21.5.2019

Uradni list Evropske unije

L 133/1

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/807

z dne 13. marca 2019

o dopolnitvi Direktive (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta glede določitve surovin z visokim tveganjem za posredno spremembo rabe zemljišč, v zvezi s katerimi se ugotavlja znatna širitev proizvodnega območja na zemljišča z visoko zalogo ogljika, ter certificiranja pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv in biomasnih goriv z nizkim tveganjem za posredno spremembo rabe zemljišč

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (1) in zlasti četrtega pododstavka člena 26(2) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Za obravnavo vprašanj posredne spremembe rabe zemljišč Direktiva (EU) 2018/2001 določa, da mora Komisija sprejeti delegirani akt, v katerem določi merila za določitev surovin z visokim tveganjem za posredno spremembo rabe zemljišč, v zvezi s katerimi se ugotavlja znatna širitev proizvodnega območja na zemljišča z visoko zalogo ogljika, ter za certificiranje pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv in biomasnih goriv z nizkim tveganjem za posredno spremembo rabe zemljišč. Take določbe bi morale biti priložene poročilu o stanju svetovne širitve proizvodnje zadevnih poljščin, ki se uporabljajo za živila in krmo (v nadaljnjem besedilu: poročilo o širitvi proizvodnje surovin), ki je bilo na ta datum predloženo Evropskemu parlamentu in Svetu.

(2)

Posredna sprememba rabe zemljišč se lahko pojavi, kadar se namembnost zemljišča, ki se je prej uporabljalo za proizvodnjo živil in krme, spremeni za namen proizvodnje pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv in biomasnih goriv. V tem primeru je treba še vedno zadostiti povpraševanju po živilih in krmi, zaradi česar se lahko kmetijska zemljišča razširijo na območja z visoko zalogo ogljika, kot so gozdovi, mokrišča in šotišča, kar povzroči dodatne emisije toplogrednih plinov.

(3)	Trajnostna merila in merila za prihranek emisij toplogrednih plinov, določena v Direktivi 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2) ter Direktivi (EU) 2018/2001, se ne upoštevajo za emisije zaradi posredne spremembe rabe zemljišč.

(4)

V Direktivi (EU) 2015/1513 Evropskega parlamenta in Sveta (3) ni priznan le obstoj emisij zaradi posredne spremembe rabe zemljišč, temveč se priznava tudi, da lahko obseg emisij toplogrednih plinov, povezanih s posredno spremembo rabe zemljišč, kljub negotovosti pri njihovem izračunu delno ali v celoti izniči prihranke emisij toplogrednih plinov pri posameznih pogonskih biogorivih, kot so opredeljena v navedeni direktivi, in drugih tekočih biogorivih. Zato je z Direktivo uvedena splošna omejitev količine takih biogoriv, proizvedenih iz žitaric in drugih poljščin z visoko vsebnostjo škroba, rastlin za pridelavo sladkorja in oljnic ter iz poljščin, ki se na kmetijskih zemljiščih pridelujejo kot glavne poljščine predvsem za energetske namene, ki se lahko štejejo k ciljem iz Direktive 2009/28/ES. Ta omejitev je sestavljena iz največ 7-odstotnega prispevka takih goriv h končni porabi energije v železniškem in cestnem prometu v posameznih državah članicah.

(5)

V Direktivi (EU) 2018/2001 je omejitev za pogonska biogoriva in biomasna goriva, ki se uporabljajo v prometu in so proizvedena iz poljščin, ki se uporabljajo za živila in krmo, ohranjena in dodatno okrepljena z uvedbo posebnih nacionalnih omejitev za skupni prispevek teh goriv k cilju Unije glede energije iz obnovljivih virov za leto 2030. Te omejitve so določene z nacionalnim deležem teh goriv v končni porabi energije v železniškem in cestnem prometu v posamezni državi članici za leto 2020, z možnostjo povečanja deleža teh goriv za eno odstotno točko, do največ 7 %.

(6)

Direktiva (EU) 2018/2001 poziva tudi k posebni omejitvi ravni porabe pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv in biomasnih goriv z visokim tveganjem za posredno spremembo rabe zemljišč, proizvedenih iz poljščin, ki se uporabljajo za živila in krmo, v zvezi s katerimi se glede količine ravni porabe v posameznih državah članicah v letu 2019 ugotavlja znatna širitev proizvodnega območja surovin na zemljišča z visoko zalogo ogljika. Od 31. decembra 2023 bi se moral prispevek teh goriv postopoma zmanjševati, tako da bi do leta 2030 dosegel 0 %.

(7)

Čeprav je splošno priznano, da pri proizvodnji goriv obstajajo tveganja, ki izhajajo iz posredne spremembe rabe zemljišč, povezanih z uporabo poljščin, ki se uporabljajo za živila in krmo, znanstvena literatura kaže, da je stopnja emisij zaradi posredne spremembe rabe zemljišč odvisna od številnih dejavnikov, med drugim tudi od vrste surovin, uporabljenih za proizvodnjo obnovljivega goriva, od ravni dodatnega povpraševanja po surovinah, nastalega zaradi uporabe pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv in biomasnih goriv, ter od mere, v kateri so v svetovnem merilu zaščitena zemljišča z visoko zalogo ogljika.

(8)

Znanstvena literatura tudi kaže, da je vpliv posredne spremembe rabe zemljišč na potencial pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv in biomasnih goriv za doseganje prihrankov emisij toplogrednih plinov posebej izrazit pri oljnicah. Za obnovljiva goriva iz takih surovin se zato na splošno šteje, da pri njih obstaja nižje tveganje za posredno spremembo rabe zemljišč. To se izraža v delu A Priloge VIII k Direktivi 2009/28/ES in Direktivi (EU) 2018/2001. Poročilo o širitvi proizvodnje surovin z najnovejšimi razpoložljivimi znanstvenimi podatki o svetovni širitvi območja proizvodnje poljščin, ki se uporabljajo za živila in krmo, na zemljišča z visoko zalogo ogljika, potrjuje, da te poljščine prispevajo tudi k veliki večini ugotovljene svetovne širitve proizvodnega območja poljščin, ki se uporabljajo za živila in krmo, na zemljišča z visoko zalogo ogljika.

(9)

V poročilu o širitvi proizvodnje surovin je tudi poudarjeno, da je vpliv širitve območja proizvodnje oljnic na zemljišča z visoko zalogo ogljika na potencial pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv in biomasnih goriv za doseganje prihrankov emisij toplogrednih plinov odvisen od več dejavnikov. Med njimi sta tudi absolutni in relativni obseg širitve zemljišč, saj imajo določeno referenčno leto v primerjavi s celotnim proizvodnim območjem zadevne poljščine, delež te širitve na zemljišča z visoko zalogo ogljika in vrsta območja z visoko zalogo ogljika ključno vlogo pri določanju pomena take širitve za namene Direktive (EU) 2018/2001. Te dejavnike in posebne dejavnike produktivnosti za vsako skupino kmetijskih rastlin je zato treba upoštevati pri opredelitvi meril za določanje pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv in biomasnih goriv z visokim tveganjem za posredno spremembo rabe zemljišč, proizvedenih iz poljščin, ki se uporabljajo za živila in krmo, v zvezi s katerimi se ugotavlja znatna širitev proizvodnega območja surovin na zemljišča z visoko zalogo ogljika.

(10)

Ob upoštevanju vseh navedenih vidikov, vključno z vsemi zadevnimi znanstvenimi informacijami in študijami, razlik med različnimi surovinami, globalnega značaja različnih trgov primarnih proizvodov in načina njihovega delovanja, povezanega tveganja nenamernih ali kontraproduktivnih učinkov preusmeritve trgovine, sorazmerne dostopnosti popolnih podatkov, periodičnega in pogostega pregleda teh podatkov ter ustreznih mednarodnih obveznosti Evropske unije se šteje, da bi morala na tej stopnji regulativnega postopka najbolj ustrezna, objektivna in nepristranska metodologija temeljiti na splošnem globalnem stališču glede posameznih surovin in ne na pristopu, ki bi povzročil diskriminacijo med posameznimi državami. To pomeni v največji meri dosegljiv regulativni pristop, ki upošteva konkurenčne a dopolnjujoče se cilje iz te uredbe. Takšen pristop je nadalje ustrezno uravnotežen z možnostjo certificiranja goriv z nizkim tveganjem za posredno spremembo rabe zemljišč.

(11)

V skladu s členom 26(2) Direktive (EU) 2018/2001 morajo države članice uporabljati merila iz te uredbe za določitev surovin z visokim tveganjem za posredno spremembo rabe zemljišč, v zvezi s katerimi se ugotavlja znatna širitev proizvodnega območja na zemljišča z visoko zalogo ogljika. Uporaba meril bi morala temeljiti na informacijah iz priloge, ki se pregledajo v skladu s to uredbo. Komisija bi morala redno pregledovati poročilo o širitvi proizvodnje surovin, da bi se upoštevali razvoj dogodkov in najnovejši razpoložljivi znanstveni dokazi. Prilogo bi bilo treba po potrebi spremeniti.

(12)

V določenih okoliščinah se je mogoče izogniti učinkom posredne spremembe rabe zemljišč, ki jih povzročajo pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva, ki se na splošno štejejo kot goriva z visokim tveganjem za posredno spremembo rabe zemljišč, gojenje s tem povezanih surovin pa se lahko celo izkaže kot koristno za zadevna proizvodna območja. Za take primere je treba določiti merila, da se omogočita identifikacija in certificiranje pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv in biomasnih goriv kot goriv z nizkim tveganjem za posredno spremembo rabe zemljišč. Certificirana pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva ali biomasna goriva z nizkim tveganjem za posredno spremembo rabe zemljišč bi morala biti izvzeta iz omejitve in postopnega zmanjševanja, določenih za pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva ali biomasna goriva z visokim tveganjem za posredno spremembo rabe zemljišč, proizvedena iz poljščin, ki se uporabljajo za živila in krmo, če izpolnjujejo ustrezna trajnostna merila in merila za prihranek emisij toplogrednih plinov iz člena 29 Direktive (EU) 2018/2001.

(13)

Pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva ali biomasna goriva bi se morala kot goriva z nizkim tveganjem za posredno spremembo rabe zemljišč šteti samo, če se surovine, ki se uporabljajo za njihovo proizvodnjo, gojijo zaradi uporabe ustrezno preverljivih ukrepov za povečanje produktivnosti, ki je večje od povečanj, ki bi jih dosegli v običajnem scenariju. Poleg tega bi morali ti ukrepi zagotoviti trajnost surovin glede na zahteve iz Direktive 2009/28/ES ali Direktive (EU) 2018/2001 v zvezi s cilji glede energije iz obnovljivih virov.

(14)

Zaradi dodatne zagotovitve pozitivnih učinkov certificiranja goriv z nizkim tveganjem za posredno spremembo rabe zemljišč bi bilo treba dodatne surovine, ki se uporabijo za goriva z nizkim tveganjem za posredno spremembo rabe zemljišč, upoštevati le, če so rezultat omejene kategorije ukrepov. Predvsem bi bilo treba upoštevati samo ukrepe, ki so finančno privlačni, saj omogočajo finančno premijo, ki izhaja iz takega certificiranja, po analogiji z merili finančne dodatnosti, ki se uporabljajo v okviru mehanizma čistega razvoja iz Kjotskega protokola.

(15)

Poleg tega je primerno, da se merilo finančne dodatnosti ne uporablja za dodatne surovine, ki se gojijo na opuščenih ali močno degradiranih zemljiščih ali jih gojijo neodvisni lastniki malih kmetijskih gospodarstev. To bi dejansko povzročilo nerazumno upravno breme glede na velik potencial za izboljšanje produktivnosti in ovire pri financiranju potrebnih naložb. Zato bi bilo treba ukrepe, sprejete na opuščenih ali močno degradiranih zemljiščih, ali ukrepe, ki jih sprejmejo neodvisni lastniki malih kmetijskih gospodarstev, izvzeti iz dokazovanja skladnosti z merili finančne dodatnosti, brez poseganja v zahtevo po proizvodnji dodatnih surovin in izpolnjevanju trajnostnih meril. Glede na statistične podatke iz različnih analiz, vključno s podatkovnim pregledom lastnikov malih kmetijskih gospodarstev FAO, bi bilo treba gospodarstva, manjša od 2 hektarov, v tem okviru šteti za mala.

(16)

Upoštevati bi se morala samo dejanska povečanja produktivnosti pri obstoječih ali novih projektih, ki so rezultat ukrepov, namenjenih doseganju dodatnih donosov. Zato bi moralo biti obdobje certificiranja razumno omejeno v času in obsegu, da bi se zadevne naložbe lahko v celoti amortizirale in vzpostavili zanesljivi postopki za spremljanje učinkovitosti certificiranja.

(17)

Za zagotovitev nemotenega postopka certificiranja za pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva ali biomasna goriva z nizkim tveganjem za posredno spremembo rabe zemljišč bi moralo biti gospodarskim subjektom omogočeno, da se zanašajo na stroga in zanesljiva pravila. Pri teh pravilih bi se morala upoštevati vloga prostovoljnih nacionalnih ali mednarodnih sistemov v skladu s prenovljenim besedilom člena 30 Direktive (EU) 2018/2001, ki je povečalo zanesljivost preverjanja, ki ga morajo izvajati, v primerjavi z ustreznimi določbami iz Direktive 2009/28/ES. Poleg nacionalnih sistemov, ki jih Komisija priznava v skladu s členom 30(6) Direktive (EU) 2018/2001, se lahko za certificiranje pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv in biomasnih goriv z nizkim tveganjem za posredno spremembo rabe zemljišč uporabijo prostovoljni sistemi, kot v primeru certificiranja skladnosti s trajnostnimi merili iz člena 29 Direktive (EU) 2018/2001.

(18)

Za zagotovitev, da so informacije, ki jih predložijo gospodarski subjekti, pregledne, točne, zanesljive in zaščitene pred goljufijami, bi bilo treba uvesti obsežna pravila o certificiranju pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv ali biomasnih goriv z nizkim tveganjem za posredno spremembo rabe zemljišč, ki bi zagotavljala ustrezen standard glede neodvisne revizije zahtevkov, ki jih predložijo gospodarski subjekti. Takšna pravila, vključno s pravili za skupinsko certificiranje, se lahko nadalje določijo in uskladijo s sprejetjem izvedbenih aktov v skladu s členom 30(8) Direktive (EU) 2018/2001 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba določa merila za določitev surovin z visokim tveganjem za posredno spremembo rabe zemljišč, v zvezi s katerimi se ugotavlja znatna širitev proizvodnega območja na zemljišča z visoko zalogo ogljika, ter za certificiranje pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv in biomasnih goriv z nizkim tveganjem za posredno spremembo rabe zemljišč.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)

„oljnice“ pomenijo poljščine, ki se uporabljajo za živila ali krmo, kot so oljna ogrščica, palme, soja in sončnice, ki niso poljščine z visoko vsebnostjo škroba, in rastline za pridelavo sladkorja, ki se običajno uporabljajo kot surovina za proizvodnjo pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv in biomasnih goriv;

(2)

„neizkoriščena zemljišča“ pomenijo območja, ki se vsaj pet zaporednih let pred začetkom gojenja surovin, uporabljenih za proizvodnjo pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv in biomasnih goriv, niso uporabljala niti za gojenje poljščin, ki se uporabljajo za živila in krmo, razen energijskih poljščin, niti kakršnih koli večjih količin krmnih rastlin za pašno živino;

(3)	„opuščeno zemljišče“ pomeni zemljišče, ki se je v preteklosti uporabljalo za gojenje poljščin, ki se uporabljajo za živila in krmo, vendar se je gojenje takih poljščin ustavilo zaradi biofizikalnih ali socialno-ekonomskih omejitev;

(4)	„močno degradirano zemljišče“ pomeni zemljišče, kot je opredeljeno v točki 9 dela C Priloge V k Direktivi (EU) 2018/2001;

(5)

„ukrep v zvezi z dodatnostjo“ pomeni kakršno koli izboljšavo kmetijskih praks, ki trajnostno vodi do večjega donosa poljščin, ki se uporabljajo za živila in krmo, na zemljišču, ki se že uporablja za gojenje takih poljščin, in kakršen koli ukrep, ki omogoča, da se na neizkoriščenih zemljiščih, vključno z opuščenimi zemljišči, gojijo poljščine, ki se uporabljajo za živila in krmo, za proizvodnjo pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv in biomasnih goriv;

(6)	„dodatne surovine“ pomenijo dodatno količino poljščin, ki se uporabljajo za živila in krmo, pridelanih na jasno razmejenem območju, v primerjavi s scenarijem dinamičnega donosa, in ki je neposredni rezultat uporabe ukrepa v zvezi z dodatnostjo.

(7)

„scenarij dinamičnega donosa“ pomeni povprečni donos na razmejenem območju, kjer je bil sprejet dodatni ukrep, izračunan v 3-letnem obdobju neposredno pred letom uporabe takega ukrepa, ob upoštevanju povprečnega povečanja donosa, ki je bilo ugotovljeno za navedeno surovino v predhodnem desetletju, in krivulj donosov v življenjski dobi v primeru trajnih nasadov, pri čemer se izključijo nihanja donosa;

(8)	„zemljišče z visoko zalogo ogljika“ pomeni mokrišča, vključno s šotišči, in nepretrgano gozdnata območja v smislu člena 29(4)(a), (b) in (c) Direktive (EU) 2018/2001;

(9)

„lastniki malih kmetijskih gospodarstev“ pomenijo kmete, ki neodvisno opravljajo kmetijsko dejavnost na kmetijskem gospodarstvu s kmetijskim zemljiščem, ki je manjše od 2 hektarov in za katero imajo lastninske ali zemljiške pravice ali enakovredne pravice, ki jim omogočajo nadzor nad zemljišči, ter ki niso zaposleni v družbi, z izjemo članstva v zadrugi skupaj z drugimi lastniki malih kmetijskih gospodarstev, pod pogojem da takšne zadruge ne nadzoruje tretja stran;

(10)	„trajni nasad“ pomeni nasad rastlin, ki si ne sledijo v kolobarju ter niso trajno travinje in trajni pašniki, ki so na istem zemljišču najmanj pet let in dajejo večkratne pridelke.

Člen 3

Merila za določitev surovin z visokim tveganjem za posredno spremembo rabe zemljišč, v zvezi s katerimi se ugotavlja znatna širitev proizvodnega območja na zemljišča z visoko zalogo ogljika

Za določitev surovin z visokim tveganjem za posredno spremembo rabe zemljišč, v zvezi s katerimi se ugotavlja znatna širitev proizvodnega območja na zemljišča z visoko zalogo ogljika, se uporabljajo naslednja kumulativna merila:

(a)	povprečna letna širitev svetovnega območja proizvodnje surovin od leta 2008 je večja od 1 % in zajema več kot 100 000 hektarov;

(b)

delež take širitve na zemljišča z visoko zalogo ogljika je večji od 10 %, izračunan pa je po naslednji formuli:

pri čemer je:

xhcs = delež širitve na zemljišče z visoko zalogo ogljika;

xf = delež širitve na zemljišča iz člena 29(4)(b) in (c) Direktive (EU) 2018/2001;

xp = delež širitve na zemljišča iz člena 29(4)(a) Direktive (EU) 2018/2001, vkjučno s šotišči;

PF = faktor produktivnosti.

PF je 1,7 za koruzo, 2,5 za palmovo olje, 3,2 za sladkorno peso, 2,2 za sladkorni trs in 1 za vse ostale poljščine.

Uporaba meril iz točk (a) in (b) temelji na informacijah iz Priloge, kot so bile revidirane v skladu s členom 7.

Člen 4

Splošna merila za certificiranje pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv in biomasnih goriv z nizkim tveganjem za posredno spremembo rabe zemljišč

1. Pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva se lahko kot goriva z nizkim tveganjem za posredno spremembo rabe zemljišč certificirajo le, če so izpolnjena naslednja merila:

(a)	pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva izpolnjujejo trajnostna merila in merila za prihranek emisij toplogrednih plinov iz člena 29 Direktive (EU) 2018/2001;

(b)	pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva se proizvajajo iz dodatnih surovin, pridobljenih z ukrepi v zvezi z dodatnostjo, ki izpolnjujejo posebna merila iz člena 5;

(c)	zadevni gospodarski subjekti ustrezno zbirajo in natančno dokumentirajo dokaze, potrebne za opredelitev dodatnih surovin in utemeljitev zahtevkov v zvezi s proizvodnjo dodatnih surovin.

2. Dokazi iz točke (c) odstavka 1 vključujejo vsaj informacije o ukrepih v zvezi z dodatnostjo, sprejetih za proizvodnjo dodatnih surovin, razmejenih območjih, na katerih se ti ukrepi uporabljajo, in povprečnem donosu, doseženem na zemljišču, na katerem se ti ukrepi uporabljajo v triletnem obdobju neposredno pred letom, v katerem se je uporabljal ukrep v zvezi z dodatnostjo.

Člen 5

Ukrepi v zvezi z dodatnostjo

1. Pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva se lahko kot goriva z nizkim tveganjem za posredno spremembo rabe zemljišč certificirajo le, če:

(a)

ukrepi v zvezi z dodatnostjo za proizvodnjo dodatnih surovin izpolnjujejo vsaj enega od naslednjih pogojev:

(i)

postanejo finančno privlačni ali zanje ni ovir, ki bi preprečevale njihovo izvajanje zgolj zato, ker se pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva, proizvedena iz dodatnih surovin, lahko upoštevajo pri ciljih za energijo iz obnovljivih virov iz Direktive 2009/28/ES ali Direktive (EU) 2018/2001;

(ii)	omogočajo gojenje poljščin, ki se uporabljajo za živila in krmo, na opuščenih zemljiščih ali močno degradiranih zemljiščih;

(iii)

uporabljajo jih lastniki malih kmetijskih gospodarstev;

(b)	ukrepi v zvezi z dodatnostjo se sprejmejo najpozneje 10 let pred certificiranjem pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv in biomasnih goriv kot goriv z nizkim tveganjem za posredno spremembo rabe zemljišč.

Člen 6

Zahteve v zvezi z revizijo in preverjanjem za certificiranje pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv in biomasnih goriv z nizkim tveganjem za posredno spremembo rabe zemljišč.

1. Gospodarski subjekti za certificiranje pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv in biomasnih goriv z nizkim tveganjem za posredno spremembo rabe zemljišč:

(a)	predložijo zanesljive informacije za utemeljitev svojih zahtevkov in zagotovijo, da so ustrezno izpolnjene vse zahteve iz členov 4 in 5;

(b)	zagotovijo ustrezen standard za neodvisno revizijo informacij, ki jih predložijo, in ustrezno raven preglednosti, ob upoštevanju potrebe po javnem nadzoru revizijskega pristopa; ter

(c)	predložijo dokaze o opravljenih revizijah.

2. Z revizijo se preveri, ali so informacije, ki so jih predložili gospodarski subjekti, natančne, zanesljive in zaščitene pred goljufijami.

3. Da se dokaže, da je treba pošiljko šteti kot pogonsko biogorivo, drugo tekoče gorivo ali biomasno gorivo z nizkim tveganjem za posredno spremembo rabe zemljišč, gospodarski subjekti uporabijo sistem masne bilance iz člena 30(1) Direktive (EU) 2018/2001. Za dokazovanje izpolnjevanja meril iz členov 4 do 6 se lahko v skladu s členom 30 Direktive (EU) 2018/2001 uporabljajo prostovoljni sistemi.

Člen 7

Spremljanje in pregled

Komisija do 30. junija 2021 pregleda vse ustrezne vidike poročila o širitvi proizvodnje surovin, zlasti podatke o povečanju proizvodnje surovin, in dokaze o dejavnikih, ki upravičujejo določbo o lastnikih malih kmetijskih gospodarstev iz člena 5(1), ter po potrebi spremeni to uredbo. Revidirano poročilo se pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu ter postane podlaga za uporabo meril iz člena 3.

Komisija nato pregleda podatke iz poročila, pri čemer upošteva razvoj dogodkov in najnovejše razpoložljive znanstvene dokaze.

Člen 8

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 13. marca 2019

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 328, 21.12.2018, str. 82.

(2) Direktiva 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv 2001/77/ES in 2003/30/ES (UL L 140, 5.6.2009, str. 16).

(3) Direktiva (EU) 2015/1513 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. septembra 2015 o spremembi Direktive 98/70/ES o kakovosti motornega bencina in dizelskega goriva ter spremembi Direktive 2009/28/ES o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (UL L 239, 15.9.2015, str. 1).

PRILOGA

	Povprečna letna širitev proizvodnega območja od leta 2008 (kha)	Povprečna letna širitev proizvodnega območja od leta 2008 (%)	Delež širitve na zemljišče iz člena 29(4)(b) in (c) Direktive (EU) 2018/2001	Delež širitve na zemljišče iz člena 29(4)(a) Direktive (EU) 2018/2001
Žita
Pšenica	– 263,4	– 0,1 %	1 %	—
Koruza	4 027,5	2,3 %	4 %	—
Rastline za pridelavo sladkorja
Sladkorni trs	299,8	1,2 %	5 %	—
Sladkorna pesa	39,1	0,9 %	0,1 %	—
Oljnice
Oljna ogrščica	301,9	1,0 %	1 %	—
Palmovo olje	702,5	4,0 %	45 %	23 %
Soja	3 183,5	3,0 %	8 %	—
Sončnice	127,3	0,5 %	1 %	—

21.5.2019

Uradni list Evropske unije

L 133/13

SKLEP SVETA (EU) 2019/812

z dne 14. maja 2019

o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v Medameriški komisiji za tropske tune (IATTC) in Zasedanju pogodbenic Sporazuma o mednarodnem programu za ohranjanje delfinov, in o razveljavitvi Sklepa z dne 12. junija 2014 o stališču, ki se v imenu Unije zastopa v IATTC

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 43 v povezavi s členom 218(9) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

S Sklepom Sveta 2006/539/ES (1) je Unija sklenila Konvencijo o krepitvi Medameriške komisije za tropske tune, ustanovljene leta 1949 s konvencijo med Združenimi državami Amerike in Republiko Kostariko (2) (v nadaljnjem besedilu: Konvencija iz Antigve), ki je ustanovila Medameriško komisijo za tropske tune (v nadaljnjem besedilu: IATTC).

(2)	IATTC je odgovoren za upravljanje in ohranjanje ribolovnih virov na območju Konvencije iz Antigve. Sprejema ukrepe za ohranjanje in upravljanje za zagotovitev dolgoročnega ohranjanja in trajnostne uporabe staležev rib, ki jih zajema Konvencija. Taki ukrepi lahko postanejo zavezujoči za Unijo.

(3)

S Sklepom Sveta 2005/938/ES (3) je Unija odobrila Sporazum o mednarodnem programu za ohranjanje delfinov (4) (v nadaljnjem besedilu: Sporazum IDCP), ki je ustanovil Zasedanje pogodbenic k Sporazumu IDCP. Na podlagi člena XIV Konvencije iz Antigve ima IATTC bistveno vlogo pri usklajevanju izvajanja Sporazuma IDCP in pri izvajanju ukrepov, ki bodo sprejeti v okviru Sporazuma IDCP. IATTC zagotavlja sekretariat Sporazuma IDCP.

(4)

Zasedanje pogodbenic Sporazuma IDCP je organ, ustanovljen s Sporazumom IDCP, za spodbujanje postopnega zniževanja naključne smrtnosti delfinov pri ribolovu tunov z zaporno plavarico na območju Konvencije iz Antigve na raven, ki se približuje ničli. Zasedanje pogodbenic Sporazuma IDCP sprejema sklepe za zagotovitev dolgoročne trajnosti morskih bioloških virov, povezanih z ribolovom tunov z zaporno plavarico na območju Konvencije iz Antigve. Taki ukrepi lahko postanejo zavezujoči za Unijo.

(5)

V Uredbi (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (5) je določeno, da mora Unija zagotoviti, da so ribolovne dejavnosti in dejavnosti ribogojstva okoljsko dolgoročno trajnostne in upravljane na način, ki je skladen s cilji doseganja gospodarskih in socialnih koristi ter koristi zaposlovanja in prispevanja k zanesljivi preskrbi s hrano. Prav tako je določeno, da mora Unija uporabiti previdnostni pristop k upravljanju ribištva, njen cilj pa je zagotoviti, da se izkoriščanje morskih bioloških virov izvaja na način, ki dovoljuje obnavljanje in ohranjanje populacij lovljenih vrst nad ravnmi, ki omogočajo največji trajnostni donos. Določeno je tudi, da mora Unija na podlagi najboljšega razpoložljivega znanstvenega mnenja sprejeti upravljalne in ohranitvene ukrepe, podpirati razvoj znanstvenega znanja in mnenja, postopoma odpraviti zavržke in spodbujati ribolovne metode, ki prispevajo k bolj selektivnemu ribolovu, preprečevanju in zmanjševanju neželenega ulova v čim večji meri ter ribolovu z majhnim vplivom na morski ekosistem in ribolovne vire. Poleg tega je v Uredbi (EU) št. 1380/2013 izrecno določeno, da mora Unija navedene cilje in načela uporabiti pri vodenju zunanjih odnosov na področju ribištva.

(6)

V skladu s skupnim sporočilom visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter Evropske komisije z naslovom „Mednarodno upravljanje oceanov: agenda za prihodnost oceanov“ ter sklepi Sveta o navedenem skupnem sporočilu je spodbujanje ukrepov za podporo in povečanje učinkovitosti regionalnih organizacij za upravljanje ribištva in po potrebi za izboljšanje njihovega vodenja glavna značilnost ukrepanja Unije v okviru teh forumov.

(7)

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: „Evropska strategija za plastiko v krožnem gospodarstvu“ se sklicuje na posebne ukrepe za zmanjšanje onesnaževanja s plastiko in onesnaževanja morja ter izgub ali opustitev ribolovnega orodja na morju.

(8)

Primerno je oblikovati stališče, ki naj se v imenu Unije zastopa na zasedanjih IATTC in v Zasedanju pogodbenic Sporazuma IDCP za obdobje 2019–2023, saj bodo ukrepi za ohranjanje in izvrševanje IATTC ter sklepi Zasedanja pogodbenic Sporazuma IDCP za Unijo zavezujoči in lahko odločilno vplivajo na vsebino prava Unije, in sicer na uredbi Sveta (ES) št. 1005/2008 (6) in (ES) št. 1224/2009 (7) ter Uredbo (EU) 2017/2403 Evropskega parlamenta in Sveta (8).

(9)	Trenutno je stališče, ki se v imenu Unije zastopa na zasedanjih IATTC, določeno s Sklepom Sveta z dne 12. junija 2014 o stališču, ki se v imenu Unije zastopa v IATTC. Primerno je razveljaviti navedeni sklep in ga nadomestiti z novim sklepom, ki bo kril obdobje 2019–2023.

(10)

Zaradi spreminjajoče se narave ribolovnih virov na območju Konvencije iz Antigve in posledične potrebe, da stališče EU upošteva nove razmere, vključno z novimi znanstvenimi in drugimi relevantnimi informacijami, predstavljenimi pred ali med zasedanji IATTC in v Zasedanju pogodbenic Sporazuma IDCP, bi bilo treba v skladu z načelom lojalnega sodelovanja med institucijami Unije iz člena 13(2) Pogodbe o Evropski uniji vzpostaviti postopke za vsakoletno določitev stališča Unije za obdobje 2019–2023 –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Stališče, ki se v imenu Unije zastopa na zasedanjih Medameriške komisije za tropske tune (v nadaljnjem besedilu: IATTC) in Zasedanju pogodbenic Sporazuma o mednarodnem programu za ohranjanje delfinov (v nadaljnjem besedilu: Sporazum IDCP), je določeno v Prilogi I.

Člen 2

Vsakoletna opredelitev stališča Unije, ki se zastopa na zasedanjih IATTC in v Zasedanju pogodbenic Sporazuma IDCP, se določi v skladu s Prilogo II.

Člen 3

Stališče Unije, določeno v Prilogi I, Svet na predlog Komisije oceni in po potrebi revidira najpozneje do letnega zasedanja IATTC leta 2024.

Člen 4

Sklep Sveta z dne 12. junija 2014 o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v Medameriški komisiji za tropske tune (IATTC), se razveljavi.

Člen 5

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

V Bruslju, 14. maja 2019

Za Svet

Predsednik

P. DAEA

(1) Sklep Sveta 2006/539/ES z dne 22. maja 2006 o sklenitvi Konvencije o krepitvi Medameriške komisije za tropske tune, ustanovljene leta 1949 s konvencijo med Združenimi državami Amerike in Republiko Kostariko, v imenu Evropske skupnosti (UL L 224, 16.8.2006, str. 22).

(2) UL L 224, 16.8.2006, str. 24.

(3) Sklep Sveta 2005/938/ES z dne 8. decembra 2005 o odobritvi Sporazuma o mednarodnem programu za ohranjanje delfinov v imenu Evropske skupnosti (UL L 348, 30.12.2005, str. 26).

(4) UL L 348, 30.12.2005, str. 28.

(5) Uredba (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ribiški politiki in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1954/2003 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2371/2002 in (ES) št. 639/2004 ter Sklepa Sveta 2004/585/ES (UL L 354, 28.12.2013, str. 22).

(6) Uredba Sveta (ES) št. 1005/2008 z dne 29. septembra 2008 o vzpostavitvi sistema Skupnosti za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje in o spremembi uredb (EGS) št. 2847/93, (ES) št. 1936/2001 in (ES) št. 601/2004 ter o razveljavitvi uredb (ES) št. 1093/94 in (ES) št. 1447/1999 (UL L 286, 29.10.2008, str. 1).

(7) Uredba Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Unije za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike, o spremembi uredb (ES) št. 847/96, (ES) št. 2371/2002, (ES) št. 811/2004, (ES) št. 768/2005, (ES) št. 2115/2005, (ES) št. 2166/2005, (ES) št. 388/2006, (ES) št. 509/2007, (ES) št. 676/2007, (ES) št. 1098/2007, (ES) št. 1300/2008, (ES) št. 1342/2008 in razveljavitvi uredb (EGS) št. 2847/93, (ES) št. 1627/94 in (ES) št. 1966/2006 (UL L 343, 22.12.2009, str. 1).

(8) Uredba (EU) 2017/2403 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2017 o trajnostnem upravljanju zunanjih ribiških flot in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1006/2008 (UL L 347, 28.12.2017, str. 81).

PRILOGA I

Stališče, ki se v imenu Unije zastopa v Medameriški komisiji za tropske tune (v nadaljnjem besedilu: IATTC) in na zasedanju pogodbenic Sporazuma o mednarodnem programu za ohranjanje delfinov (v nadaljnjem besedilu: AIDCP)

1. NAČELA

Unija v okviru IATTC in zasedanja pogodbenic AIDCP:

deluje v skladu s cilji in načeli, ki jim sledi v okviru skupne ribiške politike, zlasti s previdnostnim pristopom in cilji v zvezi z največjim trajnostnim donosom, kot je določeno v členu 2(2) Uredbe (EU) št. 1380/2013, za spodbujanje ekosistemskega pristopa k upravljanju ribištva, za preprečevanje in čim večje zmanjšanje nenamernega ulova ter postopno odpravo zavržkov, za zmanjšanje vpliva ribolovnih dejavnosti na morske ekosisteme in njihove habitate ter za zagotavljanje primernega življenjskega standarda za tiste, ki so odvisni od ribolovnih dejavnosti, in sicer s spodbujanjem ekonomsko uspešnega in konkurenčnega ribištva Unije ob upoštevanju interesov potrošnikov;

b)	si prizadeva za ustrezno vključitev deležnikov v fazi priprave ukrepov IATTC in AIDCP ter zagotavlja, da so ukrepi, sprejeti v IATTC in na zasedanju pogodbenic AIDCP, skladni s Konvencijo iz Antigve oziroma Sporazumom AIDCP;

zagotavlja, da so ukrepi, sprejeti v IATTC in na zasedanju pogodbenic AIDCP, v skladu z mednarodnim pravom, zlasti z določbami Konvencije ZN o pomorskem mednarodnem pravu iz leta 1982, Sporazuma ZN v zvezi z ohranjanjem in upravljanjem čezconskih staležev rib in izrazito selivskih staležev rib iz leta 1995, Sporazuma o spodbujanju usklajevanja ribiških plovil na odprtem morju z mednarodnimi ukrepi za ohranjanje in upravljanje iz leta 1993 ter Sporazuma Organizacije za prehrano in kmetijstvo o ukrepih države pristanišča iz leta 2009;

d)	spodbuja stališča, skladna z dobrimi praksami regionalnih organizacij za upravljanje ribištva na istem območju;

e)	si prizadeva za usklajenost in sinergijo s politiko, ki jo vodi v okviru dvostranskih odnosov na področju ribištva s tretjimi državami, in zagotavlja skladnost s svojimi drugimi politikami, zlasti na področju zunanjih odnosov, zaposlovanja, okolja, trgovine, razvoja, raziskav in inovacij;

f)	zagotavlja spoštovanje svojih mednarodnih zavez;

g)	zagotavlja skladnost s sklepi Sveta z dne 19. marca 2012 o sporočilu Komisije o zunanji razsežnosti skupne ribiške politike (1);

h)	si za svojo floto na območju Konvencije IATTC prizadeva ustvariti enake konkurenčne pogoje na podlagi istih načel in standardov, kot se uporabljajo v pravu Unije, ter spodbujati enotno izvajanje navedenih načel in standardov;

zagotavlja skladnost s sklepi Sveta (2) o skupnem sporočilu visoke predstavnice EU za zunanje zadeve in varnostno politiko ter Evropske komisije z naslovom „Mednarodno upravljanje oceanov: agenda za prihodnost oceanov“ (3) in spodbuja ukrepe za podporo in povečanje učinkovitosti IATTC in AIDCP ter po potrebi za izboljšanje njunega upravljanja in uspešnosti (zlasti kar zadeva znanost, skladnost s predpisi, preglednost in odločanje) kot prispevek k trajnostnemu upravljanju oceanov v vseh njegovih razsežnostih;

j)	spodbuja usklajevanje med regionalnimi organizacijami za upravljanje ribištva in konvencijami o regionalnih morjih ter po potrebi sodelovanje z globalnimi organizacijami v okviru njihovih pooblastil, kadar je to primerno;

spodbuja usklajevanje in sodelovanje z drugimi regionalnimi organizacijami za upravljanje ribištva za tune pri vprašanjih skupnega interesa, zlasti s ponovno vzpostavitvijo tako imenovanega procesa iz Kobeja za regionalne organizacije za upravljanje ribištva za tune in njegovo razširitvijo na vse regionalne organizacije za upravljanje ribištva.

2. SMERNICE

Unija si po potrebi prizadeva podpirati sprejetje naslednjih ukrepov IATTC in AIDCP:

ukrepov za ohranjanje in upravljanje ribolovnih virov na območju Konvencije iz Antigve na podlagi najboljšega razpoložljivega znanstvenega mnenja, vključno s celotnim dovoljenim ulovom in kvotami ali reguliranjem napora za žive morske biološke vire, ki jih ureja IATTC, kar bi omogočilo, da se delež izkoriščenosti največjega trajnostnega donosa doseže ali ohrani najpozneje do leta 2020. Po potrebi navedeni ohranitveni in upravljalni ukrepi vključujejo posebne ukrepe za staleže, ki jih je prizadel prelov, da se ribolovni napor ohrani v skladu z razpoložljivimi ribolovnimi možnostmi;

b)	ukrepov za preprečevanje dejavnosti nezakonitega, neprijavljenega in zakonsko neurejenega ribolova, odvračanje od njih in njihovo odpravljanje na območju Konvencije, vključno s pripravo seznama plovil, ki takšne dejavnosti izvajajo;

c)	ukrepov za izboljšanje zbiranja znanstvenih podatkov o ribištvu ter spodbujanje boljšega sodelovanja med industrijo in znanstveniki;

d)	ukrepov spremljanja in nadzora na območju Konvencije iz Antigve, vključno s sprejetjem ukrepov države pristanišča in okrepitvijo satelitskega sistema za spremljanje plovil (sistema VMS), da se zagotovita učinkovitost nadzora in skladnost z ukrepi, sprejetimi v IATTC;

ukrepov za zmanjšanje negativnih učinkov ribolovnih dejavnosti na morsko biotsko raznovrstnost in morske ekosisteme ter njihove habitate, vključno z ukrepi za zmanjšanje onesnaževanja morja in preprečevanje onesnaževanja morja s plastičnimi odpadki ter zmanjšanje učinkov plastičnih odpadkov, ki so prisotni v morju, na morsko biotsko raznovrstnost in ekosisteme, zaščitnimi ukrepi za občutljive morske ekosisteme na območju Konvencije iz Antigve v skladu z resolucijami Generalne skupščine Organizacije združenih narodov ter ukrepi za preprečevanje in čim večje zmanjšanje nenamernega ulova, zlasti ranljivih morskih vrst, in postopno odpravo zavržkov;

f)	ukrepov za upravljanje uporabe naprav za zbiranje rib, zlasti za izboljšanje zbiranja podatkov, da bi točno količinsko opredelili, spremljali in nadzorovali njihovo uporabo, zmanjšali učinke na ranljive staleže tuna, ublažili njihove morebitne učinke na ciljne in neciljne vrste ter na ekosistem;

g)	ukrepov za zmanjšanje učinkov zapuščene, izgubljene ali drugače zavržene ribiške opreme v oceanu in olajšanje prepoznavanja in odkrivanja take opreme ter za zmanjšanje njenega prispevka k morskim odpadkom;

h)	ukrepov za okrepitev sistema za spremljanje skladnosti v organizaciji in zagotovitev učinkovitega spremljanja ukrepov s strani držav zastave za reševanje vprašanj neskladnosti;

i)	ukrepov za prepoved ribolova, ki se izvaja izključno za namen pridobivanja plavuti morskih psov, s katerimi se zahteva, da se vsi morski psi iztovorijo z vsemi plavutmi, ki se naravno držijo trupa;

j)	po potrebi skupnih pristopov z drugimi regionalnimi organizacijami za upravljanje ribištva, zlasti tistimi, ki sodelujejo pri upravljanju ribištva na istem območju;

k)	dodatnih tehničnih ukrepov na podlagi nasvetov organov in delovnih skupin IATTC ter zasedanja pogodbenic AIDCP;

l)	ukrepov za postopno zmanjšanje naključne smrtnosti delfinov pri ribolovu tunov z zaporno plavarico na raven blizu nič in redno ocenjevanje populacije delfinov;

m)	priporočil – po potrebi in v dovoljenem obsegu glede na zadevne ustanovne dokumente – ki spodbujajo izvajanje Konvencije o delu na področju ribolova Mednarodne organizacije dela (MOD);

n)	ukrepov za zagotovitev učinkovitosti organizacije, vključno z izvedbo rednih pregledov uspešnosti organizacije.

(1) 7087/12 REV 1 ADD 1 COR 1.

(2) 7348/1/17 REV 1, 24.3.2017.

(3) JOIN(2016) 49 final, 10.11.2016.

PRILOGA II

Vsakoletna določitev stališča Unije, ki se zastopa na zasedanjih Medameriške komisije za tropske tune in na zasedanju pogodbenic Sporazuma o mednarodnem programu za ohranjanje delfinov

Pred vsakim zasedanjem IATTC in vsakim zasedanjem pogodbenic AIDCP, na katerem navedena organa sprejmeta sklepe s pravnim učinkom za Unijo, se sprejmejo potrebni ukrepi, da se v stališču, izraženem v imenu Unije, upoštevajo najnovejše znanstvene in druge pomembne informacije, predložene Evropski komisiji, v skladu z načeli in smernicami iz Priloge I.

V ta namen in na podlagi navedenih informacij Evropska komisija Svetu dovolj zgodaj pred vsakim zasedanjem IATTC in vsakim zasedanjem pogodbenic AIDCP pošlje pisni dokument, v katerem predstavi specifične elemente predlaganega stališča Unije, ki bo izraženo v imenu Unije, da bi lahko razpravljali o njegovih podrobnostih in jih potrdili.

Če med zasedanjem IATTC ali zasedanjem pogodbenic AIDCP, vključno med zasedanjem na kraju samem, ni mogoče doseči dogovora, da bi se v stališču Unije upoštevali novi elementi, se zadeva predloži Svetu ali njegovim pripravljalnim telesom.

21.5.2019

Uradni list Evropske unije

L 133/20

IZVEDBENI SKLEP SVETA (EU) 2019/814

z dne 17. maja 2019

o dovoljenju Italiji, da na opredeljenih geografskih območjih uporabi znižano stopnjo obdavčitve za plinsko olje in utekočinjeni naftni plin za ogrevanje v skladu s členom 19 Direktive 2003/96/ES

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije (1) ter zlasti člena 19(1) Direktive,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Na podlagi člena 19(1) Direktive 2003/96/ES je Italija dobila dovoljenje za uporabo znižane stopnje trošarine za plinsko olje in utekočinjeni naftni plin za ogrevanje na nekaterih posebej prikrajšanih geografskih območjih. Zadnje dovoljenje je bilo dodeljeno do 31. decembra 2018 z Izvedbenim sklepom Sveta 2014/695/EU (2).

(2)

Z dopisom z dne 31. oktobra 2018 so italijanski organi zaprosili za dovoljenje za uporabo znižane stopnje obdavčitve za plinsko olje in utekočinjeni naftni plin za ogrevanje na nekaterih posebej prikrajšanih geografskih območjih s podaljšanjem prakse na podlagi Sklepa 2014/695/EU na nekaterih območjih, in sicer pred iztekom veljavnosti navedenega sklepa. Italijanski organi so zaprosili za dovoljenje za obdobje od 1. januarja 2019 do 31. decembra 2024. Dodatne informacije in pojasnila so predložili 14. decembra 2018.

(3)

Italija obsega zelo raznoliko ozemlje z raznovrstnimi podnebnimi in geografskimi razmerami. Ob upoštevanju teh posebnosti je uvedla znižano stopnjo obdavčitve za plinsko olje in utekočinjeni naftni plin, da bi se s tem delno omilili nesorazmerno visoki stroški ogrevanja, ki jih imajo prebivalci nekaterih geografskih območij.

(4)

Diferenciacija davkov temelji na objektivnih merilih, njen namen pa je prebivalcem upravičenih območij zagotoviti bolj primerljiv položaj z drugimi prebivalci Italije, in sicer z znižanjem nesorazmerno visokih stroškov ogrevanja v primerjavi z ostalimi deli italijanskega ozemlja zaradi težavnih podnebnih razmer ali težav z nakupom goriva.

(5)

Znižana stopnja obdavčitve se uporablja na geografskih območjih, ki izpolnjujejo enega od naslednjih meril: (a) najtežavnejše podnebne razmere na italijanskem ozemlju, to so občine, ki spadajo v cono F, kot je opredeljena v Predsedniškem odloku št. 412 z dne 26. avgusta 1993 (3), (b) težavne podnebne razmere v povezavi s težavami z nakupom goriva, to so občine, ki spadajo v cono E, kot je opredeljena v Predsedniškem odloku št. 412 z dne 26. avgusta 1993, ter (c) geografska izoliranost v povezavi z oteženim in dragim nakupom goriva, to je na Sardiniji in na manjših otokih. Znižana stopnja obdavčitve bi se morala uporabljati samo do dokončanja omrežja zemeljskega plina v zadevnih občinah.

(6)

Komisija je pregledala zahtevani ukrep in ugotovila, da ne izkrivlja konkurence ali ovira delovanja notranjega trga ter se ne šteje za nezdružljivega s politiko Unije na področju okolja, energije in prometa. Znižana stopnja obdavčitve za plinsko olje in utekočinjeni naftni plin bi bila še vedno višja od najnižjih ravni obdavčitve EU, ki so določene v Direktivi 2003/96/ES, in bi le delno omilila dodatne stroške ogrevanja na zadevnih geografskih območjih.

(7)

Italiji bi bilo zato treba v skladu s členom 19(2) Direktive 2003/96/ES dovoliti, da na opredeljenih geografskih območjih do 31. decembra 2024 uporablja znižano stopnjo obdavčitve za plinsko olje in utekočinjeni naftni plin za ogrevanje. V skladu z navedeno določbo je vsako dovoljenje, dodeljeno na podlagi navedenega člena, strogo časovno omejeno.

(8)

Da bi se zadevnim geografskim območjem zagotovila zadostna stopnja gotovosti, bi bilo treba dovoljenje dodeliti za obdobje šestih let. Če Svet na podlagi člena 113 Pogodbe uvede spremenjeni splošni sistem za obdavčitev energentov in to dovoljenje glede na te spremembe ni več ustrezno, je za ohranitev nadaljnjega splošnega razvoja obstoječega pravnega okvira primerno predvideti, da ta sklep v tem primeru preneha veljati na dan začetka veljavnosti pravil spremenjenega sistema.

(9)	Zaradi zagotovitve, da bi se ukrep uporabljal brez prekinitve glede na dovoljenje za uporabo znižane stopnje obdavčitve iz Sklepa 2014/695/EU, ki je prenehal veljati 31. decembra 2018, bi bilo primerno, da se ta sklep uporablja od 1. januarja 2019.

(10)	Ta sklep ne posega v uporabo pravil Unije o državni pomoči –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

1. Italiji se dovoli uporaba znižane stopnje obdavčitve za plinsko olje in utekočinjeni naftni plin za ogrevanje na naslednjih prikrajšanih geografskih območjih:

(a)	v občinah, ki spadajo v podnebno cono F, kot je določena v Predsedniškem odloku št. 412 z dne 26. avgusta 1993;

(b)	v občinah, ki spadajo v podnebno cono E, kot je določena v Predsedniškem odloku št. 412 z dne 26. avgusta 1993;

(c)	v občinah na Sardiniji in manjših otokih, to je na vseh italijanskih otokih razen Sicilije.

2. Za izognitev prekomerni kompenzaciji znižanje ne sme presegati dodatnih stroškov ogrevanja na zadevnih območjih. Zato v posebnem primeru območji iz točke (c) odstavka 1 znižanje davka ne sme znižati cene pod ceno enakega goriva v celinskem delu Italije.

3. Znižana stopnja je skladna z zahtevami iz Direktive 2003/96/ES in zlasti z najnižjimi ravnmi obdavčitve iz člena 9 navedene direktive.

Člen 2

Upravičenost geografskih območij iz točk (b) in (c) člena 1(1) velja pod pogojem, da v zadevnih občinah ni omrežja zemeljskega plina.

Člen 3

Ta sklep se uporablja od 1. januarja 2019 do 31. decembra 2024.

Če Svet na podlagi člena 113 Pogodbe uvede spremenjeni splošni sistem za obdavčitev energentov in dovoljenje iz člena 1 tega sklepa glede na te spremembe ni več ustrezno, ta sklep preneha veljati na dan začetka veljavnosti pravil spremenjenega sistema.

Člen 4

Ta sklep je naslovljen na Italijansko republiko.

V Bruslju, 17. maja 2019

Za Svet

Predsednik

E.O. TEODOROVICI

(1) UL L 283, 31.10.2003, str. 51.

(2) Izvedbeni sklep Sveta 2014/695/EU z dne 29. septembra 2014 o dovoljenju Italiji, da na opredeljenih geografskih območjih uporabi znižano stopnjo obdavčitve za plinsko olje in utekočinjeni naftni plin za ogrevanje v skladu s členom 19 Direktive 2003/96/ES (UL L 291, 7.10.2014, str. 16).

(3) Predsedniški odlok št. 412 z dne 26. avgusta 1993 deli ozemlje Italije na šest podnebnih con (A do F). Razvrstitev temelji na enoti „stopinj na dan“, ki pomeni število dni na leto, na katere se zunanja temperatura razlikuje od optimalne temperature 20 °C in je zato potrebno ogrevanje.

		ISSN 1977-0804
Uradni list Evropske unije		L 133

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Letnik 62 21. maj 2019

Vsebina		II Nezakonodajni akti	Stran
		UREDBE
	*	Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/807 z dne 13. marca 2019 o dopolnitvi Direktive (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta glede določitve surovin z visokim tveganjem za posredno spremembo rabe zemljišč, v zvezi s katerimi se ugotavlja znatna širitev proizvodnega območja na zemljišča z visoko zalogo ogljika, ter certificiranja pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv in biomasnih goriv z nizkim tveganjem za posredno spremembo rabe zemljišč	1
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/808 z dne 20. maja 2019 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1210/2003 o nekaterih posebnih omejitvah gospodarskih in finančnih odnosov z Irakom	8
		SKLEPI
	*	Sklep Sveta (EU) 2019/809 z dne 13. maja 2019 o imenovanju nadomestnega člana Odbora regij na predlog Kraljevine Španije	10
	*	Sklep Sveta (EU) 2019/810 z dne 13. maja 2019 o imenovanju člana Odbora regij na predlog Kraljevine Švedske	11
	*	Sklep Sveta (EU) 2019/811 z dne 13. maja 2019 o imenovanju člana Odbora regij na predlog Italijanske republike	12
	*	Sklep Sveta (EU) 2019/812 z dne 14. maja 2019 o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v Medameriški komisiji za tropske tune (IATTC) in Zasedanju pogodbenic Sporazuma o mednarodnem programu za ohranjanje delfinov, in o razveljavitvi Sklepa z dne 12. junija 2014 o stališču, ki se v imenu Unije zastopa v IATTC	13
	*	Sklep Sveta (EU) 2019/813 z dne 17. maja 2019 o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v Mednarodnem svetu za žito glede podaljšanja Konvencije o trgovanju z žitom iz leta 1995	19
	*	Izvedbeni sklep Sveta (EU) 2019/814 z dne 17. maja 2019 o dovoljenju Italiji, da na opredeljenih geografskih območjih uporabi znižano stopnjo obdavčitve za plinsko olje in utekočinjeni naftni plin za ogrevanje v skladu s členom 19 Direktive 2003/96/ES	20