ISSN 1977-0804 |
||
Uradni list Evropske unije |
L 137 |
|
Slovenska izdaja |
Zakonodaja |
Letnik 62 |
|
|
|
(1) Besedilo velja za EGP. |
SL |
Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje. Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica. |
II Nezakonodajni akti
MEDNARODNI SPORAZUMI
23.5.2019 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 137/1 |
SKLEP SVETA (EU) 2019/825
z dne 14. maja 2019
o sklenitvi, v imenu Unije, Sporazuma med Evropsko unijo in vlado Republike Filipini o nekaterih vidikih zračnega prometa
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 100(2) v povezavi s členom 218(6)(a) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
ob upoštevanju odobritve Evropskega parlamenta (1),
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
V skladu s Sklepom Sveta (EU) 2018/2003 (2) je bil podpisan Sporazum med Evropsko unijo in vlado Republike Filipini o nekaterih vidikih zračnega prometa (v nadaljnjem besedilu: Sporazum), s pridržkom njegove poznejše sklenitve. |
(2) |
Sporazum bi bilo treba odobriti v imenu Unije – |
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Sporazum med Evropsko unijo in vlado Republike Filipini o nekaterih vidikih zračnega prometa se odobri v imenu Unije (3).
Člen 2
Predsednik Sveta v imenu Unije poda uradno obvestilo iz člena 8(1) Sporazuma.
Člen 3
Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.
V Bruslju, 14. maja 2019
Za Svet
Predsednik
P. DAEA
(1) Odobritev z dne 16. aprila 2019.
(2) Sklep Sveta (EU) 2018/2003 z dne 20. septembra 2016 o podpisu, v imenu Evropske unije, in začasni uporabi Sporazuma med Evropsko unijo in vlado Republike Filipini o nekaterih vidikih zračnega prometa (UL L 322, 18.12.2018, str. 1).
(3) Besedilo Sporazuma je bilo objavljeno v UL L 322, 18.12.2018, str. 3, skupaj s sklepom o podpisu.
UREDBE
23.5.2019 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 137/3 |
DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/826
z dne 4. marca 2019
o spremembi prilog VIII in IX k Direktivi 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z vsebino celovitih ocen možnosti za učinkovito ogrevanje in hlajenje
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Direktive 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti (1) in zlasti člena 22 Direktive,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Direktiva 2012/27/EU določa okvir in vsebino celovitih ocen držav članic o možnostih za učinkovito ogrevanje in hlajenje. |
(2) |
Člena 22 in 23(2) Direktive 2012/27/EU Komisijo pooblaščata, da sprejme delegirane akte za prilagoditev zahtev iz prilog VIII in IX. |
(3) |
Komisija je analizirala prvi krog celovitih ocen. Rezultati – zbiranje novih podatkov, opredelitev novih možnosti in izmenjava najboljših praks za energijsko učinkovitost ogrevanja in hlajenja – so potrdili koristi teh ocen in potrebo, da Komisija od držav članic zahteva posodobitev in priglasitev drugega kroga celovitih ocen. |
(4) |
Ocene so se razlikovale po metodologiji in vsebini, zato so bile kot področja za možne izboljšave opredeljene jasnejše zahteve, tehnološka nevtralnost in boljša povezava s politiko. Zahteve glede vsebine celovitih ocen je treba pred drugim krogom posodobiti, da se poveča uporabnost zbranih informacij za države članice in Komisijo, poenostavijo informacije, ki jih je treba zagotoviti, in izboljša povezanost z drugo zakonodajo o energetski uniji, in sicer Uredbo (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta (2) o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, Direktivo (EU) 2018/844 Evropskega parlamenta in Sveta (3) o spremembi Direktive 2010/31/EU o energetski učinkovitosti stavb in Direktive 2012/27/EU o energetski učinkovitosti, Direktivo (EU) 2018/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (4) o spremembi Direktive 2012/27/EU o energetski učinkovitosti ter Direktivo (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (5) o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov. |
(5) |
Primerno orodje, ki ga države članice lahko uporabijo pri opredelitvi načrtovanih mest za oskrbo z ogrevanjem in hlajenjem ter obratov za prenos daljinskega ogrevanja, so podatki v vlogah za dovoljenje. |
(6) |
Z državami članicami in zainteresiranimi stranmi je bilo na skupnem posvetovalnem sestanku 25. oktobra 2018 opravljeno posvetovanje o postopku celovitih ocen in osnutku delovnega dokumenta o posodobljeni Prilogi VIII. |
(7) |
O ukrepih iz te uredbe so v skladu s členom 22 Direktive (EU) 2018/2002 razpravljali strokovnjaki iz držav članic. |
(8) |
Prilogo VIII in del 1 Priloge IX k Direktivi 2012/27/EU bi bilo zato treba prilagoditi – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Možnosti za učinkovito ogrevanje in hlajenje
(1) Priloga VIII k Direktivi 2012/27/EU se nadomesti z besedilom iz Priloge I k tej uredbi.
(2) Priloga IX k Direktivi 2012/27/EU se spremeni, kot je določeno v Prilogi II k tej uredbi.
Člen 2
Začetek veljavnosti in uporaba
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 4. marca 2019
Za Komisijo
Predsednik
Jean-Claude JUNCKER
(1) UL L 315, 14.11.2012, str. 1.
(2) Uredba (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, spremembi uredb (ES) št. 663/2009 in (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv 94/22/ES, 98/70/ES, 2009/31/ES, 2009/73/ES, 2010/31/EU, 2012/27/EU in 2013/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 2009/119/ES in (EU) 2015/652 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 328, 21.12.2018, str. 1).
(3) Direktiva (EU) 2018/844 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o spremembi Direktive 2010/31/EU o energetski učinkovitosti stavb in Direktive 2012/27/EU o energetski učinkovitosti (UL L 156, 19.6.2018, str. 75).
(4) Direktiva (EU) 2018/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spremembi Direktive 2012/27/EU o energetski učinkovitosti (UL L 328, 21.12.2018, str. 210).
(5) Direktiva (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (UL L 328, 21.12.2018, str. 82).
PRILOGA I
Sprememba Priloge VIII
Priloga VIII k Direktivi 2012/27/EU se nadomesti z naslednjim:
„PRILOGA VIII
Možnosti za učinkovito ogrevanje in hlajenje
Celovita ocena nacionalnih možnosti za učinkovito ogrevanje in hlajenje iz člena 14(1) vključuje in temelji na naslednjem:
Del I
PREGLED OGREVANJA IN HLAJENJA
1. Potrebe po ogrevanju in hlajenju v smislu ocenjene koristne energije (1) in količinsko opredeljene porabe končne energije v GWh na leto (2) po sektorjih:
(a) |
gospodinjstva, |
(b) |
storitve, |
(c) |
industrija, |
(d) |
kateri koli drug sektor, ki posamezno predstavlja več kot 5 % skupne nacionalne porabe koristnega ogrevanja ali hlajenja. |
2. Opredelitev ali, v primeru točke 2(a)(i), opredelitev ali ocena sedanjega sistema oskrbe z ogrevanjem in hlajenjem:
(a) |
po tehnologiji, v GWh na leto (3), če je mogoče, znotraj sektorjev, navedenih v točki 1, pri čemer se razlikuje med energijo, proizvedeno iz fosilnih goriv, in energijo iz obnovljivih virov:
|
(b) |
opredelitev obratov, ki proizvajajo odvečno toploto ali hlad, in njihovega potenciala za oskrbo z ogrevanjem ali hlajenjem, v GWh na leto:
|
(c) |
priglašeni delež energije iz obnovljivih virov in iz odvečne toplote ali hladu pri porabi končne energije v sektorju daljinskega ogrevanja in hlajenja (4) v zadnjih 5 letih v skladu z Direktivo (EU) 2018/2001. |
3. Zemljevid, ki zajema celotno nacionalno ozemlje, na katerem je (brez razkrivanja poslovno občutljivih podatkov) navedeno naslednje:
(a) |
območja, na katerih je potrebno ogrevanje in hlajenje, določena na podlagi analize iz točke 1, pri čemer se uporabljajo dosledna merila za osredotočanje na energetsko intenzivna območja v občinah in gosto naseljenih območjih; |
(b) |
obstoječa mesta za oskrbo z ogrevanjem in hlajenjem iz točke 2(b) in obrati za prenos daljinskega ogrevanja; |
(c) |
načrtovana mesta za oskrbo z ogrevanjem in hlajenjem iz točke 2(b) in obrati za prenos daljinskega ogrevanja. |
4. Napoved gibanja potreb po ogrevanju in hlajenju, da se ohrani perspektiva za naslednjih 30 let, v GWh, ob upoštevanju zlasti napovedi za naslednjih 10 let, spreminjanja potreb v stavbah in različnih sektorjih industrije ter vpliva politik in strategij, povezanih z upravljanjem povpraševanja, kot so dolgoročne strategije za prenovo stavb v skladu z Direktivo (EU) 2018/844.
Del II
CILJI, STRATEGIJE IN POLITIČNI UKREPI
5. Načrtovani prispevek države članice k nacionalnim ciljem in prispevki k petim razsežnostim energetske unije iz člena 3(2)(b) Uredbe (EU) 2018/1999, doseženi z učinkovitim ogrevanjem in hlajenjem, zlasti kar zadeva točke od 1 do 4 člena 4(b) in točko 4(b) člena 15, pri čemer se opredeli, kateri od teh elementov dopolnjujejo celovite nacionalne energetske in podnebne načrte.
6. Splošni pregled obstoječih politik in ukrepov, kot so opisani v najnovejšem poročilu, predloženem v skladu s členi 3, 20, 21 in 27(a) Uredbe (EU) 2018/1999.
Del III
ANALIZA GOSPODARSKEGA POTENCIALA UČINKOVITEGA OGREVANJA IN HLAJENJA
7. Analiza gospodarskega potenciala (5) različnih tehnologij za ogrevanje in hlajenje se za celotno nacionalno ozemlje opravi z analizo stroškov in koristi iz člena 14(3), z njo pa se opredelijo alternativni scenariji za učinkovitejše tehnologije ogrevanja in hlajenja z energijo iz obnovljivih virov, pri čemer se, kjer je primerno, razlikuje med energijo, proizvedeno iz fosilnih goriv in energijo iz obnovljivih virov.
Upoštevati bi bilo treba naslednje tehnologije:
(a) |
industrijsko odvečno toploto in hlad; |
(b) |
sežiganje odpadkov; |
(c) |
soproizvodnjo z visokim izkoristkom; |
(d) |
obnovljive vire energije (kot so geotermalna energija, sončna toplotna energija in biomasa), ki se ne uporabljajo za soproizvodnjo z visokim izkoristkom; |
(e) |
toplotne črpalke; |
(f) |
zmanjšanje izgub toplote in hladu iz obstoječih daljinskih omrežij. |
8. Analiza gospodarskega potenciala vključuje naslednje korake in premisleke:
(a) |
Premisleki:
|
(b) |
Stroški in koristi Stroški in koristi iz točke 8(a) zajemajo vsaj naslednje:
|
(c) |
Zadevni alternativni scenariji: Preučijo se vsi zadevni scenariji v primerjavi z izhodiščnim, vključno z vlogo učinkovitega individualnega ogrevanja in hlajenja.
|
(d) |
Meje in celostni pristop:
|
(e) |
Predpostavke:
|
(f) |
Analiza občutljivosti:
|
Del IV
MOREBITNE NOVE STRATEGIJE IN UKREPI POLITIKE
9. Pregled novih zakonodajnih in nezakonodajnih ukrepov politike (8) za uresničitev gospodarskega potenciala, opredeljenega v skladu s točkama 7 in 8, skupaj s predvidenim:
(a) |
zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov; |
(b) |
prihranki primarne energije v GWh na leto; |
(c) |
vplivom na delež soproizvodnje z visokim izkoristkom; |
(d) |
vplivom na delež obnovljivih virov energije v nacionalni mešanici virov energije ter v sektorju ogrevanja in hlajenja; |
(e) |
povezavami z nacionalnim finančnim načrtovanjem in prihranki stroškov za javni proračun in udeležence na trgu; |
(f) |
ocenjenimi ukrepi javne podpore, če obstajajo, z letnim proračunom in opredelitvijo možnega elementa pomoči. |
(1) Količina toplotne energije, potrebna za zadovoljitev potreb končnih uporabnikov po ogrevanju in hlajenju.
(2) Uporabiti bi bilo treba najnovejše razpoložljive podatke.
(3) Uporabiti bi bilo treba najnovejše razpoložljive podatke.
(4) Potem ko se v skladu s členom 35 Direktive (EU) 2018/2001 določi metodologija za izračun količine energije iz obnovljivih virov, ki se uporablja za hlajenje in daljinsko hlajenje, se opredelitev „hlajenja z energijo iz obnovljivih virov“ opravi v skladu z navedeno direktivo. Do takrat se opravlja v skladu z ustrezno nacionalno metodologijo.
(5) Analiza gospodarskega potenciala naj bi določila količino energije (v GWh), ki jo lahko na leto proizvede vsaka analizirana tehnologija. Pri tem bi bilo treba upoštevati tudi omejitve in medsebojno povezanost energetskih sistemov. Za analizo bi se lahko uporabili modeli na podlagi predvidevanj obratovanja, reprezentativnega za običajne tehnologije in sisteme.
(6) Vključno z oceno iz člena 15(7) Direktive (EU) 2018/2001.
(7) Presečni datum za upoštevanje politik pri izhodiščnem scenariju je konec leta pred letom, do konca katerega bi bilo treba pripraviti celovito oceno. Politik, sprejetih do enega leta pred rokom za predložitev celovite ocene, tako ni treba upoštevati.
(8) Ta pregled vključuje ukrepe in programe financiranja, ki se lahko sprejmejo v obdobju celovite ocene, brez poseganja v ločeno priglasitev javnih shem podpore za oceno državne pomoči.
PRILOGA II
Sprememba Priloge IX k Direktivi 2012/27/EU
Del 1 Priloge IX k Direktivi 2012/27/EU se črta.
23.5.2019 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 137/10 |
DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/827
z dne 13. marca 2019
o merilih, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci poslovnih dejavnosti, da izpolnijo pogoje iz člena 89(1)(a) Uredbe (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta, in postopkih za zagotovitev, da so navedena merila izpolnjena
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2016 o ukrepih varstva pred škodljivimi organizmi rastlin, spremembi uredb (EU) št. 228/2013, (EU) št. 652/2014 in (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 69/464/EGS, 74/647/EGS, 93/85/EGS, 98/57/ES, 2000/29/ES, 2006/91/ES in 2007/33/ES (1) ter zlasti člena 89(2) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Uredba (EU) 2016/2031 določa, da bi se moral rastlinski potni list izdati za premike nekaterih rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov po ozemlju Unije, v varovano območje ali znotraj njega. |
(2) |
Za zagotovitev, da informacije, ki jih vsebujejo rastlinski potni listi, in zahtevani pregledi za izdajo rastlinskih potnih listov temeljijo na trdnem znanstvenem in tehničnem strokovnem znanju, lahko rastlinske potne liste izdajo samo pooblaščeni izvajalci dejavnosti pod nadzorom pristojnih organov. |
(3) |
Določiti bi bilo treba nekatera merila za zagotovitev, da imajo izvajalci poslovnih dejavnosti potrebno znanje o pravilih v zvezi s škodljivimi organizmi, ki bi lahko vplivali na nekatere rastline, rastlinske proizvode in druge predmete, ter ukrepih za preprečevanje navzočnosti in širjenja navedenih škodljivih organizmov. |
(4) |
Potreben bo postopek za zagotovitev, da so izpolnjena vsa merila iz člena 89(2) Uredbe (EU) 2016/2031, da se zagotovi, da so vsi pooblaščeni izvajalci dejavnosti seznanjeni z informacijami, ki so potrebne za izdajo rastlinskih potnih listov. Pristojni organi bi morali zato dati na voljo tehnične smernice, ki bodo vsebovale informacije o biologiji škodljivih organizmov in zadevnih vektorjev, o ustreznih vidikih biologije rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov kot njihovih gostiteljev ter o izvedbi pregledov, preprečevanju navzočnosti in širjenja zadevnih škodljivih organizmov in vzpostavitvi načrta. |
(5) |
Da bi imeli pristojni organi in izvajalci poslovnih dejavnosti dovolj časa, da se pripravijo na izvajanje navedenih določb, bi se ta uredba morala uporabljati od 14. decembra 2020. |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Merila, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci poslovnih dejavnosti z dovoljenjem za izdajanje rastlinskih potnih listov
Izvajalci poslovnih dejavnosti izpolnjujejo naslednja merila, da lahko pridobijo dovoljenje za izdajanje rastlinskih potnih listov:
(a) |
pristojnemu organu so dokazali potrebno poznavanje veljavnih pravil v zvezi s pregledi, ki se izvajajo v skladu s členom 87 Uredbe (EU) 2016/2031 glede karantenskih škodljivih organizmov za Unijo, škodljivih organizmov, za katere veljajo ukrepi, sprejeti v skladu s členom 30(1) Uredbe (EU) 2016/2031, karantenskih škodljivih organizmov za varovano območje ter nadzorovanih nekarantenskih škodljivih organizmov za Unijo, ki bi lahko vplivali na zadevne rastline, rastlinske proizvode in druge predmete; |
(b) |
pristojnemu organu so dokazali potrebno poznavanje najboljših praks, ukrepov in drugih dejavnosti, potrebnih za preprečevanje navzočnosti in širjenja škodljivih organizmov iz točke (a); |
(c) |
imajo učinkovit načrt za ukrepanje v primeru suma pojava ali odkritja škodljivih organizmov iz točke (a), ki vplivajo ali bi verjetno vplivali na njihove rastline, rastlinske proizvode ali druge predmete; |
(d) |
pristojnemu organu so dokazali potrebno znanje in usposobljenost za izvajanje zahtevanih pregledov rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov glede zadevnih škodljivih organizmov ter za sprejetje ukrepov iz točke (b); |
(e) |
pristojnemu organu so dokazali, da imajo potrebno opremo in objekte za izvajanje zahtevanih pregledov rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov oziroma dostop do njih ter da imajo tudi zmogljivost za sprejemanje ukrepov iz točke (b); |
(f) |
imenovali so kontaktno osebo, odgovorno za komunikacijo s pristojnim organom v zvezi z določbami te uredbe, in njene kontaktne podatke sporočili pristojnemu organu. |
Člen 2
Postopki za zagotavljanje izpolnjevanja meril za izvajalce poslovnih dejavnosti
1. Pristojni organ zagotovi, da imajo izvajalci poslovnih dejavnosti dostop do tehničnih smernic o merilih, ki jih je treba izpolniti pri pregledih v zvezi z izdajo rastlinskih potnih listov.
Take tehnične smernice so dostopne prek uradnega spletišča vsakega pristojnega organa in vsebujejo vse naslednje elemente:
(a) |
informacije o biologiji škodljivih organizmov in zadevnih vektorjev ter o ustreznih vidikih biologije zadevnih gostiteljev; |
(b) |
informacije o znakih navzočnosti navedenih škodljivih organizmov in simptomih napadenosti rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov z zadevnimi škodljivimi organizmi, načinih izvajanja vizualnih pregledov ter vzorčenju in testiranju; |
(c) |
informacije o najboljših praksah, ukrepih in drugih dejavnostih, potrebnih za preprečevanje navzočnosti in širjenja škodljivih organizmov iz člena 1(a); |
(d) |
informacije o vzpostavitvi in vsebini načrta iz člena 1(c). |
2. Pristojni organi sprejmejo vse ustrezne ukrepe, da preverijo, ali izvajalci poslovnih dejavnosti izpolnjujejo vsa merila iz odstavka 1.
Člen 3
Začetek veljavnosti in datum začetka uporabe
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba se uporablja od 14. decembra 2020.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 13. marca 2019
Za Komisijo
Predsednik
Jean-Claude JUNCKER
23.5.2019 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 137/12 |
DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/828
z dne 14. marca 2019
o spremembi Delegirane uredbe (EU) 2016/127 v zvezi z zahtevami glede vitamina D za začetne formule za dojenčke in zahtevami glede eruka kisline za začetne formule za dojenčke in nadaljevalne formule
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 609/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o živilih, namenjenih dojenčkom in majhnim otrokom, živilih za posebne zdravstvene namene in popolnih prehranskih nadomestkih za nadzor nad telesno težo ter razveljavitvi Direktive Sveta 92/52/EGS, direktiv Komisije 96/8/ES, 1999/21/ES, 2006/125/ES in 2006/141/ES, Direktive 2009/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter uredb Komisije (ES) št. 41/2009 in (ES) št. 953/2009 (1) in zlasti člena 11(2) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Delegirana uredba Komisije (EU) 2016/127 (2) med drugim določa pravila za sestavo in označevanje začetnih formul za dojenčke in nadaljevalnih formul. |
(2) |
Delegirana uredba (EU) 2016/127 izrecno določa, da lahko začetne formule za dojenčke vsebujejo 2–3 μg/100 kcal vitamina D. |
(3) |
Pojavila so se vprašanja, ali lahko s čezmernim uživanjem formul, ki vsebujejo 3 μg/100 kcal vitamina D, skupaj z dodatnimi vnosi vitamina D v dodatkih nekateri dojenčki zaužijejo takšne količine vitamina D, ki bi lahko pomenile varnostno tveganje. Za zagotovitev najvišje ravni zaščite dojenčkov je Komisija od Evropske agencije za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) zahtevala ocenitev varnosti, če dojenčki uživajo formule, ki vsebujejo 3 μg/100 kcal vitamina D. |
(4) |
Agencija je v svojem znanstvenem mnenju z dne 28. junija 2018 o posodobitvi največjega dopustnega vnosa vitamina D za dojenčke (3) ugotovila, da lahko pri uporabi začetnih formul za dojenčke, ki vsebujejo 3 μg/100 kcal vitamina D, nekateri dojenčki do 4 mesecev starosti samo s formulo zaužijejo količine vitamina D, ki so večje od največjega dopustnega vnosa. |
(5) |
V navedenem mnenju je bilo prav tako ugotovljeno, da uporaba 2,5 μg/100 kcal vitamina D kot največje vsebnosti v začetnih formulah za dojenčke ne pomeni, da je vnos vitamina D samo s formulo večji od največjega dopustnega vnosa. Na podlagi navedenega mnenja bi bilo treba največjo vsebnost vitamina D, dovoljeno za začetne formule za dojenčke z Delegirano uredbo (EU) 2016/127, zmanjšati na 2,5 μg/100 kcal v skladu s členom 6 in odstavki od (1) do (4) člena 9 Uredbe (EU) št. 609/2013. |
(6) |
Mejne vrednosti eruka kisline v začetnih formulah za dojenčke in nadaljevalnih formulah so bile določene z Delegirano uredbo (EU) 2016/127. |
(7) |
Agencija je sprejela znanstveno mnenje o prisotnosti eruka kisline v krmi in živilih (4). V navedenem mnenju je bilo ugotovljeno, da je bil 95. percentil prehranske izpostavljenosti najvišji pri dojenčkih in drugih otrocih, kar lahko kaže na tveganje visoke izpostavljenosti mladih posameznikov eruka kislini. |
(8) |
Ob upoštevanju ugotovitev iz mnenja je primerno zmanjšati mejne vrednosti eruka kisline v začetnih formulah za dojenčke in nadaljevalnih formulah. |
(9) |
Prilogi I in II k Delegirani uredbi (EU) 2016/127 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Prilogi I in II k Delegirani uredbi (EU) 2016/127 se spremenita v skladu s Prilogo k tej uredbi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 14. marca 2019
Za Komisijo
Predsednik
Jean-Claude JUNCKER
(1) UL L 181, 29.6.2013, str. 35.
(2) Delegirana uredba Komisije (EU) 2016/127 z dne 25. Septembra 2015 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 609/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede posebnih zahtev za sestavo in informacije pri začetnih formulah za dojenčke in nadaljevalnih formulah ter glede zahtev za informacije o hranjenju dojenčkov in majhnih otrok (UL L 25, 2.2.2016, str. 1).
(3) EFSA Journal 2018;16(8):5365, 118 str.
(4) EFSA Journal 2016;14(11):4593, 173 str.
PRILOGA
Prilogi I in II k Delegirani uredbi (EU) 2016/127 se spremenita:
(1) |
Priloga I se spremeni:
|
(2) |
v Prilogi II se točka 4.3 nadomesti z naslednjim:
|
23.5.2019 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 137/15 |
DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/829
z dne 14. marca 2019
o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih varstva pred škodljivimi organizmi rastlin, da lahko države članice dovolijo začasna odstopanja za namene uradnega testiranja, znanstvene ali izobraževalne namene, poskuse, izbore sort ali žlahtnjenje
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2016 o ukrepih varstva pred škodljivimi organizmi rastlin, spremembi uredb (EU) št. 228/2013, (EU) št. 652/2014 in (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 69/464/EGS, 74/647/EGS, 93/85/EGS, 98/57/ES, 2000/29/ES, 2006/91/ES in 2007/33/ES (1) ter zlasti členov 8(5) in 48(5) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
V skladu z Uredbo (EU) 2016/2031 lahko države članice na zahtevo začasno dovolijo vnos karantenskih škodljivih organizmov za Unijo ali škodljivih organizmov, za katere veljajo ukrepi, sprejeti na podlagi člena 30(1) navedene uredbe, ki se uporabljajo za namene uradnega testiranja, znanstvene ali izobraževalne namene, poskuse, izbore sort ali žlahtnjenje, na svoje ozemlje, premike po njem ter posedovanje in razmnoževanje na njem. Poleg tega lahko države članice na zahtevo začasno dovolijo vnos rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov, ki se uporabljajo za namene uradnega testiranja, znanstvene ali izobraževalne namene, poskuse, izbor sort ali žlahtnjenje, na svoje ozemlje in premike po njem. |
(2) |
Uredbo (EU) 2016/2031 je treba dopolniti s sprejetjem pravil o izmenjavi informacij med državami članicami in Komisijo o vnosu zadevnih škodljivih organizmov, rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov na ozemlje Unije in premikih po njem, o postopkih in pogojih za izdajo ustreznih dovoljenj ter o zahtevah za spremljanje skladnosti in ukrepih, ki se sprejmejo v primeru neskladnosti. |
(3) |
Za zagotovitev, da se fitosanitarno tveganje, povezano s specificiranimi dejavnostmi, odpravi ali zmanjša na sprejemljivo raven, bi morali za izdajanje dovoljenj za vnos katerega koli specificiranega materiala v Unijo in premike po Uniji veljati določeni pogoji, da se zagotovijo predložitev popolne in ustrezne zahteve, pregled vrste in ciljev specificiranih dejavnosti, potrditev, da se specificirane dejavnosti izvajajo v karantenskih postajah ali objektih za izolacijo ter uničenje in varno odstranjevanje kontaminiranega materiala. |
(4) |
Za zagotovitev spremljanja in sledljivosti zadevnega specificiranega materiala ter za takojšnjo obravnavo vseh povezanih fitosanitarnih tveganj je ustrezno, da bi po izdaji navedenega dovoljenja pristojni organ države članice, v kateri se izvaja odobrena specificirana dejavnost, izdal pooblastilo, ki bi moralo biti vedno priloženo zadevnemu specificiranemu materialu. |
(5) |
Oblika pooblastila bi morala ustrezati obliki iz Priloge II k Direktivi Komisije 2008/61/ES (2), ki se dokazano učinkovito in dosledno uporablja. |
(6) |
Za večkratne vnose specificiranega materiala, na katerem se izvajajo specificirane dejavnosti, v Unijo in premike po Uniji ter v skladu s posebnimi pogoji bi bilo treba uporabiti eno samo pooblastilo, da se zagotovi sorazmeren in učinkovit okvir za take vnose in premike. |
(7) |
Uradno testiranje se izvaja pogosteje kot druge specificirane dejavnosti. Zato bi bilo bolj učinkovito, da se omogoči okvir za uradno testiranje, ki je prožnejši kot za druge specificirane dejavnosti. |
(8) |
Določiti bi bilo treba pravila o ukrepih, ki jih sprejmejo pristojni organi v primerih neskladnosti z določbami te uredbe, da se čim prej zagotovijo popravljalni ukrepi. Navedeni ukrepi bi morali vključevati obveznosti za osebe, odgovorne za specificirane dejavnosti. |
(9) |
Zaradi pravne varnosti in jasnosti bi bilo treba Direktivo 2008/61/ES razveljaviti. |
(10) |
Ta uredba bi se morala uporabljati brez poseganja v katera koli pravila, sprejeta v skladu s členom 48 Uredbe (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta (3) (Uredba o uradnem nadzoru) o uradnem nadzoru v zvezi z blagom, izvzetim iz uradnega nadzora na mejnih kontrolnih točkah. |
(11) |
Da bi se omogočilo nemoteno prenehanje dovoljenih dejavnosti, je ustrezno podaljšati veljavnost odobritev za navedene dejavnosti za določeno obdobje. |
(12) |
Zaradi pravne varnosti bi se morala ta uredba začeti uporabljati od istega datuma kot Uredba (EU) 2016/2031 – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Področje uporabe
Ta uredba določa pogoje za odstopanje od nekaterih določb Uredbe (EU) 2016/2031, v skladu s katerimi je mogoče specificirane škodljive organizme ter rastline, rastlinske proizvode in druge predmete, kakor so opredeljeni v členu 2 te uredbe, vnesti v Unijo ali na varovana območja v Uniji ali jih premeščati po njih, posedovati, razmnoževati ali uporabljati v Uniji ali na varovanih območjih v Uniji za namene uradnega testiranja, znanstvene ali izobraževalne namene, poskuse, izbor sort ali žlahtnjenje. Zlasti ta uredba določa odstopanja od naslednjih določb Uredbe (EU) 2016/2031:
(a) |
člena 5(1) o prepovedi vnosa, premikov, posedovanja, razmnoževanja in izpusta karantenskih škodljivih organizmov na ozemlju Unije; |
(b) |
člena 30(1) o ukrepih Unije, sprejetih za škodljive organizme, ki niso uvrščeni na seznam karantenskih škodljivih organizmov za Unijo, vendar lahko izpolnjujejo pogoje za uvrstitev na navedeni seznam; |
(c) |
člena 32(2) o prepovedi vnosa, premikov, posedovanja, razmnoževanja in izpusta karantenskih škodljivih organizmov za varovano območje na varovanih območjih ozemlja Unije; |
(d) |
člena 40(1) o prepovedi vnosa nekaterih rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov iz vseh ali nekaterih tretjih držav ali ozemelj na ozemlje Unije; |
(e) |
člena 41(1) o posebnih in enakovrednih zahtevah za vnos nekaterih rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov iz tretjih držav na ozemlje Unije in njihove premike po njem; |
(f) |
člena 42(2) o prepovedi vnosa nekaterih zelo tveganih rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov iz tretjih držav na ozemlje Unije; |
(g) |
člena 49(1) o začasnih ukrepih v zvezi z vnosom rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov iz tretjih držav na ozemlje Unije in njihove premike po njem; |
(h) |
člena 53(1) o prepovedi vnosa rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov s poreklom iz tretjih držav ali z ozemlja Unije na varovana območja ozemlja Unije; |
(i) |
člena 54(1) o posebnih zahtevah za vnos rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov na varovana območja ozemlja Unije. |
Ta uredba zlasti določa:
(a) |
pravila o izmenjavi informacij med državami članicami in Komisijo o vnosu specificiranih škodljivih organizmov ali rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov v Unijo ali na varovana območja v Uniji ter premikih po njih ali posedovanju, razmnoževanju ali uporabi v Uniji ali na varovanih območjih v Uniji; |
(b) |
postopek in pogoje, pod katerimi države članice izdajo začasno dovoljenje za izvajanje specificiranih dejavnosti; |
(c) |
pravila o spremljanju skladnosti in ukrepe, ki jih je treba sprejeti v primeru neskladnosti. |
Člen 2
Opredelitve pojmov
V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
(a) |
„specificirani škodljivi organizmi“ pomeni eno od naslednjega:
|
(b) |
„rastline, rastlinski proizvodi ali drugi predmeti“ pomeni rastline, rastlinske proizvode ali druge predmete, za katere veljajo ukrepi, sprejeti v skladu s členom 30(1), in ki so uvrščeni na seznam v skladu s členi 40(2) in (3), 41(2) in (3), 42(2) in (3), 49(1), 53(2) in (3) ter 54(2) in (3) Uredbe (EU) 2016/2031; |
(c) |
„specificirani material“ pomeni katere koli specificirane škodljive organizme, rastline, rastlinske proizvode ali druge predmete, za katere je potrebno dovoljenje v smislu te uredbe; |
(d) |
„specificirane dejavnosti“ pomeni katero koli dejavnost, ki jo izvaja katera koli oseba, vključno s pristojnimi organi, akademskimi in raziskovalnimi ustanovami ali izvajalci poslovne dejavnosti, povezano z uradnim testiranjem, znanstvenimi ali izobraževalnimi nameni, poskusi, izborom sort ali žlahtnjenjem, ki vključuje vnos katerega koli specificiranega materiala v Unijo in na varovano območje v Uniji, premike po njiju, posedovanje, razmnoževanje ali uporabo v Uniji in na varovanem območju v Uniji. |
Člen 3
Izmenjava informacij med državami članicami in Komisijo
1. Države članice upravno sodelujejo v zvezi z izmenjavo informacij med državami članicami in Komisijo o vnosu katerega koli specificiranega materiala na ozemlje Unije ali na njegova varovana območja, premikih ter posedovanju, razmnoževanju in uporabi na njih.
2. Za namene odstavka 1 države članice vsako leto pred 31. marcem Komisiji in drugim državam članicam pošljejo vse naslednje informacije:
(a) |
seznam vrst in količin specificiranega materiala, dovoljenega v skladu s to uredbo, ki je bil vnesen v Unijo ali se je premeščal po Uniji v predhodnem koledarskem letu; |
(b) |
poročilo o navzočnosti specificiranih škodljivih organizmov, ki v skladu s to uredbo niso dovoljeni, in katerih koli drugih škodljivih organizmov, ki jih pristojni organ šteje za tveganje za Unijo, katerih navzočnost je bila odkrita med specificiranimi dejavnostmi. |
(c) |
ukrepe, sprejete v primeru neskladnosti; |
(d) |
seznam karantenskih postaj in objektov za izolacijo, ki se uporabljajo v tej uredbi. |
3. Premiki in vnos specificiranega materiala v Unijo za namene specificiranih dejavnosti, dovoljenih v skladu s členom 5, se skupaj z zadevnim dovoljenjem evidentirajo v računalniškem informacijskem sistemu za uradni nadzor (IMSOC) iz člena 131 Uredbe (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta.
Člen 4
Zahteva
Pred vsakim vnosom specificiranega materiala v Unijo ter premiki po Uniji, posedovanjem, razmnoževanjem in uporabo v Uniji v s skladu s členoma 8(1) in 48(1) Uredbe (EU) 2016/2031, kakor je ustrezno, se predloži zahteva pristojnim organom.
Njena vsebina ustreza zahtevam iz Priloge I k tej uredbi.
Člen 5
Pogoji za izdajo dovoljenja
Države članice v skladu s členoma 8(1) in 48(1) Uredbe (EU) 2016/2031, kakor je ustrezno, izdajo dovoljenje za vnos specificiranega materiala v Unijo ter premike po Uniji, posedovanje, razmnoževanje in uporabo v Uniji za omejeno obdobje in samo, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:
(a) |
za zahtevo je bilo ugotovljeno, da je skladna s členom 4 te uredbe; |
(b) |
pristojni organ je pregledal vrsto in cilje specificiranih dejavnosti, predlaganih v zahtevi, in ugotovil, da ustrezajo opredelitvi specificiranih dejavnosti iz člena 2 te uredbe; |
(c) |
potrjeno je bilo, da se specificirane dejavnosti izvajajo v karantenskih postajah ali objektih za izolacijo, ki so navedeni v zahtevi in jih je določil pristojni organ v skladu s členoma 60 in 61 Uredbe (EU) 2016/2031; |
(d) |
zagotovljeno je bilo, da je bil po dokončanju specificirane dejavnosti, na katero se nanaša dovoljenje, specificirani material uničen in varno odstranjen ali shranjen pod ustreznimi pogoji za nadaljnjo uporabo v skladu s členom 64 Uredbe (EU) 2016/2031. |
Člen 6
Pooblastilo po izdaji dovoljenja
1. Po izdaji dovoljenja iz člena 5 pristojni organ države članice, v kateri se izvaja odobrena specificirana dejavnost, izda pooblastilo. To pooblastilo se vedno priloži zadevnemu specificiranemu materialu.
2. V primeru, da je poreklo specificiranega materiala Unija, je oblika pooblastila skladna z obliko vzorca iz dela A Priloge II. Za premike zadevnega specificiranega materiala v karanteni ali izolaciji pooblastilo uradno overi država članica porekla.
3. V primeru, da je poreklo specificiranega materiala tretja država, je oblika pooblastila skladna z obliko vzorca iz dela B Priloge II. Za vnos zadevnega specificiranega materiala v karanteni ali izolaciji pooblastilo uradno overi tretja država porekla.
4. V primeru večkratnih vnosov posebne vrste specificiranega materiala v Unijo ali premikov po Uniji lahko pristojni organ ob prvem pošiljanju izda eno samo pooblastilo, ki zajema vse navedene vnose ali premike, pri čemer morajo biti izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
(a) |
vnosi ali premiki potekajo večkrat letno; |
(b) |
za specificirani material veljajo enaki pogoji za pakiranje; |
(c) |
specificirani material je isti dobavitelj poslal isti osebi, odgovorni za odobrene dejavnosti. |
Pristojni organ v okencu 10 vzorca iz delov A in B Priloge II izrecno navede, da pooblastilo zajema večkratne vnose navedenega specificiranega materiala v Unijo ali premike po Uniji. Navedeno pooblastilo velja največ eno leto od datuma izdaje.
Člen 7
Posebne določbe za uradno testiranje
Države članice z odstopanjem od členov 4, 5 in 6 izdajo dovoljenje za izvajanje uradnega testiranja, ki ga izvedejo pristojni organi ali izvajalci poslovne dejavnosti pod nadzorom pristojnih organov, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
(a) |
oseba, odgovorna za odobrene dejavnosti, je o uradnem testiranju uradno obvestila pristojni organ, preden se je testiranje izvedlo; |
(b) |
navedeno uradno obvestilo vključuje vrsto in cilje navedenega uradnega testiranja; |
(c) |
uradno obvestilo vključuje potrditev, da se uradno testiranje izvaja v karantenskih postajah ali objektih za izolacijo iz točke (c) člena 5; |
(d) |
uradno testiranje se izvaja tako, da ne pride do širjenja specificiranih škodljivih organizmov med ravnanjem s specificiranim materialom in njegovim prevozom pred in med uradnim testiranjem ter po njem. |
Člen 8
Splošne določbe o spremljanju skladnosti
Pristojni organ spremlja specificirane dejavnosti, da zagotovi, da so izpolnjene vse naslednje zahteve:
(a) |
oseba, odgovorna za dejavnosti, takoj uradno obvesti pristojni organ o vsaki napadenosti specificiranega materiala s katerimi koli specificiranimi škodljivimi organizmi, ki v skladu s to uredbo niso dovoljeni, ali s katerimi koli drugimi škodljivimi organizmi, ki se štejejo za tveganje za Unijo, katerih navzočnost je bila odkrita med specificiranimi dejavnostmi. Kadar je material specificirani škodljivi organizem, se spremljanje nanaša na njegovo morebitno napadenost z drugimi specificiranimi škodljivimi organizmi, ki v skladu s to uredbo niso dovoljeni, ali s katerimi koli drugimi škodljivimi organizmi, ki jih pristojni organ šteje za tveganje za Unijo, katerih navzočnost je bila odkrita med specificiranimi dejavnostmi; |
(b) |
oseba, odgovorna za dejavnosti, takoj uradno obvesti pristojni organ o vsakem dogodku, ki ima za posledico izpustitev ali verjetnost izpustitve škodljivih organizmov iz točke (a) v okolje. |
Člen 9
Ukrepi, ki se sprejmejo v primeru neskladnosti
1. Pristojni organ lahko od osebe, odgovorne za dejavnosti, zahteva, da takoj ali v določenem obdobju izvede popravljalne ukrepe za zagotovitev skladnosti z določbami iz te uredbe.
2. Kadar pristojni organ ugotovi, da oseba, odgovorna za dejavnosti, ne ravna v skladu z določbami iz te uredbe, navedeni organ nemudoma sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev, da se odpravijo neskladnosti z navedenimi določbami. Navedeni ukrepi lahko vključujejo preklic ali začasni preklic dovoljenja iz člena 5.
3. Kadar pristojni organ sprejme ukrepe v skladu z odstavkom 2, razen preklica dovoljenja, in neskladnost s to uredbo ni odpravljena, navedeni organ nemudoma prekliče navedeno dovoljenje.
Člen 10
Razveljavitev Direktive 2008/61/ES in prehodno obdobje za njene odobrene dejavnosti
Direktiva 2008/61/ES se razveljavi.
Sklicevanje na razveljavljeno direktivo se šteje za sklicevanje na to uredbo in se bere v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge III.
Odobritve dejavnosti, izdane v skladu s členom 2 navedene direktive, prenehajo veljati 31. decembra 2020.
Člen 11
Datum začetka veljavnosti in uporabe
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od 14. decembra 2019.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 14. marca 2019
Za Komisijo
Predsednik
Jean-Claude JUNCKER
(1) UL L 317, 23.11.2016, str. 4.
(2) Direktiva Komisije 2008/61/ES z dne 17. junija 2008 o določitvi pogojev, pod katerimi je mogoče nekatere škodljive organizme, rastline, rastlinske proizvode in druge predmete, iz Prilog I do V Direktive Sveta 2000/29/ES, vnesti ali jih premeščati znotraj Skupnosti oziroma na nekaterih njenih varovanih območjih v preskusne ali znanstvene namene in za delo pri žlahtnjenju (UL L 158, 18.6.2008, str. 41).
(3) Uredba (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o izvajanju uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, da se zagotovi uporaba zakonodaje o živilih in krmi, pravil o zdravju in dobrobiti živali ter zdravju rastlin in fitofarmacevtskih sredstvih, ter o spremembi uredb (ES) št. 999/2001, (ES) št. 396/2005, (ES) št. 1069/2009, (ES) št. 1107/2009, (EU) št. 1151/2012, (EU) št. 652/2014, (EU) 2016/429 in (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta, uredb Sveta (ES) št. 1/2005 in (ES) št. 1099/2009 ter direktiv Sveta 98/58/ES, 1999/74/ES, 2007/43/ES, 2008/119/ES in 2008/120/ES ter razveljavitvi uredb (ES) št. 854/2004 in (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 89/608/EGS, 89/662/EGS, 90/425/EGS, 91/496/EGS, 96/23/ES, 96/93/ES in 97/78/ES ter sklepa Sveta 92/438/EGS (Uredba o uradnem nadzoru) (UL L 95, 7.4.2017, str. 1).
PRILOGA I
1.
Zahteva iz člena 4 vključuje vsaj naslednje elemente, kakor je ustrezno:
(a) |
ime, naslov, elektronski naslov in telefonsko številko vložnika ter oseb, odgovornih za specificirano dejavnost, če se razlikujejo, vključno z znanstvenimi in tehničnimi kvalifikacijami za namene specificiranih dejavnosti; |
(b) |
vrsto specificiranega materiala, znanstveno ime ali ime specificiranega materiala in, kadar je ustrezno, vsa objavljena sklicevanja, vključno z informacijami o morebitnih vektorjih; |
(c) |
količino specificiranega materiala, število pošiljanj in količino pri posameznem pošiljanju v primeru večkratnih pošiljanj, upravičene glede na namen zadevne specificirane dejavnosti in zmogljivosti karantenske postaje ali objekta za izolacijo; |
(d) |
kraj porekla specificiranega materiala, vključno z imenom, naslovom, elektronskim naslovom in telefonsko številko pošiljatelja in dobavitelja, ter z ustrezno dokumentacijo v primeru, da se specificirani material vnese iz tretje države; |
(e) |
trajanje specificirane dejavnosti, povzetek vrste in ciljev specificirane dejavnosti ter dodatno tudi specifikacijo v primeru poskusov ter znanstvena in izobraževalna dela v zvezi z izborom sort; |
(f) |
pogoje za pakiranje, pod katerimi se bo specificirani material premeščal ali uvažal; |
(g) |
ime, naslov in opis karantenske postaje ali objekta za izolacijo; |
(h) |
končno uporabo specificiranega materiala po dokončanju specificirane dejavnosti, npr.: uničenje, zbiranje ali skladiščenje; |
(i) |
metodo uničenja ali tretiranja specificiranega materiala po dokončanju specificirane dejavnosti, kadar je ustrezno. |
2.
Druge informacije ali pojasnila se zagotovijo na zahtevo pristojnega organa.
PRILOGA II
A. Vzorec pooblastila za premike škodljivih organizmov, rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov v Uniji za znanstvene ali izobraževalne namene, poskuse, izbor sort ali žlahtnjenje iz člena 6(2)
Naslov: Pooblastilo |
|
||||||||
|
— — |
||||||||
|
— |
||||||||
|
— — |
||||||||
|
— — |
||||||||
|
— — |
||||||||
|
— |
||||||||
|
— |
||||||||
|
Opredelite enega od naslednjih pogojev:
|
||||||||
|
Ta specificirani material se premešča po ozemlju Unije v skladu z Uredbo (EU) …/… [Urad za publikacije: vstaviti sklic na to uredbo] |
||||||||
|
Če ste odgovorili z „da“: Datum izdaje: Referenčna številka pošiljanja: Število pošiljanj in količina specificiranega materiala pri posameznem pošiljanju: |
||||||||
|
Uničenje/zbiranje ali skladiščenje* |
||||||||
|
|
||||||||
Kraj overitve: |
|
||||||||
Datum: |
Kraj izdaje: |
||||||||
Ime in podpis pooblaščenega uradnika: |
Datum izdaje: Datum izteka: |
||||||||
Ime in podpis pooblaščenega uradnika: |
|||||||||
|
|
* |
Neustrezno črtajte. |
B. Vzorec pooblastila za vnos škodljivih organizmov, rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov v Unijo za znanstvene ali izobraževalne namene, poskuse, izbor sort ali žlahtnjenje iz člena 6(3)
Naslov: Pooblastilo |
|
||||||||
|
— — |
||||||||
|
— |
||||||||
|
— — |
||||||||
|
— — |
||||||||
|
— — |
||||||||
|
— |
||||||||
|
— |
||||||||
|
Opredelite enega od naslednjih pogojev:
|
||||||||
|
Ta specificirani material se uvaža na ozemlje Unije v skladu z Uredbo (EU) …/… [Urad za publikacije: vstaviti sklic na to uredbo] |
||||||||
|
Če ste odgovorili z „da“: Datum izdaje: Referenčna številka pošiljanja: Število pošiljanj in količina specificiranega materiala pri posameznem pošiljanju: |
||||||||
|
Uničenje/zbiranje ali skladiščenje* |
||||||||
|
|
||||||||
Kraj overitve: |
|
||||||||
Datum: |
Kraj izdaje: |
||||||||
Ime in podpis pooblaščenega uradnika: |
Datum izdaje: Datum izteka: |
||||||||
Ime in podpis pooblaščenega uradnika: |
|||||||||
|
|
* |
Neustrezno črtajte. |
PRILOGA III
Korelacijska tabela
Direktiva 2008/61/ES |
Ta uredba |
Člen 1(1) |
Člen 4 |
Člen 1(2) |
Člen 4, Priloga I |
Člen 2(1), prvi pododstavek |
Člen 5 |
Člen 2(1), drugi pododstavek |
Člen 9(2) |
Člen 2(2) |
Člen 6, Priloga II |
Člen 2(3) |
Člen 8 |
Člen 2(4) |
— |
Člen 3 |
— |
Člen 4 |
— |
Člen 5 |
— |
Člen 6 |
Člen 11 |
Člen 7 |
— |
Priloga I, točka 1 |
Člen 5 |
Priloga I, točka 2 |
— |
Priloga II |
Priloga II |
Priloga III |
— |
Priloga IV |
— |
Priloga V |
Priloga III |
23.5.2019 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 137/26 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/830
z dne 15. maja 2019
o uvrstitvi določenega blaga v kombinirano nomenklaturo
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (1) ter zlasti člena 57(4) in člena 58(2) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Da bi se zagotovila enotna uporaba kombinirane nomenklature, priložene Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 (2), je treba sprejeti ukrepe za uvrstitev blaga iz Priloge k tej uredbi. |
(2) |
Uredba (EGS) št. 2658/87 določa splošna pravila za razlago kombinirane nomenklature. Ta pravila se uporabljajo tudi za vsako drugo nomenklaturo, ki v celoti ali delno temelji na kombinirani nomenklaturi ali pa uvaja dodatne pododdelke ter se s posebnimi določbami Unije predpiše zaradi uporabe tarifnih in drugih ukrepov v zvezi z blagovno menjavo. |
(3) |
Po teh splošnih pravilih bi bilo blago iz stolpca 1 razpredelnice iz Priloge treba uvrstiti pod oznako KN v stolpcu 2 na podlagi utemeljitve v stolpcu 3 navedene razpredelnice. |
(4) |
Primerno je določiti, da se lahko imetnik v skladu s členom 34(9) Uredbe (EU) št. 952/2013 še nekaj časa sklicuje na zavezujoče tarifne informacije, ki se izdajo za blago, na katero se nanaša ta uredba, in niso v skladu s to uredbo. To obdobje bi moralo biti omejeno na tri mesece. |
(5) |
Odbor za carinski zakonik ni dal mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Blago, opisano v stolpcu 1 razpredelnice iz Priloge, se uvrsti v kombinirano nomenklaturo pod oznako KN iz stolpca 2 navedene razpredelnice.
Člen 2
V skladu s členom 34(9) Uredbe (EU) št. 952/2013 se je na zavezujoče tarifne informacije, ki niso v skladu s to uredbo, mogoče sklicevati še tri mesece po začetku veljavnosti te uredbe.
Člen 3
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 15. maja 2019
Za Komisijo
V imenu predsednika
Stephen QUEST
Generalni direktor
Generalni direktorat za obdavčenje in carinsko unijo
(1) UL L 269, 10.10.2013, str. 1.
(2) Uredba Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L 256, 7.9.1987, str. 1).
PRILOGA
Opis blaga |
Uvrstitev (oznaka KN) |
Utemeljitev |
(1) |
(2) |
(3) |
Izdelek pravokotne oblike z zaobljenimi robovi, iz lite plastike (polikarbonata), v obliki ovitka, ki prekriva hrbtno stran in stranice mobilnega telefona, dimenzij približno 7 × 14 × 0,8 cm. Zunanja površina hrbtne strani ovitka je prekrita z usnjeno plastjo, notranja površina, ki se dotika hrbtne strani mobilnega telefona, pa je prekrita z umetnimi vlakni (mikrovlakna). Zasnovan je tako, da pokriva ter ščiti hrbtno stran in stranice mobilnega telefona. Sprednji del mobilnega telefona ni pokrit. Glej sliko (*1). |
3926 90 97 |
Uvrstitev opredeljujejo splošna pravila 1, 3(b) in 6 za razlago kombinirane nomenklature ter besedilo oznak KN 3926 , 3926 90 in 3926 90 97 . V skladu z njegovimi objektivnimi značilnostmi je izdelek zasnovan tako, da pokriva ter ščiti hrbtno stran in stranice mobilnega telefona. Zaščito zagotavlja material ovitka (polikarbonatna plastika). Usnjena plast na zunanji strani hrbtišča izdelka izboljšuje le njegov videz, pri čemer ima le dodaten učinek k glavnemu namenu izdelka, ki je zaščita telefona. Zato je polikarbonatna plastika, iz katere je narejen zaščitni ovitek, material, ki daje izdelku njegov bistveni značaj v smislu splošnega pravila 3(b) za razlago kombinirane nomenklature. Uvrstitev izdelka pod tarifno številko 4205 kot drugi izdelki iz usnja je zato izključena. Uvrstitev izdelka pod tarifno številko 6307 kot drugi gotovi izdelki je prav tako izključena, saj umetna vlakna predstavljajo le podlogo izdelka. Izdelek je zato treba uvrstiti pod oznako KN 3926 90 97 kot drugi proizvodi iz plastičnih mas. |
(*1) Slika je zgolj informativne narave.
23.5.2019 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 137/29 |
UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/831
z dne 22. maja 2019
o spremembi prilog II, III in V k Uredbi (ES) št. 1223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o kozmetičnih izdelkih
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o kozmetičnih izdelkih (1) ter zlasti člena 15(1), četrtega pododstavka člena 15(2) in člena 31(1) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Uredba (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (2) določa usklajeno razvrstitev snovi kot rakotvornih, mutagenih ali strupenih za razmnoževanje (CMR) na podlagi znanstvene ocene Odbora za oceno tveganja Evropske agencije za kemikalije. Snovi so razvrščene kot snovi CMR kategorije 1A, snovi CMR kategorije 1B ali snovi CMR kategorije 2, odvisno od stopnje dokazanosti lastnosti CMR. |
(2) |
Člen 15 Uredbe (ES) št. 1223/2009 določa, da se snovi, razvrščene kot snovi CMR kategorije 1A, 1B ali 2 v delu 3 Priloge VI k Uredbi (ES) št. 1272/2008 (snovi CMR), ne smejo uporabljati v kozmetičnih izdelkih. Vendar se snov CMR lahko uporablja v kozmetičnih izdelkih, če so izpolnjeni pogoji iz drugega stavka člena 15(1) ali drugega pododstavka člena 15(2) Uredbe (ES) št. 1223/2009. S to uredbo se izvaja Uredba (ES) št. 1223/2009. Le Sodišče Evropske unije ima pravico, da razlaga pravo Unije, vključno s členom 15 Uredbe (ES) št. 1223/2009. |
(3) |
Da bi se prepoved snovi CMR na notranjem trgu izvajala enotno, da bi se zagotovila pravna varnost, zlasti za gospodarske subjekte in pristojne nacionalne organe, ter da bi se zagotovila visoka raven varovanja zdravja ljudi, bi morale biti vse snovi CMR vključene na seznam prepovedanih snovi v Prilogi II k Uredbi (ES) št. 1223/2009 in, kadar je primerno, črtane s seznama omejenih ali dovoljenih snovi v Prilogi III oz. V k navedeni uredbi. Kadar so izpolnjeni pogoji iz drugega stavka člena 15(1) ali drugega pododstavka člena 15(2) Uredbe (ES) št. 1223/2009, bi bilo treba ustrezno spremeniti seznam omejenih ali dovoljenih snovi v Prilogi III oz. V k navedeni uredbi. |
(4) |
Ta uredba se nanaša na snovi, razvrščene kot snovi CMR v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008 s 1. decembrom 2018, ko se je začela uporabljati Uredba Komisije (EU) 2017/776 (3). |
(5) |
Za nekatere snovi CMR, za katere je bil vložen zahtevek za uporabo v kozmetičnih izdelkih kot izjemo, ni bilo ugotovljeno, da so izpolnjeni vsi pogoji iz drugega stavka člena 15(1) ali drugega pododstavka člena 15(2) Uredbe (ES) št. 1223/2009. To velja za quaternium-15, kloroacetamid, diklorometan, formaldehid, perborovo kislino in spojine natrijevega perborata. |
(6) |
Snov metenamin 3-kloroaliloklorid, z imenom quaternium-15 po mednarodni nomenklaturi za kozmetične sestavine (INCI), je trenutno navedena v vnosu 31 Priloge V k Uredbi (ES) št. 1223/2009 kot snov, dovoljena v izdelkih, pripravljenih za uporabo, v najvišji koncentraciji 0,2 %. Quaternium-15 je mešanica cis in trans izomerov, med katerimi je bil cis-izomer razvrščen kot snov CMR kategorije 2 z Uredbo Komisije (ES) št. 790/2009 (4). Razvrstitev se je začela uporabljati 1. decembra 2010. V skladu z drugim stavkom člena 15(1) Uredbe (ES) št. 1223/2009 se snov, razvrščena v kategorijo 2, lahko uporablja v kozmetičnih izdelkih, če jo je Znanstveni odbor za varstvo potrošnikov (SCCS) ocenil in ugotovil, da je varna za uporabo v kozmetičnih izdelkih. SCCS je 13. in 14. decembra 2011 izdal znanstveno mnenje o snovi quaternium-15 (cis-izomer) (5), v katerem je ugotovil, da na podlagi razpoložljivih podatkov varnosti snovi quaternium-15 za uporabo v kozmetičnih izdelkih ni mogoče določiti. Glede na razvrstitev cis-izomera, ki ga vsebuje quaternium-15, kot snovi CMR kategorije 2 in glede na mnenje SCCS bi bilo treba quaternium-15 črtati s seznama dovoljenih konzervansov v kozmetičnih izdelkih v Prilogi V k Uredbi (ES) št. 1223/2009 ter ga dodati na seznam snovi, prepovedanih v kozmetičnih izdelkih, v Prilogi II k navedeni uredbi. |
(7) |
Snov 2-kloroacetamid, z imenom kloroacetamid po INCI, je trenutno navedena v vnosu 41 Priloge V k Uredbi (ES) št. 1223/2009 kot snov, dovoljena v izdelkih, pripravljenih za uporabo, v najvišji koncentraciji 0,3 %. Kloroacetamid je bil razvrščen kot snov CMR kategorije 2 na podlagi Uredbe (ES) št. 1272/2008. Razvrstitev se je začela uporabljati pred 1. decembrom 2010, ko so se začeli uporabljati naslovi II, III in IV Uredbe (ES) št. 1272/2008 v zvezi s snovmi. V skladu z drugim stavkom člena 15(1) Uredbe (ES) št. 1223/2009 se snov, razvrščena v kategorijo 2, lahko uporablja v kozmetičnih izdelkih, če jo je SCCS ocenil in ugotovil, da je varna za uporabo v takih izdelkih. SCCS je 22. marca 2011 izdal znanstveno mnenje o kloroacetamidu (6), v katerem je ugotovil, da na podlagi razpoložljivih podatkov snov ni varna za potrošnike, kadar se v kozmetičnih izdelkih uporablja v najvišji koncentraciji 0,3 %. Glede na razvrstitev snovi kot snovi CMR kategorije 2 in glede na mnenje SCCS bi bilo treba kloroacetamid črtati s seznama dovoljenih konzervansov v kozmetičnih izdelkih v Prilogi V k Uredbi (ES) št. 1223/2009 ter ga dodati na seznam snovi, prepovedanih v kozmetičnih izdelkih, v Prilogi II k navedeni uredbi. |
(8) |
Snov diklorometan je trenutno navedena v vnosu 7 Priloge III k Uredbi (ES) št. 1223/2009 kot snov, dovoljena v kozmetičnih izdelkih, pripravljenih za uporabo, v najvišji koncentraciji 35 %. Diklorometan je bil razvrščen kot snov CMR kategorije 2 na podlagi Uredbe (ES) št. 1272/2008. Razvrstitev se je začela uporabljati pred 1. decembrom 2010. V skladu z drugim stavkom člena 15(1) Uredbe (ES) št. 1223/2009 se snov, razvrščena v kategorijo 2, lahko uporablja v kozmetičnih izdelkih, če jo je SCCS ocenil in ugotovil, da je varna za uporabo v takih izdelkih. SCCS je 11. decembra 2012 izdal znanstveno mnenje o diklorometanu (7). Dne 25. marca 2015 je SCCS izdal novo mnenje (8), ki je bilo revidirano 28. oktobra 2015. V navedenem revidiranem mnenju je SCCS ugotovil, da se uporaba diklorometana v razpršilcih za lase v najvišji koncentraciji 35 % in njegova uporaba v formulacijah v obliki razpršil na splošno ne štejeta za varni za potrošnike. Glede na razvrstitev snovi kot snovi CMR kategorije 2 in glede na mnenje SCCS ter ker druge znane uporabe diklorometana v kozmetičnih izdelkih ne obstajajo in niso bile zajete v mnenje SCCS, bi bilo treba snov črtati s seznama omejenih snovi v Prilogi III k Uredbi (ES) št. 1223/2009 in jo dodati na seznam snovi, prepovedanih v kozmetičnih izdelkih, v Prilogi II k navedeni uredbi. |
(9) |
Snov formaldehid je trenutno navedena v vnosu 13 Priloge III k Uredbi (ES) št. 1223/2009 kot snov, dovoljena v izdelkih za utrjevanje nohtov, pripravljenih za uporabo, v najvišji koncentraciji 5 %. Prav tako je trenutno navedena v vnosu 5 Priloge V k Uredbi (ES) št. 1223/2009 kot snov, dovoljena v izdelkih za usta v najvišji koncentraciji 0,1 %, in snov, dovoljena v drugih izdelkih v najvišji koncentraciji 0,2 %. Formaldehid je bil razvrščen kot snov CMR kategorije 1B z Uredbo Komisije (EU) št. 605/2014 (9). Razvrstitev se je začela uporabljati 1. januarja 2016. V skladu z drugim pododstavkom člena 15(2) Uredbe (ES) št. 1223/2009 se snovi, razvrščene kot snovi CMR kategorije 1A ali 1B, lahko izjemoma uporabljajo v kozmetičnih izdelkih, če so poleg njihove razvrstitve kot snovi CMR izpolnjeni nekateri pogoji, vključno s pogoji, da ni na voljo ustreznih alternativnih snovi, da se vloži zahtevek za posebno uporabo kategorije izdelka z znano izpostavljenostjo ter da je SCCS snov ocenil in ugotovil, da je varna. SCCS je 7. novembra 2014 v svojem mnenju (10) ugotovil, da se utrjevalci nohtov s prostim formaldehidom v najvišji koncentraciji okrog 2,2 % lahko varno uporabljajo za utrjevanje ali krepitev nohtov. Ker pa ni bilo ugotovljeno, da ni na voljo ustreznih alternativnih snovi za utrjevanje nohtov, bi bilo treba formaldehid črtati s seznama omejenih snovi v Prilogi III k Uredbi (ES) št. 1223/2009. Ker ni bil vložen zahtevek za druge uporabe formaldehida, bi bilo treba snov črtati s seznama dovoljenih konzervansov v kozmetičnih izdelkih v Prilogi V k navedeni uredbi. Formaldehid bi bilo prav tako treba dodati na seznam snovi, prepovedanih v kozmetičnih izdelkih, v Prilogi II k Uredbi (ES) št. 1223/2009. |
(10) |
Perborova kislina in spojine natrijevega perborata so zajete v snoveh, ki sproščajo vodikov peroksid, trenutno navedenih v vnosu 12 Priloge III k Uredbi (ES) št. 1223/2009. Razvrščene so bile kot snovi CMR kategorije 1B na podlagi Uredbe (ES) št. 790/2009. Razvrstitev se je začela uporabljati 1. decembra 2010. Vložen je bil zahtevek za uporabo drugega pododstavka člena 15(2) Uredbe (ES) št. 1223/2009 v zvezi z uporabo navedenih snovi v oksidativnih formulacijah za barvanje las. SCCS je 22. junija 2010 v svojem mnenju (11) ugotovil, da bi se za natrijev perborat in perborovo kislino morale uporabljati splošne omejitve, ki veljajo za snovi, ki sproščajo vodikov peroksid, ter da uporaba natrijevih perboratov kot sestavine oksidativnih formulacij za barvanje las v najvišji koncentraciji na glavi 3 % ne bo pomenila tveganja za zdravje potrošnikov. Ker pa ni bilo ugotovljeno, da ni na voljo ustreznih alternativnih snovi za oksidacijo las, bi bilo treba perborovo kislino in spojine natrijevega perborata črtati s seznama omejenih snovi v Prilogi III k Uredbi (ES) št. 1223/2009 ter jih dodati na seznam snovi, prepovedanih v kozmetičnih izdelkih, v Prilogi II k navedeni uredbi. |
(11) |
V zvezi z nekaterimi snovmi, ki so bile razvrščene kot snovi CMR na podlagi Uredbe (ES) št. 1272/2008 in za katere je bil vložen zahtevek za uporabo drugega stavka člena 15(1) Uredbe (ES) št. 1223/2009, je bilo ugotovljeno, da je pogoj iz navedene določbe izpolnjen. To velja za trimetilbenzoil difenilfosfin oksid, furfural in poliaminopropil bigvanid. |
(12) |
Snov difenil(2,4,6-trimetilbenzoil)fosfin oksid, z imenom trimetilbenzoil difenilfosfin oksid (TPO) po INCI, trenutno ni vključena v priloge k Uredbi (ES) št. 1223/2009. TPO je bil razvrščen kot snov CMR kategorije 2 z Uredbo Komisije (EU) št. 618/2012 (12). Razvrstitev se je začela uporabljati 1. decembra 2013. SCCS je 27. marca 2014 izdal znanstveno mnenje (13), v katerem je ugotovil, da je TPO varen, kadar se uporablja kot izdelek za oblikovanje nohtov v najvišji koncentraciji 5,0 %, vendar je zmeren povzročitelj preobčutljivosti kože. Glede na lastnosti TPO, ki povzročajo preobčutljivost kože, in glede na visoko tveganje izpostavljenosti snovi prek stika s kožo v primeru samouporabe izdelkov za nohte bi bilo treba uporabo TPO omejiti le na poklicne uporabnike. Ob upoštevanju navedenih elementov bi bilo treba TPO dodati na seznam omejenih snovi v Prilogi III k Uredbi (ES) št. 1223/2009 za poklicno uporabo v pripravkih za umetne nohte v najvišji koncentraciji 5 %. |
(13) |
Snov 2-furaldehid, z imenom furfural po INCI, se uporablja kot dišavna ali aromatična sestavina v kozmetičnih izdelkih in trenutno ni vključena v priloge k Uredbi (ES) št. 1223/2009. Razvrščena je bila kot snov CMR kategorije 2 na podlagi Uredbe (ES) št. 1272/2008. Razvrstitev se je začela uporabljati pred 1. decembrom 2010. SCCS je 27. marca 2012 v svojem mnenju (14) ugotovil, da uporaba furfurala v izdelkih, pripravljenih za uporabo, vključno z izdelki za usta, v najvišji koncentraciji 10 ppm (0,001 %) ne pomeni nobenega tveganja za zdravje potrošnikov. Glede na razvrstitev furfurala kot snovi CMR kategorije 2 in glede na mnenje SCCS bi bilo treba furfural dodati na seznam omejenih snovi v Prilogi III k Uredbi (ES) št. 1223/2009 v najvišji koncentraciji 0,001 %. |
(14) |
Snov poliheksametilen bigvanid hidroklorid (PHMB), z imenom poliaminopropil bigvanid po INCI, je trenutno navedena kot konzervans v vnosu 28 Priloge V k Uredbi (ES) št. 1223/2009 v najvišji koncentraciji 0,3 %. Razvrščena je bila kot snov CMR kategorije 2 z Uredbo Komisije (EU) št. 944/2013 (15). Razvrstitev se je začela uporabljati 1. januarja 2015. SCCS je 18. junija 2014 sprejel mnenje (16), v katerem je ugotovil, da na podlagi razpoložljivih podatkov PHMB ni varen za potrošnike, kadar se uporablja kot konzervans v vseh kozmetičnih izdelkih v najvišji koncentraciji 0,3 %. Vendar je bilo v mnenju SCCS ugotovljeno tudi, da bi lahko varna uporaba temeljila na nižji koncentraciji in/ali omejitvah glede kategorij kozmetičnih izdelkov ter da so potrebne študije o dermalni absorpciji za dodatne reprezentativne kozmetične formulacije. SCCS je 7. aprila 2017 sprejel novo mnenje (17), v katerem je ugotovil, da je na podlagi predloženih podatkov uporaba PHMB kot konzervansa v vseh kozmetičnih izdelkih v najvišji koncentraciji 0,1 % varna, vendar njegova uporaba v razpršilnih formulacijah ni priporočljiva. Glede na razvrstitev PHMB kot snovi CMR kategorije 2 in glede na novo mnenje SCCS bi bilo treba PHMB dovoliti kot konzervans v vseh kozmetičnih izdelkih, razen za uporabo na način, ki bi lahko pri končnem uporabniku povzročil izpostavljenost pljuč ob vdihavanju, v najvišji koncentraciji 0,1 %. Pogoje iz Priloge V k Uredbi (ES) št. 1223/2009 bi bilo treba ustrezno prilagoditi. |
(15) |
V zvezi z veliko skupino snovi, ki so bile razvrščene kot snovi CMR na podlagi Uredbe (ES) št. 1272/2008, ni bil vložen noben zahtevek za uporabo v kozmetičnih izdelkih kot izjemo. Navedene snovi bi bilo treba vključiti na seznam prepovedanih snovi v Prilogi II k Uredbi (ES) št. 1223/2009 in jih, kadar je primerno, črtati s seznama omejenih ali dovoljenih snovi v Prilogi III oz. V k navedeni uredbi. To med drugim velja za nekatere borove spojine, ki so trenutno navedene v vnosih 1a in 1b Priloge III k Uredbi (ES) št. 1223/2009. |
(16) |
Nekatere borove spojine, ki so trenutno navedene v vnosih 1a in 1b Priloge III k Uredbi (ES) št. 1223/2009, in dibutilkositrov hidrogenborat so bili razvrščeni kot snovi CMR kategorije 1B na podlagi Uredbe (ES) št. 790/2009. Razvrstitev se je začela uporabljati 1. decembra 2010. V skladu z drugim pododstavkom člena 15(2) Uredbe (ES) št. 1223/2009 se snovi, razvrščene kot snovi CMR kategorije 1A ali 1B, lahko izjemoma uporabljajo v kozmetičnih izdelkih, če so poleg njihove razvrstitve kot snovi CMR izpolnjeni nekateri pogoji. SCCS je 22. junija 2010 izdal mnenje (18), v katerem je ugotovil, da se nekatere borove spojine, ki so trenutno navedene v vnosih 1a in 1b Priloge III k navedeni uredbi, pod določenimi pogoji lahko varno uporabljajo v kozmetičnih izdelkih. Ker pa ni bil vložen noben zahtevek za posebno uporabo in ni bilo ugotovljeno, da ni na voljo ustreznih alternativnih snovi za namen ustreznih uporab iz Priloge III k Uredbi (ES) št. 1223/2009, bi bilo treba navedene borove spojine črtati s seznama omejenih snovi v Prilogi III k navedeni uredbi ter jih dodati na seznam snovi, prepovedanih v kozmetičnih izdelkih, v Prilogi II k Uredbi (ES) št. 1223/2009. Za dibutilkositrov hidrogenborat ni bil vložen noben zahtevek za posebno uporabo in SCCS ni ugotovil, da je varen. Zato bi bilo treba navedeno snov dodati na seznam snovi, prepovedanih v kozmetičnih izdelkih, v Prilogi II k Uredbi (ES) št. 1223/2009. |
(17) |
Člen 31(1) Uredbe (ES) št. 1223/2009 določa, da lahko Komisija ob morebitnem tveganju za zdravje ljudi zaradi uporabe snovi v kozmetičnih izdelkih, ki ga je treba obravnavati na ravni celotne Skupnosti, po posvetovanju s SCCS ustrezno spremeni priloge II do VI k navedeni uredbi. Komisija se je posvetovala s SCCS o varnosti nekaterih snovi, ki so s kemijskega vidika podobne snovem, razvrščenim kot snovi CMR kategorije 1A, 1B ali 2. To zadeva nekatere borove spojine ter paraformaldehid in metilen glikol. |
(18) |
Nekatere borove spojine, ki so trenutno navedene v vnosih 1a in 1b Priloge III k Uredbi (ES) št. 1223/2009, razen tistih iz uvodne izjave 16, niso bile razvrščene kot snovi CMR. SCCS je 12. decembra 2013 izdal mnenje o boratih, tetraboratih in oktaboratih (19), v katerem je ugotovil, da navedene snovi ter druge soli ali estri borove kisline, kot so MEA-borat, MIPA-borat, kalijev borat, trioktildodecil borat in cinkov borat, tvorijo borovo kislino v vodnih raztopinah in da bi se zato splošne omejitve, ki veljajo za borovo kislino, morale uporabljati za celotno skupino boratov, tetraboratov in oktaboratov. Borova kislina je bila razvrščena kot snov CMR kategorije 1B z Uredbo (ES) št. 790/2009. Razvrstitev se je začela uporabljati 1. decembra 2010. Glede na mnenje SCCS bi se morala celotna skupina boratov, tetraboratov in oktaboratov, razen spojin iz navedene skupine, ki so bile razvrščene kot snovi CMR, ter druge soli ali estri borove kisline črtati s seznama omejenih snovi v Prilogi III k Uredbi (ES) št. 1223/2009 in dodati na seznam snovi, prepovedanih v kozmetičnih izdelkih, v Prilogi II k navedeni uredbi. |
(19) |
Snov paraformaldehid je trenutno navedena v vnosu 5 Priloge V k Uredbi (ES) št. 1223/2009, vendar v nasprotju s formaldehidom ni bila razvrščena kot snov CMR. Snov metilen glikol trenutno ni vključena v priloge k Uredbi (ES) št. 1223/2009. SCCS je 26. in 27. junija 2012 sprejel mnenje o metilen glikolu (20), v katerem je ugotovil, da se metilen glikol pod različnimi pogoji hitro pretvori v formaldehid v vodnih raztopinah in da se paraformaldehid lahko depolimerizira v formaldehid s segrevanjem ali sušenjem. Glede na mnenje SCCS uporaba navedenih snovi v kozmetičnih izdelkih pomeni morebitno tveganje za zdravje ljudi. Zato bi bilo treba paraformaldehid črtati s seznama dovoljenih konzervansov v kozmetičnih izdelkih v Prilogi V k Uredbi (ES) št. 1223/2009 ter poleg tega paraformaldehid in metilen glikol dodati na seznam snovi, prepovedanih v kozmetičnih izdelkih, v Prilogi II k navedeni uredbi. |
(20) |
Uredbo (ES) št. 1223/2009 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti. |
(21) |
Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za kozmetične izdelke – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Priloge II, III in V k Uredbi (ES) št. 1223/2009 se spremenijo v skladu s Prilogo k tej uredbi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 22. maja 2019
Za Komisijo
Predsednik
Jean-Claude JUNCKER
(1) UL L 342, 22.12.2009, str. 59.
(2) Uredba (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi, o spremembi in razveljavitvi direktiv 67/548/EGS in 1999/45/ES ter spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006 (UL L 353, 31.12.2008, str. 1).
(3) Uredba Komisije (EU) 2017/776 z dne 4. maja 2017 o spremembi Uredbe (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi z namenom njene prilagoditve tehničnemu in znanstvenemu napredku (UL L 116, 5.5.2017, str. 1).
(4) Uredba Komisije (ES) št. 790/2009 z dne 10. avgusta 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi z namenom njene prilagoditve tehničnemu in znanstvenemu napredku (UL L 235, 5.9.2009, str. 1).
(5) SCCS/1344/10, http://ec.europa.eu/health/scientific_committees/consumer_safety/docs/sccs_o_077.pdf.
(6) SCCS/1360/10, http://ec.europa.eu/health/scientific_committees/consumer_safety/docs/sccs_o_053.pdf.
(7) SCCS/1408/11, https://ec.europa.eu/health/scientific_committees/consumer_safety/docs/sccs_o_118.pdf.
(8) SCCS/1547/15, https://ec.europa.eu/health/scientific_committees/consumer_safety/docs/sccs_o_170.pdf.
(9) Uredba Komisije (EU) št. 605/2014 z dne 5. junija 2014 o spremembi Uredbe (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi z namenom vnosa stavkov o nevarnosti in previdnostnih stavkov v hrvaškem jeziku in njene prilagoditve tehničnemu in znanstvenemu napredku (UL L 167, 6.6.2014, str. 36).
(10) SCCS/1538/14, https://ec.europa.eu/health/scientific_committees/consumer_safety/docs/sccs_o_164.pdf
(11) SCCS/1345/10, https://ec.europa.eu/health/scientific_committees/consumer_safety/docs/sccs_o_031.pdf.
(12) Uredba Komisije (EU) št. 618/2012 z dne 10. julija 2012 o spremembi Uredbe (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi z namenom njene prilagoditve tehničnemu in znanstvenemu napredku (UL L 179, 11.7.2012, str. 3).
(13) SCCS/1528/14, http://ec.europa.eu/health/scientific_committees/consumer_safety/docs/sccs_o_149.pdf.
(14) SCCS/1461/12, https://ec.europa.eu/health/scientific_committees/consumer_safety/docs/sccs_o_083.pdf.
(15) Uredba Komisije (EU) št. 944/2013 z dne 2. oktobra 2013 o spremembi Uredbe (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi z namenom njene prilagoditve tehničnemu in znanstvenemu napredku (UL L 261, 3.10.2013, str. 5).
(16) SCCS/1535/14, https://ec.europa.eu/health/scientific_committees/consumer_safety/docs/sccs_o_157.pdf.
(17) SCCS/1581/16, https://ec.europa.eu/health/sites/health/files/scientific_committees/consumer_safety/docs/sccs_o_204.pdf.
(18) SCCS/1249/09, https://ec.europa.eu/health/scientific_committees/consumer_safety/docs/sccs_o_027.pdf.
(19) SCCS/1523/13, https://ec.europa.eu/health/scientific_committees/consumer_safety/docs/sccs_o_146.pdf.
(20) SCCS/1483/12, https://ec.europa.eu/health/scientific_committees/consumer_safety/docs/sccs_o_097.pdf.
PRILOGA
(1)
Priloga II se spremeni:
(a) |
dodajo se naslednji vnosi:
|
(b) |
vnos 395 se nadomesti z naslednjim:
|
(2)
Priloga III se spremeni:
(a) |
vnosi 1a, 1b, 7, 13 in 51 se črtajo; |
(b) |
vnos 12 se nadomesti z naslednjim:
|
(c) |
dodajo se naslednji vnosi:
|
(3)
Priloga V se spremeni:
(a) |
točka 2 uvoda se nadomesti z naslednjim:
|
(b) |
vnosi 5, 31, 40 in 41 se črtajo; |
(c) |
vnos 28 se nadomesti z naslednjim:
|
(*1) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/36/ES z dne 7. septembra 2005 o priznavanju poklicnih kvalifikacij (UL L 255, 30.9.2005, str. 22).“;
SKLEPI
23.5.2019 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 137/64 |
SKLEP SVETA (SZVP) 2019/832
z dne 22. maja 2019
o spremembi Sklepa 2012/392/SZVP o misiji SVOP Evropske unije v Nigru (EUCAP Sahel Niger)
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji ter zlasti členov 42(4) in 43(2) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Svet je 16. julija 2012 sprejel Sklep 2012/392/SZVP (1) o ustanovitvi misije SVOP Evropske unije v Nigru, da bi podprli krepitev zmogljivosti nigrskih varnostnih akterjev za boj proti terorizmu in organiziranemu kriminalu (EUCAP Sahel Niger). |
(2) |
Svet je 18. septembra 2018 sprejel Sklep (SZVP) 2018/1247 (2), s katerim je podaljšal EUCAP Sahel Niger in zagotovil referenčni finančni znesek zanjo do 30. septembra 2020. |
(3) |
Svet je 25. junija 2018 v sklepih o Sahelu/Maliju poudaril pomen regionalizacije SVOP v Sahelu, s katero naj bi po potrebi okrepili civilno in vojaško podporo čezmejnemu sodelovanju, strukturam regionalnega sodelovanja – zlasti tistim v okviru skupine G5 Sahel – ter zmogljivosti in odgovornost držav te skupine pri spopadanju z varnostnimi izzivi v regiji. |
(4) |
Zunanji minister Islamske republike Mavretanije je 15. februarja 2019 pozdravil načrtovano razporeditev EUCAP Sahel Niger v podporo silam držav skupine G5 Sahel in nacionalnim zmogljivostim Mavretanije. |
(5) |
Svet je 18. februarja 2019 odobril skupni civilno-vojaški koncept operacij za regionalizacijo ukrepov SVOP v Sahelu. |
(6) |
Sklep Sveta 2012/392/SZVP bi bilo zato treba ustrezno spremeniti. |
(7) |
Misija EUCAP Sahel Niger se bo izvajala v razmerah, ki se lahko poslabšajo in bi lahko ovirale doseganje ciljev zunanjega delovanja Unije iz člena 21 Pogodbe o Evropski uniji – |
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Sklep 2012/392/SZVP se spremeni:
(1) |
v členu 3 se vstavi naslednji odstavek: „3a. Poleg tega EUCAP Sahel Niger brez poseganja v svoj osnovni mandat v Nigru prispeva k regionalizaciji ukrepov SVOP v Sahelu ter v ta namen pomaga izboljšati interoperabilnost in usklajevanje med notranjimi varnostnimi silami držav skupine G5 Sahel, podpira čezmejno sodelovanje in strukture za regionalno sodelovanje ter prispeva k izboljšanju nacionalnih zmogljivosti držav skupine G5 Sahel. EUCAP Sahel Niger lahko opravlja te dejavnosti po potrebi v državah skupine G5 Sahel v skladu s skupnim civilno-vojaškim konceptom operacij za regionalizacijo ukrepov SVOP v Sahelu. EUCAP Sahel Niger v ta namen na prošnjo zadevne države ter ob upoštevanju varnostnih razmer v okviru svojih sredstev in zmogljivosti zagotavlja usposabljanje, svetovanje in drugo posebno podporo državam skupine G5 Sahel, pri čemer ga kot spodbujevalec podpira regionalna svetovalno-usklajevalna enota, ustanovljena v okviru EUCAP Sahel Mali. Politični in varnostni odbor se pred začetkom izvajanja nove dejavnosti v novi državi skupine G5 Sahel o tem obvesti.“; |
(2) |
v členu 13(1) se doda naslednji pododstavek: „Referenčni finančni znesek za kritje odhodkov, povezanih z misijo EUCAP Sahel Niger, za obdobje od 1. oktobra 2018 do 30. septembra 2020 znaša 63 400 000,00 EUR.“. |
Člen 2
Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.
V Bruslju, 22. maja 2019
Za Svet
Predsednik
C.B. MATEI
(1) Sklep Sveta 2012/392/SZVP z dne 16. julija 2012 o misiji SVOP Evropske unije v Nigru (EUCAP SAHEL Niger) (UL L 187, 17.7.2012, str. 48).
(2) Sklep Sveta (SZVP) 2018/1247 z dne 18. septembra 2018 o spremembi Sklepa 2012/392/SZVP o misiji SVOP Evropske unije v Nigru (EUCAP Sahel Niger) (UL L 235, 19.9.2018, str. 7).