 in razveljavitvi uredb (EGS) št. 2847/93, (ES) št. 1627/94 in (ES) št. 1966/2006 (UL L 343, 22.12.2009, str. 1).

(14) Uredba (EU) 2019/473 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. marca 2019 o Evropski agenciji za nadzor ribištva (UL L 83, 25.3.2019, str. 18).

(15) Uredba Komisije (ES) št. 517/2008 z dne 10. junija 2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 850/98 v zvezi z določanjem velikosti mrežnega očesa in ocenjevanjem debeline vrvice ribiških mrež (UL L 151, 11.6.2008, str. 5).

(16) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 404/2011 z dne 8. aprila 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike (UL L 112, 30.4.2011, str. 1).

(17) Konvencija o prihodnjem večstranskem sodelovanju v ribištvu severovzhodnega Atlantika, ki je bila podpisana v Londonu 18. novembra 1980 in začela veljati 17. marca 1982, h kateri je Evropska skupnost pristopila 13. julija 1981 (UL L 227, 12.8.1981, str. 22).

PRILOGA

(1)	Preglednica 4 ukrepov za ohranjanje in izvrševanje iz točke 17 člena 3 in iz člena 17;

(2)	slika 2 ukrepov za ohranjanje in izvrševanje iz točke 17 člena 3 in iz člena 17;

(3)	del VI Priloge I.E k ukrepom za ohranjanje in izvrševanje iz točke 21 člena 3, iz člena 21(2) in iz toke (i) točke (a) člena 27(11);

(4)	del VII Priloge I.E k ukrepom za ohranjanje in izvrševanje iz točke 29 člena 3;

(5)	oblika, predpisana v Prilogi II.C k ukrepom za ohranjanje in izvrševanje iz točke (a) člena 4(2);

(6)	preglednica 1 in slika 1(1) ukrepov za ohranjanje in izvrševanje iz člena 9(1);

(7)	preglednica 2 in slika 1(2) ukrepov za ohranjanje in izvrševanje iz člena 9(4);

(8)	preglednica 3 in slika 1(3) ukrepov za ohranjanje in izvrševanje iz člena 9(5);

(9)	oblika, predpisana v Prilogi IV.C k ukrepom za ohranjanje in izvrševanje iz točke (e) člena 10(1), točke (c) člena 27(3) in iz člena 39(16);

(10)	Priloga III.A k ukrepom za ohranjanje in izvrševanje iz člena 13(1);

(11)	Priloga I.C k ukrepom za ohranjanje in izvrševanje iz točke (d) člena 13(2), točke (b) člena 24(1) in drugega pododstavka člena 25(6);

(12)	Priloga III.B k ukrepom za ohranjanje in izvrševanje iz člena 14(2) in (3);

(13)	Priloga I.D k ukrepom za ohranjanje in izvrševanje iz člena 16(1) in (2);

(14)	slika 3 ukrepov za ohranjanje in izvrševanje iz člena 18(1);

(15)	preglednica 5 ukrepov za ohranjanje in izvrševanje iz člena 18(1);

(16)	slika 4 ukrepov za ohranjanje in izvrševanje iz člena 18(2);

(17)	preglednica 6 ukrepov za ohranjanje in izvrševanje iz člena 18(2);

(18)	slika 5 ukrepov za ohranjanje in izvrševanje iz člena 18(3) in (4);

(19)	preglednica 7 ukrepov za ohranjanje in izvrševanje iz člena 18(3) in (4);

(20)	Protokol o raziskovalnem ribolovu iz Priloge I.E k ukrepom za ohranjanje in izvrševanje iz člena 19(1);

(21)	obvestilo o nameri izvajanja raziskovalnega pridnenega ribolova iz Priloge I.E k ukrepom za ohranjanje in izvrševanje iz točke (a) člena 19(2);

(22)	poročilo o raziskovalnem pridnenem ribolovnem potovanju iz Priloge I.E k ukrepom za ohranjanje in izvrševanje iz točke (b) člena 19(2);

(23)	elementi za oceno predlaganih dejavnosti raziskovalnega pridnenega ribolova iz Priloge I.E k ukrepom za ohranjanje in izvrševanje iz točke (b) člena 20(2);

(24)	obrazec za zbiranje podatkov v raziskovalnem ribolovu iz Priloge I.E k ukrepom za ohranjanje in izvrševanje iz točke (a) člena 21(4);

(25)	oblika, predpisana za seznam plovil iz Priloge II.C1 k ukrepom za ohranjanje in izvrševanje iz točke (a) člena 22(1);

(26)	oblika, predpisana za črtanje s seznama plovil iz Priloge II.C2 k ukrepom za ohranjanje in izvrševanje iz točke (b) člena 22(1);

(27)	oblika, določena za individualno dovoljenje za posamezno plovilo iz Priloge II.C3 k ukrepom za ohranjanje in izvrševanje iz točke (a) člena 22(5);

(28)	oblika, predpisana za začasni preklic dovoljenja iz Priloge II.C4 k ukrepom za ohranjanje in izvrševanje iz točke (b) člena 22(5);

(29)	seznam kod predstavitve oblike proizvoda iz Priloge II.K k ukrepom za ohranjanje in izvrševanje iz točke (e) člena 24(1);

(30)	model za ribolovni ladijski dnevnik iz Priloge II.A k ukrepom za ohranjanje in izvrševanje iz člena 25(2);

(31)	oblika za poročilo o ulovu iz Priloge II.D k ukrepom za ohranjanje in izvrševanje iz člena 25(6) in (8) ter točke (b) člena 26(9);

(32)	oblika za preklic poročila o ulovu iz Priloge II.F k ukrepom za ohranjanje in izvrševanje iz člena 25(6) in (7);

(33)	Priloga II.N k ukrepom za ohranjanje in izvrševanje iz točke (b) člena 25(9);

(34)	oblika za izmenjavo podatkov iz Priloge II.E k ukrepom za ohranjanje in izvrševanje iz točke (b) člena 26(9);

(35)	poročilo opazovalca iz Priloge II.M k ukrepom za ohranjanje in izvrševanje iz točke (a) člena 27(11);

(36)	poročilo iz Priloge II.G k ukrepom za ohranjanje in izvrševanje, ki ga opazovalec posreduje dnevno, kot je navedeno v točki (e) člena 27(11);

(37)	pravila o zaupnosti iz Priloge II.B k ukrepom za ohranjanje in izvrševanje iz člena 28(10) in člena 43;

(38)	obrazec o poročilu o nadzoru iz Priloge IV.A k ukrepom za ohranjanje in izvrševanje iz točke (a) člena 30(1) in točke (a) člena 45;

(39)	slika zastavice iz Priloge IV.E k ukrepom za ohranjanje in izvrševanje iz točke (b) člena 31;

(40)	pravila za zagotavljanje lestve za vkrcavanje iz Priloge IV.G k ukrepom za ohranjanje in izvrševanje iz točke (c) člena 32;

(41)	poročilo o inšpekcijskem pregledu iz Priloge IV.B k ukrepom za ohranjanje in izvrševanje iz člena 33(1), točke (a) člena 34(2) in točke (d) člena 45;

(42)	inšpekcijska plomba NAFO iz Priloge IV.F k ukrepom za ohranjanje in izvrševanje iz točke (d) člena 34(1);

(43)	obrazec pomorske inšpekcije države članice za predhodno zahtevo iz Priloge II.L k ukrepom za ohranjanje in izvrševanje iz člena 39(8) in točke (iii) točke (a) člena 39(13), člena 40(2) ter člena 41(1) in (2);

(44)	Priloga IV.H k ukrepom za ohranjanje in izvrševanje iz člena 39(11).

28.5.2019

Uradni list Evropske unije

L 141/42

UREDBA (EU) 2019/834 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 20. maja 2019

o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 glede obveznosti kliringa, uvedbe mirovanja obveznosti kliringa, zahtev glede poročanja, tehnik zmanjševanja tveganja za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC brez kliringa prek centralne nasprotne stranke, registracije in nadzora repozitorijev sklenjenih poslov in zahtev za repozitorije sklenjenih poslov

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke (1),

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (4) je začela veljati 16. avgusta 2012. Zahteve, ki jih vsebuje, in sicer centralni kliring standardiziranih pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC; zahteve po kritju in zahteve za zmanjševanje operativnega tveganja za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC brez opravljenega centralnega kliringa; obveznost poročanja za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih; zahteve za centralne nasprotne stranke (CNS) in zahteve za repozitorije sklenjenih poslov prispevajo k zmanjšanju sistemskega tveganja s povečanjem preglednosti trga izvedenih finančnih instrumentov OTC ter zmanjšanjem kreditnega tveganja nasprotne stranke in operativnega tveganja, povezanega z izvedenimi finančnimi instrumenti OTC.

(2)

Poenostavitev nekaterih področij, ki jih zajema Uredba (EU) št. 648/2012, in bolj sorazmeren pristop k njim sta v skladu s programom Komisije o ustreznosti in uspešnosti predpisov, ki je zlasti usmerjen v zmanjševanje regulativnih in upravnih bremen in v katerem je poudarjena potreba po zmanjševanju stroškov in po poenostavitvi, zato da bi politike Unije svoje cilje dosegale čim bolj učinkovito. Ta poenostavitev in bolj sorazmeren pristop ne bi smela posegati v krovna cilja ohranitve finančne stabilnosti in zmanjšanja sistemskih tveganj v skladu z izjavo voditeljev skupine G-20 na vrhu v Pittsburghu 26. septembra 2009.

(3)	Učinkoviti in odporni potrgovalni sistemi in trgi zavarovanj so bistveni elementi za dobro delujočo unijo kapitalskih trgov in krepijo prizadevanja za spodbujanje naložb, rasti in ustvarjanja delovnih mest v skladu s političnimi prednostnimi nalogami Komisije.

(4)

Komisija je v letih 2015 in 2016 izvedla dve javni posvetovanji o uporabi Uredbe (EU) št. 648/2012. Komisija je prispevke o uporabi te uredbe prejela tudi od Evropskega nadzornega organa (Evropskega organa za vrednostne papirje in trge) (ESMA), ustanovljenega z Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (5), Evropskega odbora za sistemska tveganja (ESRB), ustanovljenega z Uredbo (EU) št. 1092/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (6), in Evropskega sistema centralnih bank (ESCB). Pri teh javnih posvetovanjih se je izkazalo, da zainteresirane strani podpirajo cilje Uredbe (EU) št. 648/2012, ki je torej ni treba korenito spremeniti. Komisija je 23. novembra 2016 v skladu z Uredbo (EU) št. 648/2012 sprejela splošno poročilo. Čeprav se vse določbe Uredbe (EU) št. 648/2012 še niso uporabljale v celoti in zato celovita ocena navedene uredbe ni bila mogoča, so bila v navedenem poročilu opredeljena področja, na katerih je potrebno ciljno usmerjeno ukrepanje, da se zagotovi sorazmernejše, učinkovitejše in uspešnejše izpolnjevanje ciljev Uredbe (EU) št. 648/2012.

(5)	Uredba (EU) št. 648/2012 bi morala zajemati vse finančne nasprotne stranke, ki lahko pomenijo pomembno sistemsko tveganje za finančni sistem. Zato bi bilo treba opredelitev finančne nasprotne stranke spremeniti.

(6)

Programi nakupov delnic za zaposlene so sheme, ki jih običajno uvede podjetje in v okviru katerih lahko osebe neposredno ali posredno vpišejo, kupijo, prejmejo ali imajo v lasti delnice navedenega podjetja ali drugega podjetja iz iste skupine, pod pogojem, da imajo koristi od tega programa vsaj zaposleni ali nekdanji zaposleni zadevnega podjetja ali drugega podjetja iz iste skupine, ali člani ali nekdanji člani odbora zadevnega podjetja ali drugega podjetja iz iste skupine. V sporočilu Komisije z dne 8. junija 2017 o vmesnem pregledu akcijskega načrta za unijo kapitalskih trgov so ukrepi v zvezi s programi nakupov delnic za zaposlene opredeljeni kot ukrepi, s katerimi bi lahko okrepili unijo kapitalskih trgov z namenom spodbujanja naložb malih vlagateljev. V skladu z načelom sorazmernosti se zato kolektivni naložbeni podjem za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) ali alternativni investicijski sklad (AIS), vzpostavljen izključno zaradi izvajanja enega ali več programov nakupov delnic za zaposlene, ne bi smel šteti za finančno nasprotno stranko.

(7)

Pri nekaterih finančnih nasprotnih strankah je obseg dejavnosti na trgih izvedenih finančnih instrumentov OTC premajhen, da bi pomenil pomembno sistemsko tveganje za finančni sistem, in premajhen, da bi bil centralni kliring ekonomsko izvedljiv. Te nasprotne stranke, splošno znane kot majhne finančne nasprotne stranke, bi morale biti izvzete iz obveznosti kliringa, še vedno pa bi zanje morala veljati zahteva za izmenjavo zavarovanja s premoženjem za zmanjševanje morebitnega sistemskega tveganja. Kadar pa pozicija finančne nasprotne stranke presega prag kliringa za vsaj en razred izvedenih finančnih instrumentov OTC, izračunano na ravni skupine, bi morala obveznost kliringa veljati za vse razrede izvedenih finančnih instrumentov OTC, in sicer zaradi medsebojne povezanosti finančnih nasprotnih strank in morebitnega sistemskega tveganja za finančni sistem, ki bi lahko nastalo, če za take pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC ne bi bil opravljen centralni kliring. Finančna nasprotna stranka bi morala imeti možnost, da kadar koli dokaže, da njene pozicije ne presegajo več praga kliringa za kateri koli razred izvedenih finančnih instrumentov OTC, in v tem primeru obveznost kliringa ne bi smela več veljati.

(8)

Nefinančne nasprotne stranke so manj medsebojno povezane kot finančne nasprotne stranke. Poleg tega so pogosto večinoma dejavne le v enem razredu izvedenih finančnih instrumentov OTC. Njihova dejavnost v primerjavi z dejavnostjo finančnih nasprotnih strank zato pomeni manjše sistemsko tveganje za finančni sistem. Področje uporabe obveznosti kliringa za nefinančne nasprotne stranke, ki se odločijo, da bodo svoje pozicije izračunavale vsakih 12 mesecev glede na pragove kliringa, bi bilo zato treba omejiti. Za te nefinančne nasprotne stranke bi morala obveznost kliringa veljati le v zvezi s tistimi razredi izvedenih finančnih instrumentov OTC, ki presegajo prag kliringa. Vendar pa bi za nefinančne nasprotne stranke morala še vedno veljati zahteva po izmenjavi zavarovanja s premoženjem, v primeru da bi bil presežen kateri izmed pragov kliringa. Za nefinančne nasprotne stranke, ki se odločijo, da svojih pozicij ne bodo izračunavale glede na pragove kliringa, bi morala obveznost kliringa veljati za vse razrede izvedenih finančnih instrumentov OTC. Nefinančna nasprotna stranka bi morala imeti možnost, da kadar koli dokaže, da njene pozicije ne presegajo več praga kliringa za razred izvedenih finančnih instrumentov OTC; v tem primeru obveznost kliringa za navedeni razred izvedenih finančnih instrumentov OTC preneha veljati.

(9)	Da bi upoštevali morebitne spremembe na finančnih trgih, bi ESMA morala redno pregledovati pragove kliringa in jih po potrebi posodobiti. Temu rednemu pregledu bi moralo biti priloženo poročilo.

(10)

Zahteva po kliringu nekaterih pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC, sklenjenih pred začetkom veljavnosti obveznosti kliringa, povzroča pravno negotovost in operativne težave, prinaša pa le majhne koristi. Zlasti pa ta zahteva od nasprotnih strank pri teh pogodbah terja dodatne stroške in napore ter lahko vpliva tudi na nemoteno delovanje trga, ne da bi bistveno izboljšala enotno in dosledno uporabo Uredbe (EU) št. 648/2012 ali vzpostavili enaki konkurenčni pogoji za udeležence na trgu. To zahtevo bi bilo zato treba odpraviti.

(11)

Nasprotne stranke z omejenim obsegom dejavnosti na trgih izvedenih finančnih instrumentov OTC imajo težave z dostopom do centralnega kliringa, bodisi kot stranke klirinškega člana ali prek posrednih ureditev kliringa. Zato bi bilo treba zahtevati, da klirinški člani in stranke klirinških članov klirinške storitve za druge nasprotne stranke opravljajo pod poštenimi, razumnimi, nediskriminatornimi in preglednimi tržnimi pogoji, ne glede na to, ali to počnejo neposredno ali pa posredno tako, da omogočajo lastnim strankam, da jih opravljajo. Čeprav ta zahteva ne bi smela privesti do regulacije cen ali obveznosti sklepanja pogodb, bi bilo treba klirinškim članom in strankam dovoliti, da nadzorujejo tveganja, povezana s ponujenimi klirinškimi storitvami, kot so tveganja nasprotne stranke.

(12)

Informacije o finančnih instrumentih, zajete z dovoljenji CNS, morda ne določajo vseh razredov izvedenih finančnih instrumentov OTC, za katere ima CNS dovoljenje za kliring. Da bi lahko ESMA izvajala svoje naloge in dolžnosti glede obveznosti kliringa, bi jo morali pristojni organi brez odlašanja uradno obvestiti o vseh informacijah, ki jih prejmejo od CNS v zvezi z namero CNS, da začne izvajati kliring za določen razred izvedenih finančnih instrumentov OTC, ki je zajet z njenim obstoječim dovoljenjem.

(13)

V določenih izjemnih okoliščinah bi moralo biti možno uvesti začasno mirovanje obveznosti kliringa. Taka uvedba mirovanja bi morala biti možna, kadar ne bi bila več izpolnjena merila, na podlagi katerih je bila za določene razrede izvedenih finančnih instrumentov OTC uvedena obveznost kliringa. To bi se lahko zgodilo v primeru, kadar bi posamezni razredi izvedenih finančnih instrumentov OTC postali neprimerni za obvezni centralni kliring ali kadar bi se katero od teh meril v zvezi s posameznimi razredi izvedenih finančnih instrumentov OTC bistveno spremenilo. Uvedba mirovanja obveznosti kliringa bi morala biti možna tudi, kadar CNS ne bi več ponujala klirinške storitve za določene razrede izvedenih finančnih instrumentov OTC ali za določeno vrsto nasprotne stranke ter kadar druge CNS ne bi mogle dovolj hitro prevzeti teh klirinških storitev. Uvedba mirovanja obveznosti kliringa pa bi morala biti možna tudi, kadar bi se to štelo za potrebno zaradi preprečitve resne grožnje za finančno stabilnost v Uniji. Da bi zagotovili finančno stabilnost in preprečili motnje na trgu, bi morala ESMA ob upoštevanju ciljev G-20 zagotoviti, da bi bila v primeru, da je odprava obveznosti kliringa primerna, ta izvedena med mirovanjem obveznosti kliringa in v dovolj dolgem časovnem obdobju, da bi bilo mogoče spremeniti ustrezne regulativne tehnične standarde.

(14)

Obveznost iz Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (7), v skladu s katero morajo nasprotne stranke z izvedenimi finančnimi instrumenti, za katere velja obveznost kliringa, trgovati na mestih trgovanja, v skladu s postopkom obveznosti trgovanja, podrobno pojasnjenim v navedeni uredbi, začne vejati, če se za določen razred izvedenih finančnih instrumentov določi, da zanj velja obveznost kliringa. Mirovanje obveznosti kliringa lahko povzroči, da nasprotne stranke niso zmožne izpolniti obveznosti trgovanja. Zato bi v primeru, da je bilo zaprošeno, da se uvede mirovanje obveznosti kliringa, in kadar se šteje, da so merila za začetek veljavnosti obveznosti trgovanja bistveno spremenjena, morala ESMA imeti možnost predlagati sočasno mirovanje obveznosti trgovanja na podlagi Uredbe (EU) št. 648/2012 namesto Uredbe (EU) št. 600/2014.

(15)

Poročanje o preteklih pogodbah se je izkazalo za težavno zaradi pomanjkanja nekaterih podrobnosti, o katerih je sedaj treba poročati, pred začetkom veljavnosti Uredbe (EU) št. 648/2012 pa o njih ni bilo treba poročati. Posledica sta visoka stopnja neporočanja in slaba kakovost sporočenih podatkov, hkrati pa je breme poročanja o teh pogodbah precejšno. Zato obstaja velika verjetnost, da ti pretekli podatki ne bodo uporabljeni. Poleg tega bodo številne pretekle pogodbe, ko bo začel veljati rok za poročanje o njih, že potekle, skupaj z njimi pa tudi zadevne izpostavljenosti in tveganja. Zaradi tega bi bilo treba zahtevo po poročanju o preteklih pogodbah odpraviti.

(16)

Transakcije znotraj skupine, ki vključujejo nefinančne nasprotne stranke, pomenijo le razmeroma majhen del vseh pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC in se uporabljajo predvsem za notranje varovanje pred tveganji znotraj skupin. Te transakcije zato ne prispevajo znatno k sistemskemu tveganju in medsebojni povezanosti, hkrati pa obveznost poročanja o njih povzroča znatne stroške in obremenitve za nefinančne nasprotne stranke. Transakcije med nasprotnimi strankami znotraj skupine, pri katerih je vsaj ena nasprotna stranka nefinančna nasprotna stranka, bi zato morale biti izvzete iz obveznosti poročanja, ne glede na sedež nefinančne nasprotne stranke.

(17)

Komisija je leta 2017 začela preverjati ustreznost javnega poročanja podjetij. Namen tega preverjanja je zbrati podatke o doslednosti, skladnosti, uspešnosti in učinkovitosti okvira Unije za poročanje. Glede na navedeno bi bilo treba podrobneje preučiti, ali bi bilo mogoče preprečiti nepotrebno podvajanje pri poročanju ter zmanjšati obseg poročanja o pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih, ki niso OTC, ali ga poenostaviti, pri tem pa upoštevati, da mora biti poročanje pravočasno in da je treba sprejeti ukrepe v skladu z uredbama (EU) št. 648/2012 in (EU) št. 600/2014. Pri tej analizi bi bilo treba predvsem preučiti sporočene podrobnosti, dostopnost podatkov za ustrezne organe in ukrepe za nadaljnjo poenostavitev verig poročanja za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih, ki niso OTC, brez nepotrebne izgube informacij, zlasti glede nefinančnih nasprotnih strank, za katere ne velja obveznost kliringa. Možnost splošnejše ocene uspešnosti in učinkovitosti ukrepov, ki jih je uvedla Uredba (EU) št. 648/2012 za izboljšanje delovanja in zmanjšanje bremena poročanja o pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih OTC, bi bilo treba preučiti, ko bo na voljo dovolj izkušenj in podatkov o uporabi navedene uredbe, zlasti glede kakovosti in dostopnosti podatkov, sporočenih repozitorijem sklenjenih poslov, pa tudi o uvedbi in izvajanju prenosa poročanja.

(18)

Da bi za nefinančne nasprotne stranke, za katere ne velja obveznost kliringa, zmanjšali breme poročanja o pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih OTC, bi morala biti finančna nasprotna stranka praviloma edina odgovorna, tudi pravno, za poročanje – tako v lastnem imenu kot v imenu nefinančnih nasprotnih strank, za katere ne velja obveznost kliringa – o pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih OTC, ki jih sklenejo te nefinančne nasprotne stranke, in za zagotavljanje točnosti sporočenih podrobnosti. Da bi zagotovili, da ima finančna nasprotna stranka podatke, potrebne za izpolnjevanje svoje obveznosti poročanja, bi morala nefinančna nasprotna stranka predložiti podrobnosti o pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih OTC, za katere ni mogoče razumno pričakovati, da jih finančna nasprotna stranka ima. Vendar bi morale nefinančne nasprotne stranke imeti možnost, da se odločijo poročati o svojih pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih OTC. V takih primerih bi morala nefinančna nasprotna stranka o tem obvestiti finančno nasprotno stranko ter bi morala biti odgovorna, tudi pravno, za sporočanje teh podatkov in zagotavljanje njihove točnosti.

(19)

Prav tako bi bilo treba določiti, kdo je odgovoren za poročanje o pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih OTC, pri katerih sta ena ali obe nasprotni stranki KNPVP ali AIS. Zato bi bilo treba opredeliti, da je za poročanje – v imenu KNPVP – o pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih OTC, ki jih sklene ta KNPVP, ter za zagotavljanje točnosti sporočenih podrobnosti odgovorna, tudi pravno, družba, ki ta KNPVP upravlja. Podobno bi moral biti za poročanje – v imenu AIS – o pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih OTC, ki jih sklene ta AIS, ter za zagotavljanje točnosti sporočenih podrobnosti odgovoren, tudi pravno, upravitelj tega AIS.

(20)

Da bi preprečili neskladnosti v Uniji pri uporabi tehnik zmanjševanja tveganja, bi morali pristojni organi postopke upravljanja tveganja, pri katerih je potrebna pravočasna, natančna in primerno ločena izmenjava zavarovanja s premoženjem med nasprotnimi strankami in pri katerih se uporabljajo notranji modeli, ter vse bistvene spremembe teh postopkov zaradi njihove zapletenosti potrditi, preden se začnejo izvajati.

(21)

Ker je potrebno mednarodno regulativno zbliževanje ter ker morajo nefinančne nasprotne stranke in majhne finančne nasprotne stranke zmanjšati tveganja zaradi svoje izpostavljenosti valutnemu tveganju, je treba določiti posebne postopke upravljanja tveganja za fizično poravnane valutne terminske posle in fizično poravnane valutne zamenjave. Primerno je, da se obvezna izmenjava gibljivega kritja pri fizično poravnanih valutnih terminskih poslih in fizično poravnanih valutnih zamenjavah zaradi njihovega specifičnega profila tveganja omeji na transakcije med najbolj sistemskimi nasprotnimi strankami, s čimer se omeji nastanek sistemskega tveganja in prepreči regulativno razhajanje na mednarodni ravni. Mednarodno regulativno zbliževanje bi bilo treba zagotoviti tudi glede postopkov upravljanja tveganja za druge razrede izvedenih finančnih instrumentov.

(22)

Storitve za zmanjševanje tveganja po trgovanju vključujejo storitve, kot je stiskanje portfelja. Stiskanje portfelja je izključeno iz področja uporabe obveznosti trgovanja, določene v Uredbi (EU) št. 600/2014. Za uskladitev Uredbe (EU) št. 648/2012 z Uredbo (EU) št. 600/2014, kadar je to potrebno in ustrezno, bi morala Komisija v sodelovanju z ESMA in ESRB oceniti, za katere storitve za zmanjševanje tveganja po trgovanju bi bilo morda treba odobriti izvzetje iz obveznosti kliringa, pri čemer bi morala upoštevati razlike med navedenima uredbama, možnost za izogibanje obveznosti kliringa, pa tudi to, v kolikšni meri storitve za zmanjševanje tveganja po trgovanju blažijo ali zmanjšujejo tveganje.

(23)

Da se povečata preglednost in predvidljivost začetnih kritij ter da se CNS prepreči, da bi spreminjale svoje modele začetnega kritja na način, ki bi se lahko zdel procikličen, bi morale CNS svojim klirinškim članom zagotoviti tako orodja za simulacijo zahtev za začetno kritje kot podroben pregled modelov začetnega kritja, ki jih uporabljajo. To je v skladu z mednarodnimi standardi, ki sta jih objavila Odbor za plačila in tržno infrastrukturo in odbor Mednarodnega združenja nadzornikov trga vrednostnih papirjev, zlasti pa z okvirom za razkrivanje, objavljenim decembra 2012, in standardi za javna kvantitativna razkritja za CNS, objavljenimi leta 2015, ki so pomembni za spodbujanje natančnega razumevanja tveganj in stroškov, povezanih z morebitnim sodelovanjem klirinških članov v CNS, in za povečanje preglednosti CNS za udeležence na trgu.

(24)

Nacionalna insolvenčna zakonodaja držav članic ne bi smela preprečevati, da bi bile CNS v primeru insolventnosti klirinškega člana sposobne z zadostno pravno varnostjo prenesti pozicije strank ali izplačati prilive iz likvidacije neposredno strankam, če gre za sredstva na zbirnih in posameznih ločenih računih za stranke. Da bi spodbujali kliring in izboljšali dostop do njega, nacionalna insolvenčna zakonodaja držav članic ne bi smela preprečevati, da bi CNS v zvezi s sredstvi in pozicijami, evidentiranimi na zbirnih ali posameznih ločenih računih za stranke, odprtih pri klirinškemu članu in pri CNS, uporabile postopke v primeru neplačil v skladu z Uredbo (EU) št. 648/2012. Kadar so vzpostavljene posredne ureditve kliringa, bi morale biti posredne stranke kljub temu še naprej deležne zaščite, ki bi bila po učinku enakovredna zaščiti, določeni s pravili o ločevanju in prenosljivosti ter postopki v primeru neplačil iz Uredbe (EU) št. 648/2012.

(25)

Globe, ki jih ESMA naloži repozitorijem sklenjenih poslov, ki so pod njenim neposrednim nadzorom, bi morale biti dovolj učinkovite, sorazmerne in odvračilne, da bi zagotovile učinkovitost nadzornih pooblastil ESMA ter povečale preglednost pozicij in izpostavljenosti za izvedene finančne instrumente. Zneski glob, ki so bili prvotno določeni v Uredbi (EU) št. 648/2012, se glede na trenutni promet repozitorijev sklenjenih poslov niso izkazali za dovolj odvračilne, to pa bi lahko omejilo učinkovitost na navedeni uredbi temelječih nadzornih pooblastil, ki jih ima ESMA v zvezi z repozitoriji sklenjenih poslov. Zgornjo mejo osnovnih zneskov glob bi bilo zato treba povečati.

(26)

Organi tretje države bi morali imeti dostop do podatkov, ki se sporočajo repozitorijem sklenjenih poslov Unije, kadar tretja država izpolnjuje določene pogoje, ki zagotavljajo obdelavo teh podatkov, in kadar določa pravno zavezujočo in izvršljivo obveznost, ki organom Unije daje neposreden dostop do podatkov, ki se sporočajo repozitorijem sklenjenih poslov v tej tretji državi.

(27)

Uredba (EU) 2015/2365 Evropskega parlamenta in Sveta (8) za repozitorije sklenjenih poslov, ki so že registrirani v skladu z Uredbo (EU) št. 648/2012 in ki želijo svojo registracijo razširiti na storitve v zvezi s posli financiranja z vrednostnimi papirji, omogoča poenostavljen postopek registracije. Podoben poenostavljen postopek registracije bi bilo treba uvesti za registracijo repozitorijev sklenjenih poslov, ki so že registrirani v skladu z Uredbo (EU) 2015/2365 in ki želijo svojo registracijo razširiti na storitve v zvezi s pogodbami o izvedenih finančnih instrumentih.

(28)

Zaradi nezadostne kakovosti in preglednosti podatkov, ki jih dajo na voljo repozitoriji sklenjenih poslov, jih subjekti, ki imajo odobren dostop do teh podatkov, težko uporabljajo za spremljanje trgov izvedenih finančnih instrumentov, regulatorji in nadzorniki pa ne morejo pravočasno identificirati tveganj za finančno stabilnost. Za izboljšanje kakovosti in preglednosti podatkov ter za uskladitev zahtev glede poročanja iz Uredbe (EU) št. 648/2012 s tovrstnimi zahtevami iz uredb (EU) 2015/2365 in (EU) št. 600/2014 je potrebna nadaljnja harmonizacija pravil in zahtev v zvezi s poročanjem, zlasti nadaljnja harmonizacija podatkovnih standardov, oblik, metod in ureditev za poročanje ter nadaljnja harmonizacija postopkov, ki bi jih repozitoriji sklenjenih poslov morali uporabljati za potrjevanje popolnosti in točnosti sporočenih podatkov ter postopkov za usklajevanje podatkov s podatki v drugih repozitorijih sklenjenih poslov. Poleg tega bi morali repozitoriji sklenjenih poslov nasprotnim strankam, ki ne poročajo, na zahtevo omogočiti, da pod razumnimi tržnimi pogoji dostopajo do vseh podatkov, sporočenih v njihovem imenu.

(29)

Uredba (EU) št. 648/2012 je vzpostavila konkurenčno okolje za storitve, ki jih zagotavljajo repozitoriji sklenjenih poslov. Nasprotne stranke bi zato morale imeti možnost, da izberejo repozitorij sklenjenih poslov, kateremu želijo poročati, in da repozitorij sklenjenih poslov tudi zamenjajo, če to želijo. Da se olajšajo take zamenjave in se zagotovi neprekinjena razpoložljivost podatkov brez podvajanja, bi morali repozitoriji sklenjenih poslov oblikovati ustrezne politike, s katerimi bi omogočili urejen prenos sporočenih podatkov v druge repozitorije sklenjenih poslov, kadar bi to zahtevala nasprotna stranka, za katero velja obveznost poročanja.

(30)

Uredba (EU) št. 648/2012 določa, da obveznost kliringa ne velja za pokojninske sheme, dokler CNS ne razvijejo ustrezne tehnične rešitve za prenos zavarovanja z nedenarnimi sredstvi kot gibljivega kritja. Ker do zdaj še ni bila razvita izvedljiva rešitev, ki bi pokojninskim shemam omogočala udeležbo v centralnem kliringu, bi bilo treba to prehodno obdobje podaljšati za najmanj nadaljnji dve leti. Vendar bi moral centralni kliring ostati končni cilj, saj trenutni regulativni in tržni premiki udeležencem na trgu omogočajo, da v tem obdobju razvijejo ustrezne tehnične rešitve. Komisija bi morala ob pomoči ESMA, Evropskega nadzornega organa (Evropskega bančnega organa) (EBA), ustanovljenega z Uredbo (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (9), Evropskega nadzornega organa (Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine) (EIOPA), ustanovljenega z Uredbo (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (10), in ESRB spremljati napredek CNS, klirinških članov in pokojninskih shem pri oblikovanju izvedljivih rešitev, ki bodo omogočale udeležbo pokojninskih shem v centralnem kliringu, in pripraviti poročilo o tem napredku. To poročilo bi moralo zajemati tudi rešitve in zadevne stroške za pokojninske sheme ob upoštevanju regulativnih in tržnih premikov, na primer sprememb, ki zadevajo vrsto finančne nasprotne stranke, za katero velja obveznost kliringa. Da bi se Komisija lahko odzvala na premike, ki ob sprejetju te uredbe niso bili predvideni, bi bilo treba nanjo prenesti pooblastilo, da navedeno prehodno obdobje podaljša dvakrat za eno leto, pri čemer najprej skrbno oceni potrebo po takšnem podaljšanju.

(31)

Prehodno obdobje, med katerim so bile pokojninske sheme izvzete iz obveznosti kliringa, je poteklo 16. avgusta 2018. Zaradi pravne varnosti in da bi se izognili prekinitvi, je treba retroaktivno podaljšati prehodno obdobje za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, ki so jih pokojninske sheme sklenile od 17. avgusta 2018 do 16. junija 2019.

(32)

Da bi poenostavili regulativni okvir, bi bilo treba preučiti, v kolikšni meri je potrebno in primerno obveznost trgovanja iz Uredbe (EU) št. 600/2014 uskladiti s spremembami obveznosti kliringa za izvedene finančne instrumente, uvedenimi s to uredbo, zlasti kar zadeva obseg subjektov, za katere velja obveznost kliringa. Ko bo na voljo dovolj izkušenj in podatkov o uporabi te uredbe, bi bilo treba pripraviti bolj splošno oceno, kakšni so učinki te uredbe na raven kliringa, ki ga izvajajo različne vrste nasprotnih strank, in na razporeditev kliringa znotraj vsake vrste nasprotnih strank, pa tudi na dostopnost klirinških storitev, vključno z učinkovitostjo sprememb, uvedenih s to uredbo, kar zadeva zagotavljanje klirinških storitev pod poštenimi, razumnimi, nediskriminatornimi in preglednimi tržnimi pogoji s ciljem, da bi omogočili lažji dostop do kliringa.

(33)

Da bi zagotovili dosledno harmonizacijo tega, kdaj tržni pogoji pri opravljanju klirinških storitev štejejo za poštene, razumne, nediskriminatorne in pregledne, ter da bi pod določenimi pogoji udeležencem na trgu zagotovili več časa, da razvijejo klirinške rešitve za pokojninske sheme, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) sprejme akte v zvezi z določitvijo, kdaj tržni pogoji pri opravljanju klirinških storitev štejejo za poštene, razumne, nediskriminatorne in pregledne, ter s podaljšanjem prehodnega obdobja, v katerem ne bi smela veljati obveznost kliringa za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, ki so jih sklenile pokojninske sheme. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (11). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov, Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(34)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe, zlasti glede uvedbe mirovanja obveznosti kliringa in obveznosti trgovanja ter glede neposrednega dostopa zadevnih organov tretjih držav do informacij v repozitorijih sklenjenih poslov s sedežem v Uniji, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (12). Komisija bi morala sprejeti izvedbene akte, ki se začnejo uporabljati takoj in s katerimi bi se za določene razrede izvedenih finančnih instrumentov OTC uvedlo mirovanje obveznosti kliringa in obveznosti trgovanja, saj je za zagotovitev pravne varnosti glede izida postopka za uvedbo mirovanja potrebna takojšnja odločitev in so torej podani ustrezno utemeljeni izredno nujni razlogi.

(35)

Za zagotovitev dosledne harmonizacije pravil o tehnikah zmanjševanja tveganja, registraciji repozitorijev sklenjenih poslov in zahtevah glede poročanja, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da sprejme regulativne tehnične standarde, ki jih pripravi EBA ali ESMA in ki zadevajo: nadzorne postopke za zagotovitev začetne in tekoče potrditve postopkov upravljanja tveganja, za katere je potrebna pravočasna, natančna in primerno ločena izmenjava zavarovanja s premoženjem; podrobnosti o poenostavljeni vlogi za razširitev obsega registracije repozitorija sklenjenih poslov, ki je že registriran na podlagi Uredbe (EU) 2015/2365; postopke za usklajevanje podatkov med repozitoriji sklenjenih poslov, postopke, ki jih repozitoriji sklenjenih poslov uporabljajo za preverjanje, ali nasprotna stranka poročevalka oz. subjekt poročevalec izpolnjuje zahteve glede poročanja in ali so sporočene informacije popolne in točne; pogoje, ureditve in potrebno dokumentacijo, na podlagi katerih določeni subjekti dobijo dostop do repozitorijev sklenjenih poslov. Komisija bi morala te regulativne tehnične standarde sprejeti z delegiranimi akti na podlagi člena 290 PDEU in v skladu s členi 10 do 14 uredb (EU) št. 1093/2010 in (EU) št. 1095/2010.

(36)

Prav tako bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da sprejme izvedbene tehnične standarde, ki jih pripravi ESMA v zvezi s podatkovnimi standardi za informacije, ki jih je treba sporočati za različne razrede izvedenih finančnih instrumentov, ter v zvezi z metodami in ureditvami za poročanje ter obliko vloge za razširitev obsega registracije repozitorija sklenjenih poslov, ki je že registriran na podlagi Uredbe (EU) 2015/2365. Komisija bi navedene izvedbene tehnične standarde morala sprejeti z izvedbenimi akti na podlagi člena 291 PDEU in v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

(37)

Ker ciljev te uredbe, in sicer zagotoviti, da so pravila sorazmerna, ne povzročajo nepotrebnega upravnega bremena ali stroškov za zagotavljanje skladnosti, ne ogrožajo finančne stabilnosti ter povečujejo preglednost pozicij in izpostavljenosti za izvedene finančne instrumente OTC, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi njihovega obsega in učinkov lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(38)	Uporabo nekaterih določb te uredbe bi bilo treba odložiti, da se vzpostavijo vsi bistveni izvedbeni ukrepi in se udeležencem na trgu omogoči sprejetje potrebnih ukrepov za namene skladnosti.

(39)	Uredbo (EU) št. 648/2012 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (EU) št. 648/2012 se spremeni:

(1)

v členu 2 se točka 8 nadomesti z naslednjim:

„(8)

‚finančna nasprotna stranka‘ pomeni:

(a)	investicijsko podjetje, ki je pridobilo dovoljenje v skladu z Direktivo 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta (*1);

(b)	kreditno institucijo, ki je pridobila dovoljenje v skladu z Direktivo 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta (*2);

(c)	zavarovalnico ali pozavarovalnico, ki je pridobila dovoljenje v skladu z Direktivo 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta (*3);

(d)	KNPVP in, kadar je ustrezno, njegovo družbo za upravljanje, ki sta pridobila dovoljenje v skladu z Direktivo 2009/65/ES, razen če je ta KNPVP ustanovljen izključno zaradi izvajanja enega ali več programov nakupov delnic za zaposlene;

(e)	institucijo za poklicno pokojninsko zavarovanje, kot je opredeljena v točki 1 člena 6 Direktive (EU) 2016/2341 Evropskega parlamenta in Sveta (*4);

(f)

alternativni investicijski sklad (AIS), kot je opredeljen v točki (a) člena 4(1) Direktive 2011/61/EU, ki ima sedež v Uniji ali ga upravlja upravitelj alternativnih investicijskih skladov (UAIS), ki je pridobil dovoljenje ali je registriran v skladu z navedeno direktivo, razen če je ta AIS ustanovljen izključno zaradi izvajanja enega ali več programov nakupa delnic za zaposlene ali če je ta AIS subjekt s posebnim namenom pri listinjenju, kot je navedeno v točki (g) člena 2(3) Direktive 2011/61/EU, ter, kadar je ustrezno, njegov UAIS s sedežem v Uniji;

(g)	centralno depotno družbo, ki je pridobila dovoljenje v skladu z Uredbo (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (*5).

(*1) Direktiva 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (UL L 173, 12.6.2014, str. 349)."

(*2) Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338)."

(*3) Direktiva 2009/138/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (UL L 335, 17.12.2009, str. 1)."

(*4) Direktiva (EU) 2016/2341 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2016 o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje (UL L 354, 23.12.2016, str. 37)."

(*5) Uredba (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o izboljšanju ureditve poravnav vrednostnih papirjev v Evropski uniji in o centralnih depotnih družbah ter o spremembi direktiv 98/26/ES in 2014/65/EU ter Uredbe (EU) št. 236/2012 (UL L 257, 28.8.2014, str. 1).“;"

(2)

člen 4 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se spremeni:

(i)

točke (a)(i) do (a)(iv) se nadomestijo z naslednjim:

„(i)	med dvema finančnima nasprotnima strankama, ki izpolnjujeta pogoje iz drugega pododstavka člena 4a(1);

(ii)	med finančno nasprotno stranko, ki izpolnjuje pogoje iz drugega pododstavka člena 4a(1), in nefinančno nasprotno stranko, ki izpolnjuje pogoje iz drugega pododstavka člena 10(1);

(iii)

med dvema nefinančnima nasprotnima strankama, ki izpolnjujeta pogoje iz drugega pododstavka člena 10(1);

(iv)

med finančno nasprotno stranko, ki izpolnjuje pogoje iz drugega pododstavka člena 4a(1), ali nefinančno nasprotno stranko, ki izpolnjuje pogoje iz drugega pododstavka člena 10(1), na eni strani in subjektom s sedežem v tretji državi, za katerega bi, če bi imel sedež v Uniji, veljala obveznost kliringa, na drugi strani;“;

(ii)

točka (b) se nadomesti z naslednjim:

„(b)	so sklenjene ali prenovljene na datum, od katerega začne veljati obveznost kliringa, ali po njem, pod pogojem, da na datum njihove sklenitve ali prenovitve obe nasprotni stranki izpolnjujeta pogoje iz točke (a).“;

(b)

vstavi se naslednji odstavek:

„3a. Klirinški člani in stranke, ki neposredno ali posredno opravljajo klirinške storitve, to počnejo pod poštenimi, razumnimi, nediskriminatornimi in preglednimi tržnimi pogoji, pri čemer jim ni treba sklepati pogodb. Taki klirinški člani in stranke sprejmejo vse razumne ukrepe za prepoznavanje, preprečevanje, obvladovanje in spremljanje navzkrižja interesov, zlasti med oddelkom za trženje in oddelkom za kliring, ki bi lahko negativno vplivalo na poštenost, razumnost, nediskriminatornost in preglednost opravljanja klirinških storitev. Take ukrepe bi bilo treba sprejeti tudi, kadar tržne in klirinške storitve izvajajo različni pravni subjekti iz iste skupine.

Klirinški člani in stranke lahko nadzorujejo tveganja, povezana s ponujenimi klirinškimi storitvami.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 82 za dopolnitev te uredbe v zvezi z določitvijo pogojev, pod katerimi se tržni pogoji iz prvega pododstavka tega odstavka štejejo za poštene, razumne, nediskriminatorne in pregledne, na podlagi:

(a)	zahtev v zvezi s poštenostjo in preglednostjo pristojbin, cen, politik popustov in drugih splošnih pogodbenih pogojev glede cenika brez poseganja v zaupnost pogodbenih dogovorov s posameznimi nasprotnimi strankami;

(b)	dejavnikov, ki predstavljajo razumne tržne pogoje za zagotovitev nepristranskih in razumnih pogodbenih dogovorov;

(c)	zahtev, ki spodbujajo klirinške storitve na pošten in nediskriminatoren način ob upoštevanju zadevnih stroškov in tveganj, tako da bodo morebitne razlike v zaračunanih cenah sorazmerne s stroški, tveganji in koristmi, ter

(d)	meril, ki klirinškemu članu ali stranki omogočajo nadzorovanje tveganj, povezanih s ponujenimi klirinškimi storitvami.“;

(3)

vstavi se naslednji člen:

„Člen 4a

Finančne nasprotne stranke, za katere velja obveznost kliringa

1. Finančna nasprotna stranka, ki prevzame pozicije v pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih OTC, lahko vsakih 12 mesecev izračuna svojo skupno povprečno pozicijo ob koncu meseca za zadnjih 12 mesecev v skladu z odstavkom 3.

Kadar finančna nasprotna stranka ne izračuna svojih pozicij ali kadar rezultat tega izračuna presega katerega koli od pragov kliringa, določenega v skladu s točko (b) člena 10(4), finančna nasprotna stranka:

(a)	o tem takoj uradno obvesti ESMA in zadevni pristojni organ ter, kadar je ustrezno, navede obdobje, uporabljeno za izračun;

(b)	v štirih mesecih po uradnem obvestilu iz točke (a) tega pododstavka vzpostavi klirinške ureditve in

(c)

zanjo začne veljati obveznost kliringa iz člena 4 za vse pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, ki se nanašajo na vse razrede izvedenih finančnih instrumentov OTC, za katere velja obveznost kliringa, in so sklenjene ali prenovljene po preteku štirih mesecev po datumu uradnega obvestila iz točke (a) tega pododstavka;

2. Za finančno nasprotno stranko, za katero 17. junija 2019 velja obveznost kliringa iz člena 4 ali za katero ta začne veljati v skladu z drugim pododstavkom odstavka 1, ta obveznost velja še naprej in mora še naprej izvajati kliring, dokler zadevnemu pristojnemu organu ne dokaže, da njena skupna povprečna pozicija ob koncu meseca za zadnjih 12 mesecev ne presega praga kliringa, določenega na podlagi točke (b) člena 10(4).

Finančna nasprotna stranka mora biti zadevnemu pristojnemu organu sposobna dokazati, da izračun skupne povprečne pozicije ob koncu meseca za 12 zadnjih mesecev ne vodi v sistematično podcenjevanje te pozicije.

3. Finančna nasprotna stranka v izračun pozicij iz odstavka 1 vključi vse pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, ki jih sklene bodisi ona sama bodisi drugi subjekti znotraj skupine, kateri ta finančna nasprotna stranka pripada.

Ne glede na prvi pododstavek se za KNPVP in AIS pozicije iz odstavka 1 izračunajo na ravni sklada.

Družbe za upravljanje KNPVP, ki upravljajo več kot en KNPVP, in UAIS, ki upravljajo več kot en AIS, morajo biti sposobne dokazati zadevnemu pristojnemu organu, da izračun pozicij na ravni sklada ne vodi v:

(a)	sistematično podcenjevanje pozicij skladov, ki jih upravljajo, ali pozicij upravitelja, in

(b)	izogibanje obveznosti kliringa.

Zadevni pristojni organi finančne nasprotne stranke in drugih subjektov znotraj skupine vzpostavijo postopke sodelovanja, s katerimi zagotovijo, da bodo pozicije na ravni skupine ustrezno izračunane.“;

(4)

člen 5 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Kadar pristojni organ izda CNS dovoljenje za izvajanje kliringa določenega razreda izvedenih finančnih instrumentov OTC v skladu s členom 14 ali 15 ali če je razred izvedenih finančnih instrumentov OTC, za katerega namerava CNS začeti izvajati kliring, zajet v obstoječem dovoljenju, izdanem v skladu s členom 14 ali 15, pristojni organ o tem dovoljenju ali razredu izvedenih finančnih instrumentov OTC, za katerega namerava CNS začeti izvajati kliring, takoj uradno obvesti ESMA.“;

(b)	v odstavku 2 se črta točka (c);

(5)

členu 6(2) se spremeni:

(a)	v odstavku 2 se črta točka (e);

(b)

odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3. Če CNS nima več dovoljenja za izvajanje kliringa določenega razreda izvedenih finančnih instrumentov OTC ali ni priznana kot za to pristojna v skladu s to uredbo, ESMA takoj odstrani to CNS iz javnega registra za ta razred izvedenih finančnih instrumentov OTC.“;

(6)

vstavi se naslednji člen

„Člen 6a

Uvedba mirovanja obveznosti kliringa

1. ESMA lahko zahteva, da Komisija za določene razrede izvedenih finančnih instrumentov OTC ali za določeno vrsto nasprotne stranke uvede mirovanje obveznosti kliringa iz člena 4(1), kadar je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

(a)	določeni razredi izvedenih finančnih instrumentov OTC na podlagi meril iz prvega pododstavka člena (5)4 in iz člena 5(5) niso več primerni za centralni kliring;

(b)	CNS bo verjetno prenehala opravljati kliring za te določene razrede izvedenih finančnih instrumentov OTC, kliringa zanje pa brez prekinitve ne more opraviti nobena druga CNS;

(c)

mirovanje obveznosti kliringa za te določene razrede izvedenih finančnih instrumentov OTC ali za določeno vrsto nasprotne stranke je treba uvesti zato, da se prepreči ali odpravi resna grožnja za finančno stabilnost ali za pravilno delovanje finančnih trgov v Uniji, pri čemer je ta uvedba mirovanja sorazmerna s temi cilji.

Za namene točke (c) prvega pododstavka se ESMA pred vložitvijo zahteve iz prvega pododstavka posvetuje z ESRB in pristojnimi organi, določenimi v skladu s členom 22.

Zahtevi iz prvega pododstavka se priložijo dokazi, da je izpolnjen vsaj eden od v njem navedenih pogojev.

Kadar ESMA meni, da je uvedba mirovanja obveznosti kliringa bistvena sprememba meril za začetek veljavnosti obveznosti trgovanja iz člena 32(5) Uredbe (EU) št. 600/2014, lahko zahteva iz prvega pododstavka tega odstavka vključuje tudi zahtevo za uvedbo mirovanja obveznosti trgovanja iz člena 28(1) in (2) navedene uredbe za iste določene razrede izvedenih finančnih instrumentov OTC, na katere se nanaša zahteva za uvedbo mirovanja obveznosti kliringa.

2. Organi, pristojni za nadzor nad klirinškimi člani, in pristojni organi, določeni v skladu s členom 22, lahko pod pogoji iz odstavka 1 tega člena od ESMA zahtevajo, da zahtevo za uvedbo mirovanja obveznosti kliringa predloži Komisiji. Pristojni organi pri vložitvi take zahteve navedejo razloge in predložijo dokaze, da je izpolnjen vsaj eden od pogojev iz prvega pododstavka odstavka 1 tega člena.

ESMA v 48 urah po prejemu zahteve pristojnega organa iz prvega pododstavka tega odstavka in na podlagi razlogov in dokazov, ki jih ta navede oziroma predloži, bodisi zahteva, da Komisija uvede mirovanje obveznosti kliringa iz člena 4(1), bodisi zahtevo iz prvega pododstavka tega odstavka zavrne. ESMA pristojni organ obvesti o svoji odločitvi. ESMA morebitno zavrnitev zahteve pristojnega organa pisno obrazloži.

3. Zahtevi iz odstavkov 1 in 2 se ne objavita.

4. Komisija po prejemu zahteve iz odstavka 1 brez nepotrebnega odlašanja na podlagi razlogov in dokazov, ki jih ESMA navede oziroma predloži, bodisi za določene razrede izvedenih finančnih instrumentov OTC ali za določeno vrsto nasprotne stranke iz odstavka 1 z izvedbenim aktom uvede mirovanje obveznosti kliringa bodisi zavrne zahtevano uvedbo mirovanja. Kadar Komisija zahtevano uvedbo mirovanja zavrne, o razlogih za to pisno obvesti ESMA. Komisija o tem takoj obvesti Evropski parlament in Svet ter jima pošlje razloge, predložene ESMA. Take informacije se ne objavijo.

Izvedbeni akt iz prvega pododstavka tega odstavka se sprejme v skladu s postopkom iz člena 86(3).

5. Kadar tako zahteva ESMA v skladu s četrtim pododstavkom odstavka 1 tega člena, se lahko z izvedbenim aktom, s katerim se za določene razrede izvedenih finančnih instrumentov OTC uvede mirovanje obveznosti kliringa, za iste določene razrede izvedenih finančnih instrumentov OTC, za katere velja uvedba mirovanja obveznosti kliringa, obenem uvede mirovanje obveznosti trgovanja iz člena 28(1) in (2) Uredbe (EU) št. 600/2014.

6. Uvedba mirovanja obveznosti kliringa in po potrebi obveznosti trgovanja se sporoči ESMA in objavi v Uradnem listu Evropske unije, na spletni strani Komisije in v javnem registru iz člena 6.

7. Mirovanje obveznosti kliringa iz odstavka 4 velja za začetno obdobje, ki ne presega treh mesecev od datuma začetka učinkovanja tega mirovanja.

Mirovanje obveznosti trgovanja iz odstavka 5 ima enako začetno obdobje veljavnosti.

8. Kadar razlogi za mirovanje še vedno obstajajo, lahko Komisija z izvedbenim aktom podaljša obdobje mirovanja iz odstavka 4 za dodatna obdobja, ki ne presegajo treh mesecev, pri čemer skupno obdobje mirovanja ne presega 12 mesecev. Podaljšanja obdobja mirovanja se objavijo v skladu z odstavkom 6.

Izvedbeni akt iz prvega pododstavka tega odstavka se sprejme v skladu s postopkom iz člena 86(3).

ESMA dovolj zgodaj pred koncem obdobja mirovanja iz odstavka 7 tega člena ali obdobja podaljšanja iz prvega pododstavka tega odstavka Komisiji izda mnenje, ali razlogi za mirovanje še vedno obstajajo. Za namene točke (c) prvega pododstavka odstavka 1 tega člena se ESMA posvetuje z ESRB in pristojnimi organi, določenimi v skladu s členom 22. ESMA izvod tega mnenja pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu. To mnenje se ne objavi.

Z izvedbenim aktom, ki podaljšuje mirovanje obveznosti kliringa, se lahko tudi podaljša obdobje mirovanja obveznosti trgovanja iz odstavka 7.

Podaljšanje mirovanja obveznosti trgovanja je veljavno za enako obdobje kot podaljšanje mirovanja obveznosti kliringa.“;

(7)

člen 9 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Nasprotne stranke in CNS zagotovijo, da se o podrobnostih morebitnih pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, ki jih sklenejo, in morebitnih spremembah ali prenehanju pogodb, v skladu z odstavki 1a do 1f tega člena poroča v repozitorij sklenjenih poslov, registriran v skladu s členom 55 ali priznan v skladu s členom 77. Poroča se najpozneje na delovni dan po sklenitvi, spremembi ali prenehanju pogodbe.

Obveznost poročanja velja za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih, ki:

(a)	so bile sklenjene pred 12. februarjem 2014 in so še vedno veljavne na ta dan;

(b)	so bile sklenjene 12. februarja 2014 ali pozneje.

Ne glede na člen 3 se obveznost poročanja ne uporablja za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih, sklenjene znotraj iste skupine, pri katerih je vsaj ena nasprotna stranka nefinančna nasprotna stranka ali bi štela za nefinančno nasprotno stranko, če bi imela sedež v Uniji, in sicer pod naslednjimi pogoji:

(a)	obe nasprotni stranki sta v celoti vključeni v isto konsolidacijo;

(b)	za obe nasprotni stranki se uporabljajo ustrezni centralizirani postopki za ovrednotenje, merjenje in kontrolo tveganj ter

(c)	nadrejeno podjetje ni finančna nasprotna stranka.

Nasprotne stranke o svoji nameri uveljavljanja izjeme iz tretjega pododstavka uradno obvestijo svoje pristojne organe. Izjema je veljavna, razen če se v treh mesecih po datumu uradnega obvestila obveščeni pristojni organi ne strinjajo, da so pogoji iz tretjega pododstavka izpolnjeni.“;

(b)

vstavijo se naslednji odstavki:

„1a. Finančne nasprotne stranke so edine odgovorne, tudi pravno, za poročanje v imenu obeh nasprotnih strank o podrobnostih pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC, sklenjenih z nefinančno nasprotno stranko, ki ne izpolnjuje pogojev iz drugega pododstavka člena 10(1), in za zagotavljanje točnosti sporočenih podrobnosti.

Za zagotovitev, da ima finančna nasprotna stranka vse podatke, ki jih potrebuje za izpolnjevanje svoje obveznosti poročanja, nefinančna nasprotna stranka predloži podrobnosti pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC, ki sta jih sklenili med sabo, za katere ni razumno pričakovati, da jih finančna nasprotna stranka ima. Nefinančna nasprotna stranka je odgovorna za točnost predloženih podrobnosti.

Ne glede na prvi pododstavek se lahko nefinančne nasprotne stranke, ki so že vložile sredstva v sistem poročanja, odločijo, da bodo podrobnosti svojih pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC s finančnimi nasprotnimi strankami sporočale v repozitorij sklenjenih poslov. V tem primeru nefinančne nasprotne stranke pred sporočanjem teh podrobnosti o svoji odločitvi obvestijo finančne nasprotne stranke, s katerimi so sklenile pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC. V tem primeru so nefinančne nasprotne stranke odgovorne, tudi pravno, za sporočanje teh podrobnosti in zagotavljanje njihove točnosti.

Nefinančni nasprotni stranki, ki ne izpolnjuje pogojev iz drugega pododstavka člena 10(1) in ki s subjektom s sedežem v tretji državi sklene pogodbo o izvedenih finančnih instrumentih OTC, ni treba poročati na podlagi tega člena in ni pravno odgovorna za poročanje ali zagotavljanje točnosti podrobnosti takih pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC, pod pogojem, da:

(a)	bi se ta subjekt iz tretje države štel za finančno nasprotno stranko, če bi imel sedež v Uniji;

(b)	je bila pravna ureditev za poročanje, ki velja za ta subjekt iz tretje države, določena za enakovredno na podlagi člena 13 ter

(c)

je finančna nasprotna stranka iz tretje države take informacije na podlagi pravne ureditve za poročanje te tretje države sporočila repozitorijem sklenjenih poslov, za katere velja pravno zavezujoča in izvršljiva obveznost, da subjektom iz člena 81(3) omogočijo neposreden in takojšen dostop do podatkov.

1b. Za poročanje o podrobnostih pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC, pri katerih je nasprotna stranka KNPVP, in za zagotavljanje točnosti sporočenih podrobnosti je odgovorna, tudi pravno, družba za upravljanje tega KNPVP.

1c. Za poročanje o podrobnostih pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC, pri katerih je zadevna nasprotna stranka AIS, in za zagotavljanje točnosti sporočenih podrobnosti je odgovoren, tudi pravno, UAIS.

1d. Pooblaščeni subjekt, odgovoren za upravljanje in delovanje v imenu institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje, ki v skladu z nacionalnim pravom nima pravne osebnosti, je odgovoren, tudi pravno, za poročanje o podrobnostih pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC, pri katerih je ta institucija nasprotna stranka, in za zagotavljanje točnosti sporočenih podrobnosti.

1e. Nasprotne stranke in CNS, ki morajo poročati o podrobnostih pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, zagotovijo, da so te podrobnosti sporočene točno in brez podvajanja.

1f. Nasprotne stranke in CNS, za katere velja obveznost poročanja iz odstavka 1, lahko to obveznost poročanja prenesejo na koga drugega.“;

(c)

odstavek 6 se nadomesti z naslednjim:

„6. Da se zagotovijo enaki pogoji uporabe odstavkov 1 in 3, ESMA v tesnem sodelovanju z ESCB pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, ki določajo:

(a)

podatkovne standarde in oblike za informacije, ki jih je treba sporočiti, kar vključuje vsaj:

(i)	mednarodne identifikatorje pravnih subjektov (LEI);

(ii)	mednarodne identifikacijske številke vrednostnih papirjev (ISIN);

(iii)

edinstvene identifikatorje sklenjenega posla (UTI);

(b)	metode in ureditve za poročanje;

(c)	pogostost poročanja;

(d)	datum, do katerega je treba sporočiti podatke o pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih.

ESMA pri pripravi teh osnutkov izvedbenih tehničnih standardov upošteva mednarodni razvoj ter standarde, dogovorjene na ravni Unije ali na svetovni ravni, in njihovo skladnost z zahtevami glede poročanja iz člena 4 Uredbe (EU) 2015/2365 (*6) in člena 26 Uredbe (EU) št. 600/2014.

ESMA navedene osnutke izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji do 18. junija 2020.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

(*6) Uredba (EU) 2015/2365 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o preglednosti poslov financiranja z vrednostnimi papirji in ponovne uporabe ter spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 337, 23.12.2015, str. 1).“;"

(8)

člen 10 se spremeni:

(a)

odstavka 1 in 2 se nadomestita z naslednjim:

„1. Nefinančna nasprotna stranka, ki prevzame pozicije v pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih OTC, lahko vsakih 12 mesecev izračuna svojo skupno povprečno pozicijo ob koncu meseca za zadnjih 12 mesecev v skladu z odstavkom 3.

Kadar nefinančna nasprotna stranka ne izračuna svojih pozicij ali kadar rezultat tega izračuna za enega ali več razredov izvedenih finančnih instrumentov OTC presega pragove kliringa, določene v skladu s točko (b) prvega pododstavka odstavka 4:

(a)	ta nefinančna nasprotna stranka o tem takoj uradno obvesti ESMA in zadevni pristojni organ ter, kadar je ustrezno, navede obdobje, uporabljeno za izračun;

(b)	ta nefinančna nasprotna stranka v štirih mesecih po uradnem obvestilu iz točke (a) tega pododstavka vzpostavi klirinške ureditve;

(c)

za to nefinančno nasprotno stranko začne veljati obveznost kliringa iz člena 4 v zvezi s pogodbami o izvedenih finančnih instrumentih OTC, sklenjenimi ali prenovljenimi več kot štiri mesece po uradnem obvestilu iz točke (a) tega pododstavka, ki se nanašajo na kategorije sredstev, za katere rezultat izračuna presega pragove kliringa, ali ki se nanašajo - kadar nefinančna nasprotna stranka ne izračuna svoje pozicije – na kateri koli razred izvedenih finančnih instrumentov OTC, za katerega velja obveznost kliringa.

2. Za nefinančno nasprotno stranko, za katero 17. junija 2019 velja obveznost kliringa iz člena 4 ali za katero obveznost kliringa začne veljati v skladu z drugim pododstavkom odstavka 1 tega člena, ta obveznost velja še naprej in mora še naprej izvajati kliring, dokler zadevnemu pristojnemu organu ne dokaže, da njena skupna povprečna pozicija ob koncu meseca za zadnjih 12 mesecev ne presega praga kliringa, določenega v skladu s točko (b) odstavka 4 tega člena.

Nefinančna nasprotna stranka mora biti zadevnemu pristojnemu organu sposobna dokazati, da izračun skupne povprečne pozicije ob koncu meseca za zadnjih 12 mesecev ne vodi v sistematično podcenjevanje pozicije.“;

(b)	vstavi se naslednji odstavek: „2a. Zadevni pristojni organi nefinančne nasprotne stranke in drugih subjektov znotraj skupine vzpostavijo postopke sodelovanja, s katerimi zagotovijo, da bodo pozicije na ravni skupine ustrezno izračunane.“;

(c)

v odstavku 4 se četrti pododstavek nadomesti z naslednjim:

„ESMA po posvetovanju z ESRB in drugimi zadevnimi organi redno pregleduje pragove kliringa iz točke (b) prvega pododstavka ter po potrebi in ob upoštevanju zlasti medsebojne povezanosti finančnih nasprotnih strank, predlaga spremembo regulativnih tehničnih standardov v skladu s tem odstavkom.“;

Temu periodičnemu pregledu se priloži poročilo ESMA o tej zadevi.“;

(9)

v členu 11 se odstavek 15 spremeni:

(a)

prvi pododstavek se spremeni:

(i)

točka (a) se nadomesti z naslednjim:

„(a)	postopke upravljanja tveganja, vključno z ravnmi in vrsto ureditve zavarovanja in ločevanja iz odstavka 3;“;

(ii)

vstavi se naslednja točka:

„(aa)

nadzorne postopke, ki zagotavljajo začetno in tekočo potrditev teh postopkov upravljanja tveganja;“;

(b)

tretji pododstavek se nadomesti z naslednjim:

„Evropski nadzorni organi te osnutke regulativnih tehničnih standardov, razen tistih iz točke (aa) prvega pododstavka, Komisiji predložijo do 18. julija 2018.

EBA v sodelovanju z ESMA in EIOPA osnutke regulativnih tehničnih standardov iz točke (aa) prvega pododstavka Komisiji predloži do 18. junija 2020.“;

(10)

v členu 38 se dodata naslednja odstavka:

„6. CNS svojim klirinškim članom zagotovi simulacijsko orodje, ki jim omogoča, da na bruto osnovi določijo znesek dodatnega začetnega kritja, ki ga CNS lahko zahteva pri kliringu nove transakcije. To orodje je dostopno le prek varnega dostopa in rezultati simulacije niso zavezujoči.

7. CNS svojim klirinškim članom zagotovi informacije o modelih začetnega kritja, ki jih uporablja. Te informacije:

(a)	jasno razložijo, kako je zasnovan model začetnega kritja in kako deluje;

(b)	jasno opisujejo ključne predpostavke in omejitve modela začetnega kritja ter okoliščine, v katerih te predpostavke ne držijo več;

(c)	so dokumentirane.“;

(11)	v členu 39 se doda naslednji odstavek 11: „11. Nacionalni insolvenčni zakoni držav članic ne preprečujejo, da bi CNS ukrepala v skladu s členom 48(5), (6) in (7) v zvezi s sredstvi in pozicijami, evidentiranimi na računih iz odstavkov 2 do 5 tega člena.“;

(12)

člen 56 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Repozitorij sklenjenih poslov za namene člena 55(1) predloži ESMA:

(a)	vlogo za registracijo;

(b)	vlogo za razširitev obsega registracije, kadar je repozitorij sklenjenih poslov že registriran na podlagi poglavja III Uredbe (EU) 2015/2365.“;

(b)

odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3. Da se zagotovi dosledna uporaba tega člena, ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih določi:

(a)	podrobnosti v zvezi z vlogo za registracijo iz točke (a) odstavka 1;

(b)	podrobnosti v zvezi s poenostavljeno vlogo za razširitev obsega registracije iz točke (b) odstavka 1.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 18. junija 2020.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“;

(c)

odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4. Da se zagotovijo enaki pogoji uporabe odstavka 1, ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, v katerih določi:

(a)	obliko vloge za registracijo iz točke (a) odstavka 1;

(b)	obliko vloge za razširitev obsega registracije iz točke (b) odstavka 1.

V zvezi s točko (b) prvega pododstavka ESMA pripravi poenostavljeno obliko.

ESMA te osnutke izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji do 18. junija 2020.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“;

(13)

v členu 62 se odstavek 5 nadomesti z naslednjim:

„5. Če mora biti pristojni nacionalni organ v skladu z nacionalnimi pravili za pridobitev zapisov o telefonskem ali podatkovnem prometu iz točke (e) odstavka 1 pooblaščen s strani sodnega organa, potem za tako pooblastilo zaprosi tudi ESMA. ESMA lahko za tako pooblastilo zaprosi tudi kot previdnostni ukrep.“;

(14)

člen 63 se spremeni:

(a)

odstavka 1 in 2 se nadomestita z naslednjim:

„1. ESMA lahko za opravljanje svojih obveznosti v skladu s to uredbo izvaja vse potrebne inšpekcijske preglede na kraju samem v vseh poslovnih prostorih ter na vseh zemljiščih ali lastnini pravnih oseb iz člena 61(1). Kadar je to potrebno zaradi pravilne izvedbe in učinkovitosti inšpekcijskih pregledov, lahko ESMA pregled na kraju samem izvede brez predhodne najave.

2. Uradniki in druge osebe, ki jih ESMA pooblasti za izvajanje inšpekcijskih pregledov na kraju samem, lahko vstopijo v vse poslovne prostore ter na vsa zemljišča ali lastnino pravnih oseb, na katere se nanaša sklep o preiskavi, ki ga je sprejel ESMA, in imajo vsa pooblastila iz člena 62(1). Imajo tudi pooblastilo, da zapečatijo vse poslovne prostore ter poslovne knjige ali evidence za obdobje in v obsegu, potrebnem za izvedbo inšpekcijskega pregleda.“;

(b)

odstavek 8 se nadomesti z naslednjim:

„8. Če mora biti pristojni nacionalni organ v skladu z nacionalnimi pravili za inšpekcijski pregled na kraju samem iz odstavka 1 ali za pomoč iz odstavka 7 pooblaščen s strani sodnega organa, potem za tako pooblastilo zaprosi tudi ESMA. ESMA lahko za tako pooblastilo zaprosi tudi kot previdnostni ukrep.“;

(15)

člen 64 se spremeni:

(a)

odstavek 4 se nadomesti z naslednjim

„4. Ko preiskovalni uradnik spis z ugotovitvami iz odstavka 3 predloži ESMA, o tem obvesti preiskovane osebe. Tem osebam je zagotovljena pravica do vpogleda v spis, ob upoštevanju pravnega interesa drugih oseb za varstvo poslovnih skrivnosti. Pravica dostopa do spisa ne velja za zaupne informacije ali notranje dokumente ESMA.“;

(b)

odstavek 8 se nadomesti z naslednjim:

„8. Kadar ESMA pri opravljanju svojih nalog v skladu s to uredbo ugotovi, da obstajajo resni znaki o možnem obstoju dejstev, za katere ve, da lahko po pravu, ki se uporablja, predstavljajo kaznivo dejanje, zadeve predloži ustreznim organom za namen preiskovanja in morebitnega kazenskega pregona. ESMA poleg tega ne naloži glob ali periodičnih denarnih kazni, kadar se zaveda, da je predhodna oprostilna sodba ali obsodba na podlagi istih dejstev ali dejstev, ki so bistveno ista, že postala pravnomočna kot rezultat kazenskega postopka po nacionalnem pravu.“;

(16)

v členu 65 se odstavek 2 spremeni:

(a)	v točki (a) se „20 000 EUR“ nadomesti z „200 000 EUR“;

(b)

točka (b) se nadomesti z naslednjim:

„(b)	za kršitve iz točk (a), (b) in (d) do (k) oddelka I Priloge I ter iz točk (a), (b) in (h) oddelka II Priloge I znašajo globe najmanj 5 000 EUR in največ 100 000 EUR.“;

(c)

doda se naslednja točka:

„(c)	za kršitve iz oddelka IV Priloge I znašajo globe najmanj 5 000 EUR in največ 10 000 EUR.“;

(17)

v členu 67, se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1. ESMA pred sprejetjem katerega koli sklepa v skladu s členom 73(1) in o naložitvi periodične denarne kazni v skladu s členom 66 omogoči osebam, ki so v postopku, da se izjavijo o njenih ugotovitvah. Sklepi ESMA temeljijo samo na ugotovitvah, na katere so osebe, ki so v postopku, imele priložnost podati pripombe.

Prvi pododstavek tega odstavka se ne uporablja za sklepe iz točk (a), (c) in (d) člena 73(1), če so potrebni nujni ukrepi, da se prepreči večja neposredno grozeča škoda finančnemu sistemu ali večja neposredno grozeča škoda integriteti, preglednosti, učinkovitosti in pravilnemu delovanju finančnih trgov, vključno s stabilnostjo in točnostjo podatkov, ki se sporočajo v repozitorij listinjenja. V takem primeru lahko ESMA sprejme začasni sklep in zadevnim osebam omogoči, da se o njem izjavijo čim prej po njegovem sprejetju.“;

(18)

v členu 72 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2. Znesek pristojbine, ki se zaračuna repozitoriju sklenjenih poslov, pokriva vse razumne administrativne stroške ESMA v zvezi z registracijo in dejavnostmi nadzora ESMA ter je sorazmeren s prometom zadevnega repozitorija sklenjenih poslov in vrsto opravljene registracije in nadzora ESMA.“;

(19)

vstavi se naslednji člen:

„Člen 76a

Medsebojen neposreden dostop do podatkov

1. Po potrebi imajo zadevni organi tretjih držav, v katerih ima sedež vsaj en repozitorij sklenjenih poslov, za opravljanje svojih obveznosti neposreden dostop do informacij v repozitorijih sklenjenih poslov s sedežem v Uniji, pod pogojem, da je Komisija v ta namen sprejela izvedbeni akt v skladu z odstavkom 2.

2. Komisija lahko na zahtevo organov iz odstavka 1 tega člena sprejme izvedbene akte v skladu s postopkom pregleda iz člena 86(2), v katerih določi, ali pravni okvir tretje države organa prosilca izpolnjuje vse naslednje pogoje:

(a)	repozitoriji sklenjenih poslov s sedežem v tej tretji državi imajo ustrezno dovoljenje;

(b)	v tej tretji državi sta vzpostavljena stalen učinkovit nadzor nad repozitoriji sklenjenih poslov in učinkovito izvrševanje repozitorijev sklenjenih poslov;

(c)	obstajajo jamstva glede varovanja poklicne skrivnosti, vključno z varstvom poslovnih skrivnosti, ki jih organi delijo s tretjimi osebami, ta jamstva pa so najmanj enakovredna jamstvom, določenim v tej uredbi;

(d)	za repozitorije sklenjenih poslov, ki jim je bilo izdano dovoljenje v tej tretji državi, velja pravno zavezujoča in izvršljiva obveznost, da subjektom iz člena 81(3) omogočijo neposreden in takojšen dostop do podatkov.“;

(20)

v členu 78 se dodata naslednja odstavka:

„9. Repozitorij sklenjenih poslov vzpostavi naslednje postopke in politike:

(a)	postopke za učinkovito usklajevanje podatkov med repozitoriji sklenjenih poslov;

(b)	postopke za preverjanje, ali so sporočeni podatki popolni in točni;

(c)	politike za urejen prenos podatkov v druge repozitorije sklenjenih poslov, kadar ga zahtevajo nasprotne stranke ali CNS iz člena 9 ali kadar je to potrebno iz drugih razlogov.

10. Da se zagotovi dosledna uporaba tega člena, ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih določi:

(a)	postopke za usklajevanje podatkov med repozitoriji sklenjenih poslov;

(b)	postopke, ki jih repozitoriji sklenjenih poslov uporabljajo za preverjanje, ali nasprotna stranka poročevalka oz. subjekt poročevalec izpolnjuje zahteve glede poročanja in ali so podatki, ki se sporočijo na podlagi člena 9, popolni in točni.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 18. junija 2020.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“;

(21)

v členu 80 se vstavi naslednji odstavek:

„5a. Repozitorij sklenjenih poslov nasprotnim strankam, ki jim na podlagi člena 9(1a) do (1d) ni treba poročati o podrobnostih svojih pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC, ter nasprotnim strankam in CNS, ki so obveznost poročanja prenesle na podlagi člena 9(1f), na njihovo zahtevo zagotovi dostop do informacij, sporočenih v njihovem imenu.“;

(22)

člen 81 se spremeni:

(a)

odstavku 3 se doda naslednja točka:

„(q)	zadevnim organom tretje države, v zvezi s katero je bil sprejet izvedbeni akt na podlagi člena 76a.“;

(b)

odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5. Da se zagotovi dosledna uporaba tega člena, ESMA po posvetovanju s članicami ESCB pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih določi:

(a)	katere informacije se objavijo ali dajo na voljo v skladu z odstavkoma 1 in 3;

(b)	pogostost objavljanja informacij iz odstavka 1;

(c)	operativne standarde, potrebne za združitev in primerjavo podatkov med repozitoriji sklenjenih poslov in za zagotovitev dostopa do teh informacij subjektom iz odstavka 3;

(d)	pogoje, ureditve in potrebno dokumentacijo, na podlagi katerih repozitoriji sklenjenih poslov omogočijo dostop subjektom iz odstavka 3.

ESMA navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 18. junija 2020.

ESMA pri pripravi teh osnutkov regulativnih tehničnih standardov zagotovi, da se z objavo informacij iz odstavka 1 ne razkrije identiteta katere od strank v pogodbi.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“;

(23)

v členu 82 se odstavki 2 do 6 nadomestijo z naslednjim:

„2. Pooblastilo iz členov 1(6), 4(3a), 64(7), 70, 72(3) in 85(2) se prenese na Komisijo za nedoločen čas.

3. Prenos pooblastila iz členov 1(6), 4(3a), 64(7), člena 70 ter členov 72(3) in 85(2) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4. Komisija si pred sprejetjem delegiranega akta prizadeva za posvetovanja z ESMA, in se posvetuje strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 1(6), 4(3a), 64(7), člena 70 ter členov 72(3) in 85(2), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za tri mesece.“;

(24)

člen 85 se spremeni:

(a)	odstavek 1 se nadomesti z naslednjim: „1. Komisija do 18. junija 2024 oceni uporabo te uredbe in pripravi splošno poročilo. Komisija to poročilo skupaj z morebitnimi ustreznimi predlogi predloži Evropskemu parlamentu in Svetu.“;

(b)

vstavi se naslednji odstavek:

„1a. ESMA do 17. junija 2023 predloži Komisiji poročilo o:

(a)

učinku Uredbe (EU) 2019/834 Evropskega parlamenta in Sveta (*7) na stopnjo kliringa s strani finančnih in nefinančnih nasprotnih strank in na razporeditev kliringa znotraj vsake vrste nasprotnih strank, zlasti kar zadeva finančne nasprotne stranke, ki imajo omejen obseg dejavnosti na trgih izvedenih finančnih instrumentov OTC, in kar zadeva ustreznost pragov kliringa iz člena 10(4);

(b)	učinku Uredbe (EU) 2019/834 na kakovost in dostopnost podatkov, sporočenih repozitorijem sklenjenih poslov, pa tudi o kakovosti informacij, ki so jih dali na voljo repozitoriji sklenjenih poslov;

(c)	spremembah okvira poročanja, vključno z uvedbo in izvajanjem prenosa poročanja iz člena 9(1a) ter zlasti z njenim učinkom na breme poročanja za nefinančne nasprotne stranke, za katere ne velja obveznost kliringa;

(d)	dostopnosti klirinških storitev, zlasti o tem, ali je zahteva po neposrednem ali posrednem opravljanju klirinških storitev pod poštenimi, razumnimi, nediskriminatornimi in preglednimi tržnimi pogoji iz člena 4(3a) učinkovito olajšala dostop do kliringa.

(*7) Uredba (EU) 2019/834 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2019 o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 glede obveznosti kliringa, uvedbe mirovanja obveznosti kliringa, zahtev glede poročanja, tehnik zmanjševanja tveganja za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC brez kliringa prek centralne nasprotne stranke, registracije in nadzora repozitorijev sklenjenih poslov in zahtev za repozitorije sklenjenih poslov (UL L 141, 28.5.2019, str. 42).“;"

(c)

odstavka 2 in 3 se nadomestita z naslednjim:

„2. Komisija do 18. junija 2020 in nato vsakih 12 mesecev do zadnjega podaljšanja iz tretjega pododstavka pripravi poročilo, v katerem oceni, ali so bile razvite izvedljive tehnične rešitve za prenos zavarovanja z denarnimi in nedenarnimi sredstvi kot gibljivega kritja v okviru pokojninskih shem, in potrebo po morebitnih ukrepih za spodbujanje teh izvedljivih tehničnih rešitev.

ESMA do 18. decembra 2019 in nato vsakih 12 mesecev do zadnjega podaljšanja iz tretjega pododstavka v sodelovanju z EIOPA, EBA in ESRB Komisiji predloži poročilo, v katerem oceni:

(a)

ali so si CNS, klirinški člani in pokojninske sheme ustrezno prizadevali in razvili izvedljive tehnične rešitve, ki omogočajo udeležbo takih shem v centralnem kliringu s predložitvijo zavarovanja z denarnimi in nedenarnimi sredstvi kot gibljivega kritja, vključno s posledicami teh rešitev za likvidnost trga in procikličnost ter njihovimi morebitnimi pravnimi ali drugimi posledicami;

(b)	obseg in naravo dejavnosti pokojninskih shem na trgih izvedenih finančnih instrumentov OTC s kliringom in brez kliringa v vsaki kategoriji sredstev in morebitna s tem povezana sistemska tveganja za finančni sistem;

(c)	kako dejstvo, da pokojninske sheme izpolnjujejo zahteve glede kliringa, vpliva na naložbene strategije teh shem, med drugim če to kakor koli spreminja razporeditev njihovih denarnih in nedenarnih sredstev;

(d)	posledice pragov kliringa, določenih v skladu s točko (b) člena 10(4), za pokojninske sheme;

(e)

vpliv drugih pravnih zahtev na razliko v stroških med pogodbami o izvedenih finančnih instrumentih OTC s kliringom in tovrstnimi pogodbami brez kliringa, vključno z zahtevami glede kritja za izvedene finančne instrumente brez kliringa in izračunom količnika finančnega vzvoda v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013;

(f)	ali so potrebni kakršni koli nadaljnji ukrepi za spodbujanje rešitve za kliring za pokojninske sheme.

Komisija lahko sprejme delegirani akt v skladu s členom 82, da podaljša dvoletno obdobje iz člena 89(1) dvakrat, in sicer vsakič za eno leto, kadar ugotovi, da ni bila oblikovana nobena izvedljiva tehnična rešitev in da negativni učinek centralnega kliringa pogodb o izvedenih finančnih instrumentih na pokojnine bodočih upokojencev ostaja nespremenjen.

CNS, klirinški člani in pokojninske sheme naredijo vse, da bi prispevali k razvoju izvedljivih tehničnih rešitev, ki bi olajšale kliring pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC v okviru takih shem.

Komisija vzpostavi strokovno skupino, ki jo sestavljajo predstavniki CNS, klirinški člani, pokojninske sheme in druge strani, pristojne za tovrstne izvedljive tehnične rešitve, za spremljanje njihovih prizadevanj in oceno napredka pri razvoju izvedljivih tehničnih rešitev, ki bi olajšale kliring teh pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC v okviru pokojninskih shem, tudi za prenos zavarovanja z denarnimi in nedenarnimi sredstvi kot gibljivega kritja v okviru takih shem. Strokovna skupina se sestaja vsaj enkrat na šest mesecev. Komisija pri pripravi osnutka poročila v skladu s prvim pododstavkom upošteva prizadevanja CNS, klirinških članov in pokojninskih shem.

3. Komisija do 18. decembra 2020 pripravi poročilo, v katerem oceni:

(a)

ali obveznosti poročanja o poslih oziroma transakcijah na podlagi člena 26 Uredbe (EU) št. 600/2014 in na podlagi te uredbe podvajajo obveznost poročanja o poslih v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti, ki niso OTC, in ali bi bilo mogoče obseg poročanja o teh poslih zmanjšati ali ga poenostaviti za vse nasprotne stranke brez nepotrebne izgube informacij;

(b)	ali bi bilo potrebno in primerno obveznost trgovanja za izvedene finančne instrumente iz Uredbe (EU) št. 600/2014 uskladiti s spremembami obveznosti kliringa za izvedene finančne instrumente, uvedenimi z Uredbo (EU) 2019/834, zlasti kar zadeva obseg subjektov, za katere velja obveznost kliringa;

(c)

ali bi morali biti posli, ki izhajajo neposredno iz storitev za zmanjšanje tveganj po trgovanju, vključno s stiskanjem portfelja, izvzeti iz obveznosti kliringa iz člena 4(1), pri čemer upošteva, v kolikšni meri navedene storitve zmanjšujejo tveganje, predvsem kreditno tveganje nasprotne stranke in operativno tveganje, pa tudi, koliko je možnosti za izogibanje obveznosti kliringa in potencialno odvračanje od centralnega kliringa.

Komisija poročilo iz prvega pododstavka predloži Evropskemu parlamentu in Svetu skupaj z morebitnimi ustreznimi predlogi.“;

(d)

vstavi se naslednji odstavek:

„3a. ESMA do 18. maja 2020 predloži poročilo Komisiji. V tem poročilu se:

(a)

oceni skladnost obveznosti poročanja za izvedene finančne instrumente, ki niso OTC, iz Uredbe (EU) št. 600/2014 in iz člena 9 te uredbe, in sicer v zvezi s podrobnostmi pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, o katerih se poroča, pa tudi dostopom ustreznih subjektov do podatkov in ali bi bilo treba te obveznosti uskladiti;

(b)	oceni izvedljivost nadaljnje poenostavitve verig poročanja za vse nasprotne stranke, tudi za vse posredne stranke, ob upoštevanju potrebe po pravočasnem poročanju in ukrepov, sprejetih v skladu s členom 4(4) te uredbe in členom 30(2) Uredbe (EU) št. 600/2014;

(c)	oceni uskladitev obveznosti trgovanja za izvedene finančne instrumente iz Uredbe (EU) št. 600/2014 s spremembami obveznosti kliringa za izvedene finančne instrumente, uvedenimi z Uredbo (EU) 2019/834, zlasti kar zadeva obseg subjektov, za katere velja obveznost kliringa;

(d)

v sodelovanju z ESRB oceni, ali bi morali biti posli, ki izhajajo neposredno iz storitev za zmanjšanje tveganj po trgovanju, vključno s stiskanjem portfelja, izvzeti iz obveznosti kliringa iz člena 4(1); v tem poročilu se:

(i)

prouči stiskanje portfelja in druge razpoložljive storitve za zmanjšanje tveganj po trgovanju, ki se ne uporabljajo za oblikovanje cen in ki zmanjšujejo netržna tveganja pri portfeljih izvedenih finančnih instrumentov brez spreminjanja tržnega tveganja portfeljev, kot je ponovno uravnoteženje transakcij.

(ii)

pojasnijo nameni in delovanje teh storitev za zmanjšanje tveganj po trgovanju ter se pojasni v kakšnem obsegu zmanjšujejo tveganje, zlasti kreditno tveganje nasprotne stranke in operativno tveganje, in oceni potreba po kliringu teh poslov ali njihovem izvzetju iz obveznosti kliringa zaradi upravljanja sistemskih tveganj, in

(iii)

oceni, v kakšnem obsegu bi lahko morebitno izvzetje iz obveznosti kliringa za te storitve odvračalo od centralnega kliringa in povzročilo izogibanje nasprotnih strank obveznosti kliringa;

(e)	oceni, ali se lahko razširi seznam finančnih instrumentov, ki v skladu s členom 47 štejejo za visoko likvidne z minimalnim tržnim in kreditnim tveganjem, in ali bi ta seznam lahko vključeval enega ali več skladov denarnega trga, ki imajo dovoljenje v skladu z Uredbo (EU) 2017/1131 (*8).

(*8) Uredba (EU) 2017/1131 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o skladih denarnega trga (UL L 169, 30.6.2017, str. 8).“;"

(25)	v členu 86 se doda naslednji odstavek: „3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 8 Uredbe (EU) št. 182/2011 v povezavi s členom 5 navedene uredbe.“;

(26)

v členu 89(1) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„1. Za pogodbe o izvedenih o finančnih instrumentih OTC, ki objektivno merljivo zmanjšujejo investicijska tveganja, ki so neposredno povezana s finančno solventnostjo pokojninskih shem, in za subjekte, ustanovljene za zagotavljanje nadomestil članom takih shem v primeru neizpolnjevanja obveznosti, se obveznost kliringa iz člena 4 ne uporablja do 18. junija 2021.

Obveznost kliringa iz člena 4 se ne uporablja za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC iz prvega pododstavka tega odstavka, ki so jih pokojninske sheme sklenile od 17. avgusta 2018 do 16. junija 2019.“;

(27)	Priloga I se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od datuma začetka veljavnosti, razen:

(a)	določb iz točk 10 in 11 člena 1 te uredbe, ki se nanašajo na člen 38(6) in (7) ter člen 39(11) Uredbe (EU) št. 648/2012 in se uporabljajo od 18. decembra 2019;

(b)	določb iz točke 7(b) člena 1 te uredbe, ki se nanašajo na člen 9(1a) do (1d) Uredbe (EU) št. 648/2012 in se uporabljajo od 18. junija 2020;

(c)	določb iz točk 2(b) in 20 člena 1 te uredbe, ki se nanašata na člen 4(3a) ter člen 78(9) in (10) Uredbe (EU) št. 648/2012 in se uporabljata od 18. junija 2021.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 20. maja 2019

Za Evropski parlament

Predsednik

A. TAJANI

Za Svet

Predsednik

G. CIAMBA

(1) UL C 385, 15.11.2017, str. 10.

(2) UL C 434, 15.12.2017, str. 63.

(3) Stališče Evropskega parlamenta z dne 18. aprila 2019 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 14. maja 2019.

(4) Uredba (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov (UL L 201, 27.7.2012, str. 1).

(5) Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84).

(6) Uredba (EU) št. 1092/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o makrobonitetnem nadzoru nad finančnim sistemom Evropske unije in ustanovitvi Evropskega odbora za sistemska tveganja (UL L 331, 15.12.2010, str. 1).

(7) Uredba (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov in spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 173, 12.6.2014, str. 84).

(8) Uredba (EU) 2015/2365 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o preglednosti poslov financiranja z vrednostnimi papirji in ponovne uporabe ter spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 337, 23.12.2015, str. 1).

(9) Uredba (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 12).

(10) Uredba (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/79/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 48).

(11) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

(12) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

PRILOGA

Priloga I se spremeni:

(1)

v oddelku I se dodajo naslednje točke:

„(i)	repozitorij sklenjenih poslov krši točko (a) člena 78(9), če nima vzpostavljenih ustreznih postopkov za učinkovito usklajevanje podatkov med repozitoriji sklenjenih poslov;

(j)	repozitorij sklenjenih poslov krši točko (b) člena 78(9), če nima vzpostavljenih ustreznih postopkov, s katerimi se preveri popolnost in točnost sporočenih podatkov;

(k)	repozitorij sklenjenih poslov krši točko (c) člena 78(9), če nima vzpostavljenih ustreznih politik za urejen prenos podatkov v druge repozitorije sklenjenih poslov, kadar tako zahtevajo nasprotne stranke in CNS iz člena 9 ali kadar je to potrebno iz drugih razlogov.“;

(2)

v oddelku IV se doda naslednja točka:

„(d)	repozitorij sklenjenih poslov krši člen 55(4), če ne obvesti pravočasno ESMA o vseh pomembnih spremembah pogojev za njegovo registracijo.“

		ISSN 1977-0804
Uradni list Evropske unije		L 141

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Letnik 62 28. maj 2019

Vsebina		I Zakonodajni akti	Stran
		UREDBE
	*	Uredba (EU) 2019/833 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2019 o določitvi ukrepov za ohranjanje in izvrševanje, ki se uporabljajo na upravnem območju Organizacije za ribištvo severozahodnega Atlantika, spremembi Uredbe (EU) 2016/1627 ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2115/2005 in (ES) št. 1386/2007	1
	*	Uredba (EU) 2019/834 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2019 o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 glede obveznosti kliringa, uvedbe mirovanja obveznosti kliringa, zahtev glede poročanja, tehnik zmanjševanja tveganja za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC brez kliringa prek centralne nasprotne stranke, registracije in nadzora repozitorijev sklenjenih poslov in zahtev za repozitorije sklenjenih poslov ( 1 )	42


	(1) Besedilo velja za EGP.