29.4.2019

Uradni list Evropske unije

L 113/1

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/667

z dne 19. decembra 2018

o spremembi Delegirane uredbe (EU) 2015/2205, Delegirane uredbe (EU) 2016/592 in Delegirane uredbe (EU) 2016/1178, da se preložijo datumi odložene uporabe obveznosti kliringa za nekatere pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov (1) ter zlasti člena 5(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/2205 (2), Delegirana uredba Komisije (EU) 2016/592 (3) in Delegirana uredba Komisije (EU) 2016/1178 (4) med drugim določajo datume uveljavitve obveznosti kliringa za pogodbe, ki se nanašajo na razrede izvedenih finančnih instrumentov OTC iz prilog k navedenim uredbam.

(2)

Navedene uredbe določajo odložene datume uporabe obveznosti kliringa za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, sklenjene med nasprotnimi strankami, ki spadajo v isto skupino in pri katerih ima ena nasprotna stranka sedež v tretji državi, druga pa v Uniji. Kot je navedeno v ustreznih uvodnih izjavah navedenih uredb, so bili navedeni odloženi datumi potrebni za zagotovitev, da za take pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC ne velja obveznost kliringa pred sprejetjem izvedbenega akta v skladu s členom 13(2) Uredbe (EU) št. 648/2012.

(3)

Do danes v zvezi z obveznostjo kliringa ni bil sprejet noben izvedbeni akt v skladu s členom 13(2) Uredbe (EU) št. 648/2012. Zato bi bilo treba uporabo obveznosti kliringa za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC dodatno odložiti za določeno obdobje ali do sprejetja navedenih izvedbenih aktov.

(4)	Delegirano uredbo (EU) 2015/2205, Delegirano uredbo (EU) 2016/592 in Delegirano uredbo (EU) 2016/1178 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(5)

V Delegirani uredbi (EU) 2015/2205, Delegirani uredbi (EU) 2016/592 in Delegirani uredbi (EU) 2016/1178 so bili prvotni odloženi datumi uporabe usklajeni z datumom začetka uporabe obveznosti kliringa za nasprotne stranke iz četrte kategorije. Ker bi bilo treba odložene datume uporabe preložiti, bi morali novi datumi veljati tudi za subjekte kategorije 4.

(6)	Ob upoštevanju začetnih odloženih datumov uporabe in za zagotovitev dosledne uporabe obveznosti kliringa za transakcije znotraj skupine z datumom začetka uporabe te uredbe bi moral ta akt o spremembi začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

(7)	Ta uredba temelji na osnutkih regulativnih tehničnih standardov, ki jih je Evropski organ za vrednostne papirje in trge predložil Komisiji.

(8)

Evropski organ za vrednostne papirje in trge je o osnutkih regulativnih tehničnih standardov, na katerih temelji ta uredba, izvedel odprta javna posvetovanja, analiziral morebitne s tem povezane stroške in koristi ter zaprosil za mnenje interesno skupino za vrednostne papirje in trge, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (5) –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Sprememba Delegirane uredbe (EU) 2015/2205

V členu 3(2) Delegirane uredbe (EU) 2015/2205 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„2. Z odstopanjem od odstavka 1 v zvezi s pogodbami, ki se nanašajo na razred izvedenih finančnih instrumentov OTC iz Priloge in se sklenejo med nasprotnima strankama, ki nista nasprotni stranki iz četrte kategorije in ki spadata v isto skupino, pri katerih ima ena od nasprotnih strank sedež v tretji državi, druga pa v Uniji, obveznost kliringa začne veljati:

(a)	21. decembra 2020, če ni bil sprejet sklep o enakovrednosti v skladu s členom 13(2) Uredbe (EU) št. 648/2012 za namene člena 4 navedene uredbe, ki zajema pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC iz Priloge k tej uredbi, v zvezi z zadevno tretjo državo; ali

(b)

na poznejšega od naslednjih datumov, če je bil sprejet sklep o enakovrednosti v skladu s členom 13(2) Uredbe (EU) št. 648/2012 za namene člena 4 navedene uredbe, ki zajema pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC iz Priloge k tej uredbi, v zvezi z zadevno tretjo državo:

(i)	60 dni od začetka veljavnosti sklepa, sprejetega v skladu s členom 13(2) Uredbe (EU) št. 648/2012 za namene člena 4 navedene uredbe, ki zajema pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC iz Priloge k tej uredbi, v zvezi z zadevno tretjo državo;

(ii)	datum, na katerega začne veljati obveznost kliringa v skladu z odstavkom 1.“

Člen 2

Sprememba Delegirane uredbe (EU) 2016/592

V členu 3(2) Delegirane uredbe (EU) 2016/592 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

(a)	21. decembra 2020, če ni bil sprejet sklep o enakovrednosti v skladu s členom 13(2) Uredbe (EU) št. 648/2012 za namene člena 4 navedene uredbe, ki zajema pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC iz Priloge k tej uredbi, v zvezi z zadevno tretjo državo; ali

(b)

(i)	60 dni od začetka veljavnosti sklepa, sprejetega v skladu s členom 13(2) Uredbe (EU) št. 648/2012 za namene člena 4 navedene uredbe, ki zajema pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC iz Priloge k tej uredbi, v zvezi z zadevno tretjo državo;

(ii)	datum, na katerega začne veljati obveznost kliringa v skladu z odstavkom 1.“

Člen 3

Sprememba Delegirane uredbe (EU) 2016/1178

V členu 3(2) Delegirane uredbe (EU) 2016/1178 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

(a)	21. decembra 2020, če ni bil sprejet sklep o enakovrednosti v skladu s členom 13(2) Uredbe (EU) št. 648/2012 za namene člena 4 navedene uredbe, ki zajema pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC iz Priloge k tej uredbi, v zvezi z zadevno tretjo državo; ali

(b)

(i)	60 dni od začetka veljavnosti sklepa, sprejetega v skladu s členom 13(2) Uredbe (EU) št. 648/2012 za namene člena 4 navedene uredbe, ki zajema pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC iz Priloge k tej uredbi, v zvezi z zadevno tretjo državo;

(ii)	datum, na katerega začne veljati obveznost kliringa v skladu z odstavkom 1.“

Člen 4

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 19. decembra 2018

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 201, 27.7.2012, str. 1.

(2) Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/2205 z dne 6. avgusta 2015 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za obveznost kliringa (UL L 314, 1.12.2015, str. 13).

(3) Delegirana uredba Komisije (EU) 2016/592 z dne 1. marca 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za obveznost kliringa (UL L 103, 19.4.2016, str. 5).

(4) Delegirana uredba Komisije (EU) 2016/1178 z dne 10. junija 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za obveznost kliringa (UL L 195, 20.7.2016, str. 3).

(5) Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84).

29.4.2019

Uradni list Evropske unije

L 113/4

SKLEP SVETA (EU) 2019/668

z dne 15. aprila 2019

o stališču, ki se zastopa v imenu Evropske unije na devetem zasedanju Konference pogodbenic glede uvrstitve nekaterih kemikalij v Prilogo III k Rotterdamski konvenciji o postopku soglasja po predhodnem obveščanju za določene nevarne kemikalije in pesticide v mednarodni trgovini

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 192(1), člena 207(3) in prvega pododstavka člena 207(4) v povezavi s členom 218(9) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Rotterdamska konvencija o postopku soglasja po predhodnem obveščanju za določene nevarne kemikalije in pesticide v mednarodni trgovini (v nadaljnjem besedilu: Konvencija) je začela veljati 24. februarja 2004 in jo je Unija sklenila na podlagi Sklepa Sveta 2006/730/ES (1).

(2)	Konvencija se v Uniji izvaja v okviru Uredbe (EU) št. 649/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (2).

(3)	Konferenca pogodbenic lahko v skladu s členom 7 Konvencije v Prilogo III h Konvenciji vključi kemikalije po priporočilu odbora za pregled kemikalij.

(4)

Da se pogodbenicam uvoznicam zagotovi varstvo, ki ga zagotavlja Konvencija, in ker so vsa zadevna merila iz Konvencije izpolnjena, je potrebno in ustrezno podpreti priporočilo odbora za pregled kemikalij glede vključitve v Prilogo III h Konvenciji acetoklora, karbosulfana, krizotilnega azbesta, fentiona (formulacije z zelo majhnim volumnom (ULV) s koncentracijo aktivne snovi 640 g/l ali več), heksabromociklododekana, forata in tekočih formulacij (koncentrat za emulzijo in topni koncentrat), ki vsebujejo parakvat diklorid v koncentraciji 276 g/l ali več, kar ustreza koncentraciji parakvat iona 200 g/l ali več. V Uniji so te kemikalije že prepovedane ali pa je njihova uporaba strogo omejena, zato za njih v na podlagi Uredbe (EU) št. 649/2012 veljajo strožje izvozne zahteve od zahtev iz Konvencije.

(5)	Pričakuje se, da bodo na devetem zasedanju Konference pogodbenic sprejeti sklepi o vključitvi nadaljnjih kemikalij v Prilogo III h Konvencije.

(6)	Primerno je določiti stališče, ki se v imenu Unije zastopa na devetem zasedanju Konference pogodbenic glede vključitve nekaterih kemikalij v Prilogo III, saj bodo spremembe Priloge III h Konvenciji za Unijo zavezujoče –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Stališče, ki v imenu Unije zastopa na devetem zasedanju Konference pogodbenic Rotterdamske konvencije o postopku soglasja po predhodnem obveščanju za določene nevarne kemikalije in pesticide v mednarodni trgovini (v nadaljnjem besedilu: Konvencija) je, da Unija podpre glede vključitve acetoklora, karbosulfana, krizotilnega azbesta, fentiona (formulacije z zelo majhnim volumnom (ULV) s koncentracijo aktivne snovi 640 g/l ali več), heksabromociklododekana, forata in tekočih formulacij (koncentrat za emulzijo in topni koncentrat), ki vsebujejo parakvat diklorid v koncentraciji 276 g/l ali več, kar ustreza koncentraciji parakvat iona 200 g/l ali več v Prilogo III h Konvenciji.

Člen 2

Glede na razvoj dogodkov na devetem zasedanju Konference pogodbenic se lahko predstavniki Unije, v posvetovanju z državami članicami med usklajevalnimi srečanji na samem zasedanju, sporazumejo o manjših spremembah stališča iz člena 1 brez nadaljnjega sklepa Sveta.

Člen 3

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

V Luxembourgu, 15. aprila 2019

Za Svet

Predsednik

P. DAEA

(1) Sklep Sveta 2006/730/ES z dne 25. septembra 2006 o sklenitvi Rotterdamske konvencije o postopku soglasja po predhodnem obveščanju za določene nevarne kemikalije in pesticide v mednarodni trgovini v imenu Skupnosti (UL L 299, 28.10.2006, str. 23).

(2) Uredba (EU) št. 649/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvozu in uvozu nevarnih kemikalij (UL L 201, 27.7.2012, str. 60).

29.4.2019

Uradni list Evropske unije

L 113/6

SKLEP EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2019/669

z dne 4. aprila 2019

o spremembi Sklepa ECB/2013/10 o apoenih, specifikacijah, reprodukciji, zamenjavi in jemanju eurobankovcev iz obtoka (ECB/2019/9)

SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 128(1) Pogodbe,

ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke ter zlasti člena 16 Statuta,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Evropska centralna banka (ECB) je 19. aprila 2013 sprejela Sklep ECB/2013/10 (1), v katerem je določila vrsto tehničnih standardov, s katerimi je zajela tedanjo in prihodnje serije eurobankovcev ter pojasnila nekatera pravila in postopke v zvezi z eurobankovci.

(2)	ECB se je odločila za spremembe pri drugi seriji eurobankovcev, seriji Evropa. Višina bankovcev v apoenih 100 eurov in 200 eurov se bo zmanjšala.

(3)	Svet ECB je 4. maja 2016 odločil, da iz serije Evropa izključi bankovce v apoenu 500 eurov.

(4)	Poleg tega je treba zaradi pristopa Hrvaške v letu 2013 na apoene 50, 100 in 200 eurov druge serije eurobankovcev dodati kratico ECB v hrvaščini. Dodati jih je treba elementu dizajna, ki vključuje različice v uradnih jezikih Evropske unije.

(5)

Zaradi skladnosti bi bilo treba mejno vrednost, pri kateri se zahteva predložitev dokumentacije o izvoru eurobankovcev in podatke o identiteti stranke ali, kjer je primerno, dejanskega lastnika, kakor je opredeljeno v Direktivi (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta (2), zvišati na 10 000 EUR. S tem zvišanjem se bo mejna vrednost harmonizirala s tisto, ki velja po Direktivi (EU) 2015/849 za osebe, ki trgujejo z blagom, če so plačila izvedena ali prejeta v gotovini in znašajo 10 000 EUR ali več.

(6)

Pojasniti je treba, da se lahko zamenjava poškodovanih bankovcev opravi z zamenjavo za bankovce enake vrednosti v katerem koli apoenu ali s prenosom njihove vrednosti na račun prosilca ali knjiženjem te vrednosti v dobro njegovega računa. Pojasniti je treba, da se pristojbina za zamenjavo pristnih eurobankovcev, ki so jih poškodovale protiropne naprave, uporablja tudi takrat, kadar prosilec zahteva, da nacionalna centralna banka (NCB) vrednost teh bankovcev prenese na račun ali jo knjiži v dobro računa.

(7)	Zato je treba Sklep ECB/2013/10 ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Spremembe

Sklep ECB/2013/10 se spremeni:

(1)

člen 1 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Eurobankovci iz prve serije vključujejo sedem apoenov eurobankovcev, od 5 eurov do 500 eurov. Eurobankovci iz druge serije vključujejo šest apoenov, od 5 eurov do 200 eurov. Na eurobankovcih je upodobljena tema ‚Evropska obdobja in slogi‘ z naslednjimi osnovnimi specifikacijami.

Nominalna vrednost (EUR)	Mere (prva serija)	Mere (druga serija)	Prevladujoča barva	Dizajn
5	120 × 62 mm	120 × 62 mm	siva	antika
10	127 × 67 mm	127 × 67 mm	rdeča	romanika
20	133 × 72 mm	133 × 72 mm	modra	gotika
50	140 × 77 mm	140 × 77 mm	oranžna	renesansa
100	147 × 82 mm	147 × 77 mm	zelena	barok in rokoko
200	153 × 82 mm	153 × 77 mm	rumenorjava	arhitektura železa in stekla
500	160 × 82 mm	se ne vključi v drugo serijo	vijolična	moderna arhitektura 20. stoletja“

(b)

odstavek 2(c) se nadomesti z naslednjim:

„(c)

kratico ECB v različicah v uradnih jezikih Evropske unije:

(i)	za prvo serijo eurobankovcev se kratica ECB omeji na naslednjih pet različic v uradnih jezikih: BCE, ECB, EZB, EKT in EKP;

(ii)

za drugo serijo eurobankovcev se: (1) pri apoenih 5 eurov, 10 eurov in 20 eurov kratica ECB omeji na naslednjih devet različic v uradnih jezikih: BCE, ECB, ЕЦБ, EZB, EKP, EKT, EKB, BĊE in EBC; (2) pri apoenih 50 eurov, 100 eurov in 200 eurov kratica ECB omeji na naslednjih deset različic v uradnih jezikih: BCE, ECB, ЕЦБ, EZB, EKP, EKT, ESB, EKB, BĊE in EBC;“;

(2)

v členu 3 se odstavek 2(h) nadomesti z naslednjim:

„(h)

če institucije in gospodarski subjekti, navedeni v členu 6(1) Uredbe (ES) št. 1338/2001, z eno ali več transakcijami predložijo v zamenjavo poškodovane pristne eurobankovce v vrednosti najmanj 10 000 EUR, morajo predložiti dokumentacijo o izvoru bankovcev in podatke o identiteti stranke ali, kjer je primerno, dejanskega lastnika, kakor je opredeljeno v Direktivi (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta (*1). Ta obveznost se uporablja tudi v primeru dvoma, ali je bila dosežena mejna vrednost 10 000 EUR. Pravila iz tega odstavka ne posegajo v morebitne strožje zahteve glede identifikacije in poročanja, ki jih sprejmejo države članice pri prenosu Direktive (EU) 2015/849.

(*1) Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (UL L 141, 5.6.2015, str. 73).“;"

(3)

v členu 3 se doda nov odstavek 4:

„4. NCB lahko zamenjavo opravijo tako, da izročijo gotovino v vrednosti bankovcev v katerem koli apoenu, prenesejo vrednost bankovcev na bančni račun prosilca, ki ga je mogoče nedvoumno določiti z mednarodno identifikacijsko številko plačilnega računa (IBAN), kakor je opredeljena v členu 2(15) Uredbe (EU) št. 260/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (*2), ali knjižijo vrednost bankovcev v dobro računa prosilca pri NCB, kar se NCB zdi primerno.

(*2) Uredba (EU) št. 260/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2012 o uvajanju tehničnih in poslovnih zahtev za kreditne prenose in direktne obremenitve v eurih in o spremembi Uredbe (ES) št. 924/2009 (UL L 94, 30.3.2012, str. 22).“;"

(4)

v členu 4 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1. NCB zaračunavajo institucijam in gospodarskim subjektom, navedenim v členu 6(1) Uredbe (ES) št. 1338/2001, pristojbino, ko jih ti v skladu s členom 3 prosijo za zamenjavo pristnih eurobankovcev, ki so jih poškodovale protiropne naprave. Ta pristojbina se uporablja ne glede na to, ali NCB zamenjavo opravi v gotovini ali s prenosom vrednosti bankovcev na račun ali knjiženjem te vrednosti v dobro računa.“

Člen 2

Začetek veljavnosti

Ta sklep začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Frankfurtu na Majni, 4. aprila 2019

Za Svet ECB

Predsednik ECB

Mario DRAGHI

(1) Sklep ECB/2013/10 z dne 19. aprila 2013 o apoenih, specifikacijah, reprodukciji, zamenjavi in jemanju eurobankovcev iz obtoka (UL L 118, 30.4.2013, str. 37).

(2) Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (UL L 141, 5.6.2015, str. 73).

29.4.2019

Uradni list Evropske unije

L 113/11

SMERNICA EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2019/671

z dne 9. aprila 2019

o domačih poslih upravljanja sredstev in obveznosti s strani nacionalnih centralnih bank (prenovitev) (ECB/2019/7)

SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti prve alinee člena 127(2) Pogodbe,

ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke ter zlasti členov 12.1 in 14.3 Statuta,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Smernica ECB/2014/9 (1) je bila dvakrat bistveno spremenjena. Ker so potrebne nadaljnje spremembe, je treba navedeno smernico zaradi jasnosti prenoviti.

(2)	Za uspešno izvajanje enotne denarne politike je potrebno, da Evropska centralna banka (ECB) določi splošna načela, ki jih morajo NCB upoštevati, ko na lastno pobudo izvajajo posle s sredstvi in obveznostmi; ti posli ne bi smeli ovirati enotne denarne politike.

(3)

Določiti je treba omejitve obrestovanja vlog države pri NCB kot fiskalnih agentih po členu 21.2 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke, da se ohrani celovitost enotne denarne politike in spodbudi plasiranje vlog države na trg, kar olajšuje upravljanje likvidnosti in izvajanje denarne politike Eurosistema. Uvedba zgornje meje za to obrestovanje na podlagi obrestnih mer na denarnem trgu poleg tega olajšuje spremljanje spoštovanja prepovedi denarnega financiranja s strani NCB, ki ga ECB izvaja v skladu s členom 271(d) Pogodbe.

(4)	Glede na posebne institucionalne okoliščine Svet ECB meni, da obrestovanje vlog države v zvezi s programom za prilagoditev ne ovira enotne denarne politike v primerljivi meri kot obrestovanje drugih vlog države.

(5)

Čeprav za obrestovanje vlog pri NCB, ki niso vloge države, ne velja prepoved denarnega financiranja, je treba tudi to obrestovanje urediti, da se ohrani celovitost enotne denarne politike. Zaradi različnih institucionalnih zahtev se lahko posamezne zgornje meje za obrestovanje razlikujejo, zlasti v zvezi z vlogami iz notranjih virov, za katere se lahko razume, da so podobne računom na drobno ali imajo upravni namen.

(6)

Ta smernica ne velja za posle, ki jih NCB opravijo v imenu tretjih oseb in se ne evidentirajo v bilanci stanja NCB ter ne vplivajo na njihovo likvidnostno stanje. Vendar pa bi za te posle v zvezi s povezanimi organizacijskimi vprašanji morala veljati ureditev, ki je primerljiva ureditvi, določeni v tej smernici –

SPREJEL NASLEDNJO SMERNICO:

Člen 1

Področje uporabe

Ta smernica se uporablja za posle v eurih, v katerih so udeležene NCB, in za vloge, ki niso povezane z denarno politiko, pod pogojem, da so ti posli in vloge evidentirani v bilanci stanja in ne sodijo v nobeno od naslednjih kategorij:

(a)	posli, ki jih NCB izvršujejo za izvajanje enotne denarne politike, ki jo določi Svet ECB;

(b)	posli, ki jih urejajo smernice, sprejete na podlagi člena 31.3 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke;

(c)	izvršeni posli in sprejete vloge v okviru storitev Eurosistema na področju upravljanja rezerv, kakor so določene v Smernici Evropske centralne banke (EU) 2018/797 (ECB/2018/14) (2);

(d)	posli v zvezi z zagotavljanjem izredne likvidnostne pomoči, kakor so opredeljeni v sporazumu o izredni likvidnostni pomoči.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej smernici:

(1)	„NCB“ pomeni nacionalno centralno banko države članice, katere valuta je euro;

(2)	„obrestna mera mejnega depozita“ pomeni obrestno mero, ki se uporabi za Eurosistemovo odprto ponudbo mejnega depozita;

(3)

„vloga“ pomeni pozitivno stanje v eurih ali drugi valuti, ki je posledica imetja sredstev na računu pri NCB ali začasnih stanj, ki so posledica drugih storitev NCB, kjer pride do knjiženja obveznosti v bilanci stanja te NCB, ter ga mora ta NCB vrniti po veljavnih pogodbenih ali regulativnih pogojih, kar vključuje vloge čez noč in vezane vloge;

(4)

„država“ pomeni vse javne subjekte države članice ali katere koli javne subjekte Unije, navedene v členu 123 Pogodbe, kakor se razlaga glede na Uredbo Sveta (ES) št. 3603/93 (3), razen kreditnih institucij v javni lasti, ki jih NCB in ECB pri zagotavljanju rezerv s strani NCB obravnavajo enako kakor zasebne kreditne institucije;

(5)	„vloge države“ pomeni vloge, ki niso povezane z denarno politiko in jih NCB sprejmejo od države;

(6)

„vloge države v zvezi s programom za prilagoditev“ pomeni vloge:

(a)

sredstev, ki jih Evropski mehanizem za stabilnost, organi Unije ali Mednarodni denarni sklad izplača enotam države v državi članici, katere valuta je euro, kjer poteka evropski program finančne podpore in/ali program finančne podpore Mednarodnega denarnega sklada, če pogodbena ali druga pravna ureditev tega programa zahteva, da enote države v tej državi članici ta sredstva vodijo pri NCB te države članice;

(b)	sredstev, ki ustrezajo akumuliranemu dobičku Eurosistema iz naslova imetij grških državnih obveznic v okviru programa v zvezi s trgi vrednostnih papirjev, ki so ga države v euroobmočju prenesle na namenski račun Evropskega mehanizma za stabilnost, ali

(c)

sredstev, ki jih enote države v državi članici, kjer poteka ali je potekal evropski program finančne podpore in/ali program finančne podpore Mednarodnega denarnega sklada, vodijo pri NCB te države članice ter so označena za izplačilo posojilodajalcem v okviru tega programa ali se morajo po pogodbeni ali drugi pravni ureditvi v zvezi s programom ali nadzorom po izteku programa voditi pri tej NCB. Za ta namen „označena“ vključuje preventivne denarne rezerve, ki jih morajo zakladnice voditi po pogodbeni ali drugi pravni ureditvi v zvezi z nadzorom po izteku programa ali zaradi odpovedi pravici s strani upnika ali več upnikov v programu finančne pomoči, kadar se izvede predčasno poplačilo katerega koli drugega upnika v programu finančne pomoči;

(7)	„bruto domači proizvod“ pomeni vrednost celotne proizvodnje blaga in storitev, zmanjšano za vmesno potrošnjo in povečano za neto davke na proizvode in uvoz, posameznega gospodarstva v določenem obdobju;

(8)

„vloge, ki niso povezane z denarno politiko“ pomeni vse vloge, ki jih NCB sprejmejo od države in iz drugih zunanjih virov ter se evidentirajo v postavkah bilance stanja razen postavke obveznosti L2 (obveznosti do kreditnih institucij euroobmočja, povezane z operacijami denarne politike, denominirane v eurih), kakor je opredeljeno v okviru harmonizirane bilance stanja Eurosistema. Vloge, ki niso povezane z denarno politiko, iz drugih zunanjih virov ne vključujejo računov št. 1 in št. 2 Mednarodnega denarnega sklada, kakor je odločil Svet ECB, niti vlog iz notranjih virov, tj. vlog sedanjih ali nekdanjih zaposlenih, podružnic ali podrejenih pravnih subjektov zadevne NCB ter čezmorskih denarnih organov, ki so povezani z zadevno NCB in se nahajajo v državah in na ozemljih, določenih v členu 198 Pogodbe;

(9)

„tržna obrestna mera za zavarovana posojila“ (a) v zvezi z vezanimi vlogami v eurih pomeni indeks STOXX EUR GC Pooling s primerljivo zapadlostjo, če se ta ukine ali se ne šteje več za referenčnega, pa njemu enakovreden indeks; in (b) v zvezi z vezanimi vlogami v valutah, ki niso euro, pomeni primerljivo obrestno mero;

(10)

„tržna obrestna mera za nezavarovana posojila čez noč“ (a) v zvezi z vlogami čez noč v eurih pomeni obrestno mero EONIA (referenčna obrestna mera za nezavarovana medbančna posojila čez noč v eurih), po ukinitvi obrestne mere EONIA pa eursko kratkoročno obrestno mero (€STR); in (b) v zvezi z vlogami čez noč v valutah, ki niso euro, pomeni primerljivo obrestno mero;

(11)	„dokončni posel“ pomeni nakup, prodajo ali odkup vrednostnega papirja, ki se evidentira v postavki bilance stanja razen postavke sredstev A7.1 (vrednostni papirji v imetju za namene denarne politike), kakor je opredeljeno v okviru harmonizirane bilance stanja Eurosistema;

(12)	„vrednostni papirji“ pomeni naslednje vrste vrednostnih papirjev: (a) dolžniški vrednostni papirji; (b) delnice, ki kotirajo na borzi, in (c) delnice ali enote investicijskih skladov;

(13)

„posel financiranja z vrednostnimi papirji“ pomeni posel, ki ustreza opredelitvi iz člena 3(11) Uredbe (EU) 2015/2365 Evropskega parlamenta in Sveta (4) in vključuje vrednostne papirje, ki se evidentirajo v postavki bilance stanja razen postavke sredstev A7.1 (vrednostni papirji v imetju za namene denarne politike), kakor je opredeljeno v okviru harmonizirane bilance stanja Eurosistema, ter obsega:

(a)	„posel posojanja“, ki pomeni posel financiranja z vrednostnimi papirji, pri katerem NCB zagotovi vrednostne papirje, ali

(b)	„posel izposojanja“, ki pomeni posel financiranja z vrednostnimi papirji, pri katerem NCB prejme vrednostne papirje;

(14)	„dvostranski sporazum o likvidnosti“ pomeni sporazum, ki ga NCB sklene s centralno banko zunaj euroobmočja ali denarnim organom z namenom opravljanja poslov, pri katerih se denarna sredstva v eurih zamenjajo za nedenarno finančno premoženje za zavarovanje v eurih.

Člen 3

Organizacijska vprašanja

1. NCB vzpostavijo ustrezno ureditev, ki nasprotnim strankam omogoča razlikovanje med posli, ki se izvajajo po tej smernici, in posli, ki jih NCB izvajajo pri izvajanju enotne denarne politike.

2. NCB vzpostavijo ustrezno ureditev, s katero zagotovijo, da se pri izvajanju poslov po tej smernici ne uporabljajo zaupne informacije o denarni politiki.

3. NCB vzpostavijo podobno ureditev, kot jo vzpostavijo v skladu z odstavkoma 1 in 2, tudi v zvezi s posli, ki jih opravljajo v imenu tretjih oseb in se ne evidentirajo v bilanci stanja NCB ter ne vplivajo na njihovo likvidnostno stanje.

4. NCB enkrat na leto obvestijo ECB o ureditvi, ki jo vzpostavijo v skladu s tem členom.

Člen 4

Omejitve obrestovanja vlog, ki niso povezane z denarno politiko

1. Za obrestovanje vlog države veljajo naslednje zgornje meje:

(a)	Za vloge čez noč je to tržna obrestna mera za nezavarovana posojila čez noč; za vezane vloge je to tržna obrestna mera za zavarovana posojila s primerljivo zapadlostjo ali, če ta ni na voljo, tržna obrestna mera za nezavarovana posojila čez noč.

(b)

Na kateri koli koledarski dan se del skupnega zneska vseh vlog države, ki se vodijo pri NCB, razen vlog države v zvezi s programom za prilagoditev, ki presega višjega od: (i) protivrednosti 200 milijonov EUR ali (ii) 0,04 % bruto domačega proizvoda države članice, v kateri ima NCB sedež, obrestuje po največ naslednji obrestni meri:

v primeru vlog v eurih:

i.	če je obrestna mera mejnega depozita na ta koledarski dan enaka ali višja od nič, po obrestni meri nič odstotkov;

ii.	če je obrestna mera mejnega depozita na ta koledarski dan negativna, po obrestni meri, ki ni višja od obrestne mere mejnega depozita;

v primeru vlog v drugih valutah: uporabi se pristop, ki je za zadevno valuto primerljiv s pristopom za vloge v eurih, kakor je določen v točkah 1.i in 1.ii.

Za potrebe določitve mejne vrednosti iz te točke bruto domači proizvod temelji na letni jesenski gospodarski napovedi, ki jo je objavila Evropska komisija v prejšnjem letu. Vsaka NCB se odloči o razporeditvi različnih vlog države pod in nad mejno vrednost.

(c)	Na kateri koli koledarski dan, ko je veljavna obrestna mera iz točke (b) višja od ustrezne tržne obrestne mere, določene v točki (a), se vse vloge države obrestujejo po tej tržni obrestni meri.

(d)	Vloge države v zvezi s programom za prilagoditev se obrestujejo po obrestnih merah iz točke (a) ali po obrestni meri nič odstotkov, kar koli je višje, se pa ne upoštevajo pri mejni vrednosti iz točke (b).

2. Pri obrestovanju vlog, ki niso povezane z denarno politiko, razen vlog države, se upoštevajo načela sorazmernosti, tržne nevtralnosti in enakega obravnavanja. Vloge v eurih, ki niso povezane z denarno politiko, razen vlog države, se obrestujejo po obrestni meri, ki ni višja od obrestne mere mejnega depozita.

3. Negativna obrestna mera ima za posledico plačilno obveznost imetnika vloge do zadevne NCB, vključno s pravico te NCB, da ustrezno obremeni zadevni račun za vloge.

Člen 5

Predhodne obveznosti

1. NCB predhodno poročajo ECB skupen neto likvidnostni učinek poslov, ki jih zajema ta smernica, v sklopu splošnega okvira Eurosistema za upravljanje likvidnosti. Poleg tega NCB z ustreznimi ukrepi zagotovijo, da ti posli ne povzročijo likvidnostnih učinkov, ki jih ni mogoče točno napovedati.

2. NCB zaprosijo ECB za predhodno odobritev, če posli, ki jih zajema ta smernica in se opravijo na pobudo NCB, povzročijo neto likvidnostni učinek na dan poravnave, ki je večji od 500 milijonov EUR.

3. NCB zaprosijo Svet ECB za predhodno odobritev, preden sklenejo dvostranske sporazume o likvidnosti.

Člen 6

Naknadno poročanje

NCB enkrat na koledarsko četrtletje naknadno poročajo ECB informacije o:

(a)	dokončnih poslih;

(b)	poslih financiranja z vrednostnimi papirji;

(c)	povprečnem stanju vlog, ki niso povezane z denarno politiko in so bile izvršene ali beležene v preteklem koledarskem četrtletju.

Člen 7

Spremljanje

1. ECB enkrat na leto pripravi oceno izvajanja te smernice v preteklem letu in jo predloži Svetu ECB.

2. Poleg mejne vrednosti za dnevne skupne neto likvidnostne učinke iz člena 5(2) lahko ECB v izjemnih okoliščinah za posle NCB, ki jih zajema ta smernica, za katero koli obdobje določi in uporabi dodatne mejne vrednosti.

3. Če se pri poročanju odkrije, da posli, ki jih zajema ta smernica, niso združljivi z zahtevami enotne denarne politike, lahko ECB da posebna navodila glede ravnanja zadevnih NCB pri upravljanju sredstev in obveznosti.

Člen 8

Zaupnost

Vse informacije in podatki, ki se izmenjajo v okviru te smernice, se obravnavajo kot zaupni.

Člen 9

Razveljavitev

1. Smernica ECB/2014/9, kakor je bila spremenjena s smernicama iz Priloge I, se razveljavi z učinkom od 1. oktobra 2019.

2. Sklicevanje na razveljavljeno smernico se šteje za sklicevanje na to smernico in se bere v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge II.

Člen 10

Začetek učinkovanja in izvedba

1. Ta smernica začne učinkovati na dan, ko so o njej uradno obveščene NCB.

2. NCB sprejmejo ukrepe, ki so potrebni za uskladitev s to smernico, in jih uporabljajo od 1. oktobra 2019. O besedilih in sredstvih, ki se nanašajo na ukrepe, določene v členih 4(1), 4(2) in 5(2), obvestijo ECB najpozneje do 1. julija 2019.

Člen 11

Naslovniki

Ta smernica je naslovljena na NCB.

V Frankfurtu na Majni, 9. aprila 2019

Za Svet ECB

Predsednik ECB

Mario DRAGHI

(1) Smernica ECB/2014/9 z dne 20. februarja 2014 o domačih poslih upravljanja s sredstvi in obveznostmi s strani nacionalnih centralnih bank (UL L 159, 28.5.2014, str. 56).

(2) Smernica Evropske centralne banke (EU) 2018/797 z dne 3. maja 2018 o opravljanju storitev na področju upravljanja rezerv v eurih preko Eurosistema za centralne banke in države zunaj euroobmočja ter za mednarodne organizacije (ECB/2018/14) (UL L 136, 1.6.2018, str. 81).

(3) Uredba Sveta (ES) št. 3603/93 z dne 13. decembra 1993 o opredelitvi pojmov za uporabo prepovedi iz členov 104 in 104b(1) Pogodbe (UL L 332, 31.12.1993, str. 1).

(4) Uredba (EU) 2015/2365 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o preglednosti poslov financiranja z vrednostnimi papirji in ponovne uporabe ter spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 337, 23.12.2015, str. 1).

PRILOGA I

Razveljavljena smernica s seznamom naknadnih sprememb

(iz člena 9)

Smernica ECB/2014/9

Smernica ECB/2014/22 (1)

Smernica Evropske centralne banke (EU) 2015/1575 (ECB/2015/28) (2)

(1) Smernica ECB/2014/22 z dne 5. junija 2014 o spremembi Smernice ECB/2014/9 o domačih poslih upravljanja s sredstvi in obveznostmi s strani nacionalnih centralnih bank (UL L 168, 7.6.2014, str. 118).

(2) Smernica Evropske centralne banke (EU) 2015/1575 z dne 4. septembra 2015 o spremembi Smernice ECB/2014/9 o domačih poslih upravljanja s sredstvi in obveznostmi s strani nacionalnih centralnih bank (ECB/2015/28) (UL L 245, 22.9.2015, str. 13).

PRILOGA II

Korelacijska tabela

Smernica ECB/2014/9	Ta smernica
Člen 1(1)	Člen 1
Člen 1(2)
Člen 1(3)
Člen 1(4)
Člen 2	Člen 2
Člen 3	Člen 3
Člen 4
Člen 5(1)(a) in (b)	Člen 4(1)(a)
Člen 5(2)	Člen 4(1)(b) in člen 4(3)
Člen 5(3)	Člen 4(1)(d)
Člen 6(1)	Člen 5(1)
Člen 6(2)	Člen 6
Člen 6(3)	Člen 7(3)
Člen 7(1)	Člen 5(2)
Člen 7(2)	Člen 7(2)
Člen 7(3)
Člen 8
Člen 9(1)	Člen 7(1)
Člen 9(2)
Člen 10	Člen 8
Člen 11
Člen 12	Člen 10
Člen 13	Člen 11

29.4.2019

Uradni list Evropske unije

L 113/18

Popravek Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 908/2014 z dne 6. avgusta 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s plačilnimi agencijami in drugimi organi, finančnim upravljanjem, potrjevanjem obračunov, pravili o kontrolah, varščinami in preglednostjo

( Uradni list Evropske unije L 255 z dne 28. avgusta 2014 )

Stran 65 UL L 255 z dne 28. avgusta 2014, člen 1(3), kakor je bil popravljen na strani 17 UL L 29 z dne 5. februarja 2015:

besedilo:

„3. Pristojni organ imenuje revizijski organ za izvedbo pregleda, preden odobri kakršno koli akreditacijo (predakreditacijski pregled). Revizijski organ mora biti revizijski organ oblasti ali druga javna ali zasebna organizacija ali organizacijska enota organa oblasti s potrebno strokovnostjo, znanjem in zmožnostjo za izvajanje revizij. Revizijski organ je neodvisen od plačilne agencije, ki bo akreditirana.

Pregled (predakreditacijski pregled), ki ga izvede revizijski organ, zajema zlasti:

(a)	vzpostavljene postopke in sisteme za odobritev in izvajanje plačil;

(b)	razmejitev nalog ter ustreznost notranje in zunanje kontrole v zvezi s transakcijami, ki jih financirata Evropski kmetijski jamstveni sklad (EKJS) in Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP), v nadaljnjem besedilu: sklada;

(c)	v kakšni meri lahko vzpostavljeni postopki in sistemi zaščitijo proračun Unije, vključno z ukrepi proti goljufijam, ki so določeni na podlagi tveganja;

(d)	varnost informacijskih sistemov;

(e)	vzdrževanje poslovnih knjig.

Revizijski organ pripravi podrobno poročilo o opravljenem revizijskem delu, rezultatih tega dela ter oceni, ali plačilna agencija izpolnjuje akreditacijska merila. Poročilo se posreduje pristojnemu organu, ki nato izda akt o akreditaciji, če ugotovi, da plačilna agencija izpolnjuje akreditacijska merila.“

se glasi:

„3. Pristojni organ imenuje revizijsko telo za izvedbo pregleda, preden odobri kakršno koli akreditacijo (predakreditacijski pregled). Revizijsko telo mora biti revizijski organ ali druga javna ali zasebna organizacija ali organizacijska enota organa s potrebno strokovnostjo, znanjem in zmožnostjo za izvajanje revizij. Revizijsko telo je neodvisno od plačilne agencije, ki bo akreditirana.

Pregled (predakreditacijski pregled), ki ga izvede revizijsko telo, zajema zlasti:

(a)	vzpostavljene postopke in sisteme za odobritev in izvajanje plačil;

(b)	razmejitev nalog ter ustreznost notranje in zunanje kontrole v zvezi s transakcijami, ki jih financirata Evropski kmetijski jamstveni sklad (EKJS) in Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP), v nadaljnjem besedilu: sklada;

(c)	v kakšni meri lahko vzpostavljeni postopki in sistemi zaščitijo proračun Unije, vključno z ukrepi proti goljufijam, ki so določeni na podlagi tveganja;

(d)	varnost informacijskih sistemov;

(e)	vzdrževanje poslovnih knjig.

Revizijsko telo pripravi podrobno poročilo o opravljenem revizijskem delu, rezultatih tega dela ter oceni, ali plačilna agencija izpolnjuje akreditacijska merila. Poročilo se posreduje pristojnemu organu, ki nato izda akt o akreditaciji, če ugotovi, da plačilna agencija izpolnjuje akreditacijska merila.“

Stran 66, člen 1(5)(f):

besedilo:

„(f)	poročilo o predakreditacijskem pregledu, ki ga izvede revizijski organ iz odstavka 3.“

se glasi:

„(f)	poročilo o predakreditacijskem pregledu, ki ga izvede revizijsko telo iz odstavka 3.“

Stran 69, člen 5(4), drugi pododstavek:

besedilo:

„Poročilo vključuje informacije o številu in usposobljenosti osebja, ki opravlja revizijo, o opravljenem delu, številu pregledanih transakcij, doseženi ravni pomembnosti in zaupanja, vseh ugotovljenih slabostih in priporočilih za izboljšanje ter delu certifikacijskega organa in drugih revizijskih organov znotraj ali zunaj plačilnih agencij, na osnovi katerega je pridobljeno popolno ali delno zagotovilo certifikacijskega organa o zadevah, o katerih poročajo.“

se glasi:

„Poročilo vključuje informacije o številu in usposobljenosti osebja, ki opravlja revizijo, o opravljenem delu, številu pregledanih transakcij, doseženi ravni pomembnosti in zaupanja, vseh ugotovljenih slabostih in priporočilih za izboljšanje ter delu certifikacijskega organa in drugih revizijskih teles znotraj ali zunaj plačilnih agencij, na osnovi katerega je pridobljeno popolno ali delno zagotovilo certifikacijskega organa o zadevah, o katerih poročajo.“

		ISSN 1977-0804
Uradni list Evropske unije		L 113

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Letnik 62 29. april 2019

Vsebina		II Nezakonodajni akti	Stran
		UREDBE
	*	Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/667 z dne 19. decembra 2018 o spremembi Delegirane uredbe (EU) 2015/2205, Delegirane uredbe (EU) 2016/592 in Delegirane uredbe (EU) 2016/1178, da se preložijo datumi odložene uporabe obveznosti kliringa za nekatere pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC ( 1 )	1
		SKLEPI
	*	Sklep Sveta (EU) 2019/668 z dne 15. aprila 2019 o stališču, ki se zastopa v imenu Evropske unije na devetem zasedanju Konference pogodbenic glede uvrstitve nekaterih kemikalij v Prilogo III k Rotterdamski konvenciji o postopku soglasja po predhodnem obveščanju za določene nevarne kemikalije in pesticide v mednarodni trgovini	4
	*	Sklep Evropske centralne banke (EU) 2019/669 z dne 4. aprila 2019 o spremembi Sklepa ECB/2013/10 o apoenih, specifikacijah, reprodukciji, zamenjavi in jemanju eurobankovcev iz obtoka (ECB/2019/9)	6
	*	Sklep Evropske centralne banke (EU) 2019/670 z dne 9. aprila 2019 o spremembi Sklepa ECB/2014/8 o prepovedi denarnega financiranja in obrestovanju vlog države s strani nacionalnih centralnih bank (ECB/2019/8)	9
		SMERNICE
	*	Smernica Evropske centralne banke (EU) 2019/671 z dne 9. aprila 2019 o domačih poslih upravljanja sredstev in obveznosti s strani nacionalnih centralnih bank (prenovitev) (ECB/2019/7)	11

		Popravki
	*	Popravek Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 908/2014 z dne 6. avgusta 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s plačilnimi agencijami in drugimi organi, finančnim upravljanjem, potrjevanjem obračunov, pravili o kontrolah, varščinami in preglednostjo ( UL L 255, 28.8.2014 )	18


	(1) Besedilo velja za EGP.