(1)

Svet je 2. maja 2013 sprejel Uredbo (EU) št. 401/2013.

(2)

V skladu s členom 4i(1) Uredbe (EU) št. 401/2013 je Svet pregledal seznam oseb in subjektov iz Priloge IV k navedeni uredbi.

(3)

Za dve uvrstitvi na seznam so bile prejete posodobljene informacije, za vse osebe, uvrščene na seznam, pa bi bilo treba vključiti njihov spol.

(4)

Prilogo IV k Uredbi (EU) št. 401/2013 bi bilo treba ustrezno spremeniti –

(1)

Ker Združene države Amerike niso uskladile Zakona o trajnem dampingu in izravnavi s subvencijami (v nadaljnjem besedilu: CDSOA) s svojimi obveznostmi iz sporazumov Svetovne trgovinske organizacije (v nadaljnjem besedilu: STO), je bila z Uredbo (EU) 2018/196 uvedena dodatna carina ad valorem v višini 4,3 % za uvoz nekaterih izdelkov s poreklom iz Združenih držav Amerike. V skladu z dovoljenjem STO za začasni preklic uporabe koncesij za Združene države Komisija vsako leto prilagodi stopnjo začasnega preklica obsegu razveljavitev ali omejitev, ki jih CDSOA povzroči Evropski uniji v navedenem času.

(2)

Izplačila po CDSOA za zadnje leto, za katero so podatki na voljo, se nanašajo na razdelitev protidampinških in izravnalnih dajatev, pobranih v proračunskem letu 2018 (od 1. oktobra 2017 do 30. septembra 2018), kot tudi na dodatno razdelitev protidampinških in izravnalnih dajatev, pobranih v proračunskih letih 2015, 2016 in 2017. Na podlagi podatkov, ki jih je objavila Carinska in mejna zaščita Združenih držav, je obseg razveljavitev ali omejitev, povzročenih Uniji, preračunan na 3 355,82 USD.

(3)

Obseg razveljavitev ali omejitev in posledično stopnja začasnega preklica sta se zmanjšali. Vendar stopnje začasnega preklica ni mogoče prilagoditi obsegu razveljavitev ali omejitev z dodajanjem izdelkov na seznam v Prilogi I k Uredbi (EU) 2018/196 ali odstranjevanjem z njega. Zato Komisija v skladu s členom 3(1)(e) navedene uredbe ne sme spreminjati seznama izdelkov v Prilogi I, lahko pa spremeni stopnjo dodatne dajatve, da prilagodi stopnjo začasnega preklica obsegu razveljavitev ali omejitev. Štiri izdelke na seznamu v Prilogi I bi bilo zato treba ohraniti na seznamu, stopnjo dodatne uvozne dajatve pa spremeniti in jo določiti v višini 0,001 %.

(4)

Učinek dodatne uvozne dajatve ad valorem v višini 0,001 % na uvoz izdelkov v Prilogi I iz Združenih držav Amerike predstavlja v času enega leta vrednost trgovine, ki ne presega 3 355,82 USD.

(5)

Da ne bi prišlo do zamud pri uporabi spremenjene stopnje dodatne uvozne dajatve, bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave.

(6)

Uredbo (EU) 2018/196 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

(1)

Države članice so na podlagi člena 20(1) Uredbe (ES) št. 110/2008 predložile tehnično dokumentacijo za 243 od 330 uveljavljenih geografskih označb za žgane pijače.

(2)

V skladu s členom 9(1) Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 716/2013 (2) je Komisija ocenila tehnično dokumentacijo na podlagi zahtev iz člena 15(1) Uredbe (ES) št. 110/2008 in določila časovno obdobje, v katerem naj zadevna država članica spremeni ali umakne navedeno tehnično dokumentacijo.

(3)

Nemčija in Italija sta umaknili tehnično dokumentacijo za označbe „Königsberger Bärenfang“, „Grappa di Marsala“, „Kirsch Veneto“/„Kirschwasser Veneto“ in „Sliwovitz del Veneto“.

(4)

Če v skladu s členom 9(2) Izvedbene uredbe (EU) št. 716/2013 država članica v časovnem obdobju, ki ga določi Komisija, ne odpravi pomanjkljivosti v tehnični dokumentaciji uveljavljene geografske označbe, predloženi na podlagi člena 20(1) Uredbe (ES) št. 110/2008, se šteje, da tehnična dokumentacija ni bila predložena.

(5)

Pomanjkljivosti v tehnični dokumentaciji za označbe „Karlovarská Hořká“, „Polish Cherry“, „Orehovec“, „Janeževec“ in „Slovenska travarica“ niso bile odpravljene.

(6)

Uveljavljene geografske označbe „Karlovarská Hořká“, „Königsberger Bärenfang“, „Grappa di Marsala“, „Kirsch Veneto“/„Kirschwasser Veneto“, „Sliwovitz del Veneto“, „Polish Cherry“, „Orehovec“, „Janeževec“ in „Slovenska travarica“ bi bilo zato treba odstraniti iz Priloge III k Uredbi (ES) št. 110/2008.

(7)

Prilogo III k Uredbi (ES) št. 110/2008 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(8)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za žgane pijače –

(1)

Člen 2(1) Uredbe Komisije (ES) št. 1067/2008 (2) določa odprtje skupne tarifne kvote za uvoz 3 073 177 ton navadne pšenice kakovosti, ki ni visoka kakovost, uvrščene pod oznako KN 1001 99 00, in sicer po stopnji dajatve 12 EUR na tono.

(2)

V okviru skupne tarifne kvote člen 3(1) Uredbe (ES) št. 1067/2008 določa podkvoto 2 378 387 ton za tretje države, razen Kanade in Združenih držav Amerike, ter podkvoto erga omnes122 790 ton.

(3)

V okviru Sporazuma z Združenimi državami Amerike in v skladu s členom XXIV:6 GATT ter glede na širitev Evropske unije leta 2004 (3) je bilo dogovorjeno, da se v okviru podkvote erga omnes upošteva količina 6 787 ton. Zato se 6 787 ton doda kvoti erga omnes, medtem ko se enaka količina odšteje od podkvote za tretje države, razen za Kanado in Združene države Amerike.

(4)

Na podlagi člena 3(3) Uredbe (ES) št. 1067/2008 se podkvota za tretje države, razen za Kanado in Združene države Amerike, razdeli na štiri četrtletna podobdobja. Ob upoštevanju navedenega zmanjšanja količine za navedeno podkvoto je treba prilagoditi količino vsakega četrtletnega podobdobja.

(5)

Uredbo (ES) št. 1067/2008 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(6)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

(1)

V skladu s členom 7(1) Uredbe (ES) št. 1107/2009 je projektna skupina ABE-IT 56 Franciji 1. aprila 2016 predložila zahtevek za odobritev aktivne snovi ABE-IT 56 (sestavine lizata Saccharomyces cerevisiae, sev DDSF623) (v nadaljnjem besedilu: ABE-IT 56).

(2)

V skladu s členom 9(3) Uredbe (ES) št. 1107/2009 je Francija kot država članica poročevalka 25. maja 2016 obvestila vložnika, druge države članice, Komisijo in Evropsko agencijo za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) o dopustnosti zahtevka.

(3)

Država članica poročevalka je 20. junija 2017 Komisiji predložila osnutek poročila o oceni, pri čemer je en izvod poslala Agenciji, v katerem je ocenila, ali se za navedeno aktivno snov lahko pričakuje, da bo izpolnjevala merila za odobritev iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1107/2009.

(4)

Agencija je izpolnila določbe člena 12(1) Uredbe (ES) št. 1107/2009. V skladu s členom 12(3) navedene uredbe je zahtevala, da vložnik predloži dodatne informacije državam članicam, Komisiji in Agenciji. Država članica poročevalka je maja 2018 Agenciji predložila oceno dodatnih informacij v obliki posodobljenega osnutka poročila o oceni.

(5)

Agencija je 26. julija 2018 vlagatelju, državam članicam in Komisiji poslala svoj sklep o tem, ali se za aktivno snov ABE-IT 56 lahko pričakuje, da bo izpolnjevala merila za odobritev iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1107/2009 (2). Agencija je svoj sklep dala na voljo javnosti.

(6)

Komisija je 23. oktobra 2018 Stalnemu odboru za rastline, živali, hrano in krmo predložila poročilo o pregledu snovi ABE-IT 56 in 22. marca 2019 osnutek uredbe o odobritvi snovi ABE-IT 56.

(7)

Vlagatelju je bilo omogočeno, da predloži pripombe na poročilo o pregledu.

(8)

V zvezi z eno ali več reprezentativnimi rabami vsaj enega fitofarmacevtskega sredstva, ki vsebuje aktivno snov, zlasti v zvezi z rabami, ki so bile proučene in podrobno navedene v poročilu o pregledu, je bilo ugotovljeno, da so merila za odobritev iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1107/2009 izpolnjena. Zato je primerno, da se ABE-IT 56 odobri.

(9)

Komisija nadalje meni, da je ABE-IT 56 aktivna snov z majhnim tveganjem v skladu s členom 22 Uredbe (ES) št. 1107/2009. ABE-IT 56 ni problematična snov in izpolnjuje pogoje iz točke 5 Priloge II k Uredbi (ES) št. 1107/2009. ABE-IT 56 je proizvod frakcioniranja lizata Saccharomyces cerevisiae, sev DDSF623. Saccharomyces cerevisiae je najpogosteje uporabljena kvasovka v industrijski/komercialni proizvodnji hrane in pijače ter je prisotna povsod v okolju. Ni patogena za ljudi ali živali in ni infektivna za ljudi. Na splošno se nahaja v naravi in ne predstavlja posebnega tveganja za kateri koli okoljski medij.

(10)

Zato je primerno, da se ABE-IT 56 odobri kot snov z majhnim tveganjem za obdobje 15 let.

(11)

V skladu s členom 13(4) Uredbe (ES) št. 1107/2009 bi bilo treba ustrezno spremeniti Prilogo k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 540/2011 (3).

(12)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(1)

Klorotalonil je bil z Direktivo Komisije 2005/53/ES (2) vključen v Prilogo I k Direktivi Sveta 91/414/EGS (3) kot aktivna snov.

(2)

Aktivne snovi, vključene v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS, se štejejo za odobrene v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 in so navedene v delu A Priloge k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 540/2011 (4).

(3)

Odobritev aktivne snovi klorotalonil, kot je določena v delu A Priloge k Izvedbeni uredbi (EU) št. 540/2011, preneha veljati 31. oktobra 2019.

(4)

Zahtevek za obnovitev odobritve klorotalonila je bil predložen v skladu s členom 1 Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 844/2012 (5) v roku, določenem v navedenem členu.

(5)

Vlagatelji so v skladu s členom 6 Izvedbene uredbe (EU) št. 844/2012 predložili dopolnilno dokumentacijo. Država članica poročevalka je zahtevek ocenila kot popoln.

(6)

Država članica poročevalka je pripravila poročilo o oceni obnovitve v posvetovanju z državo članico soporočevalko ter ga 2. septembra 2016 predložila Evropski agenciji za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) in Komisiji.

(7)

Agencija je poročilo o oceni obnovitve poslala vlagatelju in državam članicam, da bi predložili pripombe, ter prejete pripombe posredovala Komisiji. Agencija je tudi javnosti zagotovila dostop do povzetka dopolnilne dokumentacije.

(8)

Komisiji je 6. decembra 2017 predložila svoj sklep (6) o tem, ali se za klorotalonil lahko pričakuje, da bo izpolnjeval merila za odobritev iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1107/2009.

(9)

Agencija je ugotovila, da obstajajo pomembni pomisleki glede onesnaževanja podzemne vode z metaboliti klorotalonila. Zlasti se za metabolite R417888, R419492, R471811, SYN507900, M3, M11, M2, M7 in M10 pri vseh ustreznih scenarijih vseh predlaganih uporab klorotalonila predvideva, da bodo presegli parametrično vrednosti 0,1 μg/l. Zato trenutno ni mogoče z gotovostjo trditi, da prisotnost metabolitov klorotalonila v podzemni vodi ne bo imela nesprejemljivega vpliva na podzemno vodo in škodljivega vpliva na zdravje ljudi, kot to določa člen 4(3)(b) Uredbe (ES) št. 1107/2009. Poleg tega Agencija ni mogla izključiti pomislekov glede genotoksičnosti za ostanke, katerim bodo izpostavljeni potrošniki, in je opredelila veliko tveganje za dvoživke in ribe za vse ocenjene uporabe.

(10)

Poleg tega več področij ocene tveganja ni bilo mogoče zaključiti zaradi nezadostnih podatkov v dokumentaciji. Zlasti ni bilo mogoče ocene tveganja za potrošnike v povezavi s prehransko izpostavljenostjo potrošnikov zaključiti zaradi pomanjkanja podatkov za potrditev opredelitve ostankov v rastlinah in ocene izpostavljenosti živali, vključno s toksikološko oceno metabolita.

(11)

Poleg tega je klorotalonil razvrščen v rakotvorno skupino 2 v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (7), medtem ko je v sklepu Agencije navedeno, da bi bilo treba klorotalonil razvrstiti v rakotvorno skupino 1B. Za obravnavane reprezentativne uporabe se vrednosti ostankov iz točke (b) člena 18(1) Uredbe (ES) št. 396/2005 za rastlinske in živalske proizvode niso mogle potrditi zaradi pomanjkanja podatkov o obsegu in toksičnosti metabolitov, ki so vključeni v opredelitev ostankov za oceno tveganja. Posledično zahteva iz točke 3.6.3 Priloge II k Uredbi (ES) št. 1107/2009 ni izpolnjena.

(12)

Komisija je vlagatelje pozvala, naj predložijo pripombe k sklepu Agencije in v skladu s tretjim pododstavkom člena 14(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 844/2012 tudi pripombe k osnutku poročila o obnovitvi. Vlagatelji so predložili pripombe, ki so bile natančno pregledane.

(13)

Vendar kljub argumentom, ki so jih predložili vlagatelji, pomislekov v zvezi s snovjo ni bilo mogoče odpraviti.

(14)

Na podlagi tega je bilo za eno ali več reprezentativnih uporab vsaj enega fitofarmacevtskega sredstva ugotovljeno, da merila za odobritev iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1107/2009 niso izpolnjena. Zato je v skladu s členom 20(1)(b) navedene uredbe primerno, da se odobritev aktivne snovi klorotalonil ne obnovi.

(15)

Izvedbeno uredbo (EU) št. 540/2011 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(16)

Državam članicam bi bilo treba omogočiti dovolj časa za preklic registracij fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo klorotalonil.

(17)

Za fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo klorotalonil in pri katerih države članice odobrijo morebitno prehodno obdobje v skladu s členom 46 Uredbe (ES) št. 1107/2009, bi se moralo navedeno obdobje izteči najpozneje 20. maja 2020.

(18)

Z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2018/1262 (8) je bilo podaljšano obdobje odobritve klorotalonila do 31. oktobra 2019, da bi se omogočil zaključek postopka obnovitve pred prenehanjem njegove odobritve. Ker pa se sklep o neobnovitvi odobritve sprejme pred navedenim podaljšanim datumom veljavnosti odobritve, bi se ta uredba morala začeti uporabljati čim prej.

(19)

Ta uredba ne vpliva na predložitev ponovnega zahtevka za odobritev klorotalonila v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1107/2009.

(20)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(1)

Svet je 22. aprila 2013 sprejel Sklep 2013/184/SZVP (1) o omejevalnih ukrepih proti Mjanmaru/Burmi.

(2)

Na podlagi pregleda Sklepa 2013/184/SZVP bi bilo treba omejevalne ukrepe podaljšati do 30. aprila 2020.

(3)

Za dve uvrstitvi na seznam so bile prejete posodobljene informacije, za vse osebe, uvrščene na seznam, pa bi bilo treba vključiti njihov spol.

(4)

Sklep 2013/184/SZVP bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

(1)

Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA) je s Sklepom (EU) 2018/796 ( (4)) omejil trženje, razširjanje ali prodajo pogodb na razliko (CFD) malim vlagateljem. Ukrep je začel veljati 1. avgusta 2018 za obdobje treh mesecev.

(2)

V skladu s členom 40(6) Uredbe (EU) št. 600/2014 mora organ ESMA začasne ukrepe prepovedi v zvezi s produkti pregledati v ustreznih časovnih presledkih in vsaj vsake tri mesece.

(3)

Organ ESMA je s Sklepom (EU) 2018/1636 (5) podaljšal in spremenil začasno omejitev trženja, razširjanja ali prodaje pogodb na razliko (CFD) malim vlagateljem. Ukrep je začel veljati 1. novembra 2018 za obdobje treh mesecev. Organ ESMA je s Sklepom (EU) 2019/155 (6) dodatno podaljšal začasno prepoved trženja, razširjanja ali prodaje pogodb na razliko malim vlagateljem, in to pod enakimi pogoji, kot veljajo s Sklepom (EU) 2018/1636. Ukrep je začel veljati 1. februarja 2019 za obdobje treh mesecev.

(4)

Organ ESMA se je v okviru svojega pregleda omejitev za pogodbe na razliko med drugim oprl na raziskavo med pristojnimi nacionalnimi organi (7) o praktični uporabi in učinku ukrepa za poseganje v zvezi s produkti ter na dodatne informacije, ki jih je dobil od teh organov in deležnikov. V teh informacijah so predstavljena podobna gibanja kot v informacijah, ki so privedle do predhodnega podaljšanja ukrepov v Sklepu (EU) 2019/155.

(5)

Pristojni nacionalni organi so ugotovili samo nekaj primerov neskladnosti z ukrepi organa ESMA za poseganje v zvezi s produkti, ki so se nanašali predvsem na opozorila o tveganjih. Šlo je namreč za ponudnike CFD-jev, ki so prikazovali internetne pasice ali druge spletne oglase, ki niso vsebovali zahtevanega opozorila o tveganju. Čeprav se internetne pasice ali drugi spletni oglasi običajno niso izrecno nanašali na CFD-je, ampak na spletne naložbene dejavnosti, bodo pristojni nacionalni organi in organ ESMA še naprej spremljali njihovo skladnost z zahtevami glede opozorila o tveganju in preverjali, da se ne bodo uporabljali kot sredstvo za izogibanje obveznostim.

(6)

Pristojni nacionalni organi so poročali o splošnem zmanjšanju števila trgovalnih računov s pogodbami na razliko malih vlagateljev, obsega trgovanja in skupnega lastniškega kapitala malih vlagateljev v treh mesecih od novembra 2017 do januarja 2018 (prvo obdobje) v primerjavi z obdobjem od novembra 2018 do januarja 2019 (drugo obdobje). Primerjava obeh obdobij (8) kaže, da je delež dobičkonosnih računov ostal na splošno stabilen. Povprečni stroški za malega vlagatelja pri trgovanju s pogodbami na razliko, za katere se zdi, da so manj odvisni od razmer na trgu kot skupni rezultati za vlagatelje, so bili v drugem obdobju bistveno nižji v primerjavi s prvim (9). Povprečni stroški v zvezi z aktivnimi trgovalnimi računi malih vlagateljev, ki vsebujejo CFD-je na kriptovalute, so se nesorazmerno znižali v primerjavi z drugimistroški, čeprav so tovrstni računi še naprej povzročali višje stroške kot računi, ki niso bili izpostavljeni kriptovalutam. Pristojni nacionalni organi so poročali, da so se število samodejno zaprtih pozicij, pogostost negativnega stanja lastniškega kapitala na računu in višina negativnega stanja lastniškega kapitala na trgovalnih računih malih vlagateljev vztrajno zmanjševali (10).

(7)

Pristojni nacionalni organi so v drugem obdobju v primerjavi s prvim obdobjem poročali tudi o povečanju števila vlagateljev, ki so zaprosili, da bi bili razvrščeni kot profesionalni vlagatelji. Organ ESMA se zaveda, da nekateri ponudniki CFD-jev nagovarjajo male vlagatelje z obljubo, da bodo lahko razvrščeni kot profesionalni vlagatelji, če bodo za to zaprosili. Mali vlagatelj pa lahko zaprosi, da je razvrščen kot profesionalni vlagatelj šele, ko vloži pisni zahtevek v skladu z vsemi zahtevami veljavne zakonodaje. Ponudniki morajo zagotavljati, da profesionalni vlagatelji ves čas izpolnjujejo te zahteve (11). Organ ESMA se tudi zaveda, da nekatera podjetja iz tretjih držav dejavno nagovarjajo vlagatelje iz Unije oziroma da nekateri ponudniki CFD-jev v Uniji tržijo možnost za male vlagatelje, da svoje račune prenesejo v skupine znotraj subjektov iz tretjih držav. Vendar lahko podjetja iz tretjih držav brez dovoljenja ali registracije v Uniji storitve opravljajo samo na lastno pobudo vlagateljev, ki imajo sedež ali se nahajajo v Uniji. Organ ESMA se prav tako zaveda, da so podjetja začela ponujati druge špekulativne investicijske produkte. Zato bo še naprej spremljal ponudbo teh drugih produktov, da bo ugotovil, ali bi bili ustrezni še kateri koli drugi ukrepi Unije.

(8)

Organ ESMA od sprejetja Sklepa (EU) 2018/796 ni pridobil dokazov, ki bi nasprotovali njegovi splošni ugotovitvi o skrbi glede zaščite vlagateljev, ugotovljeni v Sklepu (EU) 2018/796, Sklepu (EU) 2018/1636 ali Sklepu (EU) 2019/155 (v nadaljnjem besedilu: sklepi). Zato je zaključil, da bi skrb glede zaščite vlagateljev, ugotovljena v teh sklepih, obstajala še naprej, če začasne omejitve trženja, razširjanja ali prodaje pogodb na razliko malim vlagateljem ne bi podaljšali.

(9)

Hkrati se veljavne obstoječe regulativne zahteve v skladu s pravom Unije niso spremenile in še naprej ne obravnavajo nevarnosti, ki jo je ugotovil organ ESMA. Poleg tega pristojni nacionalni organi niso sprejeli nobenih ukrepov, s katerimi bi odpravili nevarnost, ali pa sprejeti ukrepi ne zadostujejo za njeno odpravo. To še naprej ostaja vseevropska skrb. Če dodatni pristojni nacionalni organi ne bodo sprejeli nacionalnih ukrepov za poseganje v zvezi s produkti, organ ESMA meni, da bo moral dodatno podaljšati svoj ukrep, da bo ustrezno odpravljena resna skrb glede zaščite vlagateljev, ki je bila ugotovljena v zadevnih sklepih.

(10)

Podaljšanje omejitve nima negativnega učinka na učinkovitost finančnih trgov ali na vlagatelje, ki bi bil nesorazmeren glede na koristi ukrepa, in ne povzroča tveganja regulativne arbitraže iz istih razlogov, kot so navedeni v navedenih sklepih.

(11)

Če se začasna omejitev ne podaljša, obstaja po mnenju organa ESMA še naprej velika verjetnost, da se bodo CFD-ji ponovno ponujali malim vlagateljem brez ustreznih ukrepov, ki bi jih zaščitili pred tveganji, povezanimi s tistimi produkti, ki so povzročili škodo za potrošnike, kakor je ugotovljeno v navedenih sklepih.

(12)

Organ ESMA je ob upoštevanju teh razlogov ter skupaj z razlogi, izraženimi v navedenih sklepih, sklenil, da za nadaljnje tri mesece podaljša prepoved pod istimi pogoji, kot so opredeljeni v Sklepu (EU) 2018/1636 in Sklepu (EU) 2019/155, da se odpravi skrb glede zaščite vlagateljev.

(13)

Ker so lahko predlagani ukrepi v omejenem obsegu povezani z izvedenimi finančnimi instrumenti na kmetijske proizvode, se je organ ESMA posvetoval z javnimi organi, pristojnimi za nadzor, upravljanje in regulacijo fizičnih kmetijskih trgov v Uredbi (ES) št. 1234/2007 (12). Noben organ ni izrazil zadržka glede predlaganega podaljšanja ukrepov.

(14)

Organ ESMA je pristojne nacionalne organe obvestil o predlaganem sklepu o podaljšanju –