(1)

Svet je po protidampinški preiskavi z Uredbo (ES) št. 778/2003 (2) uvedel dokončno protidampinško dajatev na uvoz nekaterega pribora (fitingov) za cevi s poreklom iz Republike Koreje (v nadaljnjem besedilu: Koreja) in Malezije (v nadaljnjem besedilu: prvotna preiskava). Po prvem pregledu zaradi izteka protidampinških ukrepov v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe je z Uredbo Sveta (ES) št. 1001/2008 (3) znova uvedel protidampinške ukrepe. Po drugem pregledu zaradi izteka protidampinških ukrepov v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe je Komisija z Izvedbeno uredbo (EU) št. 1283/2014 (4) znova uvedla protidampinške ukrepe. Po delnem vmesnem pregledu v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe, ki je bil omejen na preiskavo dampinga v zvezi s korejskim proizvajalcem izvoznikom TK Corporation, je Komisija z Izvedbeno uredbo (EU) 2016/306 (5) spremenila Izvedbeno uredbo (EU) št. 1283/2014.

(2)

Protidampinški ukrepi, ki trenutno veljajo za uvoz nekaterega pribora (fitingov) za cevi s poreklom iz Republike Koreje, so v obliki stopnje dajatve ad valorem, ki je bila določena v višini stopnje dampinga, tj. 32,4 %, na uvoz poimensko navedenega izvoznika (TK Corporation), stopnja preostale dajatve pa znaša 44,0 % in je določena v višini stopnje škode.

(3)

Protidampinški ukrepi, ki trenutno veljajo za uvoz nekaterega pribora (fitingov) za cevi s poreklom iz Malezije, so v obliki stopnje dajatve ad valorem, določene v višini stopenj dampinga, tj. 49,9 % in 59,2 %, na uvoz poimensko navedenih izvoznikov, stopnja preostale dajatve pa znaša 75,0 %.

(4)

Svet je po protidampinški preiskavi z Izvedbeno uredbo (EU) št. 78/2013 (6) uvedel dokončno protidampinško dajatev na uvoz nekaterega pribora (fitingov) za cevi s poreklom iz Republike Turčije (v nadaljnjem besedilu: Turčija) in Ruske federacije (v nadaljnjem besedilu: Rusija).

(5)

Protidampinški ukrepi, ki trenutno veljajo v zvezi z Rusijo, so v obliki stopnje preostale dajatve ad valorem v višini stopnje dampinga, tj. 23,8 %. Stopnje dajatve ad valorem v zvezi s Turčijo so bile določene v višini stopenj dampinga, tj. 2,9 %, 9,6 % in 12,1 % na uvoz poimensko navedenih izvoznikov, stopnja preostale dajatve pa je bila 16,7 %.

(6)

Trenutno veljajo protidampinški ukrepi za uvoz nekaterega pribora (fitingov) za cevi s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: Kitajska), ki so bili razširjeni na Tajvan, Indonezijo, Šrilanko in Filipine (7).

(7)

Komisija je po objavi obvestila o bližnjem izteku (8) veljavnosti protidampinških ukrepov, ki veljajo za uvoz nekaterega pribora (fitingov) za cevi s poreklom iz Turčije, Rusije, Koreje in Malezije (v nadaljnjem besedilu: zadevne države), prejela zahtevek za pregled v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe.

(8)

Zahtevek je vložil Odbor za zaščito interesov industrije fitingov iz jekla za čelno varjenje (v nadaljnjem besedilu: vložnik) v imenu proizvajalcev Unije, ki predstavljajo približno 51 % celotne proizvodnje nekaterih vrst pribora (fitingov) za cevi v Uniji.

(9)

Zahtevek je bil utemeljen s tem, da bi iztek veljavnosti ukrepov verjetno povzročil nadaljevanje in/ali ponovitev dampinga ter nadaljevanje in/ali ponovitev škode industriji Unije.

(10)

Komisija je po posvetovanju z odborom iz člena 15(1) osnovne uredbe ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi za začetek pregleda zaradi izteka ukrepa, in je 27. januarja 2018 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije (9) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku), napovedala pregled zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe.

(11)

Preiskava v zvezi z nadaljevanjem ali ponovitvijo dampinga je zajemala leto 2017 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave v zvezi s pregledom). Proučitev gibanj, pomembnih za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2014 do konca obdobja preiskave (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

(12)

Komisija je v obvestilu o začetku vse zainteresirane strani pozvala k sodelovanju v preiskavi. Poleg tega je o začetku pregleda zaradi izteka ukrepa posebej obvestila vložnika, druge znane proizvajalce Unije, proizvajalce izvoznike, uvoznike in uporabnike v Uniji, za katere je znano, da jih to zadeva, in organe v Turčiji, Rusiji, Koreji in Maleziji ter jih pozvala k sodelovanju.

(13)

Vse zainteresirane strani so bile pozvane, naj v roku iz obvestila o začetku izrazijo svoja stališča ter predložijo informacije in podporne dokaze. Imele so tudi možnost, da pisno zahtevajo zaslišanje pred preiskovalnimi službami Komisije in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(14)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec zainteresiranih strani v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(15)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da je izbrala začasni vzorec proizvajalcev Unije. V skladu s členom 17(1) osnovne uredbe je izbrala vzorec na podlagi največjega reprezentativnega obsega proizvodnje, ki ga je mogoče v razpoložljivem času dovolj dobro preiskati, tudi ob upoštevanju geografske lokacije. Ta vzorec je vključeval štiri proizvajalce Unije. Vzorčeni proizvajalci Unije so predstavljali približno 54 % celotne proizvodnje Unije. Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe glede začasnega vzorca. Do izteka roka ni prejela nobenih pripomb, zato je bil vzorec potrjen. Vzorec se je štel za reprezentativnega za industrijo Unije.

(16)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi lahko v tem primeru izbrala vzorec, je vse nepovezane uvoznike/uporabnike pozvala, naj sodelujejo v tej preiskavi. Pozvala jih je, naj se ji javijo in pri tem zagotovijo informacije o svojih družbah, zahtevane v Prilogi II k obvestilu o začetku. Javila sta se dva uvoznika. Pozvana sta bila k sodelovanju z izpolnitvijo vprašalnika. Vendar nobeden od njiju ni odgovoril.

(17)

Glede na očitno veliko število proizvajalcev izvoznikov iz štirih držav, ki jih zadeva ta pregled zaradi izteka ukrepa, je bilo v obvestilu o začetku predvideno vzorčenje.

(18)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse znane proizvajalce izvoznike iz zadevnih držav pozvala, naj zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Zahtevane informacije so vključevale obseg in vrednost prodaje, obseg proizvodnje in proizvodno zmogljivost. Poleg tega je Komisija predstavništva zadevnih držav pri Evropski uniji pozvala, naj navedejo morebitne druge proizvajalce izvoznike, ki bi jih zanimalo sodelovanje v preiskavi, in/ali stopijo v stik z njimi.

(19)

Vprašalniki za izbor vzorca so bili poslani štiridesetim znanim potencialnim proizvajalcem izvoznikom, in sicer enajstim v Turčiji, petim v Maleziji, desetim v Južni Koreji in štirinajstim v Rusiji. Tri turške družbe so izpolnile vprašalnik za izbor vzorca, ena od njih pa je pozneje odstopila od sodelovanja. Ena družba v Rusiji je izpolnila vprašalnik za izbor vzorca, vendar je nato odstopila od sodelovanja. Javil se ni nobeden od malezijskih ali korejskih proizvajalcev, s katerimi je bil navezan stik, niti noben drug malezijski ali korejski proizvajalec, da bi zagotovil zahtevane informacije.

(20)

Komisija je vprašalnike poslala štirim vzorčenim proizvajalcem Unije, štirim proizvajalcem izvoznikom iz uvodne izjave 18 in dvema uvoznikoma, ki sta se javila po začetku postopka.

(21)

Izpolnjene vprašalnike so poslali štirje vzorčeni proizvajalci Unije in dva proizvajalca izvoznika v Turčiji. Uvozniki niso poslali nobenega izpolnjenega vprašalnika.

(22)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za ugotovitev verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga in škode ter za ugotovitev interesa Unije. Preveritveni obiski na podlagi člena 16 osnovne uredbe so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

(23)

Izdelek, ki se pregleduje, je enak kot v prvotni preiskavi, in sicer pribor (fitingi) za cevi (razen litega pribora (fitingov), prirobnic in fitingov z navojem) iz železa ali jekla (razen nerjavnega jekla), z največjim zunanjim premerom do vključno 609,6 mm, ki se uporablja za čelno varjenje ali druge namene, trenutno uvrščen pod oznake KN ex 7307 93 11, ex 7307 93 19 in ex 7307 99 80 (oznake TARIC 7307931191, 7307931193, 7307931194, 7307931195, 7307931199, 7307931991, 7307931993, 7307931994, 7307931995, 7307931999, 7307998092, 7307998093, 7307998094, 7307998095 in 7307998098) (v nadaljnjem besedilu: pribor za cevi ali izdelek, ki se pregleduje).

(24)

Ugotovljeno je bilo, da imata izdelek, ki se pregleduje ter proizvaja v štirih zadevnih državah in izvaža v Unijo, ter izdelek, ki ga proizvaja in v Uniji prodaja industrija Unije, enake osnovne fizikalne in kemične lastnosti ter enako osnovno uporabo. Zato se štejeta za podobna izdelka v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(25)

Komisija je v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe proučila, ali obstaja verjetnost, da se bo damping iz zadevnih držav zaradi izteka veljavnih ukrepov nadaljeval ali ponovil.

(26)

Noben proizvajalec iz Rusije, Malezije in Koreje ni sodeloval v preiskavi. Poleg tega sta dva sodelujoča turška proizvajalca izvoznika v obdobju preiskave v zvezi s pregledom predstavljala približno 50 % skupnega izvoza pribora za cevi iz Turčije v Unijo. Predstavljala sta približno 40 % celotne proizvodnje, ugotovljene za Turčijo v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Zato se je stopnja sodelovanja Turčije štela za nizko.

(27)

Komisija je organe vseh štirih zadevnih držav obvestila, da bo zaradi nesodelovanja za ugotovitve glede Turčije, Rusije, Malezije in Koreje morda uporabila člen 18 osnovne uredbe. Vendar v zvezi s tem od organov štirih zadevnih držav ni prejela nobenih pripomb ali zahtevkov za posredovanje pooblaščenca za zaslišanje.

(28)

Posledično so v skladu s členom 18(1) osnovne uredbe ugotovitve v zvezi z verjetnostjo nadaljevanja ali ponovitve dampinga temeljile na razpoložljivih dejstvih, zlasti javno razpoložljivih informacijah, kot so informacije na uradnih spletiščih družb, informacije iz zahtevka za pregled in informacije, pridobljene od sodelujočih strank med preiskavo v zvezi s pregledom (tj. vložnika, vzorčenih proizvajalcev Unije in dveh sodelujočih proizvajalcev izvoznikov). Komisija je uporabila tudi različne statistične podatke o uvozu, vključno s tistimi, zbranimi v skladu s členom 14(6) osnovne uredbe (v nadaljnjem besedilu: podatkovna zbirka iz člena 14(6)). Uporabila je tudi podatkovno zbirko Global Trade Atlas (v nadaljnjem besedilu: GTA) (10) in podatkovno zbirko o uvozu Združenih držav Amerike (v nadaljnjem besedilu: ZDA).

(29)

Komisija je v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe na podlagi podatkov, ki so jih predložili sodelujoči proizvajalci izvozniki, najprej proučila, ali je bil uvoz pribora za cevi iz Turčije v Unijo v obdobju preiskave v zvezi s pregledom dampinški. Zaradi popolnosti je bil na podlagi razpoložljivih dejstev, zlasti podatkov iz podatkovne zbirke iz člena 14(6), ki so bili prilagojeni za stroške prevoza in zavarovanja ter so temeljili na odgovorih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, proučen tudi damping, ki so ga v obdobju preiskave v zvezi s pregledom izvajali nesodelujoči proizvajalci izvozniki.

(30)

Komisija je v prvotni preiskavi ugotovila, da so nekateri proizvajalci izvozniki, ki so sodelovali v navedeni preiskavi, izvajali ciljno usmerjeni damping v smislu člena 2(11) osnovne uredbe. V tej preiskavi v zvezi s pregledom je analizirala izvoz v Unijo v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, da bi proučila, ali se je ciljno usmerjeni damping nadaljeval v celotnem navedenem obdobju, tj. ali je obstajal jasen vzorec izvoznih cen, ki so se bistveno razlikovale med različnimi kupci, regijami ali obdobji. V tem pregledu zaradi izteka ukrepa ni našla nobenih znakov takih praks.

(31)

Komisija je v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe najprej proučila, ali je celotni obseg domače prodaje posameznih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov reprezentativen. Domača prodaja je reprezentativna, če celotni obseg domače prodaje podobnega izdelka neodvisnim strankam na domačem trgu na proizvajalca izvoznika predstavlja vsaj 5 % njegovega celotnega obsega izvoza izdelka, ki se pregleduje, v Unijo v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(32)

Komisija je nato opredelila, katere vrste izdelka, ki se prodajajo na domačem trgu, so enake vrstam izdelka, ki se prodajajo za izvoz v Unijo, ali so primerljive z njimi, ter proučila, ali je domača prodaja posameznega sodelujočega proizvajalca izvoznika vseh vrst izdelka reprezentativna v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe. Domača prodaja vrste izdelka je reprezentativna, če celotni obseg domače prodaje te vrste izdelka neodvisnim strankam v obdobju preiskave v zvezi s pregledom predstavlja vsaj 5 % celotnega obsega izvoza enake ali primerljive vrste izdelka v Uniji.

(33)

Komisija je določila delež dobičkonosne prodaje neodvisnim strankam na domačem trgu za vsako vrsto izdelka v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, da bi se odločila, ali bo za izračun normalne vrednosti v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe uporabila dejanske domače prodajne cene.

(34)

Normalna vrednost je bila določena na podlagi dejanske domače cene za posamezno vrsto izdelka, ne glede na to, ali je bila navedena prodaja dobičkonosna ali ne:

(35)

V teh primerih je bila normalna vrednost določena kot tehtano povprečje cen celotne domače prodaje navedene vrste izdelka v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(36)

Normalna vrednost je bila določena na podlagi dejanske domače cene za posamezno vrsto izdelka, in sicer izključno pri dobičkonosni domači prodaji te vrste izdelka v obdobju preiskave v zvezi s pregledom:

(37)

Če ni bilo prodaje določene vrste podobnega izdelka v običajnem poteku trgovine ali je ni bilo dovolj ali če določena vrsta izdelka na domačem trgu ni bila prodana v reprezentativnih količinah, je Komisija konstruirala normalno vrednost v skladu s členom 2(3) in (6) osnovne uredbe.

(38)

Normalna vrednost je bila konstruirana tako, da se je povprečnim stroškom proizvodnje podobnega izdelka vsakega sodelujočega proizvajalca izvoznika v obdobju preiskave v zvezi s pregledom prištelo naslednje:

(39)

Izdelek, ki se pregleduje, se je v vseh primerih izvažal neodvisnim strankam v Uniji, zato je bila izvozna cena določena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe, in sicer na podlagi izvoznih cen, ki so se dejansko plačale ali se plačujejo.

(40)

Komisija je normalno vrednost in izvozno ceno proizvajalcev izvoznikov, kot sta določeni zgoraj, primerjala na podlagi franko tovarna.

(41)

Kadar je bilo to potrebno za zagotovitev poštene primerjave, je Komisija v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe normalno vrednost in/ali izvozno ceno prilagodila za razlike, ki so vplivale na cene in njihovo primerljivost. Normalna vrednost je bila prilagojena za stroške prevoza in kredita, izvozna cena pa za stroške prevoza, zavarovanja in kredita.

(42)

Komisija je v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe za sodelujoče proizvajalce izvoznike primerjala tehtano povprečno normalno vrednost vsake vrste podobnega izdelka s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste izdelka, ki se pregleduje.

(43)

Kar zadeva dva sodelujoča proizvajalca izvoznika, primerjava med normalno vrednostjo in izvozno ceno ni pokazala nobenega dampinga v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(44)

Komisija je na podlagi razpoložljivih dejstev v skladu s členom 18 osnovne uredbe proučila damping, ki so ga izvajali nesodelujoči proizvajalci izvozniki.

(45)

Komisija ni mogla uporabiti tehtane povprečne normalne vrednosti, določene za sodelujoče proizvajalce izvoznike, saj je ta vrednost temeljila na kosih, izvozna cena iz podatkovne zbirke iz člena 14(6) pa je temeljila na tonah. Zato je Komisija uporabila normalno vrednost, ki jo je predložil vložnik, kot bolj reprezentativno za državo kot celoto. Kot je navedeno spodaj, uporaba tehtane povprečne normalne vrednosti sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v nobenem primeru ne bi spremenila ugotovitev Komisije glede odsotnosti dampinga v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(46)

Komisija je za določitev povprečne izvozne cene za nesodelujoče proizvajalce izvoznike v Turčiji uporabila podatke iz podatkovne zbirke iz člena 14(6), razen podatkov o uvozu sodelujočih proizvajalcev izvoznikov.

(47)

Komisija je normalno vrednost in izvozno ceno proizvajalcev izvoznikov, kot sta določeni zgoraj, primerjala na podlagi franko tovarna.

(48)

Komisija je v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe normalno vrednost in/ali izvozno ceno prilagodila za razlike, ki so vplivale na cene in njihovo primerljivost. Normalna vrednost in izvozna cena sta bili prilagojeni za stroške prevoza, zavarovanja in kredita, izračunane na podlagi podatkov, ki so jih predložili sodelujoči proizvajalci izvozniki.

(49)

Komisija ni ugotovila nobenega dampinga, saj je bila izvozna cena bistveno višja od normalne vrednosti. Poleg tega je bila povprečna izvozna cena nesodelujočih proizvajalcev izvoznikov višja od povprečne izvozne cene sodelujočih proizvajalcev izvoznikov. Tudi če bi se uporabila tehtana povprečna normalna vrednost sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, ne bi bilo dampinga.

(50)

Ker v obdobju preiskave v zvezi s pregledom damping ni bil ugotovljen, je Komisija proučila, ali obstaja verjetnost, da bi se damping v primeru izteka veljavnosti ukrepov za uvoz pribora za cevi iz Turčije ponovil. Pri tem je analizirala naslednje elemente: izvozno ceno v druge namembne države, proizvodno in prosto zmogljivost v Turčiji ter privlačnost trga Unije.

(51)

Komisija je na podlagi turške izvozne statistike preučila cenovno politiko turških izvoznikov do drugih tretjih držav, ki je na ravni 8-mestnih oznak (11). Te statistične podatke je uporabila, ker nobeden od sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ni izvažal v tretje države.

(52)

Čeprav je Unija najpomembnejši izvozni trg za turške proizvajalce, je ta izvoz glede na statistične podatke GTA o izvozu predstavljal le približno 13 % ocenjene proizvodnje pribora za cevi v Turčiji, kot je navedeno v uvodni izjavi 53. Zato turški domači trg ostaja glavni ciljni trg turških proizvajalcev pribora za cevi. Analiza statističnih podatkov o izvozu iz Turčije, ki jo je opravila Komisija, je pokazala tudi, da je bil izvoz v tretje države zanemarljiv (12) in da so se cene vrst izdelka tako razlikovale, da bi bili povprečna cena na enoto v navedenih tretjih državah in morebitna primerjava s povprečno ceno na enoto na trgu Unije nereprezentativni in nesmiselni.

(53)

Komisija je na podlagi zahtevka, izpolnjenih vprašalnikov sodelujočih družb in stališča združenja turških izvoznikov jekla turško proizvodno zmogljivost ocenila na približno 35 000 ton. Na podlagi istega nabora podatkov je prosto zmogljivost za pribor za cevi v Turčiji ocenila na približno 23 000 ton. Čeprav je to še vedno blizu polovici porabe pribora za cevi v Uniji v obdobju preiskave v zvezi s pregledom (53 000 ton), kot je ugotovljena v uvodnih izjavah 54 in 55, ni verjetno, da se bodo te proste zmogljivosti v primeru izteka veljavnosti ukrepov v velikih količinah usmerile na trg Unije. Opozoriti je treba tudi, da so proste zmogljivosti v Turčiji precej manjše od tistih, ki so bile ugotovljene za druge zadevne države in so bile ocenjene na 50 000 ton v Rusiji, 112 000 ton v Koreji in 44 000 ton v Maleziji.

(54)

Čeprav je bila turškim proizvajalcem pribora za cevi dodeljena daleč najnižja dajatev glede na protidampinško dajatev na uvoz izdelka, ki se pregleduje, iz drugih držav, za katere veljajo ukrepi (13), turški proizvajalci niso izkoristili te zadevne prednosti, kar potrjuje razmeroma majhen obseg izvoza v Unijo v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Privlačnost trga pribora za cevi v Uniji za turške proizvajalce pribora za cevi je torej omejena, čeprav so še vedno prisotni na njem.

(55)

Zdi se, da ravnanje enega od največjih proizvajalcev pribora za cevi v Turčiji, za katerega je bilo ugotovljeno, da je njegov položaj dober pokazatelj tega, kar bi se lahko zgodilo, če bi ukrepi proti Turčiji prenehali veljati, potrjuje zgoraj navedene premisleke. Navedeni družbi je bila dodeljena najnižja protidampinška dajatev (2,9 %). Družba kljub tej razmeroma nizki dajatvi, zlasti v primerjavi z njenimi konkurenti, ni povečala svojega izvoza v Unijo, ki je bil v obdobju preiskave v zvezi s pregledom celo manjši kot v obdobju prvotne preiskave. Hkrati je njena domača prodaja ostala približno na enaki ravni kot pred uvedbo dokončnih ukrepov.

(56)

Čeprav v Turčiji obstajajo proste proizvodne zmogljivosti za pribor za cevi, Komisija ni našla znakov, da bi se proste zmogljivosti uporabile za izvoz velikih količin v Unijo, tudi glede na dejstvo, da turški proizvajalci v obdobju preiskave v zvezi s pregledom kljub relativni prednosti glede dostopa do trga Unije niso pokazali zanimanja za ta trg. Ta ugotovitev je dodatno utemeljena z dejstvom, da turški proizvajalci, ki imajo zaradi nizkih protidampinških dajatev na uvoz v Unijo relativno primerjalno prednost v primerjavi z drugimi proizvajalci izvozniki, te priložnosti niso izkoristili za povečanje svojega tržnega deleža. Nazadnje je malo verjetno, da bo izvoz v Unijo potekal po dampinških cenah, saj izvoz v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ni bil dampinški. Komisija ni našla znakov, da bi se prihodnji izvoz izvajal po dampinških cenah. Na podlagi tega se pričakuje, da tudi če bi se izvoz iz Turčije v primeru razveljavitve ukrepa povečal, to povečanje ne bo veliko in povečan izvoz vsekakor ne bo potekal po dampinških cenah.

(57)

Ob upoštevanju navedenega je Komisija sklenila, da ni verjetno, da bi se damping iz Turčije v primeru izteka veljavnosti ukrepov ponovil.

(58)

Komisija je v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe proučila, ali obstaja verjetnost, da se bo damping zaradi izteka veljavnih ukrepov nadaljeval ali ponovil.

(59)

V preiskavi ni sodeloval noben ruski proizvajalec izvoznik. Zato je Komisija za ugotovitev nadaljevanja ali ponovitve dampinga v skladu s členom 18 osnovne uredbe uporabila razpoložljiva dejstva. V zvezi s tem je uporabila statistične podatke (tj. podatkovno zbirko iz člena 14(6) in statistične podatke GTA o izvozu) ter informacije, ki jih je vložnik zagotovil v zahtevku za pregled.

(60)

Ruska vlada je v pripombah v zvezi s končnim razkritjem trdila, da so informacije, ki jih je Komisija uporabila za izračun stopnje dampinga, temeljile le na zahtevku za pregled, da niso bile ustrezno preverjene in da ne odražajo dejanskega stanja na ruskem trgu. Kot je navedeno v uvodni izjavi 59, ni v preiskavi v zvezi s pregledom sodeloval noben ruski proizvajalec izvoznik, čeprav so bili k temu povabljeni. Poleg tega in v nasprotju s trditvami ruske vlade, Komisija pri obravnavi razpoložljivih dejstev ni uporabljala le informacij, ki so jih predložili vložniki, ampak se je zanašala tudi statistične podatke iz neodvisnih virov. Ta trditev se zato zavrne.

(61)

Ker ni bilo drugih razpoložljivih informacij, je normalna vrednost v skladu s členom 18 osnovne uredbe temeljila na podatkih, ki jih je vložnik predložil v zahtevku za pregled.

(62)

Zaradi nesodelovanja je bila povprečna cena izvoza v Unijo določena na podlagi podatkovne zbirke iz člena 14(6). V podatkovni zbirki iz člena 14(6) ni bilo na voljo informacij za razlikovanje med vrstami izdelka. Zato je bila uporabljena povprečna izvozna cena vseh vrst izdelka.

(63)

Ruska vlada je v pripombah v zvezi s končnim razkritjem trdila, da je bila izvozna cena izračunana samo na podlagi podatkov o ruskem izvozu na Češko. To ne drži. Komisija je pri določitvi izvozne cene uporabila podatke o izvozu izdelka, ki se pregleduje, v vse države članice v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, kot je evidentirano v podatkovni zbirki iz člena 14(6), in ne zgolj podatkov o izvozu na Češko. Ta trditev se zato zavrne.

(64)

Tehtana povprečna normalna vrednost se je v skladu s členom 2(11) osnovne uredbe primerjala s tehtano povprečno izvozno ceno.

(65)

Da bi bila primerjava med normalno vrednostjo in izvozno ceno poštena, so se v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe upoštevale razlike v dejavnikih, ki so vplivali na cene in primerljivost cen. V zvezi s tem so se od izvozne cene odšteli stroški prevoza in zavarovanja, ugotovljeni na podlagi informacij, ki jih je vložnik navedel v zahtevku za pregled.

(66)

Na podlagi primerjave povprečne normalne vrednosti in povprečne izvozne cene, ustrezno prilagojene ravni franko tovarna, kot je navedeno zgoraj, in izražene kot delež cene CIF (stroški, zavarovanje in prevoznina) meja Unije, je bila ugotovljena 41,8-odstotna stopnja dampinga v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Zato je Komisija ugotovila, da se je damping v obdobju preiskave v zvezi s pregledom nadaljeval. Raven uvoza v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa je bila razmeroma nizka, in sicer je v skladu s podatkovno zbirko iz člena 14(6) predstavljala 0,9 % potrošnje Unije v tem obdobju. Vseeno je Komisija menila, da so bile te informacije najboljše razpoložljive informacije za ugotovitev, da se je damping nadaljeval v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(67)

Kot je ugotovljeno zgoraj, je bil uvoz pribora za cevi iz Rusije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom dampinški. Komisija je nadalje proučila, ali je verjetno, da se bo damping, ugotovljen v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, nadaljeval, če bi veljavni protidampinški ukrepi za uvoz pribora za cevi iz Rusije prenehali veljati. Zaradi popolnosti je Komisija proučila tudi, ali je verjetno, da se bo damping ponovil, če bi veljavni protidampinški ukrepi za uvoz pribora za cevi iz Rusije prenehali veljati. Pri tem je analizirala naslednje elemente: izvozno ceno v druge namembne države, proizvodno in prosto zmogljivost v Rusiji ter privlačnost trga Unije.

(68)

Glede na statistične podatke GTA o izvozu sta za ruske proizvajalce pribora za cevi poleg Unije (ki predstavlja približno 12 % izvoza iz Rusije) pomembna le dva izvozna trga. To sta Kazahstan (približno 46 % skupnega izvoza) in Belorusija (približno 26 % skupnega izvoza). Vendar so informacije o izvozu v te države na voljo le na ravni 6-mestnih oznak in torej vključujejo izdelke, ki niso izdelek, ki se pregleduje. Zato se lahko sklepi glede obsega izvoza v druge tretje države, ki temeljijo na statističnih podatkih GTA o izvozu, štejejo le za okvirne. Povprečne cene, določene na tej podlagi, bi prav tako vključevale izdelke, ki niso izdelek, ki se pregleduje, in imajo lahko različne vrednosti na enoto, zato bi bilo treba morebitne sklepe na podlagi teh cen prav tako šteti za okvirne.

(69)

Ruska vlada je v pripombi v zvezi s končnim razkritjem trdila, da dampinga ne bi bilo, če bi Komisija namesto ruskega izvoza v Unijo, kot je evidentiran v podatkovni zbirki iz člena 14(6), uporabila prodajo ruskih proizvajalcev pribora za cevi tretjim državam. Komisija zaradi nesodelovanja proizvajalcev izvoznikov ni mogla proučiti dejanskih podatkov o izvozu v tretje države. Poleg tega podatki, s katerimi je ruska vlada utemeljila to trditev, temeljijo na 6-mestnih oznakah (ki vključujejo druge izdelke, ki niso izdelek, ki se pregleduje, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 68). Analiza iz uvodne izjave 66, ki jo je opravila Komisija, temelji na podatkovni zbirki iz člena 14(6), ki kljub temu, da ne razlikuje med vrstami izdelka, vsebuje natančne podatke o uvozu izdelka, ki se pregleduje. Ta trditev se zato zavrne.

(70)

Glede na razpoložljiva dejstva, navedena v zahtevku za pregled, je proizvodna zmogljivost v Rusiji ocenjena na 90 000 ton, prosta zmogljivost pa na 50 000 ton. Prosta zmogljivost Rusije je torej blizu celotni potrošnji pribora za cevi v Uniji.

(71)

Pribor za cevi se uporablja predvsem v naftni industriji in industriji zemeljskega plina, gradbeništvu, pri proizvodnji energije, v ladjedelništvu ter industrijskih obratih. Nobeno od razpoložljivih dejstev ne kaže na znatno rast ali zmanjšanje teh sektorjev v Rusiji, zato se šteje, da bo ruski domači trg za pribor za cevi v prihodnjih letih ostal dokaj stabilen in da verjetno ne bo ponujal večjih možnosti širitve za ruski pribor za cevi. Poleg Rusije so glavni izvozni trgi za te industrije Unija, Kazahstan in Belorusija. Informacije, ki bi kazale, da se bo povpraševanje na katerem koli od navedenih trgov v prihodnjih letih znatno zmanjšalo ali povečalo, niso na voljo. Glede na informacije, ki jih je predložil vložnik, na svetovnem trgu obstajajo presežne zmogljivosti za pribor za cevi, trg Unije pa je eden od največjih trgov na svetu, zato je privlačen namembni trg za izvoz.

(72)

Ruska vlada je v pripombah v zvezi s končnim razkritjem trdila, da je bilo pri ruski domači potrošnji in napovedanem povpraševanju po priboru za cevi opaziti zmerno povečanje (za 2 % oziroma 2,4–2,8 %). Opozoriti je treba, da ruska vlada teh podatkov ni podprla s preverljivim sklopom podatkov. Tudi če bi se navedeni podatki upoštevali kot taki, v skladu z ugotovitvami Komisije vsekakor kažejo, da je stanje na ruskem trgu za izdelek, ki se pregleduje, razmeroma stabilno in ni verjetno, da bi ta trg ponujal večje možnosti širitve za ruski pribor za cevi. Ta trditev se zato zavrne.

(73)

Ruski proizvajalci izvozniki pribora za cevi niso sodelovali v tej preiskavi. Poleg tega ni na voljo zanesljivih statističnih informacij o cenah za prodajo ruskega pribora za cevi na trgih drugih tretjih držav ali domačem trgu v Rusiji. Zato med preiskavo ni bilo mogoče ugotoviti ravni cen na teh trgih.

(74)

Zaradi višine veljavnih protidampinških dajatev so ruski proizvajalci skoraj ustavili svoj izvoz v Unijo. Preiskava je pokazala, da na trgu Unije v letih 2014 in 2015 skoraj ni bilo uvoza iz Rusije. Rusija je izvoz v Unijo (ki je bil kljub visokim dajatvam dampinški) nadaljevala šele leta 2016, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa ga je še dodatno povečala.

(75)

Če se bo veljavnost dajatve iztekla, bodo imeli ruski izvozniki neoviran dostop do trga Unije. Glede na velike proste zmogljivosti v Rusiji in presežne zmogljivosti na svetovni ravni je Komisija menila, da ni mogoče izključiti, da bi to povzročilo znatno povečanje izvoza iz Rusije v Unijo, ki je pomemben potencialen izvozni trg za Rusijo, med drugim zaradi njene bližine. Poleg tega se bo ruski izvoz v Unijo verjetno izvajal po dampinških cenah, kot je ugotovljeno v uvodni izjavi 66.

(76)

Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da bi se damping v primeru izteka veljavnosti ukrepov v prihodnje verjetno nadaljeval. Sklenila je tudi, da obstaja verjetnost ponovitve dampinga. Zaradi nesodelovanja je lahko analizirala samo podatke o izvozu v tretje države na ravni 6-mestnih oznak. Iz razlogov, navedenih v uvodni izjavi 68, te analize ni mogoče šteti za dokončno. Kljub temu je Komisija glede na velike proste zmogljivosti v Rusiji, dampinške ravni cen pribora za cevi, ki se izvaža v Unijo v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, in privlačnost trga Unije, ki je velik potencialni izvozni trg za Rusijo, za ruske proizvajalce pribora za cevi sklenila, da bi se na trg Unije po dampinških cenah verjetno uvažale velike količine pribora za cevi iz Rusije, če bi se ukrepi iztekli.

(77)

Glede na navedeno je Komisija na podlagi razpoložljivih dejstev sklenila, da bi se damping v primeru izteka veljavnosti protidampinških ukrepov za pribor za cevi iz Rusije verjetno nadaljeval in vsekakor ponovil.

(78)

V preiskavi ni sodeloval noben korejski proizvajalec. Zato je verjetnost nadaljevanja ali ponovitve dampinga v skladu s členom 18 osnovne uredbe temeljila na razpoložljivih dejstvih. V zvezi s tem je Komisija uporabila zahtevek, statistične podatke GTA o izvozu in statistične podatke ZDA o uvozu.

(79)

Izvoz iz Koreje je bil v obdobju preiskave v zvezi s pregledom zanemarljiv (manj kot 40 ton) in se zato ni štel za reprezentativnega. Analiza je bila osredotočena na ponovitev dampinga iz Koreje na podlagi dostopnih dejstev v skladu s členom 18 osnovne uredbe.

(80)

Komisija je proučila, ali obstaja verjetnost, da bi se damping v primeru izteka veljavnosti ukrepov ponovil. Pri tem je analizirala naslednje elemente: korejske izvozne cene v druge namembne države, proizvodno in prosto zmogljivost v Koreji ter privlačnost trga Unije.

(81)

Da bi Komisija proučila verjetno ravnanje proizvajalcev pribora za cevi v Koreji glede trga Unije v primeru izteka veljavnosti ukrepov, je proučila izvozno ravnanje korejskih družb glede trga ZDA. ZDA je izbrala, ker je njen trg za razliko od vseh drugih korejskih izvoznih namembnih krajev podobne velikosti kot trg Unije ter ima številne domače proizvajalce, pa tudi velik delež uvoza in nizke stopnje tarifnih kvot uvoza, zaradi česar je zelo konkurenčen. Poleg tega so ZDA najpomembnejši izvozni trg Koreje, saj je ta tja v skladu z razmeroma natančno statistiko (14) izvozila približno 27 % izvoza pribora za cevi v obdobju preiskave v zvezi s pregledom (15). Nazadnje, ta pristop je enak pristopu, uporabljenemu v prejšnjem pregledu zaradi izteka ukrepa za Korejo, navedenem v uvodni izjavi 1.

(82)

Ker ni bilo drugih razpoložljivih informacij, je normalna vrednost v skladu s členom 18 osnovne uredbe temeljila na podatkih, ki jih je vložnik predložil v zahtevku za pregled.

(83)

Komisija je zaradi popolnosti kot alternativno metodo za določitev normalne vrednosti uporabila tudi domači cenik, ki ga je vložnik zagotovil v zahtevku za pregled. Vendar so ugotovitve Komisije o dampingu na podlagi obeh normalnih vrednosti ostale pozitivne. Dejansko so bile na podlagi domačega cenika ugotovljene višje stopnje dampinga.

(84)

Izvozne cene v obdobju preiskave v zvezi s pregledom so bile določene na podlagi javno dostopnih podatkov, tj. statističnih podatkov carinskih organov ZDA. Komisija je na podlagi metodologije, ki jo je vložnik razvil v zahtevku za pregled, zaradi boljše primerljivosti prilagodila statistične podatke, tako da je izključila vrste izdelka, ki niso bile vključene v konstruirano normalno vrednost, kot je opisana zgoraj.

(85)

Tehtana povprečna normalna vrednost se je v skladu s členom 2(11) osnovne uredbe primerjala s tehtano povprečno izvozno ceno, kot je določena zgoraj, pri čemer sta bili obe na ravni franko tovarna.

(86)

Da bi bila primerjava med normalno vrednostjo in izvozno ceno poštena, so se v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe upoštevale razlike v dejavnikih, ki so vplivali na cene in primerljivost cen. V skladu s tem je bila izvozna cena prilagojena za stroške prevoza, zavarovanja in pakiranja, ki jih je vložnik ocenil v zahtevku za pregled, da bi se vrednosti, pridobljene iz statističnih podatkov ZDA o uvozu, na podlagi CIF prilagodile ravni franko tovarna.

(87)

Na podlagi primerjave povprečne normalne vrednosti in povprečne izvozne cene, ustrezno prilagojene ravni franko tovarna, kot je navedeno zgoraj, in izražene kot delež cene CIF meja ZDA, je bila ob uporabi konstruirane normalne vrednosti ugotovljena 7,2-odstotna stopnja dampinga, ob uporabi domačega cenika pa 9,1-odstotna stopnja dampinga. Poleg tega in kot je podrobneje obrazloženo v uvodni izjavi 90 spodaj, je bilo nedavno ugotovljeno, da so korejski proizvajalci nekaterih vrst pribora za cevi (fitingov za čelno varjenje iz ogljikovega jekla) svoje izdelke dampinško izvažali na Japonsko.

(88)

Glede na dostopna dejstva iz zahtevka za pregled proizvodna zmogljivost v Koreji znaša 160 000 ton, prosta proizvodna zmogljivost pa 112 000 ton. Ta prosta zmogljivost je enaka dvakratni celotni potrošnji Unije. Glede na zahtevek so se korejske proizvodne zmogljivosti za pribor za cevi po uvedbi dokončnih dajatev leta 2002 bistveno povečale, in sicer z ocenjenih 10 000 ton na ocenjenih 160 000 ton v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(89)

Nobeno od dostopnih dejstev ne kaže na znatno rast ali zmanjšanje sektorjev v Koreji, ki uporabljajo pribor za cevi, zato se šteje, da bo korejski domači trg za pribor za cevi v prihodnjih letih ostal dokaj stabilen in zato ne bo ponujal znatnih možnosti širitve za korejske proizvajalce pribora za cevi. Poleg ZDA so drugi glavni izvozni trgi korejskih proizvajalcev pribora za cevi Bližnji in Srednji vzhod ter Jugovzhodna Azija. Iz informacij, ki so bile na voljo med preiskavo, ni bilo razvidno, da bi se povpraševanje na katerem koli od navedenih trgov v prihodnjih letih znatno povečalo.

(90)

Poleg tega je Japonska 31. marca 2018 uvedla dokončne protidampinške dajatve na uvoz pribora (fitingov) za čelno varjenje iz ogljikovega jekla iz Koreje v višini od 41,8 % do 63,2 %. Odprt trg Unije bi bil popoln cilj za preusmeritev navedenega izvoza.

(91)

Preiskava je pokazala, da je trg pribora za cevi v Uniji privlačen za izvoz iz Koreje, saj ga korejski proizvajalci zaradi visokih veljavnih dajatev (od 32,4 % za enega proizvajalca do 44 % za druge) še ne izkoriščajo v celoti. Čeprav se je izvoz iz Koreje po uvedbi ukrepov leta 2002 ustavil, je korejska industrija pribora za cevi še vedno zelo odvisna od izvoza. Zaradi presežnih zmogljivosti v Jugovzhodni Aziji, protidampinških dajatev na Japonskem in že tako velikega izvoza v ZDA bi trg Unije v primeru izteka veljavnosti ukrepov predstavljal še en velik potencialni izvozni trg za korejske presežne zmogljivosti.

(92)

Glede na proizvodne in proste zmogljivosti, prakse oblikovanja cen korejskih proizvajalcev na trgu ZDA in privlačnost trga Unije za korejske proizvajalce pribora za cevi je zelo verjetno, da bi korejski proizvajalci pribora za cevi v primeru izteka veljavnosti ukrepov v Unijo izvažali velike količine pribora za cevi po dampinških cenah. Glede na povečanje proizvodnih zmogljivosti in prostih zmogljivosti od prvotne uvedbe ukrepov bi lahko bila stopnja dampinškega uvoza precej višja kot pred uvedbo dokončnih ukrepov. Zato je Komisija sklenila, da obstaja verjetnost, da bi se damping v primeru izteka veljavnosti ukrepov ponovil.

(93)

V preiskavi ni sodeloval noben malezijski proizvajalec. Zato je verjetnost nadaljevanja ali ponovitve dampinga v skladu s členom 18 osnovne uredbe temeljila na dostopnih dejstvih. V zvezi s tem je Komisija uporabila zahtevek, statistične podatke GTA o izvozu in statistične podatke ZDA o uvozu.

(94)

Glede na podatkovno zbirko iz člena 14(6) je bil uvoz iz Malezije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom zanemarljiv (manj kot 10 ton) in se zato ni štel za reprezentativnega. Analiza je bila osredotočena na ponovitev dampinga iz Malezije na podlagi dostopnih dejstev v skladu s členom 18 osnovne uredbe.

(95)

Komisija je proučila, ali obstaja verjetnost, da bi se damping v primeru izteka veljavnosti ukrepov ponovil. Pri tem je analizirala naslednje elemente: malezijske izvozne cene v druge namembne države, proizvodno in prosto zmogljivost v Maleziji ter privlačnost trga Unije.

(96)

Da bi Komisija proučila verjetno ravnanje proizvajalcev pribora za cevi v Maleziji, je proučila izvoz iz Malezije v ZDA. Ta pristop je enak pristopu, uporabljenem v prejšnjem pregledu zaradi izteka ukrepa za Malezijo, navedenem v uvodni izjavi 1. Komisija je ZDA izbrala, ker je njen trg podobne velikosti kot trg Unije ter ima številne domače proizvajalce, pa tudi velik delež uvoza in nizke stopnje tarifnih kvot uvoza, zaradi česar je zelo konkurenčen. Poleg tega je trg ZDA daleč najpomembnejši izvozni trg za Malezijo. Glede na statistične podatke GTA o izvozu je obseg izvoza v ZDA v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znašal skoraj 19 000 ton, kar pomeni približno 90 % skupnega izvoza pribora za cevi iz Malezije v navedenem obdobju. Obseg izvoza v ZDA je tudi večji od ocenjene celotne malezijske proizvodnje (16). Drugi glavni izvozni trgi za malezijske proizvajalce pribora za cevi so Mehika, Turčija in Kanada, ki predstavljajo 4 %, 3 % oziroma 1 % njihovega izvoza pribora za cevi.

(97)

Ker ni bilo drugih razpoložljivih informacij, je normalna vrednost v skladu s členom 18 osnovne uredbe temeljila na podatkih, ki jih je vložnik predložil v zahtevku za pregled.

(98)

Izvozne cene v obdobju preiskave v zvezi s pregledom so bile določene na podlagi javno dostopnih podatkov, tj. statističnih podatkov carinskih organov ZDA. Komisija je na podlagi metodologije, ki jo je vložnik razvil v zahtevku za pregled, zaradi boljše primerljivosti prilagodila statistične podatke, tako da je izključila vrste izdelka, ki niso bile vključene v konstruirano normalno vrednost, kot je opisana zgoraj.

(99)

Tehtana povprečna normalna vrednost se je v skladu s členom 2(11) osnovne uredbe primerjala s tehtano povprečno izvozno ceno pribora za cevi, pri čemer sta bili obe na ravni franko tovarna.

(100)

Da bi bila primerjava med normalno vrednostjo in izvozno ceno poštena, so se v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe upoštevale razlike v dejavnikih, ki so vplivali na cene in primerljivost cen. V skladu s tem je bila izvozna cena prilagojena za stroške prevoza, zavarovanja in pakiranja, ki jih je vložnik ocenil v zahtevku za pregled, da bi se vrednosti, pridobljene iz statističnih podatkov ZDA o uvozu, na podlagi CIF prilagodile ravni franko tovarna.

(101)

Na podlagi primerjave povprečne normalne vrednosti in povprečne izvozne cene, ustrezno prilagojene ravni franko tovarna, kot je navedeno zgoraj, in izražene kot delež cene CIF meja ZDA, je bila v vseh primerih ugotovljena več kot 86,7-odstotna stopnja dampinga. Kot je obrazloženo v uvodni izjavi 105 spodaj so organi ZDA ugotovili, da se je Malezija uporabljala za izogibanje protidampinškim dajatvam, določenim za kitajske proizvajalce pribora za cevi. Dajatve so bile razširjene na malezijske izvoznike pribora za cevi.

(102)

Glede na zahtevek proizvodna zmogljivost v Maleziji znaša 59 000 ton, prosta zmogljivost pa 44 000 ton, kar je blizu celotni potrošnji pribora za cevi v Uniji. V zahtevi za pregled je dodano, da se je malezijska proizvodna zmogljivost za pribor za cevi od uvedbe dokončnih ukrepov leta 2002 bistveno povečala, in sicer z ocenjenih 10 000 ton na ocenjenih 59 000 ton v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(103)

Nobeno od dostopnih dejstev ne kaže na znatno rast ali zmanjšanje sektorjev v Maleziji, ki uporabljajo pribor za cevi, zato se šteje, da bo malezijski domači trg za pribor za cevi v prihodnjih letih ostal dokaj stabilen in zato ne bo ponujal znatnih možnosti širitve za malezijski pribor za cevi.

(104)

Preiskava je pokazala, da je trg pribora za cevi v Uniji privlačen za malezijski izvoz. Razlog za to je predvsem njegov potencial za malezijske proizvajalce pribora za cevi, ki ga zaradi višine protidampinških dajatev ne izkoriščajo. Čeprav se je njihov izvoz po uvedbi dokončnih ukrepov leta 2002 skoraj ustavil, je malezijska industrija pribora za cevi zelo odvisna od izvoza, njen glavni izvozni trg pa je ZDA.

(105)

Organi ZDA so 25. julija 2018 protidampinško dajatev v višini 182,9 %, ki je bila uvedena za uvoz pribora (fitingov) za cevi iz ogljikovega jekla, ki se uporablja za čelno varjenje, iz Ljudske republike Kitajske, začasno razširili na uvoz navedenega izdelka iz Malezije, saj so ugotovili, da se Malezija uporablja za izogibanje tem ukrepom. Medtem ko so lahko dejanski proizvajalci pribora za cevi v Maleziji izvzeti iz te dajatve, bi bila prodaja njihovih izdelkov v ZDA zaradi obveznosti certificiranja bolj zapletena in manj privlačna.

(106)

Zaradi zgoraj navedenega v kombinaciji s presežnimi zmogljivostmi v Jugovzhodni Aziji, omenjenimi v uvodni izjavi 91, bi postal trg Unije ciljni trg za malezijske presežne zmogljivosti in izdelke, ki so se pred tem prodajali ZDA, če bi ukrepi prenehali veljati.

(107)

Glede na proste zmogljivosti, prakse oblikovanja cen v ZDA in protidampinške dajatve na navedenem trgu, ki so bile razširjene na Malezijo, v kombinaciji s privlačnostjo trga Unije za malezijske proizvajalce pribora za cevi je zelo verjetno, da bi malezijski proizvajalci pribora za cevi v primeru izteka veljavnosti ukrepov v Unijo izvažali velike količine pribora za cevi po dampinških cenah. Glede na povečanje proizvodnih zmogljivosti in prostih zmogljivosti od uvedbe dokončnih ukrepov leta 2002 bi lahko bila stopnja dampinškega uvoza precej višja kot pred uvedbo dokončnih ukrepov. Zato je Komisija sklenila, da obstaja verjetnost, da bi se damping v primeru izteka veljavnosti ukrepov ponovil.

(108)

Kot je bilo ugotovljeno v uvodnih izjavah 43 in 49, preiskava za nobenega proizvajalca izvoznika v Turčiji ni pokazala dampinga v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, poleg tega v preiskavi ni bil ugotovljen obstoj verjetnosti ponovitve dampinga v primeru izteka veljavnosti ukrepov.

(109)

Zato bi bilo treba preiskavo v zvezi s Turčijo zaključiti, ukrepe v zvezi s Turčijo pa razveljaviti.

(110)

V zvezi z Rusijo je Komisija sklenila, da se je damping iz Rusije glede na informacije, ki so bile na voljo v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, nadaljeval. Poleg tega je glede na velike proste zmogljivosti v Rusiji, izvozne cene v tretje države, dampinške ravni cen pribora za cevi za Unijo v obdobju preiskave v zvezi s pregledom in privlačnost trga Unije, ki je velik potencialni izvozni trg za Rusijo, za ruske proizvajalce pribora za cevi sklenila tudi, da bi se na trg Unije po dampinških cenah verjetno uvažale velike količine pribora za cevi iz Rusije, če bi se ukrepi iztekli. Zato je Komisija sklenila tudi, da obstajajo dokazi o ponovitvi dampinga.

(111)

Glede na pomembne presežne zmogljivosti v Maleziji in Koreji, omejene možnosti za širitev na njunih domačih trgih in privlačnost trga Unije za proizvajalce pribora za cevi v teh državah je bilo v zvezi z njima sklenjeno, da bi se v primeru izteka veljavnosti protidampinških ukrepov uvoz izdelka, ki se pregleduje, iz teh dveh držav v Unijo bistveno povečal. Poleg tega je Komisija ugotovila, da bi zadevni uvoz verjetno potekal po dampinških cenah. Zato je v zvezi s Korejo in Malezijo sklenila, da bi se damping v primeru izteka veljavnosti ukrepov za pribor za cevi verjetno ponovil.

(112)

V obdobju preiskave v zvezi s pregledom je podobni izdelek proizvajalo 21 proizvajalcev Unije. Tri od njih zastopa vložnik. Navedenih 21 proizvajalcev Unije pomeni „industrijo Unije“ v smislu členov 4(1) in 5(4) osnovne uredbe. Štirje proizvajalci Unije so bili vzorčeni, kot je opisano v uvodnih izjavah 14 in 15. Vzorec je predstavljal več kot 54 % celotne proizvodnje Unije in obsega prodaje, kot je opisano v uvodni izjavi 15.

(113)

Komisija je potrošnjo Unije določila tako, da je seštela:

(114)

Na podlagi tega se je potrošnja Unije gibala, kot sledi:

Preglednica 1

Potrošnja Unije

(115)

Potrošnja Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 12 %. Podrobneje, potrošnja Unije se je leta 2015 zmanjšala za 15 %, med letoma 2015 in 2016 si je opomogla, nato pa se je od leta 2016 do obdobja preiskave v zvezi s pregledom spet zmanjšala.

(116)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 43, 49 in 57, v zvezi z uvozom izdelka, ki se pregleduje, s poreklom iz Turčije ni bil ugotovljen damping v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ali obstoj verjetnosti ponovitve dampinga. Posledično bi bilo treba ukrepe v zvezi s Turčijo ukiniti. Zato bo Komisija za proučitev nadaljevanja ali ponovitve škode proučila uvoz iz Turčije skupaj z uvozom iz tretjih držav. Zaradi popolnosti so podatki v zvezi s Turčijo navedeni tudi ločeno v oddelku 4.3.5.

(117)

Obseg uvoza iz Malezije je temeljil na statističnih podatkih Eurostata (na ravni TARIC). Komisija je določila tržni delež uvoza na podlagi potrošnje Unije, kot je navedeno v uvodni izjavi 113.

(118)

Uvoza iz Malezije v celotnem obravnavanem obdobju skoraj ni bilo, od uvedbe dokončnih ukrepov leta 2002 pa je ostal na podobni ravni. Tržni deleži so bili v celotnem obravnavanem obdobju zanemarljivi.

(119)

Zaradi zelo majhnega obsega uvoza iz Malezije in širokega nabora vrst (ki zajema različne parametre, kot so standardi specifikacije, vrsta materiala, osnovna surovina, vrsta (koleno, T-kos ali redukcija), zunanji premer in debelina stene) izdelka, ki se pregleduje, cen tega uvoza ni bilo mogoče smiselno analizirati.

(120)

Obseg uvoza iz Koreje je temeljil na statističnih podatkih Eurostata (na ravni TARIC). Komisija je določila tržni delež uvoza na podlagi potrošnje Unije, kot je navedeno v uvodni izjavi 113.

(121)

Obseg uvoza iz Koreje je bil v celotnem obravnavanem obdobju zanemarljiv, v OPP pa se je zmanjšal na 0,1 % tržnega deleža. Od uvedbe dokončnih ukrepov leta 2002 je ostal na podobni ravni. Tržni delež se je z 0,7 % leta 2014 zmanjšal na 0,1 % v OPP.

(122)

Zaradi zelo majhnega obsega uvoza iz Koreje in širokega nabora vrst izdelka, ki se pregleduje, cen tega uvoza ni bilo mogoče smiselno analizirati.

(123)

Obseg uvoza in povprečna uvozna cena za Rusijo sta temeljila na statističnih podatkih Eurostata (na ravni TARIC). Komisija je določila tržni delež uvoza na podlagi potrošnje Unije, kot je navedeno v uvodni izjavi 113.

(124)

Obseg uvoza iz Rusije je bil v celotnem obravnavanem obdobju majhen. Z 18 ton v letih 2014 in 2015 se je povečal na 431 ton v letu 2016 in na 468 ton v OPP, kar je ustrezalo povečanju tržnega deleža z 0 % v obdobju 2014–2015 na 0,9 % v OPP.

(125)

Povprečna cena uvoza iz Rusije v Unijo se je gibala, kot sledi:

Preglednica 5

Uvozna cena

(126)

Povprečna cena izvoza iz Rusije je med letoma 2014 in 2015 dosegla izjemno visoke ravni, nato pa v obdobju 2015–2016 padla za 84 % in za nadaljnjih 13 % v OPP. Uvozne cene so se v obravnavanem obdobju na splošno znižale za 90 %.

(127)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 124, se je, medtem ko je bil obseg uvoza premajhen, da bi se štel za reprezentativnega, štelo, da bi bile lahko cene tega uvoza vseeno dober pokazatelj prihodnje cenovne politike v primeru izteka veljavnosti ukrepov.

(128)

Zaradi nesodelovanja ruskih izvoznikov/proizvajalcev, kot je navedeno v uvodni izjavi 58, je morala Komisija pri določitvi stopnje nelojalnega nižanja prodajnih cen v skladu s členom 18 osnovne uredbe uporabiti dostopna dejstva. V tem primeru je nelojalno nižanje prodajnih cen za uvoz iz Rusije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ugotovila tako, da je (i) tehtane povprečne prodajne cene vzorčenih proizvajalcev Unije, zaračunane nepovezanim strankam v Uniji in prilagojene na raven cene franko tovarna, primerjala s (ii) povprečno ceno uvoza iz Rusije prvi neodvisni stranki na trgu Unije, določeno na podlagi CIF, kot je evidentirana v podatkih Eurostata, s prilagoditvami za stroške, nastale po uvozu. Ker ni bilo drugih informacij, so bili ti stroški ocenjeni na 1 % vrednosti CIF.

(129)

Zaradi nesodelovanja ni bilo mogoče določiti vrst izdelka, izvoženih iz Rusije. Zato primerjava glede na vrsto izdelka ni bila mogoča. Rezultat primerjave je bil izražen kot delež prihodkov od prodaje vzorčenih proizvajalcev Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(130)

Primerjava je za Rusijo pokazala 49,8-odstotno tehtano povprečno stopnjo nelojalnega nižanja cen na trgu Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(131)

Obseg uvoza in povprečna uvozna cena za vse druge tretje države sta temeljila na statističnih podatkih Eurostata (na ravni TARIC). Komisija je določila tržni delež uvoza na podlagi potrošnje Unije, kot je navedeno v uvodni izjavi 113.

Preglednica 6

Obseg uvoza in tržni delež

(132)

Skladno z zmanjšanjem potrošnje se je obseg uvoza iz vseh drugih tretjih držav med letom 2014 in OPP zmanjšal za 5 %. Tržni delež uvoza iz vseh drugih tretjih držav je v obravnavanem obdobju ostal znotraj razpona od 34,8 % do 40,7 %. Večina uvoza je bila iz Kitajske, Kambodže in Vietnama, ki so bili v obdobju preiskave v zvezi s pregledom edine države z več kot 5-odstotnim posameznim tržnim deležem.

(133)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 6, trenutno veljajo protidampinški ukrepi za uvoz pribora za cevi s poreklom iz Kitajske. Kljub zmanjševanju obsega uvoza (9 % v obravnavanem obdobju) se je tržni delež kitajskega uvoza v istem obdobju zaradi zmanjšanja potrošnje Unije nekoliko povečal (za 0,5 %). V obravnavanem obdobju se je tržni delež gibal med 14,2 % in 17,7 %. Cene uvoza s Kitajske so v obravnavanem obdobju ostale nespremenjene. V povprečju so bile nižje od cen proizvajalcev Unije, pa tudi od cen uvoza iz drugih tretjih držav.

(134)

Obseg uvoza iz Kambodže se je v obravnavanem obdobju v absolutnem smislu povečal, pri čemer se je tržni delež povečal za 4,6 odstotne točke, in sicer z 1,9 % leta 2014 na 6,5 % v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Obseg uvoza iz Vietnama se je zmanjšal (za 5 %), kar pa se je kot pri Kitajski zaradi zmanjšanja potrošnje Unije pretvorilo v povečanje tržnega deleža (za 0,4 odstotne točke). Tržni delež Vietnama se je tako s 4,9 % leta 2014 povečal na 5,3 % v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Uvozne cene iz Vietnama in Kambodže so bile v povprečju nižje od cen proizvajalcev Unije, pa tudi od cen uvoza iz drugih tretjih držav.

(135)

Nazadnje, obseg uvoza iz ostalih tretjih držav, ki niso navedene zgoraj, se je med letom 2014 in OPP bistveno zmanjšal, in sicer za 35 %. Njihov tržni delež se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 3,3 odstotne točke, in sicer z 12,9 % v letu 2014 na 9,6 % v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Uvozne cene iz teh držav so bile v povprečju precej višje od cen proizvajalcev Unije. Prav tako so bile precej višje od uvoznih cen iz Kitajske, Kambodže in Vietnama.

(136)

Komisija je v skladu s členom 3(5) osnovne uredbe proučila vse pomembne gospodarske dejavnike in kazalnike, ki so vplivali na stanje industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(137)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 15, se je vzorčenje uporabilo za določitev morebitne škode, ki jo je utrpela industrija Unije.

(138)

Komisija je pri ugotavljanju škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode. Makroekonomske kazalnike je ocenila v zvezi s celotno industrijo Unije na podlagi podatkov, ki so bili pridobljeni od vložnika ter navzkrižno preverjeni z informacijami, ki jih je več proizvajalcev Unije poslalo v predzačetni fazi, in preverjenimi vprašalniki, ki so jih izpolnili vzorčeni proizvajalci Unije. Mikroekonomske kazalnike pa je ocenila na podlagi podatkov iz preverjenih vprašalnikov, ki so jih izpolnili vzorčeni proizvajalci Unije. Za oba sklopa podatkov je bilo ugotovljeno, da sta reprezentativna za gospodarski položaj industrije Unije.

(139)

Makroekonomski kazalniki so: proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlovanje, produktivnost, višina stopnje dampinga in okrevanje od preteklega dampinga.

(140)

Mikroekonomski kazalniki so: povprečne cene na enoto, stroški na enoto, stroški dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala.

(141)

Celotna proizvodnja Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale, kot sledi:

Preglednica 7

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti proizvajalcev Unije

(142)

Obseg proizvodnje se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 15 %. Natančneje, leta 2015 se je začel zmanjševati, nato pa se je v letu 2016 še zmanjšal, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa se je nekoliko povečal.

(143)

Proizvodna zmogljivost se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 9 %. Opozoriti je treba, da je proizvodni obrat enega proizvajalca Unije prenehal delovati in je bil avgusta 2017, tj. v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, demontiran.

(144)

Ker se je obseg proizvodnje zmanjšal bolj kot zmogljivost, se je izkoriščenost zmogljivosti v obravnavanem obdobju zmanjšala za 1,8 odstotne točke.

(145)

Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije sta se v obravnavanem obdobju gibala, kot sledi:

Preglednica 8

Obseg prodaje in tržni delež proizvajalcev Unije

(146)

Celotna prodaja industrije Unije na trgu Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 17 %, to zmanjšanje pa je bilo nekoliko hitrejše od zmanjšanja potrošnje v istem obdobju (– 12 %). Na splošno se je tržni delež industrije Unije v obravnavanem obdobju zmanjšal za 3,4 odstotne točke. Obseg prodaje industrije Unije se je na letni osnovi med letoma 2014 in 2015 v glavnem zmanjšal (za 11 %), leta 2016 je ostal razmeroma stabilen, nato pa se je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom zmanjšal za dodatnih 6 %. To je v obravnavanem obdobju povzročilo nihanje tržnega deleža, ki se je leta 2015 povečal za 2,3 odstotne točke, nato se je leta 2016 zmanjšal za 7 odstotnih točk, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa se je znova povečal za 1,3 odstotne točke.

(147)

Potrošnja Unije se je med letom 2014 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom zmanjšala za 12 %. Obseg prodaje industrije Unije se je zmanjšal za 17 %, kar se je pretvorilo v izgubo tržnega deleža v višini 3,4 odstotne točke.

(148)

Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali, kot sledi:

Preglednica 9

Zaposlenost in produktivnost proizvajalcev Unije

(149)

Zaposlenost v industriji Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 30 %. Leta 2017 se je znatno zmanjšala, delno zaradi zaprtja proizvodnega obrata enega proizvajalca Unije.

(150)

Zaradi zmanjšanja proizvodnje in še večjega zmanjšanja zaposlenosti (za 14 % oziroma 30 % v obravnavanem obdobju) se je produktivnost v istem obdobju povečala za 21 %.

(151)

Stopnja dampinga, ugotovljena v zvezi z uvozom pribora za cevi iz Rusije v Unijo, je bila v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znatno nad ravnjo de minimis. Hkrati je bil obseg uvoza iz Rusije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom zelo omejen in je predstavljal samo 0,9 % potrošnje Unije. Zato je bil vpliv višine dejanskih stopenj dampinga iz Rusije na industrijo Unije precej omejen.

(152)

Kot je razloženo v uvodnih izjavah 118 in 121 je bil v zadevnem obdobju uvoz iz Malezije in Koreje zanemarljiv. Glede na to ni bilo mogoče sprejeti pozitivne ugotovitve glede obstoja dampinga v zvezi s tema dvema državama. Preiskava je bila zato osredotočena na verjetnost ponovitve dampinga v primeru razveljavitve protidampinških ukrepov.

(153)

Povprečne prodajne cene industrije Unije za nepovezane stranke v Uniji so se v obravnavanem obdobju gibale, kot sledi:

Preglednica 10

Povprečne prodajne cene v Uniji in stroški na enoto

(154)

Povprečna prodajna cena industrije Unije na enoto za nepovezane stranke v Uniji se je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znižala za 8 % in dosegla 2 553 EUR/tono. Industrija Unije je morala cene prilagoditi navzdol, da so izražale splošno znižanje prodajnih cen na trgu pribora za cevi zaradi vse manjšega povpraševanja.

(155)

Povprečni stroški proizvodnje industrije Unije so se v obravnavanem obdobju znižali manj, in sicer za 6 %. Glavni dejavnik, ki je vplival na znižanje stroškov proizvodnje na enoto, je bilo znižanje cen surovin.

(156)

Povprečni stroški dela so se v obravnavanem obdobju gibali, kot sledi:

Preglednica 11

Povprečni stroški dela na zaposlenega

(157)

Povprečni stroški dela na zaposlenega so v obravnavanem obdobju ostali nespremenjeni.

(158)

Zaloge so se v obravnavanem obdobju gibale, kot sledi:

Preglednica 12

Zaloge

(159)

Raven končnih zalog vzorčenih proizvajalcev Unije se je v obravnavanem obdobju povišala za 21 %. V obdobju preiskave v zvezi s pregledom je raven zalog obsegala približno 32 % njene proizvodnje.

(160)

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb so se v obravnavanem obdobju gibali, kot sledi:

Preglednica 13

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

(161)

Komisija je dobičkonosnost industrije Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot delež prihodkov od te prodaje. Izgube industrije Unije so se z – 12,3 % v letu 2014 povečale na – 14,9 % v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, kar pomeni povečanje za 2,6 odstotne točke.

(162)

Neto denarni tok je sposobnost proizvajalca Unije, da sam financira svoje dejavnosti. V obravnavanem obdobju se je neto denarni tok povečal in dosegel pozitivno raven. Nanj je vplival predvsem dobiček, ustvarjen z izvozom. Ta izvoz je predstavljal 32 % celotne nepovezane prodaje vzorčenih proizvajalcev v obdobju preiskave v zvezi s pregledom in je vzorčenim proizvajalcem Unije omogočil, da so v obravnavanem obdobju ostali blizu praga dobička.

(163)

Letni naložbeni tok, ki ga je industrija Unije ustvarila v zvezi z izdelkom, ki se pregleduje, se je v obravnavanem obdobju povečal z 2,6 milijona EUR v letu 2014 na 3,6 milijona EUR v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Proizvajalci Unije so morali vlagati, da bi ohranili proizvodnjo Unije, pri čemer so vlagali zlasti v vzdrževanje in zamenjavo starih strojev, te naložbe pa bi bilo treba obravnavati kot del tekočega postopka prestrukturiranja industrije Unije.

(164)

Donosnost naložb je dobiček v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb. Donosnost naložb iz proizvodnje in prodaje podobnega izdelka je nihala in v obdobju preiskave v zvezi s pregledom dosegla – 18,5 %.

(165)

Preiskava je pokazala, da se je večina kazalnikov škode kljub veljavnim ukrepom razvijala negativno, gospodarski in finančni položaj industrije Unije pa se je v obravnavanem obdobju poslabšal.

(166)

Ob upoštevanju navedenih gibanj je mogoče skleniti, da je industrija Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom utrpela znatno škodo.

(167)

Negativna gibanja industrije Unije je mogoče pojasniti zlasti z zmanjšanjem potrošnje, ki se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 12 %, in prisotnostjo uvoza iz drugih tretjih držav, zlasti Kitajske, Kambodže in Vietnama, ki je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom predstavljal 67 % celotnega uvoza v Unijo. Ker uvozniki/uporabniki niso sodelovali v preiskavi in ker razpoložljivi podatki Eurostata ne razlikujejo med različnimi vrstami izdelka, ni bilo mogoče opraviti smiselne primerjave cen po vrsti izdelka in jasno ugotoviti vpliva uvoza iz teh tretjih držav.

(168)

Komisija je v uvodni izjavi 166 sklenila, da je industrija Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom utrpela znatno škodo. Komisija je v uvodni izjavi 167 sklenila, da ni mogoče, da bi škoda za industrijo Unije, ugotovljena v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, nastala zaradi uvoza iz Malezije, Koreje in Rusije, saj je bil ta zelo majhen.

(169)

V zvezi s tem je Komisija nadalje proučila verjetnost ponovitve škode, ki jo je prvotno povzročil dampinški uvoz iz Malezije, Koreje in Rusije, v primeru razveljavitve ukrepov.

(170)

Za ugotovitev verjetnosti ponovitve škode v primeru razveljavitve ukrepov so bili analizirani naslednji elementi: (a) proizvodna zmogljivost in prosta zmogljivost v Maleziji, Koreji in Rusiji, (b) možne ravni cen uvoza iz teh držav v primeru izteka ukrepov in njihov vpliv na položaj industrije Unije ter (c) obstoj ukrepov omejevanja trgovine v drugih tretjih državah v zvezi z izvozom pribora za cevi iz Malezije, Koreje in Rusije.

(171)

Glede na popolno nesodelovanje proizvajalcev izvoznikov so ugotovitve temeljile na dostopnih dejstvih v skladu s členom 18 osnovne uredbe. V zvezi s tem so se uporabili informacije iz zahtevka za pregled, podatki Eurostata (na ravni TARIC) in statistični podatki ZDA o trgovini.

(172)

Kot je določeno v uvodnih izjavah 70, 88 in 102 je bila po ocenah prosta zmogljivost v Rusiji, Maleziji in na Kitajskem približno 251 000 v OPP, kar za več kot štiri krat presega potrošnjo v Uniji v istem obdobju.

(173)

Poleg tega ni bilo ugotovljenih elementov, ki bi lahko kazali morebitno znatno povečanje domačega povpraševanja po priboru za cevi v Maleziji, Koreji ali Rusiji ali na trgih drugih tretjih držav v bližnji prihodnosti. Glede na zmanjšanje porabe pribora za cevi v Uniji v obravnavanem obdobju je Komisija ugotovila, da domače povpraševanje v Maleziji, Koreji ali Rusiji ali na trgih drugih tretjih držav ne bi moglo absorbirati razpoložljive proste zmogljivosti.

(174)

Proizvajalci izvozniki v Maleziji, Koreji in Rusiji niso sodelovali v preiskavi. Poleg tega zaradi zelo majhnega obsega uvoza iz Malezije in Koreje v Unijo ni bilo mogoče določiti zanesljivih uvoznih cen za ti dve državi v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(175)

V teh okoliščinah in v skladu z metodologijo, uporabljeno v zadnjem pregledu zaradi izteka protidampinških ukrepov za uvoz s poreklom iz Malezije in Koreje, so se izvozne cene iz Koreje in Malezije v ZDA uporabile kot približek, da bi se določila verjetna raven cen uvoza iz Malezije in Koreje v primeru razveljavitve ukrepov. V zvezi s tem je treba opozoriti, da je obseg uvoza iz Koreje in Malezije v ZDA v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ustrezal 63 % potrošnje Unije. Poleg tega, kot je določeno v uvodni izjavi 96, je bilo ugotovljeno, da so ZDA primerljiv trg trgu Unije. Na podlagi tega je Komisija izračunala stopnje nelojalnega nižanja prodajnih cen, ne da bi upoštevala protidampinške dajatve na ta uvoz v ZDA. Izračun je pokazal, da bi uvozne cene iz Malezije in Koreje verjetno nelojalno znižale prodajne cene Unije za 53 % oziroma 20 %.

(176)

Kar zadeva Rusijo, se je obseg uvoza v Unijo v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, čeprav je bil majhen, štel za zadostnega, da se je upošteval kot dober pokazatelj prihodnje cenovne politike v primeru izteka veljavnosti ukrepov. Na podlagi tega je izračun, pri katerem se protidampinške dajatve niso upoštevale, pokazal, da bi uvozne cene iz Rusije verjetno nelojalno znižale prodajne cene Unije za 59 %.

(177)

Zato bi bila industrija Unije v primeru razveljavitve ukrepov izpostavljena velikemu pritisku na cene, ki bi ga izvajale Malezija, Koreja in Rusija, kar bi še dodatno poslabšalo njen gospodarski položaj.

(178)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 90, je Japonska marca 2018 uvedla dokončne protidampinške dajatve na uvoz pribora za cevi iz Koreje. Poleg tega, kot je navedeno v uvodni izjavi 98, so bili protidampinški ukrepi na uvoz pribora za cevi v ZDA od julija 2018 razširjeni na Malezijo. To pomeni, da je dostop korejskih in malezijskih proizvajalcev izvoznikov do tretjih velikih izvoznih trgov omejen in da glede na privlačnost trga Unije za korejske in malezijske izvoznike, opisano v delih 3.4.2.3 in 3.5.2.3, ter bližino trga Unije za ruske izvoznike, opisano v delu 3.3.2.3, obstaja velika verjetnost, da bodo ti proizvajalci izvozniki svoj uvoz izdelka, ki se pregleduje, (pre)usmerili na trg Unije.

(179)

Razumno je pričakovati, da bo v primeru razveljavitve ukrepov zaradi privlačnosti trga Unije, opisane v delih 3.3.2.3, 3.4.2.3 in 3.5.2.3, vsaj del navedene proste zmogljivosti najverjetneje (pre)usmerjen na trg Unije.

(180)

V uvodnih izjavah 76, 92 in 107 je bilo ugotovljeno, da je verjetno, da bodo v primeru izteka veljavnosti ukrepov proizvajalci izvozniki iz Malezije, Koreje in Rusije v Unijo izvažali precejšnje količine izdelka, ki se pregleduje, ter da bo ta izvoz potekal po dampinških cenah.

(181)

V smislu obsega in glede na velike proste zmogljivosti je zelo verjetno, da bodo proizvajalci izvozniki iz Malezije, Koreje in Rusije ponovno začeli uvažati v Unijo in pridobili tržne deleže na trgu Unije. Glede na trenutno negativno gibanje potrošnje se pričakuje, da bo povečanje tržnega deleža še pomembnejše. V tem primeru bi se industrija Unije spopadala s takojšnjim upadom obsega prodaje in tržnih deležev. To bi povzročilo tudi nadaljnje zmanjšanje izkoriščenosti zmogljivosti, ki je že na zelo nizkih ravneh, in še dodatno povečalo izgube.

(182)

Poleg tega industrija Unije glede na že tako negativne stopnje dobička ne bo mogla dodatno znižati svojih cen, da bi jih uskladila z uvoznimi cenami in ohranila obseg prodaje v Uniji. Znižanje ravni njenih cen bi takoj povzročilo nadaljnje poslabšanje položaja industrije Unije, ki je znatno škodo utrpela že v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, in bi najverjetneje ogrozilo industrijo Unije kot celoto, tako da bi morala zmanjšati ali celo zapreti proizvodne obrate.

(183)

Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da v primeru razveljavitve ukrepov obstaja velika verjetnost ponovitve škode zaradi uvoza iz Malezije, Koreje in Rusije.

(184)

Ruska vlada je v pripombah v zvezi s končnim razkritjem trdila, da ni vzročne zveze med ruskim uvozom in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije. Ta trditev ne upošteva analize elementov in sklepov iz uvodnih izjav od 170 do 183, ki kažejo na veliko verjetnost ponovitve škode zaradi uvoza iz Malezije, Koreje in Rusije v primeru razveljavitve ukrepov, ter je bila zato zavrnjena. Sklepi iz uvodne izjave 183 se zato ohranijo.

(185)

Komisija je v skladu s členom 21 osnovne uredbe proučila, ali bi bila ohranitev obstoječih protidampinških ukrepov proti Maleziji, Koreji in Rusiji v nasprotju z interesom Unije kot celote. Določitev interesa Unije je temeljila na proučitvi najrazličnejših zadevnih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov in uporabnikov.

(186)

Opozoriti je treba, da se v prvotnih preiskavah za sprejetje ukrepov ni štelo, da je v nasprotju z interesi Unije.

(187)

Vse zainteresirane strani so imele možnost, da izrazijo stališča v skladu s členom 21(2) osnovne uredbe.

(188)

Na podlagi tega je Komisija proučila, ali so kljub sklepom o verjetnosti ponovitve dampinga in škode obstajali utemeljeni razlogi, zaradi katerih bi se sklepalo, da ohranitev obstoječih ukrepov ni v interesu Unije.

(189)

Kot je bilo sklenjeno v uvodni izjavi 166, je industrija Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom utrpela znatno škodo, kar so potrdili negativni trendi večine kazalnikov. Hkrati je bilo v uvodni izjavi 183 ugotovljeno tudi, da se bo položaj industrije Unije verjetno nadaljnje poslabšal, če bi protidampinški ukrepi proti Maleziji, Koreji in Rusiji prenehali veljati.

(190)

Komisija je menila, da industrija Unije kljub slabemu položaju na trgu Unije na splošno ostaja sposobna preživeti. Ta trditev je temeljila na dejstvu, da, kot je omenjeno v uvodni izjavi 162, izvoz industrije Unije predstavlja znaten delež obsega prodaje in dopušča industriji Unije, da v obravnavanem obdobju ostaja blizu praga dobička. Vendar ima industrija Unije še vedno zelo majhno izkoriščenost zmogljivosti in poskuša izboljšati svoj gospodarski položaj s stalnimi naložbami, da bi omogočila postopek prestrukturiranja.

(191)

Vsako nadaljnje poslabšanje bi vplivalo na njen splošni položaj, pri čemer bi obstajalo tveganje, da bo treba proizvodne obrate v Uniji zmanjšati ali celo dokončno zapreti. Zato je mogoče sklepati, da bi bilo nadaljevanje ukrepov proti Maleziji, Koreji in Rusiji v interesu industrije Unije.

(192)

Na začetku te preiskave je bil vzpostavljen stik z 61 uvozniki in uporabniki, ki so bili pozvani k sodelovanju. Vendar nobeden od njih ni sodeloval v sedanji preiskavi. Spomniti je treba, da je bilo v prejšnjih preiskavah v zvezi s priborom za cevi ugotovljeno, da uvedba ukrepov najverjetneje ne bi resneje negativno vplivala na položaj uvoznikov in uporabnikov v Uniji.

(193)

Uporabniki niso predložili nobenih informacij, iz katerih bi bile razvidne težave pri iskanju drugih virov, takih informacij pa ni razkrila niti preiskava.

(194)

V prejšnjih preiskavah analiza interesa Unije ni pokazala negativnega vpliva ukrepov na uvoznike in uporabnike, ki so lahko prenesli zvišanje cen. V tem pregledu zaradi izteka ukrepov niso bili ugotovljeni nobeni elementi, ki bi nasprotovali tej ugotovitvi. Uporabniki pribora za cevi delujejo predvsem v petrokemičnih industrijah, pa tudi industrijah, dejavnih v gradbenem sektorju. Izdelek, ki se pregleduje, se uporablja za povezovanje cevi. Medtem ko cevi predstavljajo pomembnejši delež skupnih stroškov projektov, pribor za cevi na splošno predstavlja le manjši del skupnih stroškov.

(195)

Poleg tega bi lahko glede na ukinitev ukrepov v zvezi s Turčijo približno 60 % uvoza pribora za cevi v Unijo potekalo brez protidampinških dajatev, zato bi bila ohranjena razumna možnost izbire dobaviteljev.

(196)

Na podlagi tega in v skladu s sklepi prejšnjih preiskav se pričakuje, da nadaljevanje ukrepov ne bo imelo znatnega negativnega vpliva na uporabnike in da zato ni prepričljivih razlogov za sklepanje, da podaljšanje veljavnih ukrepov proti Maleziji, Koreji in Rusiji ni v interesu Unije.

(197)

Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da v okviru interesa Unije ni utemeljenih razlogov, ki bi nasprotovali podaljšanju sedanjih protidampinških ukrepov proti uvozu iz Malezije, Koreje in Rusije.

(198)

Vse zainteresirane strani so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je bila predvidena ohranitev veljavnih protidampinških ukrepov proti Maleziji, Koreji in Rusiji, ter o razveljavitvi veljavnih ukrepov za uvoz izdelka, ki se pregleduje, s poreklom iz Turčije. Odobren jim je bil tudi rok za predložitev pripomb po tem razkritju. Stališča in pripombe so bili ustrezno upoštevani.

(199)

Iz navedenega sledi, da bi bilo treba v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe ohraniti protidampinške ukrepe, ki se uporabljajo za uvoz pribora za cevi s poreklom iz Malezije, Koreje in Rusije ter so bili uvedeni z Izvedbeno uredbo (EU) št. 78/2013 in Izvedbeno uredbo (EU) št. 1283/2014, kot je bila spremenjena z Izvedbeno uredbo (EU) 2016/306, in da bi bilo treba dovoliti, da protidampinški ukrepi, ki se uporabljajo za uvoz pribora za cevi s poreklom iz Turčije, prenehajo veljati.

(200)

Stopnje protidampinške dajatve za posamezne družbe, opredeljene v tej uredbi, se uporabljajo le za uvoz izdelka, ki se pregleduje in ga te družbe proizvajajo, torej izrecno navedeni pravni subjekti. Za uvožene izdelke, ki se pregledujejo in jih proizvaja katera koli druga družba, ki v izvedbenem delu te uredbe ni izrecno navedena z imenom in naslovom, vključno s subjekti, povezanimi s tistimi, ki so izrecno navedeni, teh stopenj ni mogoče uporabiti in zanje velja stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(201)

Vsak zahtevek za uporabo teh stopenj protidampinških dajatev za posamezne družbe (npr. zaradi spremembe imena subjekta ali ustanovitve novih proizvodnih ali prodajnih obratov) bi bilo treba takoj predložiti Komisiji (17) skupaj z vsemi ustreznimi informacijami, zlasti o vsaki spremembi dejavnosti družbe na področju proizvodnje, domače prodaje in izvoza, povezanimi na primer z navedeno spremembo imena ali navedeno spremembo proizvodnih in prodajnih obratov. Po potrebi bo Uredba ustrezno spremenjena s posodobitvijo seznama družb, upravičenih do individualnih stopenj dajatve.

(202)

V smislu člena 109 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (18) se obresti, ki jih je treba plačati, kadar je treba znesek povrniti na podlagi sodbe Sodišča Evropske unije, izračunajo z obrestno mero, ki jo Evropska centralna banka uporablja v svojih operacijah glavnega refinanciranja, objavljena v seriji C Uradnega lista Evropske unije, in ki velja na prvi koledarski dan posameznega meseca.

(203)

Odbor, ustanovljen s členom 15(1) Uredbe (EU) 2016/1036, ni podal mnenja.

—

ob upoštevanju člena 50(1)(b) in člena 63(8) Uredbe (EU) št. 806/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2014 o določitvi enotnih pravil in enotnega postopka za reševanje kreditnih institucij in določenih investicijskih podjetij v okviru enotnega mehanizma za reševanje in enotnega sklada za reševanje ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010 (1) („uredba o enotnem mehanizmu za reševanje“),

—

ob upoštevanju členov 103, 104 in 105 finančne uredbe Enotnega odbora za reševanje,

—

ob upoštevanju končnih letnih računovodskih izkazov Enotnega odbora za reševanje za proračunsko leto 2017, kot so bili odobreni na seji odbora dne 21. in 22. junija 2018,

—

ob upoštevanju letnega poročila o dejavnostih Enotnega odbora za reševanje za proračunsko leto 2017, kot je bilo sprejeto na seji odbora dne 21. in 22. junija 2018,

—

ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča, ki vsebuje izjavo o zanesljivosti računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ter dobrem finančnem poslovodenju za proračunsko leto 2017, skupaj z odgovori Enotnega odbora za reševanje,

—

ob upoštevanju posebnega poročila Računskega sodišča št. 23/2017 z naslovom Enotni odbor za reševanje: izvajanje zahtevne naloge vzpostavitve bančne unije se je začelo, vendar je pot do cilja še dolga,

—

ob upoštevanju poročila Računskega sodišča v skladu s členom 92(4) Uredbe (EU) št. 806/2014 o morebitnih pogojnih obveznostih (Enotnega odbora za reševanje, Sveta, Komisije ali drugih), nastalih zaradi opravljanja nalog Enotnega odbora za reševanje, Sveta in Komisije v okviru te uredbe, za proračunsko leto 2017, skupaj z odgovori Enotnega odbora za reševanje, Sveta in Komisije –