ISSN 1977-0804

Uradni list

Evropske unije

L 116

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Letnik 62
3. maj 2019


Vsebina

 

II   Nezakonodajni akti

Stran

 

 

UREDBE

 

*

Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/686 z dne 16. januarja 2019 o podrobni ureditvi sistematične izmenjave informacij v zvezi s prenosom strelnega orožja znotraj Unije z elektronskimi sredstvi v skladu z Direktivo Sveta 91/477/EGS ( 1 )

1

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/687 z dne 2. maja 2019 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske po pregledu zaradi izteka ukrepov v skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta

5

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/688 z dne 2. maja 2019 o uvedbi dokončne izravnalne dajatve na uvoz nekaterih vrst jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske po pregledu zaradi izteka ukrepov v skladu s členom 18 Uredbe (EU) 2016/1037 Evropskega parlamenta in Sveta

39

 

 

SKLEPI

 

*

Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2019/689 z dne 16. januarja 2019 o pilotnem projektu za izvajanje nekaterih določb o upravnem sodelovanju iz Direktive Sveta 91/477/EGS prek informacijskega sistema za notranji trg ( 1 )

75

 

*

Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2019/690 z dne 30. aprila 2019 o ukrepu Švedske v skladu z Direktivo 2006/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta za prepoved dajanja na trg modelov vetrnih turbin SWT-2.3-101 in SWT-3.0-113 ter umik strojev, ki so že bili dani na trg (notificirano pod dokumentarno številko C(2019) 3118)  ( 1 )

78

 

*

Sklep Komisije (EU) 2019/691 z dne 2. maja 2019 o pooblastitvi gospodarskih subjektov, da uporabljajo storitve drugega izdajatelja identifikacijskih oznak, v skladu s členom 4(5) Izvedbene uredbe (EU) 2018/574 ( 1 )

80

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP.

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


II Nezakonodajni akti

UREDBE

3.5.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

L 116/1


DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/686

z dne 16. januarja 2019

o podrobni ureditvi sistematične izmenjave informacij v zvezi s prenosom strelnega orožja znotraj Unije z elektronskimi sredstvi v skladu z Direktivo Sveta 91/477/EGS

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive Sveta 91/477/EGS z dne 18. junija 1991 o nadzoru nabave in posedovanja orožja (1) ter zlasti drugega pododstavka člena 13(5) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Poglavje 3 Direktive 91/477/EGS določa formalnosti glede prenosa strelnega orožja iz ene države članice v drugo ter državam članicam nalaga, da si izmenjujejo informacije v zvezi s takšnimi prenosi.

(2)

Člen 13(5) Direktive 91/477/EGS Komisiji nalaga, da zagotovi sistem za sistematično izmenjavo informacij iz navedenega člena. Pristojni organi držav članic si te informacije trenutno izmenjujejo po elektronski pošti ali faksu.

(3)

Informacijski sistem za notranji trg (v nadaljnjem besedilu: IMI), vzpostavljen z Uredbo (EU) št. 1024/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (2), bi lahko bil učinkovito orodje za izvajanje določb o upravnem sodelovanju iz člena 13 Direktive 91/477/EGS, zlasti tistih, ki se nanašajo na prenos strelnega orožja iz ene države članice v drugo. Zato je bil sprejet Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2019/689 (3), v skladu s katerim se bodo določbe v zvezi s prenosom strelnega orožja izvajale v okviru pilotnega projekta iz člena 4 Uredbe (EU) št. 1024/2012. Ob upoštevanju navedenega je primerno, da se IMI opredeli kot sistem, ki ga pristojni organi držav članic uporabljajo za izmenjevanje informacij o prenosu strelnega orožja, in da se določi podrobna ureditev takšnih izmenjav.

(4)

V skladu s členom 13(3) Direktive 91/477/EGS imajo lahko države članice več kot en nacionalni organ, odgovoren za prenos in sprejem informacij, ki spadajo na področje uporabe te uredbe. Da bi se olajšal učinkovit in uspešen pretok informacij med državami članicami, je treba vsaki državi članici, ki ima več kot en tovrsten nacionalni organ, naložiti, da enega od svojih nacionalnih organov imenuje za osrednji organ, ki bo deloval kot enotna kontaktna točka za sprejemanje in posredovanje informacij, izmenjanih prek IMI v skladu s to uredbo. Država članica lahko osrednji organ pooblasti tudi za posredovanje informacij njenih nacionalnih organov drugi državi članici prek IMI.

(5)

V skladu s členom 11 Direktive 91/477/EGS je za prenos strelnega orožja iz ene države članice v drugo potrebno dovoljenje države članice, v kateri je strelno orožje (v nadaljnjem besedilu: odpremna država članica). Poleg tega mora vsaka država članica drugim državam članicam priskrbeti seznam strelnega orožja, za katero se sme dovoliti prenos na njeno ozemlje brez njenega predhodnega soglasja. To pomeni, da se mora odpremna država članica za strelno orožje, ki ni na seznamu določene države članice, pred odobritvijo prenosa orožja v to državo članico prepričati, da je bilo izdano predhodno soglasje. Vendar trenutno dokument o predhodnem soglasju odpremni državi članici predloži samo prodajalec, ko zaprosi za dovoljenje za prenos, ali trgovec, ko odpremni državi članici sporoči podrobnosti o prenosu, če primer spada na področje uporabe člena 11(3) Direktive 91/477/EGS. Da bi se zagotovilo, da se dovoljenja za prenos ne izdajajo na podlagi goljufive dokumentacije, bi bilo treba državi članici, na ozemlje katere naj bi se strelno orožje preneslo (v nadaljnjem besedilu: namembna država članica), naložiti, da odpremni državi članici najpozneje v sedmih koledarskih dneh po izdaji predhodnega soglasja prek IMI pošlje informacije v zvezi s tem soglasjem. Poleg tega bi bilo treba za zagotavljanje boljše sledljivosti in večje varnosti prenosa strelnega orožja znotraj Unije v IMI hkrati z navedenimi informacijami naložiti tudi kopijo dokumenta o predhodnem soglasju.

(6)

Posebne informacije, ki bi jih morale države članice poslati posamično prek IMI poleg kopije ustreznega dokumenta, bi morale biti omejene na informacije, ki so bistvene za omogočanje, da ustrezni nacionalni organi zlahka prepoznajo in pridobijo informacije v zvezi z določenim prenosom, zlasti informacije o prodajalcu in kupcu ali lastniku (trgovcu ali drugi osebi).

(7)

Za boljšo preglednost in večjo varnost bi morala vsaka država članica v IMI naložiti seznam strelnega orožja, za katero se sme dovoliti prenos na njeno ozemlje brez njenega predhodnega soglasja. Če takšnega strelnega orožja ni, tj. če je njeno predhodno soglasje potrebno za prenos kakršnega koli strelnega orožja, bo država članica to lahko navedla v ustreznem registru v IMI.

(8)

O ukrepih iz te uredbe se je razpravljalo s skupino strokovnjakov za izmenjavo informacij, ki so jo sestavljali strokovnjaki iz držav članic –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Področje uporabe

Ta uredba se uporablja za izmenjavo naslednjih informacij s sistemom iz člena 13(5) Direktive 91/477/EGS:

(a)

informacij iz odstavka 2 navedenega člena, kar zadeva prenos strelnega orožja, ter

(b)

informacij iz odstavka 4 navedenega člena, razen informacij o zavrnitvah izdaje dovoljenja iz členov 6 in 7 navedene direktive.

Člen 2

Sistem za elektronsko izmenjavo informacij

Za namen izmenjave informacij, za katere se uporablja ta uredba, je sistem iz člena 13(5) Direktive 91/477/EGS informacijski sistem za notranji trg (v nadaljnjem besedilu: IMI), kot je določeno v Izvedbenem sklepu (EU) 2019/689.

Člen 3

Imenovanje osrednjega organa s strani držav članic

1.   Če ima država članica več kot en nacionalni organ iz člena 13(3) Direktive 91/477/EGS, odgovoren za prenos in sprejem informacij, ki spadajo na področje uporabe te uredbe, enega od teh organov imenuje za osrednji organ, odgovoren za sprejem informacij od nacionalnih organov drugih držav članic in prenos teh informacij ustreznemu nacionalnemu organu na svojem ozemlju.

2.   Poleg tega lahko država članica svoj osrednji organ pooblasti, da prek IMI posreduje informacije njenih nacionalnih organov nacionalnemu ali osrednjemu organu druge države članice.

Člen 4

Predhodno soglasje

1.   Če država članica (v nadaljnjem besedilu: namembna država članica) izda predhodno soglasje, da se na njeno ozemlje prenese strelno orožje iz druge države članice (v nadaljnjem besedilu: odpremna država članica), o svojem predhodnem soglasju obvesti odpremno državo članico, pri čemer ji pošlje naslednje informacije:

(a)

ime namembne države članice in odpremne države članice;

(b)

datum in nacionalno referenčno številko dokumenta o predhodnem soglasju;

(c)

informacije o osebi, ki kupuje ali nabavlja strelno orožje, ali lastniku, kadar je to ustrezno;

(d)

informacije o osebi, ki prodaja ali oddaja strelno orožje, kadar je to ustrezno;

(e)

datum poteka veljavnosti dokumenta o predhodnem soglasju v skladu z nacionalnimi pravili namembne države članice.

2.   Namembna država članica v IMI naloži kopijo dokumenta o predhodnem soglasju in jo pošlje odpremni državi članici skupaj z informacijami iz odstavka 1.

3.   Informacije in dokument iz odstavkov 1 in 2 morajo biti v IMI na voljo nacionalnim organom, odgovornim za te informacije, iz namembne države članice in odpremne države članice.

4.   Informacije in dokument iz odstavkov 1 in 2 se naložijo in pošljejo najpozneje v sedmih koledarskih dneh po datumu izdaje dokumenta o predhodnem soglasju.

Člen 5

Seznam strelnega orožja, ki se lahko prenese brez predhodnega soglasja

Seznam strelnega orožja, ki ga je treba priskrbeti drugim državam članicam v skladu s členom 11(4) Direktive 91/477/EGS, se naloži v IMI in je v IMI na voljo nacionalnim organom vseh držav članic.

Člen 6

Obveščanje o dovoljenjih za prenos ali spremnem dokumentu

1.   Pri izdaji dovoljenja za prenos strelnega orožja v skladu s členom 11(2) Direktive 91/477/EGS ali pri izdaji dokumenta, ki mora spremljati strelno orožje v skladu s prvim pododstavkom člena 11(3) navedene direktive (v nadaljnjem besedilu: spremni dokument), pristojni organ države članice, v kateri je strelno orožje (v nadaljnjem besedilu: odpremna država članica) državi članici, na ozemlje katere naj bi se strelno orožje preneslo (v nadaljnjem besedilu: namembna država članica), in vsem tranzitnim državam članicam pošlje naslednje informacije:

(a)

ime odpremne države članice, namembne države članice in tranzitnih držav članic, kadar je to ustrezno;

(b)

datum in nacionalno referenčno številko dovoljenja za prenos ali spremnega dokumenta;

(c)

informacije o osebi, ki kupuje ali nabavlja strelno orožje, ali lastniku, kadar je to ustrezno;

(d)

informacije o osebi, ki prodaja ali oddaja strelno orožje, kadar je to ustrezno;

(e)

skupno število kosov strelnega orožja, ki naj bi se preneslo;

(f)

v primeru dovoljenja za prenos datum odhoda in predvideni datum prihoda strelnega orožja;

(g)

datum poteka veljavnosti dovoljenja za prenos ali spremnega dokumenta v skladu z nacionalnimi pravili odpremne države članice.

2.   Odpremna država članica v IMI naloži kopijo dovoljenja za prenos ali spremnega dokumenta ter jo pošlje namembni državi članici in morebitnim tranzitnim državam članicam skupaj z informacijami iz odstavka 1.

3.   Če namembna država članica odpremni državi članici ne pošlje informacij o predhodnem soglasju in kopije dokumenta o predhodnem soglasju v skladu s členom 4, odpremna država članica v IMI naloži kopijo dokumenta o predhodnem soglasju, ki jo je prejela na drugačen način.

4.   Informacije in dokumenti iz odstavkov 1, 2 in 3 morajo biti v IMI na voljo zgolj nacionalnim organom odpremne države članice, namembne države članice in, kadar je to ustrezno, tranzitnih držav članic.

5.   Informacije in dokumenti iz odstavkov 1, 2 in 3 se naložijo in pošljejo najpozneje do datuma prenosa v prvo tranzitno državo članico ali, če ni tranzitnih držav članic, v namembno državo članico.

Člen 7

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 3. septembra 2019.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 16. januarja 2019

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 256, 13.9.1991, str. 51.

(2)  Uredba (EU) št. 1024/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg in razveljavitvi Odločbe Komisije 2008/49/ES (uredba IMI) (UL L 316, 14.11.2012, str. 1).

(3)  Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2019/689 z dne 16. januarja 2019 o pilotnem projektu za izvajanje nekaterih določb o upravnem sodelovanju iz Direktive Sveta 91/477/EGS z informacijskim sistemom za notranji trg (glej stran 75 tega Uradnega lista).


3.5.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

L 116/5


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/687

z dne 2. maja 2019

o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske po pregledu zaradi izteka ukrepov v skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (1) (v nadaljnjem besedilu: osnovna uredba), in zlasti člena 11(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

1.   POSTOPEK

1.1   Veljavni ukrepi

(1)

Svet je z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 214/2013 (2) uvedel dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: Kitajska, LRK ali zadevna država). Trenutno veljavne protidampinške dajatve znašajo od 0 % do 26,1 % (v nadaljnjem besedilu: prvotni ukrepi). Preiskava, zaradi katere so bili uvedeni prvotni ukrepi, se bo v nadaljnjem besedilu imenovala prvotna preiskava.

(2)

Svet je z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 215/2013 (3) uvedel tudi izravnalne dajatve na uvoz nekaterih jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, s poreklom s Kitajske. Trenutno veljavne izravnalne dajatve znašajo od 13,7 % do 44,7 %.

(3)

Stopnja skupnih dajatev znaša od 13,7 % do 58,3 %.

1.2   Začetek pregleda zaradi izteka ukrepov

(4)

Komisija je po objavi obvestila o bližnjem izteku veljavnih dokončnih protidampinških ukrepov (4)13. decembra 2017 prejela zahtevek za začetek pregleda zaradi izteka teh ukrepov v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe. Zahtevek je vložilo združenje evropskih jeklarjev (EUROFER) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo več kot 70 % celotne proizvodnje nekaterih jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, v Uniji (v nadaljnjem besedilu: vložnik). Zahtevek je temeljil na izhodišču, da bi iztek dokončnih protidampinških ukrepov verjetno povzročil ponovitev dampinga in škode industriji Unije.

(5)

Komisija je 14. marca 2018 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije (5) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku), napovedala začetek pregleda zaradi izteka ukrepov v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe.

(6)

Komisija je z obvestilom, objavljenim 14. marca 2018 v Uradnem listu Evropske unije (6), v skladu s členom 18 Uredbe Sveta (EU) 2016/1037 Evropskega parlamenta in Sveta (7) napovedala tudi začetek pregleda zaradi izteka veljavnih dokončnih izravnalnih ukrepov za zadevne izdelke s poreklom s Kitajske.

1.3   Preiskava

1.3.1   Obdobje preiskave v zvezi s pregledom in obravnavano obdobje

(7)

Preiskava v zvezi z nadaljevanjem ali ponovitvijo dampinga je zajemala obdobje od 1. januarja 2017 do 31. decembra 2017 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave v zvezi s pregledom ali OPP). Proučitev gibanj, pomembnih za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2014 do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

1.3.2   Zainteresirane strani

(8)

Komisija je v obvestilu o začetku vse zainteresirane strani pozvala k sodelovanju v preiskavi. Poleg tega je o začetku pregleda zaradi izteka ukrepov uradno obvestila naslednje strani: vložnika, znane proizvajalce iz Unije in njihova zadevna združenja, znane proizvajalce izvoznike s Kitajske, znane nepovezane uvoznike iz Unije, nepovezane uporabnike iz Unije, za katere je znano, da jih to zadeva, in organe v državi izvoznici.

(9)

Vse zainteresirane strani so bile pozvane, naj v roku, navedenem v obvestilu o začetku, izrazijo svoja stališča ter predložijo informacije in podporne dokaze. Imele so tudi možnost, da pisno zahtevajo zaslišanje pred preiskovalnimi službami Komisije in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

1.3.3   Vzorčenje

(10)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec zainteresiranih strani v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

1.3.3.1   Vzorčenje proizvajalcev Unije

(11)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da je v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije. Pred začetkom postopka je 21 proizvajalcev Unije predložilo informacije, zahtevane za izbor vzorca, in izrazilo pripravljenost za sodelovanje s Komisijo. Na podlagi navedenega je Komisija začasno izbrala vzorec treh proizvajalcev, za katere je bilo ugotovljeno, da so reprezentativni za industrijo Unije v smislu obsega proizvodnje in prodaje podobnega izdelka v Uniji. Vzorčeni proizvajalci Unije so v obdobju preiskave v zvezi s pregledom predstavljali 28 % ocenjene celotne proizvodnje industrije Unije in 27 % njenega celotnega obsega prodaje nepovezanim kupcem v Uniji. Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe glede začasnega vzorca. Ker pripomb ni prejela, je bil začasni vzorec potrjen. Vzorec se je štel za reprezentativen za industrijo Unije.

1.3.3.2   Vzorčenje uvoznikov

(12)

V zahtevku za začetek pregleda zaradi izteka ukrepov je bilo opredeljenih devet nepovezanih uvoznikov, ki so bili pozvani, naj predložijo informacije za vzorčenje. Nobeden od njih se ni odzval.

1.3.3.3   Vzorčenje proizvajalcev izvoznikov s Kitajske

(13)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi lahko v tem primeru izbrala vzorec, je vse znane proizvajalce izvoznike s Kitajske pozvala, naj predložijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je pozvala predstavništvo Ljudske republike Kitajske pri Evropski uniji, naj opredeli morebitne druge proizvajalce izvoznike, ki bi bili lahko zainteresirani za sodelovanje v preiskavi, in/ali z njimi vzpostavi stik.

(14)

Dva proizvajalca izvoznika sta poslala obrazec za vzorčenje, vendar nobeden od teh ni bil proizvajalec jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, kot je opredeljeno v obvestilu o začetku. Tretji proizvajalec izvoznik se je javil šest tednov po roku za pošiljanje odgovorov na obrazcih za vzorčenje. Ta proizvajalec izvoznik je pridobil status zainteresirane strani, vendar se je štel za nesodelujočega, saj ni nikoli odgovoril na obrazec za vzorčenje ali poskušal odgovoriti na vprašalnik proizvajalca izvoznika.

(15)

Zato proizvajalci izvozniki s Kitajske v preiskavi niso sodelovali.

1.3.4   Vprašalniki in preveritveni obiski

(16)

Komisija je poslala vprašalnike trem vzorčenim proizvajalcem Unije, vložniku in kitajski vladi. Izpolnjene vprašalnike so poslali trije vzorčeni proizvajalci Unije in vložnik.

(17)

Komisija je preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za ugotovitev verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga in škode ter za ugotovitev interesa Unije. Preveritveni obiski so bili opravljeni v prostorih naslednjih zainteresiranih strani:

(a)

proizvajalci Unije:

ArcelorMittal Belgium, Belgija,

Marcegaglia Carbon Steel SpA, Italija,

Tata Steel Maubeuge SA, Francija;

(b)

združenje proizvajalcev Unije:

EUROFER, Belgija.

1.3.5   Postopek določanja normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe

(18)

Glede na zadostne razpoložljive dokaze na začetku preiskave, iz katerih je bil razviden obstoj znatnih izkrivljanj v smislu točke (b) člena 2(6a) osnovne uredbe, je Komisija ocenila, da bi bilo primerno začeti preiskavo na podlagi člena 2(6a) osnovne uredbe.

(19)

Da bi Komisija zbrala potrebne podatke za morebitno uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe, je zato v obvestilu o začetku pozvala vse proizvajalce izvoznike iz zadevne države, naj predložijo informacije, zahtevane v Prilogi III k obvestilu o začetku, o vložkih, uporabljenih za proizvodnjo izdelka, ki se pregleduje. Ista proizvajalca izvoznika, ki sta poslala odgovore na obrazcih za vzorčenje, sta nato predložila informacije, zahtevane v Prilogi III. Ker nista proizvajala izdelka, ki se pregleduje, ni bilo prejetih nobenih odgovorov, ki bi se nanašali na ta izdelek.

(20)

Da bi Komisija pridobila informacije, ki so po njenem mnenju potrebne za preiskavo v zvezi z domnevnimi znatnimi izkrivljanji v smislu točke (b) člena 2(6a) osnovne uredbe, je vprašalnik poslala tudi kitajski vladi. Slednja ni poslala nobenega odgovora.

(21)

Komisija je v obvestilu o začetku vse zainteresirane strani tudi pozvala, naj v 37 dneh po objavi tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije predstavijo svoja stališča, predložijo informacije in zagotovijo podporne dokaze v zvezi z ustreznostjo uporabe člena 2(6a) osnovne uredbe. Niti kitajska vlada niti proizvajalci izvozniki niso predložili nobenih informacij niti dodatnih dokazov v zvezi s tem.

(22)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla tudi, da bo glede na razpoložljive dokaze morda morala izbrati ustrezno reprezentativno državo v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe, da bi določila normalno vrednost na podlagi neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti.

(23)

Komisija je 13. aprila 2018 objavila prvo obvestilo v zvezi z dokumentacijo (v nadaljnjem besedilu: obvestilo z dne 13. aprila 2018) (8), v katerem je zainteresirane strani pozvala, naj navedejo svoja stališča o ustreznih virih, ki jih lahko uporabi za določitev normalne vrednosti v skladu z drugo alineo člena 2(6a)(e) osnovne uredbe. V navedenem obvestilu je zagotovila seznam vseh proizvodnih dejavnikov, kot so materiali, energija in delo, ki jih proizvajalci izvozniki uporabijo v proizvodnji izdelka, ki se pregleduje. Poleg tega je na podlagi meril, ki vplivajo na izbiro neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti, opredelila šest možnih reprezentativnih držav, in sicer so to Argentina, Kolumbija, Malezija, Mehika, Tajska in Južna Afrika.

(24)

Komisija je vsem zainteresiranim stranem dala možnost, da predložijo pripombe. Pripombe je prejela le od vložnika. Organi zadevne države in proizvajalci izvozniki pripomb niso poslali.

(25)

Komisija je pripombe o obvestilu z dne 13. aprila 2018, ki jih je prejela od vložnika, obravnavala v drugem obvestilu o virih za določitev normalne vrednosti z dne 3. julija 2018 (v nadaljnjem besedilu: obvestilo z dne 3. julija 2018) (9). Oblikovala je tudi seznam proizvodnih dejavnikov in ugotovila, da je Mehika v tej fazi najustreznejša reprezentativna država na podlagi prve alinee člena 2(6a)(a) osnovne uredbe. Komisija je pozvala zainteresirane strani, naj predložijo svoje pripombe. Pripombe je prejela le od vložnika. Ta uredba obravnava navedene pripombe.

1.3.6   Nadaljnji postopek

(26)

Komisija je 22. februarja 2019 razkrila bistvena dejstva in premisleke, na osnovi katerih namerava uvesti protidampinške dajatve (v nadaljnjem besedilu: dokončno razkritje). Za vse strani je bil določen rok za pošiljanje pripomb v zvezi z razkritjem.

(27)

Pripomb v zvezi s končnim razkritjem ni predložila nobena stran.

2.   ZADEVNI IZDELEK IN PODOBNI IZDELEK

2.1   Zadevni izdelek

(28)

Zadevni izdelek, obravnavan v tem pregledu zaradi izteka ukrepov, je enak kot izdelek iz prvotne preiskave, in sicer gre za nekatere jeklene izdelke, prevlečene z organskimi premazi, tj. ploščato valjane izdelke iz nelegiranega in legiranega jekla (nerjavno jeklo ni vključeno), ki so pobarvani, lakirani ali prevlečeni s plastično maso na vsaj eni strani, z izjemo „sendvič plošč“, ki se uporabljajo v gradbeništvu in so sestavljene iz dveh zunanjih kovinskih plošč s stabilizacijskim jedrom iz izolacijskega materiala, stisnjenega med njiju, z izjemo izdelkov s končnim premazom iz cinkovega prahu (cinkova barva, ki vsebuje 70 mas. % cinka ali več) in z izjemo izdelkov s substratom s prevleko iz kroma ali kositra, ki se trenutno uvrščajo pod oznake KN ex 7210 70 80, ex 7212 40 80, ex 7225 99 00 in ex 7226 99 70 (oznake TARIC 7210708011, 7210708091, 7212408001, 7212408021, 7212408091, 7225990011, 7225990091, 7226997011 in 7226997091), s poreklom s Kitajske (v nadaljnjem besedilu: izdelek, ki se pregleduje, ali jekleni izdelek, prevlečen z organskim premazom).

(29)

Izdelek, ki se pregleduje, se pridobi z nanosom organskega premaza na ploščato valjane jeklene izdelke. Organski premaz jeklene izdelke zaščiti ter jim zagotovi estetske in funkcionalne lastnosti.

(30)

Jekleni izdelki, prevlečeni z organskimi premazi, se v glavnem uporabljajo v gradbeništvu in za nadaljnjo obdelavo izdelkov, ki se uporabljajo v tem sektorju. Uporabljajo se tudi za gospodinjske aparate.

2.2   Podobni izdelek

(31)

Nobena zainteresirana stran ni predložila pripomb glede podobnega izdelka. Zato je ta preiskava v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepov, kot je bilo ugotovljeno v prvotni preiskavi, potrdila, da imajo izdelki, ki se proizvajajo in prodajajo na domačih trgih na Kitajskem in v reprezentativni državi Mehiki, ter izdelki, ki jih proizvajalci Unije proizvajajo in prodajajo v Uniji, enake osnovne fizikalne in tehnične lastnosti ter končne uporabe. Zato se ti izdelki štejejo za podobne izdelke v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

3.   VERJETNOST NADALJEVANJA ALI PONOVITVE DAMPINGA

3.1   Uvodne pripombe

(32)

Komisija je v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe proučila, ali obstaja verjetnost, da se bo damping iz LRK po izteku veljavnih ukrepov nadaljeval ali ponovil.

(33)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 15, v preiskavi ni sodeloval noben kitajski proizvajalec izvoznik. Proizvajalci izvozniki torej niso predložili odgovorov na vprašalnik niti nobenih podatkov o izvoznih cenah in stroških, domačih cenah in stroških, zmogljivosti, proizvodnji, naložbah itd. Kitajska vlada in proizvajalci izvozniki prav tako niso obravnavali dokazov iz spisa zadeve, vključno z delovnim dokumentom služb Komisije o znatnih izkrivljanjih v gospodarstvu Ljudske republike Kitajske za namene preiskav trgovinske zaščite (10) (v nadaljnjem besedilu: poročilo), ter dodatnih dokazov, ki jih je zagotovil vložnik, iz katerih je razvidno, da je na take cene in stroške vplivalo znatno poseganje države. Komisija se je zato odločila, da bo v skladu s členom 18 osnovne uredbe uporabila razpoložljiva dejstva.

(34)

Kitajske organe in tretjega proizvajalca izvoznika, navedenega v uvodni izjavi 14, je obvestila o uporabi člena 18(1) osnovne uredbe in jim dala možnost, da predložijo pripombe. Prejela ni nobenih pripomb.

(35)

Na navedeni podlagi so ugotovitve v zvezi z verjetnostjo nadaljevanja ali ponovitve dampinga, navedene v nadaljevanju, temeljile na razpoložljivih dejstvih v skladu s členom 18(1) osnovne uredbe, zlasti na informacijah iz zahtevka za pregled zaradi izteka ukrepov, predložitvah zainteresiranih strani in razpoložljivih statističnih podatkih iz zbirke podatkov iz člena 14(6).

3.2   Nadaljevanje dampinškega uvoza v obdobju preiskave v zvezi s pregledom

(36)

Statistični podatki iz zbirke podatkov iz člena 14(6) za obdobje preiskave v zvezi s pregledom kažejo, da je bila iz LRK v Unijo uvožena majhna količina jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, ki je znašala 6 338 ton in obsegala 0,1 % celotne potrošnje Unije. Vendar so bili jekleni izdelki, prevlečeni z organskimi premazi, uvoženi v 16 držav članic, uvoz pa je potekal celo obdobje preiskave v zvezi s pregledom. Komisija je na podlagi tega sklenila, da je dejanski uvoz v obdobju preiskave v zvezi s pregledom reprezentativen, zato je proučila, ali se je damping v navedenem obdobju nadaljeval.

3.2.1   Normalna vrednost

(37)

V skladu s členom 2(1) osnovne uredbe „[n]ormalna vrednost običajno temelji na cenah, ki so jih neodvisne stranke plačale ali jih plačujejo v običajnem poteku trgovanja v državi izvoznici“.

(38)

Vendar je v členu 2(6a)(a) osnovne uredbe navedeno, da „[č]e se […] ugotovi, da ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov v državi izvoznici zaradi znatnega izkrivljanja v tej državi v smislu točke (b), se normalna vrednost računsko določi izključno na podlagi stroškov proizvodnje in prodaje, ki odražajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti,“ ter „vključuje neizkrivljen in razumen znesek za upravne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček“. Kot je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju, je Komisija v tej preiskavi sklenila, da je bila glede na razpoložljive dokaze ter zaradi nesodelovanja kitajske vlade in proizvajalcev izvoznikov uporaba člena 2(6a) osnovne uredbe primerna.

3.2.2   Obstoj znatnih izkrivljanj

3.2.2.1   Uvod

(39)

V členu 2(6a)(b) osnovne uredbe je opredeljeno, da je „[z]natno izkrivljanje […] izkrivljanje, do katerega pride, kadar sporočene cene ali stroški, vključno s stroški surovin in energije, niso rezultat sil prostega trga, in sicer zaradi znatnega poseganja države. Pri ugotavljanju obstoja znatnega izkrivljanja se med drugim upošteva možni učinek enega ali več naslednjih elementov:

ali zadevni trg v veliki meri oskrbujejo podjetja, ki delujejo v okviru lastništva, pod nadzorom ali pod nadzorom politik ali po navodilih organov države izvoznice,

ali prisotnost države v podjetjih državi omogoča, da vpliva na cene ali stroške,

ali javne politike ali ukrepi diskriminirajo v korist domačih dobaviteljev ali kako drugače vplivajo na sile prostega trga,

ali je prisotno pomanjkanje zakonodaje o stečaju, družbah ali lastnini, ali diskriminatorna uporaba ali nezadostno izvrševanje navedene zakonodaje;

ali so stroški plač izkrivljeni,

ali dostop do financiranja ponujajo institucije, ki izvajajo cilje javne politike ali kako drugače ne delujejo neodvisno od države.“

(40)

V členu 2(6a)(c) osnovne uredbe je določeno, da „[k]adar ima Komisija utemeljene informacije glede morebitnega obstoja znatnega izkrivljanja v smislu točke (b) v posamezni državi ali posameznem sektorju v tej državi in če je to ustrezno za učinkovito uporabo te uredbe, Komisija pripravi, objavi in redno posodablja poročilo, v katerem opiše tržne razmere iz točke (b) v tej državi ali sektorju“.

(41)

Zainteresirane strani so bile pozvane, naj dokaze v spisu preiskave izpodbijejo, predložijo pripombe v zvezi z njimi ali jih dopolnijo na začetku preiskave. V zvezi s tem je Komisija pripravila poročilo, ki opisuje znatno poseganje države na mnogih ravneh gospodarstva, vključno z določenimi izkrivljanji pri mnogih ključnih proizvodnih dejavnikih (kot so zemljišče, energija, kapital, surovine in delo) ter v določenih sektorjih (kot sta jeklarski sektor in sektor kemikalij). Poročilo je bilo na začetku preiskave vključeno v spis preiskave. Zahtevek je vseboval tudi nekatere pomembne dokaze, ki so dopolnjevali poročilo.

(42)

Vložnik se je v odstavku 71 zahtevka in Prilogi 18 k zahtevku skliceval na dokument ministrstva za trgovino ZDA (11). V skladu z navedenim ministrstvom je jeklarski sektor razvrščen med „temeljne in nosilne industrije“, v katerih mora država „ohraniti razmeroma močan nadzor“. Dokument ministrstva za trgovino ZDA vsebuje sklicevanje na „dokument SASAC“ (12), ki gospodarske sektorje deli v tri kategorije in z njimi povezane podkategorije glede na opaženo potrebo po državnem nadzoru, ki so: (1) strateške industrije, ki „vplivajo na nacionalno varnost in gonilo gospodarstva“ ter v katerih mora država „ohraniti absoluten nadzor“; (2) „temeljne in nosilne industrije“, v katerih mora država „ohraniti razmeroma močan nadzor“, in (3) druge industrije, v katerih mora država „ohraniti vpliv“. V dokumentu SASAC je določen tudi splošen cilj, da se do leta 2010 oblikuje skupina pomembnih družb s temeljno vlogo, ki bo imela dokaj močan vpliv in bo postala gonilna sila za razvoj industrije, kar pomeni, da je treba vzpostaviti trden temelj, da bi se pomembne družbe s temeljno vlogo v petrokemičnem in telekomunikacijskem sektorju, sektorju električne energije in pomorskih prevozov ter gradbeništvu lahko razvijale in dosegle vrhunskost na svetovni ravni ter da bi to dosegle tudi pomembne družbe s temeljno vlogo v avtomobilskem in strojnem sektorju ter sektorju informacijske tehnologije.

(43)

V zvezi s stroški vroče in hladno valjanega jekla (v nadaljnjem besedilu: VVJ in HVJ), potrebnimi za ponovno valjanje, se je vložnik skliceval na prejšnji uredbi EU o uvedbi izravnalnih dajatev (13), v katerih je Komisija določila, da se subvencionirajo ploščati izdelki iz HVJ in VVJ. Po navedbah vložnika so bile posledice tega umetno nizke cene končnih izdelkov. Vložnik se je poleg tega skliceval na poročilo družbe Think!Desk (14) in trdil, da vsebuje tudi dokaze, da so številni kitajski proizvajalci lahko ponujali ploščate izdelke iz VVJ na kitajskem trgu po izkrivljenih cenah.

(44)

Vložnik je na koncu tudi trdil, da so veljavne domače kitajske cene za VVJ in HVJ glede na podatke, ki jih je zagotovila družba Global Platts (15) še vedno nižje od mednarodnih cen.

(45)

Vložnik je v zvezi s cinkom in prevlado družb v državni lasti v rudarski industriji poleg dokazov iz poročila predložil tudi dokaze o tem, da na Kitajskem trenutno velja 30-odstotni izvozni davek na cink (glej odstavke 87–89 in Prilogo 18 k zahtevku).

(46)

Vložnik je nadalje trdil, da obstajajo znatna izkrivljanja pri kemičnih sestavinah, kar je privedlo do znatnih izkrivljanj pri barvi in drugih kemičnih premazih, ki se uporabljajo v proizvodnji jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi. Svojo trditev je utemeljil na dokazih iz poročila (poglavje 16 poročila z naslovom Kemijski sektor). V poročilu je na podlagi podatkov združenja China Chemical Enterprise Management Association (Kitajsko združenje za upravljanje kemijskih družb) navedeno, da so največje kemijske družbe (v letu 2015 glede na dohodek) na Kitajskem družbe v državni lasti, vključno z osmimi od takrat še desetih največjih kemijskih družb (16). Poleg tega se je vložnik skliceval tudi na poročilo KPMG, navedeno v Prilogi 18 k zahtevku, ki je pokazalo, da je deset vodilnih kitajskih kemijskih družb v državni lasti.

(47)

V zvezi z električno energijo je vložnik poleg poročila navedel tudi, da za proizvajalce jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, veljajo preferencialne cene električne energije (17), družba Chongquing Wanda Steel Strip pa naj bi bila upravičena do cen električne energije, nižjih od tistih, ki na splošno veljajo za večje industrijske družbe (18). Vložnik je nazadnje predložil javno dostopne informacije, po katerih naj bi skupina Shougang Group in družba Inner Mongolia Baotou Steel Union prejeli subvencije za ceno električne energije (19).

(48)

V zvezi s preferencialnimi posojili in drugo finančno podporo je vložnik poleg poročila opozoril na nedavno tiskovno poročilo, ki navaja, da se je nadzor kitajske vlade nad lokalnimi bankami na podlagi zakonodajnih sprememb v letu 2017 nadalje okrepil (20). Vložnik se je tudi skliceval na ugotovitve ministrstva za trgovino ZDA, v skladu s katerimi je sektor „v svoji osnovi še vedno izkrivljen s stališča tveganja pri določanju cen in dodeljevanja sredstev. Poleg tega analiza dinamike obrestne mere kaže, da so obrestne mere še vedno tesno povezane z ‚referenčnimi merami‘, ki jih objavi vlada, zato še niso tržno določene. Mehke proračunske omejitve, določanje cen, ki niso primerljive tržne cene, implicitna državna jamstva in smernice vladne politike neposredno ali posredno izkrivljajo formalni bančni sektor, medbančni trg, trg obveznic in nebančno kreditno dejavnost. Ta izkrivljanja se lahko neposredno povežejo z vladnim lastništvom, nadzor pa z razširjeno vlogo države v finančnem sistemu Kitajske in njenim vmešavanjem vanj“ (21).

(49)

Vložnik je opozoril, da je Komisija v svojih prejšnjih preiskavah ugotovila, da so večji proizvajalci jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, prejeli subvencije v obliki preferencialnega posojila, zamenjav terjatev v lastniške deleže, infuzij lastniškega kapitala in olajšav za plačilo dividend kitajski vladi kot glavnemu delničarju (22). Poleg tega je navedel tudi številne druge proizvajalce jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, ki jim je bilo zagotovljeno preferencialno posojilo na podlagi njihovih letnih poročil (23).

(50)

Nazadnje se je vložnik skliceval na poročilo, ki ga je pripravila družba Think!Desk in v katerem je navedenih vsaj šest proizvajalcev jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, iz kitajskega jeklarstva, ki so bili v letih 2016 in 2017 upravičeni do vladnih podpornih ukrepov v obliki zmanjševanja finančnega vzvoda ter zamenjav terjatev v lastniške deleže. Družba Think!Desk je te ukrepe opredelila kot subvencije (24).

(51)

V zahtevku je bilo opredeljenih več domnevnih dodatnih izkrivljanj v obliki fiskalne podpore in nizkih okoljskih standardov na Kitajskem, ki so že navedeni v poročilu. Vložnik se je zlasti skliceval na pretekle ugotovitve Komisije v zvezi z različnimi programi neposrednih davčnih oprostitev in znižanja davka, ki so umetno zmanjšali obdavčljivi dohodek jeklarskih družb, programi posrednih davkov (DDV) in uvoznih tarif ter različnimi programi (ad hoc) nepovratnih sredstev (25). Poleg tega je trdil, da se ti programi še vedno izvajajo in so na voljo še danes.

(52)

V zvezi z okoljskimi standardi se je vložnik skliceval na poročilo OECD, navedeno v Prilogi 18 k zahtevku (26), ki domnevno kaže, da kitajska vlada z neizvajanjem temeljnih okoljskih standardov posredno podpira proizvajalce jekla, medtem ko za proizvajalce Unije veljajo precej strožji okoljski standardi, zlasti glede na to, da je uredba REACH nedavno prepovedala trajno uporabo kromatov pri predhodni obdelavi v proizvodnji jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi (o čemer se razpravlja tudi v odstavkih 12 do 16 zahtevka).

(53)

Komisija bo proučila, ali je na Kitajskem primerno uporabiti domače cene in stroške ali ne, ker obstajajo znatna izkrivljanja v smislu točke (b) člena 2(6a) osnovne uredbe. To bo storila na podlagi razpoložljivih dokazov v spisu, vključno z dokazi v poročilu, ki temeljijo na javno dostopnih virih. Navedena analiza bo zajemala pregled znatnih poseganj države v gospodarstvo na splošno ter posebne razmere na trgu v zadevnem sektorju, vključno z izdelkom, ki se pregleduje. Kot je navedeno v uvodnih izjavah 16 do 20, niti kitajska vlada niti proizvajalci izvozniki niso predložili pripomb ali dokazov, ki bi podpirali ali izpodbijali obstoječe dokaze iz spisa zadeve, vključno s poročilom, in dodatne dokaze o obstoju znatnih izkrivljanj in/ali ustreznosti uporabe člena 2(6a) osnovne uredbe v obravnavanem primeru, ki jih je predložil vložnik.

3.2.2.2   Znatna izkrivljanja, ki vplivajo na domače cene in stroške v LRK: splošen gospodarski okvir

(54)

Sam temelj kitajskega gospodarskega sistema, tj. koncept t. i. „socialističnega tržnega gospodarstva“, je v nasprotju s pojmom svobodnega delovanja tržnih sil. Ta koncept je vsebovan v kitajski ustavi in določa ekonomsko upravljanje na Kitajskem. Osrednje načelo je, da so sredstva proizvodnje „v socialistični javni lasti, tj. lasti celotnega ljudstva in skupni lasti delovnega ljudstva“. Gospodarstvo v državni lasti velja za „vodilno silo nacionalnega gospodarstva“, država pa je pristojna za „zagotavljanje njegove konsolidacije in rasti“ (27). Splošna ureditev kitajskega gospodarstva zato ne omogoča zgolj znatnih poseganj države v gospodarstvo, temveč je država za taka poseganja tudi izrecno pooblaščena. Pojem prevlade javnega lastništva nad zasebnim je prisoten v celotnem pravnem sistemu in posebej poudarjen kot splošno načelo v vseh osrednjih zakonodajnih aktih. Odličen primer je kitajsko stvarno pravo, ki se sklicuje na začetno fazo socializma in državi zaupa ohranjanje temeljnega gospodarskega sistema, v katerem ima vodilno vlogo javno lastništvo. Dopuščajo se tudi druge oblike lastništva, pravo pa jim omogoča, da se razvijajo vzporedno z državnim lastništvom (28).

(55)

Poleg tega se socialistično tržno gospodarstvo v skladu z veljavno kitajsko zakonodajo razvija pod vodstvom Kitajske komunistične partije (KKP). Strukturi kitajske države in KKP se prepletata na vseh ravneh (pravni, institucionalni, osebni) in tvorita superstrukturo, v kateri ni mogoče razlikovati med vlogo KKP in vlogo države. S spremembo kitajske ustave marca 2018 se je še bolj poudarila vodilna vloga KKP, ki je ponovno potrjena v besedilu člena 1 ustave. Za prvim stavkom določbe: „[s]ocialistični sistem je temeljni sistem Ljudske republike Kitajske“ je vstavljen nov, drugi stavek, ki se glasi: „[g]lavna lastnost socializma s kitajskimi značilnostmi je vodstvo Komunistične partije Kitajske“ (29). To kaže na nesporen in vse večji nadzor KKP nad gospodarskim sistemom Kitajske. Ta nadzor je neločljivo povezan s kitajskim sistemom in močno presega okvir razmer, ki so običajne v drugih državah, v katerih vlade izvajajo širok makroekonomski nadzor znotraj meja, v katerih delujejo sile prostega trga.

(56)

Kitajska država izvaja interventno ekonomsko politiko pri uresničevanju ciljev, ki sovpadajo s političnim programom KKP in ne izražajo prevladujočih gospodarskih razmer na prostem trgu (30). Orodja interventne ekonomske politike, ki so jih razvili kitajski organi, so raznolika in med drugim vključujejo tudi sistem načrtovanja industrijskih dejavnosti, finančni sistem ter različne vidike zakonodajnega okolja.

(57)

Prvič, usmeritev kitajskega gospodarstva je na ravni splošnega upravnega nadzora urejena z zapletenim sistemom načrtovanja industrijskih dejavnosti, ki vpliva na vse gospodarske dejavnosti v državi. Vsi ti načrti skupaj zajemajo celovito in kompleksno podlago sektorjev in medsektorskih politik ter so prisotni na vseh ravneh upravljanja. Načrti na ravni provinc so pogosto dokaj podrobni, medtem ko so v načrtih na nacionalni ravni običajno določeni nekoliko širši cilji. V načrtih so opredeljeni tudi nabor orodij za podporo v ustreznih industrijah/sektorjih ter časovni okviri, v katerih je treba cilje doseči. Nekateri načrti še vedno vsebujejo jasne cilje glede rezultatov, čeprav je bilo to običajno v prejšnjih ciklih načrtovanja. V načrtih so bili posamezni industrijski sektorji in/ali projekti izpostavljeni kot (pozitivne ali negativne) prednostne naloge v skladu s prednostnimi nalogami vlade in dodeljeni so jim bili posebni razvojni cilji (nadgradnja industrije, mednarodna širitev itd.). Gospodarski subjekti, tj. zasebni in tisti, ki so v lasti države, morajo učinkovito prilagoditi svoje poslovne dejavnosti v skladu z dejanskimi razmerami, ki jih uvaja sistem načrtovanja. Razlog za to ni zgolj formalno zavezujoča narava načrtov. Bistveno je, da ustrezni kitajski organi na vseh ravneh upravljanja spoštujejo sistem načrtov in skladno s tem uporabljajo podeljena pooblastila, s čimer gospodarske subjekte spodbujajo, da upoštevajo prednostne naloge, določene v načrtih (glej tudi oddelek 3.2.2.5 spodaj) (31).

(58)

Drugič, na ravni dodelitve finančnih sredstev v finančnem sistemu Kitajske prevladujejo poslovne banke v državni lasti. Te banke se morajo pri oblikovanju in izvajanju svoje posojilne politike usklajevati z vladnimi cilji na področju industrijske politike in ne zgolj ocenjevati ekonomskih prednosti določenega projekta (glej tudi oddelek 3.2.2.8 spodaj) (32). Enako velja za druge elemente kitajskega finančnega sistema, kot so trgi lastniških vrednostnih papirjev, trgi obveznic, trgi zasebnega kapitala itd. Čeprav so ti deli finančnega sektorja manj pomembni od bančnega sektorja, se na institucionalni in operativni ravni vzpostavljajo na način, ki ni usmerjen v čim učinkovitejše delovanje finančnih trgov, temveč v zagotavljanje nadzora in omogočanje poseganja države in KKP (33).

(59)

Tretjič, v zakonodajnem okolju je poseganje države v gospodarstvo zelo različno. Na primer, pravila o javnem naročanju se redno uporabljajo za doseganje ciljev politike, ki pa ne vključujejo gospodarske učinkovitosti, kar ogroža tržna načela na tem področju. Veljavna zakonodaja posebej določa, da se javno naročanje izvaja zaradi lažjega doseganja ciljev, ki jih oblikujejo državne politike. Vendar narava teh ciljev še vedno ni opredeljena, zato imajo organi odločanja na voljo široko polje proste presoje (34). Na področju naložb kitajska vlada podobno ohranja znaten nadzor in vpliv nad namembnostjo in obsežnostjo državnih in zasebnih naložb. Organi uporabljajo pregled naložb ter različne spodbude, omejitve in prepovedi, povezane z naložbami, kot pomembno orodje, s katerim podpirajo cilje industrijske politike, kot je ohranjanje državnega nadzora nad ključnimi sektorji ali krepitev domače industrije (35).

(60)

Kitajski ekonomski model torej temelji na nekaterih temeljnih načelih, ki predvidevajo in spodbujajo različna poseganja države. Taka znatna poseganja države so v nasprotju s svobodnim delovanjem tržnih sil, kar povzroča izkrivljanje učinkovitega dodeljevanja sredstev v skladu s tržnimi načeli (36).

3.2.2.3   Znatna izkrivljanja v skladu s prvo alineo člena 2(6a)(b) osnovne uredbe: ali zadevni trg v veliki meri oskrbujejo družbe, ki delujejo v okviru lastništva, pod nadzorom ali pod nadzorom politik ali po navodilih organov države izvoznice

(61)

Na tej podlagi poseganja države in prevladujočega državnega lastništva v kitajskem ekonomskem modelu predstavljajo družbe v državni lasti bistven delež kitajskega gospodarstva. Vlada in KKP ohranjata strukturi, ki jima zagotavljata neprekinjen vpliv v družbah v državni lasti. KKP ni samo dejavno vključena v oblikovanje in nadzor izvajanja splošnih ekonomskih politik v družbah v državni lasti, temveč uveljavlja svoje pravice do udeležbe pri operativnem odločanju v teh družbah. To se običajno izvaja s kroženjem kadrov med vladnimi organi in družbami v državni lasti, s prisotnostjo članov partije v izvršnih organih družb v državni lasti in partijskih celic v družbah (glej tudi oddelek 3.2.2.4) ter oblikovanjem korporacijske strukture v sektorju družb v državni lasti (37). Po drugi strani pa imajo družbe v državni lasti poseben status v kitajskem gospodarstvu, ki jim prinaša številne ekonomske ugodnosti, zlasti pa jih ščiti pred konkurenco in jim omogoča preferencialen dostop do ustreznih vložkov, vključno s finančnimi sredstvi (38).

(62)

Kitajska vlada ohranja znatno stopnjo lastništva zlasti v jeklarskem sektorju. Medtem ko je nominalno število družb v državni lasti in zasebnih družb skoraj enako, so med petimi kitajskimi proizvajalci jekla, ki so uvrščeni med deset vodilnih proizvajalcev jekla na svetu, štiri družbe v državni lasti (39). Čeprav je deset vodilnih proizvajalcev leta 2016 predstavljalo samo okrog 36 % celotne industrijske proizvodnje, namerava kitajska vlada do leta 2025 hkrati konsolidirati 60 do 70 % proizvodnje železa in jekla v približno desetih velikih družbah (40). Posledica take konsolidacije so lahko prisilne združitve dobičkonosnih zasebnih družb z neuspešnimi družbami v državni lasti (41).

(63)

Visoka raven poseganja države v jeklarstvo in visok delež družb v državni lasti v sektorju tudi zasebnim proizvajalcem jekla preprečuje, da bi delovali v skladu s tržnimi razmerami. Za javne ali zasebne družbe v jeklarskem sektorju dejansko veljajo politični nadzor in smernice, kot je navedeno v oddelku 3.2.2.5 spodaj.

(64)

Iz opisanega splošnega okvira nista izključena državni nadzor in poseganje na področju jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi. Številni večji proizvajalci jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, so v državni lasti. Razpoložljivi dokazi torej kažejo, da za proizvajalce jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, iz LRK veljajo enak okvir lastništva, nadzor ali politični nadzor ali smernice kitajske vlade in da torej ne delujejo v skladu s tržnimi načeli (42).

3.2.2.4   Znatna izkrivljanja v skladu z drugo alineo člena 2(6a)(b) osnovne uredbe: ali prisotnost države v družbah omogoča državi, da vpliva na cene ali stroške

(65)

Poleg tega, da kitajska država prek družb v svoji lasti in z drugimi orodji izvaja nadzor nad gospodarstvom, ji prisotnost v družbah omogoča tudi, da vpliva na cene in stroške. Čeprav se lahko šteje, da pravica ustreznih državnih organov do imenovanja in razrešitve ključnega poslovodnega osebja v družbah v državni lasti, kot je določeno v kitajski zakonodaji, odraža ustrezne lastniške pravice (43), so celice KKP v družbah v državni lasti in zasebnih družbah še en kanal, prek katerega lahko država vpliva na poslovne odločitve. V skladu s pravom gospodarskih družb Kitajske je treba v vsaki družbi ustanoviti organizacijo KKP, družba pa mora zagotoviti potrebne pogoje za dejavnosti partijske organizacije. Kaže, da se v preteklosti ta zahteva ni vedno upoštevala ali strogo izvrševala. Vendar pa je KKP vsaj od leta 2016 okrepila svoje zahteve po nadzoru poslovnih odločitev v družbah v državni lasti kot politično načelo. Po poročilih naj bi KKP tudi izvajala pritisk na zasebne družbe in zahtevala, naj na prvo mesto postavijo „patriotizem“ in sledijo partijski disciplini (44). Leta 2017 so poročali o obstoju partijskih celic v 70 % od približno 1,86 milijona zasebnih družb, pri čemer je bil vse večji pritisk, da morajo organizacije KKP imeti zadnjo besedo pri poslovnih odločitvah v svojih družbah (45). Ta pravila se na splošno uporabljajo v kitajskem gospodarstvu, med drugim tudi pri proizvajalcih jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, ter dobaviteljih vložkov za te proizvajalce.

(66)

Zlasti v jeklarskem sektorju (vključno z izdelkom, ki se pregleduje, in dobavitelji glavnih vložkov) so številni večji proizvajalci jekla (vključno s proizvajalci jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi) v državni lasti. Nekateri so v „Načrtu za prilagoditev in posodobitev jeklarstva za obdobje 2016–2020“ (46) posebej navedeni kot primeri dosežkov v 12. petletnem obdobju načrtovanja (kot so Baosteel, Anshan Iron and Steel, Wuhan Iron and Steel itd.). V javnih dokumentih o proizvajalcih jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, v državni lasti je včasih poudarjena povezava s kitajsko državo. Na primer, družba Baoshan Iron & Steel (ali Baosteel) je v polletnem poročilu za leto 2016 navedla, da se je „[d]ružba zavezala izpolniti regionalni 13. petletni načrt in da je dosegla splošno soglasje z lokalnimi organi glede delitve sredstev, povezovanja mestnih industrij in izgradnje ekološkega okolja“ (47). Komisija je v nedavni protisubvencijski preiskavi nekaterih vroče valjanih ploščatih izdelkov iz železa, nelegiranega jekla ali drugega legiranega jekla (v nadaljnjem besedilu: vroče valjani ploščati izdelki) s poreklom s Kitajske (48) ugotovila, da so bile tri od štirih vzorčenih skupin proizvajalcev izvoznikov družbe v državni lasti. V vseh treh skupinah je predsednik odbora ali predsednik opravljal tudi funkcijo sekretarja partijskega odbora organizacije KKP v okviru skupine.

(67)

Prisotnost in poseganje države v finančne trge (glej tudi oddelek 3.2.2.8 spodaj) ter zagotavljanje surovin in vložkov imata dodatni učinek izkrivljanja na trgu (49). Prisotnost države v družbah, vključno z družbami v državni lasti, v jeklarskem in drugih sektorjih (kot sta finančni sektor in sektor vložkov) kitajski vladi tako omogoča, da vpliva na cene in stroške.

3.2.2.5   Znatna izkrivljanja v skladu s tretjo alineo člena 2(6a)(b) osnovne uredbe: ali javne politike ali ukrepi diskriminirajo v korist domačih dobaviteljev ali kako drugače vplivajo na sile prostega trga

(68)

Usmeritev kitajskega gospodarstva v veliki meri določa izpopolnjen sistem načrtovanja, ki opredeljuje prednostne naloge in predpisuje cilje, na katere se morata osredotočiti centralna in lokalna država. Ustrezni načrti so na voljo na vseh ravneh upravljanja in zajemajo skoraj vse gospodarske sektorje, cilji, določeni v instrumentih načrtovanja, so zavezujoči, organi na vsaki ravni upravljanja pa spremljajo izvajanje načrtov na ustrezni nižji ravni upravljanja. Sistem načrtovanja na Kitajskem na splošno prispeva k temu, da se sredstva usmerjajo v sektorje, ki jih je vlada opredelila kot strateške ali kako drugače politično pomembne, in se ne dodeljujejo v skladu s tržnimi silami (50).

(69)

Jeklarstvo, vključno s proizvodnjo jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, je po mnenju kitajske vlade ključna industrija (51). To je potrjeno v številnih načrtih, smernicah in drugih dokumentih o jeklu, ki se izdajajo na nacionalni, regionalni in občinski ravni, kot je „Načrt za prilagoditev in posodobitev jeklarstva za obdobje 2016–2020“. V njem je navedeno, da je jeklarstvo „pomemben, temeljni sektor kitajskega gospodarstva in nacionalni temelj“ (52). Glavne naloge in cilji, določeni v tem načrtu, zajemajo vse vidike razvoja industrije (53).

(70)

13. petletni načrt za gospodarski in družbeni razvoj (54) predvideva podporo za družbe, ki proizvajajo vrhunske vrste jeklenih izdelkov (55). Osredotočen je tudi na doseganje kakovosti, vzdržljivosti in zanesljivosti izdelkov s podporo družbam, ki uporabljajo tehnologije, povezane s proizvodnjo čistega jekla, natančnim valjanjem in izboljšanjem kakovosti (56).

(71)

V katalogu s smernicami za prestrukturiranje industrije (različica iz leta 2011) (sprememba iz leta 2013) (57) (v nadaljnjem besedilu: katalog) sta železarstvo in jeklarstvo navedena kot spodbujani industriji. Katalog zlasti spodbuja „[r]azvoj in uporabo tehnologij za visokozmogljive, visokokakovostne in izboljšane jeklene izdelke, ki med drugim vključujejo visokotrdne avtomobilske plošče s trdnostjo najmanj 600 MPa, visokozmogljivo jeklo za cevovode za prenos nafte in plina, visokotrdne široke in debele plošče za plovila, jeklo za pomorski inženiring, plošče srednje debeline s trdnostjo najmanj 420 MPa za stavbe, mostove in druge objekte, jeklo za železniška vozila za visoke hitrosti in težka vlečna železniška vozila, silikonske jeklene plošče z majhno izgubo železa in visoko magnetno indukcijo, jeklo, odporno proti koroziji in obrabi, legirano nerjavno jeklo, ki varčuje z viri (moderno feritno nerjavno jeklo, dupleksno nerjavno jeklo in nerjavno jeklo z vsebnostjo dušika), posebne jeklene palice in valjane žice za visokozmogljive osnovne dele (visokozmogljive zobnike, sornike razreda 12.9 ali več, visokotrdne vzmeti in ležaje z dolgo življenjsko dobo) in visokokakovostne posebne materiale iz kovanega jekla (med drugim jekla za orodja in modele, nerjavnega jekla in jekla za stroje)“. Veljavnost kataloga je bila potrjena z nedavno protisubvencijsko preiskavo nekaterih vroče valjanih ploščatih izdelkov iz železa, nelegiranega jekla ali drugega legiranega jekla (v nadaljnjem besedilu: vroče valjani ploščati izdelki) s poreklom s Kitajske (58).

(72)

Kitajska vlada usmerja razvoj sektorja v skladu z raznovrstnimi povezanimi orodji in smernicami politike, ki med drugim zajemajo sestavo in prestrukturiranje trga, surovine (59), naložbe, zmanjšanje zmogljivosti, obseg izdelkov, premestitev, nadgradnjo itd. S temi in drugimi sredstvi kitajska vlada usmerja in nadzira skoraj vse vidike razvoja in delovanja sektorja (60). Sedanja težava presežne zmogljivosti je prav verjetno najbolj jasen prikaz posledic politik kitajske vlade in izkrivljanj, ki iz tega izhajajo.

(73)

Kitajska vlada ima torej ukrepe, ki izvajalce spodbujajo, da upoštevajo cilje javne politike glede podpiranja spodbujanih industrij, vključno s proizvodnjo jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, kot vrhunskih jeklenih izdelkov in surovin, ki se uporabljajo za njihovo proizvodnjo. Tržne sile zaradi takih ukrepov ne morejo normalno delovati.

3.2.2.6   Znatna izkrivljanja v skladu s četrto alineo člena 2(6a)(b) osnovne uredbe: ali je prisotno pomanjkanje zakonodaje o stečaju, družbah ali lastnini ali diskriminatorna uporaba ali nezadostno izvrševanje navedene zakonodaje

(74)

Kitajski stečajni sistem se zdi neprimeren, da bi uresničil lastne glavne cilje, kot sta pravična poravnava zahtevkov in terjatev ter varstvo zakonitih pravic in interesov upnikov in dolžnikov. Zdi se, da to izhaja iz dejstva, da je za kitajski sistem značilno sistematično nezadostno izvrševanje, čeprav kitajska zakonodaja o stečaju uradno temelji na podobnih načelih kot sorodna zakonodaja v drugih državah. Število stečajev je še vedno izjemno nizko glede na obseg gospodarstva države, med drugim tudi zato, ker so postopki v primeru insolventnosti polni pomanjkljivosti, ki dejansko odvračajo od vložitve predloga za stečaj. Poleg tega ima država še vedno močno in dejavno vlogo v postopkih v primeru insolventnosti ter pogosto neposredno vpliva na njihov izid (61).

(75)

Pomanjkljivosti sistema lastninskih pravic so poleg tega posebej očitne v zvezi z lastništvom zemljišč in pravicami do uporabe zemljišč na Kitajskem (62). Vsa zemljišča so last kitajske države (kmetijska zemljišča so v skupni lasti, mestna zemljišča pa v lasti države). Njihova dodelitev je izključno odvisna od države. Obstajajo pravne določbe, katerih cilj je pregledno dodeljevanje pravic do uporabe zemljišč in v skladu s tržnimi cenami, na primer z uvedbo razpisnih postopkov. Vendar se te določbe skoraj nikoli ne upoštevajo in nekateri kupci pridobijo svoja zemljišča brezplačno ali po tečaju, ki je nižji od tržnega (63). Organi si pogosto prizadevajo uresničiti posebne politične cilje, vključno z izvajanjem gospodarskih načrtov pri dodelitvi zemljišč (64).

(76)

Kaže torej, da kitajska zakonodaja o stečaju in lastnini ne deluje ustrezno, kar povzroča izkrivljanja pri ohranjanju insolventnih družb ter v povezavi z zagotavljanjem in pridobivanjem zemljišč v LRK. Na podlagi razpoložljivih dokazov se je pokazalo tudi, da ti premisleki v celoti veljajo tudi v jeklarskem sektorju, zlasti v zvezi z jeklenimi izdelki, prevlečenimi z organskimi premazi. Komisija zlasti ugotavlja, da je bilo zagotavljanje pravic do uporabe zemljišča za plačilo, ki je nižje od primernega, koristno za jeklene izdelke, prevlečene z organskimi premazi (65), ter vroče valjano jeklo (66), ki je surovina za te izdelke.

3.2.2.7   Znatna izkrivljanja v skladu s peto alineo člena 2(6a)(b) osnovne uredbe: ali so stroški plač izkrivljeni

(77)

Sistem tržno določenih plač se na Kitajskem ne more v celoti razviti, saj delavci in delodajalci ne morejo uveljavljati svojih pravic do kolektivne organizacije. Kitajska še ni ratificirala številnih temeljnih konvencij Mednarodne organizacije dela (MOD), zlasti konvencij o svobodi združevanja in kolektivnih pogajanjih (67). Na podlagi nacionalne zakonodaje je dejavna samo ena sindikalna organizacija. Ta pa ni neodvisna od državnih organov, zato njeno sodelovanje pri kolektivnih pogajanjih in varstvu pravic delavcev ostaja na osnovni ravni (68). Poleg tega je mobilnost kitajske delovne sile omejena s sistemom prijave gospodinjstev, zaradi česar imajo lokalni prebivalci v določenem upravnem območju omejen dostop do celotnega sklopa prejemkov za socialno varnost in drugih prejemkov. Delavci, ki nimajo prijavljenega lokalnega prebivališča, se zato običajno znajdejo v ranljivem položaju na področju zaposlovanja in prejemajo nižji dohodek kot tisti, ki imajo prijavljeno prebivališče (69). Navedene ugotovitve kažejo na izkrivljanje stroškov plač na Kitajskem.

(78)

Dokazi o tem, da za jeklarski sektor, vključno z jeklenimi izdelki, prevlečenimi z organskimi premazi, ne velja opisani kitajski sistem delovnega prava, niso bili predloženi. Sektor jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, so izkrivljanja stroškov plač namreč prizadela neposredno (pri proizvodnji zadevnih izdelkov) in posredno (pri dostopu do kapitala ali vložkov družb, za katere velja isti sistem delovnega prava na Kitajskem).

3.2.2.8   Znatna izkrivljanja v skladu s šesto alineo člena 2(6a)(b) osnovne uredbe: ali dostop do financiranja ponujajo institucije, ki izvajajo cilje javne politike ali kako drugače ne delujejo neodvisno od države

(79)

Za dostop družb do kapitala na Kitajskem so značilna različna izkrivljanja.

(80)

Prvič, za kitajski finančni sistem je značilen močan položaj bank v državni lasti (70), ki pri zagotavljanju dostopa do financiranja upoštevajo tudi druga merila razen ekonomske uspešnosti projekta. Banke so podobno kot nefinančne družbe v državni lasti še vedno povezane z državo, in sicer ne samo v okviru lastništva, temveč tudi prek osebnih odnosov (glavne vodstvene delavce velikih finančnih institucij v državni lasti imenuje KKP) (71), pri čemer tako kot nefinančne družbe v državni lasti redno izvajajo javne politike, ki jih oblikuje vlada. Pri tem upoštevajo izrecno pravno obveznost opravljanja svojih poslov v skladu s potrebami nacionalnega gospodarskega in družbenega razvoja ter v skladu s smernicami industrijskih politik države (72). To dopolnjujejo dodatna obstoječa pravila, ki usmerjajo finančna sredstva v sektorje, ki jih vlada določi kot spodbujane ali kako drugače pomembne sektorje (73).

(81)

Čeprav se priznava, da se različne pravne določbe nanašajo na potrebo po spoštovanju normalnega bančnega ravnanja in bonitetnih pravil, kot je potreba po proučitvi kreditne sposobnosti posojilojemalca, prepričljivi dokazi, vključno z ugotovitvami na podlagi preiskav v zvezi z instrumenti trgovinske zaščite, kažejo, da je vloga teh določb pri uporabi različnih pravnih instrumentov zgolj sekundarna.

(82)

Bonitetne ocene v zvezi z obveznicami in posojili so poleg tega pogosto izkrivljene iz različnih razlogov, vključno z dejstvom, da na oceno tveganja vplivata strateški pomen družbe za kitajsko vlado in pomen implicitnega jamstva vlade. Ocene jasno kažejo, da kitajske bonitetne ocene sistematično ustrezajo nižjim mednarodnim ocenam.

(83)

To dopolnjujejo dodatna obstoječa pravila, ki usmerjajo finančna sredstva v sektorje, ki jih vlada določi kot spodbujane ali kako drugače pomembne sektorje (74). Posledica tega je, da se posojila pristransko izdajajo družbam v državni lasti, velikim, dobro povezanim zasebnim družbam in družbam v ključnih industrijskih sektorjih, kar pomeni, da razpoložljivost in strošek kapitala nista enaka za vse subjekte na trgu.

(84)

Drugič, stroški izposojanja se umetno ohranjajo na nizki ravni, da bi se spodbudila rast naložb. To je povzročilo prekomerno uporabo kapitalskih naložb s čedalje nižjo donosnostjo naložb. To ponazarja nedaven porast korporativnega vzvoda v državnem sektorju kljub velikemu padcu dobičkonosnosti, kar kaže, da mehanizmi v bančnem sistemu ne upoštevajo normalnih komercialnih odzivov.

(85)

Tretjič, čeprav je bila liberalizacija nominalne obrestne mere dosežena oktobra 2015, cenovni signali še vedno niso rezultat sil prostega trga, temveč nanje vplivajo izkrivljanja, ki jih povzroča vlada. Delež posojil, ki je enak referenčni vrednosti ali nižji od nje, še vedno obsega 45 % vseh posojil in zdi se, da se je pospešila uporaba usmerjenih posojil, saj se je ta delež po letu 2015 kljub poslabšanju gospodarskih razmer izrazito povečal. Umetno nizke obrestne mere povzročajo prenizke cene in s tem prekomerno uporabo kapitala.

(86)

Splošna rast posojil na Kitajskem pomeni poslabšanje učinkovitosti dodeljevanja kapitala brez kakršnih koli znakov omejevanja kreditiranja, ki bi bilo pričakovano v neizkrivljenem tržnem okolju. Zato se je obseg slabih posojil v zadnjih letih hitro povečal. Kitajska vlada, ki se je znašla v razmerah naraščanja tveganih posojil, se je odločila, da se tveganjem izogne. Zato se vprašanja slabih terjatev rešujejo z obnavljanjem terjatev, s čimer se ustvarjajo tako imenovane „zombi“ družbe, ali s prenosom lastništva terjatve (npr. z združevanji ali zamenjavami terjatev v lastniške deleže), ne da bi se pri tem nujno odpravila splošna težava terjatev ali obravnavali njeni glavni vzroki.

(87)

Kljub nedavno sprejetim ukrepom za liberalizacijo trga na korporativni sistem posojil na Kitajskem v bistvu vplivajo znatne sistemske težave in izkrivljanja, ki so rezultat stalne vseprisotne vloge države na kapitalskih trgih.

(88)

Dokazi o tem, da je jeklarski sektor, vključno z jeklenimi izdelki, prevlečeni z organskimi premazi, izvzet iz zgoraj opisanega poseganja države v finančni sistem, niso bili predloženi. Nasprotno pa je v poročilu družbe Think!Desk, ki ga je predložil vložnik, navedeno, da so bile finančne operacije, ki niso združljive s trgom, koristne za številne kitajske proizvajalce jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi. Komisija tudi ugotavlja, da so bili jekleni izdelki, prevlečeni z organskimi premazi (75), ter vroče valjano jeklo kot surovina za te izdelke (76) upravičeni do preferencialnih posojil, ki pomenijo subvencije. Zato je znatno poseganje države v finančni sistem močno prizadelo tržne razmere na vseh ravneh.

3.2.2.9   Sistemska narava opisanih izkrivljanj

(89)

Komisija je ugotovila, da izkrivljanja, opisana v poročilu, niso omejena na jeklarski sektor na splošno ali zlasti na sektor jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi. Razpoložljivi dokazi namreč kažejo, da so dejstva in značilnosti kitajskega sistema, kot je opisan zgoraj v oddelkih 3.2.2.1 do 3.2.2.5 in delu A poročila, značilni za celotno državo in vse sektorje gospodarstva. Enako velja tudi za opis proizvodnih dejavnikov, kot so navedeni v oddelkih 3.2.2.6 do 3.2.2.8 zgoraj in delu B poročila.

(90)

Za proizvodnjo jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, je potreben širok razpon vložkov. V spisu ni nobenih dokazov o tem, da poreklo teh vložkov ni s Kitajske. Ko proizvajalci jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, kupijo/naročijo te vložke, so cene, ki jih plačajo (in ki so zabeležene kot njihovi stroški), očitno izpostavljene istim zgoraj navedenim sistemskim izkrivljanjem. Na primer, dobavitelji vložkov zaposlijo delovno silo, ki je izpostavljena izkrivljanjem. Izposodijo si lahko denar, ki je izpostavljen izkrivljanjem v finančnem sektorju/pri dodelitvi kapitala. Poleg tega zanje velja sistem načrtovanja, ki se uporablja na vseh ravneh upravljanja in v vseh sektorjih.

(91)

Posledica tega je, da se domače prodajne cene jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, ne morejo uporabljati in da to zaznamuje tudi vse stroške vložkov (vključno s surovinami, energijo, zemljišči, financiranjem, delom itd.), saj država z znatnim poseganjem vpliva na oblikovanje njihovih cen, kot je opisano v delih A in B poročila. Opisana poseganja države v zvezi z dodeljevanjem kapitala, zemljišči, delom, energijo in surovinami so prisotna po vsej LRK. To na primer pomeni, da je vložek, ki je sam po sebi proizveden na Kitajskem s povezovanjem številnih proizvodnih dejavnikov, izpostavljen znatnim izkrivljanjem. Enako velja za vložke v vložke in tako dalje. Kitajska vlada ali proizvajalci izvozniki v tej preiskavi niso predložili nobenih dokazov ali argumentov, ki bi temu nasprotovali.

3.2.2.10   Sklep

(92)

Analiza iz oddelkov 3.2.2.2 do 3.2.2.9, ki vključuje pregled vseh razpoložljivih dokazov o poseganju Kitajske v svoje gospodarstvo na splošno ter v jeklarski sektor (vključno z zadevnim izdelkom), je pokazala, da cene ali stroški, vključno s stroški surovin, energije in dela, niso rezultat sil prostega trga, in sicer zaradi znatnega poseganja države v smislu člena 2(6a)(b) osnovne uredbe. Na tej podlagi in zaradi nesodelovanja kitajske vlade in proizvajalcev izvoznikov je Komisija sklenila, da v tem primeru ni ustrezno uporabljati domačih cen in stroškov za določitev normalne vrednosti.

(93)

Komisija je zato oblikovala normalno vrednost izključno na podlagi proizvodnih in prodajnih stroškov, ki upoštevajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti, v tem primeru torej na podlagi ustreznih proizvodnih in prodajnih stroškov v primerni reprezentativni državi v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe, kot je navedeno v naslednjem oddelku. Komisija je opozorila, da v preiskavi ni sodeloval noben proizvajalec izvoznik in da ni bilo predstavljenih nobenih trditev, da nekateri domači stroški niso izkrivljeni na podlagi tretje alinee člena 2(6a)(a) osnovne uredbe.

3.2.3   Reprezentativna država

3.2.3.1   Splošne opombe

(94)

Izbira reprezentativne države je temeljila na naslednjih merilih:

stopnja gospodarskega razvoja, ki je podobna stopnji v LRK. Komisija je za ta namen uporabila države, ki imajo podoben bruto nacionalni dohodek kot LRK glede na zbirko podatkov Svetovne banke (77),

proizvodnja izdelka, ki se pregleduje, v navedeni državi (78),

razpoložljivost ustreznih javnih podatkov v navedeni državi,

kadar je več možnih reprezentativnih tretjih držav, se prednost nameni državam z ustrezno ravnjo socialne zaščite in varstva okolja, če je to ustrezno.

(95)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 24 in 25, je Komisija v obvestilu z dne 13. aprila 2018 zainteresirane strani obvestila, da je opredelila šest možnih reprezentativnih držav, tj. Argentino, Kolumbijo, Malezijo, Mehiko, Južno Afriko in Tajsko, ter zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe in predlagajo druge države.

3.2.3.2   Stopnja gospodarskega razvoja, ki je podobna stopnji v LRK

(96)

Svetovna banka šteje Argentino, Kolumbijo, Malezijo, Mehiko, Južno Afriko in Tajsko za države, ki imajo podobno stopnjo gospodarskega razvoja kot LRK, tj. vse so uvrščene med države z višjim srednjim dohodkom na podlagi bruto nacionalnega dohodka (v nadaljnjem besedilu: BND).

(97)

Vložnik je trdil, da je Mehika s članstvom v Severnoameriškem sporazumu o prosti trgovini (NAFTA) vključena v severnoameriško območje proste trgovine, katerega stopnja gospodarskega razvoja je precej višja od stopnje v LRK, kar lahko vpliva na stroške v Mehiki. Komisija je analizirala ustreznost možnih reprezentativnih držav na podlagi zbirke podatkov Svetovne banke o BND. V tej zbirki je Mehika uvrščena med države z višjim srednjim dohodkom, kar pomeni, da je stopnja razvoja primerljiva s stopnjo razvoja LRK. Navedena kategorija držav zajema države, katerih BND na prebivalca je leta 2017 znašal od 3 896 USD do 12 055 USD, pri čemer je navedeno leto leto najnovejših razpoložljivih podatkov o trgovini. Razvrstitve veljajo za posamezne države in ne za skupine držav, ki so del območij proste trgovine, carinskih unij itd. Komisija je ocenila, da je bilo vseh šest opredeljenih morebitnih reprezentativnih držav enako primerljivih z LRK v smislu gospodarskega razvoja. Zato je bila ta trditev zavrnjena.

3.2.3.3   Proizvodnja izdelka, ki se pregleduje, in razpoložljivost ustreznih javnih podatkov v reprezentativni državi

(98)

Komisija je v obvestilu z dne 13. aprila 2018 navedla, da je znano, da se izdelek, ki se pregleduje, proizvaja v Argentini, Kolumbiji, Maleziji, Mehiki, Južni Afriki in na Tajskem.

(99)

Ugotovila je, da je treba za tri države, tj. Argentino, Kolumbijo in Tajsko, dostopnost javnih podatkov dodatno preveriti, zlasti kar zadeva javne finančne podatke proizvajalca izdelka, ki se pregleduje.

(100)

Za Kolumbijo in Tajsko ni bilo mogoče najti nobenih javno dostopnih finančnih podatkov proizvajalca izdelka, ki se pregleduje. V zvezi z Argentino so se ugotovljeni javno dostopni finančni podatki nanašali na skupino Ternium, ki v navedeni državi proizvaja izdelek, ki se pregleduje. Vendar iz dostopnih finančnih podatkov za skupino ni bilo mogoče jasno opredeliti, kateri podatki se nanašajo na dejavnosti skupine v Argentini, saj je skupina svoje podatke, ki se nanašajo na Argentino, sporočila skupaj z drugimi državami, kot so Bolivija, Čile, Paragvaj in Urugvaj. Zato ti podatki niso bili dovolj natančni, da bi jih bilo mogoče uporabiti kot ustrezne referenčne vrednosti.

(101)

Vložnik je v pripombah na obvestilo z dne 13. aprila 2018 ponovil svojo zahtevo, v kateri je navedel, da bi bila Južna Afrika najustreznejša reprezentativna država. V njej sta delovala dva proizvajalca izdelka, ki se pregleduje. Za proizvajalca Safal Steel (Pty) Ltd. finančni podatki niso bili javno dostopni. Za drugega proizvajalca, tj. ArcelorMittal South Africa, so bili finančni podatki sicer dostopni, vendar je družba v obdobju preiskave in tudi v celotnem obravnavanem obdobju ustvarjala izgube. Zato ni bila primerna za izbor, saj finančni podatki družbe, ki ustvarja izgube, ne bi imeli elementa dobička, ki bi ga bilo treba nadomestiti. Ker Komisija ni našla nobenih drugih proizvajalcev izdelka, ki se pregleduje, z javno dostopnimi podatki v Južni Afriki, je ocenila, da ta država ni ustrezna kot reprezentativna država.

(102)

Vložnik je v pripombah na obvestilo z dne 3. julija 2018 trdil, da je Komisija nepravilno zavrnila Južno Afriko kot reprezentativno državo, saj dejstvo, da je proizvajalec izdelka, ki se pregleduje, v enem letu ustvarjal izgube, ni moglo biti odločilno pri izbiri reprezentativne države.

(103)

Ker je imela Komisija na voljo več možnosti za izbiro reprezentativne države, se je odločila za državo, v kateri je bilo mogoče razumne zneske za prodajne, splošne in administrativne stroške (v nadaljnjem besedilu: PSA-stroški) ter za dobiček pridobiti iz javno dostopnih podatkov družbe v navedeni državi v skladu z zadnjim odstavkom člena 2(6a)(a) osnovne uredbe.

(104)

Dejstvo, da družba ArcelorMittal South Africa ustvarja izgube, je bilo v oceni Komisije torej odločilno pri izbiri reprezentativne države, zato je bila trditev vložnika zavrnjena.

(105)

Glede Malezije so bili finančni podatki javno dostopni za družbo CSC Steel Holdings Berhad, tj. hčerinsko družbo tajvanske družbe China Steel Corporation. Družba CSC Steel Holdings Berhad je proizvajala izdelek, ki se pregleduje, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa je ustvarjala dobiček.

(106)

Vložnik je trdil, da zanašanje na javno dostopne podatke družb v tuji lasti lahko vključuje tudi nezanesljive podatke. Komisija je ocenila, da je treba zanesljivost javno dostopnih podatkov ugotavljati za vsak primer posebej. V zadevnem primeru Komisija ni imela ali vložnik ni predložil nobenih dokazov, s katerimi bi se lahko utemeljilo neupoštevanje finančnih podatkov družbe SCS Steel Holdings Berhad. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(107)

Komisija je za Mehiko pridobila javno dostopne podatke za skupino Ternium, zlasti njeno letno poročilo za leto 2017. Navedena skupina je proizvajalec izdelka, ki se pregleduje, v Mehiki, pri čemer ta država ustvari več kot 55 % konsolidirane prodaje, o kateri se poroča ločeno od drugih geografskih regij. Poleg tega je skupina Ternium v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ustvarjala dobiček.

(108)

Komisija je zato ocenila, da se v končni izbor reprezentativne države lahko uvrstita Malezija in Mehika.

(109)

Vložnik se je v svojih pripombah skliceval na prakso Združenih držav Amerike, ki uporabljajo košarico družb, „dejavnih v kovinskem sektorju“, kot so proizvajalci aluminija. Vendar je Komisija, kadar koli je bilo mogoče, dala prednost javno dostopnim podatkom družb, ki dejansko proizvajajo izdelek, ki se pregleduje. Druge ustrezne možnosti bo zato proučila samo, če take proizvodnje ni ali če družbe, ki proizvajajo izdelek, ki se pregleduje, v kateri koli državi s podobno stopnjo gospodarskega razvoja niso ustrezne zaradi drugih dejavnikov. V zadevnem primeru to ni bilo potrebno, saj dejansko obstajajo proizvajalci jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, katerih podatki so javno dostopni. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

3.2.3.4   Raven socialne zaščite in varstva okolja

(110)

Ko je Komisija ugotovila, da sta dve državi, tj. Mehika in Malezija, primerni, da se izbereta kot reprezentativni državi, je ocenila njuno raven socialne zaščite in varstva okolja, da bi v skladu z zadnjim stavkom prve alinee člena 2(6a)(a) osnovne uredbe izbrala najustreznejšo.

(111)

Komisija je ugotovila, da Malezija zaostaja pri usklajevanju z ustreznimi mednarodnimi standardi dela in ratifikaciji konvencij MOD, navedenih v Prilogi Ia k osnovni uredbi. Predvsem ni ratificirala treh od osmih osrednjih konvencij MOD (o svobodi združevanja, odpravi prisilnega dela in nediskriminaciji). Malezija je poleg tega podpisala enega od glavnih okoljskih sporazumov, ki pa ga ni ratificirala (79).

(112)

Nasprotno pa je Mehika dosegla višjo raven skladnosti z delovnimi standardi MOD, saj je ratificirala vse osrednje konvencije, razen Konvencije o pravici do organiziranja in pogajanj za sklenitev kolektivnih pogodb. Poleg tega je podpisala in ratificirala vse glavne okoljske konvencije.

3.2.3.5   Sklep

(113)

Na podlagi zgornje analize je Mehika izpolnila vsa merila iz prve alinee člena 2(6a)(a) osnovne uredbe, zato jo je mogoče šteti kot ustrezno reprezentativno državo. Mehika ima predvsem znatno proizvodnjo izdelka, ki se pregleduje, in celovit nabor dostopnih podatkov za vse proizvodne dejavnike, režijske stroške proizvodnje, PSA-stroške ter dobiček. Poleg tega ima višjo raven socialne zaščite in varstva okolja.

3.2.4   Režijski stroški proizvodnje, PSA-stroški ter dobiček

(114)

Komisija je v obvestilu z dne 3. julija 2018 zainteresirane strani obvestila, da bo za določitev normalne vrednosti vključila PSA-stroške ter dobiček družbe Ternium S.A. Mexico v skladu s četrtim odstavkom člena 2(6a)(a) osnovne uredbe. Komisija bo iz iste družbe vključila tudi vrednost režijskih stroškov proizvodnje, da bi zajela stroške, ki niso vključeni v zgoraj navedene proizvodne dejavnike.

(115)

Vložnik je v pripombah na obvestilo z dne 3. julija 2018 trdil, da je ustrezneje uporabiti nekonsolidirane podatke družbe ArcelorMittal South Africa (lokalna družba) kot konsolidirane podatke skupine Ternium (globalna skupina), katere proizvodnja v Mehiki pomeni več kot 55 % konsolidirane prodaje. Trditev je izhajala iz ugotovitve, da so nekonsolidirani podatki pomenili rezultate lokalne družbe in ne globalne skupine, kot taki pa naj bi bolje izražali fiksne režijske stroške proizvodnje, PSA-stroške ter dobiček reprezentativne države. Ker pa podatkov družbe ArcelorMittal South Africa ni bilo mogoče uporabiti, saj ta družba ustvarja izgubo, je bila ta trditev brezpredmetna in je bila zato zavrnjena.

(116)

Vložnik je v pripombah na obvestilo z dne 3. julija 2018 trdil tudi, da je kljub ustreznosti Mehike kot reprezentativne države družba Ternium S.A. Mexico del mednarodne družbe, tj. skupine Ternium, katere finančni podatki se nanašajo na dejavnosti v državah z različnimi stopnjami gospodarskega razvoja.

(117)

Kljub dejstvu, da je skupina Ternium mednarodna družba, je Komisija ugotovila, da so javno dostopni podatki družbe Ternium S.A. Mexico dovolj natančni glede proizvodnje izdelka, ki se pregleduje, v Mehiki, zato je trditev zavrnila. Zaradi analize iz oddelka 3.2.3 je sklenila, da uporabi dostopne finančne podatke družbe Ternium S.A. Mexico za leto 2017, ki tako zajemajo obdobje preiskave v zvezi s pregledom.

3.2.5   Viri za opredelitev neizkrivljenih stroškov

(118)

Komisija je v obvestilu z dne 3. julija 2018 navedla, da bo za določitev normalne vrednosti v skladu s četrtim odstavkom člena 2(6a)(a) osnovne uredbe uporabila zbirko podatkov Global Trade Atlas (v nadaljnjem besedilu: GTA), da bi opredelila neizkrivljene stroške pri večini proizvodnih dejavnikov. Komisija je za določitev PSA-stroškov, dobička in režijskih stroškov uporabila poročilo Doing Business 2018 za stroške za električno energijo, nacionalne statistične podatke za naravni plin, davčni zakonik zveznega okrožja za stroške za vodo in finančne podatke družbe Ternium S.A. Mexico.

3.2.6   Proizvodni dejavniki

(119)

Kot je že navedeno v uvodni izjavi 23, si je Komisija v obvestilu z dne 13. aprila 2018 prizadevala določiti začetni seznam proizvodnih dejavnikov in virov, ki bi se uporabil za vse proizvodne dejavnike, kot so materiali, energija in delo, ki jih sodelujoči proizvajalec izvoznik uporabi v proizvodnji izdelka, ki se pregleduje.

(120)

Zaradi nesodelovanja kitajskih proizvajalcev izvoznikov se je Komisija zanesla, da bo proizvodne dejavnike, ki se uporabljajo v proizvodnji jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, opredelil vložnik. Na podlagi javno dostopnih informacij s spletnega mesta kitajskih proizvajalcev jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, se je dejansko pokazalo, da so njihovi proizvodni postopki in uporabljeni materiali popolnoma enaki tistim, ki jih je navedel vložnik.

(121)

Izbrana izhodiščna točka v proizvodnem postopku je bil substrat ali navadni kolobar, saj se je proizvodni postopek vložnika začel na tej podlagi. Komisija je na podlagi informacij, pridobljenih v začetni preiskavi, kot najboljših razpoložljivih dokazov ugotovila, da so proizvajalci izvozniki začeli proizvajati jeklene izdelke, prevlečene z organskimi premazi, na podlagi substrata. V prvotnem primeru dejansko ni sodeloval noben integrirani proizvajalec.

(122)

Zaradi nesodelovanja Komisija razen šestmestnih oznak HS, ki jih je posredoval vložnik, ni imela na voljo natančnejših tarifnih oznak. Oznake HS so se v celoti ujemale z mehiškimi tarifnimi oznakami.

(123)

Ob upoštevanju vseh informacij, ki jih je predložil vložnik, so bili opredeljeni naslednji proizvodni dejavniki in oznake HS, kjer je primerno:

Preglednica 1

Proizvodni dejavnik

Oznaka HS

Vrednost uvoza na enoto

Surovine

Substrat – vroče pocinkano jeklo v kolobarjih:

 

 

prevlečeno ali prekrito s cinkom

7210 49

0,84 EUR/kg

prevlečeno ali prekrito s cinkovimi zlitinami

7210 49

0,84 EUR/kg

Kovinski premaz – ingot iz cinka (za premaze iz cinka):

 

 

< 99,99 mas. % cinka

7901 12

se ne uporablja

cinkove zlitine

7901 20

se ne uporablja

Organski premaz

 

 

poliestrska barva

3208 10

4,33 EUR/kg

poliuretanska barva

3208 90

4,91 EUR/kg

barva s poliviniliden fluoridom

3209 90

3,36 EUR/kg

Delo

Plače v proizvodnem sektorju

[ni podatkov]

1,37 EUR/uro

Energija

Električna energija

[ni podatkov]

0,06 EUR/kWh

Naravni plin

[ni podatkov]

0,0034 EUR/MJ

Stisnjeni zrak

2853 90

se ne uporablja

Voda

[ni podatkov]

3,81 EUR/m3

Po proizvodu/odpadku

Ostanki pocinkanega jekla

7204 29

0,18 EUR/kg

3.2.6.1   Materiali

(124)

Vložnik je potrdil, da se vroče pocinkano jeklo v kolobarjih večinoma uporablja kot substrat za najbolj reprezentativno vrsto izdelka, ki se pregleduje. Ker proizvajalci izvozniki niso sodelovali in ker zainteresirane strani niso predložile pripomb, Komisija ni zbrala podatkov o drugih možnih substratih, kot so kolobarji iz vroče ali hladno valjanega jekla.

(125)

V zvezi s kovinskimi premazi je vložnik potrdil, da se večinoma uporabljajo premazi iz cinka. Ker proizvajalci izvozniki niso sodelovali in ker zainteresirane strani niso predložile pripomb, je Komisija menila, da ni treba zbirati podatkov o kovinskih premazih z aluminijem.

(126)

Opozoriti je treba, da vroče pocinkano jeklo v kolobarjih kot substrat že vključuje kovinske premaze z cinkom ali cinkovimi zlitinami. Podatki o uporabi kovinskih premazov so se zbirali samo zaradi prilagoditev izračunov normalne vrednosti na podlagi različnih količin cinka ali cinkovih zlitin, uporabljenih za kovinske premaze različnih vrst izdelkov.

(127)

Na podlagi evidenc vložnika ni bilo mogoče opredeliti potrošnje pomožnih sredstev na enoto izdelka, ki se pregleduje. Vložnik je ta sredstva obravnaval kot režijske stroške proizvodnje. Ker Komisija teh informacij ni imela, ni mogla določiti razmerij uporabe in neizkrivljenih vrednosti za uporabljena pomožna sredstva. Vendar je ugotovila, da so vsa pomožna sredstva skupaj ustvarila zanemarljiv delež stroškov proizvodnje na tono končnega izdelka. Da bi Komisija te stroške ustrezno upoštevala pri izračunu določene normalne vrednosti, je zvišala neizkrivljene stroške proizvodnje (ki zajemajo materiale, delo, energijo in vodo) v Mehiki za odstotek, enakovreden deležu pomožnih sredstev pri stroških proizvodnje, ki jih je predložil vložnik. Komisija je ocenila, da se s to metodo ustrezno izraža delež pomožnih sredstev v skupnih stroških proizvodnje v določeni normalni vrednosti.

(128)

Vložnik ni poročal o nobeni uporabi utekočinjenega naftnega plina, vodika ali dušika. Zato se ti prvotno opredeljeni proizvodni dejavniki niso uporabili za določitev normalne vrednosti.

(129)

Vložnik je nadalje poročal, da bi bilo treba upoštevati ostanke, ki nastanejo v postopku proizvodnje jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi. Zato je bilo treba opredeliti naravo ostankov in ustrezno oznako HS. V tem primeru so bili ugotovljeni ostanki pocinkanega jekla (glej preglednico v uvodni izjavi 123).

(130)

Pri vseh materialih in ostankih, o katerih na mehiškem trgu ni nobenih informacij, je Komisija upoštevala uvozne cene. Uvozna cena v reprezentativni državi je bila določena kot tehtana povprečna cena uvoza iz vseh tretjih držav, razen LRK, na enoto. Komisija se je odločila, da izključi uvoz iz LRK v reprezentativno državo, saj je v uvodni izjavi 92 ugotovila, da v zadevnem primeru ni ustrezno uporabiti domačih cen in stroškov v LRK zaradi obstoja znatnih izkrivljanj v skladu s členom 2(6a)(b). Na podlagi razpoložljivih dokazov in ker zainteresirane strani tega niso izpodbijale, je Komisija ocenila, da ista izkrivljanja vplivajo na izvozne cene. Po izključitvi LRK je uvoz iz drugih tretjih držav ostal reprezentativen in je zajemal od 94 do 100 % celotnega uvoza v Mehiko.

(131)

Da bi Komisija določila neizkrivljeno ceno materialov, kot so dostavljeni do vrat tovarne proizvajalca izvoznika, kot je določeno v prvi alinei člena 2(6a)(a), je pri uvozni ceni in dodanih stroških domačega prevoza uporabila uvozno dajatev reprezentativne države, tj. Mehike. Zaradi nesodelovanja proizvajalcev izvoznikov se je Komisija zanesla, da bo informacije o stroških domačega prevoza predložil vložnik.

3.2.6.2   Delo

(132)

Statistični podatki MOD so zagotovili informacije o mesečnih plačah v proizvodnem sektorju in tedenskih delovnih urah v Mehiki za obdobje preiskave v zvezi s pregledom. Vložnik je trdil, da se razpoložljivi podatki za Južno Afriko lahko prilagodijo inflaciji s pomočjo indeksa cen življenjskih potrebščin ali indeksov stroškov dela v proizvodnem sektorju, ki jih je objavila južnoafriška centralna banka (South African Reserve Bank). Ker pa je Komisija za ustrezno reprezentativno državo izbrala Mehiko, za katero so ti podatki na voljo, je ta trditev postala brezpredmetna.

3.2.6.3   Električna energija

(133)

Cena električne energije je bila že na voljo v poročilu Doing Business 2018. V tem poročilu se je cena za kWh v Mehiki opredelila s standardizirano metodologijo.

(134)

Komisija je na drugi strani proučila možnost uporabe tarif za električno energijo, ki jih objavljajo proizvajalci in distributerji električne energije v Mehiki. Prevladujoči dobavitelj električne energije v Mehiki je CFE (Comisión Federal de Electricidad), ki je družba v državni lasti.

(135)

Vložnik je trdil, da se stroški za električno energijo, navedeni v poročilu Doing Business 2018, zdijo umetno nizki v primerjavi z večino držav, zato je predlagal uporabo tarif na področju, kjer se proizvaja izdelek, ki se pregleduje, pri čemer se upoštevajo možne prilagoditve za poti dobave, posebne dajatve in DDV.

(136)

Vložnik ni predložil zadostnih dokazov, iz katerih bi bilo razvidno, da so take prilagoditve za DDV, posebne dajatve in poti dobave dejansko potrebne in da veljajo za kitajske proizvajalce izvoznike. Zato je Komisija to trditev zavrnila in se odločila, da uporabi najbolj izčrpne in nedvoumne podatke iz poročila Doing Business 2018.

3.2.6.4   Naravni plin

(137)

Cena naravnega plina v Mehiki je na voljo v zbirki statističnih podatkov, ki jo upravlja regulativna komisija za energijo (Comisión Reguladora de Energía). Podatki zajemajo obdobje od julija do decembra 2017.

(138)

Vložnik je trdil, da bi se za Južno Afriko lahko uporabila uvozna cena na tono utekočinjenega naravnega plina (oznaka HS 2711 11), pridobljena iz zbirke podatkov GTA, ki bi se naknadno pretvorila v ceno na GJ. Ker je Komisija za ustrezno reprezentativno državo izbrala Mehiko, za katero so ti podatki na voljo, je to trditev zavrnila.

3.2.6.5   Stisnjeni zrak

(139)

Vložnik je Komisijo obvestil, da se poleg proizvodnih dejavnikov, opredeljenih v obvestilu z dne 13. aprila 2018, pri proizvodnji izdelka, ki se pregleduje, uporablja tudi stisnjeni zrak. Stisnjeni zrak se kupuje v obliki utekočinjenega zraka.

(140)

Komisija je ugotovila, da je ustrezna oznaka HS za utekočinjeni zrak 2853 90. Vendar ta oznaka zajema tudi številne druge kemikalije. V skladu z nacionalnim tarifnim seznamom Mehike ni nobene druge podrobne klasifikacije. Podatki, pridobljeni iz zbirke podatkov GTA, bi zato vsebovali uvoz drugih anorganskih spojin (vključno z destilirano ali elektroprevodno vodo in vodo podobne čistoče) ter amalgamov, razen amalgamov plemenitih kovin.

(141)

Iz razlogov, navedenih v prejšnji uvodni izjavi, je Komisija ocenila, da uporaba zbirke podatkov GTA ni ustrezna. Opozoriti je treba, da stisnjeni zrak ustvarja zanemarljiv delež stroškov proizvodnje na tono končnega izdelka. Da bi Komisija navedene stroške ustrezno upoštevala pri izračunu neizkrivljene normalne vrednosti, je zvišala neizkrivljene stroške proizvodnje (ki zajemajo materiale, delo, energijo in vodo) za odstotek, enakovreden deležu stisnjenega zraka pri stroških proizvodnje, ki jih je predložil vložnik. Komisija je ocenila, da se s to metodo ustrezno izraža delež stisnjenega zraka v skupnih stroških proizvodnje v določeni normalni vrednosti.

3.2.6.6   Voda

(142)

Tarife za vodo se v Mehiki določajo na občinski ravni. Poleg tega mehiški vladni regulativni organ za vodo (CONAGUA – Comisión Nacional del Agua) objavlja statistične podatke o vodi v Mehiki, kar prav tako zagotavlja pregled nad cenami vode za industrijsko uporabo v izbranih občinah. Vendar so bili ti podatki nazadnje objavljeni leta 2016 in zajemajo leto 2015.

(143)

Da bi Komisija uporabila veljavne cene v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, je uporabila tarife za vodo, ki veljajo v mestu Ciudad de México. Te so bile že dostopne v davčnem zakoniku zveznega okrožja, kot je bil spremenjen decembra 2016, in so veljale od 1. januarja 2017.

3.2.6.7   Izračuni

(144)

Komisija je pri določitvi normalne vrednosti upoštevala naslednja koraka.

(145)

Prvič, Komisija je določila neizkrivljene proizvodne stroške. Zaradi nesodelovanja proizvajalcev izvoznikov je nato pomnožila faktor uporabe, ugotovljen na ravni proizvodnega postopka vložnika, za materiale, delo, energijo in vodo z neizkrivljenimi stroški na enoto, ugotovljenimi v reprezentativni državi. tj. Mehiki. Poleg tega je za tiste proizvodne dejavnike, za katere vložnik ni predložil nobenih natančnih faktorjev uporabe (zlasti za pomožna sredstva in stisnjeni zrak), pri neizkrivljenih neposrednih proizvodnih stroških uporabila odstotek, enakovreden deležu navedenih proizvodnih dejavnikov pri proizvodnih stroških, ki jih je predložil vložnik.

(146)

Drugič, Komisija je pri zgoraj opredeljenih proizvodnih stroških uporabila režijske proizvodne stroške, PSA-stroške in dobiček družbe Ternium S.A. Mexico. Ti so bili opredeljeni na podlagi letnega poročila družbe za leto 2017 in izraženi kot naslednji odstotki:

(147)

režijski proizvodni stroški (80) v višini 14,12 %, ki so bili uporabljeni pri proizvodnih stroških (kar zajema porabo materialov, dela, energije in vode);

(148)

PSA-stroški (81) v višini 12,56 %, ki so bili uporabljeni pri vsoti proizvodnih stroškov in režijskih proizvodnih stroškov;

(149)

dobiček (82) v višini 15,09 %, ki so bili uporabljeni pri vsoti proizvodnih stroškov, režijskih proizvodnih stroškov in PSA-stroškov.

(150)

Na tej podlagi je Komisija je določila normalno vrednost za posamezno vrsto izdelka na podlagi franko tovarna v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe. Ker nobeden od proizvajalcev izvoznikov ni sodeloval, je bila normalna vrednost določena na ravni države in ne za vsakega izvoznika in proizvajalca posebej.

3.2.7   Izvozna cena

(151)

Zaradi nesodelovanja kitajskih proizvajalcev izvoznikov je bila izvozna cena določena na podlagi podatkov o cenah CIF iz Eurostata in prilagojena na raven franko tovarna.

3.2.8   Primerjava in stopnje dampinga

(152)

Komisija je računsko določeno normalno vrednost v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe in izvozno ceno primerjala na podlagi franko tovarna.

3.2.9   Sklep

(153)

Na podlagi tega je tehtano povprečje stopnje dampinga, izraženo kot delež cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, znašalo 134 %.

(154)

Komisija je zato sklenila, da se je damping v obdobju preiskave v zvezi s pregledom nadaljeval.

3.3   Verjetnost ponovitve dampinga iz LRK

(155)

Kot je ugotovljeno zgoraj, je bil uvoz jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom dampinški, vendar je bila stopnja izvoza razmeroma omejena. Komisija je zaradi celovitosti preiskave proučila tudi verjetnost ponovitve dampinga v primeru razveljavitve ukrepov. Analizirani so bili naslednji dodatni elementi: proizvodna in neizkoriščena zmogljivost v LRK, določanje cen s strani proizvajalcev izvoznikov v LRK in na drugih trgih, razpoložljivost drugih trgov in privlačnost trga Unije.

3.3.1   Izvoz v tretje države

(156)

V obdobju preiskave v zvezi s pregledom je bil obseg uvoza jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, iz LRK v Unijo dokaj majhen (približno 0,1 % celotne potrošnje Unije), čeprav je veljal za reprezentativnega, kot je navedeno v uvodni izjavi 36. Zato se je Komisija odločila, da bo analizirala tudi podatke o prodaji jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, iz LRK v tretje države, da bi potrdila svoje ugotovitve o nadaljevanju dampinga. Damping se je izračunal z uporabo prodajnih cen za tretje države na podlagi statističnih podatkov o izvozu s Kitajske.

3.3.1.1   Normalna vrednost

(157)

Normalna vrednost za oceno dampinga iz LRK v tretje države je bila skladna z uvodnimi izjavami 37 do 150.

3.3.1.2   Izvozna cena

(158)

Zaradi nesodelovanja kitajskih proizvajalcev je izvozna cena za tretje države temeljila na podatkih iz zbirke podatkov o izvozu s Kitajske, ki jih je predložil vložnik. Komisija je na podlagi teh podatkov, ki so v zbirki podatkov predstavljeni na ravni cen FOB, odštela stroške pretovarjanja v pristaniščih in domače prevozne stroške na Kitajskem, kot jih je opredelil vložnik, da bi izračunala izvozno ceno na podlagi franko tovarna.

3.3.1.3   Primerjava

(159)

Komisija je računsko določeno normalno vrednost in izvozno ceno pri izvozu v druge države, razen v Unijo, primerjala na podlagi franko tovarna.

3.3.1.4   Stopnja dampinga

(160)

Zgornja primerjava je pokazala, da stopnja dampinga na ravni države za izvoz v vse tretje države (razen v Unijo) znaša 118 %, pri čemer se je stopnja dampinga na ravni države za izvoz na pet najpomembnejših izvoznih trgov (Indija, Filipini, Ruska federacija, Južna Koreja in Vietnam) gibala med 112 in 160 %. To je dodatno potrdilo, da je bila stopnja dampinga, določena za izvoz v Unijo, kljub zelo nizkemu obsegu prodaje razumna.

3.3.2   Proizvodna zmogljivost in neizkoriščena zmogljivost v LRK

(161)

Zaradi nesodelovanja sta bili proizvodna zmogljivost in neizkoriščena zmogljivost v LRK v skladu s členom 18 osnovne uredbe določeni na podlagi razpoložljivih dejstev in zlasti informacij, ki jih je predložil vložnik.

(162)

Proizvodna zmogljivost v LRK je znatno presegla sedanji obseg proizvodnje. Po podatkih kitajskega združenja železarjev in jeklarjev (CISA – China Iron and Steel Association) je proizvodna zmogljivost za jeklo z barvnim premazom v letu 2013 znašala 40 milijonov ton. Ker je bil obseg proizvodnje na ravni 7,5 milijona ton, je izkoriščenost zmogljivosti dosegla samo približno 20 %. Če bi se ukrepi razveljavili, bi imeli kitajski proizvajalci dovolj prostih zmogljivosti, ocenjenih na 32,5 milijona ton, da bi z dampinškimi jeklenimi izdelki, prevlečenimi z organskimi premazi, preplavili trg Unije, katerega obseg potrošnje je 4,5 milijona ton.

(163)

Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da imajo kitajski proizvajalci izvozniki precejšnje neizkoriščene zmogljivosti, ki bi jih lahko uporabili za proizvodnjo jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, za izvoz na trg Unije, če bi bili ukrepi razveljavljeni.

3.3.3   Razpoložljivost drugih trgov

(164)

Ukrepi trgovinske zaščite pred kitajskim izvozom jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, se izvajajo v Indiji, Maleziji, Pakistanu, Turčiji in Vietnamu, kar kaže na enako vrsto politike pri določanju cen, kot je bila ugotovljena v zvezi s kitajskim izvozom v Unijo.

(165)

Komisija je zato sklenila, da obstaja verjetnost, da bi kitajski proizvajalci izvozniki preusmerili izvoz v Unijo po dampinških cenah, če bi bili trenutni ukrepi razveljavljeni.

3.3.4   Privlačnost trga Unije

(166)

V obdobju preiskave v zvezi s pregledom je bila prodajna cena v Uniji za 194 do 338 EUR na tono jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, (ali za 28 do 59 %) višja od kitajske izvozne cene na ravni CIF za pet glavnih izvoznih trgov, kot je navedeno v uvodni izjavi 160. Obenem je bila tudi za 211 do 226 EUR na tono jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, (ali za 31 do 33 %) višja od povprečne kitajske izvozne cene na ravni CIF za vse tretje države (razen za Unijo). Kitajski izvoz na pet najpomembnejših izvoznih trgov je znašal 48 % potrošnje Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(167)

Zato bi v primeru razveljavitve ukrepov kitajski proizvajalci izvozniki lahko preusmerili izvoz znatnih količin jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, iz tretjih držav na trg Unije.

3.3.5   Sklep o verjetnosti ponovitve dampinga

(168)

Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da bi se damping ne glede na to, ali je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom obstajal, zelo verjetno ponovil, če bi se ukrepi iztekli.

3.4   Splošni sklepi o verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga

(169)

Preiskava je pokazala, da se je izvoz zadevnega izdelka iz LRK na trg Unije po dampinških cenah nadaljeval tudi med obdobjem preiskave v zvezi s pregledom. Kljub nizkemu obsegu izvoza so stopnje dampinga ustrezale stopnjam, ugotovljenim pri pregledu izvoza s Kitajske v tretje države. Glede na elemente, proučene v oddelkih 3.3.2 do 3.3.4, je Komisija sklenila, da je zelo verjetno, da bi kitajski proizvajalci v primeru izteka ukrepov izvažali znatne količine jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, v Unijo po dampinških cenah. Dokazi o verjetnosti nadaljevanja dampinga torej obstajajo.

(170)

Komisija je vsekakor ugotovila tudi, da obstajajo dokazi, da se bo damping verjetno ponovil, če bi se ukrepi iztekli. V primerjavi s potrošnjo Unije je bila v obdobju preiskave v zvezi s pregledom neizkoriščena zmogljivost v LRK zelo velika. Poleg tega so se na drugih trgih izvajali protidampinški ukrepi, ki se uporabljajo za uvoz izdelka, ki se pregleduje, s poreklom iz LRK. To določanje cen s strani kitajskih proizvajalcev izvoznikov na trgih tretjih držav kaže na verjetnost nadaljevanja dampinga v Uniji, če bi se ukrepi iztekli. Privlačnost trga Unije glede na velikost in cene ter dejstvo, da drugi trgi ostajajo zaprti zaradi protidampinških ukrepov, pokazala, da bi se kitajski izvoz in neizkoriščene zmogljivosti verjetno preusmerili na trg Unije, če bi se ukrepi iztekli. Zato je Komisija sklenila, da bi razveljavitev protidampinških ukrepov po vsej verjetnosti povzročila povečan izvoz jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, iz LRK v Unijo po dampinških cenah.

(171)

Glede na navedeno je Komisija sklenila, da bi se damping v primeru izteka protidampinških ukrepov verjetno nadaljeval in vsekakor ponovil.

4.   ŠKODA

4.1   Proizvodnja Unije in industrija Unije

(172)

V obdobju preiskave v zvezi s pregledom je jeklene izdelke, prevlečene z organskimi premazi, proizvajalo več kot 20 znanih proizvajalcev v Uniji, med katerimi so bili nekateri med seboj povezani. Več teh proizvajalcev pripada skupinam jeklarskih družb.

(173)

Celotna proizvodnja Unije je bila v obdobju preiskave v zvezi s pregledom na podlagi izpolnjenih vprašalnikov, ki so jih predložili vzorčeni proizvajalci Unije, in podatkov, ki jih je posredoval vložnik, ocenjena na 4 752 003 tone. Proizvajalci Unije, ki predstavljajo skupno proizvodnjo Unije, pomenijo industrijo Unije v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

4.2   Potrošnja v Uniji

(174)

V preiskavi je bilo ugotovljeno, da del industrije Unije uporablja svojo proizvodnjo za lastne potrebe ter da se pogosto preprosto prenaša (brez računa) in/ali dostavlja po cenah za prenos znotraj iste družbe ali skupine družb za nadaljnjo predelavo. Da bi se razmere v industriji Unije lahko prikazale čim celoviteje, so bili podatki pridobljeni in analizirani za celotno dejavnost na področju jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi.

(175)

Kot že v prvotni preiskavi (uvodni izjavi 68 in 69 prvotne preiskave) se je štelo, da so ekonomski kazalniki, kot so proizvodnja, zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, naložbe, zaloge, zaposlenost, produktivnost, plače in zmožnost zbiranja kapitala, odvisni od celotne dejavnosti ne glede na to, ali je proizvodnja namenjena za lastne potrebe ali prodajo na prostem trgu. Obseg prodaje in prodajne cene na trgu Unije, tržni delež, rast, obseg izvoza in izvozne cene pa so osredotočeni na prevladujoče razmere na prostem trgu (in torej izključujejo dejavnosti za lastne potrebe). Kazalniki škode so bili torej popravljeni za znano uporabo in prodajo za lastne potrebe v industriji Unije, uporaba in prodaja za lastne potrebe pa sta bili analizirani ločeno.

(176)

Potrošnja Unije je bila določena na podlagi (i) statističnih podatkov o uvozu na ravni TARIC z uporabo informacij, zbranih na podlagi člena 14(6) osnovne uredbe, in (ii) podatkov o obsegu prodaje industrije Unije (vključno s transakcijami za lastne potrebe) v Uniji, ki jih je predložil vložnik. Navedeni obseg prodaje je bil navzkrižno preverjen in po potrebi dopolnjen glede vzorčenih proizvajalcev Unije na podlagi preveritvenih obiskov v njihovih prostorih.

(177)

V obravnavanem obdobju se je potrošnja Unije gibala na naslednji način:

Preglednica 2

 

2014

2015

2016

OPP

Potrošnja Unije (v tonah)

3 840 088

3 965 150

4 375 791

4 525 677

Indeks (2014 = 100)

100

103

114

118

Vir: preverjeni izpolnjeni vprašalniki in zbirka podatkov iz člena 14(6).

(178)

Potrošnja Unije se je v obravnavanem obdobju povečala za 18 %.

4.3   Uvoz v Unijo s Kitajske

(179)

Komisija je obseg uvoza in cene določila na podlagi statističnih podatkov na ravni TARIC z uporabo informacij, zbranih na podlagi člena 14(6) osnovne uredbe.

4.3.1   Obseg in tržni delež

(180)

V obravnavanem obdobju se je uvoz s Kitajske v Unijo gibal na naslednji način:

Preglednica 3

Uvoz s Kitajske

2014

2015

2016

OPP

Količina uvoza (v tonah)

5 619

4 217

2 958

6 338

Indeks (2014 = 100)

100

75

53

113

Tržni delež (v %)

0,1

0,1

0,1

0,1

Vir: zbirka podatkov iz člena 14(6).

(181)

V obravnavanem obdobju je bil obseg uvoza iz LRK majhen. Kitajski tržni delež je v obravnavanem obdobju nekoliko nihal, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa je znašal 0,1 %.

(182)

Uvoz je po uvedbi začasnih protidampinških ukrepov septembra 2012 ostal na nizki ravni. Domneva se, da je to rezultat veljavnih protidampinških ukrepov.

4.3.2   Cene in nelojalno nižanje prodajnih cen

(183)

V obravnavanem obdobju so se cene uvoza s Kitajske v Unijo gibale na naslednji način:

Preglednica 4

Uvoz s Kitajske

2014

2015

2016

OPP

Povprečna uvozna cena (EUR/tono)

341

747

697

637

Indeks (2014 = 100)

100

219

204

187

Vir: zbirka podatkov iz člena 14(6).

(184)

V obravnavanem obdobju so se cene kitajskega uvoza povišale za 87 %. Utemeljeno se lahko domneva, da je to gibanje vsaj deloma posledica naraščanja cen surovin.

(185)

Povprečne prodajne cene sodelujočih proizvajalcev Unije nepovezanim strankam na trgu Unije so se primerjale s povprečnimi cenami uvoza s Kitajske. Zaradi nesodelovanja kitajskih proizvajalcev izvoznikov ni bilo mogoče opraviti zanesljivih primerjav med vrstami izdelkov, za določitev povprečne kitajske uvozne cene pa so bili uporabljeni splošni statistični podatki o uvozu za izdelek, ki se pregleduje. Zaradi nesodelovanja nepovezanih uvoznikov v tem pregledu zaradi izteka ukrepov so bile uporabljene ocene iz zahtevka o ravni prilagoditve za stroške po uvozu.

(186)

Na podlagi navedene metodologije je primerjava pokazala, da je uvoz izdelka, ki se pregleduje, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom nelojalno nižal prodajne cene industrije Unije za 27,8 % (kar je zelo podobno nelojalnemu nižanju prodajnih cen, ugotovljenemu v prvotni preiskavi).

(187)

Poleg tega je analiza kitajskih izvoznih cen za druge trge tretjih držav pokazala, da je Kitajska na nekaterih od svojih glavnih izvoznih trgov prodajala po cenah, podobnih cenam za Unijo ali včasih celo nižjih od njih, ter podprla sklep, da bi sedanja raven kitajskih cen nelojalno nižala prodajne cene industrije Unije na trgu Unije.

4.4   Uvoz v Unijo iz tretjih držav

(188)

V preglednici 5 sta prikazana razvoj obsega in tržnega deleža uvoza v Unijo iz tretjih držav v obravnavanem obdobju ter povprečna cena tega uvoza.

Preglednica 5

 

2014

2015

2016

OPP

Obseg uvoza iz Indije (v tonah)

191 015

136 208

152 511

247 237

Indeks (2014 = 100)

100

71

80

129

Tržni delež (v %)

5,0

3,4

3,5

5,5

Povprečna cena (v EUR/tono)

755

770

680

818

Obseg uvoza iz Republike Koreje (v tonah)

155 634

131 959

184 637

222 448

Indeks (2014 = 100)

100

85

119

143

Tržni delež (v %)

4,0

3,3

4,2

4,9

Povprečna cena (v EUR/tono)

899

934

785

925

Obseg uvoza iz drugih tretjih držav

117 938

113 679

134 352

201 981

Indeks (2014 = 100)

100

96

114

171

Tržni delež (v %)

3,1

2,9

3,1

4,5

Povprečna cena (v EUR/tono)

793

798

714

838

Vir: zbirka podatkov iz člena 14(6).

(189)

Obseg uvoza iz tretjih držav se je v obravnavanem obdobju povečal in dosegel 14,8 % tržnega deleža. Večji del tega uvoza je bil iz Indije in Koreje, ki sta jima sledila Turčija in Tajvan.

(190)

Na splošno je bila povprečna uvozna cena iz tretjih držav višja od povprečnih cen kitajskega uvoza v Unijo. Odvisno od leta je bila povprečna uvozna cena iz tretjih držav bodisi višja bodisi nižja od povprečnih prodajnih cen proizvajalcev Unije v Uniji.

4.5   Gospodarski položaj industrije Unije

(191)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je proučitev učinka dampinškega uvoza na industrijo Unije vključevala oceno vseh ekonomskih dejavnikov in kazalnikov, ki so vplivali na stanje industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(192)

Makroekonomski kazalniki (proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, zaposlenost, produktivnost, rast, višina stopenj dampinga in okrevanje zaradi učinkov preteklega dampinga) so bili ocenjeni na ravni celotne industrije Unije. Ocena je temeljila na informacijah, ki jih je predložil vložnik, in je bila navzkrižno preverjena s preverjenimi izpolnjenimi vprašalniki vzorčenih proizvajalcev Unije.

(193)

Analiza mikroekonomskih kazalnikov (zaloge, prodajne cene, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb, zmožnost zbiranja kapitala in plače) je bila izvedena na ravni vzorčenih proizvajalcev Unije. Ocena temelji na njihovih informacijah, ki so bile ustrezno preverjene med preveritvenim obiskom na kraju samem.

(194)

Ker vložnik ne zastopa enega od treh vzorčenih družb, so v skladu s členom 19 osnovne uredbe podatki iz preglednic 9–14 predloženi v razponih, da se ohrani zaupnost poslovno občutljivih podatkov.

4.5.1   Makroekonomski kazalniki

4.5.1.1   Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(195)

V obravnavanem obdobju so se proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti industrije Unije gibale na naslednji način:

Preglednica 6

 

2014

2015

2016

OPP

Proizvodnja (v tonah)

4 402 079

4 404 178

4 769 698

4 752 003

Indeks (2014 = 100)

100

100

108

108

Proizvodna zmogljivost (v tonah)

5 076 892

5 113 417

5 361 693

5 339 200

Indeks (2014 = 100)

100

101

106

105

Izkoriščenost zmogljivosti (v %)

87

86

89

89

Vir: preverjeni izpolnjeni vprašalniki.

(196)

V obravnavanem obdobju sta se obseg proizvodnje in zmogljivost zmerno povečala (+8 % oziroma +5 %), izkoriščenost zmogljivosti pa se je zmanjšala za 2 % in tako dosegla 89 %.

4.5.1.2   Obseg prodaje in tržni delež Unije

(197)

V obravnavanem obdobju se je prodaja industrije Unije v Uniji (vključno s transakcijami za lastne potrebe) gibala na naslednji način:

Preglednica 7

 

2014

2015

2016

OPP

Obseg prodaje (v tonah)

3 369 883

3 579 087

3 901 334

3 847 673

Indeks (2014 = 100)

100

106

116

114

Tržni delež (potrošnje Unije) (v %)

87,6

90,2

89,1

84,9

Vir: preverjeni izpolnjeni vprašalniki.

(198)

Prodaja industrije Unije na trgu Unije se je v obravnavanem obdobju povečala za 14 %.

(199)

Tržni delež industrije Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšal na 84,9 %.

4.5.1.3   Zaposlenost in produktivnost

(200)

V obravnavanem obdobju sta se stopnja zaposlenosti in produktivnost industrije Unije gibali na naslednji način:

Preglednica 8

 

2014

2015

2016

OPP

Število zaposlenih (ekvivalent polnega delovnega časa)

5 667

5 685

5 938

6 021

Indeks (2014 = 100)

100

100

105

106

Produktivnost (v tonah na zaposlenega)

777

775

803

789

Indeks (2014 = 100)

100

100

103

102

Vir: preverjeni izpolnjeni vprašalniki.

(201)

Zaposlenost in produktivnost delovne sile proizvajalcev Unije, merjena kot proizvodnja (v tonah) na zaposleno osebo na leto, sta se v obravnavanem obdobju povečali. To kaže na splošno povečanje proizvodnje in obsega prodaje.

4.5.1.4   Rast

(202)

Industrija Unije je izkoristila rast na trgu Unije, čeprav so obrati, ki jih je nizka izkoriščenost zmogljivosti v obdobju prvotne preiskave bolj prizadela, še vedno v fazi okrevanja. Industrija Unije je ohranila znatne tržne deleže v celotnem obravnavanem obdobju.

4.5.1.5   Obseg dampinga in okrevanje po preteklem dampingu

(203)

Damping se je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom nadaljeval na visoki ravni, kot je pojasnjeno v oddelku 3 zgoraj. Opozoriti je treba, da so kitajski proizvajalci v znatni meri nelojalno nižali prodajne cene industrije Unije in da je slednja še vedno v občutljivem položaju.

(204)

Ker je bil obseg dampinškega uvoza s Kitajske precej nižji kot v prvotnem obdobju preiskave, je Komisija ocenila, da je bil učinek višine stopnje dampinga na industrijo Unije precej manj izrazit kot med prvotno preiskavo.

4.5.2   Mikroekonomski kazalniki

4.5.2.1   Zaloge

(205)

V obravnavanem obdobju so se ravni zalog vzorčenih proizvajalcev Unije gibale na naslednji način:

Preglednica 9

 

2014

2015

2016

OPP

Zaloge (v tonah)

68 500 –71 500

52 000 –55 000

72 000 –75 000

83 000 –86 000

Indeks (2014 = 100)

100

77

106

120

Vir: preverjeni izpolnjeni vprašalniki vzorčenih proizvajalcev Unije.

(206)

Proizvajalci Unije so v obravnavanem obdobju povečali svoje zaloge. Vendar ta kazalnik ne velja za zelo pomembnega za oceno gospodarskega položaja proizvajalcev Unije. Jekleni izdelki, prevlečeni z organskimi premazi, se večinoma proizvajajo na podlagi naročil. V vsakem primeru zaloge predstavljajo zgolj približno 2 % celotne prodaje v OPP.

4.5.2.2   Povprečne prodajne cene na enoto v Uniji in proizvodni stroški

(207)

V obravnavanem obdobju so se povprečne prodajne cene na enoto nepovezanim strankam v Uniji in povprečni proizvodni stroški na enoto vzorčenih proizvajalcev Unije gibali na naslednji način:

Preglednica 10

 

2014

2015

2016

OPP

Povprečna prodajna cena na enoto nepovezanim strankam (EUR/tona)

805–820

760–775

740–755

895–910

Indeks (2014 = 100)

100

94

92

111

Proizvodni stroški na enoto (EUR/tono)

800–850

750–800

650–730

850–900

Indeks (2014 = 100)

100

94

87

106

Vir: preverjeni izpolnjeni vprašalniki vzorčenih proizvajalcev Unije.

(208)

V obravnavanem obdobju je industriji Unije uspelo zvišati prodajne cene za 11 %. Po znižanjih cen med letoma 2014 in 2015 in nato med letoma 2015 in 2016 so se cene med letoma 2016 in 2017 ponovno zvišale. Znižanji in zvišanje so tesno povezani s spremembami cen surovin.

4.5.2.3   Dobičkonosnost in denarni tok

Preglednica 11

 

2014

2015

2016

OPP

Dobičkonosnost (v %)

– 1,5–0

– 0,5–1

2,5–4

3,5–5

Indeks (2014 = 100)

– 100

101

413

506

Vir: preverjeni izpolnjeni vprašalniki vzorčenih proizvajalcev Unije.

(209)

Komisija je dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot odstotek prihodkov od te prodaje. Neto denarni tok pomeni zmožnost proizvajalcev Unije, da sami financirajo svoje dejavnosti.

(210)

V obravnavanem obdobju je industrija Unije prenehala ustvarjati izgube. Izboljšanje dobičkonosnosti je bilo jasno povezano z dejstvom, da je industriji Unije v letih po uvedbi prvotnih ukrepov uspelo povečati prodajo in obseg proizvodnje ter zvišati prodajne cene. Vendar dobičkonosnost ni presegla ciljne ravni dobička, ki je med prvo preiskavo veljala za zdravo in trajnostno (tj. 6,7 %).

Preglednica 12

 

2014

2015

2016

OPP

Denarni tok (v EUR)

– 18 000 000 –(– 15 000 000 )

28 000 000 –31 000 000

30 000 000 –34 000 000

34 000 000 –37 000 000

Indeks (2014 = 100)

– 100

273

295

311

Vir: preverjeni izpolnjeni vprašalniki vzorčenih proizvajalcev Unije.

(211)

V obravnavanem obdobju gibanje denarnega toka izraža predvsem gibanje splošne dobičkonosnosti industrije Unije.

4.5.2.4   Naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala

Preglednica 13

 

2014

2015

2016

OPP

Naložbe (v EUR)

12 000 000 –17 000 000

20 000 000 –25 000 000

27 000 000 –32 000 000

25 000 000 –30 000 000

Indeks (2014 = 100)

100

159

200

180

Donosnost naložb (neto sredstva) (v %)

– 2,2

0,0

7,0

11,0

Vir: preverjeni izpolnjeni vprašalniki vzorčenih proizvajalcev Unije.

(212)

V obravnavanem obdobju je izredno kapitalsko intenzivna industrija Unije redno vlagala v optimizacijo in nadgradnjo obstoječih proizvodnih strojev. Poleg tega so bile izvedene znatne naložbe za uskladitev s pravnimi zahtevami glede varstva okolja in večje varnosti. Odvisno od posamezne družbe so bile naložbe usmerjene v zniževanje stroškov, optimizacijo porabe energije in/ali tudi v prenovitev obratov, na katere je negativno vplivala nižja izkoriščenost zmogljivosti, ugotovljena v obdobju prvotne preiskave.

(213)

Donosnost naložb je dobiček v odstotku neto knjigovodske vrednosti naložb. Donosnost naložb je v obravnavanem obdobju tesno sledila gibanju dobičkonosnosti.

(214)

Po uvedbi ukrepov se je izboljšala zmožnost zbiranja kapitala.

4.5.2.5   Plače

Preglednica 14

 

2014

2015

2016

OPP

Stroški dela na zaposlenega (EUR)

63 000 –72 000

63 000 –72 000

64 000 –73 000

64 000 –73 000

Indeks (2014 = 100)

100

101

102

102

Vir: preverjeni izpolnjeni vprašalniki vzorčenih proizvajalcev Unije.

(215)

Povprečna raven plač se je v obravnavanem obdobju nekoliko zvišala, vendar manj kot proizvodni stroški na enoto.

4.6   Sklep

(216)

Analiza škode je pokazala, da se je položaj industrije Unije v obravnavanem obdobju znatno izboljšal. Uvedba dokončnih protidampinških ukrepov marca 2013 je industriji Unije omogočila, da si počasi, vendar zanesljivo opomore zaradi škodljivih učinkov dampinga. Dejstvo, da so ukrepi znatno koristili industriji Unije, je med drugim razvidno iz povečanja proizvodnje in obsega prodaje v Uniji, pozitivnega denarnega toka in donosnosti naložb, prodajnih cen, ki so na splošno višje od proizvodnih stroškov na enoto, minimalnega povečanja stroškov dela in znatnega izboljšanja dobičkonosnosti.

(217)

Čeprav si je industrija Unija v veliki meri opomogla od pretekle škode in se zdi, da je na pravi poti, da dolgoročno dodatno izboljša svoj položaj, je zaradi omejene dobičkonosnosti, ki še ni presegla ciljnega dobička, še vedno v občutljivem položaju.

5.   VERJETNOST PONOVITVE ŠKODE

(218)

Kot je prikazano v zgornjem oddelku 4.6, si je industrija Unije v veliki meri opomogla od pretekle škode, ki jo je povzročil kitajski dampinški uvoz. Kljub temu se bo v tem oddelku proučilo, ali se bo negotov položaj industrije Unije še dodatno poslabšal, zaradi česar bi se lahko ponovila znatna škoda, če bi se ukrepi iztekli.

5.1   Učinek predvidenega obsega uvoza in cen v primeru razveljavitve ukrepov

(219)

Če bi se ukrepi razveljavili, bi se obseg uvoza s Kitajske lahko občutno povečal. Opozoriti je treba, da je uvoz v obdobju prvotne preiskave obsegal več kot 702 000 ton, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa 6 338 ton.

(220)

Presežne zmogljivosti Kitajske v proizvodnji jekla so dobro znane (83). Vložnik je posredoval podatke iz zbirke podatkov Plantfacts, ki kažejo, da zmogljivost kitajske proizvodnje jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, znaša 7 milijonov ton (tj. več kot štirikratna vrednost očitne potrošnje teh izdelkov na Kitajskem). Zdi se, da gre pri tem za previdno oceno. Vložnik je posredoval tudi podrobne informacije iz leta 2013, v skladu s katerimi je kitajsko združenje železarjev in jeklarjev objavilo, da je proizvodna zmogljivost za jeklo z barvnimi premazi v navedenem letu dosegla skoraj 40 milijonov ton.

(221)

Čeprav se je kitajski obseg izvoza v Unijo po uvedbi prvotnih ukrepov zmanjšal, kitajski proizvajalci proizvajajo znatne količine izdelka, ki se pregleduje, in izvažajo več kot 80 % tega izdelka. Po podatkih, ki jih je objavilo Svetovno združenje za jeklo, je Kitajska v obdobju 2013–2014 proizvedla več kot 8 milijonov ton jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, na leto. Ena od družb, ki je podprla pripombe, je posredovala podatke iz kitajskega metalurškega glasila (China Metallurgical Newsletter), ki ga izdajata Kitajski raziskovalni inštitut za informacije in standardizacijo na področju metalurgije (China Metallurgical Information and Standardization Research Institute) in Svet za metalurgijo Kitajskega sveta za spodbujanje mednarodne trgovine in(Metallurgical Council of the China Council for the Promotion of International Trade), v katerem je navedeno, da je Kitajska v obdobju 2015–2017 proizvedla približno 8 milijonov ton jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, na leto. Na podlagi istih pripomb tega vložnika, je ocenjeno, da se je očitna potrošnja jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, na Kitajskem v obdobju 2015–2017 gibala med 1 in 1,8 milijona ton na leto.

(222)

Čeprav so izvozni trgi pomembni za kitajsko industrijo, se Kitajska sooča z vse več težavami pri dostopu do teh trgov. Med letoma 2016 in 2018 so države, kot so Indija, Malezija, Vietnam, Pakistan ali Turčija, uvedle ukrepe tržne zaščite, ki so vplivali na jeklene izdelke, prevlečene z organskimi premazi, s poreklom s Kitajske. V ZDA od januarja 2018 velja za jeklo (vključno z jeklenimi izdelki, prevlečenimi z organskimi premazi) iz številnih držav porekla, vključno s Kitajsko, 25-odstotna tarifa (84).

(223)

Azijski in severno ameriški/srednjeameriški trg sta največja trga za jeklene izdelke, prevlečene z organskimi premazi, sledi pa jima trg Unije.

(224)

Kitajska zbirka podatkov kaže, da je Kitajska v bližnji preteklosti izvozila znatne količine v države zunaj Unije po nizkih cenah. Leta 2017 so bile kitajske cene FOB za Unijo na primer za 10,5 % višje od cen za Korejo, ki je glavni izvozni trg Kitajske za ta izdelek. V obdobju preiskave v zvezi s pregledom je bil obseg izvoza v države zunaj Unije večji od celotne proizvodnje industrije Unije in očitne potrošnje v Uniji. Zaradi privlačnosti trga Unije z vidika cen, odprtosti (za ta izdelek ni carinskih dajatev) in večje očitne potrošnje obstaja mnenje, da bodo kitajski izvozniki v primeru zaključka ukrepov preusmerili znatne količine jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, na donosnejši trg Unije. Tega sklepa ne spremeni dejstvo, da je Unija nedavno sprejela zaščitne ukrepe za nekatere jeklene izdelke, vključno z jeklenimi izdelki, prevlečenimi z organskimi premazi. Obseg uvoza, za katerega veljajo tarifne kvote, je določen na ravni, ki lahko Kitajski omogoči izvoz znatnih količin jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi.

(225)

Poleg tega je, kot je opisano v oddelku 4.3.2, kitajski izvoz na trg Unije povzročil znatno nelojalno nižanje prodajnih cen proizvajalcev Unije v OPP, zlasti pri diskontiranju učinka protidampinških dajatev.

(226)

Trg jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, je cenovno zelo konkurenčen, saj konkurenca temelji predvsem na cenah. Potencialni pritisk na cene industrije Unije še poslabšuje dejstvo, da se kitajska prodaja, kot je navedeno v zahtevku, običajno izvaja v razmeroma velikih količinah. Če se poceni in dampinški izdelki, ki se uvažajo, prodajajo v ogromnih količinah na trgu Unije, bodo proizvajalci Unije izgubili velik obseg prodaje. Zmožnost zbiranja kapitala in vlaganja bi lahko bila ovirana, če bi se dobičkonosnost proizvajalcev Unije dodatno zmanjšala ali postala negativna.

5.2   Sklep

(227)

Komisija je zato sklenila, da bi razveljavitev ukrepov za uvoz s Kitajske verjetno povzročila ponovitev škode za industrijo Unije.

6.   INTERES UNIJE

6.1   Uvod

(228)

V skladu s členom 21 osnovne uredbe je bilo proučeno, ali ohranitev obstoječih protidampinških ukrepov ne bi bila v nasprotju z interesi Unije kot celote. Določitev interesa Unije je temeljila na presoji različnih vključenih interesov, tj. interesov industrije Unije na eni strani ter interesov uvoznikov in uporabnikov na drugi.

(229)

Opozoriti je treba, da se v prvotni preiskavi sprejetje ukrepov ni štelo za nasprotno interesom Unije. Poleg tega dejstvo, da je sedanja preiskava pregled, s čimer se analizira stanje, v katerem protidampinški ukrepi že veljajo, omogoča oceno morebitnega nesorazmernega negativnega učinka sedanjih protidampinških ukrepov na zadevne strani.

(230)

Na podlagi tega je bilo proučeno, ali bi bilo kljub sklepom o verjetnosti nadaljevanja dampinga in ponovitve škode mogoče ugotoviti, da ohranitev ukrepov v tem posebnem primeru ne bi bila v interesu Unije.

6.2   Interes industrije Unije

(231)

Preiskava je pokazala, da bi morebitni iztek ukrepov verjetno pomembno negativno vplival na industrijo Unije. Položaj industrije Unije bi se hitro poslabšal v smislu nižjega obsega prodaje in prodajnih cen, kar bi povzročilo močno znižanje dobičkonosnosti. Nadaljevanje ukrepov bi industriji Unije omogočalo, da bi še naprej izkoriščala svoj potencial na trgu Unije, ki ji zagotavlja enake konkurenčne pogoje.

(232)

Zato je ohranitev veljavnih protidampinških ukrepov v interesu industrije Unije.

6.3   Interes uvoznikov

(233)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 12, je bil v tej preiskavi vzpostavljen stik z devetimi znanimi uvozniki, ki so bili povabljeni k sodelovanju. Noben od njih se ni odzval ali kakor koli sodeloval v preiskavi.

(234)

Opozoriti je treba, da je bilo v prvotni preiskavi ugotovljeno, da učinek uvedbe ukrepov na uvoznike, če bi sploh nastal, glede na njihov dobiček in vire dobave ne bi bil nesorazmeren.

(235)

S sedanjo preiskavo se niso zagotovili nobeni nasprotni dokazi, zato je mogoče potrditi, da veljavni ukrepi niso bistveno negativno vplivali na finančni položaj uvoznikov in da nadaljevanje ukrepov ne bi čezmerno vplivalo nanje.

6.4   Interes uporabnikov

(236)

V tej preiskavi je bil vzpostavljen stik s približno 60 znanimi uporabniki, ki so bili povabljeni k sodelovanju. Noben uporabnik se ni odzval ali kakor koli sodeloval v preiskavi.

(237)

Opozoriti je treba, da je v prvotni preiskavi izpolnjene vprašalnike poslalo deset uporabnikov. Takrat je bilo ugotovljeno, da učinek uvedbe ukrepov na uporabnike, če bi sploh nastal, glede na njihov dobiček in vire dobave ne bi bil nesorazmeren.

(238)

S sedanjo preiskavo se niso zagotovili nobeni dokazi, iz katerih bi bilo razvidno, da so veljavni ukrepi nanje kakor koli negativno vplivali. Vložnik je posredoval dokaze, da se je dobičkonosnost ključnih uporabnikov v obdobju preiskave v zvezi s pregledom dejansko izboljšala. V skladu z zahtevkom veljavni ukrepi nimajo večjega učinka na uporabnike in potrošnike, saj jekleni izdelki, prevlečeni z organskimi premazi, predstavljajo zanemarljiv del stroškov izdelkov s konca proizvodne verige (na primer 0,42 EUR stroškov proizvodnje pralnih strojev ali 0,4 % naložb za prazno stavbo tovarne).

(239)

Na podlagi navedenega je mogoče potrditi, da veljavni ukrepi niso bistveno negativno vplivali na finančni položaj uporabnikov in da nadaljevanje ukrepov ne bi čezmerno vplivalo nanje.

6.5   Sklep

(240)

Komisija je zato sklenila, da v okviru interesa Unije ni utemeljenih razlogov, ki bi nasprotovali ohranitvi dokončnih protidampinških ukrepov za uvoz izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, s poreklom iz LRK.

7.   PROTIDAMPINŠKI UKREPI

(241)

Kot je določeno v členu 11(2) osnovne uredbe, iz navedenega sledi, da bi bilo treba ohraniti protidampinške ukrepe, ki se uporabljajo za uvoz nekaterih jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, s poreklom s Kitajske.

(242)

Družba lahko zahteva uporabo posameznih stopenj protidampinških dajatev, če ime subjekta pozneje spremeni. Zahtevek je treba nasloviti na Komisijo (85). Zahtevek mora vsebovati vse ustrezne informacije, s katerimi je mogoče dokazati, da sprememba ne vpliva na upravičenost družbe do stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja. Če sprememba imena družbe ne vpliva na njeno pravico do izkoriščanja ugodnosti stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja, bi bilo treba v Uradnem listu Evropske unije objaviti obvestilo o spremembi imena.

(243)

V skladu s členom 109 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (86) se obresti, ki jih je treba plačati, kadar je treba znesek povrniti na podlagi sodbe Sodišča Evropske unije, izračunajo z obrestno mero, ki jo Evropska centralna banka uporablja v svojih operacijah glavnega refinanciranja, objavljeno v seriji C Uradnega lista Evropske unije, in ki velja na prvi koledarski dan posameznega meseca.

(244)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 15(1) Uredbe (EU) 2016/1036 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1.   Uvede se dokončna protidampinška dajatev na uvoz nekaterih jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, tj. ploščato valjane izdelke iz nelegiranega in legiranega jekla (nerjavno jeklo ni vključeno), ki so pobarvani, lakirani ali prevlečeni s plastično maso na vsaj eni strani, z izjemo „sendvič plošč“, ki se uporabljajo v gradbeništvu in so sestavljene iz dveh zunanjih kovinskih plošč s stabilizacijskim jedrom iz izolacijskega materiala, stisnjenega med njiju, z izjemo izdelkov s končnim premazom iz cinkovega prahu (cinkova barva, ki vsebuje 70 mas. % cinka ali več) in z izjemo izdelkov s substratom s prevleko iz kroma ali kositra, ki se trenutno uvrščajo pod oznake KN ex 7210 70 80, ex 7212 40 80, ex 7225 99 00 in ex 7226 99 70 (oznake TARIC 7210708011, 7210708091, 7212408001, 7212408021, 7212408091, 7225990011, 7225990091, 7226997011 in 7226997091), s poreklom iz Ljudske republike Kitajske.

2.   Stopnja dokončne protidampinške dajatve, ki se uporablja za neto ceno franko meja Unije pred plačilom dajatev za izdelek iz odstavka 1, ki ga proizvajajo naslednje družbe, je:

Družba

Dajatev (v %)

Dodatna oznaka TARIC

Union Steel China

0

B311

Zhangjiagang Panhua Steel Strip Co., Ltd, Chongqing Wanda Steel Strip Co., Ltd, in Zhangjiagang Free Trade Zone Jiaxinda International Trade Co., Ltd.

26,1

B312

Zhejiang Huadong Light Steel Building Material Co. Ltd in Hangzhou P.R.P.T. Metal Material Company Ltd.

5,9

B313

Angang Steel Company Limited

16,2

B314

Anyang Iron Steel Co.,Ltd.

0

B315

Baoshan Iron & Steel Co., Ltd.

0

B316

Baoutou City Jialong Metal Works Co., Ltd.

16,2

B317

Changshu Everbright Material Technology Co.,Ltd.

16,2

B318

Changzhou Changsong Metal Composite Material Co.,Ltd.

16,2

B319

Cibao Modern Steel Sheet Jiangsu Co., Ltd.

0

B320

Inner Mongolia Baotou Steel Union Co.,Ltd.

16,2

B321

Jiangyin Ninesky Technology Co.,Ltd.

0

B322

Jiangyin Zhongjiang Prepainted Steel Mfg Co.,Ltd.

0

B323

Jigang Group Co., Ltd.

16,2

B324

Maanshan Iron & Steel Company Limited

16,2

B325

Qingdao Hangang Color Coated Sheet Co., Ltd.

16,2

B326

Shandong Guanzhou Co., Ltd.

16,2

B327

Shenzen Sino Master Steel Sheet Co., Ltd.

16,2

B328

Tangshan Iron And Steel Group Co., Ltd.

16,2

B329

Tianjin Xinyu Color Plate Co., Ltd.

16,2

B330

Wuhan Iron And Steel Company Limited

16,2

B331

Wuxi Zhongcai New Materials Co., Ltd.

0

B332

Xinyu Iron And Steel Co., Ltd.

0

B333

Zhejiang Tiannu Color Steel Co., Ltd.

16,2

B334

Vse druge družbe

13,6

B999

3.   Če ni določeno drugače, se uporabljajo veljavne določbe v zvezi s carinami.

4.   Komisija lahko spremeni odstavek 2, da vanj vključi novega proizvajalca izvoznika in temu proizvajalcu pripiše ustrezno tehtano povprečno stopnjo protidampinške dajatve, ki se uporablja za sodelujoče družbe, ki niso vključene v vzorec prvotne preiskave, kadar nov proizvajalec izvoznik iz Ljudske republike Kitajske Komisiji zagotovi zadostne dokaze, da:

(a)

v obdobju od 1. oktobra 2010 do 30. septembra 2011 (prvotno obdobje preiskave) v Unijo ni izvažal izdelka iz odstavka 1;

(b)

ni povezan z nobenim izvoznikom ali proizvajalcem v Ljudski republiki Kitajski, za katerega veljajo protidampinški ukrepi, uvedeni s to uredbo, in

(c)

da je izdelek, ki se pregleduje, dejansko izvažal v Unijo ali je po obdobju prvotne preiskave prevzel nepreklicno pogodbeno obveznost, da izvozi znatno količino zadevnega izdelka v Unijo.

5.   Pogoj za uporabo individualnih stopenj protidampinške dajatve, določenih za družbe iz odstavka 2, je, da se carinskim organom držav članic predloži veljaven trgovinski račun, ki vsebuje izjavo z datumom in podpisom uradnika subjekta, ki je izdal take račune, ter njegovim imenom in funkcijo, s takim besedilom: „Podpisani potrjujem, da je (količina) nekaterih jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, prodanih za izvoz v Evropsko unijo, ki jih zajema ta račun, proizvedla (ime in naslov družbe) (dodatna oznaka TARIC) v (zadevna država). Izjavljam, da so podatki na tem računu popolni in resnični.“ Če tak račun ni predložen, se uporablja stopnja dajatve, ki velja za „vse druge družbe“.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 2. maja 2019

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 176, 30.6.2016, str. 21.

(2)  Izvedbena uredba Sveta (EU) št. 214/2013 z dne 11. marca 2013 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in o dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz nekaterih jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL L 73, 15.3.2013, str. 1).

(3)  Izvedbena uredba Sveta (EU) št. 215/2013 z dne 11. marca 2013 o uvedbi izravnalne dajatve na uvoz nekaterih jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL L 73, 15.3.2013, str. 16).

(4)  Obvestilo o bližnjem izteku nekaterih protidampinških ukrepov (UL C 187, 13.6.2017, str. 60).

(5)  Obvestilo o začetku pregleda zaradi izteka protidampinških ukrepov za uvoz nekaterih jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL C 96, 14.3.2018, str. 8).

(6)  Obvestilo o začetku pregleda zaradi izteka izravnalnih ukrepov, ki se uporabljajo za uvoz nekaterih jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL C 96, 14.3.2018, str. 21).

(7)  Uredba (EU) 2016/1037 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (UL L 176, 30.6.2016, str. 55).

(8)  Št. t18.003071.

(9)  Št. t18.007614.

(10)  SWD(2017) 483 final/2.

(11)  Ministrstvo za trgovino Združenih držav, „China's Status as a non-market economy“ (Status Kitajske kot netržnega gospodarstva), A-570053, 26. oktober 2017, str. 57.

(12)  Poročevalska agencija Xinhua, „SASAC: State-owned Economy Should Maintain Absolute Controlling Power over Seven, Industries“ (Gospodarstvo v državni lasti bi moralo ohraniti absoluten nadzor v sedmih industrijah), 18. december 2006.

(13)  Glej Izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 215/2013 in Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2017/969 z dne 8. junija 2017 o uvedbi dokončnih izravnalnih dajatev na uvoz nekaterih vroče valjanih ploščatih izdelkov iz železa, nelegiranega jekla ali drugega legiranega jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2017/649 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih vroče valjanih ploščatih izdelkov iz železa, nelegiranega jekla ali drugega legiranega jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL L 146, 9.6.2017, str. 17).

(14)  Poročilo Think!Desk, „Analysis of state-business interaction and subsidization in the hot-rolled flat (HRF) segment of the Chinese steel industry“ (Analiza medsebojnih vplivov države in družb ter subvencioniranje v segmentu vroče valjanih ploščatih izdelkov kitajskega jeklarstva), 28. februar 2016, Priloga 18 k zahtevku.

(15)  Podatki, navedeni v Prilogi 20 k zahtevku.

(16)  China Chemical Enterprise Management Association (CCEMA). (2016). Seznam 500 vodilnih kitajskih kemijskih družb v letu 2016. China Petroleum & Chemical Industry Federation (Kitajska zveza za naftno in kemijsko industrijo) (CPCIF). (2016). 29. junij 2016.

http://www.cpcia.org.cn/html/13/20166/155709.html; kot je naveden v poročilu, str. 403.

(17)  Zgoraj navedeni izvedbeni uredbi (EU) št. 215/2013 in (EU) 2017/969.

(18)  Uvodne izjave 140 do 145 Izvedbene uredbe (EU) št. 215/2013.

(19)  „Overview of the subsidies enjoyed by Chinese steel produces“ (Pregled subvencij za kitajske proizvajalce jeklenih izdelkov), str. 6, Priloga 18 k zahtevku.

(20)  CHEN, Y., BRC's New Supervisory Storm is here-implications for foreign banks in China (Nov nadzorni vihar BRC je tukaj: posledice za tuje banke na Kitajskem), China Law Insight, 13. april 2017, Priloga 18 k zahtevku.

(21)  Ministrstvo za trgovino ZDA, China's Status as a Non-Market Economy (Status Kitajske kot netržnega gospodarstva), 26. oktober 2017, Priloga 18 k zahtevku.

(22)  Za podrobnosti glej odstavka 106 in 107 zahtevka.

(23)  Glej „Overview of the subsidies enjoyed by Chinese steel produces“ (Pregled subvencij za kitajske proizvajalce jeklenih izdelkov), str. 6 in 7, Priloga 18 k zahtevku.

(24)  Poročilo družbe Think!Desk, „Deleveraging and Debt Equity Swaps in the Chinese Steel Industry“ (Zmanjševanje finančnega vzvoda in zamenjave terjatev v lastniške deleže v kitajskem jeklarstvu), 31. oktober 2017, Priloga 18 k zahtevku.

(25)  Uvodne izjave 314–396 Uredbe (EU) št. 215/2013 in uvodne izjave 312 do 394 Uredbe (EU) 2017/969.

(26)  Environmental Enforcement and Compliance in China, an Assessment of Current Practices and Ways Forward (Izvrševanje okoljskih predpisov in okoljska skladnost na Kitajskem – Ocena sedanjih praks in nadaljnji koraki) (OECD) 2006.

(27)  Poročilo – poglavje 2, str. 6 in 7.

(28)  Poročilo – poglavje 2, str. 10.

(29)  http://en.pkulaw.cn/display.aspx?cgid=311950&lib=law.

(30)  Poročilo – poglavje 2, str. 20 in 21.

(31)  Poročilo – poglavje 3, str. 41 ter 73 in 74.

(32)  Poročilo – poglavje 6, str. 120 in 121.

(33)  Poročilo – poglavje 6, str. 122 do 135.

(34)  Poročilo – poglavje 7, str. 167 in 168.

(35)  Poročilo – poglavje 8, str. 169 in 170, 200 in 201.

(36)  Poročilo – poglavje 2, str. 15 in 16, poglavje 4, str. 50 in 84, poglavje 5, str. 108 in 109.

(37)  Poročilo – poglavje 3, str. 22 do 24, in poglavje 5, str. 97 do 108.

(38)  Poročilo – poglavje 5, str. 104 do 109.

(39)  Poročilo – poglavje 14, str. 358: 51 % zasebnih družb in 49 % družb v državni lasti glede na proizvodnjo ter 44 % družb v državni lasti in 56 % zasebnih družb glede na zmogljivost.

(40)  https://policycn.com/policy_ticker/higher-expectations-for-large-scale-steel-enterprise/?iframe=1&secret=c8uthafuthefra4e.

(41)  Na primer združitev zasebne družbe Rizhao in družbe v državni lasti Shandong Iron and Steel leta 2009. Glej pekinško poročilo o jeklu, str. 58.

(42)  Poročilo – poglavje 14, str. 359 do 360.

(43)  Poročilo – poglavje 5, str. 100 in 101.

(44)  Poročilo – poglavje 2, str. 31 in 32.

(45)  Glej https://www.reuters.com/article/us-china-congress-companies-idUSKCN1B40JU.

(46)  Celotno besedilo načrta je na voljo na strani ministrstva za industrijo in informacijsko tehnologijo:

http://www.miit.gov.cn/n1146295/n1652858/n1652930/n3757016/c5353943/content.html.

(47)  Baoshan Iron & Steel Co., Ltd., polletno poročilo za leto 2016, http://tv.baosteel.com/ir/pdf/report/600019_2016_2e.pdf.

(48)  Glej uvodno izjavo 64 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2017/969 z dne 8. junija 2017 o uvedbi dokončnih izravnalnih dajatev na uvoz nekaterih vroče valjanih ploščatih izdelkov iz železa, nelegiranega jekla ali drugega legiranega jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2017/649 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih vroče valjanih ploščatih izdelkov iz železa, nelegiranega jekla ali drugega legiranega jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL L 146, 9.6.2017, str. 17).

(49)  Poročilo – poglavja 14.1 do 14.3.

(50)  Poročilo – poglavje 4, str. 41 in 42 ter 83.

(51)  Del III poročila – poglavje 14, str. 346 in naslednje.

(52)  Introduction to The Plan for Adjusting and Upgrading the Steel Industry (Uvod v načrt za prilagoditev in posodobitev jeklarstva).

(53)  Poročilo – poglavje 14, str. 347.

(54)  The 13th Five-Year Plan for Economic and Social Development of the People's Republic of China (13. petletni načrt za gospodarski in družbeni razvoj Ljudske republike Kitajske) (2016–2020), http://en.ndrc.gov.cn/newsrelease/201612/P020161207645765233498.pdf.

(55)  Poročilo – poglavje 14, str. 349.

(56)  Poročilo – poglavje 14, str. 352.

(57)  Catalogue for Guiding Industry Restructuring (Katalog s smernicami za prestrukturiranje industrije) (različica iz leta 2011) (sprememba iz leta 2013), izdan na podlagi odredbe št. 9 nacionalne komisije za razvoj in reforme z dne 27. marca 2011 in spremenjen v skladu s sklepom nacionalne komisije za razvoj in reforme o spremembi ustreznih klavzul kataloga s smernicami za prestrukturiranje industrije (različica iz leta 2011), izdanim na podlagi odredbe št. 21 nacionalne komisije za razvoj in reforme z dne 16. februarja 2013.

(58)  Glej uvodno izjavo 56 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2017/969.

(59)  Zahtevek vsebuje obsežne dodatne dokaze (Priloga 18 k zahtevku) o izkrivljanjih na trgih številnih surovin, ki se uporabljajo za proizvodnjo jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, kot so prevlada družb v državni lasti v industriji cinka, premoga in pridobivanja železove rude ter 30-odstotni izvozni davek na cink, prevlada družb v državni lasti v kemijski proizvodnji barv in drugih kemičnih premazov ter preferencialne tarife za številne proizvajalce jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, za uporabo električne energije. Glej tudi poročilo – poglavje 16.

(60)  Poročilo – poglavje 14, str. 375 in 376.

(61)  Poročilo – poglavje 6, str. 138 do 149.

(62)  Poročilo – poglavje 9, str. 216.

(63)  Poročilo – poglavje 9, str. 213 do 215.

(64)  Poročilo – poglavje 9, str. 209 do 211.

(65)  Glej uvodne izjave 107 do 126 Izvedbene uredbe Sveta (EU) št. 215/2013.

(66)  Glej uvodne izjave 281 do 311 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2017/969.

(67)  Poročilo – poglavje 13, str. 332 do 337.

(68)  Poročilo – poglavje 13, str. 336.

(69)  Poročilo – poglavje 13, str. 337 do 341.

(70)  Poročilo – poglavje 6, str. 114 do 117.

(71)  Poročilo – poglavje 6, str. 119.

(72)  Poročilo – poglavje 6, str. 120.

(73)  Poročilo – poglavje 6, str. 121 in 122, 126 do 128 ter 133 do 135.

(74)  Poročilo – poglavje 6, str. 121 in 122, 126 do 128 ter 133 do 135.

(75)  Glej uvodne izjave 157 do 215 Izvedbene uredbe Sveta (EU) št. 215/2013.

(76)  Glej uvodne izjave 83 do 244 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2017/969.

(77)  Odprti podatki Svetovne banke – višji srednji dohodek, https://data.worldbank.org/income-level/upper-middle-income.

(78)  Če nobena država s podobno stopnjo razvoja ne proizvaja izdelka, ki se pregleduje, se lahko prouči možnost proizvodnje izdelka iz iste splošne kategorije in/ali sektorja izdelka, ki se pregleduje.

(79)  Podpisala je tudi Stockholmsko konvencijo o obstojnih organskih onesnaževalih, in sicer 22. maja 2001, vendar je prav tako ni ratificirala.

(80)  Vključno s popravili in vzdrževanjem, storitvami varovanja in pisarniškimi izdatki, navedenimi v opombi št. 6 letnega poročila za leto 2017 – stroški prodaje, str. 79.

(81)  Opomba št. 7 – Prodajni, splošni in upravni stroški, str. 80, in vključeni drugi poslovni prihodki (odhodki), navedeni v opombi št. 9, str. 81, ter drugi finančni prihodki (odhodki), navedeni v opombi št. 10 letnega poročila za leto 2017, str. 81.

(82)  Iz konsolidiranih izkazov poslovnega izida, letno poročilo za leto 2017, str. 45.

(83)  Glej npr. Svetovni forum o presežni zmogljivosti jeklarstva, ministrsko poročilo št. 20, september 2018, https://www.g20.org/sites/default/files/gfsec_ministerial_report_2018.pdf, na katerem so vse strani, vključno s Kitajsko, potrdile presežno zmogljivost Kitajske v celotnem sektorju. Kitajska, katere zmogljivost jeklarstva je leta 2017 znašala 1 018,3 milijona MT, predstavlja največji delež v svetovni zmogljivosti (45 % v skladu z navedbami na strani 42). Preglednica 1 v poročilu prikazuje, da je Kitajska v obdobju 2014–2017 zmanjšala zmogljivost za 10 %. Na strani 51 je navedeno, da si je Kitajska zastavila jasne cilje za zmanjšanje presežne zmogljivosti, tj. da v obdobju 2016–2020 zmanjša zmogljivost za proizvodnjo surovega jekla za 100 do 150 milijonov MT.

(84)  Oddelek 232 tarif ZDA v sektorju aluminija in jekla, https://www.cbp.gov/trade/programs-administration/entry-summary/232-tariffs-aluminum-and-steel.

(85)  European Commission, Directorate-General for Trade, Directorate H, Rue de la Loi 170, 1040 Bruxelles/Brussel, Belgique/België.

(86)  Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).


3.5.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

L 116/39


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/688

z dne 2. maja 2019

o uvedbi dokončne izravnalne dajatve na uvoz nekaterih vrst jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske po pregledu zaradi izteka ukrepov v skladu s členom 18 Uredbe (EU) 2016/1037 Evropskega parlamenta in Sveta

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/1037 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (1) (v nadaljnjem besedilu: osnovna uredba) in zlasti člena 18 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

1.   POSTOPEK

1.1   Veljavni ukrepi

(1)

Svet je z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 215/2013 (2) uvedel izravnalno dajatev na uvoz nekaterih jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: Kitajska, LRK ali zadevna država). Trenutno veljavne izravnalne dajatve znašajo od 13,7 % do 44,7 % (v nadaljnjem besedilu: prvotni ukrepi). Preiskava, zaradi katere so bili uvedeni prvotni ukrepi, se bo v nadaljnjem besedilu imenovala prvotna preiskava.

(2)

Svet je z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 214/2013 (3) uvedel tudi dokončno protidampinško dajatev na uvoz nekaterih jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, s poreklom s Kitajske. Trenutno veljavne protidampinške dajatve znašajo od 0 % do 26,1 %.

(3)

Stopnja skupnih dajatev znaša od 13,7 % do 58,3 %.

1.2   Zahtevek za pregled zaradi izteka ukrepov

(4)

Komisija je po objavi obvestila o bližnjem izteku veljavnih izravnalnih ukrepov (4) z dne 13. decembra 2017 prejela zahtevek za začetek pregleda zaradi izteka izravnalnih ukrepov v skladu s členom 18 osnovne uredbe.

(5)

Zahtevek je vložilo evropsko združenje jeklarjev (EUROFER) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo več kot 70 % celotne proizvodnje nekaterih jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, v Uniji (v nadaljnjem besedilu: vložnik).

(6)

Vložnik je trdil, da bi iztek izravnalnih ukrepov verjetno povzročil nadaljevanje ali ponovitev subvencioniranja in škode industriji Unije.

1.3   Začetek pregleda zaradi izteka ukrepov

(7)

Komisija je ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi za začetek pregleda zaradi izteka ukrepov, zato je 14. marca 2018 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije (5) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku), napovedala začetek pregleda zaradi izteka izravnalnih ukrepov v skladu s členom 18 osnovne uredbe.

(8)

Komisija je pred začetkom pregleda zaradi izteka ukrepov v skladu s členom 10(7) osnovne uredbe uradno obvestila kitajsko vlado, da je prejela pravilno dokumentiran zahtevek za pregled, in jo v skladu s členom 10(7) osnovne uredbe povabila na posvetovanje. Posvetovanje je potekalo 9. marca 2018, vendar ni bilo mogoče doseči sporazumne rešitve.

1.4   Vzporedna preiskava

(9)

Komisija je z obvestilom, objavljenim 14. marca 2018 v Uradnem listu Evropske unije (6), v skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta (7) napovedala tudi začetek pregleda zaradi izteka veljavnih dokončnih protidampinških ukrepov za uvoz nekaterih jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, s poreklom iz LRK v Unijo.

1.5   Preiskava

1.5.1   Obdobje preiskave v zvezi s pregledom in obravnavano obdobje

(10)

Preiskava glede verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve subvencioniranja je zajemala obdobje od 1. januarja 2017 do 31. decembra 2017 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave v zvezi s pregledom ali OPP). Proučitev gibanj, pomembnih za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2014 do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

1.5.2   Zainteresirane strani

(11)

Komisija je v obvestilu o začetku vse zainteresirane strani pozvala, naj vzpostavijo stik z njo, če so pripravljene sodelovati v preiskavi. Poleg tega je vložnika, znane proizvajalce iz Unije in njihova zadevna združenja, znane proizvajalce izvoznike s Kitajske, znane nepovezane uvoznike iz Unije, nepovezane uporabnike iz Unije, za katere je znano, da jih to zadeva, in organe v državi izvoznici posebej obvestila o začetku izvajanja pregleda zaradi izteka ukrepov ter jih povabila k sodelovanju.

(12)

Vse zainteresirane strani so bile pozvane, naj v roku, navedenem v obvestilu o začetku, izrazijo svoja stališča ter predložijo informacije in podporne dokaze. Imele so tudi možnost, da pisno zahtevajo zaslišanje pred preiskovalnimi službami Komisije in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

1.5.3   Vzorčenje

(13)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec zainteresiranih strani v skladu s členom 27 osnovne uredbe.

1.5.3.1   Vzorčenje proizvajalcev izvoznikov iz LRK

(14)

Da bi se lahko Komisija odločila, ali je vzorčenje v zvezi s proizvajalci izvozniki potrebno, in da bi lahko v tem primeru izbrala vzorec, je vse znane proizvajalce izvoznike iz LRK pozvala, naj zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je pozvala predstavništvo LRK pri Evropski uniji, da navede morebitne druge proizvajalce izvoznike, ki bi jih zanimalo sodelovanje v preiskavi, in/ali vzpostavi stik z njimi.

(15)

Informacije zaradi vzorčenja, zahtevane v Prilogi I k obvestilu o začetku, sta predložila dva proizvajalca izvoznika iz LRK, vendar nobeden od njiju ni bil proizvajalec jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, kot je določeno v obvestilu o začetku. Tretji proizvajalec izvoznik se je javil šest tednov po roku za pošiljanje odgovorov na obrazcih za vzorčenje. Ta proizvajalec izvoznik je pridobil status zainteresirane strani, vendar se je štel za nesodelujočega, saj ni nikoli odgovoril na obrazec za vzorčenje ali poskušal odgovoriti na vprašalnik proizvajalca izvoznika.

(16)

Zato je Komisija z verbalno noto z dne 18. julija 2018 obvestila organe LRK, da bo pri proučevanju nadaljevanja in ponovitve subvencioniranja morda morala uporabiti razpoložljiva dejstva v skladu s členom 28(1) osnovne uredbe. Organi LRK na verbalno noto niso odgovorili.

1.5.3.2   Vzorčenje proizvajalcev Unije

(17)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da je v skladu s členom 27 osnovne uredbe začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije. Pred začetkom postopka je 21 proizvajalcev Unije predložilo informacije, zahtevane za izbor vzorca, in izrazilo pripravljenost za sodelovanje s Komisijo. Slednja je na tej podlagi začasno izbrala vzorec treh proizvajalcev, za katere je bilo ugotovljeno, da so reprezentativni za industrijo Unije v smislu obsega proizvodnje in prodaje podobnega izdelka v Uniji. Vzorčeni proizvajalci Unije so v obdobju preiskave v zvezi s pregledom predstavljali 28 % ocenjene celotne proizvodnje industrije Unije in 27 % njenega celotnega obsega prodaje nepovezanim kupcem v Uniji. Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe glede začasnega vzorca. Ker pripomb ni prejela, je bil začasni vzorec potrjen. Vzorec se je štel kot reprezentativen za industrijo Unije.

1.5.3.3   Vzorčenje uvoznikov

(18)

Komisija je devet nepovezanih uvoznikov pozvala, naj predložijo informacije, določene v obvestilu o začetku, da bi se odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec. Nobeden od njih se ni odzval.

1.5.4   Vprašalniki in preveritveni obiski

(19)

Komisija je poslala vprašalnike trem vzorčenim proizvajalcem Unije, vložniku in kitajski vladi. Izpolnjene vprašalnike so poslali trije vzorčeni proizvajalci Unije in vložnik.

(20)

Komisija je preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za ugotovitev verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve subvencioniranja in škode ter za ugotovitev interesa Unije. Preveritveni obiski so bili opravljeni v prostorih naslednjih zainteresiranih strani:

(a)

proizvajalci Unije:

ArcelorMittal Belgium, Belgija,

Marcegaglia Carbon Steel SpA., Italija,

Tata Steel Maubeuge SA, Francija;

(b)

združenje proizvajalcev Unije:

EUROFER, Belgija.

1.5.5   Nadaljnji postopek

(21)

Komisija je 22. februarja 2019 razkrila bistvena dejstva in premisleke, na podlagi katerih namerava uvesti izravnalne dajatve. Za vse strani je bil določen rok za pošiljanje pripomb v zvezi z navedenim razkritjem.

(22)

Pripombe je prejela le od vložnika. Obravnavane so v oddelku 3.3 spodaj.

2.   ZADEVNI IZDELEK IN PODOBNI IZDELEK

2.1   Zadevni izdelek

(23)

Zadevni izdelek, obravnavan v tem pregledu zaradi izteka ukrepov, je enak kot izdelek iz prvotne preiskave, in sicer gre za nekatere jeklene izdelke, prevlečene z organskimi premazi, tj. ploščato valjane izdelke iz nelegiranega in legiranega jekla (nerjavno jeklo ni vključeno), ki so pobarvani, lakirani ali prevlečeni s plastično maso na vsaj eni strani, z izjemo „sendvič plošč“, ki se uporabljajo v gradbeništvu in so sestavljene iz dveh zunanjih kovinskih plošč s stabilizacijskim jedrom iz izolacijskega materiala, stisnjenega med njiju, z izjemo izdelkov s končnim premazom iz cinkovega prahu (cinkova barva, ki vsebuje 70 mas. % cinka ali več) in z izjemo izdelkov s substratom s prevleko iz kroma ali kositra, ki se trenutno uvrščajo pod oznake KN ex 7210 70 80, ex 7212 40 80, ex 7225 99 00 in ex 7226 99 70 (oznake TARIC 7210708011, 7210708091, 7212408001, 7212408021, 7212408091, 7225990011, 7225990091, 7226997011 in 7226997091), s poreklom s Kitajske (v nadaljnjem besedilu: izdelek, ki se pregleduje, ali jekleni izdelek, prevlečen z organskim premazom).

(24)

Izdelek, ki se pregleduje, se pridobi z nanosom organskega premaza na ploščato valjane jeklene izdelke. Organski premaz jeklene izdelke zaščiti ter jim zagotovi estetske in funkcionalne lastnosti.

(25)

Izdelek, ki se pregleduje, se v glavnem uporablja v gradbeništvu in za nadaljnjo obdelavo izdelkov, ki se uporabljajo v tem sektorju. Uporablja se tudi za gospodinjske aparate.

2.2   Podobni izdelek

(26)

Nobena zainteresirana stran ni predložila pripomb glede podobnega izdelka. Zato je ta preiskava v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepov, kot je bilo ugotovljeno v prvotni preiskavi, potrdila, da imajo izdelki, ki se proizvajajo in prodajajo na domačih trgih na Kitajskem ter izdelki, ki jih proizvajalci Unije proizvajajo in prodajajo v Uniji, enake osnovne fizikalne in tehnične lastnosti ter končne uporabe. Zato se ti izdelki štejejo za podobne izdelke v smislu člena 2(c) osnovne uredbe.

3.   VERJETNOST NADALJEVANJA SUBVENCIONIRANJA

(27)

Komisija je v skladu s členom 18 osnovne uredbe in navedbo v obvestilu o začetku najprej proučila, ali obstaja verjetnost, da se bo zaradi izteka obstoječih ukrepov subvencioniranje nadaljevalo.

3.1   Nesodelovanje in uporaba razpoložljivih dejstev v skladu s členom 28(1) osnovne uredbe

(28)

Komisija je 4. junija 2018 kitajski vladi poslala vprašalnik, ki je vključeval posebne vprašalnike za družbi Export Import Bank of China (v nadaljnjem besedilu: banka EXIM) in China Export & Credit Insurance Corporation (v nadaljnjem besedilu: družba Sinosure), ker sta v skladu z informacijami iz zahtevka in/ali prvotne preiskave pod nadzorom LRK zagotavljali posojila in finančne storitve industriji jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi.

(29)

Poleg tega je bila kitajska vlada pozvana, naj vprašalnik posreduje bankam in drugim finančnim institucijam, za katere ve, da zagotavljajo posojila zadevni industriji, ter proizvajalcem in distributerjem vroče in hladno valjanega jekla, ki zagotavljajo vložke za proizvodnjo izdelka, ki se pregleduje.

(30)

Komisija ni prejela nobenih odgovorov na zgoraj navedene vprašalnike niti od kitajske vlade niti od banke EXIM, družbe Sinosure ali družb na začetku proizvodne verige.

(31)

Komisija je z verbalno noto z dne 18. julija 2018 kitajske organe obvestila, da namerava zaradi nesodelovanja kitajske vlade in kitajskih proizvajalcev izvoznikov izdelka, ki se pregleduje, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 16, oblikovati ugotovitve na podlagi razpoložljivih dejstev v skladu s členom 28(1) osnovne uredbe. Kitajski organi so bili tudi obveščeni, da je ugotovitev na podlagi razpoložljivih dejstev lahko manj ugodna, kot bi bila, če bi kitajska vlada in proizvajalci izvozniki sodelovali.

(32)

V zvezi s tem ni bila prejeta nobena pripomba. Komisija je menila, da je treba v skladu s členom 28 osnovne uredbe za ugotovitev nadaljevanja subvencijskih praks Kitajske v industriji jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, uporabiti razpoložljiva dejstva.

(33)

Pritožbeni organ je glede uporabe razpoložljivih dejstev opozoril, da se lahko v skladu s členom 12.7 Sporazuma STO o subvencijah in izravnalnih ukrepih predložena dejstva uporabijo le zaradi nadomestitve morebitnih manjkajočih informacij, da bi se natančno ugotovilo subvencioniranje ali škoda. Zlasti je pojasnil, da „mora biti med manjkajočimi ‚potrebnimi informacijami‘ in posameznimi ‚razpoložljivimi dejstvi‘ neka povezava, na kateri temelji ugotovitev na podlagi člena 12.7“. Zato mora „preiskovalni organ […] za natančno ugotovitev uporabiti navedena ‚razpoložljiva dejstva‘, ki ‚ustrezno nadomestijo informacije, ki jih zainteresirana stran ni predložila‘“. Pritožbeni organ je pojasnil tudi, da „razpoložljiva dejstva“ pomenijo tista dejstva, ki jih ima preiskovalni organ in so uradno evidentirana. Ugotovitve na podlagi člena 12.7 se sprejmejo na podlagi „razpoložljivih dejstev“ in jih ni mogoče „sprejeti na podlagi predvidevanj, ki ne temeljijo na dejstvih, ali na podlagi domnev“. Poleg tega mora preiskovalni organ pri utemeljitvi in presoji, katera razpoložljiva dejstva lahko ustrezno nadomestijo manjkajoče informacije, „upoštevati vsa uradno evidentirana utemeljena dejstva“. Pritožbeni organ je pojasnil, da določitev „ustreznih nadomestil za manjkajoče ‚potrebne informacije‘ vključuje utemeljitev in presojo“ preiskovalnega organa. Kadar ima preiskovalni organ na voljo več dejstev, med katerimi mora izbrati, „iz tega seveda očitno izhaja, da se pri utemeljitvi in presoji izvede neka primerjava“, da je mogoče sprejeti natančno ugotovitev. Zahtevana presoja „razpoložljivih dejstev“ in oblika, v kateri se lahko izvede, sta odvisni od posebnih okoliščin zadevnega primera, vključno z naravo, kakovostjo in obsegom uradno evidentiranih dokazov, ter posameznih ugotovitev, ki jih je treba sprejeti. Narava in obseg pojasnila in analize, ki se zahtevata, se bosta med posameznimi ugotovitvami nujno razlikovali (8).

(34)

Zato je Komisija za svojo analizo uporabila vsa dejstva, ki jih je imela na voljo, zlasti:

(a)

zahtevek za pregled zaradi izteka ukrepov na podlagi člena 18 osnovne uredbe v zvezi s protisubvencijskimi dajatvami na uvoz jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, s Kitajske z dne 13. februarja 2017 (v nadaljnjem besedilu: zahtevek);

(b)

ugotovitve iz prejšnjih protisubvencijskih preiskav, ki jih je Komisija opravila v zvezi z istim izdelkom ali industrijami, ki so višje v proizvodni verigi, na Kitajskem, na primer na področju jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi (9) (v nadaljnjem besedilu: prvotna preiskava), in vroče valjanih ploščatih izdelkov (10) (v nadaljnjem besedilu: preiskava v zvezi z vroče valjanimi ploščatimi izdelki ali uredba o vroče valjanih ploščatih izdelkih);

(c)

ugotovitve zadnjih protisubvencijskih preiskav, ki jih je Komisija pri proučitvi podobnega subvencioniranja opravila v zvezi s spodbujanimi industrijami na Kitajskem, na primer na področju pnevmatik (11) (v nadaljnjem besedilu: preiskava v zvezi s pnevmatikami) in električnih koles (12) (v nadaljnjem besedilu: preiskava v zvezi z električnimi kolesi);

(d)

delovni dokument služb Komisije o znatnem izkrivljanju konkurence v gospodarstvu LRK za namene preiskav v zvezi z instrumenti trgovinske zaščite (v nadaljnjem besedilu: poročilo o Kitajski) (13);

(e)

pripombe industrije Unije z dne 21. decembra 2018 o razpoložljivih dejstvih in uporabi novih subvencij (v nadaljnjem besedilu: pripombe z dne 21. decembra) (14).

3.2   Splošne pripombe glede jeklarskega sektorja na Kitajskem

(35)

Komisija je pred analizo domnevnega subvencioniranja v obliki posebnih subvencij ali programov subvencij (oddelek 3.4 in naslednji v nadaljevanju) ocenila vladne načrte, projekte in druge dokumente, ki so bili pomembni za več kot eno subvencijo ali program subvencij. Ugotovila je, da so vse subvencije ali programi subvencij, ki se ocenjujejo, del izvajanja centralnega načrtovanja kitajske vlade iz naslednjih razlogov.

3.2.1   13. petletni načrt za jeklarski sektor

(36)

Evropska komisija je v sedanji preiskavi ugotovila, da je bil glavni dokument, pomemben za obdobje preiskave v zvezi s pregledom, 13. petletni načrt za jeklarski sektor oziroma t. i. načrt za prilagoditev in posodobitev jeklarstva, ki zajema obdobje 2016–2020. V tem načrtu je jeklarstvo na splošno še vedno prednostni sektor. V načrtu je poudarjeno, da je jeklarski sektor „bistvenega pomena za nacionalno gospodarstvo in temelj Kitajske“. V njem je določen splošni cilj za obdobje 2016–2020, ki je „narediti iz Kitajske proizvajalno silo“.

(37)

V 13. petletnem načrtu sta nadalje poudarjena vloga tehnoloških inovacij v gospodarskem razvoju LRK in stalni pomen načel „zelenega“ razvoja. V skladu s poglavjem 5 tega načrta je eno od glavnih razvojnih načel spodbujanje nadgradnje tradicionalne industrijske strukture, kar je veljalo že za 12. petletni načrt. Ta zamisel je podrobneje razdelana v poglavju 22, v katerem je pojasnjena strategija posodobitve tradicionalne industrije v LRK s spodbujanjem njenega tehnološkega preoblikovanja. V zvezi s tem je v 13. petletnem načrtu navedeno, da bo družbam zagotovljena podpora pri „celovitem izboljšanju na področjih, kot so proizvodna tehnologija, industrijska oprema, varstvo okolja in energetska učinkovitost“. Varstvo okolja je podrobneje obravnavano v poglavju 44. V skladu z navedenim poglavjem se bo v ključnih industrijah izvedla „prenova“ za čisto proizvodnjo, okvir 16 pa se v zvezi s tem izrecno nanaša na jeklarstvo.

(38)

Načrt za prilagoditev in posodobitev jeklarstva za obdobje 2016–2020 (13. petletni načrt za jeklarski sektor) je bil objavljen novembra 2016. Temelji na 13. petletnem načrtu. V njem je navedeno, da je jeklarstvo „pomemben in bistven sektor kitajskega gospodarstva ter nacionalni temelj“. Navedeni načrt podrobneje opredeljuje načela tehnoloških inovacij, strukturnega prilagajanja in zelenega razvoja iz 13. petletnega načrta, ki se povezujejo s konkretnejšimi prednostnimi nalogami v jeklarstvu (glej poglavje IV načrta o glavnih nalogah), vzpostavljena pa je tudi povezava s številnimi davčnimi in finančnimi podpornimi ukrepi (glej poglavje V načrta o zaščitnih ukrepih).

(39)

Glavna lastnost načrta je konsolidacija jeklarskega sektorja in zanašanje na prevladujoče/glavne proizvajalce, zlasti družbe v državni lasti. Proizvajalci jekla na Kitajskem so bili tudi pozvani, naj nadaljujejo proizvodnjo in jo širijo v tujino. V 13. petletnem načrtu je določena količina jekla, ki jo je treba uporabiti v celotni državi, in je navedeno, da je treba izvoz jekla upravljati po načelu, v skladu s katerim bi moralo imeti povpraševanje na domačem trgu prednost, kitajske družbe pa bi morale dejavno sodelovati v mednarodni konkurenci, obenem pa bi bilo treba ustvariti in ohranjati okolje za izvoz jekla.

(40)

V oddelku 1 poglavja 17 13. petletnega načrta je navedeno: „Nacionalna razvojna strategija in načrt bosta imela vodilno in omejujočo vlogo.“ V 13. petletnem načrtu za jeklarski sektor je navedeno tudi, da „vsi lokalni organi, ki so pristojni za jeklarstvo, […] izvajajo naloge in ukrepe politike iz tega načrta“. Na ravni posameznih družb „zadevne družbe zagotovijo približevanje glavnim ciljem in prednostnim nalogam tega načrta“ (15). V tem načrtu niso navedene le splošne izjave o spodbujanju, temveč je določen tudi zavezujoč okvir za domače jeklarstvo. Navedeni okvir se izvaja na lokalni ravni/ravni provinc s sprejemanjem dodatnih načrtov, v katerih so določene nadaljnje podrobnosti o izvajanju.

3.2.2   Odredba št. 35

(41)

Odredba št. 35 Komisije za nacionalni razvoj in reforme z naslovom „Politike za razvoj železarstva in jeklarstva“ (2005) (v nadaljnjem besedilu: odredba št. 35) je še en dokument politike, ki ureja kitajski jeklarski sektor. Sprejel ga je državni svet, obravnava pa različne vidike nadzora kitajske vlade nad industrijo, med katerimi so tudi:

prepoved večinskega tujega lastništva jeklarjev na Kitajskem (člen 1),

določitev ciljev v smislu rezultatov za največje proizvajalce jekla (člen 3),

opredelitev pravil v zvezi s spremembami v strukturi jeklarskih družb (člen 20),

določitev postopkov odobritve kitajske vlade za naložbe v proizvodnjo jekla (člen 22),

zagotavljanje posojil in pravic do uporabe zemljišč samo za proizvajalce jekla, ki upoštevajo nacionalne razvojne politike za ta sektor (člena 24 in 25),

poseganje države, usmerjeno v podpiranje skupin velikih družb s temeljno vlogo zaradi vzpostavitve čezmorske proizvodnje in oskrbovalne baze surovin (člen 30).

3.2.3   Sklep št. 40

(42)

Sklep št. 40 je odredba državnega sveta, ki za namene naložb industrijske sektorje razvršča v različne kategorije, tj. „spodbujane, omejene in izključene projekte“. V tem sklepu je navedeno, da je „katalog s smernicami za prilagajanje industrijske strukture“, ki je izvedbeni ukrep sklepa št. 40, pomembna podlaga za vodenje usmeritev naložb. Kitajsko vlado tudi usmerja k upravljanju naložbenih projektov ter oblikovanju in izvajanju politik na področju javnih financ, obdavčitve, posojil, zemljišč, uvoza in izvoza (16). Jeklarstvo je kot spodbujana industrija navedeno v poglavju VIII tega kataloga s smernicami. Komisija je v zvezi s pravno naravo sklepa št. 40 opozorila, da je ta sklep odredba državnega sveta, ki je najvišji upravni organ v LRK. Zato je pravno zavezujoč za druge javne organe in gospodarske subjekte (17).

3.2.4   Načrt za oživitev

(43)

Načrt za prilagoditev in oživitev jeklarstva (2009) je akcijski načrt za jeklarstvo. Njegov cilj je soočiti se z mednarodno finančno krizo in obravnavati splošne zahteve politike kitajske vlade za ohranjanje rasti. Obenem si prizadeva za „zagotavljanje stabilnega delovanja industrije,“ saj se ta šteje „za pomembno temeljno panogo nacionalnega gospodarstva“. Dokument določa:

povečanje finančne podpore za „ključne proizvajalce jekla s temeljno vlogo“,

pospešitev strukturnega prilagajanja ter spodbujanje nadgradnje industrije,

podporo ključnim družbam, ki se s svojim razvojem, tehničnim sodelovanjem ter združitvami in prevzemi širijo v tujino,

povečanje obsega izvoznih posojil za metalurško opremo.

3.2.5   Nacionalni okvir za srednje- in dolgoročni razvoj znanosti in tehnologije

(44)

V skladu s poglavjem III.5 in poglavjem VIII nacionalnega okvira za srednje- in dolgoročni razvoj znanosti in tehnologije (2006–2020) slednji podpira razvoj ključnih področij in prednostnih tem ter spodbuja finančno in davčno podporo tem ključnim področjem in prednostnim nalogam.

3.2.6   Splošne ugotovitve o poseganju kitajske vlade v jeklarski sektor

(45)

Komisija je ob upoštevanju zgoraj navedenih dokumentov in njihovih določb ponovno poudarila svoj sklep iz prvotne preiskave, da kitajsko jeklarstvo tudi v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ostaja ključna/strateška industrija, katere razvoj dejavno podpira in usmerja kitajska vlada kot strateški cilj politike.

3.3   Subvencije in programi subvencij, proučeni v sedanji preiskavi

(46)

Komisija se je zaradi nesodelovanja kitajske vlade in kitajskih proizvajalcev izvoznikov, kot je navedeno v uvodnih izjavah 16 in 31, odločila, da bo proučila, ali se je subvencioniranje nadaljevalo. Najprej je proučila, ali je imela industrija jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, še naprej korist od subvencij, proti katerim so bili v prvotni preiskavi uvedeni izravnalni ukrepi. Nato je analizirala, ali je imela industrija korist od subvencij, proti katerim v prvotni preiskavi izravnalni ukrepi niso bili uvedeni (v nadaljnjem besedilu: dodatne subvencije), kot je bilo navedeno v zahtevku.

(47)

Komisija se je glede na ugotovitve, ki potrjujejo obstoj nadaljnjega subvencioniranja v zvezi z večino subvencij, proti katerim so bili v prvotni preiskavi uvedeni izravnalni ukrepi, in nekaterimi dodatnimi subvencijami, odločila, da drugih subvencij, ki naj bi obstajale po trditvah vložnika, ni treba preiskati. V zvezi s tem je treba opozoriti, da bi morala Komisija v skladu s členom 18 osnovne uredbe proučiti, ali obstajajo dokazi o nadaljevanju subvencioniranja ne glede na njegov znesek.

(48)

V odgovor na končno razkritje je vložnik predložil tri glavne pripombe. Prvič, trdil je, da politika kitajske vlade, ki proizvajalcem jekla ne dopušča, da bi propadli, in zagotavlja, da so finančna sredstva na voljo ne glede na položaj določene družbe, dejansko jamstvo. Komisija bi morala to obravnavati kot ločen subvencijski program in proti njemu uvesti ustrezne izravnalne ukrepe. Drugič, trdil je, da nove subvencije, ki jih je opredelila Komisija, skupaj z dejanskim jamstvom, ki ga Komisija ni analizirala, ne zajemajo celotnega zneska ugodnosti, ki so jo imeli kitajski proizvajalci izvozniki v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, ter da se je stopnja subvencioniranja v primerjavi s prvotno preiskavo dejansko zvišala. Tretjič, navedel je, da LRK s tem, ko ni priglasila subvencij za proizvajalce jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, ni izpolnila zahteve glede priglasitve subvencij iz Sporazuma o subvencijah in izravnalnih ukrepih.

(49)

V odgovor na prvo pripombo je Komisija priznala, da politika kitajske vlade, ki je razvidna iz dokumentov iz oddelka 1.2, in gospodarska ugodnost te politike dejansko lahko pomenita implicitno dejansko jamstvo za nekatere velike družbe v državni lasti, ki imajo finančne težave. Vendar se je, kot je ugotovila pri vroče valjanih ploščatih izdelkih (18), glede na to, da se je pri analizi že osredotočila na preferenčna posojila in da je bil znesek subvencioniranja, ugotovljen v tem programu in v drugih analiziranih subvencijskih programih, že znaten, odločila, da tega vprašanja ne bo več naprej proučevala.

(50)

V zvezi z drugo pripombo je Komisija priznala, da je, kot je navedeno v oddelku 3.5.4, ugotovila obstoj drugih subvencijskih programov, proti katerim v prvotni preiskavi niso bili uvedeni izravnalni ukrepi. Vendar ni dokazov, da se je stopnja subvencioniranja na podlagi programov subvencioniranja, ki so obstajali med prvotno preiskavo, znižala. To lahko dejansko kaže na višjo stopnjo subvencioniranja v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Vendar Komisija glede na svoje ugotovitve o nadaljevanju subvencioniranja, ki so zadostni v okviru preiskave v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepov, ni menila, da je treba take zneske izračunati. Vložnika je opozorila, da se zadevni pregled ne nanaša na dejansko stopnjo dajatev in ne vpliva na pravico vložnika, da zahteva pregled v skladu s členom 19 osnovne uredbe. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(51)

Kar zadeva tretjo pripombo, LRK v primeru zadevnih subvencij dejansko ni izpolnila obveznosti glede priglasitve subvencij v skladu s členom 25 Sporazuma o subvencijah in izravnalnih ukrepih. Komisija obžaluje, da LRK ni izpolnila te obveznosti, kar resno ovira možnost Komisije, da oceni vsebino in učinek subvencij, ki jih je kitajska vlada izvajala v korist proizvajalcev jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi. Vendar v osnovni uredbi ni pravnih posledic, ki bi lahko veljale v okviru tekočega pregleda. Komisija sprejema ustrezne ukrepe na pristojnih forumih STO v skladu z ustreznimi pravili iz Sporazuma o subvencijah in izravnalnih ukrepih. Zato je bila tudi ta trditev zavrnjena.

3.4   Dobava blaga in storitev za plačilo, ki je nižje od primernega (19)

3.4.1   Zagotavljanje vroče in hladno valjanega jekla za plačilo, ki je nižje od primernega

3.4.1.1   Ugotovitve iz prvotne preiskave

(52)

Komisija je v prvotni preiskavi (20) ugotovila, da so družbe v državni lasti, ki proizvajalcem jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, zagotavljajo vroče in hladno valjano jeklo (v nadaljnjem besedilu: VVJ in HVJ), javni organi na podlagi preskusa, ki ga določi pritožbeni organ STO (21), saj opravljajo vladne funkcije in pri tem izvajajo vladna pooblastila.

(53)

Komisija je tudi ugotovila, da so zasebni proizvajalci VVJ in HVJ s Kitajske, ki jim kitajska vlada zaupa ali ukazuje, naj zagotavljajo blago v skladu s členom 3(1)(a)(iii) in 3(1)(a)(iv) osnovne uredbe ter ravnajo enako kot jeklarske družbe v državni lasti (22).

(54)

Komisija je v nadaljnji analizi (23) pozitivno ocenila obstoj ugodnosti v smislu člena 3(2) osnovne uredbe za proizvajalce izvoznike jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi. Ta ugodnost izhaja iz dobave surovin za plačilo, ki je nižje od primernega, s strani proizvajalcev VVJ in HVJ ne glede na to, ali družbe v državni lasti, ki jim kitajska vlada zaupa ali ukazuje v smislu člena 3(1)(a)(iv) osnovne uredbe, ravnajo kot javni organi ali zasebne družbe.

(55)

Da bi Komisija izračunala to ugodnost, je primerjala cene VVJ in HVJ, ki jih plačalo zadevni proizvajalci izvozniki jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, z ustrezno referenčno vrednostjo. Pritožbeni organ je potrdil, da je uporaba zunanjih referenčnih vrednosti dovoljena, kadar vloga vlade povzroči izkrivljanja na trgu države, v kateri se opravi dobava.

(56)

Na podlagi razpoložljivih informacij iz prvotne preiskave je bilo ugotovljeno, da so cene za VVJ in HVJ, ki jih prodajajo družbe v državni lasti na Kitajskem, izkrivljene. To je bil rezultat močne prevlade družb v državni lasti na trgu VVJ in HVJ na Kitajskem ter usklajevanja cen za VVJ in HVJ zasebnih dobaviteljev s cenami družb v državni lasti.

(57)

Komisija je zato sklenila, da na Kitajskem ni zanesljivih tržnih cen za VVJ in HVJ, zato je določila referenčno vrednost na podlagi cen za VVJ in HVJ na svetovnem trgu, ki se redno objavljajo v različnih specializiranih jeklarskih dnevnikih, kot so Steel Business Briefing, MEPS in CRU.

(58)

Primerjava cen proizvajalcev VVJ in HVJ z referenčno vrednostjo, ki velja zunaj države, je pokazala, da so bile cene na Kitajskem precej pod referenčnimi cenami in so zato kitajskim proizvajalcem izvoznikom jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, prinesle ugodnosti v smislu člena 3(2) osnovne uredbe.

(59)

Ugotovljeno je bilo tudi, da je program subvencioniranja specifičen v smislu člena 4(2)(c) osnovne uredbe, saj VVJ in HVJ v svojih proizvodnih postopkih uporablja samo omejeno število industrijskih panog in družb na Kitajskem.

(60)

Stopnja subvencioniranja, ugotovljena v prvotni preiskavi pri vzorčenih proizvajalcih izvoznikih jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, se je gibala med 23,02 % in 27,63 %, stopnja nesodelujočih družb pa je znašala 32,44 %.

3.4.1.2   Ugotovitve v okviru sedanje preiskave

(61)

Vložnik je v svojem zahtevku in ustreznih prilogah predložil dokaze o tem, da imajo kitajski proizvajalci jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, še naprej ugodnosti pri dobavi VVJ in HVJ za plačilo, ki je nižje od primernega, za proizvodnjo jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, v kar so zajeti nakupi od družb v državni lasti in družb, ki niso v državni lasti.

(62)

Dobava VVJ in HVJ za plačilo, ki je nižje od primernega, se je nanašala na proizvajalce jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, ki niso vertikalno integrirani proizvajalci jekla. To je prineslo ugodnosti tistim, ki imajo bodisi samo (i) linijo za hladno valjanje in morajo kupovati VVJ kot substrat za hladno valjanje ali (ii) linijo za premazovanje, zato morajo kot vložek kupovati HVJ. Številni proizvajalci jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, na Kitajskem so danes še vedno izvajalci ponovnega valjanja in niso vertikalno integrirani, zato za proizvodnjo jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, potrebujejo vložke v obliki ploščatih jeklenih izdelkov (24).

(63)

Vložnik je najprej predložil dokaze o tem, da so dobavitelji VVJ in HVJ še naprej javni organi na podlagi preskusa, ki ga določi pritožbeni organ STO (glej uvodno izjavo 48). Navedel je, da kitajska vlada na različne načine nadzoruje in upravlja družbe v državni lasti.

(64)

Prvič, institucionalni okvir je kitajski vladi omogočal, da je imela strog nadzor nad družbami v državni lasti prek različnih organov.

(65)

Komisija državnega sveta za nadzor in upravljanje premoženja v državni lasti (v nadaljnjem besedilu: komisija SASAC) je končna lastnica vseh družb v državni lasti na Kitajskem. Vse direktorje in vodstvene delavce komisije SASAC imenuje Komunistična partija Kitajske. Komisija SASAC ima vodilno vlogo pri upravljanju družb v državni lasti, vključno z disciplinskim nadzorom, ter zagotavlja, da družbe v državni lasti upoštevajo cilje, ki jih je določila kitajska vlada. Vključena je tudi v sprejemanje naložbenih odločitev ter transakcije z obveznicami in delnicami. Zato se lahko šteje kot državni regulator družb v državni lasti.

(66)

Drugi regulativni organ, ki nadzoruje družbe v državni lasti, je Komisija za nacionalni razvoj in reforme (v nadaljnjem besedilu: komisija NDRC). Komisija NDRC je odgovorna za pripravo strategij za makroekonomski in industrijski razvoj ter zagotavljanje ustreznega izvajanja politike kitajske vlade s strani lokalnih subjektov. Sprejema tudi smernice in direktive ter potrjuje velike naložbene projekte. Vse naložbe proizvajalcev jekla na Kitajskem mora odobriti komisija NDRC.

(67)

Drugič, kitajska vlada v skladu z zakonodajo izvaja strog nadzor nad jeklarstvom. Jeklarski sektor je razvrščen med „temeljne in nosilne industrijske panoge“, v katerih mora država „ohraniti razmeroma močan nadzor“ (25). Spada tudi med „spodbujane“ industrije in je zaradi tega statusa upravičen do različnih ugodnosti, na primer v zvezi s posojili, pravicami do uporabe zemljišč in politikami davčnih preferencialov. Navedeni nadzor dodatno podpira dejstvo, da je večinsko tuje lastništvo, s katerim bi se nadzor kitajske vlade lahko zmanjšal, v jeklarskem sektorju prepovedano.

(68)

Tretjič, kitajska vlada nadzoruje družbe v državni lasti z imenovanjem in nadzorovanjem višjega vodstva. Organizacijski oddelek, tj. organ, ki ga upravlja sekretariat Komunistične partije, imenuje in nadzoruje posameznike na najvišjih položajih v partiji, kitajski vladi, vojski in družbah v državni lasti. Ta pooblastila deli s komisijo SASAC, ki med drugim imenuje posameznike na položaje namestnikov izvršnih direktorjev (26).

(69)

Družbe v državni lasti z izpolnjevanjem vladnih ciljev in izvajanjem vladnih funkcij v jeklarskem sektorju ravnajo kot javni organi. Upoštevajo politiko kitajske vlade, izvajajo združitve in prevzeme, svojo proizvodnjo usmerjajo v nekatere izdelke, poskušajo doseči nacionalne cilje in dajejo prednost določenim industrijskim panogam s konca proizvodne verige.

(70)

Poudariti je treba, da vsi navedeni dokazi o dejanskem usmerjanju, upravljanju in nadzoru kitajske vlade v družbah v državni lasti temeljijo na analizi istih glavnih dokumentov, zakonov in drugih predpisov, ki so bili uporabljeni v prvotni preiskavi in so še vedno veljavni v obdobju preiskave v zvezi s pregledom (27). Edina večja sprememba po prvotni preiskavi je, da je bil 12. petletni načrt nadomeščen s 13. petletnim načrtom. Vendar se s to nadomestitvijo ni spremenila prevladujoča vloga kitajske vlade v jeklarskem sektorju.

(71)

Vložnik je predložil tudi dokaze o znatni prisotnosti in nadaljnji prevladi družb v državni lasti v jeklarskem sektorju na splošno, zlasti pa v sektorju jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, in sektorju VVJ. V točkah 65 do 68 zahtevka so navedene večje družbe v državni lasti v zadevnih sektorjih in povzete zadnje ugotovitve v okviru preiskav, ki so jih izvedli avstralski (28) in ameriški (29) organi.

(72)

Vložnik je predložil tudi dokaze, da kitajska vlada zasebnim družbam v sektorju VVJ in HVJ še vedno zaupa in ukazuje, naj zagotavljajo blago v skladu s členom 3(1)(a)(iii) in 3(1)(a)(iv) osnovne uredbe, ter da so njihove cene podobno oblikovane kot cene družb v državni lasti. Zato so ugotovitve Komisije iz prvotne preiskave še vedno veljavne v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(73)

Vložnik je v podporo svojemu zahtevku navedel, da se proizvajalci, ki niso družbe v državni lasti, še najprej spodbujajo k upoštevanju nacionalnih in lokalnih petletnih načrtov ter da so na trgu in tudi v svojih poslovnih strukturah podvrženi velikemu vmešavanju kitajske vlade. Da bi vložnik dokazal stalne velike medsebojne vplive med javnimi organi, Komunistično partijo in proizvajalci, ki niso družbe v državni lasti, se je skliceval na ugotovitve zadnje ameriške protisubvencijske preiskave (30) in dveh študij Evropske gospodarske zbornice na Kitajskem (31).

(74)

Navedeni dokazi kažejo, da družbe v državni lasti v sektorjih HVJ in VVJ stalno ravnajo kot javni organi ter da se proizvajalcem, ki niso družbe v državni lasti, zaupa in ukazuje opravljanje funkcij. Zaradi nesodelovanja kitajske vlade ni bilo predstavljenih nobenih argumentov zoper dokaze, ki jih je v tej zvezi predložil vložnik. Komisija je zato sklenila, da imajo proizvajalci jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, še naprej ugodnosti pri dobavi surovin od proizvajalcev HVJ in VVJ za plačilo, ki je nižje od primernega, kot je bilo ugotovljeno v prvotni preiskavi.

(75)

Poleg tega so poročilo o Kitajski v zvezi z jeklarskim sektorjem na splošno (32) ter zlasti ugotovitve preiskave v zvezi z vroče valjanimi ploščatimi izdelki za sektor vroče valjanega jekla (33) potrdili kritične točke pri vzpostavljanju tega programa subvencioniranja in njegovega nadaljevanja, kot so ravnanje družb v državni lasti kot javnih organov, njihova prevlada v zadevnem sektorju, zaupanje in ukazovanje proizvajalcem, ki niso družbe v državni lasti, ter izkrivljanje cen.

3.4.1.3   Ugodnost

(76)

V točkah 76 do 78 zahtevka in Prilogi 20 k zahtevku je vložnik navedel izračun ugodnosti na podlagi tega subvencijskega ukrepa v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, pri tem pa uporabil enako metodologijo kot v prvi preiskavi in mednarodno referenčno vrednost, ki jo sestavljajo skoraj iste države kot v prvotni preiskavi. Pri HVJ in VVJ je razlika v ceni med povprečnimi domačimi kitajskimi cenami in referenčno ceno presegala 25 %.

(77)

Komisija zaradi nesodelovanja kitajskih proizvajalcev izvoznikov ni imela nobenih informacij o posameznih družbah, na podlagi katerih bi lahko izračunala znesek subvencije, dodeljene v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Vendar meni, da za ugotovitev obstoja nadaljnjega subvencioniranja, sprejeto v okviru tega pregleda zaradi izteka ukrepov, takih zneskov ni treba izračunati. Glede na navedeno pa informacije iz zahtevkov kažejo, da so zneski subvencij še vedno podobni stopnjam subvencij, ugotovljenim v prvotni preiskavi.

3.4.1.4   Specifičnost

(78)

Zadevni subvencijski ukrep je še vedno specifičen v smislu člena 4(2)(c) osnovne uredbe, pri čemer se upošteva omejeno število industrijskih panog na Kitajskem, ki v svoji proizvodnji uporabljajo HVJ in VVJ.

3.4.1.5   Sklep

(79)

Komisija je v skladu s tem sklenila, da je na voljo dovolj dokazov, ki kažejo, da se je zagotavljanje VVJ in HVJ za plačilo, ki je nižje od primernega, v obliki subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, nadaljevalo tudi v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

3.4.2   Zagotavljanje pravic do uporabe zemljišč za plačilo, ki je nižje od primernega

3.4.2.1   Ugotovitve iz prvotne preiskave

(80)

Komisija je v prvotni preiskavi (34) ugotovila, da je treba pravice do uporabe zemljišč, ki jih zagotavlja kitajska vlada, šteti za subvencijski ukrep v smislu člena 3(1)(a)(iii) in člena 3(2) osnovne uredbe. Ker na Kitajskem ni delujočega trga za zemljišča, kitajska vlada zagotavlja pravice do uporabe zemljišč za plačilo, ki je nižje od primernega, s čimer družbam prejemnicam podeljuje ugodnost. Uporaba zunanje referenčne vrednosti je pokazala, da je znesek, ki so ga proizvajalci jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, plačali za pravice do uporabe zemljišč, precej nižji od normalnega tržnega tečaja.

(81)

Komisija je tudi ugotovila, da je subvencija specifična na podlagi člena 4(2)(a) in (c) osnovne uredbe, saj je dostop do industrijskih zemljišč zakonsko omejen le na tiste družbe, ki upoštevajo industrijske politike države. Poleg tega so bili v razpisni postopek vključeni le določeni posli, cene so pogosto določali organi, vladne prakse na tem področju pa so nejasne in nepregledne.

(82)

Z uporabo referenčnih cen zemljišč na Tajvanu je bilo v prvotni preiskavi pri vzorčenih proizvajalcih izvoznikih jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, ugotovljeno, da se je stopnja subvencioniranja v zvezi s tem ukrepom gibala med 0,34 % in 1,12 %, stopnja nesodelujočih družb pa je znašala 1,36 %.

3.4.2.2   Nadaljevanje programa subvencioniranja

(83)

Vložnik je v svojem zahtevku in ustreznih prilogah (35) predložil dokaze o tem, da so kitajski proizvajalci jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, še naprej prejemali ugodnosti iz pravic do uporabe zemljišč za plačilo, ki je nižje od primernega.

(84)

Vložnik je navedel, da se zakonodaja, ki ureja to vprašanje, po prvotni preiskavi ni spremenila. Zasebno lastništvo zemljišč je na Kitajskem prepovedano. Zakon o upravljanju z zemljišči in zlasti člen 2 navedenega zakona še vedno določata, da je končni lastnik vseh zemljišč na Kitajskem kitajska vlada, saj skupaj pripadajo Kitajski. Zakon o lastninskih razmerjih (členi 45 do 48) določa, da so zemljišča na Kitajskem bodisi „v skupni lasti“ ali „v državni lasti“. Zemljišč ni mogoče prodati, lahko pa se pravice do uporabe zemljišč dodelijo prek javnih razpisov, ponudb ali dražb.

(85)

Kitajska vlada in proizvajalci izvozniki niso predložili dokazov o tem, da industrija jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, ni več prejemala ugodnosti od zagotavljanja pravic do uporabe zemljišč za plačilo, ki je nižje od primernega.

(86)

Komisija je na podlagi razpoložljivih informacij, vključno s sklepi iz poročila o Kitajski (36) v zvezi s tem in ugotovitvami iz zadnjih preiskav v zvezi s pnevmatikami in električnimi kolesi (37), sklenila, da so se cene, ki so se plačevale za uporabo zemljišč, še naprej subvencionirale, saj sistem, ki ga je uvedla kitajska vlada, ni v skladu s tržnimi načeli.

3.4.2.3   Ugodnost

(87)

Ker na Kitajskem ni trga za zemljišča, je treba v skladu s členom 6(d)(ii) osnovne uredbe uporabiti zunanjo referenčno vrednost za določitev ustrezne tržne cene in izračun zneska subvencije, dodeljene v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Navedene tajvanske cene zemljišč, ki se pri takih izračunih običajno uporabijo kot referenčna vrednost, so bile na podlagi zadnjih ugotovitev v okviru preiskav o izravnalni dajatvi dopolnjene in prilagojene navzgor.

(88)

Komisija zaradi nesodelovanja kitajske vlade in kitajskih proizvajalcev izvoznikov ni imela nobenih informacij o posameznih družbah, na podlagi katerih bi lahko izračunala znesek subvencije, dodeljene v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Vendar meni, da za ugotovitev obstoja nadaljnjega subvencioniranja, sprejeto v okviru tega pregleda zaradi izteka ukrepov, takih zneskov ni treba izračunati. Glede na navedeno pa je verjetno, da se bo subvencioniranje nadaljevalo vsaj pri istih stopnjah glede na to, da so bile referenčne cene na Tajvanu višje od cen, uporabljenih v prvotni preiskavi.

3.4.2.4   Specifičnost

(89)

Subvencija je specifična v smislu člena 4(2)(a) in (c) osnovne uredbe. Pravice do uporabe zemljišč se dodelijo samo omejeni skupini družb. Poleg tega jeklarski sektor, ki je v okviru sklepa državnega sveta št. 40 uvrščen v kategorijo spodbujane industrije, spada v sektorje, ki prejemajo ugodnosti iz pravic do uporabe zemljišč. Poleg tega je zagotavljanje pravic do uporabe zemljišč na Kitajskem še vedno nepregledno.

3.4.2.5   Sklep

(90)

Komisija je v skladu s tem sklenila, da je na voljo dovolj dokazov, ki kažejo, da se je zagotavljanje pravic do uporabe zemljišč za plačilo, ki je nižje od primernega, v obliki subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, nadaljevalo tudi v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

3.4.3   Zagotavljanje električne energije za plačilo, ki je nižje od primernega

3.4.3.1   Ugotovitve iz prvotne preiskave

(91)

Komisija je v prvotni preiskavi (38) ugotovila, da je komisija NDRC določila cene električne energije, ki se uporabljajo v različnih provincah. Ugotovljeno je bilo, da lokalni uradi za cene delujejo zgolj kot izvrševalci odločitev, ki jih na centralni ravni sprejme komisija NDRC. To je potrdilo tudi dejstvo, da komisija NDRC izdaja obvestila, v katerih določa dejanske cene za vsako provinco. Ta obvestila se nato uradno prenesejo v lokalna obvestila, ki jih sprejmejo lokalni uradi za cene in izvajajo na lokalni ravni.

(92)

V prvotni preiskavi je bilo tudi ugotovljeno, da se tudi razlike med cenami električne energije za nekatere sektorje in/ali na provincialni in lokalni ravni določajo v skladu z nekaterimi dejavniki, vključno z izpolnjevanjem ciljev industrijske politike, ki jih v svojih petletnih in sektorskih načrtih določata centralna in lokalna država.

(93)

Komisija je tudi ugotovila, da je bil eden od sodelujočih vzorčenih proizvajalcev izvoznikov upravičen do cene električne energije, ki je bila nižja od splošno veljavne cene za velike industrijske uporabnike. Ugotovljeno je bilo, da je bila na posebnem območju tega izvoznika podkategorija nekaterih industrijskih uporabnikov, vključno z navedenimi proizvajalci izdelka, ki se pregleduje, upravičena do te nižje cene. Družba je torej prejela finančni prispevek v skladu s členom 3(1)(a)(iii) osnovne uredbe, saj je vlada zagotovila električno energijo prek lokalne javne družbe za oskrbo z električno energijo. To se je štelo kot prispevek vlade v obliki zagotavljanja blaga, ki ni splošna infrastruktura v smislu osnovne uredbe.

(94)

Ugotovljeno je bilo tudi, da je subvencija specifična v smislu člena 4(2)(a) in člena 4(3) osnovne uredbe. Nižja cena električne energije je bila določena v ustreznem obvestilu komisije NDRC in vključena v obvestilo, ki ga je izdal lokalni urad za cene. Predpisala jo je torej uprava na centralni ravni, upravljala pa se je na lokalni ravni. Ta nižja cena je bila omejena na nekatere družbe v nekaterih določenih sektorjih. Subvencija je bila omejena tudi na določeno regijo, saj se uporablja samo na omejenem opredeljenem geografskem območju, na katerem ima sedež proizvajalec izvoznik.

3.4.3.2   Nadaljevanje programa subvencioniranja

(95)

Vložnik je v svojem zahtevku navedel, da se zakonodaja, ki ureja to vprašanje, od prvotne preiskave ni spremenila. Poleg tega je predložil dokaze o tem, da je ta ukrep v obdobju preiskave v zvezi s pregledom prinesel ugodnosti proizvajalcem jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi (39).

(96)

Kitajska vlada in proizvajalci izvozniki niso predložili dokazov o tem, da industrija jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, ni bila več upravičena do električne energije za plačilo, ki je nižje od primernega.

(97)

Komisija je na podlagi razpoložljivih informacij, vključno s sklepi iz poročila o Kitajski (40) in ugotovitvami iz zadnjih preiskav v zvezi s pnevmatikami in električnimi kolesi (41), sklenila, da je preferencialna narava plačanih cen električne energije odvisna od posameznih družb, industrijskega sektorja ali njihovega geografskega položaja.

3.4.3.3   Ugodnost

(98)

Komisija zaradi nesodelovanja kitajske vlade in kitajskih proizvajalcev izvoznikov ni imela informacij o posameznih družbah, na podlagi katerih bi lahko izračunala znesek subvencije, dodeljene v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Vendar meni, da za ugotovitev obstoja nadaljnjega subvencioniranja, sprejeto v okviru te preiskave v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepov, takih zneskov ni treba izračunati. Glede na navedeno pa se zdi, da se stopnja subvencioniranja ni znižala v primerjavi s prvotno preiskavo.

3.4.3.4   Specifičnost

(99)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 90, je bil program specifičen v smislu člena 4(2)(a) in člena 4(3) osnovne uredbe.

3.4.3.5   Sklep

(100)

Komisija je v skladu s tem sklenila, da je na voljo dovolj dokazov, ki kažejo, da se je zagotavljanje električne energije za plačilo, ki je nižje od primernega, v obliki subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, nadaljevalo tudi v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

3.5   Neposreden prenos sredstev (42)

3.5.1   Preferenčno posojanje in obrestne mere

3.5.1.1   Ugotovitve iz prvotne preiskave

(101)

Komisija je v prvotni preiskavi (43) ugotovila, da so banke v državni lasti javni organi, saj opravljajo vladne funkcije in pri tem izvajajo vladna pooblastila. Sklenila je tudi, da je v obdobju prvotne preiskave pet največjih poslovnih bank v državni lasti predstavljalo več kot polovico kitajskega bančnega sektorja.

(102)

Banke, ki so sodelujočim proizvajalcem izvoznikom jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, zagotavljale posojila, so bile večinoma v državni lasti. Razpoložljive informacije so pokazale, da je vsaj 14 od 17 evidentiranih bank v državni lasti, vključno z velikimi poslovnimi bankami na Kitajskem, kot so Banka Kitajske, Kitajska konstrukcijska banka ter Kitajska industrijska in poslovna banka. Ugotovljeno je bilo tudi, da imajo poslovne banke v državni lasti prevladujoč položaj na trgu in da so kot javni organi vključene v ponujanje posojil po obrestnih merah, ki so pod ravnjo tržne obrestne mere. V skladu s tem je bilo ugotovljeno, da je politika kitajske vlade zagotavljati preferenčna posojila sektorju jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi.

(103)

Komisija je med drugim na podlagi členov 34 in 38 zakona o poslovnem bančništvu ter členov 24 in 25 odredbe št. 35 z naslovom „Razvojne politike za industrijo železa in jekla“ ugotovila, da kitajska vlada zasebnim poslovnim bankam na Kitajskem zaupa in ukazuje, da proizvajalcem jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, zagotovijo preferencialna posojila v skladu s členom 3(1)(a)(iv) osnovne uredbe.

(104)

Komisija je zato sklenila, da so proizvajalci jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, prejeli finančni prispevek v obliki neposrednega prenosa sredstev vlade v smislu člena 3(1)(a)(i) osnovne uredbe in da je vlada zasebnim bankam zaupala ali ukazala, da istim proizvajalcem zagotovijo finančni prispevek v smislu člena 3(1)(a)(iv) osnovne uredbe.

(105)

Ugotovljeno je bilo, da obstajajo ugodnosti v smislu člena 3(2) in člena 6(b) osnovne uredbe, saj so bila vladna posojila dodeljena pod pogoji, ugodnejšimi od tistih, ki bi jih prejemnik dejansko lahko pridobil na trgu. Ker je bilo ugotovljeno, da nevladna posojila na Kitajskem ne zagotavljajo ustrezne tržne referenčne vrednosti (kitajska vlada zaupa in ukazuje zasebnim bankam), je bila ta oblikovana na podlagi standardne posojilne obrestne mere Ljudske banke Kitajske. Ta obrestna mera je bila prilagojena tako, da je odražala običajno tržno tveganje z dodajanjem ustrezne premije, ki se pričakuje za obveznice, ki jih izdajo družbe z bonitetno oceno obveznic „zunaj naložbenega razreda“ (ocena BB).

(106)

V prvotni preiskavi (44) je bilo ugotovljeno, da je ta program subvencioniranja specifičen v smislu člena 4(2)(a) osnovne uredbe, saj je jeklarstvo v skladu s sklepom št. 40 uvrščeno v kategorijo spodbujanih industrij, zagotavljanje posojil pa je omejeno samo na jeklarske družbe, ki v celoti upoštevajo razvojne politike za železarstvo in jeklarstvo (odredba št. 35).

(107)

Ugotovljeno je bilo tudi, da je program specifičen na podlagi člena 4(2)(b) osnovne uredbe, saj je vlada v nekaterih svojih načrtih in dokumentih spodbujala in ukazovala zagotavljanje finančne podpore jeklarstvu, tudi v specifičnih geografskih regijah Kitajske.

(108)

Stopnja subvencioniranja, ugotovljena v prvotni preiskavi pri vzorčenih proizvajalcih izvoznikih jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, se je gibala med 0,25 % in 0,89 %, stopnja nesodelujočih družb pa je znašala 0,97 %.

3.5.1.2   Nadaljevanje programa subvencioniranja

(109)

Vložnik je v svojem zahtevku in ustreznih prilogah (45) predložil dokaze o tem, da so bili kitajski proizvajalci jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, še naprej upravičeni do preferenčnih posojil in obrestnih mer, ki so bile pod ravnjo tržne obrestne mere, ki so jim jih zagotavljale domače kitajske banke.

(110)

Vložnik je predložil dokaze o tem, da so banke v državni lasti še naprej javni organi na podlagi preskusa, določenega v poročilu pritožbenega odbora (glej uvodno izjavo 52), saj:

(i)

bančni sektor še naprej nadzoruje kitajska vlada, pri čemer se je vložnik oprl na zadnje navedbe Ljudske banke Kitajske (46) ter nedavna nova pravila in smernice Komisije bančnih regulatorjev Kitajske, ki so tak nadzor še dodatno povečali (47). V zahtevku je tudi navedeno, da je bil s pregledom stanja tržne ekonomije Kitajske, ki ga je oktobra 2017 izvedlo ministrstvo za trgovino ZDA, ugotovljen obstoj izkrivljanj, ki vplivajo na kitajski bančni sistem (48);

(ii)

je bančni sektor upošteval makroekonomske cilje kitajske vlade, za katere je vložnik predložil dokaze, ki kažejo, da kitajska zakonodaja o poslovnem bančništvu (49) določa pravno zahtevo za bančni sektor, ki mora v skladu z njo upoštevati nacionalne strateške cilje, določene v različnih zavezujočih smernicah in priporočilih. V zahtevku je navedeno, da so bile take ugotovitve sprejete v prvotni preiskavi in so ostale veljavne, kot potrjujejo 13. petletni načrt za jeklarski sektor, zadnje izjave Ljudske banke Kitajske (poročila o kitajski monetarni politiki) in zadnje protisubvencijske preiskave Unije.

(111)

Vložnik je zagotovil dokaze o znatni prisotnosti in stalni tržni prevladi bank v državni lasti v kitajskem bančnem sektorju. V točki 93 zahtevka so navedene glavne banke v državni lasti in banke, ki izvajajo politike države, ki predstavljajo instrument države pri poseganju v gospodarstvo.

(112)

Vložnik je ob upoštevanju točke ii uvodne izjave 110 tudi navedel, da kitajska vlada zasebnim bankam še vedno zaupa in ukazuje, da zagotavljajo subvencionirana posojila v skladu s členom 3(1)(a)(iv) osnovne uredbe. Zato so ugotovitve Komisije iz prvotne preiskave v zvezi s tem še vedno veljavne. Poleg tega je Komisija v preiskavi v zvezi z vroče valjanimi ploščatimi izdelki ugotovila, da je obvestilo z naslovom „Več mnenj o odpravi presežne zmogljivosti“, ki se nanaša na jeklarski sektor, naslovljeno na vse banke, ki izvajajo politike države, velike banke, banke, ki so delniške družbe, poštne hranilnice, banke s tujimi naložbami, družbe za upravljanje finančnega premoženja in druge finančne institucije, ki jih upravlja Komisija bančnih regulatorjev Kitajske (CBRC) (50).

(113)

Zaradi nesodelovanja kitajske vlade ni bilo predstavljenih nobenih argumentov zoper dokaze, ki jih je v tej zvezi predložil vložnik in se nanašajo na sedanje razmere v kitajskem bančnem sistemu.

(114)

Poleg tega so bile kritične točke pri vzpostavljanju tega subvencioniranega programa in njegovega nadaljevanja, tj. ravnanje bank v državni lasti kot javnih organov, njihova prevlada v bančnem sektorju, zaupanje in ukazovanje zasebnim bankam, potrjene v poročilu o Kitajski (51) in ugotovitvah iz zadnjih preiskav v zvezi s pnevmatikami in električnimi kolesi (52).

3.5.1.3   Ugodnost

(115)

Vložnik je v Prilogi 32 k zahtevku in v pripombah z dne 21. decembra navedel kitajske proizvajalce jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, ki imajo ali so imeli ugodnosti pri tem programu, kar je razvidno iz njihovih letnih poročil.

(116)

Komisija zaradi nesodelovanja kitajskih proizvajalcev izvoznikov ni imela informacij o posameznih družbah, na podlagi katerih bi bilo mogoče izračunati znesek subvencije, dodeljene v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Vendar meni, da za ugotovitev obstoja nadaljnjega subvencioniranja, sprejeto v okviru tega pregleda zaradi izteka ukrepov, takih zneskov ni treba izračunati. Nič, kar je zabeleženo, pa ne kaže na to, da se je stopnja subvencioniranja znižala v primerjavi s prvotno preiskavo.

3.5.1.4   Specifičnost

(117)

Zadevni program subvencioniranja je bil še vedno specifičen v smislu člena 4(2)(a) in (b) osnovne uredbe, pri čemer se upošteva, da se pravni položaj, opisan v uvodni izjavi 106, ni spremenil in da nov 13. petletni načrt za jeklarski sektor potrjuje, da jeklarstvo spada med spodbujane industrije.

3.5.1.5   Sklep

(118)

Komisija je v skladu s tem sklenila, da je na voljo dovolj dokazov, ki kažejo, da se je preferencialno posojanje kot subvencija, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, nadaljevalo tudi v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

3.5.2   Zamenjave terjatev v lastniške deleže

3.5.2.1   Ugotovitve iz prvotne preiskave

(119)

Komisija je v prvotni preiskavi (53) ugotovila, da so številni proizvajalci jekla, vključno s proizvajalci jeklarskih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, sodelovali pri zamenjavah terjatev v lastniške deleže, pri čemer so terjatve skupaj znašale 62,5 milijarde CNY. V zahtevku iz prvotne preiskave je bilo navedeno, da so bile neporavnane terjatve poslovnih bank v državni lasti do proizvajalcev jekla v državni lasti odpisane v zameno za lastniške deleže z udeležbo štirih kitajskih družb za upravljanje premoženja pod pogoji, ki niso bili skladni s tržnimi razmerami. V zahtevku je bilo nadalje navedeno, da so bile družbe za upravljanje premoženja ustanovljene posebej za to, da bi se odpravila obsežna slaba posojila v ključnih industrijah, vključno z jeklarskim sektorjem, in da bi se prestrukturirale terjatve družb v državni lasti, med drugim z zamenjavami terjatev v lastniške deleže.

(120)

Ker kitajska vlada ni predložila nobenih informacij o tem programu, so ugotovitve o njem iz prve preiskave temeljile na informacijah iz zahtevka.

(121)

Zamenjave terjatev v lastniške deleže so se štele kot finančni prispevek v obliki infuzije lastniškega kapitala in/ali posojila v smislu člena 3(1)(a)(i) osnovne uredbe ali v obliki opuščenega prihodka, ki izvira iz odpisa ali nepoplačila terjatev v smislu člena 3(1)(a)(ii). Vlada je zagotovila ta finančni prispevek prek javnih organov, vključenih v te transakcije, tj. štirih družb za upravljanje premoženja in različnih bank v državni lasti. Komisija je zaradi nesodelovanja kitajske vlade v prvotni preiskavi sklenila, da zabeleženi dokazi v zadostni meri kažejo, da so družbe za upravljanje premoženja javni organi, saj jih je kitajska vlada ustanovila posebej za to, da bi se odpravila obsežna slaba posojila v ključnih industrijah, vključno z jeklarskim sektorjem, in da bi se prestrukturirale terjatve družb v državni lasti. Zato se je štelo, da je njihovo ravnanje ustrezalo izvajanju vladnih pooblastil.

(122)

Poleg tega so bili predloženi tudi dokazi, da za ta ogromni znesek odpisa terjatev niso veljali običajni tržni premisleki, saj kitajska vlada ni izvedla ocene o tem, ali bi običajni zasebni vlagatelj izvedel to zamenjavo terjatev v lastniške deleže, če bi pričakoval, da bi se sčasoma ustvarila zmerna stopnja donosnosti. Namesto tega je bila v zahtevku navedeno, da je kitajska vlada ogromne zneske terjatev zamenjala v lastniške deleže, da bi zmanjšala razmerje med sredstvi in obveznostmi proizvajalcev jekla in s tem povečala njihovo konkurenčnost, pri tem pa zanemarila tržne premisleke, ki bi jih imel zasebni vlagatelj. Komisija je po temeljiti analizi informacij iz zahtevka in ob odsotnosti drugih informacij v spisu sklenila, da navedeni ukrepi tako prinašajo ugodnosti v smislu člena 6(a) osnovne uredbe.

(123)

Ugotovljeno je bilo, da je ta subvencija specifična v smislu člena 4(2) osnovne uredbe, saj je bilo dodeljevanje tega financiranja diskrecijsko in omejeno samo na izbrane subjekte ter zanj niso obstajala nobena objektivna merila.

3.5.2.2   Nadaljevanje programa subvencioniranja

(124)

Vložnik je v zahtevku za pregled zaradi izteka ukrepov na podlagi točk 115 do 125 in prilog 25, 33 in 58 predložil dokaze o tem, da se ta program še vedno izvaja, vendar se je njegova uporaba razvila, saj se zdaj uporablja predvsem za zmanjševanje terjatev močno zadolženih družb.

(125)

Predložil je dva dokumenta, ki ju je leta 2016 izdala kitajska vlada in ki urejata to vprašanje, in sicer „The Opinions on Actively and Steadily Reducing Corporate Leverage“ (Mnenja o dejavnem in postopnem zmanjševanju zadolženosti družb) in „The Guiding Opinions on the Market-based Conversion of Bank“ (Mnenja s smernicami o tržno usmerjenem preoblikovanju banke) (54).

(126)

V skladu z obema dokumentoma morajo močno zadolžene družbe poiskati domačo poslovno banko, ki je pripravljena sodelovati v programu. Banke s tujim kapitalom ne izpolnjujejo pogojev za sodelovanje v programu. Sodelujoča banka vzpostavi ločen sklad za zamenjave, ki ga sestavlja terjatev družbe. Navedena terjatev se nato pretvori v lastniški kapital, drugi vlagatelji pa so pozvani k sodelovanju in pridobivanju lastniškega kapitala. Najbolj dejavno vlogo v programu imajo banke v državni lasti, vključno s Kitajsko konstrukcijsko banko.

(127)

Take transakcije ne temeljijo na tržnih razmerah. Take velike terjatve se pridobijo brez popusta, kar bi bilo za tržnega vlagatelja nespametno. Po podatkih kitajskega združenja železarjev in jeklarjev China Iron and Steel Association (CISA) velika večina zadnjih zamenjav terjatev v lastniške deleže poteka v obliki „Minggu Shizhai“, ki je obveznica po imenu, v resnici pa terjatev (55). To pomeni, da so skladi za zamenjave dejansko pridobili obstoječa posojila, dolgovana bankam, in jih nadomestili z novimi posojili z daljšo dospelostjo.

(128)

Zdi se, da banke niso ravnale razumno, ko so upoštevale finančni položaj družbe in izvajale oceno tveganja tako, kot bi to storil zasebni vlagatelj v normalnih tržnih razmerah. Kitajska konstrukcijska banka je priznala, da so lastni poslovni interesi domačih bank drugotnega pomena za nacionalno ekonomsko strategijo pri izvajanju zamenjav terjatev v lastniške deleže (56).

(129)

V zahtevku so predloženi dokazi, da sta konec leta 2016 vsaj dva proizvajalca jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, podpisala sporazume o zamenjavi terjatev v lastniške deleže s Kitajsko konstrukcijsko banko za znesek, ki presega 20 milijard CNY pri obeh proizvajalcih, in da so vsaj štirje drugi proizvajalci zadevnega izdelka imeli korist od tega programa, čeprav v njihovih primerih natančna vrednost sporazumov ni bila znana. V skladu s poročilom družbe Think!Desk so bile vsaj tri družbe, ki so imele korist od te zamenjave terjatev v lastniške deleže, v času zamenjave v slabem finančnem položaju.

(130)

Komisija je zaradi nesodelovanja na podlagi razpoložljivih dokazov sklenila, da zamenjave terjatev v lastniške deleže pri proizvajalcih jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, ne temeljijo na tržnih razmerah.

(131)

Posledično je sklenila, da so se te zamenjave štele kot finančni prispevek v obliki infuzije lastniškega kapitala in/ali posojila v smislu člena 3(1)(a)(i) osnovne uredbe ali v obliki opuščenega prihodka vlade, ki vodi k odpisu ali nepoplačilu terjatev v smislu člena 3(1)(a)(ii). Program je zagotovil ugodnosti za družbe prejemnice.

3.5.2.3   Ugodnost

(132)

Komisija zaradi nesodelovanja kitajske vlade in kitajskih proizvajalcev izvoznikov ni imela nobenih informacij o posameznih družbah, na podlagi katerih bi lahko izračunala znesek subvencije, dodeljene v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Vendar meni, da za ugotovitev obstoja nadaljnjega subvencioniranja, sprejeto v okviru te preiskave v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepov, takih zneskov ni treba izračunati.

3.5.2.4   Specifičnost

(133)

Subvencija je bila specifična v skladu s členom 4(2)(b) osnovne uredbe, saj ni bilo nobenih objektivnih meril za zagotavljanje subvencij, poleg tega pa je bilo nejasno, pod kakšnimi pogoji se proizvajalci jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, lahko vključijo oziroma ne morejo vključiti v ta program. Zamenjave so bile tudi specifične v skladu s členom 4(2)(c) osnovne uredbe glede na veliko diskrecijsko pravico javnih organov pri dodeljevanju subvencij, ugodnosti od subvencije pa so imeli samo nekateri sektorji, na primer tisti s presežno zmogljivostjo.

3.5.2.5   Sklep

(134)

Komisija je v skladu s tem sklenila, da je na voljo dovolj dokazov, ki kažejo, da so se zamenjave terjatev v lastniške deleže v obliki subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, nadaljevale tudi v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, in sicer v obliki finančne pomoči za zmanjšanje terjatev močno zadolženih družb.

3.5.3   Nepovratna sredstva in ad hoc subvencije

3.5.3.1   Ugotovitve iz prvotne preiskave

(135)

Komisija je v prvotni preiskavi (57) ugotovila, da so številni proizvajalci jekla, vključno s proizvajalci jeklarskih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, prejemali nepovratna sredstva v okviru štirih programov, in sicer programa najboljše kitajske znamke na svetu, programa znanih znamk, sklada za državne ključne tehnološke projekte in programa za povračilo stroškov za pravne storitve s področja protidampinga. Ugotovljeno je bilo tudi, da je bilo več nepovratnih sredstev dodeljenih proizvajalcem jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, v okviru regionalnih programov (med drugim tudi v provincah Liaoning, Jiangsu in Hebei).

(136)

Ker kitajska vlada ni predložila nobenih informacij o teh programih, so ugotovitve o teh programih iz prve preiskave temeljile na informacijah iz zahtevka, ugotovitvah organov ZDA v drugih protisubvencijskih preiskavah (58) in ugotovitvah Komisije v preiskavi v zvezi s premazanim finim papirjem (59).

(137)

Na podlagi prvotne preiskave je bil sprejet tudi pozitiven sklep o obstoju številnih ad hoc subvencij, dodeljenih nekaterim proizvajalcem jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, ki so navedeni v zahtevku, in sicer na podlagi analize revidiranih računovodskih izkazov zadevnih družb. Te subvencije so bile bodisi v obliki nepovratnih sredstev bodisi v obliki drugih oprostitev ali znižanj davkov, da bi se financirali določeni projekti ali sredstva. Po podatkih iz zahtevka so bile dodeljene v okviru splošne strateške politike za nadgradnjo jeklarstva.

(138)

Ugotovljeno je bilo, da ta nepovratna sredstva in ad hoc subvencije pomenijo subvencijo v smislu člena 3(1)(a)(i) osnovne uredbe v obliki neposrednega prenosa sredstev v zvezi z nepovratnimi sredstvi in podobnimi prenosi sredstev. Poleg tega pomenijo tudi subvencijo v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe v obliki opuščenega prihodka za razne oprostitve ali znižanja davkov in/ali provizije na državni ravni, ravni provinc ali občinski ravni, ki je sicer zapadel.

(139)

Ugotovljeno je bilo, da so specifični tudi v skladu s členom 4(2)(a) osnovne uredbe, saj je dostop do njih omogočen samo določenim družbam, ali v skladu s členom 4(2)(b) glede na to, da organ, ki ta sredstva in subvencije dodeljuje, očitno nima objektivnih meril in pogojev za uporabo teh programov.

(140)

Ugotovljeno je bilo, da so nekatere od teh subvencij specifične na podlagi člena 4(3) osnovne uredbe, saj je dostop do njih omogočen samo določenim družbam s sedežem na opredeljenem geografskem območju v določeni provinci, ali na podlagi člena 4(4)(a), saj je bilo ugotovljeno, da je ugodnost odvisna od izvoza (na primer v primeru izdelkov znane znamke).

3.5.3.2   Nadaljevanje programov subvencioniranja

(141)

Vložnik je v točkah od 191 do 198 in Prilogi 32 k zahtevku za pregled zaradi izteka ukrepov predložil dokaze, da imajo številni kitajski proizvajalci jekla, vključno z najmanj devetimi proizvajalci jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, še naprej ugodnosti iz programov nepovratnih sredstev, čeprav se glavni programi, ki se uporabljajo, razlikujejo od programov, ugotovljenih v prvotni preiskavi.

(142)

Dokazi, predloženi v zahtevku, so osredotočeni v glavnem na programe za varčevanje in ohranjanje energije ter programe tehnološke nadgradnje ali preoblikovanja in temeljijo na ugotovitvah iz preiskave v zvezi z vroče valjanimi ploščatimi izdelki (60).

(143)

Vložnik je v točkah 207 do 217 ter prilogah 32 in 35 k zahtevku za pregled zaradi izteka ukrepov predložil tudi dokaze o obstoju številnih ad hoc subvencij, ki so bile dodeljene nekaterim proizvajalcem jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom (ali pred njim, zaradi narave nepovratnih sredstev pa je bilo mogoče ugodnost iz subvencije vključiti v obdobje preiskave v zvezi s pregledom). Dokazi v zvezi s tem temeljijo na letnih poročilih zadevnih proizvajalcev jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi.

(144)

Vložnik je v pripombah z dne 21. decembra 2018 navedel podrobnejši seznam ad hoc subvencij na proizvajalca jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, vključno s sklicevanji na določene postavke v revidiranih letnih poročilih zadevnih družb.

(145)

Zadevne subvencije so bile v glavnem nepovratna sredstva, ki so se nanašala na sredstva ali prihodke.

(146)

Subvencije, ki se nanašajo na sredstva, se navedejo v izkazih o odloženih prihodkih. V trenutnih izkazih poslovnega izida/uspeha se prenesejo kot prihodek, ki ni povezan s poslovanjem, v pričakovani dobi uporabe zadevnega sredstva z enakimi letnimi obroki ali pa se odštejejo od knjigovodske vrednosti sredstva in prenesejo v izkaz poslovnega izida v obliki zmanjšanih amortizacijskih stroškov.

(147)

Subvencije, ki se nanašajo na prihodek in uporabljajo kot nadomestilo za povezane prihodnje stroške ali izgube, se pripoznajo kot odloženi prihodek in vključijo v trenutni izkaz uspeha, tiste, ki se uporabljajo kot nadomestilo za povezane nastale stroške ali izgube, pa se neposredno vključijo v trenutni izkaz uspeha za zadevno obračunsko obdobje.

(148)

Subvencije, dodeljene kot nadomestilo za pretekle stroške in izgube, so pripoznane v izkazu poslovnega izida v obdobju, v katerem je bila subvencija prejeta. Pozitivno stanje med izplačili nadomestil in zneskom nadomestil, prenesenim v odložen prihodek, je treba šteti kot kapitalsko rezervo.

(149)

Večina nepovratnih sredstev je bila zagotovljena za financiranje določenih projektov ali sredstev, nagrade za ohranjanje energije in varstvo okolja in posodobitev jeklarn.

(150)

Vložnik je v točkah 166 do 175 in prilogah 25, 34, 35 in 44 k zahtevku za pregled zaradi izteka ukrepov predložil dokaze, da so kitajska vlada in drugi lokalni organi za reševanje presežne zmogljivosti v jeklarskem sektorju zagotovili subvencije, da bi družbam zagotovili nadomestilo za zmanjšanje proizvodne zmogljivosti ali da bi to zmanjšanje spodbudili. Zahtevek izhaja iz več dokumentov, ki so jih nedavno izdali kitajski organi v zvezi s tem vprašanjem, in iz mednarodnih študij (61). V prvotni preiskavi proti tem subvencijam niso bili uvedeni izravnalni ukrepi.

(151)

Vložnik je navedel več posebnih dokumentov, izdanih v letu 2016, ki tvorijo podlago za poseganje države zaradi zmanjšanja zmogljivosti v jeklarskem sektorju:

kitajska vlada je februarja 2016 objavila dokument z naslovom „Opinions on Resolving Overcapacity in the Steel Industry, Escape from Distress and Realize Development“. Ta dokument je vseboval načrt za povečanje finančne podpore jeklarskim družbam, ki zmanjšujejo proizvodno zmogljivost;

aprila 2016 so Ljudska banka Kitajske in nadzorne komisije, odgovorne za spremljanje bančništva, sektorja vrednostnih papirjev in zavarovalništva, skupaj izdale dokument z naslovom „Opinions on supporting the steel and coal industries to resolve overcapacity and achieve turnaround in development“. Ta dokument je bil posredovan vsem finančnim institucijam in je vseboval navodila za izvajanje dokumenta z naslovom „Opinions on Resolving Overcapacity in the Steel Industry, Escape from Distress and Realize Development“. V tem dokumentu je navedeno, da morajo banke zagotoviti „kreditno podporo visoko zmogljivim ključnim družbam“, ne smejo pa nalagati „nerazumnih pogojev pri izdajanju posojil“. Poleg tega morajo olajšati prenos presežne zmogljivosti na čezmorska ozemlja in „zagotoviti finančno podporo jeklarskim in premogovniškim družbam pri prenašanju zmogljivosti na čezmorska ozemlja in izkoriščanju mednarodnega trga (62)“;

kitajska vlada je maja 2016 izdala dokument z naslovom „Measures for the Management of Special Bonuses and Subsidies for the Structural Adjustment of Industrial Enterprises“ (Ukrepi za upravljanje posebnih premij in subvencij za strukturno prilagoditev industrijskih družb), ki je vključeval podrobnosti o dodelitvi dodatkov in subvencij v višini 100 milijard CNY.

(152)

Vložnik se je oprl na poročilo z naslovom „The Report on Overcapacity Reduction in China's steel industry“ (Poročilo o zmanjšanju presežne zmogljivosti v kitajskem jeklarstvu) (63), da bi pokazal, da je kitajska vlada obljubila ukrepe za reševanje vprašanja ogromne presežne zmogljivosti v proizvodnji jekla na Kitajskem. Kitajska vlada in drugi lokalni organi so zadevnim družbam zagotovili subvencije kot nadomestilo za zmanjšanje proizvodne zmogljivosti ali za spodbuditev tega zmanjšanja. Te subvencije so bile na voljo v različnih oblikah (nepovratna sredstva ali znižanja davkov), večina pa jih je bila izdana v obliki nepovratnih sredstev. V zadevni mednarodni študiji je navedeno, da so subvencije, dodeljene jeklarstvu za ta namen leta 2016, znašale 38,4 milijarde CNY (približno 5,2 milijarde EUR).

(153)

Vložnik je predložil tudi dokaze, ki so temeljili na analizi letnih računovodskih izkazov določenih družb, da je vsaj šest proizvajalcev jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, prejelo finančno podporo za nadomestilo ali spodbujanje zmanjšanja presežne zmogljivosti med leti 2014 in 2016, katerih ugodnosti se lahko še kažejo v obdobju preiskave v zvezi s pregledom in tudi po njem.

(154)

Dokazi, ki jih je predložil vložnik, se ujemajo s sklepom iz poročila o Kitajski (64), ki se sklicuje na 13. petletni načrt za jeklarski sektor, v katerem je jasno navedeno, da bi bilo treba za spodbujanje regij z obsežno proizvodnjo k dejavnemu zmanjševanju zmogljivosti uporabljati posebne subvencije in druge spodbude. Za učinkovito obvladovanje posledic zmanjševanja zmogljivosti so v načrtu opredeljeni načini za ublažitev njegovih učinkov na sektor, zlasti premestitev presežne delovne sile, uporaba subvencij za programe, usmerjene v strukturno prilagoditev industrije in družb, ter zagotavljanje subvencij na lokalni ravni. To je bilo potrjeno tudi v preiskavi v zvezi z vroče valjanimi ploščatimi izdelki (65).

(155)

Ugotovljeno je bilo, da vsa zgoraj analizirana nepovratna sredstva in ad hoc subvencije pomenijo subvencijo v smislu člena 3(1)(a(i) osnovne uredbe v obliki neposrednega prenosa sredstev v zvezi z nepovratnimi sredstvi in podobnimi prenosi sredstev.

(156)

Zaradi nesodelovanja kitajske vlade ni bilo predstavljenih nobenih argumentov zoper dokaze, ki jih je predložil vložnik v zvezi s tem, da so imeli proizvajalci jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, še naprej ugodnosti pri nepovratnih sredstvih, dodeljenih za zmanjševanje presežne zmogljivosti ali v okviru posebnih programov ali dodeljenih ad hoc.

3.5.3.3   Ugodnost

(157)

Komisija zaradi nesodelovanja kitajske vlade in kitajskih proizvajalcev izvoznikov ni imela nobenih informacij o posameznih družbah, na podlagi katerih bi lahko izračunala znesek subvencije, dodeljene v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Vendar meni, da za ugotovitev obstoja nadaljnjega subvencioniranja, sprejeto v okviru te preiskave v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepov, takih zneskov ni treba izračunati. Na podlagi letnih poročil proizvajalcev jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, taki zneski torej niso zanemarljivi.

3.5.3.4   Specifičnost

(158)

Te subvencije so se pravno in dejansko štele za specifične v smislu člena 4(2) osnovne uredbe. Zaradi nesodelovanja kitajske vlade in/ali glede na to, kako organi, ki subvencije dodeljujejo, izvajajo diskrecijsko pravico pri tem dodeljevanju, se šteje, da so dodeljene omejenemu številu jeklarskih družb v spodbujanem jeklarskemu sektorju.

3.5.3.5   Sklep

(159)

Komisija je v skladu s tem sklenila, da je na voljo dovolj dokazov, ki kažejo, da so proizvajalci izvozniki še naprej prejemali nepovratna sredstva v obliki subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, tudi v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

3.5.4   Izvozne subvencije

(160)

Vložnik je v točkah 199 do 206 in Prilogi 35 k zahtevku za pregled zaradi izteka ukrepov predložil dokaze o obstoju nekaterih programov izvoznih subvencij. Komisija se bo v nadaljevanju osredotočila na analizo zavarovanja izvoznih posojil v družbi Sinosure. Proti temu programu v prvotni preiskavi niso bili uvedeni izravnalni ukrepi.

3.5.4.1   Pravna podlaga

(161)

Pravna podlaga za program zavarovanja izvoznih posojil v družbi Sinosure so naslednji dokumenti:

„Notice on the Implementation of the Strategy of Promoting Trade through Science and Technology by Utilising Export Credit Insurance“ (Obvestilo o izvajanju strategije spodbujanja trgovine prek znanosti in tehnologije z uporabo zavarovanja izvoznih kreditov) (Shang Ji Fa (2004), št. 368), ki sta ga skupaj izdala ministrstvo za trgovino LRK in družba Sinosure,

„Export Directory of Chinese High and New Technology Products of 2006“ (Izvozni seznam kitajskih visokotehnoloških izdelkov in izdelkov z novo tehnologijo iz leta 2006),

tako imenovani „načrt 840“, ki je vključen v obvestilo državnega sveta z dne 27. maja 2009,

tako imenovani „načrt 421“, ki je vključen v obvestilo o vprašanjih izvajanja posebnih dogovorov za financiranje zavarovanj v zvezi z izvozom velike celostne opreme, ki sta ga 22. junija 2009 skupaj izdali ministrstvo za trgovino in ministrstvo za finance.

3.5.4.2   Finančni prispevki in ugodnosti

(162)

Komisija je na podlagi informacij, ki jih je imela na voljo, ter zaradi nesodelovanja kitajske vlade in družbe Sinosure sklenila, da je družba Sinosure javni organ v smislu člena 2(b) osnovne uredbe. Natančneje, sklep, da je družba Sinosure pooblaščena za izvajanje vladnih funkcij, temelji na razpoložljivih dejstvih v zvezi z državnim lastništvom, formalnih indicih vladnega nadzora in dokazih, iz katerih je razvidno, da kitajska vlada še naprej izvaja smiseln nadzor nad ravnanjem družbe Sinosure.

(163)

Kot je bilo potrjeno v več preiskavah (zadnje ugotovitve v tej zvezi so bile potrjene s preiskavama v zvezi s pnevmatikami in električnimi kolesi) (66), ima vlada popolno lastništvo in finančni nadzor nad družbo.

(164)

Družba Sinosure je zavarovalnica v državni lasti, ki jo je ustanovila in jo podpira država, da bi podpirala razvoj in sodelovanje LRK na področju zunanjega gospodarstva in trgovine. Vlada lahko imenuje in razreši višje vodstvo in nadzornike družbe.

(165)

Osnovni kapital družbe izhaja iz sklada tveganega kapitala zavarovanja izvoznih posojil v skladu z državnim finančnim proračunom. Poleg tega je država, kot je bilo ugotovljeno v preiskavi v zvezi s premazanim finim papirjem (67), leta 2011 zagotovila družbi kapital v višini 20 milijard CNY.

(166)

Komisija je na tej podlagi sklenila, da je kitajska vlada vzpostavila normativni okvir, ki ga morajo upoštevati vodstveni delavci in nadzorniki, ki jih imenuje kitajska vlada in ki tej tudi odgovarjajo. Kitajska vlada se je torej pri izvajanju smiselnega nadzora nad ravnanjem družbe Sinosure opirala na normativni okvir.

(167)

Komisija zaradi nesodelovanja kitajskih organov in družbe Sinosure ni mogla opredeliti nobenega posebnega ravnanja družbe Sinosure glede zavarovanja, zagotovljenega vzorčenim proizvajalcem izvoznikom, na podlagi katerega bi lahko ugotovila, ali je družba Sinosure delovala v skladu s tržnimi načeli.

(168)

V zvezi s tem Komisija tudi ni mogla oceniti, ali so bile premije, ki jih je družba Sinosure zaračunavala, zadostne za kritje stroškov zahtevkov in splošnih stroškov poslovanja te družbe. Opozoriti pa je treba, da je bilo v nedavni preiskavi v zvezi s pnevmatikami (68), pri kateri je delno sodelovala tudi družba Sinosure, ugotovljeno, da so bile premije, ki so jih plačevale vzorčene družbe, veliko nižje od najnižje pristojbine, potrebne za kritje operativnih stroškov družbe. V okviru navedene preiskave in naslednje preiskave v zvezi z električnimi kolesi je bila ugodnost tega programa subvencij izračunana na podlagi zunanje referenčne vrednosti, tj. premijskih stopenj, ki jih je Izvozno-uvozna banka Združenih držav Amerike uporabljala za nefinančne institucije za izvoz v države OECD.

(169)

Zato je Komisija sklenila, da družba Sinosure izvaja zgoraj navedeni pravni okvir z izvajanjem vladnih funkcij, s čimer ravna kot javni organ v smislu člena 2(b) osnovne uredbe v povezavi s členom 3(1)(a)(i). Poleg tega ni bilo mogoče dokazati, da družba Sinosure ravna v skladu z normalnimi tržnimi razmerami in da vzorčenim proizvajalcem izvoznikom jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, ni zagotavljala ugodnosti, zlasti da je bilo zavarovanje zagotovljeno po stopnjah, ki niso bile nižje od najnižje pristojbine, ki je bila potrebna, da bi družba Sinosure lahko krila stroške poslovanja.

(170)

Vložnik je v zahtevku in pripombi z dne 21. decembra 2018 navedel, da je nekaj proizvajalcev jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, imelo ugodnosti iz zavarovanja izvoznih posojil v družbi Sinosure

(171)

Zaradi nesodelovanja kitajske vlade ni bilo predstavljenih nobenih argumentov zoper dokaze, ki jih je v tej zvezi predložil vložnik in ki se nanašajo na ugodnosti, ki jih imajo proizvajalci jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, pri izvoznih subvencijah iz tega programa.

(172)

Komisija zaradi nesodelovanja ni imela nobenih informacij o posameznih družbah, na podlagi katerih bi lahko izračunala znesek subvencije, dodeljene v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Vendar meni, da za ugotovitev obstoja nadaljnjega subvencioniranja, sprejeto v okviru tega pregleda zaradi izteka ukrepov, takih zneskov ni treba izračunati.

3.5.4.3   Specifičnost

(173)

Zavarovanje izvoznih posojil v družbi Sinosure je specifično na podlagi člena 4(4)(a) osnovne uredbe in odvisno od izvoza.

3.5.4.4   Sklep

(174)

Komisija je zato sklenila, da se proti tej subvenciji lahko uvedejo izravnalni ukrepi.

3.6   Opuščen ali neizterjan prihodek vlade, ki je sicer zapadel

3.6.1   Programi in politike na področju davkov od dohodkov in drugih neposrednih davkov

3.6.1.1   Ugotovitve iz prvotne preiskave

(175)

Komisija je v prvotni preiskavi ugotovila, da proizvajalci jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, prejemajo subvencije, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi in ki se nanašajo na ugodnejšo obravnavo v okviru programov in politik na področju davkov od dohodkov in drugih neposrednih davkov.

(176)

V zvezi s posebnima programoma, ki se nanašata na „davčne politike za odbitke stroškov raziskav in razvoja“ in „davčne ugodnosti za osrednjo in zahodno regijo“, je Komisija ob ustreznem sodelovanju kitajske vlade in proizvajalcev izvoznikov svoje ugotovitve glede pravne podlage, upravičenosti, narave subvencije in njene specifičnosti utemeljila na preverjenih izpolnjenih vprašalnikih, zato je lahko izračunala posamezne stopnje subvencij za vzorčene družbe.

(177)

V zvezi z drugimi osmimi programi in politikami je Komisija zaradi nesodelovanja kitajske vlade utemeljila svoje ugotovitve na dokazih, predloženih v zahtevku, rezultatih protisubvencijskih preiskav organov ZDA v zvezi z varjenimi cevmi krožnega prečnega preseka iz visokokakovostnega ogljičnega jekla (69), nekaterimi kolesi iz jekla (70), oblogami za tlake iz žice (71), nekaterimi napravami za vlečenje za stroji za nego trate (72) ter preiskavi Komisije v zvezi s premazanim finim papirjem. Omeniti je treba, da je bilo ugotovljeno, da proti dvema od navedenih osmih programov ni mogoče uvesti izravnalnih ukrepov.

(178)

Ugotovljeno je bilo, da so programi na področju davka od dohodkov in drugih neposrednih davkov subvencije v smislu člena 3(1)(a)(ii) in člena 3(2) osnovne uredbe v obliki izpadlega dohodka vlade, ki družbam prejemnicam prinaša ugodnost.

(179)

Ugotovljeno je bilo tudi, da so ti programi subvencij specifični v smislu člena 4(2)(a) osnovne uredbe, saj se je z zakonodajo, v skladu s katero ravna organ, ki dodeljuje subvencije, dostop do programov omejil le na nekatere družbe in industrije, uvrščene v kategorijo spodbujanih, kot so na primer tiste, ki spadajo v industrijo jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi. Poleg tega Komisija zaradi nesodelovanja kitajske vlade ni mogla sprejeti sklepa o tem, ali obstajajo objektivna merila za upravičenost do določenih programov, zaradi česar so ti programi prav tako specifični na podlagi člena 4(2)(b) osnovne uredbe.

3.6.1.2   Nadaljevanje programa subvencioniranja

(180)

Vložnik je v točkah 126 do 136 in prilogah 34 in 35 k zahtevku za pregled zaradi izteka ukrepov predložil dokaze, da imajo številni kitajski proizvajalci jekla, vključno z vsaj tremi proizvajalci jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, še naprej ugodnosti pri vsaj dveh programih subvencij na področju neposrednih davkov, proti katerima so bili v prvotni preiskavi uvedeni izravnalni ukrepi, tj. ugodnejše davčne politike za družbe, ki se spodbujajo kot visokotehnološke družbe in družbe z novo tehnologijo, ter davčne politike za stroške raziskav in razvoja.

(181)

Vložnik je navedel, da je bilo v preiskavi v zvezi z vroče valjanimi ploščatimi izdelki in pregledu zaradi izteka ukrepov za premazani fini papir (73) ugotovljeno, da so bili proti obema programoma uvedeni izravnalni ukrepi. Ugotovitve iz obeh preiskav so potrdile, da se programi še vedno uporabljajo in da temeljijo na enaki pravni podlagi, zato v sklepih ni nobenih sprememb glede upravičenosti, praktične uporabe programov, ugodnosti, dodeljenih pri njihovi uporabi, in njihove specifičnosti.

(182)

Poleg tega je bilo v zadnjih protisubvencijskih preiskavah (o pnevmatikah in električnih kolesih), katerih šest- in devetmesečno obdobje preiskave se prekrivata s to preiskavo, potrjeno, da se programi še vedno uporabljajo in da se njihova narava ni spremenila (74).

(183)

Vložnik je v točkah 176 do 186 in Prilogi 35 k zahtevku za pregled zaradi izteka ukrepov predložil dokaze, da so imeli nekateri proizvajalci jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, ugodnosti pri treh dodatnih ugodnih politikah na področju davka od dohodkov, proti katerim v prvotni preiskavi niso bili uvedeni izravnalni ukrepi, in sicer ugodnosti pri davku od dohodkov družb za izdelke iz virov, pridobljenih s sinergijsko uporabo (ta program uporablja vsaj en proizvajalec jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi), oprostitev davka za uporabo zemljišč (ta program uporabljata vsaj dva proizvajalca jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi) in znižanje davka za železovo rudo (ta program uporablja vsaj en proizvajalec jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi). Dokazi v zvezi s tem temeljijo na ugotovitvah iz preiskave v zvezi z vroče valjanimi ploščatimi izdelki in revidiranih računovodskih izkazih zadevnih družb.

(184)

Zaradi nesodelovanja kitajskih organov ni bilo predstavljenih nobenih argumentov zoper dokaze, ki jih je predložil vložnik v zvezi s stalnimi ugodnostmi za proizvajalce jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, pri programih in politikah na področju davka od dohodkov in drugih neposrednih davkov.

(185)

Zadevni programi se štejejo za subvencije v smislu člena 3(1)(a)(ii) in člena 3(2) osnovne uredbe v obliki opuščenega prihodka vlade, ki družbam prejemnicam prinaša ugodnost.

3.6.1.3   Ugodnost

(186)

Komisija zaradi nesodelovanja kitajske vlade in kitajskih proizvajalcev izvoznikov ni imela nobenih informacij o posameznih družbah, na podlagi katerih bi lahko izračunala znesek subvencije, dodeljene v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Vendar meni, da za ugotovitev obstoja nadaljnjega subvencioniranja, sprejeto v okviru tega pregleda zaradi izteka ukrepov, takih zneskov ni treba izračunati.

3.6.1.4   Specifičnost

(187)

Programi so specifični v smislu člena 4(2)(a) osnovne uredbe, saj je z zakonodajo, v skladu s katero ravna organ, ki dodeljuje subvencije, dostop do teh programov omogočen samo nekaterim družbam in industrijam.

3.6.1.5   Sklep

(188)

Komisija je v skladu s tem sklenila, da je na voljo dovolj dokazov, ki kažejo, da so se nekateri davčni programi v obdobju preiskave v zvezi s pregledom še vedno šteli za subvencije, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi.

3.6.2   Programi in politike na področju posrednih davkov in uvoznih tarif

3.6.2.1   Ugotovitve iz prvotne preiskave

(189)

Komisija je v prvotni preiskavi ugotovila, da proizvajalci jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, prejemajo subvencije, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi in ki se nanašajo na ugodnejšo obravnavo v okviru naslednjih dveh programov na področju posrednih davkov in uvoznih tarif:

(a)

oprostitve uvoznih tarif in DDV za družbe s tujimi naložbami in nekatere domače družbe, ki uporabljajo uvoženo opremo v spodbujanih družbah, in

(b)

vračila DDV družbam s tujimi naložbami za nakup opreme, proizvedene na domačem trgu.

(190)

Poleg tega so bili izravnalni ukrepi uvedeni proti še enemu regionalnemu programu in več drugim ad hoc davčnim ugodnostim, povezanim s posrednimi davki.

(191)

Komisija je zaradi nesodelovanja kitajske vlade in dejstva, da vzorčene družbe v prvotni preiskavi niso prejemale ugodnosti iz teh programov, svoje ugotovitve glede pravne podlage, upravičenosti, narave subvencije in njene specifičnosti utemeljila na dokazih, predloženih v zahtevku, in rezultatih protisubvencijskih preiskav organov ZDA v zvezi s premazanim papirjem brez lesovine (75) ter preiskavi Komisije v zvezi s premazanim finim papirjem (76).

(192)

Ugotovljeno je bilo, da so programi na področju posrednih davkov in uvoznih tarif subvencije v smislu člena 3(1)(a)(ii) in člena 3(2) osnovne uredbe v obliki opuščenega prihodka vlade, ki družbam prejemnicam prinaša ugodnost.

(193)

Ta program subvencij je prav tako specifičen v smislu člena 4(2)(a) osnovne uredbe, saj je zakonodaja, v skladu s katero ravna organ, ki podeljuje subvencije, dostop do teh programov omogočila le določenim družbam in industrijam. Poleg tega Komisija zaradi nesodelovanja kitajske vlade ni mogla sprejeti sklepa o tem, ali obstajajo objektivna merila upravičenosti do določenih programov, zaradi česar so ti programi specifični tudi na podlagi člena 4(2)(b) osnovne uredbe.

(194)

Ugotovljeno je bilo tudi, da je drugi program iz uvodne izjave 189 specifičen v smislu člena 4(4)(b) osnovne uredbe, saj je odvisen od uporabe domačega namesto uvoženega blaga, regionalni program in ad hoc ugodnosti pa naj bi bili specifični v smislu člena 4(3) navedene uredbe, saj je njihova upravičenost omejena samo na nekatera opredeljena območja in občine pod pristojnostjo organa, ki podeljuje subvencije.

3.6.2.2   Nadaljevanje programa subvencioniranja

(195)

Vložnik v točkah 137 do 141 zahtevka za pregled zaradi izteka ukrepov navaja, da so ugotovitve iz preiskave v zvezi z vroče valjanimi ploščatimi izdelki potrdile nadaljevanje ugodnosti in da se proti prvemu programu iz uvodne izjave 189 lahko uvedejo izravnalni ukrepi. Potrjeno je bilo tudi, da se program ni spremenil, zato v sklepih ni nobenih sprememb glede upravičenosti, praktične uporabe programa, ugodnosti, dodeljenih pri njegovi uporabi, in njegove specifičnosti (77).

(196)

Poleg tega je bilo v isti preiskavi v zvezi z vroče valjanimi ploščatimi izdelki ugotovljeno, da je vsaj en proizvajalec jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, prejemal ugodnosti iz tega programa v obdobju navedene preiskave (2015) (78). Ker je zadevni program povezan z nakupom osnovnih sredstev, bi se ugodnost iz tega lahko amortizirala (kot se je amortizirala v preiskavi v zvezi z vroče valjanimi ploščatimi izdelki) skozi življenjsko dobo opreme. Zato je Komisija sklenila, da ima zadevna družba v sedanjem obdobju preiskave v zvezi s pregledom še vedno ugodnosti od te subvencije.

(197)

Vložnik v točkah 187 do 190 zahtevka prav tako navaja, da je bilo na podlagi preiskave v zvezi z vroče valjanimi ploščatimi izdelki ugotovljeno tudi, da je bilo istemu proizvajalcu jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, naknadno odobreno vračilo celotnega DDV in davkov od dohodkov, plačanih v obdobju 2006–2009, zaradi preselitve njegove proizvodnje. V preiskavi v zvezi z vroče valjanimi ploščatimi izdelki je bila zadevna subvencija obravnavana kot finančni prispevek, povezan z obsežnim naložbenim projektom, zato je bila ta ugodnost amortizirana skozi povprečno življenjsko dobo osnovnih sredstev družbe. Zato se lahko sklene, da je imela zadevna družba v obdobju preiskave v zvezi s pregledom še vedno ugodnosti od te subvencije.

(198)

Zaradi nesodelovanja kitajskih organov ni bilo predstavljenih nobenih argumentov zoper dokaze, ki jih je predložil vložnik v zvezi s stalnimi ugodnostmi za proizvajalce jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, pri programih in politikah na področju posrednih davkov in uvoznih tarif.

(199)

Zadevni programi se štejejo za subvencije v smislu člena 3(1)(a)(ii) in člena 3(2) osnovne uredbe v obliki opuščenega prihodka vlade, ki družbam prejemnicam prinaša ugodnost.

3.6.2.3   Ugodnost

(200)

Komisija zaradi nesodelovanja kitajske vlade in kitajskih proizvajalcev izvoznikov ni imela nobenih informacij o posameznih družbah, na podlagi katerih bi lahko izračunala znesek subvencije, dodeljene v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Vendar meni, da za ugotovitev obstoja nadaljnjega subvencioniranja, sprejeto v okviru tega pregleda zaradi izteka ukrepov, takih zneskov ni treba izračunati.

3.6.2.4   Specifičnost

(201)

Programi so specifični v smislu člena 4(2)(a) osnovne uredbe, saj je dostop do njih omogočen samo nekaterim družbam in industrijam.

3.6.2.5   Sklep

(202)

Komisija je v skladu s tem sklenila, da je na voljo dovolj dokazov, ki kažejo, da so se nekateri programi na področju posrednih davkov in uvoznih tarif v obdobju preiskave v zvezi s pregledom še vedno šteli za subvencije, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi.

3.7   Splošni sklep glede nadaljevanja subvencioniranja

(203)

Komisija je v skladu s tem sklenila, da so imeli proizvajalci jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, na Kitajskem v obdobju preiskave v zvezi s pregledom še naprej ugodnosti od subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi.

3.8   Razvoj uvoza ob morebitni razveljavitvi ukrepov

(204)

Komisija je po ugotovitvi obstoja subvencioniranja v obdobju preiskave v zvezi s pregledom preiskala verjetnost nadaljevanja subvencioniranega uvoza iz zadevne države, če bi se ukrepi razveljavili. Analizirani so bili naslednji dodatni elementi: proizvodna in neizkoriščena zmogljivost na Kitajskem, razpoložljivost drugih trgov in privlačnost trga Unije.

3.8.1   Proizvodna zmogljivost in neizkoriščena zmogljivost v LRK

(205)

Zaradi nesodelovanja sta bili proizvodna zmogljivost in neizkoriščena zmogljivost v LRK v skladu s členom 28 osnovne uredbe določeni na podlagi razpoložljivih dejstev in zlasti informacij, ki jih je predložil vložnik.

(206)

Proizvodna zmogljivost v LRK je znatno presegla sedanji obseg proizvodnje. Po podatkih kitajskega združenja železarjev in jeklarjev China Iron and Steel Association (CISA) je proizvodna zmogljivost za jeklo z barvnim premazom leta 2013 znašala 40 milijonov ton (79). Ker je obseg proizvodnje znašal 7,5 milijona ton, je izkoriščenost zmogljivosti dosegla samo približno 20 %. Če bi se ukrepi razveljavili, bi imeli kitajski proizvajalci dovolj prostih zmogljivosti, ki se ocenjujejo na 32,5 milijona ton, da bi s subvencioniranimi jeklenimi izdelki, prevlečenimi z organskimi premazi, preplavili trg Unije, katerega obseg potrošnje je 4,5 milijona ton.

(207)

Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da imajo kitajski proizvajalci izvozniki precejšnje neizkoriščene zmogljivosti, ki bi jih lahko uporabili za proizvodnjo jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, za izvoz na trg Unije, če bi bili ukrepi razveljavljeni.

3.8.2   Razpoložljivost drugih trgov

(208)

Ukrepi trgovinske zaščite pred kitajskim izvozom jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, se izvajajo v Indiji, Maleziji, Pakistanu, Turčiji in Vietnamu. Komisija je zato sklenila, da obstaja verjetnost, da bi kitajski proizvajalci izvozniki preusmerili izvoz v Unijo, če bi bili sedanji ukrepi razveljavljeni.

3.8.3   Privlačnost trga Unije

(209)

V obdobju preiskave v zvezi s pregledom je bila prodajna cena v industriji Unije za 194 do 338 EUR na tono jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, (ali za 28 do 59 %) višja od kitajske izvozne cene na ravni CIF za pet glavnih izvoznih trgov. Obenem je bila tudi za 211 do 226 EUR na tono jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, (ali za 31 do 33 %) višja od povprečne kitajske izvozne cene na ravni CIF za vse tretje države (razen za Unijo). Kitajski izvoz na pet najpomembnejših izvoznih trgov je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znašal 48 % potrošnje Unije.

(210)

Zato je verjetno, da bodo v primeru razveljavitve ukrepov kitajski proizvajalci izvozniki preusmerili izvoz znatnih količin jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, iz tretjih držav na trg Unije.

3.9   Sklep o verjetnosti nadaljevanja dampinga

(211)

Komisija je na podlagi najboljših razpoložljivih dejstev sklenila, da obstaja dovolj dokazov, da se je subvencioniranje industrije jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, v LRK v obdobju preiskave v zvezi s pregledom nadaljevalo in da se bo verjetno nadaljevalo tudi v prihodnosti.

(212)

Kitajski proizvajalci lahko zaradi subvencioniranja industrije jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, kljub krčenju trgov na Kitajskem in po svetu ohranijo svoje proizvodne zmogljivosti na stopnji, ki močno presega domače povpraševanje.

(213)

Zato je Komisija menila, da bi bila verjetna posledica razveljavitve izravnalnih ukrepov preusmeritev znatnih količin subvencioniranega uvoza izdelka, ki se pregleduje, na trg Unije. Kitajska vlada je industriji jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, še naprej ponujala različne programe subvencij, Komisija pa je ugotovila, da je industrija jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom prejela ugodnosti iz številnih zadevnih programov.

4.   ŠKODA

4.1   Proizvodnja Unije in industrija Unije

(214)

V obdobju preiskave v zvezi s pregledom je jeklene izdelke, prevlečene z organskimi premazi, proizvajalo več kot 20 znanih proizvajalcev v Uniji, med katerimi so bili nekateri med seboj povezani. Več teh proizvajalcev pripada skupinam jeklarskih družb.

(215)

Celotna proizvodnja Unije je bila v obdobju preiskave v zvezi s pregledom na podlagi izpolnjenih vprašalnikov, ki so jih predložili vzorčeni proizvajalci Unije, in podatkov, ki jih je posredoval vložnik, ocenjena na 4 752 003 tone. Proizvajalci Unije, ki predstavljajo skupno proizvodnjo Unije, pomenijo industrijo Unije v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

4.2   Potrošnja v Uniji

(216)

V preiskavi je bilo ugotovljeno, da del industrije Unije uporablja svojo proizvodnjo za lastne potrebe ter da se pogosto preprosto prenaša (brez računa) in/ali dostavlja po cenah za prenos znotraj iste družbe ali skupine družb za nadaljnjo predelavo. Da bi se razmere v industriji Unije lahko prikazale čim celoviteje, so bili podatki pridobljeni in analizirani za celotno dejavnost na področju jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi.

(217)

Kot že v prvotni preiskavi (uvodni izjavi 462 in 463 prvotne preiskave) se je štelo, da so ekonomski kazalniki, kot so proizvodnja, zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, naložbe, zaloge, zaposlenost, produktivnost, plače in zmožnost zbiranja kapitala, odvisni od celotne dejavnosti ne glede na to, ali je proizvodnja namenjena za lastne potrebe ali prodajo na prostem trgu. Obseg prodaje in prodajne cene na trgu Unije, tržni delež, rast, obseg izvoza in izvozne cene pa so osredotočeni na prevladujoče razmere na prostem trgu (in torej izključujejo dejavnosti za lastne potrebe). Kazalniki škode so bili zato popravljeni za znano uporabo in prodajo za lastne potrebe v industriji Unije, uporaba in prodaja za lastne potrebe pa sta bili analizirani ločeno.

(218)

Potrošnja Unije je bila določena na podlagi (i) statističnih podatkov o uvozu na ravni TARIC z uporabo informacij, zbranih na podlagi člena 14(6) osnovne uredbe, in (ii) podatkov o obsegu prodaje industrije Unije (vključno s transakcijami za lastne potrebe) v Uniji, ki jih je predložil vložnik. Navedeni obseg prodaje je bil navzkrižno preverjen in po potrebi dopolnjen glede vzorčenih proizvajalcev Unije na podlagi preveritvenih obiskov v njihovih prostorih.

(219)

V obravnavanem obdobju se je potrošnja Unije gibala na naslednji način:

Preglednica 1

 

2014

2015

2016

OPP

Potrošnja Unije (v tonah)

3 840 088

3 965 150

4 375 791

4 525 677

Indeks (2014 = 100)

100

103

114

118

Vir: preverjeni izpolnjeni vprašalniki in zbirka podatkov iz člena 14(6).

(220)

Potrošnja Unije se je v obravnavanem obdobju povečala za 18 %.

4.3   Uvoz v Unijo s Kitajske

(221)

Komisija je obseg uvoza in cene določila na podlagi statističnih podatkov na ravni TARIC z uporabo informacij, zbranih v skladu s členom 14(6) osnovne uredbe.

4.3.1   Obseg in tržni delež

(222)

V obravnavanem obdobju se je uvoz s Kitajske v Unijo gibal na naslednji način:

Preglednica 2

Uvoz s Kitajske

2014

2015

2016

OPP

Količina uvoza (v tonah)

5 619

4 217

2 958

6 338

Indeks (2014 = 100)

100

75

53

113

Tržni delež (v %)

0,1

0,1

0,1

0,1

Vir: zbirka podatkov iz člena 14(6).

(223)

V obravnavanem obdobju je bil obseg uvoza iz LRK majhen. Kitajski tržni delež je v obravnavanem obdobju nekoliko nihal, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa je znašal 0,1 %.

(224)

Uvoz je po uvedbi začasnih protidampinških ukrepov septembra 2012 ostal na nizki ravni. Domneva se, da je to rezultat veljavnih ukrepov.

4.3.2   Cene in nelojalno nižanje prodajnih cen

(225)

V obravnavanem obdobju so se cene uvoza s Kitajske v Unijo gibale na naslednji način:

Preglednica 3

Uvoz s Kitajske

2014

2015

2016

OPP

Povprečna uvozna cena (v EUR/tono)

341

747

697

637

Indeks (2014 = 100)

100

219

204

187

Vir: zbirka podatkov iz člena 14(6).

(226)

V obravnavanem obdobju so se cene kitajskega uvoza povišale za 87 %. Utemeljeno se lahko domneva, da je to gibanje vsaj deloma posledica naraščanja cen surovin.

(227)

Povprečne prodajne cene sodelujočih proizvajalcev Unije nepovezanim strankam na trgu Unije so se primerjale s povprečnimi cenami uvoza s Kitajske. Zaradi nesodelovanja kitajskih proizvajalcev izvoznikov ni bilo mogoče opraviti zanesljivih primerjav med vrstami izdelkov, za določitev povprečne kitajske uvozne cene pa so bili uporabljeni splošni statistični podatki o uvozu za izdelek, ki se pregleduje. Zaradi nesodelovanja nepovezanih uvoznikov v tem pregledu zaradi izteka ukrepov so bile uporabljene ocene iz zahtevka o ravni prilagoditve za stroške po uvozu.

(228)

Na podlagi navedene metodologije je primerjava pokazala, da je uvoz izdelka, ki se pregleduje, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom nelojalno znižal prodajne cene industrije Unije za 27,8 % (kar je zelo podobno nelojalnemu nižanju prodajnih cen, ugotovljenemu v prvotni preiskavi).

(229)

Poleg tega je analiza kitajskih izvoznih cen za druge trge tretjih držav pokazala, da je Kitajska na nekaterih od svojih glavnih izvoznih trgov prodajala po cenah, podobnih cenam za Unijo ali včasih celo nižjih od njih, ter podprla sklep, da bi sedanja raven kitajskih cen nelojalno nižala prodajne cene industrije Unije na trgu Unije.

4.4   Uvoz v Unijo iz tretjih držav

(230)

V preglednici 4 sta prikazana razvoj obsega in tržnega deleža uvoza v Unijo iz tretjih držav v obravnavanem obdobju ter povprečna cena tega uvoza.

Preglednica 4

 

2014

2015

2016

OPP

Obseg uvoza iz Indije (v tonah)

191 015

136 208

152 511

247 237

Indeks (2014 = 100)

100

71

80

129

Tržni delež (v %)

5,0

3,4

3,5

5,5

Povprečna cena (v EUR/tono)

755

770

680

818

Obseg uvoza iz Republike Koreje (v tonah)

155 634

131 959

184 637

222 448

Indeks (2014 = 100)

100

85

119

143

Tržni delež (v %)

4,0

3,3

4,2

4,9

Povprečna cena (v EUR/tono)

899

934

785

925

Obseg uvoza iz drugih tretjih držav

117 938

113 679

134 352

201 981

Indeks (2014 = 100)

100

96

114

171

Tržni delež (v %)

3,1

2,9

3,1

4,5

Povprečna cena (v EUR/tono)

793

798

714

838

Vir: zbirka podatkov iz člena 14(6).

(231)

Obseg uvoza iz tretjih držav se je v obravnavanem obdobju povečal in dosegel 14,8 % tržnega deleža. Večji del tega uvoza je bil iz Indije in Koreje, ki sta jima sledila Turčija in Tajvan.

(232)

Na splošno je bila povprečna uvozna cena iz tretjih držav višja od povprečnih cen kitajskega uvoza v Unijo. Odvisno od let je bila povprečna uvozna cena iz tretjih držav bodisi višja ali nižja od povprečnih prodajnih cen proizvajalcev Unije v Uniji.

4.5   Gospodarski položaj industrije Unije

(233)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je proučitev učinka subvencioniranega uvoza na industrijo Unije vključevala oceno vseh ekonomskih dejavnikov in kazalnikov, ki so vplivali na stanje industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(234)

Makroekonomski kazalniki (proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, zaposlenost, produktivnost, rast, višina izravnalnih stopenj in okrevanje zaradi učinkov preteklega subvencioniranja) so bili ocenjeni na ravni celotne industrije Unije. Ocena je temeljila na informacijah, ki jih je predložil vložnik, in je bila navzkrižno preverjena s preverjenimi izpolnjenimi vprašalniki vzorčenih proizvajalcev Unije.

(235)

Analiza mikroekonomskih kazalnikov (zaloge, prodajne cene, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb, zmožnost zbiranja kapitala in plače) je bila izvedena na ravni vzorčenih proizvajalcev Unije. Ocena temelji na njihovih informacijah, ki so bile ustrezno preverjene med preveritvenim obiskom na kraju samem.

(236)

Ker vložnik ne zastopa enega od treh vzorčenih družb, so v skladu s členom 29 osnovne uredbe podatki iz preglednic 8 do 13 predloženi v razponih, da se ohrani zaupnost poslovno občutljivih podatkov.

4.5.1   Makroekonomski kazalniki

4.5.1.1   Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(237)

V obravnavanem obdobju so se proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti industrije Unije gibale na naslednji način:

Preglednica 5

 

2014

2015

2016

OPP

Proizvodnja (v tonah)

4 402 079

4 404 178

4 769 698

4 752 003

Indeks (2014 = 100)

100

100

108

108

Proizvodna zmogljivost (v tonah)

5 076 892

5 113 417

5 361 693

5 339 200

Indeks (2014 = 100)

100

101

106

105

Izkoriščenost zmogljivosti (v %)

87

86

89

89

Vir: preverjeni izpolnjeni vprašalniki.

(238)

V obravnavanem obdobju sta se obseg proizvodnje in zmogljivost zmerno povečala (+8 % oziroma +5 %), izkoriščenost zmogljivosti pa se je zmanjšala za 2 % in tako dosegla 89 %.

4.5.1.2   Obseg prodaje in tržni delež Unije

(239)

V obravnavanem obdobju se je prodaja industrije Unije v Uniji (vključno s transakcijami za lastne potrebe) gibala na naslednji način:

Preglednica 6

 

2014

2015

2016

OPP

Obseg prodaje (v tonah)

3 369 883

3 579 087

3 901 334

3 847 673

Indeks (2014 = 100)

100

106

116

114

Tržni delež (potrošnje Unije) (v %)

87,6

90,2

89,1

84,9

Vir: preverjeni izpolnjeni vprašalniki.

(240)

Prodaja industrije Unije na trgu Unije se je v obravnavanem obdobju povečala za 14 %.

(241)

Tržni delež industrije Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšal na 84,9 %.

4.5.1.3   Zaposlenost in produktivnost

(242)

V obravnavanem obdobju sta se stopnja zaposlenosti in produktivnost industrije Unije gibali na naslednji način:

Preglednica 7

 

2014

2015

2016

OPP

Število zaposlenih (ekvivalent polnega delovnega časa)

5 667

5 685

5 938

6 021

Indeks (2014 = 100)

100

100

105

106

Produktivnost (v tonah na zaposlenega)

777

775

803

789

Indeks (2014 = 100)

100

100

103

102

Vir: preverjeni izpolnjeni vprašalniki.

(243)

Zaposlenost in produktivnost delovne sile proizvajalcev Unije, merjena kot proizvodnja (v tonah) na zaposleno osebo na leto, sta se v obravnavanem obdobju povečali. To kaže na splošno povečanje proizvodnje in obsega prodaje.

4.5.1.4   Rast

(244)

Industrija Unije je izkoristila rast na trgu Unije, čeprav so obrati, ki jih je nizka izkoriščenost zmogljivosti v obdobju prvotne preiskave bolj prizadela, še vedno v fazi okrevanja. Industrija Unije je ohranila znatne tržne deleže v celotnem obravnavanem obdobju.

4.5.1.5   Obseg subvencioniranja in okrevanje zaradi učinkov preteklega subvencioniranja

(245)

Subvencioniranje se je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom nadaljevalo na visoki ravni, kot je pojasnjeno v oddelku 3 zgoraj. Opozoriti je treba, da so kitajski proizvajalci v znatni meri nelojalno nižali prodajne cene industrije Unije in da je slednja še vedno v občutljivem položaju.

(246)

Ker je bil obseg subvencioniranega uvoza s Kitajske precej nižji kot v prvotnem obdobju preiskave, je Komisija ocenila, da je bil učinek višine izravnalne stopnje na industrijo Unije precej manj izrazit kot med prvotno preiskavo.

4.5.2   Mikroekonomski kazalniki

4.5.2.1   Zaloge

(247)

V obravnavanem obdobju so se ravni zalog vzorčenih proizvajalcev Unije gibale na naslednji način:

Preglednica 8

 

2014

2015

2016

OPP

Zaloge (v tonah)

68 500 –71 500

52 000 –55 000

72 000 –75 000

83 000 –86 000

Indeks (2014 = 100)

100

77

106

120

Vir: preverjeni izpolnjeni vprašalniki vzorčenih proizvajalcev Unije.

(248)

Proizvajalci Unije so v obravnavanem obdobju povečali svoje zaloge. Vendar ta kazalnik ne velja kot zelo pomemben za oceno gospodarskega položaja proizvajalcev Unije. Jekleni izdelki, prevlečeni z organskimi premazi, se večinoma proizvajajo na podlagi naročil. V vsakem primeru zaloge predstavljajo zgolj približno 2 % celotne prodaje v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

4.5.2.2   Povprečne prodajne cene na enoto v Uniji in proizvodni stroški

(249)

V obravnavanem obdobju so se povprečne prodajne cene na enoto nepovezanim strankam v Uniji in povprečni proizvodni stroški na enoto vzorčenih proizvajalcev Unije gibali na naslednji način:

Preglednica 9

 

2014

2015

2016

OPP

Povprečna prodajna cena na enoto nepovezanim strankam (v EUR/tono)

805–820

760–775

740–755

895–910

Indeks (2014 = 100)

100

94

92

111

Proizvodni stroški na enoto (v EUR/tono)

800–850

750–800

650–730

850–900

Indeks (2014 = 100)

100

94

87

106

Vir: preverjeni izpolnjeni vprašalniki vzorčenih proizvajalcev Unije.

(250)

V obravnavanem obdobju je industriji Unije uspelo zvišati prodajne cene za 11 %. Po znižanjih cen med letoma 2014 in 2015 ter nato med letoma 2015 in 2016 so se cene med letoma 2016 in 2017 ponovno zvišale. Znižanji in zvišanje so tesno povezani s spremembami cen surovin.

4.5.2.3   Dobičkonosnost in denarni tok

Preglednica 10

 

2014

2015

2016

OPP

Dobičkonosnost (v %)

– 1,5–0

– 0,5–1

2,5–4

3,5–5

Indeks (2014 = 100)

– 100

101

413

506

Vir: preverjeni izpolnjeni vprašalniki vzorčenih proizvajalcev Unije.

(251)

Komisija je dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot odstotek prihodkov od te prodaje. Neto denarni tok pomeni zmožnost proizvajalcev Unije, da sami financirajo svoje dejavnosti.

(252)

V obravnavanem obdobju je industrija Unije prenehala ustvarjati izgube. Izboljšanje dobičkonosnosti je bilo jasno povezano z dejstvom, da je industriji Unije v letih po uvedbi prvotnih ukrepov uspelo povečati prodajo in obseg proizvodnje ter zvišati prodajne cene. Vendar dobičkonosnost ni presegla ciljne ravni dobička, ki je med prvo preiskavo veljala za zdravo in trajnostno (tj. 6,7 %).

Preglednica 11

 

2014

2015

2016

OPP

Denarni tok (v EUR)

– 18 000 000 –(– 15 000 000 )

28 000 000 –31 000 000

30 000 000 –34 000 000

34 000 000 –37 000 000

Indeks (2014 = 100)

– 100

273

295

311

Vir: preverjeni izpolnjeni vprašalniki vzorčenih proizvajalcev Unije.

(253)

V obravnavanem obdobju gibanje denarnega toka izraža predvsem gibanje splošne dobičkonosnosti industrije Unije.

4.5.2.4   Naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala

Preglednica 12

 

2014

2015

2016

OPP

Naložbe (v EUR)

12 000 000 –17 000 000

20 000 000 –25 000 000

27 000 000 –32 000 000

25 000 000 –30 000 000

Indeks (2014 = 100)

100

159

200

180

Donosnost naložb (neto sredstva) (v %)

– 2,2

0,0

7,0

11,0

Vir: preverjeni izpolnjeni vprašalniki vzorčenih proizvajalcev Unije.

(254)

V obravnavanem obdobju je izredno kapitalsko intenzivna industrija Unije redno vlagala v optimizacijo in nadgradnjo obstoječih proizvodnih strojev. Poleg tega so bile izvedene znatne naložbe za uskladitev s pravnimi zahtevami glede varstva okolja in večje varnosti. Odvisno od posamezne družbe so bile naložbe usmerjene v zniževanje stroškov, optimizacijo porabe energije in/ali tudi v prenovitev obratov, na katere je negativno vplivala nižja izkoriščenost zmogljivosti, ugotovljena v obdobju prvotne preiskave.

(255)

Donosnost naložb je dobiček v odstotku neto knjigovodske vrednosti naložb. Donosnost naložb je v obravnavanem obdobju tesno sledila gibanju dobičkonosnosti.

(256)

Po uvedbi ukrepov se je izboljšala zmožnost zbiranja kapitala.

4.5.2.5   Plače

Preglednica 13

 

2014

2015

2016

OPP

Stroški dela na zaposlenega (v EUR)

63 000 –72 000

63 000 –72 000

64 000 –73 000

64 000 –73 000

Indeks (2014 = 100)

100

101

102

102

Vir: preverjeni izpolnjeni vprašalniki vzorčenih proizvajalcev Unije.

(257)

Povprečna raven plač se je v obravnavanem obdobju nekoliko zvišala, vendar manj kot proizvodni stroški na enoto.

4.6   Sklep

(258)

Analiza škode je pokazala, da se je položaj industrije Unije v obravnavanem obdobju znatno izboljšal. Uvedba dokončnih izravnalnih ukrepov marca 2013 je industriji Unije omogočila, da si počasi, vendar zanesljivo opomore od škodljivih učinkov subvencioniranja. Dejstvo, da so industriji Unije ukrepi precej koristili, je med drugim razvidno iz povečanja proizvodnje in obsega prodaje v Uniji, pozitivnega denarnega toka in donosnosti naložb, prodajnih cen, ki so na splošno višje od proizvodnih stroškov na enoto, minimalnega povečanja stroškov dela in znatnega izboljšanja dobičkonosnosti.

(259)

Čeprav si je industrija Unija v veliki meri opomogla od pretekle škode in se zdi, da je na pravi poti, da dolgoročno dodatno izboljša svoj položaj, je zaradi omejene dobičkonosnosti, ki še ni presegla ciljne ravni dobička, še vedno v občutljivem položaju.

5.   VERJETNOST PONOVITVE ŠKODE

(260)

Kot je prikazano v zgornjem oddelku 4.6, si je industrija Unije v veliki meri opomogla od pretekle škode, ki jo je povzročil kitajski subvencionirani uvoz. Kljub temu se bo v tem oddelku proučilo, ali se bo negotov položaj industrije Unije še dodatno poslabšal, zaradi česar bi se lahko ponovila znatna škoda, če bi se ukrepi iztekli.

5.1   Učinek predvidenega obsega uvoza in cen v primeru razveljavitve ukrepov

(261)

Če bi se ukrepi razveljavili, bi se obseg uvoza s Kitajske lahko občutno povečal. Opozoriti je treba, da je uvoz v obdobju prvotne preiskave obsegal več kot 702 000 ton, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa 6 338 ton.

(262)

Presežne zmogljivosti Kitajske v proizvodnji jekla so dobro znane (80). Vložnik je posredoval podatke iz zbirke podatkov Plantfacts, ki kažejo, da zmogljivost kitajske proizvodnje jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, znaša 7 milijonov ton (tj. več kot štirikratna vrednost očitne potrošnje teh izdelkov na Kitajskem). Zdi se, da gre pri tem za previdno oceno. Vložnik je posredoval tudi podrobne informacije iz leta 2013, v skladu s katerimi je kitajsko združenje železarjev in jeklarjev objavilo, da je proizvodna zmogljivost za jeklo z barvnimi premazi v navedenem letu dosegla skoraj 40 milijonov ton.

(263)

Čeprav se je kitajski obseg izvoza v Unijo po uvedbi prvotnih ukrepov zmanjšal, kitajski proizvajalci proizvajajo znatne količine izdelka, ki se pregleduje, in izvažajo več kot 80 % tega izdelka. Po podatkih, ki jih je objavilo Svetovno združenje za jeklo, je Kitajska v obdobju 2013–2014 proizvedla več kot 8 milijonov ton jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, na leto. Ena od družb, ki je podprla pripombe, je posredovala podatke iz kitajskega metalurškega glasila (China Metallurgical Newsletter), ki ga izdajata Kitajski raziskovalni inštitut za informacije in standardizacijo na področju metalurgije (China Metallurgical Information and Standardization Research Institute) in Svet za metalurgijo Kitajskega sveta za spodbujanje mednarodne trgovine (Metallurgical Council of the China Council for the Promotion of International Trade), v katerem je navedeno, da je Kitajska v obdobju 2015–2017 proizvedla približno 8 milijonov ton jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, na leto. Na podlagi istih pripomb tega vložnika, je ocenjeno, da se je očitna potrošnja jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, na Kitajskem v obdobju 2015–2017 gibala med 1 in 1,8 milijona ton na leto.

(264)

Čeprav so izvozni trgi pomembni za kitajsko industrijo, se Kitajska sooča z vse več težavami pri dostopu do teh trgov. Med letoma 2016 in 2018 so države, kot so Indija, Malezija, Vietnam, Pakistan ali Turčija, uvedle ukrepe tržne zaščite, ki so vplivali na jeklene izdelke, prevlečene z organskimi premazi, s poreklom s Kitajske. V ZDA od januarja 2018 velja za jeklo (vključno z jeklenimi izdelki, prevlečenimi z organskimi premazi) iz številnih držav porekla, vključno s Kitajske, 25-odstotna tarifa (81).

(265)

Azijski in severnoameriški/srednjeameriški trg sta največja trga za jeklene izdelke, prevlečene z organskimi premazi, sledi pa jima trg Unije.

(266)

Kitajska zbirka podatkov kaže, da je Kitajska v bližnji preteklosti izvozila znatne količine v države zunaj Unije po nizkih cenah. Leta 2017 so bile kitajske cene FOB za Unijo na primer za 10,5 % višje od cen za Korejo, ki je glavni izvozni trg Kitajske za ta izdelek. V obdobju preiskave v zvezi s pregledom je bil obseg izvoza v države zunaj Unije večji od celotne proizvodnje industrije Unije in očitne potrošnje v Uniji. Zaradi privlačnosti trga Unije z vidika cen, odprtosti (za ta izdelek ni carinskih dajatev) in večje očitne potrošnje obstaja mnenje, da bodo kitajski izvozniki v primeru zaključka ukrepov preusmerili znatne količine jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, na donosnejši trg Unije. Tega sklepa ne spremeni dejstvo, da je Unija nedavno sprejela zaščitne ukrepe za nekatere jeklene izdelke, vključno z jeklenimi izdelki, prevlečenimi z organskimi premazi. Obseg uvoza, za katerega veljajo tarifne kvote, je določen na ravni, ki lahko Kitajski omogoči izvoz znatnih količin jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi.

(267)

Poleg tega je, kot je opisano v oddelku 4.3.2, kitajski izvoz na trg Unije povzročil znatno nelojalno nižanje prodajnih cen proizvajalcev Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, zlasti pri diskontiranju učinka izravnalnih dajatev.

(268)

Trg jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, je cenovno zelo konkurenčen, saj konkurenca temelji predvsem na cenah. Potencialni pritisk na cene industrije Unije še poslabšuje dejstvo, da se kitajska prodaja, kot je navedeno v zahtevku, običajno izvaja v razmeroma velikih količinah. Če se poceni in subvencionirani izdelki, ki se uvažajo, prodajajo v ogromnih količinah na trgu Unije, bodo proizvajalci Unije izgubili velik obseg prodaje. Zmožnost zbiranja kapitala in vlaganja bi lahko bila ovirana, če bi se dobičkonosnost proizvajalcev Unije dodatno zmanjšala ali postala negativna.

5.2   Sklep

(269)

Komisija je zato sklenila, da bi razveljavitev ukrepov za uvoz s Kitajske verjetno povzročila ponovitev škode za industrijo Unije.

6.   INTERES UNIJE

6.1   Uvod

(270)

V skladu s členom 31 osnovne uredbe je bilo proučeno, ali ne bi bila ohranitev obstoječih ukrepov subvencioniranja v nasprotju z interesi Unije kot celote. Določitev interesa Unije je temeljila na presoji različnih vključenih interesov, tj. interesov industrije Unije na eni strani ter interesov uvoznikov in uporabnikov na drugi.

(271)

Opozoriti je treba, da se v prvotni preiskavi sprejetje ukrepov ni štelo za nasprotno interesom Unije. Poleg tega dejstvo, da je sedanja preiskava pregled, s čimer se analizira stanje, ko ukrepi subvencioniranja že veljajo, omogoča oceno morebitnega nesorazmernega negativnega učinka sedanjih ukrepov subvencioniranja na zadevne strani.

(272)

Na podlagi tega je bilo proučeno, ali bi bilo kljub sklepom o verjetnosti nadaljevanja subvencioniranja in ponovitve škode mogoče ugotoviti, da ohranitev ukrepov v tem posebnem primeru ne bi bila v interesu Unije.

6.2   Interes industrije Unije

(273)

Preiskava je pokazala, da bi morebitni iztek ukrepov verjetno pomembno negativno vplival na industrijo Unije. Položaj industrije Unije bi se hitro poslabšal v smislu nižjega obsega prodaje in prodajnih cen, kar bi povzročilo močno znižanje dobičkonosnosti. Nadaljevanje ukrepov bi industriji Unije omogočalo, da bi še naprej izkoriščala svoj potencial na trgu Unije, ki ji zagotavlja enake konkurenčne pogoje.

(274)

Zato je ohranitev veljavnih izravnalnih ukrepov v interesu industrije Unije.

6.3   Interes uvoznikov

(275)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 18, je bil v tej preiskavi vzpostavljen stik z devetimi znanimi uvozniki, ki so bili povabljeni k sodelovanju. Noben od njih se ni odzval ali kakor koli sodeloval v preiskavi.

(276)

Opozoriti je treba, da je bilo v prvotni preiskavi ugotovljeno, da učinek uvedbe ukrepov na uvoznike, če bi sploh nastal, glede na njihov dobiček in vire dobave ne bi bil nesorazmeren.

(277)

S sedanjo preiskavo se niso zagotovili nobeni nasprotni dokazi, zato je mogoče potrditi, da veljavni ukrepi niso bistveno negativno vplivali na finančni položaj uvoznikov in da nadaljevanje ukrepov ne bi čezmerno vplivalo nanje.

6.4   Interes uporabnikov

(278)

V tej preiskavi je bil vzpostavljen stik s približno 60 znanimi uporabniki, ki so bili povabljeni k sodelovanju. Noben uporabnik se ni odzval ali kakor koli sodeloval v preiskavi.

(279)

Opozoriti je treba, da je v prvotni preiskavi izpolnjene vprašalnike poslalo deset uporabnikov. Takrat je bilo ugotovljeno, da učinek uvedbe ukrepov na uporabnike, če bi sploh nastal, glede na njihov dobiček in vire dobave ne bi bil nesorazmeren.

(280)

S sedanjo preiskavo se niso zagotovili nobeni dokazi, iz katerih bi bilo razvidno, da so veljavni ukrepi nanje kakor koli negativno vplivali. Vložnik je posredoval dokaze, da se je dobičkonosnost ključnih uporabnikov v obdobju preiskave v zvezi s pregledom dejansko izboljšala. V skladu z zahtevkom veljavni ukrepi nimajo večjega učinka na uporabnike in potrošnike, saj jekleni izdelki, prevlečeni z organskimi premazi, predstavljajo zanemarljiv del stroškov izdelkov s konca proizvodne verige (na primer 0,42 EUR stroškov proizvodnje pralnih strojev ali 0,4 % naložb za prazno stavbo tovarne).

(281)

Na podlagi navedenega je mogoče potrditi, da veljavni ukrepi niso bistveno negativno vplivali na finančni položaj uporabnikov in da nadaljevanje ukrepov ne bi čezmerno vplivalo nanje.

6.5   Sklep

(282)

Komisija je zato sklenila, da v okviru interesa Unije ni utemeljenih razlogov, ki bi nasprotovali ohranitvi dokončnih izravnalnih ukrepov za uvoz izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, s poreklom iz LRK.

7.   IZRAVNALNI UKREPI

(283)

Kot je določeno v členu 18 osnovne uredbe, iz navedenega sledi, da bi bilo treba ohraniti izravnalne ukrepe, ki se uporabljajo za uvoz nekaterih jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, s poreklom s Kitajske.

(284)

Družba lahko zahteva uporabo posameznih stopenj izravnalnih dajatev, če ime subjekta pozneje spremeni. Zahtevek je treba nasloviti na Komisijo (82). Zahtevek mora vsebovati vse ustrezne informacije, s katerimi je mogoče dokazati, da sprememba ne vpliva na upravičenost družbe do stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja. Če sprememba imena družbe ne vpliva na njeno pravico do izkoriščanja ugodnosti stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja, bi bilo treba v Uradnem listu Evropske unije objaviti obvestilo o spremembi imena.

(285)

V skladu s členom 109 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (83) se obresti, ki jih je treba plačati, kadar je treba znesek povrniti na podlagi sodbe Sodišča Evropske unije, izračunajo z obrestno mero, ki jo Evropska centralna banka uporablja v svojih operacijah glavnega refinanciranja, objavljeno v seriji C Uradnega lista Evropske unije, in ki velja na prvi koledarski dan posameznega meseca.

(286)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 15(1) Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1.   Uvede se dokončna izravnalna dajatev na uvoz nekaterih jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, tj. ploščato valjane izdelke iz nelegiranega in legiranega jekla (nerjavno jeklo ni vključeno), ki so pobarvani, lakirani ali prevlečeni s plastično maso na vsaj eni strani, z izjemo „sendvič plošč“, ki se uporabljajo v gradbeništvu in so sestavljene iz dveh zunanjih kovinskih plošč s stabilizacijskim jedrom iz izolacijskega materiala, stisnjenega med njiju, z izjemo izdelkov s končnim premazom iz cinkovega prahu (cinkova barva, ki vsebuje 70 mas. % cinka ali več) in z izjemo izdelkov s substratom s prevleko iz kroma ali kositra, ki se trenutno uvrščajo pod oznake KN ex 7210 70 80, ex 7212 40 80, ex 7225 99 00 in ex 7226 99 70 (oznake TARIC 7210708011, 7210708091, 7212408001, 7212408021, 7212408091, 7225990011, 7225990091, 7226997011 in 7226997091), s poreklom iz Ljudske republike Kitajske.

2.   Stopnja dokončne izravnalne dajatve, ki se uporablja za neto ceno franko meja Unije pred plačilom dajatev za izdelek, opisan v prvem odstavku, ki ga proizvajajo naslednje družbe, je naslednja:

Družba

Dajatev (v %)

Dodatna oznaka TARIC

Union Steel China

13,7

B311

Zhangjiagang Panhua Steel Strip Co., Ltd, Chongqing Wanda Steel Strip Co., Ltd, in Zhangjiagang Free Trade Zone Jiaxinda International Trade Co., Ltd.

29,7

B312

Zhejiang Huadong Light Steel Building Material Co. Ltd in Hangzhou P.R.P.T. Metal Material Company Ltd.

23,8

B313

Angang Steel Company Limited

26,8

B314

Anyang Iron Steel Co.,Ltd.

26,8

B315

Baoshan Iron & Steel Co., Ltd.

26,8

B316

Baoutou City Jialong Metal Works Co., Ltd.

26,8

B317

Changshu Everbright Material Technology Co.,Ltd.

26,8

B318

Changzhou Changsong Metal Composite Material Co.,Ltd.

26,8

B319

Cibao Modern Steel Sheet Jiangsu Co., Ltd.

26,8

B320

Inner Mongolia Baotou Steel Union Co.,Ltd.

26,8

B321

Jiangyin Ninesky Technology Co.,Ltd.

26,8

B322

Jiangyin Zhongjiang Prepainted Steel Mfg Co.,Ltd.

26,8

B323

Jigang Group Co., Ltd.

26,8

B324

Maanshan Iron&Steel Company Limited

26,8

B325

Qingdao Hangang Color Coated Sheet Co., Ltd.

26,8

B326

Shandong Guanzhou Co., Ltd.

26,8

B327

Shenzen Sino Master Steel Sheet Co., Ltd.

26,8

B328

Tangshan Iron And Steel Group Co., Ltd.

26,8

B329

Tianjin Xinyu Color Plate Co., Ltd.

26,8

B330

Wuhan Iron And Steel Company Limited

26,8

B331

Wuxi Zhongcai New Materials Co., Ltd.

26,8

B332

Xinyu Iron And Steel Co., Ltd.

26,8

B333

Zhejiang Tiannu Color Steel Co., Ltd.

26,8

B334

Vse druge družbe

44,7

B999

3.   Če ni določeno drugače, se uporabljajo veljavne določbe v zvezi s carinami.

4.   Pogoj za uporabo individualnih stopenj izravnalne dajatve, določenih za družbe iz odstavka 2, je, da se carinskim organom držav članic predloži veljaven trgovinski račun, ki vsebuje izjavo z datumom in podpisom uradnika subjekta, ki je izdal tak račun, ter njegovim imenom in funkcijo, s takim besedilom: „Podpisani potrjujem, da je (količina) nekaterih jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, prodanih za izvoz v Evropsko unijo, ki jih zajema ta račun, proizvedla (ime in naslov družbe) (dodatna oznaka TARIC) v (zadevna država). Izjavljam, da so podatki na tem računu popolni in resnični.“ Če tak račun ni predložen, se uporablja stopnja dajatve, ki velja za „vse druge družbe“.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 2. maja 2019

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 176, 30.6.2016, str. 55.

(2)  Izvedbena uredba Sveta (EU) št. 215/2013 z dne 11. marca 2013 o uvedbi izravnalne dajatve na uvoz nekaterih jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL L 73, 15.3.2013, str. 16).

(3)  Izvedbena uredba Sveta (EU) št. 214/2013 z dne 11. marca 2013 o uvedbi izravnalne dajatve na uvoz nekaterih jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL L 73, 15.3.2013, str. 1).

(4)  Obvestilo o bližnjem izteku nekaterih protisubvencijskih ukrepov (UL C 188, 14.6.2017, str. 20).

(5)  Obvestilo o začetku pregleda zaradi izteka izravnalnih ukrepov, ki se uporabljajo za uvoz nekaterih jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL C 96, 14.3.2018, str. 21).

(6)  Obvestilo o začetku pregleda zaradi izteka protidampinških ukrepov za uvoz nekaterih jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL C 96, 14.3.2018, str. 8).

(7)  Uredba (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (UL L 176, 30.6.2016, str. 21).

(8)  WT/DS437/AB/R (ZDA – Ukrepi izravnalnih dajatev na nekatere izdelke s Kitajske), poročilo pritožbenega organa z dne 18. decembra 2014, točki 4.178 in 4.179. V tem poročilu pritožbenega organa sta bila navedena poročilo pritožbenega organa WT/DS295/AB/R (Mehika – Dokončni protidampinški ukrepi za goveje meso in riž) z dne 29. novembra 2005, točka 293, in poročilo pritožbenega organa WT/DS436/AB/R (ZDA – Izravnalni ukrepi za nekatere vroče valjane ploščate izdelke iz ogljikovega jekla iz Indije) z dne 8. decembra 2014, točke 4.416 do 4.421.

(9)  Izvedbena uredba Sveta (EU) št. 215/2013 z dne 11. marca 2013 o uvedbi izravnalne dajatve na uvoz nekaterih jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL L 73, 15.3.2013, str. 16).

(10)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/969 z dne 8. junija 2017 o uvedbi dokončnih izravnalnih dajatev na uvoz nekaterih vroče valjanih ploščatih izdelkov iz železa, nelegiranega jekla ali drugega legiranega jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL L 146, 9.6.2017, str. 17).

(11)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/1690 z dne 9. novembra 2018 o uvedbi dokončnih izravnalnih dajatev na uvoz nekaterih novih ali protektiranih pnevmatik iz gume, ki se uporabljajo za avtobuse ali tovornjake, z indeksom obremenitve nad 121, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL L 283, 12.11.2018, str. 1).

(12)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/72 z dne 17. januarja 2019 o uvedbi dokončne izravnalne dajatve na uvoz električnih koles s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL L 16, 18.1.2019, str. 5).

(13)  http://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2017/december/tradoc_156474.pdf.

(14)  Registracijska številka tega dokumenta v odprtih spisih zadeve je t18.011780.

(15)  Oddelek 1 poglavja 17 13. petletnega načrta.

(16)  Člen 12 poglavja III sklepa št. 40.

(17)  Glej uvodno izjavo 182 prvotne preiskave.

(18)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/969 z dne 8. junija 2017 o uvedbi dokončnih izravnalnih dajatev na uvoz nekaterih vroče valjanih ploščatih izdelkov iz železa, nelegiranega jekla ali drugega legiranega jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2017/649 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih vroče valjanih ploščatih izdelkov iz železa, nelegiranega jekla ali drugega legiranega jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, oddelek 3.5.

(19)  Člen 3(1)(a)(iii) osnovne uredbe.

(20)  Glej uvodne izjave 49 do 73.

(21)  WT/DS379/AB/R (ZDA – Protidampinške in izravnalne dajatve na nekatere izdelke s Kitajske), poročilo pritožbenega organa z dne 11. marca 2011, DS 379, točka 318. Glej tudi WT/DS436/AB/R (ZDA – Ogljikovo jeklo (Indija)), poročilo pritožbenega organa z dne 8. decembra 2014, točki 4.9 in 4.10 ter točke 4.17 do 4.20, in WT/DS437/AB/R (ZDA – Ukrepi izravnalnih dajatev na nekatere izdelke s Kitajske), poročilo pritožbenega organa z dne 18. decembra 2014, točka 4.92.

(22)  Glej uvodne izjave 87 do 98.

(23)  Glej uvodne izjave 74 do 83, 99 in 100.

(24)  Glej prilogi 3 in 45 k zahtevku.

(25)  Ministrstvo za trgovino ZDA, „China's Status as a non-market economy“ (Status Kitajske kot netržnega gospodarstva), A-570-056, 26. oktober 2017, str. 57.

(26)  Ministrstvo za trgovino ZDA, „China's Status as a non-market economy“ (Status Kitajske kot netržnega gospodarstva), A-570-056, 26. oktober 2017, str. 82–85.

(27)  Člena 7 in 15 ustave Ljudske republike Kitajske, odredba št. 35 komisije NDRC – Politike za razvoj železarstva in jeklarstva (2005), sklep državnega sveta št. 40 (2011).

(28)  Preiskava o nadaljevanju protidampinških in izravnalnih ukrepov, ki se uporabljajo za votle konstrukcijske profile, ki se izvažajo iz Ljudske republike Kitajske, Republike Koreje, Malezije in Tajvana, protidampinška komisija, vlada Avstralije, končno poročilo št. 379, maj 2017, str. 89 in 90.

(29)  Preiskava o izravnalni dajatvi za suho posodo za shranjevanje živil iz Ljudske republike Kitajske: memorandum o sklepu za predhodno ugotavljanje, C-570-015, 22. september 2014, str. 14.

(30)  Vprašanja in memorandum o sklepu za končno ugotavljanje v preiskavi o izravnalni dajatvi za nekatere jeklene izdelke, odporne proti koroziji, iz Ljudske republike Kitajske, C-570-027, Christian Marsch, 24. maj 2016, str. 16.

(31)  „China Manufacturing 2025“ (Kitajska proizvodnja leta 2025) in dokument o stališču za obdobje 2016–2017 z naslovom „European Business in China“ (Evropske družbe na Kitajskem).

(32)  Glej poglavje 14 poročila.

(33)  Glej uvodne izjave 48 do 60 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2017/969.

(34)  Glej uvodne izjave 107 do 118.

(35)  Glej točke 101do 104 zahtevka ter prilogi 4 in 8 k zahtevku.

(36)  Glej poglavje 9 poročila.

(37)  Glej uvodne izjave 474 do 493 oziroma 503 do 512.

(38)  Glej uvodno izjavo 144.

(39)  Glej stran 6 Priloge 32 k zahtevku.

(40)  Glej poglavje 10 poročila.

(41)  Glej uvodne izjave 460 do 470.

(42)  Člen 3(1)(a)(i) osnovne uredbe.

(43)  Glej uvodne izjave 165 do 180.

(44)  Glej uvodne izjave 182 do 185.

(45)  Glej uvodne izjave 80 do 100 zahtevka ter priloge 8, 12, 21 do 31 in 60 k zahtevku.

(46)  Poročilo o kitajski monetarni politiki za prvo četrtletje leta 2015, drugo četrtletje leta 2016 in drugo četrtletje leta 2017.

(47)  Navedeno v publikaciji z naslovom „BRC's New Supervisory Storm is here-implications for foreign banks in China“ (CHEN, Y.) (Nov nadzorni vihar BRC je tukaj: posledice za tuje banke na Kitajskem), China Law Insight, 13. april 2017, oziroma poročilu z naslovom „China steps up supervision of policy lenders“ (Okrepitev nadzora nad posojilojemalci na Kitajskem, ki pridobijo posojilo z jamstvom državnih organov), Caixin, 30. avgust 2017.

(48)  Glej str. 179 in 180 poročila o stanju Kitajske kot netržne ekonomije, ki ga je izdalo ministrstvo za trgovino ZDA.

(49)  Člen 34 zakona o poslovnem bančništvu (glej Prilogo 28 k zahtevku).

(50)  Uvodna izjava 143 uredbe o vroče valjanih ploščatih izdelkih.

(51)  Glej poglavje 6,3 poročila.

(52)  Glej uvodne izjave 167 do 230 uredbe o pnevmatikah in uvodne izjave 347 do 361 uredbe o električnih kolesih.

(53)  Glej uvodne izjave 198 do 200.

(54)  Glej Prilogo 58 k zahtevku.

(55)  Glej uvodno izjavo 118 zahtevka in Prilogo 25 k zahtevku.

(56)  „Deleveraging and Debt Equity Swaps in the Chinese Steel Industry“ (Zmanjševanje finančnega vzvoda in zamenjave terjatev v lastniške deleže v kitajskem jeklarstvu). THINK!DESK China Research & Consulting (Priloga 25 k zahtevku).

(57)  Glej uvodne izjave 316 do 344.

(58)  Glej uvodne izjave 322, 329 in 337 prvotne uredbe.

(59)  Izvedbena uredba Sveta (EU) št. 452/2011 z dne 6. maja 2011 o uvedbi dokončne protisubvencijske dajatve na uvoz premazanega finega papirja s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL L 128, 14.5.2011, str. 18).

(60)  Glej uvodne izjave 365 do 371 in 372 do 379 Uredbe.

(61)  Glej poročilo z naslovom „Research Report on Overcapacity Reduction in China's steel industry“ (Raziskovalno poročilo o zmanjšanju presežne zmogljivosti v jeklarski industriji na Kitajskem), Greenpeace East Asia Report (poročilo organizacije Greenpeace za vzhodno Azijo), marec 2017, str. 39, 58, 59 in 60, dokument kitajske vlade z naslovom „Opinions on Resolving Overcapacity in the Steel Industry, Escape from Distress and Realize Development“ (Mnenja o reševanju presežne zmogljivosti v jeklarstvu, izogibanju oslabljenega položaja in uresničevanju razvoja) (februar 2016) in dokument Ljudske banke Kitajske z naslovom „Opinions on supporting the steel and coal industries to resolve overcapacity and achieve turnaround in development“ (Mnenja o podpori za jeklarstvo in premogovništvo pri reševanju presežne zmogljivosti in doseganju preobrata v razvoju) (april 2016), kot sta navedena v poročilu z naslovom „Deleveraging and Debt Equity Swaps in the Chinese Steel Industry“ (Zmanjševanje finančnega vzvoda in zamenjave terjatev v lastniške deleže v kitajskem jeklarstvu), THINK!Desk, 31. oktober 2017, str. 10–11, ter dokument kitajske vlade z naslovom „Measures for the Management of Special Bonuses and Subsidies for the Structural Adjustment of Industrial Enterprise“ (Ukrepi za upravljanje posebnih premij in subvencij za strukturno prilagoditev industrijskih družb) (maj 2016), kot je naveden v prej omenjenem poročilu organizacije Greenpeace.

(62)  Glej strani 10 in 11 Priloge 25 k zahtevku.

(63)  Greenpeace East Asia Report (poročilo organizacije Greenpeace za vzhodno Azijo), marec 2017.

(64)  Glej poglavje 14.1.1.2 poročila o zmanjšanju proizvodne zmogljivosti.

(65)  Glej uvodne izjave 143 ter 256 do 259 uredbe o vroče valjanih ploščatih izdelkih.

(66)  Glej uvodne izjave 426 do 437 oziroma 352 do 360.

(67)  Glej uvodno izjavo 131.

(68)  Glej uvodno izjavo 435.

(69)  Zvezni register ZDA, zvezek 73, št. 227, stran 70961, 24. november 2008.

(70)  Preliminary Affirmative Countervailing Duty Determination (Predhodna ugotovitev, s katero se dovoli uvedba izravnalne dajatve), 6. september 2011. Zvezni register ZDA, 2011, stran 22720.

(71)  Zvezni register ZDA, zvezek 75, št. 111, stran 32902, 10. junij 2010.

(72)  Zvezni register ZDA, zvezek 74, št. 117, stran 29180, 19. junij 2009.

(73)  Glej uvodne izjave 312 do 344 oziroma 68 do 76.

(74)  Glej uvodne izjave 510 do 546 oziroma 534 do 558.

(75)  Vprašanja in memorandum o sklepu za končno ugotavljanje v preiskavi o izravnalni dajatvi z dne 17. oktobra 2007. Zvezni register ZDA, C-570-907.

(76)  Glej uvodne izjave 95 do 113.

(77)  Glej uvodno izjavo 346 uredbe o vroče valjanih ploščatih izdelkih.

(78)  Glej uvodno izjavo 349 uredbe o vroče valjanih ploščatih izdelkih.

(79)  Glej uvodno izjavo 277 zahtevka in Prilogo 51 k zahtevku.

(80)  Glej npr. Svetovni forum o presežni zmogljivosti jeklarstva, ministrsko poročilo št. 20, september 2018, https://www.g20.org/sites/default/files/gfsec_ministerial_report_2018.pdf, na katerem so vse strani, vključno s Kitajsko, potrdile presežno zmogljivost Kitajske v celotnem sektorju. Kitajska, katere zmogljivost jeklarstva je leta 2017 znašala 1 018,3 milijona MT, predstavlja največji delež v svetovni zmogljivosti (45 % v skladu z navedbami na strani 42). Preglednica 1 v poročilu prikazuje, da je Kitajska v obdobju 2014–2017 zmanjšala zmogljivost za 10 %. Na strani 51 je navedeno, da si je Kitajska zastavila jasne cilje za zmanjšanje presežne zmogljivosti, tj. da v obdobju 2016–2020 zmanjša zmogljivosti za proizvodnjo surovega jekla za 100 do 150 milijonov MT.

(81)  Oddelek 232 tarif ZDA v sektorju aluminija in jekla, https://www.cbp.gov/trade/programs-administration/entry-summary/232-tariffs-aluminum-and-steel.

(82)  European Commission, Directorate-General for Trade, Directorate H, Rue de la Loi 170, 1040 Bruxelles/Brussel, Belgique/België.

(83)  Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).


SKLEPI

3.5.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

L 116/75


IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2019/689

z dne 16. januarja 2019

o pilotnem projektu za izvajanje nekaterih določb o upravnem sodelovanju iz Direktive Sveta 91/477/EGS prek informacijskega sistema za notranji trg

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1024/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg in razveljavitvi Odločbe Komisije 2008/49/ES (uredba IMI (1)) ter zlasti člena 4(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Informacijski sistem za notranji trg (v nadaljnjem besedilu: IMI), vzpostavljen z Uredbo (EU) št. 1024/2012, je programska aplikacija, dostopna prek interneta, ki jo je razvila Komisija v sodelovanju z državami članicami, da bi pomagala državam članicam izpolniti zahteve iz aktov Unije glede izmenjave informacij, in sicer s centraliziranim komunikacijskim mehanizmom za olajšanje čezmejne izmenjave informacij in medsebojne pomoči.

(2)

Člen 4(1) Uredbe (EU) št. 1024/2012 Komisiji omogoča izvajanje pilotnih projektov za oceno učinkovitosti sistema IMI pri izvajanju določb iz aktov Unije o upravnem sodelovanju, ki niso navedeni v Prilogi k navedeni uredbi.

(3)

Direktiva Sveta 91/477/EGS (2) določa upravno sodelovanje med državami članicami v zvezi z nadzorom nabave in posedovanja strelnega orožja. V skladu s členom 13 Direktive mora Komisija določiti podrobno ureditev za sistematično izmenjavo nekaterih informacij na elektronski način. Komisija je sprejela Delegirano uredbo (EU) 2019/686 (3) o podrobni ureditvi sistematične izmenjave informacij v zvezi s prenosom strelnega orožja znotraj Unije. IMI bi lahko bil učinkovito orodje pri izvajanju določb o upravnem sodelovanju, ki spadajo na področje uporabe navedene delegirane uredbe. Določbe bi zato morale biti predmet pilotnega projekta v skladu s členom 4 Uredbe (EU) št. 1024/2012.

(4)

IMI bi moral zagotoviti tehnično funkcionalnost, ki nacionalnim organom iz člena 13(3) Direktive 91/477/EGS omogoča izpolnjevanje vseh obveznosti iz členov 4, 5 in 6 Delegirane uredbe (EU) 2019/686.

(5)

V zvezi z informacijami in dokumenti, ki vsebujejo osebne podatke, poslane ali naložene kot del pilotnega projekta, bi bilo treba datum, ki se šteje za uradni zaključek postopka upravnega sodelovanja, jasno določiti, da se zagotovi blokiranje in odstranitev osebnih podatkov, takoj ko niso več potrebni za namene, za katere so bili zbrani. Datum, ki se šteje kot uradni zaključek, bi moral biti datum poteka veljavnosti zadevnega dokumenta predhodnega soglasja, dovoljenja za prenos ali spremnega dokumenta, ki jih posredujejo pristojni organi.

(6)

V skladu s členom 4(2) Uredbe (EU) št. 1024/2012 Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži oceno izida pilotnega projekta. Primerno je določiti rok za predložitev ocene.

(7)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 24 Uredbe (EU) št. 1024/2012 –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Pilotni projekt

Odstavka 2 in 4 člena 13 Direktive 91/477/EGS, kolikor izmenjava informacij iz navedenih odstavkov spada v področje uporabe Delegirane uredbe (EU) 2019/686, sta predmet pilotnega projekta za izvajanje določb o upravnem sodelovanju iz navedenih odstavkov, kot je podrobneje opredeljeno v navedeni delegirani uredbi, in sicer prek informacijskega sistema za notranji trg (IMI).

Člen 2

Pristojni organi

Za namene pilotnega projekta se nacionalni organi iz člena 13(3) Direktive 91/477/EGS štejejo za pristojne organe.

Člen 3

Upravno sodelovanje pristojnih organov

1.   Za namene upravnega sodelovanja, opisanega v členu 4 Delegirane uredbe (EU) 2019/686, IMI zagotovi funkcionalnost obveščanja za nalaganje dokumentov in posredovanje informacij iz navedenega člena.

2.   Za namene upravnega sodelovanja, opisanega v členu 5 Delegirane uredbe (EU) 2019/686, IMI zagotovi odložišče za shranjevanje in izmenjavo seznamov strelnega orožja iz navedenega člena.

3.   Za namene upravnega sodelovanja, opisanega v členu 6 Delegirane uredbe (EU) 2019/686, IMI zagotovi funkcionalnost obveščanja za nalaganje dokumentov in posredovanje informacij iz navedenega člena.

Člen 4

Uradni zaključek postopkov upravnega sodelovanja

Za namene blokiranja in izbrisa osebnih podatkov v skladu s členom 14 Uredbe (EU) št. 1024/2012 se datum poteka prenosa v skladu s členom 4(1)(e) ali, če je ustrezno, členom 6(1)(g) Delegirane uredbe (EU) 2019/686 šteje kot datum uradnega zaključka postopka upravnega sodelovanja.

Člen 5

Spremljanje in poročanje

Komisija državam članicam zagotovi statistične podatke in informacije o uporabi IMI in delovanju pilotnega projekta. Tako poročanje ne vključuje statističnih podatkov o številu in kategorijah strelnega orožja, ki se prenaša med državami članicami.

Člen 6

Ocena

Ocena izida pilotnega projekta iz člena 4(2) Uredbe (EU) št. 1024/2012 se Evropskemu parlamentu in Svetu predloži do 31. decembra 2022.

Člen 7

Začetek veljavnosti

Ta sklep začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 16. januarja 2019

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 316, 14.11.2012, str. 1.

(2)  Direktiva Sveta 91/477/EGS z dne 18. junija 1991 o nadzoru nabave in posedovanja orožja (UL L 256, 13.9.1991, str. 51).

(3)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/686 z dne 16. januarja 2019 o podrobni ureditvi sistematične izmenjave informacij v zvezi s prenosom strelnega orožja znotraj Unije z elektronskimi sredstvi v skladu z Direktivo Sveta 91/477/EGS (glej stran 1 tega Uradnega lista).


3.5.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

L 116/78


IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2019/690

z dne 30. aprila 2019

o ukrepu Švedske v skladu z Direktivo 2006/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta za prepoved dajanja na trg modelov vetrnih turbin SWT-2.3-101 in SWT-3.0-113 ter umik strojev, ki so že bili dani na trg

(notificirano pod dokumentarno številko C(2019) 3118)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2006/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o strojih in spremembah Direktive 95/16/ES (1) ter zlasti drugega pododstavka člena 11(3) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Švedska je sprejela ukrep, ki prepoveduje dajanje na trg in umika s trga model vetrnih turbin SWT-2.3-101, ki ni bil v skladu z bistvenimi zdravstvenimi in varnostnimi zahtevami iz oddelkov 1.3.8.1 in 1.4.2.1 Priloge I k Direktivi 2006/42/ES. Oddelek 1.3.8.1 o gibajočih se delih prenosa določa, da morajo biti varovala, načrtovana za zaščito oseb pred nevarnostmi, ki jih povzročajo gibajoči se deli prenosa, nepomična varovala iz oddelka 1.4.2.1. V skladu z oddelkom 1.4.2.1 morajo biti nepomična varovala pritrjena s sistemi, ki jih je mogoče odpreti ali odstraniti samo z orodjem. V zvezi s tem je Švedska navedla, da je nepomično varovalo, ki varuje pred gibajočimi se deli na rotorju modela SWT-2.3-101, mogoče odpreti brez ločenega orodja, kar predstavlja neskladnost z zahtevami iz oddelkov 1.3.8.1 in 1.4.2.1 Priloge I k Direktivi 2006/42/ES.

(2)

Kar zadeva model vetrnih turbin SWT-3.0-113, je Švedska ta ukrep sprejela, ker je menila, da stroj ni skladen z bistvenimi zdravstvenimi in varnostnimi zahtevami iz oddelka 1.5.14 Priloge I k Direktivi 2006/42/ES. Bistvena zdravstvena in varnostna zahteva 1.5.14 o tveganju ujetja v stroj zahteva, da morajo biti stroji načrtovani, izdelani ali opremljeni s sredstvi, ki preprečujejo zaprtje osebe v stroj ali, če je to nemogoče, omogočajo klic na pomoč. V zvezi s tem je Švedska navedla, da detektor dima vetrne turbine SWT-3.0-113 nima opozorilnega signala, s katerim v primeru požara opozori vse osebe, ki bi lahko bile v turbini.

(3)

Po prejemu uradnega obvestila Švedske o zaščitnem ukrepu je Komisija začela posvetovanja z zadevnimi subjekti, da bi se seznanila z njihovimi mnenji. Komisija je 12. novembra 2018 poslala dopis proizvajalcu. Ta je v svojem odgovoru z dne 30. novembra 2018 Komisijo obvestil, da je sprejel ukrepe za odpravo neskladnosti modelov vetrnih turbin SWT-2.3-101 in SWT-3.0-113, da bi zagotovil skladnost z Direktivo 2006/42/ES, in da so bili ti ukrepi dokončani pred določenim rokom 31. decembra 2017.

(4)

Razlaga, ki jo je predložila Švedska v zvezi z zaščitnim ukrepom, in dokumentacija, ki je na voljo Komisiji, kažeta, da model vetrnih turbin SWT-2.3-101 ni izpolnil bistvenih zdravstvenih in varnostnih zahtev iz oddelkov 1.3.8.1 in 1.4.2.1 Priloge I k Direktivi 2006/42/ES. Poleg tega model vetrnih turbin SWT-3.0-113 ni izpolnil bistvenih zdravstvenih in varnostnih zahtev iz oddelka 1.5.14 Priloge I k Direktivi 2006/42/ES. Te pomanjkljivosti lahko ogrozijo zdravje in varnost ljudi.

(5)

Zato je treba zaščitne ukrepe, ki jih je sprejela Švedska, šteti za upravičene –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Ukrepi Švedske za prepoved dajanja na trg in umik s trga modela vetrnih turbin SWT-2.3-101 ter modela vetrnih turbin SWT-3.0-113, ki ju je izdelalo podjetje Siemens Gamesa Renewable Energy AB, so upravičeni.

Člen 2

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Bruslju, 30. aprila 2019

Za Komisijo

Elżbieta BIEŃKOWSKA

Članica Komisije


(1)  UL L 157, 9.6.2006, str. 24.


3.5.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

L 116/80


SKLEP KOMISIJE (EU) 2019/691

z dne 2. maja 2019

o pooblastitvi gospodarskih subjektov, da uporabljajo storitve drugega izdajatelja identifikacijskih oznak, v skladu s členom 4(5) Izvedbene uredbe (EU) 2018/574

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2014/40/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic o proizvodnji, predstavitvi in prodaji tobačnih in povezanih izdelkov in razveljavitvi Direktive 2001/37/ES (1) ter zlasti člena 15 Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Direktiva 2014/40/EU in Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/574 (2) določata pravni okvir za vzpostavitev sistema sledljivosti tobačnih izdelkov na ravni Unije. Na ravni Unije navedena akta izvajata tudi člen 8 Protokola za odpravo nezakonite trgovine s tobačnimi izdelki k Okvirni konvenciji Svetovne zdravstvene organizacije za nadzor nad tobakom (3), ki ga je ratificirala Evropska unija (4) in ki za tobačne izdelke določa vzpostavitev načrta globalnega spremljanja in sledenja.

(2)

Da bi omogočili spremljanje in sledenje vseh tobačnih izdelkov po vsej Uniji, člen 15(1) Direktive 2014/40/EU od držav članic zahteva, da zagotovijo, da so vsi zavojčki navedenih izdelkov označeni s posebno identifikacijsko oznako. V skladu s členom 15(13) se ta zahteva nanaša na cigarete in tobak za zvijanje od 20. maja 2019.

(3)

Člen 3(1) Izvedbene uredbe (EU) 2018/574 zavezuje vsako državo članico, da imenuje subjekt (v nadaljnjem besedilu: izdajatelj identifikacijskih oznak), ki bo odgovoren za ustvarjanje in izdajo posebnih identifikacijskih oznak. V skladu s členom 3(6) morajo države članice v enem mesecu od imenovanja Komisiji priglasiti imenovanje izdajatelja identifikacijskih oznak in njegovo identifikacijsko kodo.

(4)

Člen 4 Izvedbene uredbe (EU) 2018/574 določa pravila za izdajatelje identifikacijskih oznak, ki so pristojni za ustvarjanje in izdajo posebnih identifikacijskih oznak, odvisno od tega, kje se izdelki proizvajajo, uvažajo ali združujejo. Poleg tega lahko država članica v skladu z drugim pododstavkom člena 4(1) zahteva, da je njen imenovani izdajatelj identifikacijskih oznak pristojen za ustvarjanje in izdajo posebnih identifikacijskih oznak za vse tobačne izdelke, ki se dajejo na njen trg.

(5)

Člen 4(5) Izvedbene uredbe (EU) 2018/574 določa, da lahko Komisija v primeru začasne odsotnosti pristojnega izdajatelja identifikacijskih oznak gospodarske subjekte pooblasti, da uporabljajo storitve drugega izdajatelja identifikacijskih oznak, ki je imenovan v skladu s členom 3 navedene uredbe.

(6)

V skladu s členoma 9(2) in 13(2) Izvedbene uredbe (EU) 2018/574 morajo gospodarski subjekti, ki predložijo zahtevke za posebne identifikacijske oznake za zavojčke in agregirano embalažo, predložiti informacije iz točk 2.1 in 2.2 oddelka 2 poglavja II Priloge II k navedeni uredbi. Navedene informacije so potrebne za ustvarjanje posebnih identifikacijskih oznak in vključujejo identifikacijske kode, ki omogočajo registracijo gospodarskih subjektov, objektov in strojev v sistemu sledljivosti. Zato so identifikacijske kode bistvene, da lahko gospodarski subjekti zahtevajo posebne identifikacijske oznake od pristojnega izdajatelja identifikacijskih oznak. Poleg tega so posebne identifikacijske oznake in identifikacijske kode skupaj potrebne za evidentiranje in pošiljanje informacij o gibanju izdelkov in transakcijskih dogodkih. Pravila o zahtevkih za identifikacijske kode za gospodarske subjekte, objekte in stroje so določena v členih 14, 16 in 18 Izvedbene uredbe (EU) 2018/574. Pristojnost izdajateljev identifikacijskih oznak za izdajanje identifikacijskih kod temelji na operativni lokaciji gospodarskih subjektov.

(7)

V času sprejetja tega sklepa več držav članic Komisiji ni priglasilo imenovanja svojih izdajateljev identifikacijskih oznak v skladu s členom 3(6) Izvedbene uredbe (EU) 2018/574. Brez pristojnega izdajatelja identifikacijskih oznak gospodarski subjekti ne bodo mogli zahtevati identifikacijskih kod in posebnih identifikacijskih oznak. Ti gospodarski subjekti zato ne bodo mogli dati svojih proizvodov na trg. To bi lahko vplivalo na nemoteno delovanje notranjega trga, zlasti na trgovino s tobačnimi izdelki znotraj Skupnosti, kar bi lahko ogrozilo sam namen sistema sledljivosti in odpravo nezakonite trgovine s tobačnimi izdelki.

(8)

Da bi do določene mere omejili morebitno izkrivljenje nemotenega delovanja notranjega trga in pomagali zagotoviti, da sistem sledljivosti začne delovati pravočasno, bi morala Komisija v skladu s členom 4(5) Izvedbene uredbe (EU) 2018/574 za omejeno obdobje pooblastiti gospodarske subjekte, da uporabljajo storitve že imenovanega izdajatelja identifikacijskih oznak.

(9)

Izdajatelji identifikacijskih oznak, ki so že bili imenovani v skladu s členom 3(1) Izvedbene uredbe (EU) 2018/574, se odločijo, ali bodo sprejeli zahtevke gospodarskih subjektov za ustvarjanje in izdajo posebnih identifikacijskih oznak. V začasni odsotnosti pristojnega izdajatelja identifikacijskih oznak lahko tudi drugi imenovani izdajatelji identifikacijskih oznak gospodarskim subjektom zagotovijo identifikacijske kode, potrebne za ustvarjanje in izdajo posebnih identifikacijskih oznak ter za izpolnitev obveznosti iz člena 15(5) Direktive 2014/40/EU in poglavja VI Izvedbene uredbe (EU) 2018/574. Zagotavljanje dodatnih storitev v nobenem primeru ne bi smelo ogroziti drugih operacij izdajatelja identifikacijskih oznak.

(10)

Identifikacijske kode, ki jih izdajatelji identifikacijskih oznak ustvarijo v začasni odsotnosti pristojnega izdajatelja identifikacijskih oznak, bi bilo treba prenesti na pristojnega izdajatelja identifikacijskih oznak po njegovem imenovanju skupaj z drugimi ustreznimi informacijami iz členov 14(2), 16(2) in 18(2) Izvedbene uredbe (EU) 2018/574. Prenos bi bilo treba opraviti elektronsko brez nepotrebnega odlašanja na podlagi zahtevka pristojnega izdajatelja identifikacijskih oznak, naslovljenega na izdajatelje identifikacijskih oznak, ki so se odločili, da v začasni odsotnosti pristojnega izdajatelja identifikacijskih oznak ustvarijo identifikacijske kode.

(11)

Pooblastilo za uporabo storitev drugega izdajatelja identifikacijskih oznak bi moralo v skladu s členom 4(5) Izvedbene uredbe (EU) 2018/574 veljati le v začasni odsotnosti pristojnega izdajatelja identifikacijskih oznak.

(12)

Ta sklep ne bi smel vplivati na pravila o pristojnosti iz Izvedbene uredbe (EU) 2018/574 v zvezi z izdajo in registracijo kod gospodarskega subjekta in objekta za upravljavce prvih maloprodajnih mest.

(13)

Ob upoštevanju, da se sistem sledljivosti iz člena 15 Direktive 2014/40/EU uporablja za cigarete in tobak za zvijanje od 20. maja 2019, bi moral ta sklep začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

(14)

Glede na začasno naravo pooblastila v skladu s členom 4(5) Izvedbene uredbe (EU) 2018/574 Komisija meni, da je treba ta sklep časovno omejiti –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Komisija v skladu s členom 4(5) Izvedbene uredbe (EU) 2018/574 gospodarske subjekte, kot so opredeljeni v točki 2 člena 2 navedene uredbe, pooblasti, da uporabljajo storitve drugega izdajatelja identifikacijskih oznak, ki je bil imenovan v skladu s členom 3 Izvedbene uredbe (EU) 2018/574.

Pooblastilo iz prvega pododstavka velja le v času začasne odsotnosti pristojnega izdajatelja identifikacijskih oznak, v vsakem primeru pa najpozneje do 31. decembra 2019.

Ta sklep ne vpliva na pravila o pristojnosti iz Izvedbene uredbe (EU) 2018/574 v zvezi z izdajo in registracijo kod gospodarskega subjekta in objekta za upravljavce prvih maloprodajnih mest.

Člen 2

Identifikacijske kode gospodarskega subjekta, objekta in stroja, ki jih izdajatelji identifikacijskih oznak ustvarijo v začasni odsotnosti pristojnega izdajatelja identifikacijskih oznak, se brez nepotrebnega odlašanja prenesejo pristojnemu izdajatelju identifikacijskih oznak, ko se ta imenuje, na njegovo zahtevo. Navedene identifikacijske kode se prenesejo skupaj z drugimi ustreznimi informacijami iz členov 14(2), 16(2) in 18(2) Izvedbene uredbe (EU) 2018/574.

Prenos se opravi elektronsko.

Gospodarske subjekte o prenosu obvesti pristojni izdajatelj identifikacijskih oznak.

Člen 3

Ta sklep začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se do vključno 31. decembra 2019.

V Bruslju, 2. maja 2019

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 127, 29.4.2014, str. 1.

(2)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/574 z dne 15. decembra 2017 o tehničnih standardih za vzpostavitev in delovanje sistema sledljivosti tobačnih izdelkov (UL L 96, 16.4.2018, str. 7).

(3)  Protokol za odpravo nezakonite trgovine s tobačnimi izdelki k Okvirni konvenciji Svetovne zdravstvene organizacije za nadzor nad tobakom (UL L 268, 1.10.2016, str. 10).

(4)  Sklep Sveta (EU) 2016/1749 z dne 17. junija 2016 o sklenitvi Protokola za odpravo nezakonite trgovine s tobačnimi izdelki k Okvirni konvenciji Svetovne zdravstvene organizacije za nadzor nad tobakom, v imenu Evropske unije, z izjemo določb navedenega protokola, ki spadajo na področje uporabe naslova V tretjega dela Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L 268, 1.10.2016, str. 1). Sklep Sveta (EU) 2016/1750 z dne 17. junija 2016 o sklenitvi Protokola za odpravo nezakonite trgovine s tobačnimi izdelki k Okvirni konvenciji Svetovne zdravstvene organizacije za nadzor nad tobakom, v imenu Evropske unije, kar zadeva določbe navedenega protokola o obveznostih v zvezi s pravosodnim sodelovanjem v kazenskih zadevah in opredelitvijo kaznivih dejanj (UL L 268, 1.10.2016, str. 6).