(1)

Svet je 19. novembra 2013 Komisijo pooblastil, da v imenu Unije začne pogajanja za sklenitev novega mednarodnega sporazuma o oljčnem olju in namiznih oljkah.

(2)

Besedilo mednarodnega sporazuma o oljčnem olju in namiznih oljkah iz leta 2015 (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) so predstavniki 24 držav članic Konference Združenih narodov za trgovino in razvoj (UNCTAD) in dveh medvladnih organizacij sprejeli 9. oktobra 2015 na Konferenci Združenih narodov za pogajanja o sporazumu, ki nasledi Mednarodni sporazum o oljčnem olju in namiznih oljkah iz leta 2005.

(3)

V skladu s Sklepom Sveta (EU) 2016/1892 (1) je bil Sporazum v imenu Unije podpisan 28. novembra 2016 na sedežu Združenih narodov v New Yorku s pridržkom njegove poznejše sklenitve.

(4)

Sporazum je v skladu s členom 31(2) Sporazuma začel začasno veljati 1. januarja 2017.

(5)

Svet članic je organ odločanja Mednarodnega Sveta za olive in ima polne pristojnosti in izvaja vse naloge, ki so potrebne za doseganje ciljev tega sporazuma. Komisijo bi bilo treba pooblastiti, da v svetu članic zastopa Unijo.

(6)

V skladu s členom 19(2) Sporazuma lahko svet članic spremeni poimenovanja in opredelitve oljčnih olj, olj iz oljčnih tropin in namiznih oljk iz prilog B in C k Sporazumu ter s tem spremeni Sporazum.

(7)

Za lažje sprejemanje takih sprememb Sporazuma v svetu članic in da se izognemo tveganju, da Unija ne bi sprejela stališča, bi bilo treba Komisijo pooblastiti, da take predlagane spremembe odobri v imenu Unije v skladu z določenimi vsebinskimi in postopkovnimi pogoji.

(8)

Da bi imeli na voljo strokovno znanje držav članic in zagotovili, da Komisija odobri predlagane spremembe prilog B in C k Sporazumu v skladu s pogoji iz tega sklepa, bi morala Komisija te spremembe dovolj zgodaj predložiti zadevni delovni skupini Sveta.

(9)

Ustreznost predlaganih sprememb, ki jih je Komisija predložila Svetu, bi moral oceniti Odbor stalnih predstavnikov vlad držav članic (Coreper). Komisija bi morala predlagane spremembe odobriti, razen če jim v Coreperju ne nasprotuje število predstavnikov iz držav članic, ki predstavlja manjšino, ki lahko prepreči sprejetje odločitve v Svetu v skladu s členom 16(4) Pogodbe o Evropski uniji (PEU).

(10)

Sporazum bi bilo treba odobriti –

(1)

Z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2017/1492 (2) je holekalciferol (vitamin D3) dovoljen kot nutritivni dodatek za vse živalske vrste. V navedeni uredbi je najvišja dovoljena vsebnost vitamina D3 za ribe 3 000 IU/kg popolne krmne mešanice.

(2)

Norveški organ za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: NFSA) je predložil študije o varnosti vitamina D3 za ribe in potrošnike pri znatno višjih ravneh (60 000 IU/kg popolne krmne mešanice) od najvišje dovoljene vsebnosti.

(3)

Rezultati izračuna ravni tolerance za namene nadzora lahko povzročijo odstopanje vrednosti med obema enotama (mg ali IU). Zato bi bilo treba ravni v dovoljenju določiti samo v mednarodnih enotah.

(4)

Na podlagi podatkov, ki jih je predložil NFSA, je Evropska agencija za varnost hrane v svojih mnenjih z dne 25. januarja 2017 (3) in 29. novembra 2018 (4) ugotovila, da je skupna raven 60 000 IU vitamina D3 na kg popolne krmne mešanice varna za potrošnike in okolje. Evropska agencija za varnost hrane je tudi ugotovila, da so predlagane ravni varne za salmonide. Za druge ribe ni bilo na voljo dovolj podatkov, da bi bilo mogoče sklepati o varnosti za skupno raven 60 000 IU vitamina D3/kg popolne krmne mešanice. Zato bi bilo treba dovoljenje omejiti na salmonide. V mnenju z dne 13. novembra 2012 (5) je Evropska agencija za varnost hrane tudi ugotovila, da vitamin D3 ne draži kože in oči ter ne povzroča preobčutljivosti kože. Za nekatere kemijske oblike vitamina D3 obstaja možnost visoke izpostavljenosti delavcev vitaminu D3 z vdihavanjem. Vdihani vitamin D3 je zelo strupen. Izpostavljenost prahu škoduje osebam, ki ravnajo z dodatkom. Ker so se ravni vitamina D3 povečale, bi to lahko vplivalo na varnost uporabnikov, zato Komisija meni, da bi bilo treba sprejeti ustrezne zaščitne ukrepe za preprečitev škodljivih učinkov na zdravje ljudi, zlasti kar zadeva uporabnike dodatka.

(5)

Prilogo k Izvedbeni uredbi (EU) 2017/1492 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(6)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(1)

Priloga I k Uredbi (ES) št. 881/2002 navaja osebe, skupine in subjekte, ki jih zadeva zamrznitev sredstev in gospodarskih virov iz navedene uredbe.

(2)

Odbor za sankcije Varnostnega sveta Združenih narodov je 21. maja 2019 sklenil črtati eno osebo s seznama oseb, skupin in subjektov, za katere velja zamrznitev sredstev in gospodarskih virov. Prilogo I k Uredbi (ES) št. 881/2002 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(1)

Ukrepanje Unije v sektorju pomorskega prometa bi moralo biti namenjeno varstvu morskega okolja in izboljšanju pomorske varnosti.

(2)

Odbor za varstvo morskega okolja (MEPC) Mednarodne pomorske organizacije (IMO) naj bi na svojem 74. zasedanju od 13. do 17. maja 2019 (v nadaljnjem besedilu: MEPC 74) sprejel spremembe Priloge II k Mednarodni konvenciji o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij (v nadaljnjem besedilu: Priloga II h konvenciji MARPOL).

(3)

Odbor za pomorsko varnost (MSC) naj bi na 101. zasedanju (v nadaljnjem besedilu: MSC 101) od 5. do 14. junija 2019 sprejel spremembe Mednarodnega kodeksa o okrepljenem programu inšpekcij med pregledi ladij za prevoz razsutega tovora in naftnih tankerjev iz leta 2011 (v nadaljnjem besedilu: kodeks ESP iz leta 2011), spremembe Mednarodnega kodeksa o reševalni opremi (v nadaljnjem besedilu: kodeks LSA), spremembe seznama opreme (obrazci C, E in P Dodatka k Mednarodni konvenciji o varstvu človeškega življenja na morju (v nadaljnjem besedilu: konvencija SOLAS)) ter spremembe delov A in A-1 Mednarodnega kodeksa o varnosti ladij, ki uporabljajo pline ali druga goriva z nizkim vnetiščem (v nadaljnjem besedilu: kodeks IGF).

(4)

Primerno je določiti stališče, ki se v imenu Unije zastopa na MEPC 74, ker bodo lahko spremembe Priloge II h konvenciji MARPOL odločilno vplivale na vsebino prava Unije, in sicer na Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2005/35/ES (1) ter Direktivo 2000/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2).

(5)

Primerno je določiti stališče, ki se v imenu Unije zastopa na MSC 101, ker bodo lahko spremembe kodeksa ESP iz leta 2011 odločilno vplivale na vsebino prava Unije, in sicer na Uredbo (EU) št. 530/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (3); ker bodo lahko spremembe kodeksa LSA odločilno vplivale na vsebino prava Unije, in sicer na Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2018/773 (4) in Direktivo 2014/90/EU Evropskega parlamenta in Sveta (5); ker bodo lahko spremembe konvencije SOLAS odločilno vplivale na vsebino prava Unije, in sicer na Direktivo 2009/45/ES Evropskega parlamenta in Sveta (6), in ker bodo lahko spremembe kodeksa IGF odločilno vplivale na vsebino prava Unije, in sicer na Direktivo 2009/45/ES.

(6)

Spremembe Priloge II h konvenciji MARPOL bi morale zagotoviti zmanjšanje vpliva na okolje, povezanega z ostanki tovora in odpadki, ki nastanejo pri izpiranju rezervoarjev in vsebujejo obstojne plavajoče elemente z visoko viskoznostjo in/ali visokim tališčem.

(7)

Spremembe kodeksa ESP iz leta 2011 bi morale vključevati redakcijske spremembe navedenega kodeksa, s katerimi bodo opredeljene vse obvezne zahteve ter izboljšane preglednice in obrazci, pri čemer bi morale biti te redakcijske spremembe združene z besedilom glede novih bistvenih zahtev, da bodo upoštevane nedavne posodobitve serije Z10 enotnih zahtev Mednarodnega združenja klasifikacijskih zavodov.

(8)

Spremembe odstavka 6.1.1.3 kodeksa LSA bi morale zagotoviti enotno izvajanje v zvezi z ročnim spuščanjem majhnih reševalnih čolnov, ki niso en izmed rešilnih plovil ladje.

(9)

Spremembe odstavka 4.4.8.1 kodeksa LSA bi morale zagotoviti izvzetje za rešilne čolne z dvema neodvisnima pogonskima sistemoma iz obveznosti, da so opremljeni z zadostnim številom plavajočih vesel in povezanih predmetov za premikanje čolna naprej na mirnem morju.

(10)

Spremembe točke 8.1 v seznamu opreme (obrazci C, E in P Dodatka h konvenciji SOLAS) bi morale zagotoviti jasnost v zvezi z dejstvom, da se vsi navedeni kazalniki ne uporabljajo za vse ladje in da se kazalniki zato lahko po potrebi črtajo.

(11)

Spremembe delov A in A-1 kodeksa IGF bi morale z uvedbo potrebnih sprememb na podlagi pridobljenih izkušenj glede uporabe navedenega kodeksa zagotoviti usklajenost v zvezi z obstoječimi zahtevami za ladje, ki kot gorivo uporabljajo zemeljski plin.

(12)

Unija ni niti članica IMO niti pogodbenica zadevnih konvencij in kodeksov. Svet bi moral zato pooblastiti države članice, da izrazijo stališče Unije in privolijo, da jih te spremembe zavezujejo, kolikor te spremembe spadajo v izključno pristojnost Unije –

(1)

Člen 300 Pogodbe določa pravila za sestavo Odbora regij.

(2)

S Sklepom Sveta 2014/930/EU (1) je bila sestava Odbora regij prilagojena zaradi pristopa Hrvaške. Število članov za Estonijo, Ciper in Luksemburg se je zmanjšalo za enega člana, da se je odpravilo razhajanje med največjim dovoljenim številom članov Odbora regij, ki je določen v prvem odstavku členu 305 Pogodbe, in številom članov Odbora regij po pristopu Hrvaške.

(3)

V preambuli k Sklepu 2014/930/EU je navedeno, da Svet navedeni sklep spremeni pravočasno pred začetkom mandata Odbora regij leta 2020.

(4)

Odbor regij je 3. julija 2018 sprejel priporočila Komisiji in Svetu glede svoje prihodnje sestave.

(5)

Sedanje ravnotežje v sestavi Odbora regij bi bilo treba v čim večji meri ohraniti, saj je rezultat zaporednih medvladnih konferenc.

(6)

Z izstopom Združenega kraljestva iz Unije naj bi se sprostilo 24 sedežev v Odboru regij. Zato bi bilo treba ponovno vzpostaviti ravnotežje razdelitve sedežev, ki je veljalo pred sprejetjem Sklepa 2014/930/EU –

(1)

Člen 300 Pogodbe določa pravila za sestavo Evropskega ekonomsko-socialnega odbora.

(2)

S Sklepom Sveta (EU) 2015/1157 (1) je bila sestava Evropskega ekonomsko-socialnega odbora prilagojena zaradi pristopa Hrvaške. Število članov Estonije, Cipra in Luksemburga se je zmanjšalo za enega, da se je odpravilo neskladje med največjim dovoljenim številom članov Evropskega ekonomsko-socialnega sveta, ki ga določa prvi odstavek člena 301 Pogodbe, in številom članov Evropskega ekonomsko-socialnega odbora po pristopu Hrvaške.

(3)

Sklep (EU) 2015/1157 je treba skladno z eno od njegovih uvodnih izjav pregledati pravočasno pred začetkom mandata Evropskega ekonomsko-socialnega odbora leta 2020.

(4)

Evropski ekonomsko-socialni odbor je 18. septembra 2018 sprejel priporočila Komisiji in Svetu glede svoje prihodnje sestave.

(5)

Sedanje ravnotežje v sestavi Evropskega ekonomsko-socialnega odbora bi bilo treba v čim večji meri ohraniti, saj je rezultat zaporednih medvladnih konferenc.

(6)

Z izstopom Združenega kraljestva iz Unije se bo v Evropskem ekonomsko-socialnem odboru sprostilo 24 sedežev. Zato bi bilo treba ponovno vzpostaviti takšno ravnotežje pri razdelitvi sedežev, kakršno je obstajalo pred sprejetjem Sklepa (EU) 2015/1157 –