14.5.2019

Uradni list Evropske unije

L 125/1

IZVEDBENA UREDBA SVETA (EU) 2019/757

z dne 13. maja 2019

o izvajanju člena 17(3) Uredbe (EU) št. 224/2014 o omejevalnih ukrepih zaradi razmer v Srednjeafriški republiki

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) št. 224/2014 z dne 10. marca 2014 o omejevalnih ukrepih zaradi razmer v Srednjeafriški republiki (1) in zlasti člena 17(3) Uredbe,

ob upoštevanju predloga visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Svet je 10. marca 2014 sprejel Uredbo (EU) št. 224/2014.

(2)	Odbor Varnostnega sveta Združenih narodov, ustanovljen na podlagi Resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov 2127 (2013), je 18. aprila 2019 posodobil informacije v zvezi z eno osebo, za katero veljajo omejevalni ukrepi.

(3)	Prilogo I k Uredbi (EU) št. 224/2014 bi bilo treba zato ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga I k Uredbi (EU) št. 224/2014 se spremeni, kot je določeno v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 13. maja 2019

Za Svet

Predsednica

F. MOGHERINI

(1) UL L 70, 11.3.2014, str. 1.

PRILOGA

V Uredbi (EU) št. 224/2014, Prilogi I, delu A (Osebe) se vnos za navedeno osebo nadomesti z naslednjim vnosom:

„12. Abdoulaye HISSENE (tudi: (a) Abdoulaye Issène; (b) Abdoulaye Hissein; (c) Hissene Abdoulaye; (d) Abdoulaye Issène Ramadane; (e) Abdoulaye Issene Ramadan; (f) Issene Abdoulaye)

Datum rojstva: (a) 1967; (b) 1. januar 1967

Kraj rojstva: (a) Ndele, Bamingui-Bangoran, Srednjeafriška republika; (b) Haraze Mangueigne, Čad

Državljanstvo: (a) Srednjeafriška republika; (b) Čad

Potni list št.: diplomatski potni list Srednjeafriške republike št. D00000897, izdan 5. aprila 2013 (veljaven do 4. aprila 2018)

Nacionalna identifikacijska številka: Čadska nacionalna osebna izkaznica št. 103-00653129-22, izdana 21. aprila 2009 (preneha veljati 21. aprila 2019)

Naslov: (a) KM5, Bangui, Central African Republic; (b) Nana-Grebizi, Central African Republic; (c) Ndjari, Ndjamena, Chad

Datum uvrstitve na seznam ZN: 17. maj 2017

Druge informacije: Hissène je bil minister za mladino in šport v kabinetu nekdanjega predsednika Srednjeafriške republike Michela Djotodie. Pred tem je bil vodja politične stranke Konvencija domoljubov za pravičnost in mir. Poleg tega je postal vodja oboroženih milic v Banguiju, predvsem v četrti PK5 (3. okrožje). Očetovo ime je Abdoulaye. Materino ime je Absita Moussa. Na voljo je fotografija za vključitev v posebno obvestilo Interpola in Varnostnega sveta Združenih narodov. Spletna povezava do posebnega obvestila Interpola in Varnostnega sveta ZN: https://www.interpol.int/en/notice/search/un/6098910.

Informacije iz povzetka razlogov za uvrstitev na seznam, ki ga je pripravil Odbor za sankcije:

Abdoulaye Hissène je bil uvrščen na seznam 17. maja 2017 v skladu s točkama 16 in 17(g) resolucije 2339 (2017), ker je bil ‚vključen v dejavnosti ali je zagotavljal podporo dejavnostim, ki ogrožajo mir, stabilnost ali varnost Srednjeafriške republike, vključno z dejavnostmi, ki ogrožajo ali preprečujejo politični proces tranzicije ali stabilizacije in sprave, tj. dejavnosti, ki spodbujajo nasilje‘ in je bil ‚vključen v načrtovanje, usmerjanje, sponzoriranje ali izvajanje napadov na misije ZN ali mednarodne varnostne sile, vključno z misijo MINUSCA, misijami Evropske unije in francoskimi operacijami, ki jim nudijo podporo‘.

Dodatne informacije:

Abdoulaye Hissène in drugi člani koalicije Ex-Séléka so sodelovali z banditi skupine Anti-Balaka – povezanimi z nekdanjim predsednikom Srednjeafriške republike Françoisem Bozizéjem –, tudi z Maximom Mokomom, ter v septembru 2015 spodbujali nasilne proteste in spopade, ki naj bi vodili v protivladni udar, v času, ko se je tedanja predsednica prehodne vlade Catherine Samba-Panza udeležila zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov. Mokoma, Hissèneja in druge je vlada Srednjeafriške republike obtožila različnih kaznivih dejanj v okviru tega spodletelega udara, med drugim umorov, požiga, mučenja in plenjenja.

Leta 2015 je Hissène postal eden od glavnih vodij oboroženih milic v banguijski četrti PK5, ki jo je sestavljalo več kot 100 mož. V tej vlogi je preprečeval svobodo gibanja in vrnitev državnih oblasti na to območje, tudi z nezakonitim obdavčenjem dejavnosti prevoza in trgovinskih dejavnosti. V drugi polovici leta 2015 je deloval kot predstavnik t. i. Nairobistov koalicije Ex-Séléka v Banguiju in sodeloval z bojevniki skupine Anti-Balaka pod vodstvom Mokoma. Oboroženi možje pod vodstvom Harouna Gayea in Hissèna so sodelovali v nasilnih dogodkih v Banguiju med 26. septembrom in 3. oktobrom 2015.

Člani Hissènejeve skupine so bili osumljeni vpletenosti v napad 13. decembra 2015 – na dan ustavnega referenduma – na vozilo Mohameda Mousse Dhaffaneja, vodje koalicije Ex-Séléka. Hissène je obtožen, da je sprožil nasilje v okrožju KM5 v Banguiju, v katerem je življenje izgubilo pet oseb, 20 pa je bilo ranjenih, in da je tamkajšnjim prebivalcem preprečil glasovanje o ustavnem referendumu. Hissène je ogrozil volitve tako, da je med različnimi skupinami zanetil niz povračilnih napadov.

Policija ga je 15. marca 2016 prijela na banguiskem letališču M'Poko in ga odpeljala na preiskovalni oddelek državne žandarmerije. Pripadniki njegove milice so ga pozneje z uporabo sile osvobodili in ukradli kos orožja, ki ga je policiji pred tem predala misija MINUSCA v okviru izjeme, ki jo je odobril Odbor.

Potem ko so notranje varnostne sile 19. junija 2016 v četrti PK12 prijele muslimanske trgovce, so Gayeove in Hissènejeve milice v Banguiju ugrabile pet vladnih policistov. Pripadniki misije MINUSCA so 20. junija te policiste skušali rešiti. Oboroženi možje pod vodstvom Hissèneja in Gayea so se spopadli s pripadniki mirovnih sil, ki so skušali rešiti talce. V spopadih je bilo ubitih najmanj šest oseb, en pripadnik mirovnih sil pa je bil ranjen.

Hissène je 12. avgusta 2016 poveljeval konvoju šestih vozil z močno oboroženimi posamezniki. Konvoj, ki je bil na begu iz Banguia, so pripadniki misije MINUSCA prestregli južno od mesta Sibut. Na poti proti severu so se oboroženi možje v tem konvoju spopadli z notranjimi varnostnimi silami na več kontrolnih točkah. Na koncu so jih pripadniki misije MINUSCA ustavili 40 km južno od mesta Sibut. Po več oboroženih spopadih so pripadniki misije MINUSCA zajeli 11 mož, vendar so jim Hissène in še nekateri ušli. Prijeti posamezniki so pripadnikom misije MINUSCA navedli, da je bil Hissène vodja konvoja, katerega cilj je bil doseči mesto Bria in sodelovati na srečanju skupin koalicije Ex-Séléka, ki ga je organiziral Nourredine Adam.

Skupina strokovnjakov je v avgustu in septembru 2016 dvakrat obiskala Sibut, da bi pregledala prtljago konvoja Hissèneja, Gayea in Hamita Tidjanija, ki so jo 13. avgusta zasegli pripadniki misije MINUSCA. Ta skupina je pregledala strelivo, zaseženo 16. avgusta v Hissènejevi hiši. V šestih vozilih in pri zajetih posameznikih so odkrili tako smrtonosno kot nesmrtonosno vojaško opremo. Centralna žandarmerija je 16. avgusta 2016 izvedla racijo na Hissènejevem domu v Banguiju. Najdenih je bilo več kot 700 kosov orožja.

Pripadniki ene od skupin koalicije Ex-Séléka so se 4. septembra 2016 s šestimi motorji pripeljali iz mesta Kaga-Bandoro, da bi odpeljali Hissèneja in njegove pripadnike, in pri mestu Dékoa streljali na pripadnike misije MINUSCA. V tem incidentu, je bil ubit eden od bojevnikov koalicije Ex-Séléka, dva pripadnika mirovnih sil in en civilist pa so bili ranjeni.“

14.5.2019

Uradni list Evropske unije

L 125/4

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/758

z dne 31. januarja 2019

o dopolnitvi Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta glede regulativnih tehničnih standardov za minimalne ukrepe ter vrste dodatnih ukrepov, ki jih morajo kreditne in finančne institucije sprejeti za blažitev tveganja pranja denarja in financiranja terorizma v nekaterih tretjih državah

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (1) ter zlasti člena 45(7) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Kreditne institucije in finančne institucije morajo prepoznati, oceniti in obvladovati tveganje pranja denarja in financiranja terorizma, ki so mu so izpostavljene, zlasti kadar imajo podružnice ali hčerinske družbe v večinski lasti v tretjih državah ali ker razmišljajo o ustanovitvi podružnic ali hčerinskih družb v večinski lasti v tretjih državah. Direktiva (EU) 2015/849 zato določa standarde za učinkovito ocenjevanje in obvladovanje tveganja pranja denarja in financiranja terorizma na ravni skupine.

(2)	Dosledno izvajanje politik in postopkov za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma na ravni skupine je ključnega pomena za zanesljivo in učinkovito obvladovanje tveganja pranja denarja in financiranja terorizma znotraj skupine.

(3)

Obstajajo pa okoliščine, v katerih skupina upravlja podružnice ali hčerinske družbe v večinski lasti v tretjih državah, katerih pravo ne dovoljuje izvajanja politik in postopkov za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma na ravni skupine. Do takih primerov lahko pride na primer takrat, ko zakonodaja tretje države na področju varstva podatkov ali bančne tajnosti skupino omejuje pri dostopu do informacij o strankah podružnic ali hčerinskih družb v večinski lasti v tretji državi ali pri obdelavi ali izmenjavi takih informacij.

(4)

V takih okoliščinah in v primerih, ko je zmožnost pristojnih organov za učinkovit nadzor skladnosti skupine z zahtevami Direktive (EU) 2015/849 ovirana, ker pristojni organi nimajo dostopa do ustreznih informacij, ki se hranijo v podružnicah ali hčerinskih družbah v večinski lasti v tretjih državah, so za učinkovito obvladovanje tveganj pranja denarja in financiranja terorizma potrebne dodatne politike in postopki. Te dodatne politike in postopki lahko vključujejo pridobivanje privolitev strank, kar lahko odpravi nekatere pravne ovire za izvajanje politik in postopkov za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma na ravni skupine v tretjih državah, v katerih so druge možnosti omejene.

(5)

Potreba po zagotavljanju doslednega odziva na pravne ovire pri izvajanju politik in postopkov na ravni Unije upravičuje uvedbo posebnih minimalnih ukrepov, ki jih morajo kreditne in finančne institucije sprejeti v takih primerih. Vendar bi morale take dodatne politike in postopki temeljiti na tveganju.

(6)

Kreditne institucije in finančne institucije bi morale biti svojemu pristojnemu organu sposobne prikazati, da je obseg dodatnih ukrepov, ki so jih sprejele, ustrezen glede na tveganje pranja denarja in financiranja terorizma. Vendar bi pristojni organ, če meni, da dodatni ukrepi, ki jih je sprejela kreditna institucija ali finančna institucija, ne zadoščajo za obvladovanje tega tveganja, moral imeti možnost, da kreditni instituciji ali finančni instituciji naloži sprejetje posebnih ukrepov za zagotovitev skladnosti z njenimi obveznostmi glede preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma.

(7)

Uredba (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (2), Uredba (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (3) ter Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (4) pooblaščajo, kot je ustrezno, Evropski bančni organ (EBA), Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA) oziroma Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA) za izdajanje skupnih smernic za zagotovitev skupne, enotne in usklajene uporabe prava Unije. Pri izpolnjevanju obveznosti iz te uredbe bi morale kreditne institucije in finančne institucije upoštevati skupne smernice, izdane v skladu s členom 17 in členom 18(4) Direktive (EU) 2015/849, o poenostavljenem in okrepljenem skrbnem preverjanju strank ter o dejavnikih, ki jih morajo kreditne in finančne institucije upoštevati pri oceni tveganja pranja denarja in financiranja terorizma, povezanega s posameznimi poslovnimi odnosi in občasnimi transakcijami, ter si po najboljših močeh prizadevati za skladnost z navedenimi smernicami.

(8)	Določbe te uredbe ne bi smele posegati v dolžnost pristojnih organov matične države članice, da izvajajo dodatne nadzorne ukrepe, kot je določeno v členu 45(5) Direktive (EU) 2015/849, kadar se izkaže, da uporaba dodatnih ukrepov iz te uredbe ni zadostna.

(9)

Določbe te uredbe prav tako ne bi smele posegati v ukrepe okrepljenega skrbnega preverjanja, ki jih morajo kreditne institucije in finančne institucije sprejeti pri obravnavi fizičnih oseb ali pravnih subjektov s sedežem v državah, ki jih je Komisija opredelila kot države z visokim tveganjem v skladu s členom 9 Direktive (EU) 2015/849.

(10)	Kreditne institucije in finančne institucije bi morale imeti na voljo dovolj časa za prilagoditev svojih politik in postopkov zahtevam iz te uredbe. Zato je primerno, da se uporaba te uredbe odloži za tri mesece od datuma začetka njene veljavnosti.

(11)	Ta uredba temelji na osnutkih regulativnih tehničnih standardov, ki so jih razvili evropski nadzorni organi (Evropski bančni organ, Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine ter Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in jih predložili Komisiji.

(12)

Evropski nadzorni organi so opravili javna posvetovanja o osnutkih regulativnih tehničnih standardov, na katerih temelji ta uredba, analizirali morebitne povezane stroške in koristi ter zaprosili za mnenje interesno skupino za bančništvo, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1093/2010 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

Ta uredba določa sklop dodatnih ukrepov, vključno z minimalnimi ukrepi, ki jih morajo kreditne institucije in finančne institucije sprejeti za učinkovito obvladovanje tveganja pranja denarja in financiranja terorizma na ravni podružnic ali hčerinskih družb v večinski lasti, ki so del skupine in imajo sedež v tretji državi, kadar pravo tretje države ne dovoljuje izvajanja politik in postopkov iz člena 45(1) in (3) Direktive (EU) 2015/849 na ravni skupine.

Člen 2

Splošne obveznosti za vsako posamezno tretjo državo

Kreditne institucije in finančne institucije za vsako posamezno tretjo državo, v kateri so ustanovile podružnico ali imajo v njej hčerinsko družbo v večinski lasti, vsaj:

(a)	ocenijo tveganje pranja denarja in financiranja terorizma za svojo skupino, navedeno oceno evidentirajo ter jo posodabljajo in hranijo, da jo lahko posredujejo svojim pristojnim organom;

(b)	zagotovijo, da njihove politike in postopki za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma na ravni skupine ustrezno odražajo tveganje iz točke (a);

(c)	pridobijo odobritev višjega vodstva na ravni skupine za oceno tveganja iz točke (a) ter za politike in postopke za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma na ravni skupine iz točke (b);

(d)	za zadevno osebje v tretji državi zagotovijo ciljno usmerjeno usposabljanje, da bo sposobno prepoznavati znake tveganja pranja denarja in financiranja terorizma, ter zagotovijo učinkovitost usposabljanja.

Člen 3

Posamične ocene tveganja

1. Kadar zakonodaja tretje države prepoveduje ali omejuje uporabo politik in postopkov, ki so potrebni za prepoznavanje in ustrezno oceno tveganja pranja denarja in financiranja terorizma, povezanega s poslovnim odnosom ali občasno transakcijo, zaradi omejitev dostopa do zadevnih informacij o strankah in dejanskem lastništvu ali omejitev glede uporabe takih informacij za namene skrbnega preverjanja strank, kreditne institucije ali finančne institucije vsaj:

(a)

brez nepotrebnega odlašanja, vsekakor pa najpozneje v 28 koledarskih dneh po opredelitvi tretje države, obvestijo pristojni organ matične države članice o naslednjem:

(i)	imenu zadevne tretje države;

(ii)	tem, kako izvajanje zakonodaje tretje države prepoveduje ali omejuje uporabo politik in postopkov, ki so potrebni za prepoznavanje in oceno tveganja pranja denarja in financiranja terorizma, povezanega s stranko;

(b)	zagotovijo, da njihove podružnice ali hčerinske družbe v večinski lasti, ki imajo sedež v tretji državi, ugotovijo, ali je mogoče privolitev njihovih strank in po potrebi dejanskih lastnikov njihovih strank uporabiti za zakonito premagovanje omejitev ali prepovedi iz točke (a)(ii);

(c)	zagotovijo, da njihove podružnice ali hčerinske družbe v večinski lasti, ki imajo sedež v tretji državi, od svojih strank in po potrebi njihovih dejanskih lastnikov zahtevajo privolitev, da se premagajo omejitve ali prepovedi iz točke (a)(ii), kolikor je to združljivo z zakonodajo tretje države.

Ti dodatni ukrepi vključujejo dodatni ukrep iz točke (c) člena 8 in enega ali več ukrepov iz točk (a), (b), (d), (e) in (f) navedenega člena.

Kadar kreditna institucija ali finančna institucija z uporabo ukrepov iz odstavkov 1 in 2 ne more učinkovito obvladovati tveganja pranja denarja in financiranja terorizma, mora:

(a)	zagotoviti, da podružnica ali hčerinska družba v večinski lasti prekine poslovni odnos;

(b)	zagotoviti, da podružnica ali hčerinska družba v večinski lasti ne izvede občasne transakcije;

(c)	prenehati z opravljanjem nekaterih ali vseh dejavnosti svoje podružnice in hčerinske družbe v večinski lasti s sedežem v tretji državi.

3. Kreditne institucije in finančne institucije določijo obseg dodatnih ukrepov iz odstavkov 2 in 3 z upoštevanjem tveganja ter morajo biti svojemu pristojnemu organu zmožne dokazati, da je obseg dodatnih ukrepov ustrezen glede na tveganje pranja denarja in financiranja terorizma.

Člen 4

Izmenjava in obdelava podatkov o strankah

1. Kadar zakonodaja tretje države prepoveduje ali omejuje izmenjavo ali obdelavo podatkov o strankah znotraj skupine za namene preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, kreditne institucije in finančne institucije vsaj:

(a)

brez nepotrebnega odlašanja, vsekakor pa najpozneje v 28 dneh po opredelitvi tretje države, obvestijo pristojni organ matične države članice o naslednjem:

(i)	imenu zadevne tretje države;

(ii)	tem, kako izvajanje zakonodaje tretje države prepoveduje ali omejuje izmenjavo ali obdelavo podatkov o strankah za namene preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma;

(b)	zagotovijo, da njihove podružnice ali hčerinske družbe v večinski lasti, ki imajo sedež v tretji državi, ugotovijo, ali je mogoče privolitev njihovih strank in po potrebi dejanskih lastnikov njihovih strank uporabiti za zakonito premagovanje omejitev ali prepovedi iz točke (a)(ii);

(c)	zagotovijo, da njihove podružnice ali hčerinske družbe v večinski lasti, ki imajo sedež v tretji državi, od svojih strank in po potrebi njihovih dejanskih lastnikov zahtevajo privolitev, da se premagajo omejitve ali prepovedi iz točke (a)(ii), kolikor je to združljivo z zakonodajo tretje države.

2. Kadar privolitve iz točke (c) odstavka 1 ni mogoče pridobiti, kreditne institucije in finančne institucije za obvladovanje tveganja pranja denarja in financiranja terorizma sprejmejo dodatne ukrepe poleg svojih standardnih ukrepov za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma. Ti dodatni ukrepi vključujejo dodatni ukrep iz točke (a) člena 8 ali dodatni ukrep iz točke (c) navedenega člena. Kadar je tveganje pranja denarja in financiranja terorizma dovoljšnje, da zahteva nadaljnje dodatne ukrepe, kreditne in finančne institucije uporabijo enega ali več preostalih dodatnih ukrepov iz točk (a) do (c) člena 8.

3. Kadar kreditna institucija ali finančna institucija z uporabo ukrepov iz odstavkov 1 in 2 ne more učinkovito obvladovati tveganja pranja denarja in financiranja terorizma, mora prenehati z opravljanjem nekaterih ali vseh dejavnosti svoje podružnice ali hčerinske družbe v večinski lasti s sedežem v tretji državi.

4. Kreditne institucije in finančne institucije določijo obseg dodatnih ukrepov iz odstavkov 2 in 3 z upoštevanjem tveganja ter morajo biti svojemu pristojnemu organu zmožne dokazati, da je obseg dodatnih ukrepov ustrezen glede na tveganje pranja denarja in financiranja terorizma.

Člen 5

Razkritje informacij v zvezi s sumljivimi transakcijami

1. Kadar zakonodaja tretje države prepoveduje ali omejuje izmenjavo informacij iz člena 33(1) Direktive (EU) 2015/849 s strani podružnic in hčerinskih družb v večinski lasti s sedežem v tretji državi z drugimi subjekti v njihovi skupini, kreditne institucije in finančne institucije vsaj:

(a)

brez nepotrebnega odlašanja, vsekakor pa najpozneje v 28 dneh po opredelitvi tretje države, obvestijo pristojni organ matične države članice o naslednjem:

(i)	imenu zadevne tretje države;

(ii)

tem, kako izvajanje zakonodaje tretje države prepoveduje ali omejuje izmenjavo ali obdelavo vsebine informacij iz člena 33(1) Direktive (EU) 2015/849, ki ju je prepoznala podružnica ali hčerinska družba v večinski lasti s sedežem v tretji državi, z drugimi subjekti v skupini take podružnice ali hčerinske družbe;

(b)

od podružnice ali hčerinske družbe v večinski lasti zahteva, da višjemu vodstvu kreditne institucije ali finančne institucije zagotovi ustrezne informacije, da lahko to oceni tveganje pranja denarja in financiranja terorizma, povezano z delovanjem take podružnice ali hčerinske družbe v večinski lasti, ter vpliv tega na skupino, kot so:

(i)	število sumljivih transakcij, prijavljenih v določenem obdobju;

(ii)	zbirni statistični podatki, ki podajajo pregled okoliščin, na katerih temelji sum.

2. Kreditne institucije in finančne institucije za obvladovanje tveganj sprejmejo dodatne ukrepe poleg svojih standardnih ukrepov za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma ter ukrepov iz odstavka 1.

Navedeni dodatni ukrepi vključujejo enega ali več dodatnih ukrepov iz točk (a) do (c) in (g) do (i) člena 8.

3. Kadar kreditne institucije ali finančne institucije z uporabo ukrepov iz odstavkov 1 in 2 ne morejo učinkovito obvladovati tveganja pranja denarja in financiranja terorizma, morajo prenehati z opravljanjem nekaterih ali vseh dejavnosti svoje podružnice in hčerinske družbe v večinski lasti s sedežem v tretji državi.

Člen 6

Prenos podatkov o strankah v države članice

Kadar zakonodaja tretje države prepoveduje ali omejuje prenos podatkov, ki se nanašajo na stranke podružnice ali hčerinske družbe v večinski lasti s sedežem v tretji državi, v državo članico za namene nadzora pri preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, kreditne institucije in finančne institucije vsaj:

(a)

brez nepotrebnega odlašanja, vsekakor pa najpozneje v 28 koledarskih dneh po opredelitvi tretje države, obvestijo pristojni organ matične države članice o naslednjem:

(i)	imenu zadevne tretje države;

(ii)	tem, kako izvajanje zakonodaje tretje države prepoveduje ali omejuje prenos podatkov, ki se nanašajo na stranke, za namene nadzora pri preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma;

(b)

opravijo natančnejše preglede, vključno s, kadar je to sorazmerno s tveganjem pranja denarja in financiranja terorizma, povezanim z delovanjem podružnice ali hčerinske družbe v večinski lasti s sedežem v tretji državi, pregledi na kraju samem ali neodvisnimi revizijami, da se prepričajo, da podružnica ali hčerinska družba v večinski lasti učinkovito izvaja politike in postopke na ravni skupine ter da ustrezno prepoznava, ocenjuje in obvladuje tveganja pranja denarja in financiranja terorizma;

(c)	na zahtevo pristojnemu organu matične države članice predložijo ugotovitve pregledov iz točke (b);

(d)

od podružnice ali hčerinske družbe v večinski lasti s sedežem v tretji državi zahtevajo, da višjemu vodstvu kreditne institucije ali finančne institucije redno zagotavlja ustrezne informacije, vključno z vsaj naslednjimi:

(i)	številom strank z visokim tveganjem in zbirnimi statističnimi podatki, ki podajajo pregled razlogov za uvrstitev strank med stranke z visokim tveganjem, kot je status politično izpostavljene osebe;

(ii)	številom odkritih in prijavljenih sumljivih transakcij in zbirnimi statističnimi podatki, ki podajajo pregled okoliščin, na katerih temelji sum;

(e)	na zahtevo pristojnemu organu matične države članice dajo na voljo informacije iz točke (d).

Člen 7

Vodenje evidenc

1. Kadar zakonodaja tretje države prepoveduje ali omejuje uporabo ukrepov za vodenje evidenc, ki so enakovredni ukrepom iz poglavja V Direktive (EU) 2015/849, kreditne institucije in finančne institucije vsaj:

(a)

brez nepotrebnega odlašanja, vsekakor pa najpozneje v 28 dneh po opredelitvi tretje države, obvestijo pristojni organ matične države članice o naslednjem:

(i)	imenu zadevne tretje države;

(ii)	tem, kako izvajanje zakonodaje tretje države prepoveduje ali omejuje uporabo ukrepov za vodenje evidenc, ki so enakovredni ukrepom iz Direktive (EU) 2015/849;

(b)	ugotovijo, ali je mogoče privolitev stranke in po potrebi dejanskega lastnika stranke uporabiti za zakonito premagovanje omejitev ali prepovedi iz točke (a)(ii);

(c)	zagotovijo, da njihove podružnice ali hčerinske družbe v večinski lasti, ki imajo sedež v tretji državi, od svojih strank in po potrebi njihovih dejanskih lastnikov zahtevajo privolitev, da se premagajo omejitve ali prepovedi iz točke (a)(ii), kolikor je to združljivo z zakonodajo tretje države.

3. Kreditne in finančne institucije določijo obseg dodatnih ukrepov iz odstavka 2 z upoštevanjem tveganja ter morajo biti svojemu pristojnemu organu zmožne dokazati, da je obseg dodatnih ukrepov ustrezen glede na tveganje pranja denarja in financiranja terorizma.

Člen 8

Dodatni ukrepi

Kreditne institucije in finančne institucije na podlagi člena 3(2), člena 4(2), člena 5(2) oziroma člena 7(2) sprejmejo naslednje dodatne ukrepe:

(a)

zagotavljanje, da njihove podružnice ali hčerinske družbe v večinski lasti, ki imajo sedež v tretji državi, omejijo naravo in vrsto finančnih produktov in storitev, ki jih ponuja podružnica ali hčerinska družba v večinski lasti v tretji državi, na tiste, ki predstavljajo nizko tveganje pranja denarja in financiranja terorizma ter imajo majhen vpliv na izpostavljenost skupine tveganju;

(b)

zagotavljanje, da se drugi subjekti iste skupine ne zanašajo na ukrepe skrbnega preverjanja strank, ki jih izvaja podružnica ali hčerinska družba v večinski lasti s sedežem v tretji državi, temveč opravijo skrbno preverjanje vsake stranke podružnice ali hčerinske družbe v večinski lasti s sedežem v tretji državi, ki želi produkte ali storitve pridobiti pri teh drugih subjektih iste skupine, tudi če so izpolnjeni pogoji iz člena 28 Direktive (EU) 2015/849;

(c)

opravljanje natančnejših pregledov, vključno s, kadar je to sorazmerno s tveganjem pranja denarja in financiranja terorizma, povezanim z delovanjem podružnice ali hčerinske družbe v večinski lasti s sedežem v tretji državi, pregledi na kraju samem ali neodvisnimi revizijami, z namenom prepričati se, da podružnica ali hčerinska družba v večinski lasti učinkovito prepoznava, ocenjuje in obvladuje tveganja pranja denarja in financiranja terorizma;

(d)

zagotavljanje, da njihove podružnice ali hčerinske družbe v večinski lasti, ki imajo sedež v tretji državi, za vzpostavitev in vzdrževanje poslovnih odnosov z večjim tveganjem ali za izvedbo občasne transakcije z večjim tveganjem zaprosijo za odobritev višjega vodstva kreditne institucije ali finančne institucije;

(e)	zagotavljanje, da njihove podružnice ali hčerinske družbe v večinski lasti, ki imajo sedež v tretji državi, ugotovijo vir in po potrebi namen sredstev, ki se bodo uporabila v poslovnem odnosu ali občasni transakciji;

(f)

zagotavljanje, da njihove podružnice ali hčerinske družbe v večinski lasti, ki imajo sedež v tretji državi, izvajajo okrepljeno stalno spremljanje poslovnega odnosa, vključno z okrepljenim spremljanjem transakcij, dokler se podružnice ali hčerinske družbe v večinski lasti zadostno ne prepričajo, da razumejo tveganje pranja denarja in financiranja terorizma, povezano s poslovnim odnosom;

(g)

zagotavljanje, da njihove podružnice ali hčerinske družbe v večinski lasti, ki imajo sedež v tretji državi, kreditni instituciji ali finančni instituciji posredujejo informacije iz poročila o sumljivi transakciji, na podlagi katerih so ugotovile, posumile ali utemeljeno sklepale, da gre za pranje denarja ali financiranje terorizma oziroma za poskus teh, kot so dejstva, transakcije, okoliščine in dokumenti, na katerih temelji sum, vključno z osebnimi podatki, kolikor je to mogoče v skladu z zakonodajo tretje države;

(h)	izvajanje okrepljenega stalnega spremljanja vsake stranke in po potrebi dejanskega lastnika stranke podružnice ali hčerinske družbe v večinski lasti s sedežem v tretji državi, za katero je znano, da so drugi subjekti iste skupine zanjo podali poročila o sumljivi transakciji;

(i)	zagotavljanje, da imajo njihove podružnice ali hčerinske družbe v večinski lasti, ki imajo sedež v tretji državi, vzpostavljene učinkovite sisteme in kontrole za odkrivanje sumljivih transakcij in poročanje o njih;

(j)

zagotavljanje, da njihove podružnice ali hčerinske družbe v večinski lasti, ki imajo sedež v tretji državi, profil tveganja in informacije iz skrbnega preverjanja, ki se nanašajo na stranko podružnice ali hčerinske družbe v večinski lasti s sedežem v tretji državi, posodabljajo in varujejo kolikor dolgo je to zakonito mogoče, v vsakem primeru pa vsaj ves čas trajanja poslovnega odnosa.

Člen 9

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 3. septembra 2019.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 31. januarja 2019

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 141, 5.6.2015, str. 73.

(2) Uredba (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 12).

(3) Uredba (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/79/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 48).

(4) Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84).

14.5.2019

Uradni list Evropske unije

L 125/11

UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/759

z dne 13. maja 2019

o določitvi prehodnih ukrepov za uporabo javnozdravstvenih zahtev za uvoz živil, ki vsebujejo proizvode rastlinskega izvora in predelane proizvode živalskega izvora (t. i. sestavljenih proizvodov)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (1) in zlasti prvega odstavka člena 9 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 853/2004 zajema pomembne spremembe pravil in postopkov za javno zdravje (varnost hrane), ki jih morajo upoštevati nosilci živilske dejavnosti. Zlasti določa nekatere pogoje za uvoz živil, ki vsebujejo proizvode rastlinskega izvora in predelane proizvode živalskega izvora (t. i. sestavljenih proizvodov), v Unijo.

(2)

Uredba Komisije (EU) 2017/185 (2) določa prehodne ukrepe, ki odstopajo od navedenih pravil za nosilce živilske dejavnosti, ki uvažajo živila, ki vsebujejo proizvode rastlinskega izvora in predelane proizvode živalskega izvora (t. i. sestavljene proizvode), razen tistih iz člena 3(1) in (3) Uredbe Komisije (EU) št. 28/2012 (3), za katere javnozdravstveni pogoji za uvoz v Unijo še niso bili določeni na ravni Unije. To odstopanje se uporablja do 31. decembra 2020.

(3)

Uredba (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta („Pravila o zdravju živali“) (4) določa pravila za preprečevanje in obvladovanje bolezni živali, ki se prenašajo na živali ali na ljudi. Uporablja se za proizvode živalskega izvora, tj. tudi za sestavljene proizvode, kot so opredeljeni v členu 2(a) Odločbe Komisije 2007/275/ES (5). Navedena uredba bo, ko se bo začela uporabljati, določala zahteve glede vstopa živali, zarodnega materiala in proizvodov živalskega izvora v Unijo iz tretjih držav in s tretjih ozemelj. Uporablja se od 21. aprila 2021.

(4)

Da bi se zagotovila pravna jasnost in skladnost ter da bi se nosilcem dejavnosti in pristojnim organom olajšal prehod na nova pravila, je treba določiti en sam datum začetka uporabe novih pogojev za uvoz za sestavljene proizvode iz člena 6(4) Uredbe (ES) št. 853/2004. Uporabo navedenih prehodnih ukrepov bi bilo zato treba podaljšati do 20. aprila 2021.

(5)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba določa prehodne ukrepe za uporabo nekaterih določb Uredbe (ES) št. 853/2004 za prehodno obdobje od 1. januarja 2021 do 20. aprila 2021.

Člen 2

Opredelitev pojmov

Za namen te uredbe „sestavljeni proizvod“ pomeni sestavljeni proizvod, kot je opredeljen v členu 2(a) Odločbe 2007/275/ES.

Člen 3

Odstopanje glede javnozdravstvenih zahtev za uvoz živil, ki vsebujejo proizvode rastlinskega izvora in predelane proizvode živalskega izvora

Z odstopanjem od člena 6(4) Uredbe (ES) št. 853/2004 so nosilci živilske dejavnosti, ki uvažajo živila, ki vsebujejo proizvode rastlinskega izvora in predelane proizvode živalskega izvora, razen tistih iz člena 3(1) in (3) Uredbe (EU) št. 28/2012, oproščeni zahtev iz člena 6(4) Uredbe (ES) št. 853/2004.

Za uvoz takšnih proizvodov se upoštevajo javnozdravstvene zahteve za uvoz v državi članici uvoza.

Člen 4

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2021 do 20. aprila 2021.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 13. maja 2019

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 139, 30.4.2004, str. 55.

(2) Uredba Komisije (EU) 2017/185 z dne 2. februarja 2017 o prehodnih ukrepih za uporabo nekaterih določb uredb (ES) št. 853/2004 in (ES) št. 854/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 29, 3.2.2017, str. 21).

(3) Uredba Komisije (EU) št. 28/2012 z dne 11. januarja 2012 o določitvi zahtev za certificiranje uvoza in tranzita skozi Unijo za nekatere sestavljene proizvode ter o spremembi Odločbe 2007/275/ES in Uredbe (ES) št. 1162/2009 (UL L 12, 14.1.2012, str. 1).

(4) Uredba (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o prenosljivih boleznih živali in o spremembi ter razveljavitvi določenih aktov na področju zdravja živali („Pravila o zdravju živali“) (UL L 84, 31.3.2016, str. 1).

(5) Odločba Komisije 2007/275/ES z dne 17. aprila 2007 o seznamih živali in proizvodov, ki jih je treba pregledati na mejnih kontrolnih točkah v skladu z direktivama Sveta 91/496/EGS in 97/78/ES (UL L 116, 4.5.2007, str. 9).

14.5.2019

Uradni list Evropske unije

L 125/13

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/760

z dne 13. maja 2019

o odobritvi dajanja na trg biomase kvasovke Yarrowia lipolytica kot novega živila v skladu z Uredbo (EU) 2015/2283 Evropskega parlamenta in Sveta ter o spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2017/2470

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2015/2283 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o novih živilih, spremembi Uredbe (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 258/97 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe Komisije (ES) št. 1852/2001 (1) in zlasti člena 12 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba (EU) 2015/2283 določa, da se na trg v Uniji lahko dajo le odobrena nova živila, vključena na seznam Unije.

(2)	V skladu s členom 8 Uredbe (EU) 2015/2283 je bila sprejeta Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/2470 (2), s katero je bil oblikovan seznam Unije odobrenih novih živil.

(3)	Komisija mora v skladu s členom 12 Uredbe (EU) 2015/2283 predložiti osnutek izvedbenega akta o odobritvi dajanja novega živila na trg Unije in o posodobitvi seznama Unije.

(4)

Družba Skotan S.A. (v nadaljnjem besedilu: vložnik) je 10. aprila 2017 v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 258/97 Evropskega parlamenta in Sveta (3) pristojnemu organu Poljske predložila vlogo za dajanje na trg Unije biomase kvasovke Yarrowia lipolytica kot novega živila v smislu točke (d) člena 1(2) navedene uredbe. V vlogi se zahteva uporaba biomase kvasovke Yarrowia lipolytica v prehranskih dopolnilih. Najvišje dovoljene ravni uporabe, ki jih predlaga vložnik, znašajo 3 g na dan za otroke, stare 3 do 9 let, in 6 g na dan za uporabnike, starejše od 9 let.

(5)	Pristojni organ Poljske je 15. novembra 2017 izdal poročilo o začetni presoji. V navedenem poročilu je ugotovil, da biomasa kvasovke Yarrowia lipolytica izpolnjuje merila za nova živila, določena v členu 3(1) Uredbe (ES) št. 258/97.

(6)

V skladu s členom 35(1) Uredbe (EU) 2015/2283 se kakršna koli zahteva za dajanje novega živila na trg v Uniji, ki se predloži državi članici v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 258/97 in za katero končna odločitev ni bila sprejeta pred 1. januarjem 2018, obravnava kot vloga, predložena v skladu z Uredbo (EU) 2015/2283.

(7)	Zahteva za dajanje na trg v Uniji biomase kvasovke Yarrowia lipolytica kot novega živila je bila državi članici predložena v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 258/97, vendar izpolnjuje tudi zahteve iz Uredbe (EU) 2015/2283.

(8)	Komisija se je v skladu s členom 10(3) Uredbe (EU) 2015/2283 22. junija 2018 posvetovala z Evropsko agencijo za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) in jo prosila za znanstveno mnenje z oceno biomase kvasovke Yarrowia lipolytica kot novega živila.

(9)

Agencija je 17. januarja 2019 sprejela znanstveno mnenje „Scientific Opinion on the safety of Yarrowia lipolytica yeast biomass as a novel food pursuant to Regulation (EU) 2015/2283“ (Znanstveno mnenje o varnosti biomase kvasovke Yarrowia lipolytica kot novega živila v skladu z Uredbo (EU) 2015/2283) (4). Navedeno mnenje je v skladu z zahtevami iz člena 11 Uredbe (EU) 2015/2283.

(10)	Navedeno mnenje Agencije vsebuje dovolj dokazov za ugotovitev, da so predlagani načini in ravni uporabe biomase kvasovke Yarrowia lipolytica, če se uporablja v prehranskih dopolnilih, skladni s členom 12(1) Uredbe (EU) 2015/2283.

(11)	Direktiva 2002/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (5) določa zahteve glede prehranskih dopolnil. Uporabo biomase kvasovke Yarrowia lipolytica bi bilo treba odobriti brez poseganja v zahteve iz navedene direktive.

(12)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1. Biomasa kvasovke Yarrowia lipolytica, kot je opredeljena v Prilogi k tej uredbi, se vključi na seznam Unije odobrenih novih živil, oblikovan z Izvedbeno uredbo (EU) 2017/2470.

2. Vnos na seznamu Unije iz odstavka 1 vključuje pogoje uporabe in zahteve za označevanje, določene v Prilogi k tej uredbi.

3. Odobritev iz tega člena ne posega v določbe Direktive 2002/46/ES.

Člen 2

Priloga k Izvedbeni uredbi (EU) 2017/2470 se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 13. maja 2019

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 327, 11.12.2015, str. 1.

(2) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/2470 z dne 20. decembra 2017 o oblikovanju seznama Unije novih živil v skladu z Uredbo (EU) 2015/2283 Evropskega parlamenta in Sveta o novih živilih (UL L 351, 30.12.2017, str. 72).

(3) Uredba (ES) št. 258/97 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. januarja 1997 v zvezi z novimi živili in novimi živilskimi sestavinami (UL L 43, 14.2.1997, str. 1).

(4) EFSA Journal 2019;17(2):5594.

(5) Direktiva 2002/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. junija 2002 o približevanju zakonodaj držav članic o prehranskih dopolnilih (UL L 183, 12.7.2002, str. 51).

PRILOGA

Priloga k Izvedbeni uredbi (EU) 2017/2470 se spremeni:

(1)

v tabeli 1 (Odobrena nova živila) se po abecednem vrstnem redu vstavi naslednji vnos:

„Odobreno novo živilo

Pogoji za uporabo novih živil

Dodatne posebne zahteve za označevanje

Druge zahteve

biomasa kvasovke Yarrowia lipolytica

Določena kategorija živil

Najvišje dovoljene ravni

Poimenovanje novega živila pri označevanju živil, ki ga vsebujejo, je ‚toplotno uničena biomasa kvasovke Yarrowia lipolytica‘.“

prehranska dopolnila, kot so opredeljena v Direktivi 2002/46/ES, razen prehranskih dopolnil za dojenčke in majhne otroke

6 g na dan za otroke, starejše od 10 let, mladostnike in splošno odraslo populacijo

3 g na dan za otroke, stare 3 do 9 let

(2)

v tabeli 2 (Specifikacije) se po abecednem vrstnem redu vstavi naslednji vnos:

„Odobreno novo živilo

Specifikacije

biomasa kvasovke Yarrowia lipolytica

Opis/opredelitev:

Novo živilo je posušena in toplotno uničena biomasa kvasovke Yarrowia lipolytica.

Značilnosti/sestava:

beljakovine: 45–55 g/100 g

prehranske vlaknine: 24–30 g/100 g

sladkorji: < 1,0 g/100 g

maščobe: 7–10 g/100 g

pepel skupaj: ≤ 12 %

vsebnost vode: ≤ 5 %

vsebnost suhe snovi: ≥ 95 %

Mikrobiološka merila:

skupno število aerobnih mikroorganizmov: ≤ 5 × 103 CFU/g

skupno število kvasovk in plesni: ≤ 102 CFU/g

žive celice Yarrowia lipolytica (1): < 10 CFU/g (tj. meja zaznavnosti)

koliformne bakterije: ≤ 10 CFU/g

Salmonella spp.: odsotnost v 25 g

(1) Testirajo se takoj po koraku toplotne obdelave. Izvajati se morajo ukrepi za preprečevanje navzkrižne kontaminacije z živimi celicami Yarrowia lipolytica med pakiranjem in/ali shranjevanjem novega živila.“

14.5.2019

Uradni list Evropske unije

L 125/18

SKLEP SVETA (SZVP) 2019/762

z dne 13. maja 2019

o spremembi Sklepa 2014/219/SZVP o misiji Evropske unije v okviru SVOP v Maliju (EUCAP Sahel Mali)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji ter zlasti členov 42(4) in 43(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Svet je 15. aprila 2014 sprejel Sklep 2014/219/SZVP (1) o misiji Evropske unije v okviru SVOP v Maliju (EUCAP Sahel Mali).

(2)	Svet je 21. februarja 2019 sprejel Sklep (SZVP) 2019/312 (2), s katerim je podaljšal EUCAP Sahel Mali in zagotovil referenčni finančni znesek zanjo do 14. januarja 2021.

(3)

Svet je 25. junija 2018 v sklepih o Sahelu/Maliju poudaril pomen regionalizacije SVOP v Sahelu, s katero naj bi po potrebi okrepili civilno in vojaško podporo čezmejnemu sodelovanju, strukturam regionalnega sodelovanja – zlasti tistim v okviru skupine G5 Sahel – ter zmogljivosti in odgovornost držav te skupine pri spopadanju z varnostnimi izzivi v regiji.

(4)	Zunanji minister Islamske republike Mavretanije je 15. februarja 2019 pozdravil načrtovano razporeditev EUCAP Sahel Mali v podporo silam držav skupine G5 Sahel in nacionalnim zmogljivostim Mavretanije.

(5)	Svet je 18. februarja 2019 odobril skupni civilno-vojaški koncept operacij za regionalizacijo ukrepov SVOP v Sahelu.

(6)	Sklep 2014/219/SZVP bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(7)	Misija EUCAP Sahel Mali se bo izvajala v razmerah, ki se lahko poslabšajo in bi lahko ovirale doseganje ciljev zunanjega delovanja Unije iz člena 21 Pogodbe o Evropski uniji –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Sklep 2014/219/SZVP se spremeni:

(1)

v členu 2 se odstavka 3 in 4 nadomestita z naslednjim:

„3. EUCAP Sahel Mali brez poseganja v svoj osnovni mandat v Maliju prispeva k regionalizaciji ukrepov SVOP v Sahelu ter v ta namen pomaga izboljšati interoperabilnost in usklajevanje med notranjimi varnostnimi silami držav skupine G5 Sahel, podpira čezmejno sodelovanje in strukture za regionalno sodelovanje ter prispeva k izboljšanju nacionalnih zmogljivosti držav skupine G5 Sahel. EUCAP Sahel Mali lahko te dejavnosti opravlja v državah skupine G5 Sahel. EUCAP Sahel Mali v ta namen na prošnjo zadevne države ter ob upoštevanju varnostnih razmer v okviru svojih sredstev in zmogljivosti zagotavlja usposabljanje, svetovanje in drugo posebno podporo državam skupine G5 Sahel.

4. Da bi uresničila svoj cilj, EUCAP Sahel Mali deluje v skladu s strateškimi operativnimi smernicami, opredeljenimi v konceptu kriznega upravljanja, ki ga je 17. marca 2014 odobril Svet, in določenimi v dokumentih za operativno načrtovanje, ki jih je odobril Svet, tudi v skupnem civilno-vojaškem konceptu operacij za regionalizacijo ukrepov SVOP v Sahelu. Politični in varnostni odbor se pred začetkom izvajanja nove dejavnosti v novi državi skupine G5 Sahel o tem obvesti.“;

(2)	v členu 14(1) se doda naslednji pododstavek: „Referenčni finančni znesek za kritje odhodkov, povezanih z EUCAP Sahel Mali, od 1. marca 2019 do 14. januarja 2021 znaša 68 150 000,00 EUR.“;

(3)

člen 14a se nadomesti z naslednjim:

„1. V okviru EUCAP Sahel Mali se ustanovi regionalna svetovalno-usklajevalna enota.

2. Regionalna svetovalno-usklajevalna enota vključuje osebje, dodeljeno EUCAP Sahel Mali, in strokovnjake za notranjo varnost in obrambo, ki so v delegacijah Unije v Burkini Faso, Čadu, Maliju, Mavretaniji in Nigru. Regionalna svetovalno-usklajevalna enota postopoma premesti osebje iz Bamaka v Nouakchott v skladu z odstavkom 7 ter ob upoštevanju varnostnih razmer.

3. Cilji regionalne svetovalno-usklajevalne enote so v tesnem sodelovanju z delegacijami Unije in z obstoječimi misijami v okviru SVOP v Sahelu:

(a)	prispevati k izboljšanju sposobnosti Unije za spremljanje razmer na področju varnostnih in obrambnih potreb in vrzeli v državah skupine G5 Sahel, ki se nanašajo na regionalno čezmejno sodelovanje in ki so odziv na varnostne izzive;

(b)

podpirati strukture in države skupine G5 Sahel pri krepitvi regionalnega sodelovanja in operativnih zmogljivosti na varnostno-obrambnem področju v skladu z mednarodnim pravom, človekovimi pravicami in strateškim pristopom EU k ženskam, miru in varnosti, ki ga je Svet določil v sklepih z dne 10. decembra 2018;

(c)	omogočati organizacijo usposabljanj, zagotavljanje svetovanja in druge posebne podpore s strani misij Unije v okviru SVOP v Sahelu za države skupine G5 Sahel, zlasti organizacijo tečajev za udeležence usposabljanj na področju varnosti in obrambe iz teh držav.

4. Strokovnjaki za notranjo varnost in obrambo zbirajo informacije o varnostnih in obrambnih zadevah v državi gostiteljici. Takšne informacije in po potrebi priporočila posredujejo vodji oddelka regionalne svetovalno-usklajevalne enote. Ustrezno obveščajo vodjo delegacije Unije v mestu, v katerem so.

5. Poveljnik civilne operacije, ki je pod političnim nadzorom in strateškim vodstvom PVO, sicer pa je splošno podrejen VP, izvršuje strateško poveljevanje in nadzor nad regionalno svetovalno-usklajevalno enoto. Z odstopanjem od člena 6(1) je vodja regionalne svetovalno-usklajevalne enote neposredno odgovoren poveljniku civilne operacije in ukrepa v skladu z njegovimi navodili. Vodja regionalne svetovalno-usklajevalne enote daje navodila celotnemu osebju enote.

6. Brez poseganja v odstavek 7 tega člena je vodja misije pristojen za osebje regionalne svetovalno-usklajevalne pri uporabi člena 6(2) do (4) in člena 11.

7. EUCAP Sahel Mali sklene potrebne upravne dogovore o podpori za njegovo osebje z delegacijami Unije v Burkini Fasu, Čadu, Maliju, Mavretaniji in Nigru.

Ti upravni dogovori predvsem:

(a)	zagotovijo logistično in varnostno podporo, ki jo osebje EUCAP Sahel Mali, predvsem regionalne svetovalno-usklajevalne enote, potrebuje za izpolnjevanje svojih nalog;

(b)

določijo, da so vodje delegacij nadrejeni osebju EUCAP Sahel Mali, predvsem regionalne svetovalno-usklajevalne enote, v svojih delegacijah Unije, zlasti za namene izpolnjevanja njihovih dolžnosti skrbnega ravnanja, zagotavljanja skladnosti z veljavnimi varnostnimi zahtevami in prispevanja k izvajanju disciplinskega nadzora, to osebje pa jih ustrezno obvešča o svojih dejavnostih;

(c)	določijo, da vodje delegacij zagotovijo, da osebje EUCAP Sahel Mali, predvsem regionalne svetovalno-usklajevalne enote, kadar je v delegaciji Unije, uživa enake privilegije in imunitete, kot so dodeljeni osebju v tej delegaciji Unije.“.

Člen 2

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

V Bruslju, 13. maja 2019

Za Svet

Predsednica

F. MOGHERINI

(1) Sklep Sveta 2014/219/SZVP z dne 15. aprila 2014 o misiji Evropske unije v okviru SVOP v Maliju (EUCAP Sahel Mali) (UL L 113, 16.4.2014, str. 21).

(2) Sklep Sveta (SZVP) 2019/312 z dne 21. februarja 2019 o spremembi in podaljšanju Sklepa 2014/219/SZVP o misiji Evropske unije v okviru SVOP v Maliju (EUCAP Sahel Mali) (UL L 51, 22.2.2019, str. 29).

14.5.2019

Uradni list Evropske unije

L 125/21

IZVEDBENI SKLEP SVETA (SZVP) 2019/763

z dne 13. maja 2019

o izvajanju Sklepa 2013/798/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Srednjeafriški republiki

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 31(2) Pogodbe,

ob upoštevanju Sklepa Sveta 2013/798/SZVP z dne 23. decembra 2013 o omejevalnih ukrepih proti Srednjeafriški republiki (1) in zlasti člena 2c Sklepa,

ob upoštevanju predloga visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Svet je 23. decembra 2013 sprejel Sklep 2013/798/SZVP.

(2)	Odbor Varnostnega sveta Združenih narodov, ustanovljen na podlagi Resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov 2127 (2013), je 18. aprila 2019 posodobil informacije o eni osebi, za katero veljajo omejevalni ukrepi.

(3)	Prilogo k Sklepu 2013/798/SZVP bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Priloga k Sklepu 2013/798/SZVP se spremeni, kot je določeno v Prilogi k temu sklepu.

Člen 2

Ta sklep začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 13. maja 2019

Za Svet

Predsednica

F. MOGHERINI

(1) UL L 352, 24.12.2013, str. 51.

PRILOGA

V Sklepu 2013/798/SZVP, Prilogi, delu A (Osebe) se vnos za navedeno osebo nadomesti z naslednjim vnosom:

„12. Abdoulaye HISSENE (tudi: (a) Abdoulaye Issène; (b) Abdoulaye Hissein; (c) Hissene Abdoulaye; (d) Abdoulaye Issène Ramadane; (e) Abdoulaye Issene Ramadan; (f) Issene Abdoulaye)

Datum rojstva: (a) 1967; (b) 1. januar 1967

Kraj rojstva: (a) Ndele, Bamingui-Bangoran, Srednjeafriška republika; (b) Haraze Mangueigne, Čad

Državljanstvo: (a) Srednjeafriška republika; (b) Čad

Potni list št.: diplomatski potni list Srednjeafriške republike št. D00000897, izdan 5. aprila 2013 (veljaven do 4. aprila 2018)

Nacionalna identifikacijska številka: Čadska nacionalna osebna izkaznica št. 103-00653129-22, izdana 21. aprila 2009 (preneha veljati 21. aprila 2019)

Naslov: (a) KM5, Bangui, Central African Republic; (b) Nana-Grebizi, Central African Republic; (c) Ndjari, Ndjamena, Chad

Datum uvrstitve na seznam ZN: 17. maj 2017

Informacije iz povzetka razlogov za uvrstitev na seznam, ki ga je pripravil Odbor za sankcije:

Dodatne informacije:

		ISSN 1977-0804
Uradni list Evropske unije		L 125

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Letnik 62 14. maj 2019

Vsebina		II Nezakonodajni akti	Stran
		UREDBE
	*	Izvedbena uredba Sveta (EU) 2019/757 z dne 13. maja 2019 o izvajanju člena 17(3) Uredbe (EU) št. 224/2014 o omejevalnih ukrepih zaradi razmer v Srednjeafriški republiki	1
	*	Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/758 z dne 31. januarja 2019 o dopolnitvi Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta glede regulativnih tehničnih standardov za minimalne ukrepe ter vrste dodatnih ukrepov, ki jih morajo kreditne in finančne institucije sprejeti za blažitev tveganja pranja denarja in financiranja terorizma v nekaterih tretjih državah ( 1 )	4
	*	Uredba Komisije (EU) 2019/759 z dne 13. maja 2019 o določitvi prehodnih ukrepov za uporabo javnozdravstvenih zahtev za uvoz živil, ki vsebujejo proizvode rastlinskega izvora in predelane proizvode živalskega izvora (t. i. sestavljenih proizvodov) ( 1 )	11
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/760 z dne 13. maja 2019 o odobritvi dajanja na trg biomase kvasovke Yarrowia lipolytica kot novega živila v skladu z Uredbo (EU) 2015/2283 Evropskega parlamenta in Sveta ter o spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2017/2470 ( 1 )	13
		SKLEPI
	*	Sklep Sveta (SZVP) 2019/761 z dne 13. maja 2019 o spremembi Sklepa 2014/486/SZVP o svetovalni misiji Evropske unije za reformo sektorja civilne varnosti v Ukrajini (EUAM Ukraine)	16
	*	Sklep Sveta (SZVP) 2019/762 z dne 13. maja 2019 o spremembi Sklepa 2014/219/SZVP o misiji Evropske unije v okviru SVOP v Maliju (EUCAP Sahel Mali)	18
	*	Izvedbeni sklep Sveta (SZVP) 2019/763 z dne 13. maja 2019 o izvajanju Sklepa 2013/798/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Srednjeafriški republiki	21

		Popravki
	*	Popravek Delegirane uredbe Komisije (EU) 2017/1926 z dne 31. maja 2017 o dopolnitvi Direktive 2010/40/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z opravljanjem storitev zagotavljanja večmodalnih potovalnih informacij po vsej EU ( UL L 272, 21.10.2017 )	24


	(1) Besedilo velja za EGP.