ISSN 1977-0804

Uradni list

Evropske unije

L 72
European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Letnik 62
14. marec 2019

Vsebina

 

II   Nezakonodajni akti

Stran

 

 

MEDNARODNI SPORAZUMI

 

*

Sklep Sveta (EU) 2019/400 z dne 22. januarja 2019 o podpisu, v imenu Unije, Sporazuma o statusu med Evropsko unijo in Republiko Srbijo glede ukrepov, ki jih izvaja Evropska agencija za mejno in obalno stražo v Republiki Srbiji

1

 

 

UREDBE

 

*

Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/401 z dne 19. decembra 2018 o spremembi Uredbe (EU) št. 389/2013 o določitvi registra Unije ( 1 )

4

 

*

Uredba Komisije (EU) 2019/402 z dne 13. marca 2019 o spremembi Uredbe (ES) št. 1126/2008 o sprejetju nekaterih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta glede Mednarodnega računovodskega standarda 19

6

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/403 z dne 13. marca 2019 o izdaji dovoljenja Unije za družino biocidnih proizvodov Deosan Activate BPF based on Iodine

11

 

 

SKLEPI

 

*

Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2019/404 z dne 12. marca 2019 o spremembi Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU o nadzornih ukrepih za zdravje živali v zvezi z afriško prašičjo kugo v nekaterih državah članicah (notificirano pod dokumentarno številko C(2019) 1833)  ( 1 )

50

 

 

AKTI, KI JIH SPREJMEJO ORGANI, USTANOVLJENI Z MEDNARODNIMI SPORAZUMI

 

*

Pravilnik št. 120 Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) – Enotne določbe o homologaciji motorjev z notranjim zgorevanjem za vgradnjo v kmetijske in gozdarske traktorje ter necestno mobilno mehanizacijo glede na meritve neto moči, neto navora in specifične porabe goriva [2019/405]

81

 

 

III   Drugi akti

 

 

EVROPSKI GOSPODARSKI PROSTOR

 

*

Delegirana odločba Nadzornega organa Efte št. 90/18/COL z dne 11. oktobra 2018 o spremembi seznama iz točke 39 dela 1.2 poglavja I Priloge I k Sporazumu o Evropskem gospodarskem prostoru, ki navaja mejne kontrolne točke v Islandiji in na Norveškem, odobrene za veterinarske preglede živih živali in živalskih proizvodov iz tretjih držav, ter o razveljavitvi Odločbe Nadzornega organa Efte št. 111/15/COL [2019/406]

137

 

 

Popravki

 

*

Popravek Direktive Komisije (EU) 2015/1480 z dne 28. avgusta 2015 o spremembi nekaterih prilog k direktivama 2004/107/ES in 2008/50/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter določitvi pravil glede referenčnih metod, potrjevanja podatkov in umestitve mest vzorčenja za ocenjevanje kakovosti zunanjega zraka ( UL L 226, 29.8.2015 )

141

 

*

Popravek Uredbe Sveta (EU) 2018/2025 z dne 17. decembra 2018 o določitvi ribolovnih možnosti za ribiška plovila Unije za nekatere staleže globokomorskih rib za leti 2019 in 2020 ( UL L 325, 20.12.2018 )

141

 

 

(1)   Besedilo velja za EGP.

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.

II Nezakonodajni akti

MEDNARODNI SPORAZUMI

14.3.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

L 72/1

SKLEP SVETA (EU) 2019/400

z dne 22. januarja 2019

o podpisu, v imenu Unije, Sporazuma o statusu med Evropsko unijo in Republiko Srbijo glede ukrepov, ki jih izvaja Evropska agencija za mejno in obalno stražo v Republiki Srbiji

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti točk (b) in (d) člena 77(2) ter točke (c) člena 79(2) v povezavi s členom 218(5) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s členom 54(4) Uredbe (EU) 2016/1624 Evropskega parlamenta in Sveta (1) Unija v primerih, ko je predvideno, da bodo skupine evropske mejne in obalne straže napotene v tretjo državo zaradi izvajanja ukrepov, pri katerih bodo člani skupin imeli izvršilna pooblastila, ali kadar izvajanje drugih ukrepov v tretjih državah zahteva takšno pooblastilo, z zadevno tretjo državo sklene sporazum o statusu. Tak sporazum o statusu bi moral zajeti vse vidike, potrebne za izvajanje teh ukrepov.

(2)

Svet je 21. februarja 2017 pooblastil Komisijo, da začne pogajanja z Republiko Srbijo za sporazum o statusu glede ukrepov, ki jih izvaja Evropska agencija za mejno in obalno stražo v Republiki Srbiji.

(3)

Pogajanja o sporazumu o statusu so se začela 7. aprila 2017 in bila uspešno sklenjena 20. septembra 2018 s parafiranjem Sporazuma o statusu med Evropsko unijo in Republiko Srbijo glede ukrepov, ki jih izvaja Evropska agencija za mejno in obalno stražo v Republiki Srbiji (v nadaljnjem besedilu: Sporazum).

(4)

Ta sklep predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerih Združeno kraljestvo v skladu s Sklepom Sveta 2000/365/ES (2) ne sodeluje; Združeno kraljestvo torej ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanj ni zavezujoč in se v njem ne uporablja.

(5)

Ta sklep predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerih Irska v skladu s Sklepom Sveta 2002/192/ES (3) ne sodeluje; Irska torej ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja.

(6)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja. Ker ta sklep nadgrajuje schengenski pravni red, se Danska v skladu s členom 4 navedenega protokola v šestih mesecih od dne, ko Svet sprejme ta sklep, odloči, ali bo ta sklep prenesla v svoje nacionalno pravo.

(7)

Zato bi bilo treba Sporazum podpisati s pridržkom njegove poznejše sklenitve in odobriti priložene izjave –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Podpis, v imenu Unije, Sporazuma o statusu med Evropsko unijo in Republiko Srbijo glede ukrepov, ki jih izvaja Evropska agencija za mejno in obalno stražo v Republiki Srbiji, se odobri s pridržkom sklenitve navedenega sporazuma (4).

Člen 2

Izjave, priložene temu sklepu, se odobrijo v imenu Unije.

Člen 3

Predsednik Sveta je pooblaščen, da imenuje osebo(-e), pooblaščeno(-e) za podpis Sporazuma v imenu Unije.

Člen 4

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

V Bruslju, 22. januarja 2019

Za Svet

Predsednik

E.O. TEODOROVICI

(1)  Uredba (EU) 2016/1624 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. septembra 2016 o evropski mejni in obalni straži ter spremembi Uredbe (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 863/2007 Evropskega parlamenta in Sveta, Uredbe Sveta (ES) št. 2007/2004 in Odločbe Sveta 2005/267/ES (UL L 251, 16.9.2016, str. 1).

(2)  Sklep Sveta 2000/365/ES z dne 29. maja 2000 o prošnji Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske za sodelovanje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (UL L 131, 1.6.2000, str. 43).

(3)  Sklep Sveta 2002/192/ES z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske, da sodeluje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (UL L 64, 7.3.2002, str. 20).

(4)  Besedilo Sporazuma bo objavljeno skupaj s sklepom o njegovi sklenitvi.

PRILOGA

SKUPNA IZJAVA V ZVEZI S ČLENOM 2(b)

Pogodbenici sta seznanjeni, da bo Evropska agencija za mejno in obalno stražo Republiko Srbijo podprla pri učinkovitem nadzoru njene meje s katero koli državo, ki ni članica Evropske unije, z drugimi sredstvi razen napotitve skupin evropske mejne in obalne straže z izvršilnimi pooblastili.

SKUPNA IZJAVA O STATUSU IN RAZMEJITVI OZEMELJ

Ne ta sporazum ne nobeno dejanje, ki ga pri njegovem izvajanju storita pogodbenici ali ki je storjeno v njunem imenu, vključno s pripravo operativnih načrtov ali sodelovanjem v čezmejnih operacijah, v ničemer ne vpliva na status in razmejitev ozemlja Republike Srbije in držav članic Evropske unije, v skladu z mednarodnim pravom.

SKUPNA IZJAVA GLEDE ISLANDIJE, NORVEŠKE, ŠVICE IN LIHTENŠTAJNA

Pogodbenici sta seznanjeni s tesnimi odnosi med Evropsko unijo ter Norveško, Islandijo, Švico in Lihtenštajnom, zlasti na podlagi sporazumov z dne 18. maja 1999 in 26. oktobra 2004 o pridružitvi navedenih držav k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda.

V takih okoliščinah je zaželeno, da organi Norveške, Islandije, Švice in Lihtenštajna na eni strani ter organi Republike Srbije na drugi strani brez odlašanja sklenejo dvostranske sporazume o ukrepih, ki jih izvaja Evropska agencija za mejno in obalno stražo v Republiki Srbiji, in sicer z določbami, ki so podobne določbam tega sporazuma.

UREDBE

14.3.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

L 72/4

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/401

z dne 19. decembra 2018

o spremembi Uredbe (EU) št. 389/2013 o določitvi registra Unije

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (1) ter zlasti člena 19(3) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

S sistemom registrov se zagotavlja pravilno obračunavanje transakcij na podlagi sistema EU za trgovanje z emisijami (EU ETS), vzpostavljenega z Direktivo 2003/87/ES, ter na podlagi Kjotskega protokola in Odločbe št. 406/2009/ES.

(2)

Po potrebi in dokler je to potrebno za zaščito okoljske celovitosti EU ETS, letalski prevozniki in drugi izvajalci dejavnosti v EU ETS ne smejo uporabljati pravic, ki jih izda država članica, ki je Evropski svet v skladu s členom 50 Pogodbe o Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: PEU) uradno obvestila o nameri o izstopu iz Unije. Glede na pogajanja na podlagi člena 50 PEU in v skladu s členom 12(3)(a) Direktive 2003/87/ES bi morala Komisija redno ocenjevati, ali je dovoljena uporaba pravic s strani države članice, glede katerih bodo potekle obveznosti operaterjev zrakoplovov in drugih upravljavcev, zlasti kadar se pravo Unije še ne preneha uporabljati v zadevni državi članici ali kadar je ustrezno zagotovljeno, da predaja pravic poteka na pravno izvršljiv način, preden se Pogodbi prenehata uporabljati.

(3)

Osnutek sporazuma o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo (v nadaljnjem besedilu „sporazum o izstopu“), kot je bil dogovorjen na ravni pogajalcev 14. novembra 2018, določa prehodno obdobje in zagotavlja, da bodo upravljavci v Združenem kraljestvu izpolnjevali obveznosti iz Direktive 2003/87/ES glede svojih emisij v letih 2019 in 2020. Če sporazum o izstopu stopi v veljavo, ni več potrebno omejevanje uporabe pravic, ki jih je taka država članica izdala v navedenih letih.

(4)

Zato se od dne, ki sledi dnevu, na katerega bosta pogodbenici sporazuma o izstopu deponirali svoji listini o ratifikaciji pri generalnem sekretarju Sveta, pravice ne bi smele več označevati.

(5)

Uvesti bi bilo treba ustrezne tehnične ukrepe, da bi zagotovili učinkovitost te uredbe v času njene uporabe –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

V členu 41 Uredbe (EU) št. 389/2013 se v odstavku 4 doda:

„4.   Od dne, ki sledi dnevu, na katerega sta bili deponirani listini o ratifikaciji sporazuma o izstopu, se pravice, določene za leti 2019 in 2020, ne označujejo s kodo države, če se v sporazumu o ureditvi izstopa take države članice iz Evropske unije za emisije iz teh let zahteva zagotavljanje skladnosti z Direktivo 2003/87/ES.“

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 19. decembra 2018

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1)   UL L 275, 25.10.2003, str. 32.

14.3.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

L 72/6

UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/402

z dne 13. marca 2019

o spremembi Uredbe (ES) št. 1126/2008 o sprejetju nekaterih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta glede Mednarodnega računovodskega standarda 19

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. julija 2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov (1) in zlasti člena 3(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Z Uredbo Komisije (ES) št. 1126/2008 (2) so bili sprejeti nekateri mednarodni standardi in pojasnila, ki so obstajali 15. oktobra 2008.

(2)

Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde (UOMRS) je 7. februarja 2018 v okviru svojega rednega postopka izboljševanja, katerega cilj je poenostaviti in pojasniti standarde, objavil dokument „Sprememba, omejitev ali poravnava programa (spremembe MRS 19)“. Cilj sprememb je pojasniti, da mora podjetje po spremembi, omejitvi ali poravnavi programa z določenimi zaslužki predpostavke, posodobljene na podlagi ponovnega merjenja čiste obveznosti za določene zaslužke (sredstva določenega zaslužka), uporabljati preostanek poročevalskega obdobja.

(3)

Po posvetovanju z Evropsko svetovalno skupino za računovodsko poročanje je Komisija sklenila, da spremembe Mednarodnega računovodskega standarda (MRS) 19 Zaslužki zaposlencev izpolnjujejo merila za sprejetje, določena v členu 3(2) Uredbe (ES) št. 1606/2002.

(4)

Uredbo (ES) št. 1126/2008 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(5)

Ukrepi iz te uredbe so skladni z mnenjem Računovodskega regulativnega odbora –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Mednarodni računovodski standard (MRS) 19 Zaslužki zaposlencev v Prilogi k Uredbi (ES) št. 1126/2008 se spremeni, kakor je navedeno v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Podjetja začnejo uporabljati spremembe iz člena 1 najpozneje z začetkom prvega poslovnega leta, ki se začne 1. januarja 2019 ali po tem datumu.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 13. marca 2019

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1)   UL L 243, 11.9.2002, str. 1.

(2)  Uredba Komisije (ES) št. 1126/2008 z dne 3. novembra 2008 o sprejetju nekaterih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 320, 29.11.2008, str. 1).

PRILOGA

Sprememba, omejitev ali poravnava programa

(spremembe MRS 19)

Spremembe MRS 19 Zaslužki zaposlencev

Dodajo se 101.A, 122.A, 123.A in 179. člen ter spremenijo 57., 99., 120., 123., 125., 126. in 156. člen. Pred 122.A členom se doda naslov.

POZAPOSLITVENI ZASLUŽKI: PROGRAMI Z DOLOČENIMI ZASLUŽKI

…

Pripoznavanje in merjenje

…

57.

 Obračunavanje programa z določenimi zaslužki v podjetju vključuje naslednje korake:

…

(c)

določitev zneskov, ki se pripoznajo v poslovnem izidu:

(i)

stroškov sprotnega službovanja (glejte 70.–74. člen in 122.A člen),

…

…

Stroški preteklega službovanja ter dobički in izgube iz poravnave

99.

Pri ugotavljanju stroška preteklega službovanja ali dobička ali izgube iz poravnave mora podjetje ponovno izmeriti čisto obveznost za določene zaslužke (sredstvo določenega zaslužka) z uporabo trenutne poštene vrednosti sredstev programa in sprotnih aktuarskih predpostavk (tudi trenutnih tržnih obrestnih mer in drugih trenutnih tržnih cen), ki odražajo:

(a)

zaslužke v okviru programa in sredstva programa pred spremembo, omejitvijo ali poravnavo programa, in

(b)

zaslužke v okviru programa in sredstva programa po spremembi, omejitvi ali poravnavi programa.

…

101A

 Če pride do spremembe, omejitve ali poravnave programa, mora podjetje pripoznati in meriti vse stroške preteklega službovanja ali dobiček ali izgubo iz poravnave v skladu z 99.–101. členom ter 102.–112. členom. Pri tem podjetje ne upošteva učinka zgornje meje sredstva. Podjetje nato določi učinek zgornje meje sredstva po spremembi, omejitvi ali poravnavi programa ter pripozna vse spremembe v zvezi s tem v skladu s 57.(d) členom.

…

Sestavine stroškov določenih zaslužkov

120.

Podjetje mora pripoznati sestavine stroškov določenih zaslužkov, razen v obsegu, v katerem kak drug MSRP zahteva ali dovoljuje njihovo vključitev v nabavno vrednost sredstva, in sicer:

(a)

stroškov službovanja (glejte 66.–112. člen in 122.A člen) v poslovni izid;

…

Stroški sprotnega službovanja

122A

Podjetje določi stroške sprotnega službovanja z uporabo aktuarskih predpostavk, določenih na začetku letnega poročevalskega obdobja. Če pa podjetje ponovno izmeri čisto obveznost za določene zaslužke (sredstvo določenega zaslužka) v skladu z 99. členom, določi stroške sprotnega službovanja za preostanek letnega poročevalskega obdobja po spremembi, omejitvi ali poravnavi programa z uporabo aktuarskih predpostavk, ki se uporabljajo za ponovno merjenje čiste obveznosti za določene zaslužke (sredstva določenega zaslužka) v skladu z 99.(b) členom.

Čiste obresti na čisto obveznost za določene zaslužke (sredstvo določenega zaslužka)

123.

Podjetje mora določiti čiste obresti na čisto obveznost za določene zaslužke (sredstvo določenega zaslužka) tako, da pomnoži čisto obveznost za določene zaslužke (sredstvo določenega zaslužka) z diskontno mero, določeno v 83. členu.

123A

Za določitev čistih obresti v skladu s 123. členom mora podjetje uporabiti čisto obveznost za določene zaslužke (sredstvo določenega zaslužka) in diskontno mero, določeno na začetku letnega poročevalskega obdobja. Vendar, če podjetje ponovno izmeri čisto obveznost za določene zaslužke (sredstvo določenega zaslužka) v skladu z 99. členom, mora čiste obresti za preostanek letnega poročevalskega obdobja po spremembi, omejitvi ali poravnavi programa določiti z uporabo:

(a)

čiste obveznosti za določene zaslužke (sredstva določenega zaslužka), določene v skladu z 99.(b) členom; in

(b)

diskontne mere, ki se uporablja za ponovno merjenje čiste obveznosti za določene zaslužke (sredstva določenega zaslužka) v skladu z 99.(b) členom.

Podjetje pri uporabi 123.A člena upošteva tudi vse spremembe čiste obveznosti za določene zaslužke (sredstva določenega zaslužka) v obdobju, ki izhajajo iz prispevkov ali izplačil zaslužkov.

…

125.

 Prihodki od obresti na sredstva programa so sestavina donosa sredstev programa in se določijo tako, da se poštena vrednost sredstev programa pomnoži z diskontno mero, določeno v 123.A členu. Podjetje pošteno vrednost sredstev programa določi na začetku letnega poročevalskega obdobja. Če pa podjetje ponovno izmeri čisto obveznost za določene zaslužke (sredstvo določenega zaslužka) v skladu z 99. členom, določi prihodke od obresti za preostanek letnega poročevalskega obdobja po spremembi, omejitvi ali poravnavi programa z uporabo sredstev programa, ki se uporabljajo za ponovno merjenje čiste obveznosti za določene zaslužke (sredstva določenega zaslužka) v skladu z 99.(b) členom. Podjetje pri uporabi 125. člena upošteva tudi vse spremembe sredstev programa v obdobju, ki izhajajo iz prispevkov ali izplačil zaslužkov. Razlika med prihodki od obresti na sredstva programa in donosom sredstev programa se vključi v ponovno merjenje čiste obveznosti za določene zaslužke (sredstva določenega zaslužka).

126.

 Obresti na učinek zgornje meje sredstva so del celotne spremembe učinka zgornje meje sredstva in se ugotovijo tako, da se učinek zgornje meje sredstva pomnoži z diskontno mero, določeno v 123.A členu. Podjetje učinek zgornje meje sredstva določi na začetku letnega poročevalskega obdobja. Če pa podjetje ponovno izmeri čisto obveznost za določene zaslužke (sredstvo določenega zaslužka) v skladu z 99. členom, določi obresti na učinek zgornje meje sredstva za preostanek letnega poročevalskega obdobja po spremembi, omejitvi ali poravnavi programa, pri čemer upošteva spremembe učinka zgornje meje sredstva, določene v skladu s 101.A členom. Razlika med obrestmi na učinek zgornje meje sredstva in celotno spremembo učinka zgornje meje sredstva se vključi v ponovno merjenje čiste obveznosti za določene zaslužke (sredstva določenega zaslužka).

…

DRUGI DOLGOROČNI ZASLUŽKI ZAPOSLENCEV

…

Pripoznavanje in merjenje

…

156.

Pri drugih dolgoročnih zaslužkih zaposlencev mora podjetje pripoznati pobotani izid naslednjih zneskov v poslovnem izidu, razen v obsegu, v katerem kak drug MSRP zahteva ali dovoljuje njihovo vključitev v nabavno vrednost sredstva:

(a)

stroškov službovanja (glejte 66.-112. člen in 122.A člen),

…

PREHOD IN DATUM UVELJAVITVE

…

179.

 Z dokumentom Sprememba, omejitev ali poravnava programa (spremembe MRS 19), izdanim februarja 2018, se dodajo 101.A, 122.A in 123.A člen ter spremenijo 57., 99., 120., 123., 125., 126. in 156. člen. Podjetje te spremembe uporablja za spremembe, omejitve ali poravnave programov, ki nastopijo na začetku ali po začetku prvega letnega poročevalskega obdobja, ki se začne 1. januarja 2019 ali po njem. Uporaba pred tem datumom je dovoljena. Če podjetje te spremembe uporabi prej, mora to razkriti.

14.3.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

L 72/11

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/403

z dne 13. marca 2019

o izdaji dovoljenja Unije za družino biocidnih proizvodov „Deosan Activate BPF based on Iodine“

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2012 o dostopnosti na trgu in uporabi biocidnih proizvodov (1) ter zlasti člena 44(5) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Družba Diversey Europe Operations B.V. je 7. julija 2015 v skladu s členom 43(1) Uredbe (EU) št. 528/2012 vložila vlogo za izdajo dovoljenja za družino biocidnih proizvodov z imenom „Deosan Activate BPF based on Iodine“ (v nadaljnjem besedilu: družina proizvodov) vrste proizvodov 3, kot je opredeljena v Prilogi V k navedeni uredbi. Pristojni organ Združenega kraljestva se je strinjal, da bo ocenil vlogo, kot je navedeno v členu 43(1) Uredbe (EU) št. 528/2012. Vloga je bila evidentirana pod številko zadeve BC-JN018376-30 v register biocidnih proizvodov.

(2)

Družina biocidnih proizvodov vsebuje jod kot aktivno snov, ki je vključena na seznam odobrenih aktivnih snovi Unije iz člena 9(2) Uredbe (EU) št. 528/2012. Ob upoštevanju intrinzičnih lastnosti aktivne snovi in znanstvenih meril za ugotavljanje lastnosti endokrinih motilcev iz Delegirane uredbe Komisije (EU) 2017/2100 (2) bo Komisija proučila potrebo po pregledu odobritve joda, vključno s polivinilpirolidon jodom, v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 528/2012. Glede na izid navedenega pregleda bo Komisija nato proučila, ali je treba dovoljenja Unije za proizvode, ki vsebujejo aktivno snov, pregledati v skladu s členom 48 Uredbe (EU) št. 528/2012.

(3)

Pristojni ocenjevalni organ je 20. decembra 2017 v skladu s členom 44(1) Uredbe (EU) št. 528/2012 predložil poročilo o oceni in ugotovitve svoje ocene Evropski agenciji za kemikalije (v nadaljnjem besedilu: Agencija).

(4)

Agencija je 6. julija 2018 Komisiji predložila mnenje (3), vključno z osnutkom povzetka značilnosti biocidnega proizvoda (v nadaljnjem besedilu: SPC) družine proizvodov, in končno poročilo o oceni družine proizvodov v skladu s členom 44(3) Uredbe (EU) št. 528/2012. V mnenju je ugotovljeno, da družina proizvodov spada v opredelitev pojma „družina biocidnih proizvodov“ iz člena 3(1)(s) Uredbe (EU) št. 528/2012, da je upravičena do dovoljenja Unije v skladu s členom 42(1) navedene uredbe in da ob upoštevanju skladnosti z osnutkom SPC izpolnjuje pogoje iz člena 19(1) in (6) navedene uredbe.

(5)

Agencija je 17. septembra 2018 v skladu s členom 44(4) Uredbe (EU) št. 528/2012 Komisiji predložila osnutek SPC v vseh uradnih jezikih Unije.

(6)

Komisija se strinja z mnenjem Agencije, zato meni, da je primerno izdati dovoljenje Unije za to družino biocidnih proizvodov.

(7)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za biocidne pripravke –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Družbi Diversey Europe Operations B.V. se izda dovoljenje Unije za družino biocidnih proizvodov „Deosan Activate BPF based on Iodine“ s številko dovoljenja EU-0019228-0000.

Dovoljenje Unije velja od 3. aprila 2019 do 31. marca 2029.

Dovoljenje Unije se odobri na podlagi skladnosti s povzetkom značilnosti biocidnega proizvoda iz Priloge.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 13. marca 2019

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1)   UL L 167, 27.6.2012, str. 1.

(2)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/2100 z dne 4. septembra 2017 o določitvi znanstvenih meril za ugotavljanje lastnosti endokrinih motilcev v skladu z Uredbo (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 301, 17.11.2017, str. 1).

(3)  Mnenje ECHA z dne 6. julija 2018 o dovoljenju Unije za „Deosan Activate BPF based on Iodine“ (ECHA/BPC/207/2018).

PRILOGA

Povzetek lastnosti družine biocidnega proizvoda

Deosan Activate BPF based on Iodine

Vrsta proizvodov 3 – Veterinarska higiena (Razkužila)

Številka dovoljenja: EU-0019228-0000

Referenčna številka vnosa v R4BP: EU-0019228-0000

DEL I

PRVA INFORMACIJSKA RAVEN

1.   UPRAVNE INFORMACIJE

1.1   Ime družine

Ime

Deosan Activate BPF based on Iodine

1.2   Vrsta(-e) proizvoda(-ov)

Vrsta(-e) proizvoda(-ov)

Vrsta proizvodov 03 - Veterinarska higiena (razkužila)

1.3   Imetnik dovoljenja

Ime in naslov imetnika dovoljenja

Ime in priimek

Diversey Europe Operations B.V.

Naslov

Maarssenbroeksedijk 2, 3542DN Utrecht, Nizozemska

Številka dovoljenja

EU-0019228-0000

Referenčna številka vnosa v R4BP

EU-0019228-0000

Datum dovoljenja

3. aprila 2019

Datum izteka veljavnosti dovoljenja

31. marca 2029

1.4   Proizvajalec(-ci) biocidnih proizvodov

Ime proizvajalca

Diversey Europe Operations B.V.

Naslov proizvajalca

Maarssenbroeksedijk 2, 3542 DN Utrecht Nizozemska

Lokacije proizvodnje

Strada Statale 235, 26010 Bagnolo Cremasco (CR) Italija

Avenida Conde Duque 5, 7 y 9 Poligono Industrial La Postura, 28343 Valdemoro (Madrid) Španija

Rembrandtlaan 414, 7545 ZW Enschede Nizozemska

Cotes Park Industrial Estate, DE55 4PA Somercotes Alfreton Združeno kraljestvo

Morschheimer Strasse 12, 67292 Kirchheimbolanden Nemčija

1.5   Proizvajalec(ci) aktivne(ih) snovi

Aktivna snov

Jod

Ime proizvajalca

ACF Minera S.A.

Naslov proizvajalca

San Martin No 499, 1100000 Iquique Čile

Lokacije proizvodnje

Lagunas mine, 118 0000 Pozo Almonte Čile


Aktivna snov

Jod

Ime proizvajalca

Sociedad Quimica y Minera (SQM) S.A.

Naslov proizvajalca

Los Militares 4290, Piso 4, Las Condes, 8320000 Santiago Čile

Lokacije proizvodnje

Nueva Victoria plant, 5090000 Pedro de Valdivia plant Čile


Aktivna snov

Jod

Ime proizvajalca

Cosayach Nitratos S.A.

Naslov proizvajalca

Hnos Amunátegui 178, 8320000 Santiago Čile

Lokacije proizvodnje

S.C.M. Cosayach Cala Cala, 118 0000 Pozo Almonte Čile


Aktivna snov

Jod

Ime proizvajalca

Nihon Tennen Gas Development Co., Ltd.

Naslov proizvajalca

Chiba Plant, 2508 Minami-Hinata, Shirako-Machi, Chosei-Gun, 299-4205 Chiba Japonska

Lokacije proizvodnje

Chiba Plant, 2508 Minami-Hinata, Shirako-Machi, Chosei-Gun, 299-4205 Chiba Japonska


Aktivna snov

Jod

Ime proizvajalca

ISE Chemicals Corporation

Naslov proizvajalca

3-1, Kyobashi 1-Chome, 104-0031 Tokyo Japonska

Lokacije proizvodnje

Shirasto Plant (3695 Kitaimaizumi, Oamishirasato City, 299-3201 Chiba Japonska


Aktivna snov

Jod

Ime proizvajalca

Atacama Minerals SCM

Naslov proizvajalca

Coronel Pereira No 72 Of. 701, Las Condes, 8320000 Santiago Čile

Lokacije proizvodnje

Atacama Minerals SCM, Aguas Blancas Facility, 3580000 Antofagasta Čile

2.   SESTAVA IN FORMULACIJA DRUŽINE PROIZVODOV

2.1   Kvalitativni in kvantitativni podatki o sestavi družine

Splošno ime

Ime IUPAC

Funkcija

Številka CAS

Številka EC

Vsebnost (%)

Najmanj

Največ

Jod

 

Aktivna snov

7553-56-2

231-442-4

0,3

1,6

2.2   Vrsta(-e) formulacije

Formulacija(-e)

AL- druge tekočine, ki se uporabljajo nerazredčene

SL - topen koncentrat

GW - vodotopen gel

DEL II

DRUGA INFORMACIJSKA RAVEN – META SPC(ji)

META SPC 1

1.   UPRAVNE INFORMACIJE O META SPC 1

1.1   Identifikator meta SPC 1

Identifikator

Meta SPC 1 - Deosan Activate BPF - Concentrate

1.2   Pripona k številki dovoljenja

Številka

1-1

1.3   Vrsta(-e) proizvoda(-ov)

Vrsta(-e) proizvoda(-ov)

Vrsta proizvodov 03 - Veterinarska higiena (razkužila)

2.   SESTAVA META SPC 1

2.1   Kvalitativne in kvantitativne informacije o sestavi meta SPC 1

Splošno ime

Ime IUPAC

Funkcija

Številka CAS

Številka EC

Vsebnost (%)

Najmanj

Največ

Jod

 

Aktivna snov

7553-56-2

231-442-4

1,35

1,6

2.2   Vrste formulacije meta SPC 1

Formulacija(-e)

SL - topen koncentrat

3.   STAVKI O NEVARNOSTI IN PREVIDNOSTNI STAVKI ZA META SPC 1

Stavki o nevarnosti

Škodljivo za vodne organizme, z dolgotrajnimi učinki.

Previdnostni stavki

Če je potreben zdravniški nasvet, mora biti na voljo posoda ali etiketa proizvoda.

Hraniti zunaj dosega otrok.

Preprečiti sproščanje v okolje.

Odstraniti vsebino v skladu z nacionalnimi predpisi.

Odstraniti posodo v skladu z nacionalnimi predpisi.

4.   DOVOLJENE UPORABE META SPC 1

4.1   Opis uporabe

Preglednica 1. Uporaba # 1 – Razkuževanje pred molžo, ročno namakanje (koncentrat)

Vrsta proizvoda

Vrsta proizvodov 03 - Veterinarska higiena (razkužila)

Natančen opis dovoljene uporabe, kjer je to potrebno

—

Ciljni organizem(-mi) (vključno z razvojno stopnjo)

Bakterije

Kvasovke

Področje uporabe

Notranjost, znotraj

Notranji prostori

Način(-i) uporabe

Ročno namakanje

Razkužilo za seske za neposredno uporabo pri molznih živalih pred molžo.

S pomočjo ročnega namakanja nanesti pred molžo neposredno na seske živali.

Odmerki in pogostost uporabe

Uporaba koncentracije joda v vrednosti 3 000 mg/kg (0,3 % w/w) –

Za proizvode, ki vsebujejo 1,5 % joda: raztopite 1 del proizvoda v 4 delih vode, da dobite 0,3-odstotno koncentracijo joda.

Pri proizvodih z drugačno koncentracijo je treba to navodilo prilagoditi.

Pri eni živali uporabiti 3-krat dnevno pred molžo.

Pri eni uporabi uporabiti največ 10 ml proizvoda na žival.

Skupina(-e) uporabnikov

Poklicni

Velikosti in material embalaže

1,5- in 20-litrska posoda iz HDPE ali f-HDPE

200-litrski sod iz HDPE ali f-HDPE

950-litrski IBC zabojnik iz HDPE ali f-HDPE

4.1.1   Uporaba - posebna navodila za uporabo

Za proizvode, ki vsebujejo 1,5 % joda je to lahko: raztopite 1 del proizvoda v 4 delih vode, da dobite 0,3-odstotno koncentracijo joda. Pri proizvodih z drugačno koncentracijo je treba to navodilo prilagoditi.

S pomočjo ročnega namakanja nanesti pred molžo neposredno na seske živali.

Pri eni živali uporabiti 3-krat dnevno pred molžo.

Pri eni uporabi uporabiti največ 10 ml proizvoda na žival.

4.1.2   Uporaba - posebni ukrepi za zmanjšanje tveganja

Če je potrebna kombinacija razkuževanja pred in po molži, je treba razmisliti o uporabi drugega proizvoda brez joda po molži.

4.1.3   Kjer je specifična uporaba, možni direktni ali indirektni učinki, navodila za prvo pomoč in nujni okrepi za zaščito okolja

Glejte razdelek 5 – Splošna navodila za uporabo

4.1.4   Kjer je specifična uporaba, navodila za varno odstranjevanje proizvoda in njegove embalaže

Glejte razdelek 5 – Splošna navodila za uporabo

4.1.5   Kjer je specifična uporaba, pogoji skladiščenja in rok uporabnosti proizvoda v običajnih pogojih skladiščenja

Glejte razdelek 5 – Splošna navodila za uporabo

4.2   Opis uporabe

Preglednica 2. Uporaba # 2 – Razkuževanje pred molžo, ročno penjenje (koncentrat)

Vrsta proizvoda

Vrsta proizvodov 03 - Veterinarska higiena (razkužila)

Natančen opis dovoljene uporabe, kjer je to potrebno

—

Ciljni organizem(-mi) (vključno z razvojno stopnjo)

Bakterije

Kvasovke

Področje uporabe

Notranjost, znotraj

Notranji prostori

Način(-i) uporabe

Ročno penjenje

Razkužilo za seske za neposredno uporabo pri molznih živalih pred molžo

S pomočjo ročnega penjenja nanesti pred molžo neposredno na seske živali.

Odmerki in pogostost uporabe

Uporaba koncentracije joda v vrednosti 3 000 mg/kg (0,3 % w/w) –

Za proizvode, ki vsebujejo 1,5 % joda: raztopite 1 del proizvoda v 4 delih vode, da dobite 0,3-odstotno koncentracijo joda.

Pri proizvodih z drugačno koncentracijo je treba to navodilo prilagoditi.

Pri eni živali uporabiti 3-krat dnevno pred molžo.

Pri eni uporabi uporabiti največ 5 ml na žival.

Skupina(-e) uporabnikov

Poklicni

Velikosti in material embalaže

1,5- in 20-litrska posoda iz HDPE ali f-HDPE

200-litrski sod iz HDPE ali f-HDPE

950-litrski IBC zabojnik iz HDPE ali f-HDPE

4.2.1   Uporaba - posebna navodila za uporabo

Za proizvode, ki vsebujejo 1,5 % joda: raztopite 1 del proizvoda v 4 delih vode, da dobite 0,3-odstotno koncentracijo joda. Pri proizvodih z drugačno koncentracijo je treba to navodilo prilagoditi.

S pomočjo ročnega penjenja nanesti pred molžo neposredno na seske živali.

Pri eni živali uporabiti 3-krat dnevno pred molžo.

Pri eni uporabi uporabiti največ 5 ml proizvoda na žival.

4.2.2   Uporaba - posebni ukrepi za zmanjšanje tveganja

Če je potrebna kombinacija razkuževanja pred in po molži, je treba razmisliti o uporabi drugega proizvoda brez joda po molži.

4.2.3   Kjer je specifična uporaba, možni direktni ali indirektni učinki, navodila za prvo pomoč in nujni okrepi za zaščito okolja

Glejte razdelek 5 – Splošna navodila za uporabo

4.2.4   Kjer je specifična uporaba, navodila za varno odstranjevanje proizvoda in njegove embalaže

Glejte razdelek 5 – Splošna navodila za uporabo

4.2.5   Kjer je specifična uporaba, pogoji skladiščenja in rok uporabnosti proizvoda v običajnih pogojih skladiščenja

Glejte razdelek 5 – Splošna navodila za uporabo

4.3   Opis uporabe

Preglednica 3. Uporaba # 3 – Razkuževanje pred molžo, ročno škropljenje (koncentrat)

Vrsta proizvoda

Vrsta proizvodov 03 - Veterinarska higiena (razkužila)

Natančen opis dovoljene uporabe, kjer je to potrebno

—

Ciljni organizem(-mi) (vključno z razvojno stopnjo)

Bakterije

Kvasovke

Področje uporabe

Notranjost, znotraj

Notranji prostori

Način(-i) uporabe

Ročno škropljenje

Razkužilo za seske za neposredno uporabo pri molznih živalih pred molžo.

S pomočjo ročnega škropljenja nanesti pred molžo neposredno na seske živali.

Odmerki in pogostost uporabe

Uporaba koncentracije joda v vrednosti 3 000 mg/kg (0,3 % w/w) –

Za proizvode, ki vsebujejo 1,5 % joda Raztopite 1 del proizvoda v 4 delih vode, da dobite 0,3-odstotno koncentracijo joda.

Pri proizvodih z drugačno koncentracijo je treba to navodilo prilagoditi.

Pri eni živali uporabiti 3-krat dnevno pred molžo.

Pri eni uporabi uporabiti največ 15 ml proizvoda na žival.

Skupina(-e) uporabnikov

Poklicni

Velikosti in material embalaže

1,5- in 20-litrska posoda iz HDPE ali f-HDPE

200-litrski sod iz HDPE ali f-HDPE

950-litrski IBC zabojnik iz HDPE ali f-HDPE

4.3.1   Uporaba - posebna navodila za uporabo

Za proizvode, ki vsebujejo 1,5 % joda: raztopite 1 del proizvoda v 4 delih vode, da dobite 0,3-odstotno koncentracijo joda. Pri proizvodih z drugačno koncentracijo je treba to navodilo prilagoditi.

S pomočjo ročnega škropljenja nanesti pred molžo neposredno na seske živali.

Pri eni živali uporabiti 3-krat dnevno pred molžo.

Pri eni uporabi uporabiti največ 15 ml proizvoda na žival.

4.3.2   Uporaba - posebni ukrepi za zmanjšanje tveganja

Pri ravnanju s proizvodom nosite zaščitne rokavice, odporne na kemikalije (material za rokavice določi imetnik dovoljenja v informacijah o proizvodu).

Če je potrebna kombinacija razkuževanja pred in po molži, je treba razmisliti o uporabi drugega proizvoda brez joda po molži.

4.3.3   Kjer je specifična uporaba, možni direktni ali indirektni učinki, navodila za prvo pomoč in nujni okrepi za zaščito okolja

Glejte razdelek 5 – Splošna navodila za uporabo

4.3.4   Kjer je specifična uporaba, navodila za varno odstranjevanje proizvoda in njegove embalaže

Glejte razdelek 5 – Splošna navodila za uporabo

4.3.5   Kjer je specifična uporaba, pogoji skladiščenja in rok uporabnosti proizvoda v običajnih pogojih skladiščenja

Glejte razdelek 5 – Splošna navodila za uporabo

4.4   Opis uporabe

Preglednica 4. Uporaba # 4 – Razkuževanje po molži, ročno namakanje (koncentrat)

Vrsta proizvoda

Vrsta proizvodov 03 - Veterinarska higiena (razkužila)

Natančen opis dovoljene uporabe, kjer je to potrebno

—

Ciljni organizem(-mi) (vključno z razvojno stopnjo)

Bakterije

Kvasovke

Področje uporabe

Notranjost, znotraj

notranji prostori

Način(-i) uporabe

notranji prostori

Razkužilo za seske za neposredno uporabo pri molznih živalih po molži.

S pomočjo ročnega namakanja nanesti po molži neposredno na seske živali.

Odmerki in pogostost uporabe

Uporaba koncentracije joda v vrednosti 3 000 mg/kg (0,3 % w/w) –

Za proizvode, ki vsebujejo 1,5 % joda: raztopite 1 del proizvoda v 4 delih vode, da dobite 0,3-odstotno koncentracijo joda.

Pri proizvodih z drugačno koncentracijo je treba to navodilo prilagoditi.

Pri eni živali uporabiti 3-krat dnevno po molži.

Pri eni uporabi uporabiti največ 10 ml proizvoda na žival.

Skupina(-e) uporabnikov

Poklicni

Velikosti in material embalaže

1,5- in 20-litrska posoda iz HDPE ali f-HDPE

200-litrski sod iz HDPE ali f-HDPE

950-litrski IBC zabojnik iz HDPE ali f-HDPE

4.4.1   Uporaba - posebna navodila za uporabo

S pomočjo ročnega namakanja nanesti po molži neposredno na seske živali.

Za proizvode, ki vsebujejo 1,5 % joda: raztopite 1 del proizvoda v 4 delih vode, da dobite 0,3-odstotno koncentracijo joda. Pri proizvodih z drugačno koncentracijo je treba to navodilo prilagoditi.

Pri eni živali uporabiti 3-krat dnevno po molži (skupaj 5 uporab).

Pri eni uporabi uporabiti največ 10 ml proizvoda na žival.

4.4.2   Uporaba - posebni ukrepi za zmanjšanje tveganja

Če je potrebna kombinacija razkuževanja pred in po molži, je treba razmisliti o uporabi drugega proizvoda brez joda po molži.

4.4.3   Kjer je specifična uporaba, možni direktni ali indirektni učinki, navodila za prvo pomoč in nujni okrepi za zaščito okolja

Glejte razdelek 5 – Splošna navodila za uporabo

4.4.4   Kjer je specifična uporaba, navodila za varno odstranjevanje proizvoda in njegove embalaže

Glejte razdelek 5 – Splošna navodila za uporabo

4.4.5   Kjer je specifična uporaba, pogoji skladiščenja in rok uporabnosti proizvoda v običajnih pogojih skladiščenja

Glejte razdelek 5 – Splošna navodila za uporabo

4.5   Opis uporabe

Preglednica 5. Uporaba # 5 – Razkuževanje po molži, ročno penjenje (koncentrat)

Vrsta proizvoda

Vrsta proizvodov 03 - Veterinarska higiena (razkužila)

Natančen opis dovoljene uporabe, kjer je to potrebno

—

Ciljni organizem(-mi) (vključno z razvojno stopnjo)

Bakterije

Kvasovke

Področje uporabe

Notranjost, znotraj

Notranji prostori

Način(-i) uporabe

Ročno penjenje

Razkužilo za seske za neposredno uporabo pri molznih živalih po molži.

S pomočjo ročnega penjenja nanesti po molži neposredno na seske živali.

Odmerki in pogostost uporabe

Uporaba koncentracije joda v vrednosti 3 000 mg/kg (0,3 % w/w) –

Za proizvode, ki vsebujejo 1,5 % joda: raztopite 1 del proizvoda v 4 delih vode, da dobite 0,3-odstotno koncentracijo joda.

Pri proizvodih z drugačno koncentracijo je treba to navodilo prilagoditi.

Pri eni živali uporabiti 3-krat dnevno po molži.

Pri eni uporabi uporabiti največ 5 ml proizvoda na žival.

Skupina(-e) uporabnikov

Poklicni

Velikosti in material embalaže

1,5- in 20-litrska posoda iz HDPE ali f-HDPE

200-litrski sod iz HDPE ali f-HDPE

950-litrski IBC zabojnik iz HDPE ali f-HDPE

4.5.1   Uporaba - posebna navodila za uporabo

S pomočjo ročnega penjenja nanesti po molži neposredno na seske živali.

Za proizvode, ki vsebujejo 1,5 % joda: raztopite 1 del proizvoda v 4 delih vode, da dobite 0,3-odstotno koncentracijo joda. Pri proizvodih z drugačno koncentracijo je treba to navodilo prilagoditi.

Pri eni živali uporabiti 3-krat dnevno po molži.

Pri eni uporabi uporabiti največ 5 ml proizvoda na žival.

4.5.2   Uporaba - posebni ukrepi za zmanjšanje tveganja

Če je potrebna kombinacija razkuževanja pred in po molži, je treba razmisliti o uporabi drugega proizvoda brez joda po molži.

4.5.3   Kjer je specifična uporaba, možni direktni ali indirektni učinki, navodila za prvo pomoč in nujni okrepi za zaščito okolja

Glejte razdelek 5 – Splošna navodila za uporabo

4.5.4   Kjer je specifična uporaba, navodila za varno odstranjevanje proizvoda in njegove embalaže

Glejte razdelek 5 – Splošna navodila za uporabo

4.5.5   Kjer je specifična uporaba, pogoji skladiščenja in rok uporabnosti proizvoda v običajnih pogojih skladiščenja

Glejte razdelek 5 – Splošna navodila za uporabo

4.6   Opis uporabe

Preglednica 6. Uporaba # 6 – Razkuževanje po molži, ročno škropljenje (koncentrat)

Vrsta proizvoda

Vrsta proizvodov 03 - Veterinarska higiena (razkužila)

Natančen opis dovoljene uporabe, kjer je to potrebno

—

Ciljni organizem(-mi) (vključno z razvojno stopnjo)

Bakterije

Kvasovke

Področje uporabe

Notranjost, znotraj

Notranji prostori

Način(-i) uporabe

Ročno škropljenje –

Razkužilo za seske za neposredno uporabo pri molznih živalih po molži.

S pomočjo ročnega škropljenja nanesti po molži neposredno na seske živali.

Odmerki in pogostost uporabe

Uporaba koncentracije joda v vrednosti 3 000 mg/kg (0,3 % w/w) –

Za proizvode, ki vsebujejo 1,5 % joda: raztopite 1 del proizvoda v 4 delih vode, da dobite 0,3-odstotno koncentracijo joda.

Pri proizvodih z drugačno koncentracijo je treba to navodilo prilagoditi.

Pri eni živali uporabiti 3-krat dnevno po molži.

Pri eni uporabi uporabiti največ 15 ml proizvoda na žival.

Skupina(-e) uporabnikov

Poklicni

Velikosti in material embalaže

1,5- in 20-litrska posoda iz HDPE ali f-HDPE

200-litrski sod iz HDPE ali f-HDPE

950-litrski IBC zabojnik iz HDPE ali f-HDPE

4.6.1   Uporaba - posebna navodila za uporabo

S pomočjo ročnega škropljenja nanesti po molži neposredno na seske živali.

Za proizvode, ki vsebujejo 1,5 % joda: raztopite 1 del proizvoda v 4 delih vode, da dobite 0,3-odstotno koncentracijo joda. Pri proizvodih z drugačno koncentracijo je treba to navodilo prilagoditi.

pri eni živali uporabiti 3-krat dnevno po molži.

Pri eni uporabi uporabiti največ 15 ml proizvoda na žival.

4.6.2   Uporaba - posebni ukrepi za zmanjšanje tveganja

Pri ravnanju s proizvodom nosite zaščitne rokavice, odporne na kemikalije (material za rokavice določi imetnik dovoljenja v informacijah o proizvodu).

Če je potrebna kombinacija razkuževanja pred in po molži, je treba razmisliti o uporabi drugega proizvoda brez joda po molži.

4.6.3   Kjer je specifična uporaba, možni direktni ali indirektni učinki, navodila za prvo pomoč in nujni okrepi za zaščito okolja

Glejte razdelek 5 – Splošna navodila za uporabo

4.6.4   Kjer je specifična uporaba, navodila za varno odstranjevanje proizvoda in njegove embalaže

Glejte razdelek 5 – Splošna navodila za uporabo

4.6.5   Kjer je specifična uporaba, pogoji skladiščenja in rok uporabnosti proizvoda v običajnih pogojih skladiščenja

Glejte razdelek 5 – Splošna navodila za uporabo

4.7   Opis uporabe

Preglednica 7. Uporaba # 7 – Razkuževanje po molži, avtomatsko škropljenje (koncentrat)

Vrsta proizvoda

Vrsta proizvodov 03 - Veterinarska higiena (razkužila)

Natančen opis dovoljene uporabe, kjer je to potrebno

—

Ciljni organizem(-mi) (vključno z razvojno stopnjo)

Bakterije

Kvasovke

Področje uporabe

Notranjost, znotraj

Notranji prostori

Način(-i) uporabe

Avtomatsko škropljenje

Razkužilo za seske za neposredno uporabo pri molznih živalih po molži.

S pomočjo avtomatskega škropljenja nanesti po molži neposredno na seske živali.

Odmerki in pogostost uporabe

Uporaba koncentracije joda v vrednosti 3 000 mg/kg (0,3 % w/w) –

Za proizvode, ki vsebujejo 1,5 % joda: raztopite 1 del proizvoda v 4 delih vode, da dobite 0,3-odstotno koncentracijo joda.

Pri proizvodih z drugačno koncentracijo je treba to navodilo prilagoditi.

Pri eni živali uporabiti 5-krat dnevno po molži. Ne sme se hkrati uporabljati za razkuževanje pred molžo.

Pri eni uporabi uporabiti največ 15 ml proizvoda na žival.

Skupina(-e) uporabnikov

Poklicni

Velikosti in material embalaže

1,5- in 20-litrska posoda iz HDPE ali f-HDPE

200-litrski sod iz HDPE ali f-HDPE

950-litrski IBC zabojnik iz HDPE ali f-HDPE

4.7.1   Uporaba - posebna navodila za uporabo

S pomočjo avtomatskega škropljenja nanesti po molži neposredno na seske živali.

Za proizvode, ki vsebujejo 1,5 % joda: raztopite 1 del proizvoda v 4 delih vode, da dobite 0,3-odstotno koncentracijo joda. Pri proizvodih z drugačno koncentracijo je treba to navodilo prilagoditi.

Pri eni živali uporabiti 5-krat dnevno po molži. Ne sme se hkrati uporabljati z razkužili na osnovi joda pred molžo.

Pri eni uporabi uporabiti največ 15 ml proizvoda na žival.

4.7.2   Uporaba - posebni ukrepi za zmanjšanje tveganja

Glejte razdelek 5 – Splošna navodila za uporabo

4.7.3   Kjer je specifična uporaba, možni direktni ali indirektni učinki, navodila za prvo pomoč in nujni okrepi za zaščito okolja

Glejte razdelek 5 – Splošna navodila za uporabo

4.7.4   Kjer je specifična uporaba, navodila za varno odstranjevanje proizvoda in njegove embalaže

Glejte razdelek 5 – Splošna navodila za uporabo

4.7.5   Kjer je specifična uporaba, pogoji skladiščenja in rok uporabnosti proizvoda v običajnih pogojih skladiščenja

Glejte razdelek 5 – Splošna navodila za uporabo

4.8   Opis uporabe

Preglednica 8. Uporaba # 8 – Razkuževanje po molži, polavtomatsko namakanje (koncentrat)

Vrsta proizvoda

Vrsta proizvodov 03 - Veterinarska higiena (razkužila)

Natančen opis dovoljene uporabe, kjer je to potrebno

—

Ciljni organizem(-mi) (vključno z razvojno stopnjo)

Bakterije

Kvasovke

Področje uporabe

Notranjost, znotraj

Notranji prostori

Način(-i) uporabe

Polavtomatsko namakanje

Razkužilo za seske za neposredno uporabo pri molznih živalih po molži

S pomočjo polavtomatskega namakanja nanesti po molži neposredno na seske živali.

Odmerki in pogostost uporabe

Uporaba koncentracije joda v vrednosti 3 000 mg/kg (0,3 % w/w) –

Za proizvode, ki vsebujejo 1,5 % joda: raztopite 1 del proizvoda v 4 delih vode, da dobite 0,3-odstotno koncentracijo joda.

Pri proizvodih z drugačno koncentracijo je treba to navodilo prilagoditi.

Pri eni živali uporabiti 3-krat dnevno po molži.

Pri eni uporabi uporabiti največ 10 ml proizvoda na žival.

Skupina(-e) uporabnikov

Poklicni

Velikosti in material embalaže

1,5- in 20-litrska posoda iz HDPE ali f-HDPE

200-litrski sod iz HDPE ali f-HDPE

950-litrski IBC zabojnik iz HDPE ali f-HDPE

4.8.1   Uporaba - posebna navodila za uporabo

S pomočjo polavtomatskega namakanja nanesti po molži neposredno na seske živali.

Za proizvode, ki vsebujejo 1,5 % joda: raztopite 1 del proizvoda v 4 delih vode, da dobite 0,3-odstotno koncentracijo joda. Pri proizvodih z drugačno koncentracijo je treba to navodilo prilagoditi.

Pri eni živali uporabiti 3-krat dnevno po molži.

Pri eni uporabi uporabiti največ 10 ml proizvoda na žival.

4.8.2   Uporaba - posebni ukrepi za zmanjšanje tveganja

Če je potrebna kombinacija razkuževanja pred in po molži, je treba razmisliti o uporabi drugega proizvoda brez joda po molži.

4.8.3   Kjer je specifična uporaba, možni direktni ali indirektni učinki, navodila za prvo pomoč in nujni okrepi za zaščito okolja

Glejte razdelek 5 – Splošna navodila za uporabo

4.8.4   Kjer je specifična uporaba, navodila za varno odstranjevanje proizvoda in njegove embalaže

Glejte razdelek 5 – Splošna navodila za uporabo

4.8.5   Kjer je specifična uporaba, pogoji skladiščenja in rok uporabnosti proizvoda v običajnih pogojih skladiščenja

Glejte razdelek 5 – Splošna navodila za uporabo

4.9   Opis uporabe

Preglednica 9. Uporaba # 9 – Razkuževanje pred in po molži, ročno namakanje (koncentrat)

Vrsta proizvoda

Vrsta proizvodov 03 - Veterinarska higiena (razkužila)

Natančen opis dovoljene uporabe, kjer je to potrebno

—

Ciljni organizem(-mi) (vključno z razvojno stopnjo)

Bakterije

Kvasovke

Področje uporabe

Notranjost, znotraj

Notranji prostori

Način(-i) uporabe

Ročno namakanje

Razkužilo za seske za neposredno uporabo pri molznih živalih pred in po molži.

S pomočjo ročnega namakanja nanesti pred in po molži neposredno na seske živali.

Odmerki in pogostost uporabe

Uporaba koncentracije joda v vrednosti 3 000 mg/kg (0,3 % w/w).

Za proizvode, ki vsebujejo 1,5 % joda: raztopite 1 del proizvoda v 4 delih vode, da dobite 0,3-odstotno koncentracijo joda.

Pri proizvodih z drugačno koncentracijo je treba to navodilo prilagoditi.

Pri eni živali uporabiti 3-krat dnevno pred molžo in 3-krat dnevno po molži (skupaj do 5 uporab).

Pri eni uporabi uporabiti največ 10 ml proizvoda na žival.

Skupina(-e) uporabnikov

Poklicni

Velikosti in material embalaže

1,5- in 20-litrska posoda iz HDPE ali f-HDPE

200-litrski sod iz HDPE ali f-HDPE

950-litrski IBC zabojnik iz HDPE ali f-HDPE

4.9.1   Uporaba - posebna navodila za uporabo

Za proizvode, ki vsebujejo 1,5 % joda: raztopite 1 del proizvoda v 4 delih vode, da dobite 0,3-odstotno koncentracijo joda. Pri proizvodih z drugačno koncentracijo je treba to navodilo prilagoditi.

S pomočjo ročnega namakanja nanesti pred in po molži neposredno na seske živali.

Pri eni živali uporabiti 3-krat dnevno pred molžo in 3-krat dnevno po molži (skupaj do 5 uporab).

Naenkrat uporabite največ 10 ml proizvoda na žival.

4.9.2   Uporaba - posebni ukrepi za zmanjšanje tveganja

Glejte razdelek 5 – Splošna navodila za uporabo

4.9.3   Kjer je specifična uporaba, možni direktni ali indirektni učinki, navodila za prvo pomoč in nujni okrepi za zaščito okolja

Glejte razdelek 5 – Splošna navodila za uporabo

4.9.4   Kjer je specifična uporaba, navodila za varno odstranjevanje proizvoda in njegove embalaže

Glejte razdelek 5 – Splošna navodila za uporabo

4.9.5   Kjer je specifična uporaba, pogoji skladiščenja in rok uporabnosti proizvoda v običajnih pogojih skladiščenja

Glejte razdelek 5 – Splošna navodila za uporabo

4.10   Opis uporabe

Preglednica 10. Uporaba # 10 – Razkuževanje pred in po molži, ročno penjenje (koncentrat)

Vrsta proizvoda

Vrsta proizvodov 03 - Veterinarska higiena (razkužila)

Natančen opis dovoljene uporabe, kjer je to potrebno

—

Ciljni organizem(-mi) (vključno z razvojno stopnjo)

Bakterije

Kvasovke

Področje uporabe

Notranjost, znotraj

Notranji prostori

Način(-i) uporabe

Ročno penjenje –

Razkužilo za seske za neposredno uporabo pri molznih živalih pred in po molži.

S pomočjo ročnega penjenja nanesti pred in po molži neposredno na seske živali.

Odmerki in pogostost uporabe

Uporaba koncentracije joda v vrednosti 3 000 mg/kg (0,3 % w/w) –

Za proizvode, ki vsebujejo 1,5 % joda: raztopite 1 del proizvoda v 4 delih vode, da dobite 0,3-odstotno koncentracijo joda.

Pri proizvodih z drugačno koncentracijo je treba to navodilo prilagoditi.

Pri eni živali uporabiti 3-krat dnevno pred molžo in 3-krat dnevno po molži (skupaj do 5 uporab).

Naenkrat uporabite največ 5 ml proizvoda na žival.

Skupina(-e) uporabnikov

Poklicni

Velikosti in material embalaže

1,5- in 20-litrska posoda iz HDPE ali f-HDPE

200-litrski sod iz HDPE ali f-HDPE

950-litrski IBC zabojnik iz HDPE ali f-HDPE

4.10.1   Uporaba - posebna navodila za uporabo

Za proizvode, ki vsebujejo 1,5 % joda: raztopite 1 del proizvoda v 4 delih vode, da dobite 0,3-odstotno koncentracijo joda. Pri proizvodih z drugačno koncentracijo je treba to navodilo prilagoditi.

S pomočjo ročnega penjenja nanesti pred in po molži neposredno na seske živali.

Pri eni živali uporabiti 3-krat dnevno pred molžo in 3-krat dnevno po molži (skupaj do 5 uporab).

Naenkrat uporabite največ 5 ml proizvoda na žival.

4.10.2   Uporaba - posebni ukrepi za zmanjšanje tveganja

Glejte razdelek 5 – Splošna navodila za uporabo

4.10.3   Kjer je specifična uporaba, možni direktni ali indirektni učinki, navodila za prvo pomoč in nujni okrepi za zaščito okolja

Glejte razdelek 5 – Splošna navodila za uporabo

4.10.4   Kjer je specifična uporaba, navodila za varno odstranjevanje proizvoda in njegove embalaže

Glejte razdelek 5 – Splošna navodila za uporabo

4.10.5   Kjer je specifična uporaba, pogoji skladiščenja in rok uporabnosti proizvoda v običajnih pogojih skladiščenja

Glejte razdelek 5 – Splošna navodila za uporabo

4.11   Opis uporabe

Preglednica 11. Uporaba # 11 – Razkuževanje pred in po molži, ročno škropljenje (koncentrat)

Vrsta proizvoda

Vrsta proizvodov 03 - Veterinarska higiena (razkužila)

Natančen opis dovoljene uporabe, kjer je to potrebno

—

Ciljni organizem(-mi) (vključno z razvojno stopnjo)

Bakterije

Kvasovke

Področje uporabe

Notranjost, znotraj

Notranji prostori

Način(-i) uporabe

Ročno škropljenje

Razkužilo za seske za neposredno uporabo pri molznih živalih pred in po molži.

S pomočjo ročnega škropljenja nanesti pred in po molži neposredno na seske živali.

Odmerki in pogostost uporabe

Uporaba koncentracije joda v vrednosti 3 000 mg/kg (0,3 % w/w) –

Za proizvode, ki vsebujejo 1,5 % joda: raztopite 1 del proizvoda v 4 delih vode, da dobite 0,3-odstotno koncentracijo joda.

Pri proizvodih z drugačno koncentracijo je treba to navodilo prilagoditi.

Pri eni živali uporabiti 3-krat dnevno pred molžo in 3-krat dnevno po molži (skupaj do 5 uporab).

Naenkrat uporabite največ 15 ml proizvoda na žival.

Skupina(-e) uporabnikov

Poklicni

Velikosti in material embalaže

1,5- in 20-litrska posoda iz HDPE ali f-HDPE

200-litrski sod iz HDPE ali f-HDPE

950-litrski IBC zabojnik iz HDPE ali f-HDPE

4.11.1   Uporaba - posebna navodila za uporabo

Za proizvode, ki vsebujejo 1,5 % joda: raztopite 1 del proizvoda v 4 delih vode, da dobite 0,3-odstotno koncentracijo joda. Pri proizvodih z drugačno koncentracijo je treba to navodilo prilagoditi.

S pomočjo ročnega škropljenja nanesti pred in po molži neposredno na seske živali.

Pri eni živali uporabiti 3-krat dnevno pred molžo in 3-krat dnevno po molži (skupaj do 5 uporab).

Naenkrat uporabite največ 15 ml proizvoda na žival.

4.11.2   Uporaba - posebni ukrepi za zmanjšanje tveganja

Pri ravnanju s proizvodom nosite zaščitne rokavice, odporne na kemikalije (material za rokavice določi imetnik dovoljenja v informacijah o proizvodu).

Pri uporabi proizvoda nosite ustrezno zaščitno obutev (EN 13832).

Obleči je treba zaščitni kombinezon (vsaj tipa 6 po EN 13034).

4.11.3   Kjer je specifična uporaba, možni direktni ali indirektni učinki, navodila za prvo pomoč in nujni okrepi za zaščito okolja

Glejte razdelek 5 – Splošna navodila za uporabo

4.11.4   Kjer je specifična uporaba, navodila za varno odstranjevanje proizvoda in njegove embalaže

Glejte razdelek 5 – Splošna navodila za uporabo

4.11.5   Kjer je specifična uporaba, pogoji skladiščenja in rok uporabnosti proizvoda v običajnih pogojih skladiščenja

Glejte razdelek 5 – Splošna navodila za uporabo

5.   SPLOŠNE SMERNICE ZA UPORABO (1) META SPC 1

5.1   Navodila za uporabo

Proizvod je treba pred uporabo prinesti v prostore s temperaturo nad 20 °C.

 

Pred molžo:

 

Proizvod nanesite po celotni dolžini posameznega seska.

 

Za učinkovito uporabo proti bakterijam in kvasovkam mora proizvod ostati v stiku s kožo vsaj 30 sekund.

 

Ko poteče ustrezni kontaktni čas, proizvod temeljito odstranite s papirnato brisačo/krpo za enkratno uporabo, da so seski čisti in suhi.

 

Uporaba koncentracije joda v vrednosti 3 000 mg/kg (0,3 % w/w)

 

Po molži:

 

Takoj po molži proizvod nanesite po celotni dolžini seska.

 

Za zagotovitev zadostnega kontaktnega časa je treba paziti, da po uporabi ne pride do odstranitve proizvoda (npr. krave morajo stati še vsaj 5 minut).

 

Uporaba koncentracije joda v vrednosti 3 000 mg/kg (0,3 % w/w)

5.2   Ukrepi za zmanjšanje tveganja

Za polnjenje proizvoda v pripomočke za nanašanje se priporoča uporaba dozirne črpalke.

Proizvod ne vsebuje skrb vzbujajočih snovi.

5.3   Značilnosti verjetnih direktnih ali indirektnih učinkov, navodila za prvo pomoč in nujni ukrepi za zaščito okolja

Vdihavanje: pri normalni uporabi ni učinkov ali simptomov.

Stik s kožo: pri normalni uporabi ni učinkov ali simptomov.

Stik z očmi: pri normalni uporabi ni učinkov ali simptomov.

Zaužitje: pri normalni uporabi ni učinkov ali simptomov.

Ob vdihavanju: zagotovitev svežega zraka; v primeru simptomov posvet z zdravnikom.

Ob stiku s kožo: takoj umijte z vodo in milom ter temeljito sperite.

Ob stiku z očmi: odprto oko več minut spirajte pod tekočo vodo (vsaj 15 minut).

Ob zaužitju: sperite usta, nato pijte veliko vode. Takoj pokličite zdravnika.

Če potrebujete nasvet zdravnika, imejte pri sebi posodo ali etiketo proizvoda.

Obstojnost in reaktivnost:

 

Reaktivnost: pri normalnih pogojih shranjevanja in uporabe ni nevarnosti za reaktivnost.

 

Kemijska stabilnost: proizvod je stabilen v normalnih pogojih shranjevanja in uporabe.

 

Možnost nevarnih reakcij: pri normalnih pogojih shranjevanja in uporabe ni nevarnih reakcij.

 

Pogoji, ki jih je treba preprečiti: v normalnih pogojih shranjevanja in uporabe ni takih pogojev.

 

Nevarni produkti razgradnje: v normalnih pogojih shranjevanja in uporabe ni takih pogojev.

Okoljevarstveni ukrepi:

 

Zajezite, da zberete večjo količino razlite tekočine.

 

Zberite in/ali absorbirajte razlitje z inertnim materialom, nato prenesite v ustrezno posodo.

 

Preprečite odtekanje v odtoke, kanalizacijo ali vodotoke.

 

Zberite v zaprtih in primernih posodah za odlaganje med odpadke.

 

Razlite tekočine ne vračajte v originalno posodo.

5.4   Navodila za varno odstranjevanje proizvoda in njegove embalaže

Prazne posode je treba pred odstranjevanjem trikrat sprati.

Papirnate brisače, ki ste jih uporabili za sušenje seskov živali in odstranjevanje proizvoda, lahko odložite med običajne/gospodinjske odpadke.

Nerazredčenega proizvoda ne zlivajte v kanalizacijo.

5.5   Pogoji za shranjevanje in rok uporabnosti proizvoda pri običajnih pogojih skladiščenja

Hranite samo v originalni zaprti posodi.

Zaščitite pred zmrzaljo.

Ne shranjujte pri temperaturi nad 40 °C.

Rok uporabnosti 24 mesecev

6.   DRUGE INFORMACIJE

Brez

7.   TRETJA INFORMACIJSKA RAVEN:POSAMEZNI PROIZVODI V META SPC 1

7.1   Trgovsko(-a) ime(-na), številka avtorizacije in specifična sestava za vsak posamezni proizvod

Trgovsko ime

Deosan Activate Pre AG106

Deosan Activate Pre

Številka dovoljenja

EU-0019228-0001 1-1

Splošno ime

Ime IUPAC

Funkcija

Številka CAS

Številka EC

Vsebnost (%)

Jod

 

Aktivna snov

7553-56-2

231-442-4

1,5

7.2   Trgovsko(-a) ime(-na), številka avtorizacije in specifična sestava za vsak posamezni proizvod

Trgovsko ime

Deosan Activate Pre/Post Conc. AG218

Deosan Activate Pre/Post Conc.

Deosan Hitech concentrate

Deosan Activate Pre/Post Plus Conc. AG218

Deosan Activate Pre/Post Plus Conc.

Iodine Concentrate

Številka dovoljenja

EU-0019228-0002 1-1

Splošno ime

Ime IUPAC

Funkcija

Številka CAS

Številka EC

Vsebnost (%)

Jod

 

Aktivna snov

7553-56-2

231-442-4

1,5

META SPC 2

1.   UPRAVNE INFORMACIJE O META SPC 2

1.1   Identifikator meta SPC 2

Identifikator

Meta SPC 2 - Deosan Activate BPF – RTU liquid

1.2   Pripona k številki dovoljenja

Številka

1-2

1.3   Vrsta(-e) proizvoda(-ov)

Vrsta(-e) proizvoda(-ov)

Vrsta proizvodov 03 - Veterinarska higiena (razkužila)

2.   SESTAVA META SPC 2

2.1   Kvalitativne in kvantitativne informacije o sestavi meta SPC 2

Splošno ime

Ime IUPAC

Funkcija

Številka CAS

Številka EC

Vsebnost (%)

Najmanj

Največ

Jod

 

Aktivna snov

7553-56-2

231-442-4

0,3

0,32

2.2   Vrste formulacije meta SPC 2

Formulacija(-e)

AL- druge tekočine, ki se uporabljajo nerazredčene

3.   STAVKI O NEVARNOSTI IN PREVIDNOSTNI STAVKI ZA META SPC 2

Stavki o nevarnosti

Škodljivo za vodne organizme, z dolgotrajnimi učinki.

Previdnostni stavki

Če je potreben zdravniški nasvet, mora biti na voljo posoda ali etiketa proizvoda.

Hraniti zunaj dosega otrok.

Preprečiti sproščanje v okolje.

Odstraniti vsebino v skladu z nacionalnimi predpisi.

Odstraniti posodo v skladu z nacionalnimi predpisi.

4.   DOVOLJENE UPORABE META SPC 2

4.1   Opis uporabe

Preglednica 12. Uporaba # 1 – Razkuževanje pred molžo, ročno namakanje (tekočina RTU)

Vrsta proizvoda

Vrsta proizvodov 03 - Veterinarska higiena (razkužila)

Natančen opis dovoljene uporabe, kjer je to potrebno

—

Ciljni organizem(-mi) (vključno z razvojno stopnjo)

Bakterije

Kvasovke

Področje uporabe

Notranjost, znotraj

Notranji prostori

Način(-i) uporabe

Ročno namakanje

Razkužilo za seske za neposredno uporabo pri molznih živalih pred molžo.

S pomočjo ročnega namakanja nanesti pred molžo neposredno na seske živali.

Odmerki in pogostost uporabe

Uporaba koncentracije joda v vrednosti 3 000 mg/kg (0,3 % w/w) –

Gotovi pripravek, ki vsebuje 0,3 % w/w joda. Ne redčite pred uporabo.

Pri eni živali uporabiti 3-krat dnevno pred molžo.

Pri eni uporabi uporabiti največ 10 ml proizvoda na žival.

Skupina(-e) uporabnikov

Poklicni

Velikosti in material embalaže

1,5- in 20-litrska posoda iz HDPE ali f-HDPE

200-litrski sod iz HDPE ali f-HDPE

950-litrski IBC zabojnik iz HDPE ali f-HDPE

4.1.1   Uporaba - posebna navodila za uporabo

S pomočjo ročnega namakanja nanesti pred molžo neposredno na seske živali.

Gotovi pripravek, ki vsebuje 0,3 % w/w joda. Ne redčite pred uporabo.

Pri eni živali uporabiti 3-krat dnevno pred molžo.

Pri eni uporabi uporabiti največ 10 ml proizvoda na žival.

4.1.2   Uporaba - posebni ukrepi za zmanjšanje tveganja

Če je potrebna kombinacija razkuževanja pred in po molži, je treba razmisliti o uporabi drugega proizvoda brez joda po molži.

4.1.3   Kjer je specifična uporaba, možni direktni ali indirektni učinki, navodila za prvo pomoč in nujni okrepi za zaščito okolja

Glejte razdelek 5 – Splošna navodila za uporabo

4.1.4   Kjer je specifična uporaba, navodila za varno odstranjevanje proizvoda in njegove embalaže

Glejte razdelek 5 – Splošna navodila za uporabo

4.1.5   Kjer je specifična uporaba, pogoji skladiščenja in rok uporabnosti proizvoda v običajnih pogojih skladiščenja

Glejte razdelek 5 – Splošna navodila za uporabo

4.2   Opis uporabe

Preglednica 13. Uporaba # 2 – Razkuževanje pred molžo, ročno penjenje (tekočina RTU)

Vrsta proizvoda

Vrsta proizvodov 03 - Veterinarska higiena (razkužila)

Natančen opis dovoljene uporabe, kjer je to potrebno

—

Ciljni organizem(-mi) (vključno z razvojno stopnjo)

Bakterije

Kvasovke

Področje uporabe

Notranjost, znotraj

Notranji prostori

Način(-i) uporabe

Ročno penjenje

Razkužilo za seske za neposredno uporabo pri molznih živalih pred molžo.

S pomočjo ročnega penjenja nanesti pred molžo neposredno na seske živali.

Odmerki in pogostost uporabe

Uporaba koncentracije joda v vrednosti 3 000 mg/kg (0,3 % w/w) –

Gotovi pripravek, ki vsebuje 0,3 % w/w joda. Ne redčite pred uporabo.

Pri eni živali uporabiti 3-krat dnevno pred molžo.

Pri eni uporabi uporabiti največ 5 ml proizvoda na žival.

Skupina(-e) uporabnikov

Poklicni

Velikosti in material embalaže

1,5- in 20-litrska posoda iz HDPE ali f-HDPE

200-litrski sod iz HDPE ali f-HDPE

950-litrski IBC zabojnik iz HDPE ali f-HDPE

4.2.1   Uporaba - posebna navodila za uporabo

Gotovi pripravek, ki vsebuje 0,3 % w/w joda. Ne redčite pred uporabo.

S pomočjo ročnega penjenja nanesti pred molžo neposredno na seske živali.

Pri eni živali uporabiti 3-krat dnevno pred molžo.

Pri eni uporabi uporabiti največ 5 ml proizvoda na žival.

4.2.2   Uporaba - posebni ukrepi za zmanjšanje tveganja

Če je potrebna kombinacija razkuževanja pred in po molži, je treba razmisliti o uporabi drugega proizvoda brez joda po molži.

4.2.3   Kjer je specifična uporaba, možni direktni ali indirektni učinki, navodila za prvo pomoč in nujni okrepi za zaščito okolja

Glejte razdelek 5 – Splošna navodila za uporabo

4.2.4   Kjer je specifična uporaba, navodila za varno odstranjevanje proizvoda in njegove embalaže

Glejte razdelek 5 – Splošna navodila za uporabo

4.2.5   Kjer je specifična uporaba, pogoji skladiščenja in rok uporabnosti proizvoda v običajnih pogojih skladiščenja

Glejte razdelek 5 – Splošna navodila za uporabo

4.3   Opis uporabe

Preglednica 14. Uporaba # 3 – Razkuževanje pred molžo, ročno škropljenje (tekočina RTU)

Vrsta proizvoda

Vrsta proizvodov 03 - Veterinarska higiena (razkužila)

Natančen opis dovoljene uporabe, kjer je to potrebno

—

Ciljni organizem(-mi) (vključno z razvojno stopnjo)

Bakterije

Kvasovke

Področje uporabe

Notranjost, znotraj

notranji prostori

Način(-i) uporabe

Ročno škropljenje

Razkužilo za seske za neposredno uporabo pri molznih živalih pred molžo.

S pomočjo ročnega škropljenja nanesti pred molžo neposredno na seske živali.

Odmerki in pogostost uporabe

Uporaba koncentracije joda v vrednosti 3 000 mg/kg (0,3 % w/w) –

Gotovi pripravek, ki vsebuje 0,3 % w/w joda. Ne redčite pred uporabo.

Pri eni živali uporabiti 3-krat dnevno pred molžo.

Pri eni uporabi uporabiti največ 15 ml proizvoda na žival.

Skupina(-e) uporabnikov

Poklicni

Velikosti in material embalaže

1,5- in 20-litrska posoda iz HDPE ali f-HDPE

200-litrski sod iz HDPE ali f-HDPE

950-litrski IBC zabojnik iz HDPE ali f-HDPE

4.3.1   Uporaba - posebna navodila za uporabo

S pomočjo ročnega škropljenja nanesti pred molžo neposredno na seske živali.

Gotovi pripravek, ki vsebuje 0,3 % w/w joda. Ne redčite pred uporabo.

Pri eni živali uporabiti 3-krat dnevno pred molžo.

Pri eni uporabi uporabiti največ 15 ml proizvoda na žival.

4.3.2   Uporaba - posebni ukrepi za zmanjšanje tveganja

Pri ravnanju s proizvodom nosite zaščitne rokavice, odporne na kemikalije (material za rokavice določi imetnik dovoljenja v informacijah o proizvodu).

Če je potrebna kombinacija razkuževanja pred in po molži, je treba razmisliti o uporabi drugega proizvoda brez joda po molži.

4.3.3   Kjer je specifična uporaba, možni direktni ali indirektni učinki, navodila za prvo pomoč in nujni okrepi za zaščito okolja

Glejte razdelek 5 – Splošna navodila za uporabo

4.3.4   Kjer je specifična uporaba, navodila za varno odstranjevanje proizvoda in njegove embalaže

Glejte razdelek 5 – Splošna navodila za uporabo

4.3.5   Kjer je specifična uporaba, pogoji skladiščenja in rok uporabnosti proizvoda v običajnih pogojih skladiščenja

Glejte razdelek 5 – Splošna navodila za uporabo

4.4   Opis uporabe

Preglednica 15. Uporaba # 4 – Razkuževanje po molži, ročno namakanje (tekočina RTU)

Vrsta proizvoda

Vrsta proizvodov 03 - Veterinarska higiena (razkužila)

Natančen opis dovoljene uporabe, kjer je to potrebno

—

Ciljni organizem(-mi) (vključno z razvojno stopnjo)

Bakterije

Kvasovke

Področje uporabe

Notranjost, znotraj

Notranji prostori

Način(-i) uporabe

Ročno namakanje

Razkužilo za seske za neposredno uporabo pri molznih živalih po molži.

S pomočjo ročnega namakanja nanesti po molži neposredno na seske živali.

Odmerki in pogostost uporabe

Uporaba koncentracije joda v vrednosti 3 000 mg/kg (0,3 % w/w) –

Gotovi pripravek, ki vsebuje 0,3 % w/w joda. Ne redčite pred uporabo.

Pri eni živali uporabiti 3-krat dnevno po molži.

Pri eni uporabi uporabiti največ 10 ml proizvoda na žival.

Skupina(-e) uporabnikov

Poklicni

Velikosti in material embalaže

1,5- in 20-litrska posoda iz HDPE ali f-HDPE

200-litrski sod iz HDPE ali f-HDPE

950-litrski IBC zabojnik iz HDPE ali f-HDPE

4.4.1   Uporaba - posebna navodila za uporabo

S pomočjo ročnega namakanja nanesti po molži neposredno na seske živali.

Gotovi pripravek, ki vsebuje 0,3 % w/w joda. Ne redčite pred uporabo.

Pri eni živali uporabiti 3-krat dnevno po molži.

Pri eni uporabi uporabiti največ 10 ml proizvoda na žival.

4.4.2   Uporaba - posebni ukrepi za zmanjšanje tveganja

Če je potrebna kombinacija razkuževanja pred in po molži, je treba razmisliti o uporabi drugega proizvoda brez joda po molži.

4.4.3   Kjer je specifična uporaba, možni direktni ali indirektni učinki, navodila za prvo pomoč in nujni okrepi za zaščito okolja

Glejte razdelek 5 – Splošna navodila za uporabo

4.4.4   Kjer je specifična uporaba, navodila za varno odstranjevanje proizvoda in njegove embalaže

Glejte razdelek 5 – Splošna navodila za uporabo

4.4.5   Kjer je specifična uporaba, pogoji skladiščenja in rok uporabnosti proizvoda v običajnih pogojih skladiščenja

Glejte razdelek 5 – Splošna navodila za uporabo

4.5   Opis uporabe

Preglednica 16. Uporaba # 5 – Razkuževanje po molži, ročno penjenje (tekočina RTU)

Vrsta proizvoda

Vrsta proizvodov 03 - Veterinarska higiena (razkužila)

Natančen opis dovoljene uporabe, kjer je to potrebno

—

Ciljni organizem(-mi) (vključno z razvojno stopnjo)

Bakterije

Kvasovke

Področje uporabe

Notranjost, znotraj

Notranji prostori

Način(-i) uporabe

Ročno penjenje

Razkužilo za seske za neposredno uporabo pri molznih živalih po molži.

S pomočjo ročnega penjenja nanesti po molži neposredno na seske živali.

Odmerki in pogostost uporabe

Uporaba koncentracije joda v vrednosti 3 000 mg/kg (0,3 % w/w) - –

Gotovi pripravek, ki vsebuje 0,3 % w/w joda. Ne redčite pred uporabo.

Pri eni živali uporabiti 3-krat dnevno po molži.

Pri eni uporabi uporabiti največ 5 ml proizvoda na žival.

Skupina(-e) uporabnikov

Poklicni

Velikosti in material embalaže

1,5- in 20-litrska posoda iz HDPE ali f-HDPE

200-litrski sod iz HDPE ali f-HDPE

950-litrski IBC zabojnik iz HDPE ali f-HDPE

4.5.1   Uporaba - posebna navodila za uporabo

S pomočjo ročnega penjenja nanesti po molži neposredno na seske živali. Gotovi pripravek, ki vsebuje 0,3 % w/w joda.

Ne redčite pred uporabo.

Pri eni živali uporabiti 3-krat dnevno po molži.

Pri eni uporabi uporabiti največ 5 ml proizvoda na žival.

4.5.2   Uporaba - posebni ukrepi za zmanjšanje tveganja

Če je potrebna kombinacija razkuževanja pred in po molži, je treba razmisliti o uporabi drugega proizvoda brez joda po molži.

4.5.3   Kjer je specifična uporaba, možni direktni ali indirektni učinki, navodila za prvo pomoč in nujni okrepi za zaščito okolja

Glejte razdelek 5 – Splošna navodila za uporabo

4.5.4   Kjer je specifična uporaba, navodila za varno odstranjevanje proizvoda in njegove embalaže

Glejte razdelek 5 – Splošna navodila za uporabo

4.5.5   Kjer je specifična uporaba, pogoji skladiščenja in rok uporabnosti proizvoda v običajnih pogojih skladiščenja

Glejte razdelek 5 – Splošna navodila za uporabo

4.6   Opis uporabe

Preglednica 17. Uporaba # 6 – Razkuževanje po molži, ročno škropljenje (tekočina RTU)

Vrsta proizvoda

Vrsta proizvodov 03 - Veterinarska higiena (razkužila)

Natančen opis dovoljene uporabe, kjer je to potrebno

—

Ciljni organizem(-mi) (vključno z razvojno stopnjo)

Bakterije

Kvasovke

Področje uporabe

Notranjost, znotraj

Notranji prostori

Način(-i) uporabe

Ročno škropljenje

Razkužilo za seske za neposredno uporabo pri molznih živalih po molži.

S pomočjo ročnega škropljenja nanesti po molži neposredno na seske živali.

Odmerki in pogostost uporabe

Uporaba koncentracije joda v vrednosti 3 000 mg/kg (0,3 % w/w) –

Gotovi pripravek, ki vsebuje 0,3 % w/w joda. Ne redčite pred uporabo.

Pri eni živali uporabiti 3-krat dnevno po molži.

Pri eni uporabi uporabiti največ 15 ml proizvoda na žival.

Skupina(-e) uporabnikov

Poklicni

Velikosti in material embalaže

1,5- in 20-litrska posoda iz HDPE ali f-HDPE

200-litrski sod iz HDPE ali f-HDPE

950-litrski IBC zabojnik iz HDPE ali f-HDPE

4.6.1   Uporaba - posebna navodila za uporabo

S pomočjo ročnega škropljenja nanesti po molži neposredno na seske živali.

Gotovi pripravek, ki vsebuje 0,3 % w/w joda. Ne redčite pred uporabo.

Pri eni živali uporabiti 3-krat dnevno po molži.

Pri eni uporabi uporabiti največ 15 ml proizvoda na žival.

4.6.2   Uporaba - posebni ukrepi za zmanjšanje tveganja

Pri ravnanju s proizvodom nosite zaščitne rokavice, odporne na kemikalije (material za rokavice določi imetnik dovoljenja v informacijah o proizvodu).

Če je potrebna kombinacija razkuževanja pred in po molži, je treba razmisliti o uporabi drugega proizvoda brez joda po molži.

4.6.3   Kjer je specifična uporaba, možni direktni ali indirektni učinki, navodila za prvo pomoč in nujni okrepi za zaščito okolja

Glejte razdelek 5 – Splošna navodila za uporabo

4.6.4   Kjer je specifična uporaba, navodila za varno odstranjevanje proizvoda in njegove embalaže

Glejte razdelek 5 – Splošna navodila za uporabo

4.6.5   Kjer je specifična uporaba, pogoji skladiščenja in rok uporabnosti proizvoda v običajnih pogojih skladiščenja

Glejte razdelek 5 – Splošna navodila za uporabo

4.7   Opis uporabe

Preglednica 18. Uporaba # 7 – Razkuževanje po molži, avtomatično škropljenje (ne sme se kombinirati z razkuževanjem pred molžo (tekočina RTU))

Vrsta proizvoda

Vrsta proizvodov 03 - Veterinarska higiena (razkužila)

Natančen opis dovoljene uporabe, kjer je to potrebno

—

Ciljni organizem(-mi) (vključno z razvojno stopnjo)

Bakterije

Kvasovke

Področje uporabe

Notranjost, znotraj

Notranji prostori

Način(-i) uporabe

Avtomatsko škropljenje

Razkužilo za seske za neposredno uporabo pri molznih živalih po molži.

S pomočjo avtomatskega škropljenja nanesti po molži neposredno na seske živali.

Odmerki in pogostost uporabe

Uporaba koncentracije joda v vrednosti 3 000 mg/kg (0,3 % w/w) –

Gotovi pripravek, ki vsebuje 0,3 % w/w joda. Ne redčite pred uporabo.

Pri eni živali uporabiti 5-krat dnevno po molži. Ne sme se hkrati uporabljati z razkužili pred molžo na osnovi joda.

Pri eni uporabi uporabiti največ 15 ml proizvoda na žival.

Skupina(-e) uporabnikov

Poklicni

Velikosti in material embalaže

1,5- in 20-litrska posoda iz HDPE ali f-HDPE

200-litrski sod iz HDPE ali f-HDPE

950-litrski IBC zabojnik iz HDPE ali f-HDPE

4.7.1   Uporaba - posebna navodila za uporabo

S pomočjo avtomatskega škropljenja nanesti po molži neposredno na seske živali.

Gotovi pripravek, ki vsebuje 0,3 % w/w joda. Ne redčite pred uporabo.

Pri eni živali uporabiti 5-krat dnevno po molži. Ne sme se hkrati uporabljati z razkužili pred molžo na osnovi joda.

Pri eni uporabi uporabiti največ 15 ml proizvoda na žival.

4.7.2   Uporaba - posebni ukrepi za zmanjšanje tveganja

Glejte razdelek 5 – Splošna navodila za uporabo

4.7.3   Kjer je specifična uporaba, možni direktni ali indirektni učinki, navodila za prvo pomoč in nujni okrepi za zaščito okolja

Glejte razdelek 5 – Splošna navodila za uporabo

4.7.4   Kjer je specifična uporaba, navodila za varno odstranjevanje proizvoda in njegove embalaže

Glejte razdelek 5 – Splošna navodila za uporabo

4.7.5   Kjer je specifična uporaba, pogoji skladiščenja in rok uporabnosti proizvoda v običajnih pogojih skladiščenja

Glejte razdelek 5 – Splošna navodila za uporabo

4.8   Opis uporabe

Preglednica 19. Uporaba # 8 – Razkuževanje po molži, polavtomatsko namakanje (tekočina RTU)

Vrsta proizvoda

Vrsta proizvodov 03 - Veterinarska higiena (razkužila)

Natančen opis dovoljene uporabe, kjer je to potrebno

—

Ciljni organizem(-mi) (vključno z razvojno stopnjo)

Bakterije

Kvasovke

Področje uporabe

Notranjost, znotraj

Notranji prostori

Način(-i) uporabe

Polavtomatsko namakanje

Razkužilo za seske za neposredno uporabo pri molznih živalih po molži

S pomočjo polavtomatskega namakanja nanesti po molži neposredno na seske živali.

Odmerki in pogostost uporabe

Uporaba koncentracije joda v vrednosti 3 000 mg/kg (0,3 % w/w) –

Gotovi pripravek, ki vsebuje 0,3 % w/w joda. Ne redčite pred uporabo.

Pri eni živali uporabiti 3-krat dnevno po molži.

Pri eni uporabi uporabiti največ 10 ml proizvoda na žival.

Skupina(-e) uporabnikov

Poklicni

Velikosti in material embalaže

1,5- in 20-litrska posoda iz HDPE ali f-HDPE

200-litrski sod iz HDPE ali f-HDPE

950-litrski IBC zabojnik iz HDPE ali f-HDPE

4.8.1   Uporaba - posebna navodila za uporabo

S pomočjo polavtomatskega namakanja nanesti po molži neposredno na seske živali.

Gotovi pripravek, ki vsebuje 0,3 % w/w joda. Ne redčite pred uporabo.

Pri eni živali uporabiti 3-krat dnevno po molži.

Pri eni uporabi uporabiti največ 10 ml proizvoda na žival.

4.8.2   Uporaba - posebni ukrepi za zmanjšanje tveganja

Če je potrebna kombinacija razkuževanja pred in po molži, je treba razmisliti o uporabi drugega proizvoda brez joda po molži.

4.8.3   Kjer je specifična uporaba, možni direktni ali indirektni učinki, navodila za prvo pomoč in nujni okrepi za zaščito okolja

Glejte razdelek 5 – Splošna navodila za uporabo

4.8.4   Kjer je specifična uporaba, navodila za varno odstranjevanje proizvoda in njegove embalaže

Glejte razdelek 5 – Splošna navodila za uporabo

4.8.5   Kjer je specifična uporaba, pogoji skladiščenja in rok uporabnosti proizvoda v običajnih pogojih skladiščenja

Glejte razdelek 5 – Splošna navodila za uporabo

4.9   Opis uporabe

Preglednica 20. Uporaba # 9 – Razkuževanje pred in po molži, ročno namakanje (tekočina RTU)

Vrsta proizvoda

Vrsta proizvodov 03 - Veterinarska higiena (razkužila)

Natančen opis dovoljene uporabe, kjer je to potrebno

—

Ciljni organizem(-mi) (vključno z razvojno stopnjo)

Bakterije

Kvasovke

Področje uporabe

Notranjost, znotraj

Notranji prostori

Način(-i) uporabe

Ročno namakanje

Razkužilo za seske za neposredno uporabo pri molznih živalih pred in po molži.

S pomočjo ročnega namakanja nanesti pred in po molži neposredno na seske živali.

Odmerki in pogostost uporabe

Uporaba koncentracije joda v vrednosti 3 000 mg/kg (0,3 % w/w) –

Gotovi pripravek, ki vsebuje 0,3 % w/w joda. Ne redčite pred uporabo.

Pri eni živali uporabiti 3-krat dnevno pred molžo in 3-krat dnevno po molži (skupaj do 5 uporab).

Pri eni uporabi uporabiti največ 10 ml proizvoda na žival.

Skupina(-e) uporabnikov

Poklicni

Velikosti in material embalaže

1,5- in 20-litrska posoda iz HDPE ali f-HDPE

200-litrski sod iz HDPE ali f-HDPE

950-litrski IBC zabojnik iz HDPE ali f-HDPE

4.9.1   Uporaba - posebna navodila za uporabo

S pomočjo ročnega namakanja nanesti pred molžo neposredno na seske živali.

Gotovi pripravek, ki vsebuje 0,3 % w/w joda. Ne redčite pred uporabo.

Pri eni živali uporabiti 3-krat dnevno pred molžo in 3-krat dnevno po molži (skupaj do 5 uporab).

Pri eni uporabi uporabiti največ 10 ml proizvoda na žival.

4.9.2   Uporaba - posebni ukrepi za zmanjšanje tveganja

Pri ravnanju s proizvodom nosite zaščitne rokavice, odporne na kemikalije (material za rokavice določi imetnik dovoljenja v informacijah o proizvodu).

4.9.3   Kjer je specifična uporaba, možni direktni ali indirektni učinki, navodila za prvo pomoč in nujni okrepi za zaščito okolja

Glejte razdelek 5 – Splošna navodila za uporabo

4.9.4   Kjer je specifična uporaba, navodila za varno odstranjevanje proizvoda in njegove embalaže

Glejte razdelek 5 – Splošna navodila za uporabo

4.9.5   Kjer je specifična uporaba, pogoji skladiščenja in rok uporabnosti proizvoda v običajnih pogojih skladiščenja

Glejte razdelek 5 – Splošna navodila za uporabo

4.10   Opis uporabe

Preglednica 21. Uporaba # 10 – Razkuževanje pred in po molži, ročno penjenje (tekočina RTU)

Vrsta proizvoda

Vrsta proizvodov 03 - Veterinarska higiena (razkužila)

Natančen opis dovoljene uporabe, kjer je to potrebno

—

Ciljni organizem(-mi) (vključno z razvojno stopnjo)

Bakterije

Kvasovke

Področje uporabe

Notranjost, znotraj

Notranji prostori

Način(-i) uporabe

Ročno penjenje

Razkužilo za seske za neposredno uporabo pri molznih živalih pred in po molži.

S pomočjo ročnega penjenja nanesti pred in po molži neposredno na seske živali.

Odmerki in pogostost uporabe

Uporaba koncentracije joda v vrednosti 3 000 mg/kg (0,3 % w/w) –

Gotovi pripravek, ki vsebuje 0,3 % w/w joda. Ne redčite pred uporabo.

Pri eni živali uporabiti 3-krat dnevno pred molžo in 3-krat dnevno po molži (skupaj do 5 uporab).

Pri eni uporabi uporabiti največ 5 ml proizvoda na žival.

Skupina(-e) uporabnikov

Poklicni

Velikosti in material embalaže

1,5- in 20-litrska posoda iz HDPE ali f-HDPE

200-litrski sod iz HDPE ali f-HDPE

950-litrski IBC zabojnik iz HDPE ali f-HDPE

4.10.1   Uporaba - posebna navodila za uporabo

Gotovi pripravek, ki vsebuje 0,3 % w/w joda. Ne redčite pred uporabo.

S pomočjo ročnega penjenja nanesti pred in po molži neposredno na seske živali.

Pri eni živali uporabiti 3-krat dnevno pred molžo in 3-krat dnevno po molži (skupaj do 5 uporab).

Pri eni uporabi uporabiti največ 5 ml proizvoda na žival.

4.10.2   Uporaba - posebni ukrepi za zmanjšanje tveganja

Pri ravnanju s proizvodom nosite zaščitne rokavice, odporne na kemikalije (material za rokavice določi imetnik dovoljenja v informacijah o proizvodu).

4.10.3   Kjer je specifična uporaba, možni direktni ali indirektni učinki, navodila za prvo pomoč in nujni okrepi za zaščito okolja

Glejte razdelek 5 – Splošna navodila za uporabo

4.10.4   Kjer je specifična uporaba, navodila za varno odstranjevanje proizvoda in njegove embalaže

Glejte razdelek 5 – Splošna navodila za uporabo

4.10.5   Kjer je specifična uporaba, pogoji skladiščenja in rok uporabnosti proizvoda v običajnih pogojih skladiščenja

Glejte razdelek 5 – Splošna navodila za uporabo

4.11   Opis uporabe

Preglednica 22. Uporaba # 11 – Razkuževanje pred in po molži, ročno škropljenje (tekočina RTU)

Vrsta proizvoda

Vrsta proizvodov 03 - Veterinarska higiena (razkužila)

Natančen opis dovoljene uporabe, kjer je to potrebno

—

Ciljni organizem(-mi) (vključno z razvojno stopnjo)

Bakterije

Kvasovke

Področje uporabe

Notranjost, znotraj

Notranji prostori

Način(-i) uporabe

Ročno škropljenje

Razkužilo za seske za neposredno uporabo pri molznih živalih pred in po molži.

S pomočjo ročnega škropljenja nanesti pred in po molži neposredno na seske živali.

Odmerki in pogostost uporabe

Uporaba koncentracije joda v vrednosti 3 000 mg/kg (0,3 % w/w) –

Gotovi pripravek, ki vsebuje 0,3 % w/w joda. Ne redčite pred uporabo.

Pri eni živali uporabiti 3-krat dnevno pred molžo in 3-krat dnevno po molži (skupaj do 5 uporab).

Pri eni uporabi uporabiti največ 15 ml proizvoda na žival.

Skupina(-e) uporabnikov

Poklicni

Velikosti in material embalaže

1,5- in 20-litrska posoda iz HDPE ali f-HDPE

200-litrski sod iz HDPE ali f-HDPE

950-litrski IBC zabojnik iz HDPE ali f-HDPE

4.11.1   Uporaba - posebna navodila za uporabo

S pomočjo ročnega škropljenja nanesti pred in po molži. neposredno na seske živali.

Gotovi pripravek, ki vsebuje 0,3 % w/w joda. Ne redčite pred uporabo.

Pri eni živali uporabiti 3-krat dnevno pred molžo in 3-krat dnevno po molži (skupaj do 5 uporab).

Pri eni uporabi uporabiti največ 15 ml proizvoda na žival.

4.11.2   Uporaba - posebni ukrepi za zmanjšanje tveganja

Glejte razdelek 5 – Splošna navodila za uporabo

4.11.3   Kjer je specifična uporaba, možni direktni ali indirektni učinki, navodila za prvo pomoč in nujni okrepi za zaščito okolja

4.11.4   Kjer je specifična uporaba, navodila za varno odstranjevanje proizvoda in njegove embalaže

Glejte razdelek 5 – Splošna navodila za uporabo

4.11.5   Kjer je specifična uporaba, pogoji skladiščenja in rok uporabnosti proizvoda v običajnih pogojih skladiščenja

Glejte razdelek 5 – Splošna navodila za uporabo

5.   SPLOŠNE SMERNICE ZA UPORABO (2) META SPC 2

5.1   Navodila za uporabo

Proizvod je treba pred uporabo prinesti v prostore s temperaturo nad 20 °C.

 

Pred molžo:

 

Proizvod nanesite po celotni dolžini posameznega seska.

 

Za učinkovito uporabo proti bakterijam in kvasovkam mora proizvod ostati v stiku s kožo vsaj 30 sekund.

 

Ko poteče ustrezni kontaktni čas, proizvod temeljito odstranite s papirnato brisačo/krpo za enkratno uporabo, da so seski čisti in suhi.

 

Uporaba koncentracije joda v vrednosti 3 000 mg/kg (0,3 % w/w).

 

Po molži:

 

Takoj po molži proizvod nanesite po celotni dolžini seska.

 

Za zagotovitev zadostnega kontaktnega časa je treba paziti, da po uporabi ne pride do odstranitve proizvoda (npr. krave morajo stati še vsaj 5 minut).

 

Uporaba koncentracije joda v vrednosti 3 000 mg/kg (0,3 % w/w).

5.2   Ukrepi za zmanjšanje tveganja

Za polnjenje proizvoda v pripomočke za nanašanje se priporoča uporaba dozirne črpalke. Proizvod ne vsebuje pogojno nevarnih snovi.

5.3   Značilnosti verjetnih direktnih ali indirektnih učinkov, navodila za prvo pomoč in nujni ukrepi za zaščito okolja

Vdihavanje: pri normalni uporabi ni učinkov ali simptomov.

Stik s kožo: pri normalni uporabi ni učinkov ali simptomov.

Stik z očmi: pri normalni uporabi ni učinkov ali simptomov.

Zaužitje: pri normalni uporabi ni učinkov ali simptomov.

Ob vdihavanju: zagotovitev svežega zraka; v primeru simptomov posvet z zdravnikom.

Ob stiku s kožo: takoj umijte z vodo in milom ter temeljito sperite.

Ob stiku z očmi: odprto oko več minut spirajte pod tekočo vodo (vsaj 15 minut).

Ob zaužitju: sperite usta, nato pijte veliko vode. Takoj pokličite zdravnika.

Če potrebujete nasvet zdravnika, imejte pri sebi posodo ali etiketo proizvoda.

Obstojnost in reaktivnost:

 

Reaktivnost: pri normalnih pogojih shranjevanja in uporabe ni nevarnosti za reaktivnost.

 

Kemijska stabilnost: proizvod je stabilen v normalnih pogojih shranjevanja in uporabe.

 

Možnost nevarnih reakcij: pri normalnih pogojih shranjevanja in uporabe ni nevarnih reakcij.

 

Pogoji, ki jih je treba preprečiti: v normalnih pogojih shranjevanja in uporabe ni takih pogojev.

 

Nevarni produkti razgradnje: v normalnih pogojih shranjevanja in uporabe ni takih pogojev.

Okoljevarstveni ukrepi:

 

Zajezite, da zberete večjo količino razlite tekočine.

 

Zberite in/ali absorbirajte razlitje z inertnim materialom, nato prenesite v ustrezno posodo.

 

Preprečite odtekanje v odtoke, kanalizacijo ali vodotoke.

 

Zberite v zaprtih in primernih posodah za odlaganje med odpadke.

 

Razlite tekočine ne vračajte v originalno posodo.

5.4   Navodila za varno odstranjevanje proizvoda in njegove embalaže

Prazne posode je treba pred odstranjevanjem trikrat sprati.

Papirnate brisače, ki ste jih uporabili za sušenje seskov živali in odstranjevanje proizvoda, lahko odložite med običajne/gospodinjske odpadke.

Nerazredčenega proizvoda ne zlivajte v kanalizacijo.

5.5   Pogoji za shranjevanje in rok uporabnosti proizvoda pri običajnih pogojih skladiščenja

Hranite samo v originalni zaprti posodi.

Zaščitite pred zmrzaljo.

Ne shranjujte pri temperaturi nad 30 °C.

Rok uporabnosti 24 mesecev

6.   DRUGE INFORMACIJE

Brez

7.   TRETJA INFORMACIJSKA RAVEN:POSAMEZNI PROIZVODI V META SPC 2

7.1   Trgovsko(-a) ime(-na), številka avtorizacije in specifična sestava za vsak posamezni proizvod

Trgovsko ime

Deosan Activate Pre RTU AG108

Deosan Activate Pre RTU

Številka dovoljenja

EU-0019228-0003 1-2

Splošno ime

Ime IUPAC

Funkcija

Številka CAS

Številka EC

Vsebnost (%)

Jod

 

Aktivna snov

7553-56-2

231-442-4

0,3

7.2   Trgovsko(-a) ime(-na), številka avtorizacije in specifična sestava za vsak posamezni proizvod

Trgovsko ime

Deosan Activate Pre/Post AG217

Deosan Activate Pre/Post

Iodine Plus Pre & Post

Deosan D4T Super AG211

Agros Iodo

Agros Iodo Multi

Poviclyn liquido

Številka dovoljenja

EU-0019228-0004 1-2

Splošno ime

Ime IUPAC

Funkcija

Številka CAS

Številka EC

Vsebnost (%)

Jod

 

Aktivna snov

7553-56-2

231-442-4

0,3

7.3   Trgovsko(-a) ime(-na), številka avtorizacije in specifična sestava za vsak posamezni proizvod

Trgovsko ime

Deosan Activate PVP Plus AG215

Deosan Activate PVP Plus

Agros Iodo-Prev POS-Ordenha

Deosan Hitech 2 AG214

Iodine Teat Dip Solution

Številka dovoljenja

EU-0019228-0005 1-2

Splošno ime

Ime IUPAC

Funkcija

Številka CAS

Številka EC

Vsebnost (%)

Jod

 

Aktivna snov

7553-56-2

231-442-4

0,3

META SPC 3

1.   UPRAVNE INFORMACIJE O META SPC 3

1.1   Identifikator meta SPC 3

Identifikator

Meta SPC 3 - Deosan Activate BPF – RTU gel

1.2   Pripona k številki dovoljenja

Številka

1-3

1.3   Vrsta(-e) proizvoda(-ov)

Vrsta(-e) proizvoda(-ov)

Vrsta proizvodov 03 - Veterinarska higiena (razkužila)

2.   SESTAVA META SPC 3

2.1   Kvalitativne in kvantitativne informacije o sestavi meta SPC 3

Splošno ime

Ime IUPAC

Funkcija

Številka CAS

Številka EC

Vsebnost (%)

Najmanj

Največ

Jod

 

Aktivna snov

7553-56-2

231-442-4

0,3

0,32

2.2   Vrste formulacije meta SPC 3

Formulacija(-e)

GW - vodotopen gel

3.   STAVKI O NEVARNOSTI IN PREVIDNOSTNI STAVKI ZA META SPC 3

Stavki o nevarnosti

Škodljivo za vodne organizme, z dolgotrajnimi učinki.

Previdnostni stavki

Če je potreben zdravniški nasvet, mora biti na voljo posoda ali etiketa proizvoda.

Hraniti zunaj dosega otrok.

Preprečiti sproščanje v okolje.

Odstraniti vsebino v skladu z nacionalnimi predpisi.

Odstraniti posodo v skladu z nacionalnimi predpisi.

4.   DOVOLJENE UPORABE META SPC 3

4.1   Opis uporabe

Preglednica 23. Uporaba # 1 – Razkuževanje pred molžo, ročno namakanje (gel RTU)

Vrsta proizvoda

Vrsta proizvodov 03 - Veterinarska higiena (razkužila)

Natančen opis dovoljene uporabe, kjer je to potrebno

—

Ciljni organizem(-mi) (vključno z razvojno stopnjo)

Bakterije

Kvasovke

Področje uporabe

Notranjost, znotraj

Notranji prostori

Način(-i) uporabe

Ročno namakanje

Razkužilo za seske za neposredno uporabo pri molznih živalih pred molžo.

S pomočjo ročnega namakanja nanesti pred molžo neposredno na seske živali.

Odmerki in pogostost uporabe

Uporaba koncentracije joda v vrednosti 3 000 mg/kg (0,3 % w/w) –

Gotovi pripravek, ki vsebuje 0,3 % w/w joda. Ne redčite pred uporabo.

Pri eni živali uporabiti 3-krat dnevno pred molžo.

Pri eni uporabi uporabiti največ 10 ml proizvoda na žival.

Skupina(-e) uporabnikov

Poklicni

Velikosti in material embalaže

1,5- in 20-litrska posoda iz HDPE ali f-HDPE

200-litrski sod iz HDPE ali f-HDPE

950-litrski IBC zabojnik iz HDPE ali f-HDPE

4.1.1   Uporaba - posebna navodila za uporabo

S pomočjo ročnega namakanja nanesti pred molžo neposredno na seske živali.

Gotovi pripravek, ki vsebuje 0,3 % w/w joda. Ne redčite pred uporabo.

Pri eni živali uporabiti 3-krat dnevno pred molžo.

Pri eni uporabi uporabiti največ 10 ml proizvoda na žival.

4.1.2   Uporaba - posebni ukrepi za zmanjšanje tveganja

Če je potrebna kombinacija razkuževanja pred in po molži, je treba razmisliti o uporabi drugega proizvoda brez joda po molži.

4.1.3   Kjer je specifična uporaba, možni direktni ali indirektni učinki, navodila za prvo pomoč in nujni okrepi za zaščito okolja

Glejte razdelek 5 – Splošna navodila za uporabo

4.1.4   Kjer je specifična uporaba, navodila za varno odstranjevanje proizvoda in njegove embalaže

Glejte razdelek 5 – Splošna navodila za uporabo

4.1.5   Kjer je specifična uporaba, pogoji skladiščenja in rok uporabnosti proizvoda v običajnih pogojih skladiščenja

Glejte razdelek 5 – Splošna navodila za uporabo

4.2   Opis uporabe

Preglednica 24. Uporaba # 2 – Razkuževanje po molži, ročno namakanje (gel RTU

Vrsta proizvoda

Vrsta proizvodov 03 - Veterinarska higiena (razkužila)

Natančen opis dovoljene uporabe, kjer je to potrebno

—

Ciljni organizem(-mi) (vključno z razvojno stopnjo)

Bakterije

Kvasovke

Področje uporabe

Notranjost, znotraj

Notranji prostori

Način(-i) uporabe

Ročno namakanje

Razkužilo za seske za neposredno uporabo pri molznih živalih po molži.

S pomočjo ročnega namakanja nanesti po molži neposredno na seske živali.

Odmerki in pogostost uporabe

Uporaba koncentracije joda v vrednosti 3 000 mg/kg (0,3 % w/w) –

Gotovi pripravek, ki vsebuje 0,3 % w/w joda. Ne redčite pred uporabo.

Pri eni živali uporabiti 3-krat dnevno po molži.

Pri eni uporabi uporabiti največ 10 ml proizvoda na žival.

Skupina(-e) uporabnikov

Poklicni

Velikosti in material embalaže

1,5- in 20-litrska posoda iz HDPE ali f-HDPE

200-litrski sod iz HDPE ali f-HDPE

950-litrski IBC zabojnik iz HDPE ali f-HDPE

4.2.1   Uporaba - posebna navodila za uporabo

S pomočjo ročnega namakanja nanesti po molži neposredno na seske živali.

Gotovi pripravek, ki vsebuje 0,3 % w/w joda. Ne redčite pred uporabo.

Pri eni živali uporabiti 2 do 3-krat dnevno po molži.

Pri eni uporabi uporabiti največ 10 ml proizvoda na žival.

4.2.2   Uporaba - posebni ukrepi za zmanjšanje tveganja

Če je potrebna kombinacija razkuževanja pred in po molži, je treba razmisliti o uporabi drugega proizvoda brez joda po molži.

4.2.3   Kjer je specifična uporaba, možni direktni ali indirektni učinki, navodila za prvo pomoč in nujni okrepi za zaščito okolja

Glejte razdelek 5 – Splošna navodila za uporabo

4.2.4   Kjer je specifična uporaba, navodila za varno odstranjevanje proizvoda in njegove embalaže

Glejte razdelek 5 – Splošna navodila za uporabo

4.2.5   Kjer je specifična uporaba, pogoji skladiščenja in rok uporabnosti proizvoda v običajnih pogojih skladiščenja

Glejte razdelek 5 – Splošna navodila za uporabo

4.3   Opis uporabe

Preglednica 25. Uporaba # 3 – Razkuževanje po molži, polavtomatsko namakanje (gel RTU)

Vrsta proizvoda

Vrsta proizvodov 03 - Veterinarska higiena (razkužila)

Natančen opis dovoljene uporabe, kjer je to potrebno

—

Ciljni organizem(-mi) (vključno z razvojno stopnjo)

Bakterije

Kvasovke

Področje uporabe

Notranjost, znotraj

Notranji prostori

Način(-i) uporabe

Polavtomatsko namakanje

Razkužilo za seske za neposredno uporabo pri molznih živalih po molži.

S pomočjo polavtomatskega namakanja nanesti po molži neposredno na seske živali.

Odmerki in pogostost uporabe

Uporaba koncentracije joda v vrednosti 3 000 mg/kg (0,3 % w/w) –

Gotovi pripravek, ki vsebuje 0,3 % w/w joda. Ne redčite pred uporabo.

Pri eni živali uporabiti 3-krat dnevno po molži.

Pri eni uporabi uporabiti največ 10 ml proizvoda na žival.

Skupina(-e) uporabnikov

Poklicni

Velikosti in material embalaže

1,5- in 20-litrska posoda iz HDPE ali f-HDPE

200-litrski sod iz HDPE ali f-HDPE

950-litrski IBC zabojnik iz HDPE ali f-HDPE

4.3.1   Uporaba - posebna navodila za uporabo

S pomočjo polavtomatskega namakanja nanesti po molži neposredno na seske živali.

Gotovi pripravek, ki vsebuje 0,3 % w/w joda. Ne redčite pred uporabo.

Pri eni živali uporabiti 3-krat dnevno po molži.

Pri eni uporabi uporabiti največ 10 ml proizvoda na žival.

4.3.2   Uporaba - posebni ukrepi za zmanjšanje tveganja

Če je potrebna kombinacija razkuževanja pred in po molži, je treba razmisliti o uporabi drugega proizvoda brez joda po molži.

4.3.3   Kjer je specifična uporaba, možni direktni ali indirektni učinki, navodila za prvo pomoč in nujni okrepi za zaščito okolja

Glejte razdelek 5 – Splošna navodila za uporabo

4.3.4   Kjer je specifična uporaba, navodila za varno odstranjevanje proizvoda in njegove embalaže

Glejte razdelek 5 – Splošna navodila za uporabo

4.3.5   Kjer je specifična uporaba, pogoji skladiščenja in rok uporabnosti proizvoda v običajnih pogojih skladiščenja

Glejte razdelek 5 – Splošna navodila za uporabo

4.4   Opis uporabe

Preglednica 26. Uporaba # 4 – Razkuževanje pred in po molži, ročno namakanje (gel RTU)

Vrsta proizvoda

Vrsta proizvodov 03 - Veterinarska higiena (razkužila)

Natančen opis dovoljene uporabe, kjer je to potrebno

—

Ciljni organizem(-mi) (vključno z razvojno stopnjo)

Bakterije

Kvasovke

Področje uporabe

Notranjost, znotraj

Notranji prostori

Način(-i) uporabe

Ročno namakanje

Razkužilo za seske za neposredno uporabo pri molznih živalih pred in po molži.

S pomočjo ročnega namakanja nanesti pred in po molži neposredno na seske živali.

Odmerki in pogostost uporabe

Uporaba koncentracije joda v vrednosti 3 000 mg/kg (0,3 % w/w) –

Gotovi pripravek, ki vsebuje 0,3 % w/w joda. Ne redčite pred uporabo.

Pri eni živali uporabiti 3-krat dnevno pred molžo in 3-krat dnevno po molži (skupaj do 5 uporab).

Pri eni uporabi uporabiti največ 10 ml proizvoda na žival.

Skupina(-e) uporabnikov

Poklicni

Velikosti in material embalaže

1,5- in 20-litrska posoda iz HDPE ali f-HDPE

200-litrski sod iz HDPE ali f-HDPE

950-litrski IBC zabojnik iz HDPE ali f-HDPE

4.4.1   Uporaba - posebna navodila za uporabo

S pomočjo ročnega namakanja nanesti pred in po molži neposredno na seske živali.

Gotovi pripravek, ki vsebuje 0,3 % w/w joda. Ne redčite pred uporabo.

Pri eni živali uporabiti 3-krat dnevno pred molžo in 3-krat dnevno po molži (skupaj do 5 uporab).

Naenkrat uporabite največ 10 ml proizvoda na žival.

4.4.2   Uporaba - posebni ukrepi za zmanjšanje tveganja

Pri uporabi proizvoda z namakanjem nosite zaščitne rokavice, odporne na kemikalije (material za rokavice določi imetnik dovoljenja v informacijah o proizvodu).

4.4.3   Kjer je specifična uporaba, možni direktni ali indirektni učinki, navodila za prvo pomoč in nujni okrepi za zaščito okolja

Glejte razdelek 5 – Splošna navodila za uporabo

4.4.4   Kjer je specifična uporaba, navodila za varno odstranjevanje proizvoda in njegove embalaže

Glejte razdelek 5 – Splošna navodila za uporabo

4.4.5   Kjer je specifična uporaba, pogoji skladiščenja in rok uporabnosti proizvoda v običajnih pogojih skladiščenja

Glejte razdelek 5 – Splošna navodila za uporabo

5.   SPLOŠNE SMERNICE ZA UPORABO (3) META SPC 3

5.1   Navodila za uporabo

Proizvod je treba pred uporabo prinesti v prostore s temperaturo nad 20 °C.

 

Pred molžo:

 

Proizvod nanesite po celotni dolžini posameznega seska.

 

Za učinkovito uporabo proti bakterijam in kvasovkam mora proizvod ostati v stiku s kožo vsaj 30 sekund.

 

Ko poteče ustrezni kontaktni čas, proizvod temeljito odstranite s papirnato brisačo/krpo za enkratno uporabo, da so seski čisti in suhi.

 

Uporaba koncentracije joda v vrednosti 3 000 mg/kg (0,3 % w/w).

 

Po molži:

 

Takoj po molži proizvod nanesite po celotni dolžini seska.

 

Za zagotovitev zadostnega kontaktnega časa je treba paziti, da po uporabi ne pride do odstranitve proizvoda (npr. krave morajo stati še vsaj 5 minut).

 

Uporaba koncentracije joda v vrednosti 3 000 mg/kg (0,3 % w/w).

5.2   Ukrepi za zmanjšanje tveganja

Za polnjenje proizvoda v pripomočke za nanašanje se priporoča uporaba dozirne črpalke.

Proizvod ne vsebuje pogojno nevarnih snovi.

5.3   Značilnosti verjetnih direktnih ali indirektnih učinkov, navodila za prvo pomoč in nujni ukrepi za zaščito okolja

Vdihavanje: pri normalni uporabi ni učinkov ali simptomov.

Stik s kožo: pri normalni uporabi ni učinkov ali simptomov.

Stik z očmi: pri normalni uporabi ni učinkov ali simptomov.

Zaužitje: pri normalni uporabi ni učinkov ali simptomov.

Ob vdihavanju: zagotovitev svežega zraka; v primeru simptomov posvet z zdravnikom.

Ob stiku s kožo: takoj umijte z vodo in milom ter temeljito sperite.

Ob stiku z očmi: odprto oko več minut spirajte pod tekočo vodo (vsaj 15 minut).

Ob zaužitju: sperite usta, nato pijte veliko vode. Takoj pokličite zdravnika.

Če potrebujete nasvet zdravnika, imejte pri sebi posodo ali etiketo proizvoda.

Obstojnost in reaktivnost:

 

Reaktivnost: pri normalnih pogojih shranjevanja in uporabe ni nevarnosti za reaktivnost.

 

Kemijska stabilnost: proizvod je stabilen v normalnih pogojih shranjevanja in uporabe.

 

Možnost nevarnih reakcij: pri normalnih pogojih shranjevanja in uporabe ni nevarnih reakcij.

 

Pogoji, ki jih je treba preprečiti: v normalnih pogojih shranjevanja in uporabe ni takih pogojev.

 

Nevarni produkti razgradnje: v normalnih pogojih shranjevanja in uporabe ni takih pogojev.

Okoljevarstveni ukrepi:

 

Zajezite, da zberete večjo količino razlite tekočine.

 

Zberite in/ali absorbirajte razlitje z inertnim materialom, nato prenesite v ustrezno posodo.

 

Preprečite odtekanje v odtoke, kanalizacijo ali vodotoke.

 

Zberite v zaprtih in primernih posodah za odlaganje med odpadke.

 

Razlite tekočine ne vračajte v originalno posodo.

5.4   Navodila za varno odstranjevanje proizvoda in njegove embalaže

Prazne posode je treba pred odstranjevanjem trikrat sprati.

Papirnate brisače, ki ste jih uporabili za sušenje seskov živali in odstranjevanje proizvoda, lahko odložite med običajne/gospodinjske odpadke.

Nerazredčenega proizvoda ne zlivajte v kanalizacijo.

5.5   Pogoji za shranjevanje in rok uporabnosti proizvoda pri običajnih pogojih skladiščenja

Hranite samo v originalni zaprti posodi.

Zaščitite pred zmrzaljo.

Ne shranjujte pri temperaturi nad 30 °C.

Rok uporabnosti 18 mesecev

6.   DRUGE INFORMACIJE

Brez

7.   TRETJA INFORMACIJSKA RAVEN:POSAMEZNI PROIZVODI V META SPC 3

7.1   Trgovsko(-a) ime(-na), številka avtorizacije in specifična sestava za vsak posamezni proizvod

Trgovsko ime

Deosan Activate Barrier AG216

Agros Iodo Pós

Povisyl espeso

Številka dovoljenja

EU-0019228-0006 1-3

Splošno ime

Ime IUPAC

Funkcija

Številka CAS

Številka EC

Vsebnost (%)

Jod

 

Aktivna snov

7553-56-2

231-442-4

0,3

(1)  Navodila za uporabo, ukrepi za zmanjšanje tveganj in druge smernice za uporabo iz tega oddelka veljajo za vse dovoljene uporabe v okviru meta SPC 1.

(2)  Navodila za uporabo, ukrepi za zmanjšanje tveganj in druge smernice za uporabo iz tega oddelka veljajo za vse dovoljene uporabe v okviru meta SPC 2.

(3)  Navodila za uporabo, ukrepi za zmanjšanje tveganj in druge smernice za uporabo iz tega oddelka veljajo za vse dovoljene uporabe v okviru meta SPC 3.

SKLEPI

14.3.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

L 72/50

IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2019/404

z dne 12. marca 2019

o spremembi Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU o nadzornih ukrepih za zdravje živali v zvezi z afriško prašičjo kugo v nekaterih državah članicah

(notificirano pod dokumentarno številko C(2019) 1833)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive Sveta 89/662/EGS z dne 11. decembra 1989 o veterinarskih pregledih v trgovini znotraj Skupnosti glede na vzpostavitev notranjega trga (1) in zlasti člena 9(4) Direktive,

ob upoštevanju Direktive Sveta 90/425/EGS z dne 26. junija 1990 o veterinarskih pregledih, ki se zaradi vzpostavitve notranjega trga izvajajo v trgovini znotraj Unije z nekaterimi živimi živalmi in proizvodi (2), ter zlasti člena 10(4) Direktive,

ob upoštevanju Direktive Sveta 2002/99/ES z dne 16. decembra 2002 o predpisih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki urejajo proizvodnjo, predelavo, distribucijo in uvoz proizvodov živalskega izvora, namenjenih prehrani ljudi (3), ter zlasti člena 4(3) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Izvedbeni sklep Komisije 2014/709/EU (4) določa nadzorne ukrepe za zdravje živali v zvezi z afriško prašičjo kugo v nekaterih državah članicah, kjer so bili potrjeni primeri navedene bolezni pri domačih ali divjih prašičih (v nadaljnjem besedilu: zadevne države članice). V delih od I do IV Priloge k navedenemu izvedbenemu sklepu so nekatera območja zadevnih držav članic razmejena in navedena po različni stopnji tveganja zaradi epidemioloških razmer glede navedene bolezni. Priloga k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU je bila večkrat spremenjena, da bi se upoštevale spremembe epidemioloških razmer glede afriške prašičje kuge v Uniji, ki jih je bilo treba vključiti v navedeno prilogo. Priloga k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU je bila nazadnje spremenjena z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2019/315 (5), in sicer po nedavnih primerih afriške prašičje kuge v Belgiji, Bolgariji in Romuniji.

(2)

Tveganje širjenja afriške prašičje kuge pri prostoživečih živalih je povezano s počasnim naravnim širjenjem navedene bolezni v populacijah divjih prašičev in s človekovimi dejavnostmi, kot je pokazal nedavni epidemiološki razvoj navedene bolezni v Uniji in kot je dokumentirala Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) v svojem znanstvenem mnenju Sveta za zdravje in zaščito živali, objavljenem 14. julija 2015, v svojem znanstvenem poročilu o epidemioloških analizah afriške prašičje kuge v baltskih državah in na Poljskem, objavljenem 23. marca 2017, v svojem znanstvenem poročilu o epidemioloških analizah afriške prašičje kuge v baltskih državah in na Poljskem, objavljenem 8. novembra 2017, ter v svojem znanstvenem poročilu o epidemioloških analizah afriške prašičje kuge v Evropski uniji, objavljenem 29. novembra 2018 (6).

(3)

Direktiva Sveta 2002/60/ES (7) določa minimalne ukrepe Unije za nadzor nad afriško prašičjo kugo. Zlasti člen 9 Direktive 2002/60/ES določa vzpostavitev okuženega in ogroženega območja, kadar je afriška prašičja kuga uradno potrjena pri prašičih na gospodarstvu, člena 10 in 11 navedene direktive pa določata ukrepe, ki jih je treba sprejeti na okuženih in ogroženih območjih za preprečevanje širjenja navedene bolezni. Poleg tega člen 15 Direktive 2002/60/ES določa ukrepe, ki jih je treba sprejeti v primeru potrditve afriške prašičje kuge pri divjih prašičih, vključno z uvedbo uradnega nadzora gospodarstev s prašiči na opredeljenem okuženem območju. Nedavne izkušnje so pokazale, da so ukrepi, določeni v Direktivi 2002/60/ES, učinkoviti pri nadzoru širjenja navedene bolezni, in zlasti ukrepi čiščenja in razkuževanja na okuženih gospodarstvih ter ukrepi, povezani z izkoreninjenjem bolezni pri populaciji divjih prašičev.

(4)

Ob upoštevanju učinkovitosti ukrepov, ki se izvajajo v državah članicah v skladu z Direktivo 2002/60/ES, zlasti tistih iz člena 10(4)(b), člena 10(5) in člena 15 Direktive, ter v skladu z ukrepi za zmanjšanje tveganja glede afriške prašičje kuge iz Zoosanitarnega kodeksa za kopenske živali Svetovne organizacije za zdravje živali bi bilo treba nekatera območja v okrožjih Alytaus, Kauno, Marijampolės, Šiaulių, Tauragės in Telšių v Litvi, ki so trenutno navedena v delu III Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU, zdaj navesti v delu II navedene priloge zaradi izteka trimesečnega obdobja od končnega čiščenja in razkuževanja okuženih gospodarstev. Glede na to, da so v delu III Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU navedena območja, na katerih se epidemiološke razmere še vedno spreminjajo in so zelo dinamične, je treba ob kakršnih koli spremembah območij iz navedenega dela še posebej upoštevati vpliv na okoliška območja.

(5)

Ob upoštevanju učinkovitosti splošnih ukrepov, ki se izvajajo na Češkem v skladu z Direktivo 2002/60/ES, zlasti tistih iz člena 15 Direktive, ter v skladu z ukrepi za zmanjšanje tveganja glede afriške prašičje kuge iz Zoosanitarnega kodeksa za kopenske živali Svetovne organizacije za zdravje živali bi bilo poleg tega treba vsa območja na Češkem, ki so trenutno navedena v delih I in II Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU, zdaj črtati iz Priloge zaradi ugodnih epidemioloških razmer v zvezi s to boleznijo v navedeni državi članici.

(6)

Februarja 2019 so se pojavili dodatni primeri afriške prašičje kuge pri divjih prašičih na Madžarskem in Poljskem, kar bi bilo prav tako treba upoštevati v Prilogi k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU.

(7)

Februarja 2019 je bilo ugotovljenih nekaj primerov afriške prašičje kuge pri divjih prašičih v okrožjih Heves in Borsod-Abaúj-Zemplén na Madžarskem v neposredni bližini območij, navedenih v delu I Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU. Ti primeri afriške prašičje kuge pri divjih prašičih pomenijo povišanje stopnje tveganja, ki bi ga bilo treba upoštevati v navedeni prilogi. Zato bi bilo treba ta območja na Madžarskem, prizadeta zaradi afriške prašičje kuge, namesto v delu I navesti v delu II Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU.

(8)

Februarja 2019 je bilo ugotovljenih nekaj primerov afriške prašičje kuge pri divjih prašičih v okrožju Miński na Poljskem v neposredni bližini območja, navedenega v delu I Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU. Ti primeri afriške prašičje kuge pri divjih prašičih pomenijo povišanje stopnje tveganja, ki bi ga bilo treba upoštevati v navedeni prilogi. Zato bi bilo treba to območje na Poljskem, prizadeto zaradi afriške prašičje kuge, namesto v delu I navesti v delu II Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU.

(9)

Februarja 2019 je bil ugotovljen en primer afriške prašičje kuge pri divjem prašiču v regiji Dobrič v Bolgariji, v neposredni bližini območij, navedenih v delu I Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU. Ta primer afriške prašičje kuge pri divjem prašiču pomeni povišanje stopnje tveganja, ki bi ga bilo treba upoštevati v navedeni prilogi. Zato bi bilo treba to območje v Bolgariji, prizadeto zaradi afriške prašičje kuge, navesti v delu II Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU.

(10)

Da bi se upoštevale nedavne spremembe pri epidemiološkem razvoju afriške prašičje kuge v Uniji in proaktivno obvladovala tveganja, povezana s širjenjem navedene bolezni, bi bilo treba razmejiti dovolj velika nova območja z visokim tveganjem v Litvi, na Madžarskem, Poljskem in v Bolgariji ter jih ustrezno navesti v delih I, II in III Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU. Prilogo k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(11)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Priloga k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU se nadomesti z besedilom iz Priloge k temu sklepu.

Člen 2

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Bruslju, 12. marca 2019

Za Komisijo

Vytenis ANDRIUKAITIS

Član Komisije

(1)   UL L 395, 30.12.1989, str. 13.

(2)   UL L 224, 18.8.1990, str. 29.

(3)   UL L 18, 23.1.2003, str. 11.

(4)  Izvedbeni sklep Komisije 2014/709/EU z dne 9. oktobra 2014 o nadzornih ukrepih za zdravje živali v zvezi z afriško prašičjo kugo v nekaterih državah članicah in razveljavitvi Izvedbenega sklepa 2014/178/EU (UL L 295, 11.10.2014, str. 63).

(5)  Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2019/315 z dne 21. februarja 2019 o spremembi Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU o nadzornih ukrepih za zdravje živali v zvezi z afriško prašičjo kugo v nekaterih državah članicah (UL L 51, 22.2.2019, str. 53).

(6)   EFSA Journal 2015; 13(7):4163; EFSA Journal 2017; 15(3):4732; EFSA Journal 2017; 15(11):5068; EFSA Journal 2018; 16(11):5494.

(7)  Direktiva Sveta 2002/60/ES z dne 27. junija 2002 o določitvi posebnih ukrepov za nadzor nad afriško prašičjo kugo in o spremembi Direktive 92/119/EGS v zvezi z nalezljivo ohromelostjo prašičev in afriško prašičjo kugo (UL L 192, 20.7.2002, str. 27).

PRILOGA

Priloga k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU se nadomesti z naslednjim:

„PRILOGA

DEL I

1.   Belgija

Naslednja območja v Belgiji:

in Luxembourg province:

—

the area is delimited clockwise by:

—

Frontière avec la France

—

Rue Mersinhat

—

N818

—

N83: Le Buisson des Cailles

—

Rue des Sources

—

Rue Antoine

—

Rue de la Cure

—

Rue du Breux

—

Rue Blondiau

—

Nouvelle Chiyue

—

Rue de Martué

—

Rue du Chêne

—

Rue des Aubépines

—

N85: Rue des Iles, N894: Rue de Chiny, Rue de la Fontenelle, Rue du Millénaire, Rue de la Goulette, Pont saint Nicolas, Rue des Combattants jusque son intersection avec la Rue de la Motte, Rue de la Motte

—

Rue de Neufchâteau

—

Rue des Bruyères jusque son intersection avec la Rue de la Gaume (N801)

—

Rue de la Gaume jusque son intersection avec la Rue de l'Accord

—

Rue du Fet

—

N40: Route d'Arlon, Burnaimont, Rue de Luxembourg, Rue Ranci, Rue de la Chapelle,

—

Rue du Tombois

—

Rue Du Pierroy

—

Rue Saint-Orban

—

Rue Saint-Aubain

—

Rue des Cottages

—

Rue de Relune

—

Rue de Rulune

—

Route de l'Ermitage

—

N87: Route de Habay

—

Chemin des Ecoliers

—

Le Routy

—

Rue Burgknapp

—

Rue de la Halte

—

Rue du Centre

—

Rue de l'Eglise

—

Rue du Marquisat

—

Rue de la Carrière

—

Rue de la Lorraine

—

Rue du Beynert

—

Millewée

—

Rue du Tram

—

Millewée

—

N4: Route de Bastogne, Avenue de Longwy,Route de Luxembourg,

—

Frontière avec le Grand-Duché de Luxembourg

—

Frontière avec la France

—

La N87 jusque son intersection avec la N871 au niveau de Rouvroy

—

La N871 jusque son intersection avec la N88

—

La N88 jusque son intersection avec la N883 au niveau d'Aubange

—

La N883 jusque son intersection avec la N81 au niveau d'Aubange

—

La N81 jusque son intersection avec la E25-E411

—

La E25-E411 jusque son intersection avec la N894

—

La N894 jusque son intersection avec la N801

—

La N801 jusque son intersection avec la N891

—

La N83 jusque son intersection avec la N85

—

La N85 jusque son intersection avec la frontière avec la France

2.   Bolgarija

Naslednja območja v Bolgariji:

in Varna the whole region excluding the villages covered in Part II

in Silistra region:

whole municipality of Glavinitza,

whole municipality of Tutrakan,

whithin municipality of Dulovo:

Boil,

Vokil,

Grancharovo,

Doletz,

Oven,

Okorsh,

Oreshene,

Paisievo,

Pravda,

Prohlada,

Ruyno,

Sekulovo,

Skala,

Yarebitsa,

within municipality of Sitovo:

Bosna,

Garvan,

Irnik,

Iskra,

Nova Popina,

Polyana,

Popina,

Sitovo,

Yastrebna,

within municipality of Silistra:

Vetren

in Dobrich region:

whole municipality of Baltchik,

whole municipality of General Toshevo,

whole municipality of Dobrich,

whole municipality of Dobrich-selska (Dobrichka),

within municipality of Krushari:

Severnyak,

Abrit,

Dobrin,

Alexandria,

Polkovnik Dyakovo,

Poruchik Kardzhievo,

Zagortzi,

Zementsi,

Koriten,

Krushari,

Bistretz,

Efreytor Bakalovo,

Telerig,

Lozenetz,

Krushari,

Severnyak,

Severtsi,

within municipality of Kavarna:

Krupen,

Belgun,

Bilo,

Septemvriytsi,

Travnik,

whole municipality of Tervel, except Brestnitsa and Kolartzi,

in Ruse region:

within municipality of Slivo pole:

Babovo,

Brashlen,

Golyamo vranovo,

Malko vranovo,

Ryahovo,

Slivo pole,

Borisovo,

within municipality of Ruse:

Sandrovo,

Prosena,

Nikolovo,

Marten,

Dolno Ablanovo,

Ruse,

Chervena voda,

Basarbovo,

within municipality of Ivanovo:

Krasen,

Bozhichen,

Pirgovo,

Mechka,

Trastenik,

within municipality of Borovo:

Batin,

Gorno Ablanovo,

Ekzarh Yosif,

Obretenik,

Batin,

within municipality of Tsenovo:

Krivina,

Belyanovo,

Novgrad,

Dzhulyunitza,

Beltzov,

Tsenovo,

Piperkovo,

Karamanovo,

in Veliko Tarnovo region:

within municipality of Svishtov:

Sovata,

Vardim,

Svishtov,

Tzarevets,

Bulgarsko Slivovo,

Oresh,

in Pleven region:

within municipality of Belene:

Dekov,

Belene,

Kulina voda,

Byala voda,

within municipality of Nikopol:

Lozitza,

Dragash voyvoda,

Lyubenovo,

Nikopol,

Debovo,

Evlogievo,

Muselievo,

Zhernov,

Cherkovitza,

within municipality of Gulyantzi:

Somovit,

Dolni vit,

Milkovitsa,

Shiyakovo,

Lenkovo,

Kreta,

Gulyantzi,

Brest,

Dabovan,

Zagrazhdan,

Gigen,

Iskar,

within municipality of Dolna Mitropoliya:

Komarevo,

Baykal,

Slavovitsa,

Bregare,

Orehovitsa,

Krushovene,

Stavertzi,

Gostilya,

in Vratza region:

within municipality of Oryahovo:

Dolni vadin,

Gorni vadin,

Ostrov,

Galovo,

Leskovets,

Selanovtsi,

Oryahovo,

within municipality of Miziya:

Saraevo,

Miziya,

Voyvodovo,

Sofronievo,

within municipality of Kozloduy:

Harlets,

Glozhene,

Butan,

Kozloduy,

in Montana region:

within municipality of Valtchedram:

Dolni Tzibar,

Gorni Tzibar,

Ignatovo,

Zlatiya,

Razgrad,

Botevo,

Valtchedram,

Mokresh,

within municipality Lom:

Kovatchitza,

Stanevo,

Lom,

Zemphyr,

Dolno Linevo,

Traykovo,

Staliyska mahala,

Orsoya,

Slivata,

Dobri dol,

within municipality of Brusartsi:

Vasilyiovtzi,

Dondukovo,

in Vidin region:

within municipality of Ruzhintsi:

Dinkovo,

Topolovets,

Drenovets,

within municipality of Dimovo:

Artchar,

Septemvriytzi,

Yarlovitza,

Vodnyantzi,

Shipot,

Izvor,

Mali Drenovetz,

Lagoshevtzi,

Darzhanitza,

within municipality of Vidin:

Vartop,

Botevo,

Gaytantsi,

Tzar Simeonovo,

Ivanovtsi,

Zheglitza,

Sinagovtsi,

Dunavtsi,

Bukovets,

Bela Rada,

Slana bara,

Novoseltsi,

Ruptzi,

Akatsievo,

Vidin,

Inovo,

Kapitanovtsi,

Pokrayna,

Antimovo,

Kutovo,

Slanotran,

Koshava,

Gomotartsi.

3.   Estonija

Naslednja območja v Estoniji:

—

Hiiu maakond.

4.   Madžarska

Naslednja območja na Madžarskem:

—

Borsod-Abaúj-Zemplén megye 651100, 651300, 651400, 651500, 651610, 651700, 651801, 651802, 651803, 651900, 652000, 652200, 652300, 652601, 652602, 652603, 652700, 652900, 653000, 653100, 653200, 653300, 653401, 653403, 653500, 653600, 653700, 653800, 653900, 654000, 654201, 654202, 654301, 654302, 654400, 654501, 654502, 654600, 654700, 654800, 654900, 655000, 655100, 655200, 655300, 655500, 655600, 655700, 655800, 655901, 655902, 656000, 656100, 656200, 656300, 656400, 656600, 657300, 657400, 657500, 657600, 657700, 657800, 657900, 658000, 658201, 658202 és 658403 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

—

Hajdú-Bihar megye 900750, 900850, 900860, 900930, 900950, 901050, 901150, 901250, 901260, 901270, 901350, 901450, 901551, 901560, 901570, 901580, 901590, 901650, 901660, 901750, 901950, 902050, 902150, 902250, 902350, 902450, 902850, 902860, 902950, 902960, 903050, 903150, 903250, 903350, 903360, 903370, 903450, 903550, 904450, 904460, 904550, 904650, 904750, 904760, 905450 és 905550 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

—

Heves megye 702550, 703350, 703360, 703450, 703550, 703610, 703750, 703850, 703950, 704050, 704150, 704250, 704350, 704450, 704550, 704650, 704750, 704850, 704950, 705050, és 705350 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

—

Jász-Nagykun-Szolnok megye 750150, 750160, 750250, 750260, 750350, 750450, 750460, 750550, 750650, 750750, 750850, 750950, 751150, 752150 és 755550 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

—

Nógrád megye 550710, 550810, 551450, 551460, 551550, 551650, 551710, 552010, 552150, 552250, 552350, 552360, 552450, 552460, 552520, 552550, 552610, 552620, 552710, 552850, 552860, 552950, 552960, 552970, 553050, 553110, 553250, 553260, 553350, 553650, 553750, 553850, 553910 és 554050 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

—

Pest megye 571250, 571350, 571550, 571610, 571750, 571760, 572250, 572350, 572550, 572850, 572950, 573360, 573450, 580050 és 580450 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

—

Szabolcs-Szatmár-Bereg megye 851950, 852350, 852450, 852550, 852750, 853560, 853650, 853751, 853850, 853950, 853960, 854050, 854150, 854250, 854350, 855250, 855350, 855450, 855460, 855550, 855650, 855660, 855750, 855850, 855950, 855960, 856012, 856050, 856150, 856260, 857050, 857150, 857350 és 857450 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe.

5.   Latvija

Naslednja območja v Latviji:

—

Aizputes novada Aizputes, Cīravas, Lažas, Kazdangas pagasts un Aizputes pilsēta,

—

Alsungas novads,

—

Durbes novada Dunalkas un Tadaiķu pagasts,

—

Kuldīgas novada Gudenieku pagasts,

—

Pāvilostas novada Sakas pagasts un Pāvilostas pilsēta,

—

Stopiņu novada daļa, kas atrodas uz rietumiem no autoceļa V36, P4 un P5, Acones ielas, Dauguļupes ielas un Dauguļupītes,

—

Ventspils novada Jūrkalnes pagasts,

—

Grobiņas novada Bārtas un Gaviezes pagasts,

—

Rucavas novada Dunikas pagasts.

6.   Litva

Naslednja območja v Litvi:

—

Jurbarko rajono savivaldybė: Smalininkų ir Viešvilės seniūnijos,

—

Kelmės rajono savivaldybė: Kelmės, Kelmės apylinkių, Kražių, Kukečių, Liolių, Pakražančio seniūnijos, Tytuvėnų seniūnijos dalis į vakarus ir šiaurę nuo kelio Nr. 157 ir į vakarus nuo kelio Nr. 2105 ir Tytuvėnų apylinkių seniūnijos dalis į šiaurę nuo kelio Nr. 157 ir į vakarus nuo kelio Nr. 2105, ir Vaiguvos seniūnijos,

—

Mažeikių rajono savivaldybė: Sedos ir Židikų seniūnijos,

—

Pagėgių savivaldybė,

—

Plungės rajono savivaldybė,

—

Raseinių rajono savivaldybė: Girkalnio ir Kalnujų seniūnijos dalis į šiaurę nuo kelio Nr A1, Nemakščių, Paliepių, Raseinių, Raseinių miesto ir Viduklės seniūnijos,

—

Rietavo savivaldybė,

—

Skuodo rajono savivaldybė,

—

Šilalės rajono savivaldybė,

—

Šilutės rajono savivaldybė: Juknaičių, Kintų, Šilutės ir Usėnų seniūnijos,

—

Tauragės rajono savivaldybė: Lauksargių, Skaudvilės, Tauragės, Mažonų, Tauragės miesto ir Žygaičių seniūnijos.

7.   Poljska

Naslednja območja na Poljskem:

w województwie warmińsko-mazurskim:

gmina Ruciane – Nida i część gminy Pisz położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 58 oraz miasto Pisz w powiecie piskim,

gmina Miłki, część gminy Ryn położona na południe od linii kolejowej łączącej miejscowości Giżycko i Kętrzyn, część gminy wiejskiej Giżycko położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 59 biegnącą od zachodniej granicy gminy do granicy miasta Giżycko, na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 63 biegnącą od południowej granicy gminy do granicy miasta Giżycko i na południe od granicy miasta Giżycko w powiecie giżyckim,

gminy Mikołajki, Piecki, część gminy Sorkwity położona na południe od drogi nr 16 i część gminy wiejskiej Mrągowo położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 16 biegnącą od zachodniej granicy gminy do granicy miasta Mrągowo oraz na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 59 biegnącą od wschodniej granicy gminy do granicy miasta Mrągowo w powiecie mrągowskim,

gminy Dźwierzuty i Świętajno w powiecie szczycieńskim,

gminy Gronowo Elbląskie, Markusy, Rychliki, część gminy Elbląg położona na wschód i na południe od granicy powiatu miejskiego Elbląg i na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr S7 biegnącą od granicy powiatu miejskigo Elbląg do wschodniej granicy gminy Elbląg i część gminy Tolkmicko niewymieniona w części II załącznika w powiecie elbląskim oraz strefa wód przybrzeżnych Zalewu Wiślanego i Zatoki Elbląskiej,

gminy Barczewo, Biskupiec, Dobre Miasto, Dywity, Jeziorany, Jonkowo i Świątki w powiecie olsztyńskim,

gminy Łukta, Miłakowo, Małdyty, Miłomłyn i Morąg w powiecie ostródzkim,

gmina Zalewo w powiecie iławskim,

w województwie podlaskim:

gminy Rudka, Wyszki, część gminy Brańsk położona na północ od linii od linii wyznaczonej przez drogę nr 66 biegnącą od wschodniej granicy gminy do granicy miasta Brańsk i miasto Brańsk w powiecie bielskim,

gmina Perlejewo w powiecie siemiatyckim,

gminy Kolno z miastem Kolno, Mały Płock i Turośl w powiecie kolneńskim,

gmina Poświętne w powiecie białostockim,

gminy Kołaki Kościelne, Rutki, Szumowo, część gminy Zambrów położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr S8 i miasto Zambrów w powiecie zambrowskim,

gminy Kulesze Kościelne, Nowe Piekuty, Szepietowo, Klukowo, Ciechanowiec, Wysokie Mazowieckie z miastem Wysokie Mazowieckie, Czyżew w powiecie wysokomazowieckim,

gminy Miastkowo, Nowogród i Zbójna w powiecie łomżyńskim;

w województwie mazowieckim:

gminy Ceranów, Kosów Lacki, Sabnie, Sterdyń, część gminy Bielany położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 63 i część gminy wiejskiej Sokołów Podlaski położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 63 w powiecie sokołowskim,

gminy Grębków, Korytnica, Liw, Łochów, Miedzna, Sadowne, Stoczek, Wierzbno i miasto Węgrów w powiecie węgrowskim,

gminy Rzekuń, Troszyn, Lelis, Czerwin i Goworowo w powiecie ostrołęckim,

powiat miejski Ostrołęka,

powiat ostrowski,

gminy Karniewo, Maków Mazowiecki, Rzewnie i Szelków w powiecie makowskim,

gmina Krasne w powiecie przasnyskim,

gminy Mała Wieś i Wyszogród w powiecie płockim,

gminy Ciechanów z miastem Ciechanów, Glinojeck, Gołymin – Ośrodek, Ojrzeń, Opinogóra Górna i Sońsk w powiecie ciechanowskim,

gminy Baboszewo, Czerwińsk nad Wisłą, Naruszewo, Płońsk z miastem Płońsk, Sochocin i Załuski w powiecie płońskim,

gminy Gzy, Obryte, Zatory, Pułtusk i część gminy Winnica położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę łączącą miejscowości Bielany, Winnica i Pokrzywnica w powiecie pułtuskim,

gminy Brańszczyk, Długosiodło, Rząśnik, Wyszków, Zabrodzie i część gminy Somianka położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 62 w powiecie wyszkowskim,

gminy Jadów, Klembów, Poświętne, Strachówka i Tłuszcz w powiecie wołomińskim,

gminy Dobre, Jakubów, Kałuszyn, Stanisławów, i część gminy Mińsk Mazowiecki położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr A2 w powiecie mińskim,

gmina Żelechów w powiecie garwolińskim,

gminy Garbatka Letnisko, Gniewoszów i Sieciechów w powiecie kozienickim,

gminy Baranów i Jaktorów w powiecie grodziskim,

powiat żyrardowski,

gminy Belsk Duży, Błędów, Goszczyn i Mogielnica w powiecie grójeckim,

gminy Białobrzegi, Promna, Stara Błotnica, Wyśmierzyce i część gminy Stromiec położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 48 w powiecie białobrzeskim,

gminy Jedlińsk, Jastrzębia i Pionki z miastem Pionki w powiecie radomskim,

gminy Iłów, Nowa Sucha, Rybno, Teresin, część gminy wiejskiej Sochaczew położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 92 biegnącą od wschodniej granicy gminy do granicy miasta Sochaczew oraz na południowy zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 50 biegnącą od północnej granicy gminy do granicy miasta Sochaczew i część miasta Sochaczew położona na południowy zachód od linii wyznaczonej przez drogi nr 50 i 92 w powiecie sochaczewskim,

gmina Policzna w powiecie zwoleńskim,

gmina Solec nad Wisłą w powiecie lipskim;

w województwie lubelskim:

gminy Bełżyce, Borzechów, Niedrzwica Duża, Jabłonna, Krzczonów, Jastków, Konopnica, Głusk, Strzyżewice i Wojciechów w powiecie lubelskim,

gminy Miączyn, Nielisz, Sitno, Stary Zamość, Komarów-Osada i część gminy wiejskiej Zamość położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 74 w powiecie zamojskim,

powiat miejski Zamość,

gminy Jeziorzany i Kock w powiecie lubartowskim,

gminy Adamów i Serokomla w powiecie łukowskim,

gminy Kłoczew, Nowodwór, Ryki, Ułęż i miasto Dęblin w powiecie ryckim,

gminy Janowiec, i część gminy wiejskiej Puławy położona na zachód od rzeki Wisły w powiecie puławskim,

gminy Chodel, Karczmiska, Łaziska, Opole Lubelskie, Poniatowa i Wilków w powiecie opolskim,

gmina Rybczewice, miasto Świdnik i część gminy Piaski położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 17 biegnącą od wschodniej granicy gminy Piaski do skrzyżowania z drogą nr S12 i na zachód od linii wyznaczonej przez drogę biegnącą od skrzyżowania dróg nr 17 i nr S12 przez miejscowość Majdan Brzezicki do północnej granicy gminy w powiecie świdnickim;

gminy Gorzków, Rudnik i Żółkiewka w powiecie krasnostawskim,

gminy Bełżec, Jarczów, Lubycza Królewska, Rachanie, Susiec, Ulhówek i część gminy Łaszczów położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 852 w powiecie tomaszowskim,

gminy Łukowa i Obsza w powiecie biłgorajskim,

powiat miejski Lublin,

gminy Kraśnik z miastem Kraśnik, Szastarka, Trzydnik Duży, Urzędów, Wilkołaz i Zakrzówek w powiecie kraśnickim,

gminy Modliborzyce i Potok Wielki w powiecie janowskim;

w województwie podkarpackim:

gminy Horyniec-Zdrój, Narol, Stary Dzików, Wielkie Oczy, Oleszyce i Lubaczów z miastem Lubaczów w powiecie lubaczowskim,

gminy Laszki i Wiązownica w powiecie jarosławskim,

gminy Pysznica, Zaleszany i miasto Stalowa Wola w powiecie stalowowolskim,

gmina Gorzyce w powiecie tarnobrzeskim;

w województwie świętokrzyskim:

gminy Tarłów i Ożarów w powiecie opatowskim,

gminy Dwikozy, Zawichost i miasto Sandomierz w powiecie sandomierskim.

8.   Romunija

Naslednja območja v Romuniji:

—

Județul Alba,

—

Restul județului Argeș care nu a fost inclus în partea III,

—

Județul Cluj,

—

Județul Harghita,

—

Județul Hunedoara,

—

Județul Iași,

—

Județul Neamț,

—

Județul Vâlcea,

—

Restul județului Mehedinți care nu a fost inclus în Partea III cu următoarele comune:

—

Comuna Garla Mare,

—

Hinova,

—

Burila Mare,

—

Gruia,

—

Pristol,

—

Dubova,

—

Municipiul Drobeta Turnu Severin,

—

Eselnița,

—

Salcia,

—

Devesel,

—

Svinița,

—

Gogoșu,

—

Simian,

—

Orșova,

—

Obârșia Closani,

—

Baia de Aramă,

—

Bala,

—

Florești,

—

Broșteni,

—

Corcova,

—

Isverna,

—

Balta,

—

Podeni,

—

Cireșu,

—

Ilovița,

—

Ponoarele,

—

Ilovăț,

—

Patulele,

—

Jiana,

—

Iyvoru Bârzii,

—

Malovat,

—

Bălvănești,

—

Breznița Ocol,

—

Godeanu,

—

Padina Mare,

—

Corlățel,

—

Vânju Mare,

—

Vânjuleț,

—

Obârșia de Câmp,

—

Vânători,

—

Vladaia,

—

Punghina,

—

Cujmir,

—

Oprișor,

—

Dârvari,

—

Căzănești,

—

Husnicioara,

—

Poroina Mare,

—

Prunișor,

—

Tămna,

—

Livezile,

—

Rogova,

—

Voloiac,

—

Sisești,

—

Sovarna,

—

Bălăcița,

—

Județul Gorj,

—

Județul Suceava,

—

Județul Mureș,

—

Județul Sibiu,

—

Județul Caraș-Severin.

DEL II

1.   Belgija

Naslednja območja v Belgiji:

in Luxembourg province:

—

the area is delimited clockwise by:

—

La frontière avec la France au niveau de Florenville

—

La N85 jusque son intersection avec la N83 au niveau de Florenville

—

La N83 jusque son intersection avec la N891

—

La N891 jusque son intersection avec la N801

—

La N801 jusque son intersection avec la N894

—

La N894 jusque son intersection avec la E25-E411

—

La E25-E411 jusque son intersection avec la N81 au niveau de Weyler

—

La N81 jusque son intersection avec la N883 au niveau d'Aubange

—

La N883 jusque son intersection avec la N88 au niveau d'Aubange

—

La N88 jusque son intersection avec la N871

—

La N871 jusque son intersection avec la N87 au niveau de Rouvroy

—

La N87 jusque son intersection avec la frontière avec la France

2.   Bolgarija

Naslednja območja v Bolgariji:

In Varna region

Within municipality of Beloslav

Razdelna

within municipalty of Devnya

Devnya

Povelyanovo

Padina,

within municipality of Vetrino:

Gabarnitsa;

within municipality of Provadiya:

Staroselets,

Petrov dol,

Provadiya,

Dobrina,

Manastir,

Zhitnitsa,

Tutrakantsi,

Bozveliysko,

Barzitsa,

Tchayka,

within municipality of Avren:

Trastikovo,

Sindel,

Avren,

Kazashka reka,

Yunak,

Tsarevtsi,

Dabravino,

within municipality of Dalgopol:

Tsonevo,

Velichkovo,

within municipality of Dolni chiflik:

Nova shipka,

Goren chiflik,

Pchelnik,

Venelin,

in Silistra region:

within municipality of Kaynardzha:

Voynovo,

Kaynardzha,

Kranovo,

Zarnik,

Dobrudzhanka,

Golesh,

Svetoslav,

Polkovnik Cholakovo,

Kamentzi,

Gospodinovo,

Davidovo,

Sredishte,

Strelkovo,

Poprusanovo,

Posev,

within municipality of Alfatar:

Alfatar,

Alekovo,

Bistra,

Kutlovitza,

Tzar Asen,

Chukovetz,

Vasil Levski,

within municipality of Silistra:

Glavan,

Silistra,

Aydemir,

Babuk,

Popkralevo,

Bogorovo,

Bradvari,

Sratzimir,

Bulgarka,

Tsenovich,

Sarpovo,

Srebarna,

Smiletz,

Profesor Ishirkovo,

Polkovnik Lambrinovo,

Kalipetrovo,

Kazimir,

Yordanovo,

within municipality of Sitovo:

Dobrotitza,

Lyuben,

Slatina,

within municipality of Dulovo:

Varbino,

Polkovnik Taslakovo,

Kolobar,

Kozyak,

Mezhden,

Tcherkovna,

Dulovo,

Razdel,

Tchernik,

Poroyno,

Vodno,

Zlatoklas,

Tchernolik,

in Dobrich region:

within municipality of Krushari:

Kapitan Dimitrovo,

Ognyanovo,

Zimnitza,

Gaber,

within municipality of Dobrich-selska:

Altsek,

Vodnyantsi,

Feldfebel Denkovo,

Hitovo,

within municipality of Tervel:

Brestnitza,

Kolartzi,

Angelariy,

Balik,

Bezmer,

Bozhan,

Bonevo,

Voynikovo,

Glavantsi,

Gradnitsa,

Guslar,

Kableshkovo,

Kladentsi,

Kochmar,

Mali izvor,

Nova Kamena,

Onogur,

Polkovnik Savovo,

Popgruevo,

Profesor Zlatarski,

Sartents,

Tervel,

Chestimenstko,

within municipality Shabla:

Shabla,

Tyulenovo,

Bozhanovo,

Gorun,

Gorichane,

Prolez,

Ezeretz,

Zahari Stoyanovo,

Vaklino,

Granichar,

Durankulak,

Krapetz,

Smin,

Staevtsi,

Tvarditsa,

Chernomortzi,

within municipality of Kavarna:

Balgarevo,

Bozhurets,

Vranino,

Vidno,

Irechek,

Kavarna,

Kamen briag,

Mogilishte,

Neykovo,

Poruchik Chunchevo,

Rakovski,

Sveti Nikola,

Seltse,

Topola,

Travnik,

Hadzhi Dimitar,

Chelopechene.

3.   Estonija

Naslednja območja v Estoniji:

—

Eesti Vabariik (välja arvatud Hiiu maakond).

4.   Madžarska

Naslednja območja na Madžarskem:

—

Heves megye 700150, 700250, 700260, 700350, 700450, 700460, 700550, 700650, 700750, 700850, 700860, 700950, 701050, 701111, 701150, 701250, 701350, 701550, 701560, 701650, 701750, 701850, 701950, 702050, 702150, 702250, 702260, 702350, 702450, 702750, 702850, 702950, 703050, 703150, 703250, 703370, 705150, 705250, 705450, 705510 és 705610 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

—

Szabolcs-Szatmár-Bereg megye 850950, 851050, 851150, 851250, 851350, 851450, 851550, 851560, 851650, 851660, 851751, 851752, 852850, 852860, 852950, 852960, 853050, 853150, 853160, 853250, 853260, 853350, 853360, 853450, 853550, 854450, 854550, 854560, 854650, 854660, 854750, 854850, 854860, 854870, 854950, 855050, 855150, 856250, 856350, 856360, 856450, 856550, 856650, 856750, 856760, 856850, 856950, 857650, valamint 850150, 850250, 850260, 850350, 850450, 850550, 852050, 852150, 852250 és 857550, továbbá 850650, 850850, 851851 és 851852 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

—

Nógrád megye 550110, 550120, 550130, 550210, 550310, 550320, 550450, 550460, 550510, 550610, 550950, 551010, 551150, 551160, 551250, 551350, 551360, 551810 és 551821 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

—

Borsod-Abaúj-Zemplén megye 650100, 650200, 650300, 650400, 650500, 650600, 650700, 650800, 650900, 651000, 651200, 652100, 655400, 656701, 656702, 656800, 656900, 657010, 657100, 658100, 658310, 658401, 658402, 658404, 658500, 658600, 658700, 658801, 658802, 658901, 658902, 659000, 659100, 659210, 659220, 659300, 659400, 659500, 659601, 659602, 659701, 659800, 659901, 660000, 660100, 660200, 660400, 660501, 660502, 660600 és 660800, valamint 652400, 652500 és 652800 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

—

Hajdú-Bihar megye 900150, 900250, 900350, 900450, 900550, 900650, 900660, 900670 és 901850 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe.

5.   Latvija

Naslednja območja v Latviji:

—

Ādažu novads,

—

Aizputes novada Kalvenes pagasts,

—

Aglonas novads,

—

Aizkraukles novads,

—

Aknīstes novads,

—

Alojas novads,

—

Alūksnes novads,

—

Amatas novads,

—

Apes novads,

—

Auces novads,

—

Babītes novads,

—

Baldones novads,

—

Baltinavas novads,

—

Balvu novads,

—

Bauskas novads,

—

Beverīnas novads,

—

Brocēnu novada Blīdenes pagasts, Remtes pagasta daļa uz austrumiem no autoceļa 1154 un P109,

—

Burtnieku novads,

—

Carnikavas novads,

—

Cēsu novads,

—

Cesvaines novads,

—

Ciblas novads,

—

Dagdas novads,

—

Daugavpils novads,

—

Dobeles novads,

—

Dundagas novads,

—

Durbes novada Durbes un Vecpils pagasts,

—

Engures novads,

—

Ērgļu novads,

—

Garkalnes novads,

—

Gulbenes novads,

—

Iecavas novads,

—

Ikšķiles novads,

—

Ilūkstes novads,

—

Inčukalna novads,

—

Jaunjelgavas novads,

—

Jaunpiebalgas novads,

—

Jaunpils novads,

—

Jēkabpils novads,

—

Jelgavas novads,

—

Kandavas novads,

—

Kārsavas novads,

—

Ķeguma novads,

—

Ķekavas novads,

—

Kocēnu novads,

—

Kokneses novads,

—

Krāslavas novads,

—

Krimuldas novads,

—

Krustpils novads,

—

Kuldīgas novada Ēdoles, Īvandes, Padures, Rendas, Kabiles, Rumbas, Kurmāles, Pelču, Snēpeles, Turlavas, Laidu un Vārmes pagasts, Kuldīgas pilsēta,

—

Lielvārdes novads,

—

Līgatnes novads,

—

Limbažu novads,

—

Līvānu novads,

—

Lubānas novads,

—

Ludzas novads,

—

Madonas novads,

—

Mālpils novads,

—

Mārupes novads,

—

Mazsalacas novads,

—

Mērsraga novads,

—

Naukšēnu novads,

—

Neretas novads,

—

Ogres novads,

—

Olaines novads,

—

Ozolnieku novads,

—

Pārgaujas novads,

—

Pļaviņu novads,

—

Preiļu novads,

—

Priekules novads,

—

Priekuļu novads,

—

Raunas novads,

—

republikas pilsēta Daugavpils,

—

republikas pilsēta Jelgava,

—

republikas pilsēta Jēkabpils,

—

republikas pilsēta Jūrmala,

—

republikas pilsēta Rēzekne,

—

republikas pilsēta Valmiera,

—

Rēzeknes novads,

—

Riebiņu novads,

—

Rojas novads,

—

Ropažu novads,

—

Rugāju novads,

—

Rundāles novads,

—

Rūjienas novads,

—

Salacgrīvas novads,

—

Salas novads,

—

Salaspils novads,

—

Saldus novada Novadnieku, Kursīšu, Zvārdes, Pampāļu, Šķēdes, Nīgrandes, Zaņas, Ezeres, Rubas, Jaunauces un Vadakstes pagasts,

—

Saulkrastu novads,

—

Sējas novads,

—

Siguldas novads,

—

Skrīveru novads,

—

Skrundas novads,

—

Smiltenes novads,

—

Stopiņu novada daļa, kas atrodas uz austrumiem no autoceļa V36, P4 un P5, Acones ielas, Dauguļupes ielas un Dauguļupītes,

—

Strenču novads,

—

Talsu novads,

—

Tērvetes novads,

—

Tukuma novads,

—

Vaiņodes novads,

—

Valkas novads,

—

Varakļānu novads,

—

Vārkavas novads,

—

Vecpiebalgas novads,

—

Vecumnieku novads,

—

Ventspils novada Ances, Tārgales, Popes, Vārves, Užavas, Piltenes, Puzes, Ziru, Ugāles, Usmas un Zlēku pagasts, Piltenes pilsēta,

—

Viesītes novads,

—

Viļakas novads,

—

Viļānu novads,

—

Zilupes novads.

6.   Litva

Naslednja območja v Litvi:

—

Alytaus miesto savivaldybė,

—

Alytaus rajono savivaldybė,

—

Anykščių rajono savivaldybė,

—

Akmenės rajono savivaldybė: Ventos ir Papilės seniūnijos,

—

Biržų miesto savivaldybė,

—

Biržų rajono savivaldybė,

—

Birštono savivaldybė,

—

Druskininkų savivaldybė,

—

Elektrėnų savivaldybė,

—

Ignalinos rajono savivaldybė,

—

Jonavos rajono savivaldybė,

—

Joniškio rajono savivaldybė: Kepalių, Kriukų, Saugėlaukio ir Satkūnų seniūnijos,

—

Jurbarko rajono savivaldybė,

—

Kaišiadorių miesto savivaldybė,

—

Kaišiadorių rajono savivaldybė,

—

Kalvarijos savivaldybė,

—

Kauno miesto savivaldybė,

—

Kauno rajono savivaldybė,

—

Kazlų Rūdos savivaldybė,

—

Kelmės rajono savivaldybė: Tytuvėnų seniūnijos dalis į rytus ir pietus nuo kelio Nr. 157 ir į rytus nuo kelio Nr. 2105 ir Tytuvėnų apylinkių seniūnijos dalis į pietus nuo kelio Nr. 157 ir į rytus nuo kelio Nr. 2105, Užvenčio ir Šaukėnų seniūnijos,

—

Kėdainių rajono savivaldybė,

—

Kupiškio rajono savivaldybė,

—

Lazdijų rajono savivaldybė: Būdviečio, Kapčiamieščio, Krosnos, Kučiūnų ir Noragėlių seniūnijos,

—

Marijampolės savivaldybė,

—

Mažeikių rajono savivaldybė: Šerkšnėnų seniūnija,

—

Molėtų rajono savivaldybė,

—

Pakruojo rajono savivaldybė,

—

Panevėžio rajono savivaldybė,

—

Pasvalio rajono savivaldybė,

—

Radviliškio rajono savivaldybė,

—

Prienų miesto savivaldybė,

—

Prienų rajono savivaldybė,

—

Raseinių rajono savivaldybė: Ariogalos, Betygalos, Pagojukų, Šiluvos, Kalnujų seniūnijos ir Girkalnio seniūnijos dalis į pietus nuo kelio Nr. A1,

—

Rokiškio rajono savivaldybė,

—

Šakių rajono savivaldybė,

—

Šalčininkų rajono savivaldybė,

—

Šiaulių miesto savivaldybė,

—

Šiaulių rajono savivaldybė: Šiaulių kaimiškoji seniūnija,

—

Šilutės rajono savivaldybė: Rusnės seniūnija,

—

Širvintų rajono savivaldybė,

—

Švenčionių rajono savivaldybė,

—

Tauragės rajono savivaldybė: Batakių ir Gaurės seniūnijos,

—

Telšių rajono savivaldybė,

—

Trakų rajono savivaldybė,

—

Ukmergės rajono savivaldybė,

—

Utenos rajono savivaldybė,

—

Varėnos rajono savivaldybė,

—

Vilniaus miesto savivaldybė,

—

Vilniaus rajono savivaldybė,

—

Vilkaviškio rajono savivaldybė,

—

Visagino savivaldybė,

—

Zarasų rajono savivaldybė.

7.   Poljska

Naslednja območja na Poljskem:

w województwie warmińsko-mazurskim:

Gminy Kalinowo, Prostki, Stare Juchy i gmina wiejska Ełk w powiecie ełckim,

gminy Godkowo, Milejewo, Młynary, Pasłęk, część gminy Elbląg położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr S7 biegnącą od granicy powiatu miejskigo Elbląg do wschodniej granicy gminy Elbląg, i część obszaru lądowego gminy Tolkmicko położona na południe od linii brzegowej Zalewu Wiślanego i Zatoki Elbląskiej do granicy z gminą wiejską Elbląg w powiecie elbląskim,

powiat miejski Elbląg,

gminy Kruklanki, Wydminy, część gminy Ryn położona na północ od linii kolejowej łączącej miejscowości Giżycko i Kętrzyn i część gminy wiejskiej Giżycko położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 59 biegnącą od zachodniej granicy gminy do granicy miasta Giżycko, na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 63 biegnącą od południowej granicy gminy do granicy miasta Giżycko i na północ od granicy miasta Giżycka i miasto Giżycko w powiecie giżyckim,

gmina Dubeninki, część gminy Gołdap położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 65 biegnącą od południowej granicy gminy do skrzyżowania z drogą nr 1815N i na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 1815N biegnącą od zachodniej granicy gminy do skrzyżowania z drogą nr 65 w powiecie gołdapskim,

gmina Pozezdrze i część gminy Węgorzewo położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 63 biegnącą od południowo-wschodniej granicy gminy do skrzyżowania z drogą nr 650, a następnie na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 650 biegnącą od skrzyżowania z drogą nr 63 do skrzyżowania z drogą biegnącą do miejscowości Przystań i na wschód od linii wyznaczonej przez drogę łączącą miejscowości Przystań, Pniewo, Kamionek Wielki, Radzieje, Dłużec w powiecie węgorzewskim,

gminy Olecko, Świętajno, Wieliczki i część gminy Kowale Oleckie położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 65 i na południowy wschód od linii wyznaczonej przez drogę łączącą miejscowości Kowale Oleckie, Guzy, Wężewo, Sokółki biegnącą do południowej granicy gminy w powiecie oleckim,

gminy Orzysz, Biała Piska i część gminy Pisz położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 58 w powiecie piskim,

gminy Górowo Iławeckie z miastem Górowo Iławeckie, Bisztynek, część gminy wiejskiej Bartoszyce położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 51 biegnącą od północnej granicy gminy do skrzyżowania z drogą nr 57 i na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 57 biegnącą od skrzyżowania z drogą nr 51 do południowej granicy gminy i miasto Bartoszyce w powiecie bartoszyckim,

gmina Kolno w powiecie olsztyńskim,

powiat braniewski,

gminy Kętrzyn z miastem Kętrzyn, Reszel i część gminy Korsze położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę biegnącą od wschodniej granicy łączącą miejscowości Krelikiejmy i Sątoczno i na wschód od linii wyznaczonej przez drogę łączącą miejscowości Sątoczno, Sajna Wielka biegnącą do skrzyżowania z drogą nr 590 w miejscowości Glitajny, a następnie na wschód od drogi nr 590 do skrzyżowania z drogą nr 592 i na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 592 biegnącą od zachodniej granicy gminy do skrzyżowania z drogą nr 590 w powiecie kętrzyńskim,

powiat lidzbarski,

część gminy Sorkwity położona na północ od drogi nr 16 i część gminy wiejskiej Mrągowo położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 16 biegnącą od zachodniej granicy gminy do granicy miasta Mrągowo oraz na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 59 biegnącą od wschodniej granicy gminy do granicy miasta Mrągowo w powiecie mrągowskim;

w województwie podlaskim:

powiat grajewski,

powiat moniecki,

powiat sejneński,

gminy Łomża, Piątnica, Śniadowo, Jedwabne, Przytuły i Wizna w powiecie łomżyńskim,

powiat miejski Łomża,

gminy Mielnik, Nurzec – Stacja, Grodzisk, Drohiczyn, Dziadkowice, Milejczyce i Siemiatycze z miastem Siemiatycze w powiecie siemiatyckim,

powiat hajnowski,

gminy Kobylin-Borzymy i Sokoły w powiecie wysokomazowieckim,

część gminy Zambrów położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr S8 w powiecie zambrowskim,

gminy Grabowo i Stawiski w powiecie kolneńskim,

gminy Czarna Białostocka, Dobrzyniewo Duże, Gródek, Juchnowiec Kościelny, Łapy, Michałowo, Supraśl, Suraż, Turośń Kościelna, Tykocin, Wasilków, Zabłudów, Zawady i Choroszcz w powiecie białostockim,

gminy Boćki, Orla, Bielsk Podlaski z miastem Bielsk Podlaski i część gminy Brańsk położona na południe od linii od linii wyznaczonej przez drogę nr 66 biegnącą od wschodniej granicy gminy do granicy miasta Brańsk w powiecie bielskim,

powiat suwalski,

powiat miejski Suwałki,

powiat augustowski,

powiat sokólski,

powiat miejski Białystok;

w województwie mazowieckim:

gminy Korczew, Kotuń, Paprotnia, Przesmyki, Wodynie, Skórzec, Mokobody, Mordy, Siedlce, Suchożebry i Zbuczyn w powiecie siedleckim,

powiat miejski Siedlce,

gminy Repki, Jabłonna Lacka, część gminy Bielany położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 63 i część gminy wiejskiej Sokołów Podlaski położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 63 w powiecie sokołowskim,

powiat łosicki,

gminy Brochów, Młodzieszyn, część gminy wiejskiej Sochaczew położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 92 biegnącą od wschodniej granicy gminy do granicy miasta Sochaczew oraz na północny wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 50 biegnącą od północnej granicy gminy do granicy miasta Sochaczew i część miasta Sochaczew położona na północny wschód od linii wyznaczonej przez drogi nr 50 i 92 w powiecie sochaczewskim,

powiat nowodworski,

gminy Joniec i Nowe Miasto w powiecie płońskim,

gminy Pokrzywnica, Świercze i część gminy Winnica położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę łączącą miejscowości Bielany, Winnica i Pokrzywnica w powiecie pułtuskim,

gminy Dąbrówka, Kobyłka, Marki, Radzymin, Wołomin, Zielonka i Ząbki w powiecie wołomińskim,

część gminy Somianka położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 62 w powiecie wyszkowskim,

gminy Cegłów, Dębe Wielkie, Halinów, Latowicz, Mrozy, Siennica, Sulejówek, część gminy Mińsk Mazowiecki położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr A2 i miasto Mińsk Mazowiecki w powiecie mińskim,

gminy Borowie, Wilga, Garwolin z miastem Garwolin, Górzno, Łaskarzew z miastem Łaskarzew, Maciejowice, Parysów, Pilawa, Miastków Kościelny, Sobolew i Trojanów w powiecie garwolińskim,

powiat otwocki,

powiat warszawski zachodni,

powiat legionowski,

powiat piaseczyński,

powiat pruszkowski,

gminy Chynów, Grójec, Jasieniec, Pniewy i Warka w powiecie grójeckim,

gminy Milanówek, Grodzisk Mazowiecki, Podkowa Leśna i Żabia Wola w powiecie grodziskim,

gminy Grabów nad Pilicą, Magnuszew, Głowaczów, Kozienice w powiecie kozienickim,

część gminy Stromiec położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 48 w powiecie białobrzeskim,

powiat miejski Warszawa;

w województwie lubelskim:

gminy Borki, Czemierniki, Kąkolewnica, Komarówka Podlaska, Wohyń i Radzyń Podlaski z miastem Radzyń Podlaski w powiecie radzyńskim,

gminy Stoczek Łukowski z miastem Stoczek Łukowski, Wola Mysłowska, Trzebieszów, Krzywda, Stanin, część gminy wiejskiej Łuków położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 63 biegnącą od północnej granicy gminy do granicy miasta Łuków i na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 806 biegnącą od wschodniej granicy miasta Łuków do wschodniej granicy gminy wiejskiej Łuków i miasto Łuków w powiecie łukowskim,

gminy Janów Podlaski, Kodeń, Tuczna, Leśna Podlaska, Rossosz, Łomazy, Konstantynów, Piszczac, Rokitno, Biała Podlaska, Zalesie, Terespol z miastem Terespol, Drelów, Międzyrzec Podlaski z miastem Międzyrzec Podlaski w powiecie bialskim,

powiat miejski Biała Podlaska,

gmina Łęczna i część gminy Spiczyn położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 829 w powiecie łęczyńskim,

część gminy Siemień położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 815 i część gminy Milanów położona na zachód od drogi nr 813 w powiecie parczewskim,

gminy Niedźwiada, Ostrówek, Abramów, Firlej, Kamionka, Michów i Lubartów z miastem Lubartów, w powiecie lubartowskim,

gminy Niemce, Garbów i Wólka w powiecie lubelskim,

gmina Mełgiew i część gminy Piaski położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 17 biegnącą od wschodniej granicy gminy Piaski do skrzyżowania z drogą nr S12 i na wschód od linii wyznaczonej przez drogę biegnącą od skrzyżowania dróg nr 17 i nr S12 przez miejscowość Majdan Brzezicki do północnej granicy gminy w powiecie świdnickim,

gmina Fajsławice, Izbica, Kraśniczyn, część gminy Krasnystaw położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 17 biegnącą od północno – wschodniej granicy gminy do granicy miasta Krasnystaw, miasto Krasnystaw i część gminy Łopiennik Górny położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 17 w powiecie krasnostawskim,

gminy Dołhobyczów, Mircze, Trzeszczany, Werbkowice i część gminy wiejskiej Hrubieszów położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 844 oraz na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 74 i miasto Hrubieszów w powiecie hrubieszowskim,

gmina Telatyn, Tyszowce i część gminy Łaszczów położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 852 w powiecie tomaszowskim,

część gminy Wojsławice położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę biegnącą od północnej granicy gminy przez miejscowość Wojsławice do południowej granicy gminy w powiecie chełmskim,

gmina Grabowiec i Skierbieszów w powiecie zamojskim,

gminy Markuszów, Nałęczów, Kazimierz Dolny, Końskowola, Kurów, Wąwolnica, Żyrzyn, Baranów, część gminy wiejskiej Puławy położona na wschód od rzeki Wisły i miasto Puławy w powiecie puławskim,

gminy Annopol, Dzierzkowice i Gościeradów w powiecie kraśnickim,

gmina Józefów nad Wisłą w powiecie opolskim,

gmina Stężyca w powiecie ryckim;

w województwie podkarpackim:

gminy Radomyśl nad Sanem i Zaklików w powiecie stalowowolskim.

8.   Romunija

Naslednja območja v Romuniji:

—

Restul județului Maramureș care nu a fost inclus în Partea III cu următoarele comune:

—

Comuna Vișeu de Sus,

—

Comuna Moisei,

—

Comuna Borșa,

—

Comuna Oarța de Jos,

—

Comuna Suciu de Sus,

—

Comuna Coroieni,

—

Comuna Târgu Lăpuș,

—

Comuna Vima Mică,

—

Comuna Boiu Mare,

—

Comuna Valea Chioarului,

—

Comuna Ulmeni,

—

Comuna Băsești,

—

Comuna Baia Mare,

—

Comuna Tăuții Magherăuș,

—

Comuna Cicărlău,

—

Comuna Seini,

—

Comuna Ardusat,

—

Comuna Farcasa,

—

Comuna Salsig,

—

Comuna Asuaju de Sus,

—

Comuna Băița de sub Codru,

—

Comuna Bicaz,

—

Comuna Grosi,

—

Comuna Recea,

—

Comuna Baia Sprie,

—

Comuna Sisesti,

—

Comuna Cernesti,

—

Copalnic Mănăstur,

—

Comuna Dumbrăvița,

—

Comuna Cupseni,

—

Comuna Șomcuța Mare,

—

Comuna Sacaleșeni,

—

Comuna Remetea Chioarului,

—

Comuna Mireșu Mare,

—

Comuna Ariniș,

—

Județul Bistrița-Năsăud.

DEL III

1.   Latvija

Naslednja območja v Latviji:

—

Brocēnu novada Cieceres un Gaiķu pagasts, Remtes pagasta daļa uz rietumiem no autoceļa 1154 un P109, Brocēnu pilsēta,

—

Saldus novada Saldus, Zirņu, Lutriņu un Jaunlutriņu pagasts, Saldus pilsēta.

2.   Litva

Naslednja območja v Litvi:

—

Akmenės rajono savivaldybė: Akmenės, Kruopių, Naujosios Akmenės kaimiškoji ir Naujosios Akmenės miesto seniūnijos,

—

Joniškio rajono savivaldybė: Gaižaičių, Gataučių, Joniškio, Rudiškių, Skaistgirio, Žagarės seniūnijos,

—

Lazdijų rajono savivaldybė: Lazdijų miesto, Lazdijų, Seirijų, Šeštokų, Šventežerio ir Veisiejų seniūnijos,

—

Mažeikių rajono savivaldybės: Laižuvos, Mažeikių apylinkės, Mažeikių, Reivyčių, Tirkšlių ir Viekšnių seniūnijos,

—

Šiaulių rajono savivaldybės: Bubių, Ginkūnų, Gruzdžių, Kairių, Kuršėnų kaimiškoji, Kuršėnų miesto, Kužių, Meškuičių, Raudėnų ir Šakynos seniūnijos.

3.   Poljska

Naslednja območja na Poljskem:

w województwie warmińsko-mazurskim:

gmina Sępopol i część gminy wiejskiej Bartoszyce położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 51 biegnącą od północnej granicy gminy do skrzyżowania z drogą nr 57 i na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 57 biegnącą od skrzyżowania z drogą nr 51 do południowej granicy gminy w powiecie bartoszyckim,

gminy Srokowo, Barciany i część gminy Korsze położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę biegnącą od wschodniej granicy łączącą miejscowości Krelikiejmy i Sątoczno i na zachód od linii wyznaczonej przez drogę łączącą miejscowości Sątoczno, Sajna Wielka biegnącą do skrzyżowania z drogą nr 590 w miejscowości Glitajny, a następnie na zachód od drogi nr 590 do skrzyżowania z drogą nr 592 i na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 592 biegnącą od zachodniej granicy gminy do skrzyżowania z drogą nr 590 w powiecie kętrzyńskim,

gmina Budry i część gminy Węgorzewo położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 63 biegnącą od południowo-wschodniej granicy gminy do skrzyżowania z drogą nr 650, a następnie na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 650 biegnącą od skrzyżowania z drogą nr 63 do skrzyżowania z drogą biegnącą do miejscowości Przystań i na zachód od linii wyznaczonej przez drogę łączącą miejscowości Przystań, Pniewo, Kamionek Wielki, Radzieje, Dłużec w powiecie węgorzewskim,

gmina Banie Mazurskie i część gminy Gołdap położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 65 biegnącą od południowej granicy gminy do skrzyżowania z drogą nr 1815N i na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 1815N biegnącą od zachodniej granicy gminy do skrzyżowania z drogą nr 65 w powiecie gołdapskim,

część gminy Kowale Oleckie położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę biegnącą od południowej granicy gminy łączącą miejscowości Sokółki, Wężewo, Guzy, Kowale Oleckie do skrzyżowania z drogą nr 65 i na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 65 biegnacą od tego skrzyżowania do północnej granicy gminy w powiecie oleckim,

w województwie mazowieckim:

gminy Domanice i Wiśniew w powiecie siedleckim,

w województwie lubelskim:

gminy Białopole, Dubienka, Chełm, Leśniowice, Wierzbica, Sawin, Ruda Huta, Dorohusk, Kamień, Rejowiec, Rejowiec Fabryczny z miastem Rejowiec Fabryczny, Siedliszcze, Żmudź i część gminy Wojsławice położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę biegnącą od północnej granicy gminy do miejscowości Wojsławice do południowej granicy gminy w powiecie chełmskim,

powiat miejski Chełm,

gmina Siennica Różana część gminy Łopiennik Górny położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 17 i część gminy Krasnystaw położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 17 biegnącą od północno – wschodniej granicy gminy do granicy miasta Krasnystaw w powiecie krasnostawskim,

gminy Hanna, Hańsk, Wola Uhruska, Urszulin, Stary Brus, Wyryki i gmina wiejska Włodawa w powiecie włodawskim,

gminy Cyców, Ludwin, Puchaczów, Milejów i część gminy Spiczyn położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 829 w powiecie łęczyńskim,

gmina Trawniki w powiecie świdnickim,

gminy Jabłoń, Podedwórze, Dębowa Kłoda, Parczew, Sosnowica, część gminy Siemień położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 815 i część gminy Milanów położona na wschód od drogi nr 813 w powiecie parczewskim,

gminy Sławatycze, Sosnówka, i Wisznice w powiecie bialskim,

gmina Ulan Majorat w powiecie radzyńskim,

gminy Ostrów Lubelski, Serniki i Uścimów w powiecie lubartowskim,

gmina Wojcieszków i część gminy wiejskiej Łuków położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 63 biegnącą od północnej granicy gminy do granicy miasta Łuków, a następnie na północ, zachód, południe i wschód od linii stanowiącej północną, zachodnią, południową i wschodnią granicę miasta Łuków do jej przecięcia się z drogą nr 806 i na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 806 biegnącą od wschodniej granicy miasta Łuków do wschodniej granicy gminy wiejskiej Łuków w powiecie łukowskim,

gminy Horodło, Uchanie i część gminy wiejskiej Hrubieszów położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 844 biegnącą od zachodniej granicy gminy wiejskiej Hrubieszów do granicy miasta Hrubieszów oraz na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 74 biegnącą od wschodniej granicy miasta Hrubieszów do wschodniej granicy gminy wiejskiej Hrubieszów w powiecie hrubieszowskim,

w województwie podkarpackim:

gmina Cieszanów w powiecie lubaczowskim.

4.   Romunija

Naslednja območja v Romuniji:

—

Zona orașului București,

—

Județul Constanța,

—

Județul Satu Mare,

—

Județul Tulcea,

—

Județul Bacău,

—

Județul Bihor,

—

Județul Brăila,

—

Județul Buzău,

—

Județul Călărași,

—

Județul Dâmbovița,

—

Județul Galați,

—

Județul Giurgiu,

—

Județul Ialomița,

—

Județul Ilfov,

—

Județul Prahova,

—

Județul Sălaj,

—

Județul Vaslui,

—

Județul Vrancea,

—

Județul Teleorman,

—

Partea din județul Maramureș cu următoarele delimitări:

—

Comuna Petrova,

—

Comuna Bistra,

—

Comuna Repedea,

—

Comuna Poienile de sub Munte,

—

Comuna Vișeu e Jos,

—

Comuna Ruscova,

—

Comuna Leordina,

—

Comuna Rozavlea,

—

Comuna Strâmtura,

—

Comuna Bârsana,

—

Comuna Rona de Sus,

—

Comuna Rona de Jos,

—

Comuna Bocoiu Mare,

—

Comuna Sighetu Marmației,

—

Comuna Sarasau,

—

Comuna Câmpulung la Tisa,

—

Comuna Săpânța,

—

Comuna Remeti,

—

Comuna Giulești,

—

Comuna Ocna Șugatag,

—

Comuna Desești,

—

Comuna Budești,

—

Comuna Băiuț,

—

Comuna Cavnic,

—

Comuna Lăpuș,

—

Comuna Dragomirești,

—

Comuna Ieud,

—

Comuna Saliștea de Sus,

—

Comuna Săcel,

—

Comuna Călinești,

—

Comuna Vadu Izei,

—

Comuna Botiza,

—

Comuna Bogdan Vodă,

—

Localitatea Groșii Țibileșului, comuna Suciu de Sus,

—

Localitatea Vișeu de Mijloc, comuna Vișeu de Sus,

—

Localitatea Vișeu de Sus, comuna Vișeu de Sus.

—

Partea din județul Mehedinți cu următoarele comune:

—

Comuna Strehaia,

—

Comuna Greci,

—

Comuna Brejnita Motru,

—

Comuna Butoiești,

—

Comuna Stângăceaua,

—

Comuna Grozesti,

—

Comuna Dumbrava de Jos,

—

Comuna Băcles,

—

Comuna Bălăcița,

—

Partea din județu Arges cu următoarele comune:

—

Comuna Bârla,

—

Comuna Miroși,

—

Comuna Popești,

—

Comuna Ștefan cel Mare,

—

Comuna Slobozia,

—

Comuna Mozăceni,

—

Comuna Negrași,

—

Comuna Izvoru,

—

Comuna Recea,

—

Comuna Căldăraru,

—

Comuna Ungheni,

—

Comuna Hârsești,

—

Comuna Stolnici,

—

Comuna Vulpești,

—

Comuna Rociu,

—

Comuna Lunca Corbului,

—

Comuna Costești,

—

Comuna Mărăsești,

—

Comuna Poiana Lacului,

—

Comuna Vedea,

—

Comuna Uda,

—

Comuna Cuca,

—

Comuna Morărești,

—

Comuna Cotmeanaâ,

—

Comuna Răchițele de Jos,

—

Comuna Drăganu-Olteni,

—

Comuna Băbana,

—

Comuna Bascov,

—

Comuna Moșoaia,

—

Municipiul Pitești,

—

Comuna Albota,

—

Comuna Oarja,

—

Comuna Bradu,

—

Comuna Suseni,

—

Comuna Căteasca,

—

Comuna Rătești,

—

Comuna Teiu,

—

Județul Olt,

—

Județul Dolj,

—

Județul Arad,

—

Județul Timiș,

—

Județul Covasna,

—

Județul Brașov,

—

Județul Botoșani.

DEL IV

Italija

Naslednja območja v Italiji:

—

tutto il territorio della Sardegna.
“

AKTI, KI JIH SPREJMEJO ORGANI, USTANOVLJENI Z MEDNARODNIMI SPORAZUMI

14.3.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

L 72/81

Samo izvirna besedila UN/ECE so pravno veljavna v skladu z mednarodnim javnim pravom. Status in datum začetka veljavnosti tega pravilnika je treba preveriti v najnovejši različici dokumenta UN/ECE TRANS/WP.29/343, ki je na voljo naslovu:

http://www.unece.org/trans/main/wp29/wp29wgs/wp29gen/wp29fdocstts.html.

Pravilnik št. 120 Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) – Enotne določbe o homologaciji motorjev z notranjim zgorevanjem za vgradnjo v kmetijske in gozdarske traktorje ter necestno mobilno mehanizacijo glede na meritve neto moči, neto navora in specifične porabe goriva [2019/405]

Vključuje vsa veljavna besedila do:

sprememb 02 – začetek veljavnosti: 29. december 2018

VSEBINA

PRAVILNIK

1.

 Področje uporabe

2.

 Opredelitev pojmov

3.

 Vloga za podelitev homologacije

4.

 Homologacija

5.

 Specifikacije in preskusi

6.

 Skladnost proizvodnje

7.

 Kazni za neskladnost proizvodnje

8.

 Sprememba in razširitev homologacije tipa motorja ali družine motorjev

9.

 Dokončno prenehanje proizvodnje

10.

 Nazivi in naslovi tehničnih služb, ki izvajajo homologacijske preskuse, in homologacijskih organov

PRILOGE

1

 Predloge opisne mape in opisnega lista

2

 Sporočilo

3

 Namestitev homologacijskih oznak

4

 Metoda merjenja neto moči motorja z notranjim zgorevanjem

5

 Parametri za opredelitev tipov motorjev in družin motorjev ter njihovih načinov delovanja

6

 Preverjanje skladnosti proizvodnje

7

 Tehnične značilnosti referenčnih goriv, predpisanih za homologacijske preskuse in preverjanje skladnosti proizvodnje

1.   PODROČJE UPORABE

1.1   Ta pravilnik se uporablja za prikaz krivulj kot funkcije vrtilne frekvence motorja za moč, navor in specifično porabo goriva pri polni obremenitvi, ki jih navede proizvajalec za motorje z notranjim zgorevanjem, ki se uporabljajo:

1.1.1

v vozilih kategorije T (1),

1.1.2

v necestni mobilni mehanizaciji (1), ki deluje s spremenljivo ali stalno vrtilno frekvenco.

1.2   Motorji z notranjim zgorevanjem spadajo v eno od naslednjih kategorij:

1.2.1

motorji z notranjim zgorevanjem s premočrtnim gibanjem bata (s prisilnim ali kompresijskim vžigom), razen motorjev s prostim batom,

1.2.2

motorji z vrtilnim gibanjem bata (s prisilnim ali kompresijskim vžigom).

2.   OPREDELITEV POJMOV

2.1

„Homologacija motorja“ pomeni homologacijo tipa motorja glede na njegovo neto moč, izmerjeno v skladu s postopkom iz Priloge 4 k temu pravilniku.

2.2

„Homologacija družine motorjev“ pomeni homologacijo članov družine motorjev glede na njihovo neto moč v skladu s postopkom iz odstavkov 3 in 4 tega pravilnika.

2.3

„Motor s stalno vrtilno frekvenco“ pomeni motor, katerega homologacija je omejena na delovanje s stalno vrtilno frekvenco, razen motorjev, pri katerih je funkcija regulatorja stalne vrtilne frekvence odstranjena ali izključena; opremljen je lahko z vrtilno frekvenco v prostem teku, ki se lahko uporabi med zagonom ali izklopom, in z regulatorjem, ki se pri ustavljenem motorju lahko nastavi na drugo vrtilno frekvenco.

2.4

„Delovanje s stalno vrtilno frekvenco“ pomeni delovanje motorja z regulatorjem, ki samodejno nadzoruje zahtevo upravljavca po ohranjanju vrtilne frekvence motorja, tudi pri spreminjanju obremenitve;

2.5

„Sistem za odstranjevanje NOX“ pomeni sistem za naknadno obdelavo izpušnih plinov, namenjen zmanjševanju emisij dušikovih oksidov (NOX) (npr. pasivni in aktivni varčni katalizatorji NOX, adsorberji NOX in sistemi selektivne katalitične redukcije).

2.6

„Motor na kombinirano gorivo“ pomeni motor, zasnovan za istočasno delovanje na tekoče in plinasto gorivo, pri čemer se gorivi merita ločeno, razmerje med porabljeno količino enega in drugega goriva pa je lahko različno glede na delovanje motorja.

2.7

„Elektronsko krmiljen motor“ pomeni motor, ki ima elektronsko krmiljenje za določitev količine in časovne krivulje vbrizgavanja goriva.

2.8

„Družina motorjev“ pomeni proizvajalčevo razvrstitev motorjev, ki po svoji zasnovi izpolnjujejo merila za razvrstitev v skupine iz Priloge 5 k temu pravilniku.

2.9

„Tip motorja“ pomeni kategorijo motorjev, ki se ne razlikujejo v bistvenih značilnostih motorjev, kot so opredeljene v Prilogi 5 k temu pravilniku.

2.10

„Vračanje izpušnih plinov“ ali „EGR“ (exhaust gas recirculation) pomeni tehnološko napravo, ki je del sistema za uravnavanje emisij in zmanjšuje emisije tako, da izpušne pline iz zgorevalne komore oziroma komor usmerja nazaj v motor, da se pred ali med zgorevanjem mešajo z vhodnim zrakom, razen uporabe krmilnih časov ventilov za povečanje količine preostalega izpušnega plina v zgorevalni komori oziroma komorah, ki se meša z vhodnim zrakom pred ali med zgorevanjem.

2.11

„Plinasto gorivo“ pomeni vsako gorivo, ki je v standardnih okoljskih pogojih (298 K, absolutni zračni tlak 101,3 kPa) v popolnoma plinastem stanju.

2.12

„Motor z notranjim zgorevanjem“ ali „motor“ pomeni pretvornik energije razen plinske turbine, zasnovan za pretvarjanje kemične energije (vhodna energija) v mehansko energijo (izhodna energija) v procesu notranjega zgorevanja; vključuje – če so vgrajeni – sistem za uravnavanje emisij in komunikacijski vmesnik (strojna oprema in sporočila) med elektronsko krmilno enoto oziroma enotami motorja in katero koli drugo krmilno enoto pogonskega sistema ali vozila kategorije T ali necestne mobilne mehanizacije, potrebno za skladnost s tem pravilnikom.

2.13

„Faktor λ-premika“ ali „Sλ“ pomeni izraz, ki opisuje potrebno prožnost sistema za upravljanje motorja glede spremembe razmernika zraka λ, če se v motorju kot gorivo uporablja sestava plina, ki se razlikuje od čistega metana.

2.14

„Tekoče gorivo“ pomeni gorivo, ki je v standardnih okoljskih pogojih (298 K, absolutni zračni tlak 101,3 kPa) v tekočem stanju.

2.15

„Način na tekoče gorivo“ pomeni običajni način delovanja motorja na kombinirano gorivo, med katerim motor ne uporablja plinastega goriva pri nobenih pogojih delovanja.

2.16

„Proizvajalec“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki je pred homologacijskim organom odgovorna za vse vidike homologacije motorja in za zagotavljanje skladnosti proizvodnje motorjev, ne glede na to, ali je neposredno vključena v vse faze zasnove in proizvodnje motorja, za katerega se uporablja homologacijski postopek.

2.17

„Največja neto moč“ pomeni najvišjo vrednost neto moči na krivulji nazivne moči pri polni obremenitvi za tip motorja.

2.18

„Vrtilna frekvenca pri največji neto moči“ pomeni vrtilno frekvenco motorja, pri kateri se po navedbah proizvajalca doseže največja neto moč.

2.19

„Največji navor“ pomeni najvišjo vrednost neto navora, izmerjeno pri polni obremenitvi motorja.

2.20

„Vrtilna frekvenca pri največjem navoru“ pomeni vrtilno frekvenco motorja, pri kateri daje motor po navedbah proizvajalca največji navor.

2.21

„Mehansko krmiljen motor“ pomeni motor, ki uporablja mehanske naprave za določitev količine in časovne krivulje vbrizgavanja goriva.

2.22

„Neto moč“ pomeni moč, izmerjeno na preskuševalni napravi na koncu ročične gredi, ali enakovredno moč, izmerjeno pri ustrezni vrtilni frekvenci motorja z dodatno opremo in opremo iz preglednice 1 Priloge 4 k temu pravilniku, in določeno v referenčnih atmosferskih pogojih.

2.23

„Osnovni motor“ pomeni motor, izbran iz družine motorjev tako, da izpolnjuje zahteve iz Priloge 5 k temu pravilniku.

2.24

„Sistem za naknadno obdelavo delcev“ pomeni sistem za naknadno obdelavo izpušnih plinov, namenjen zmanjševanju emisij trdnih onesnaževal z mehanskim, aerodinamičnim, difuzijskim ali inercijskim ločevanjem.

2.25

„Nazivna neto moč“ pomeni neto moč motorja, kot jo je navedel proizvajalec pri nazivni vrtilni frekvenci.

2.26

„Nazivna vrtilna frekvenca“ pomeni največjo vrtilno frekvenco pri polni obremenitvi (*1), ki jo motorjev regulator, kakor ga je proizvajalec zasnoval, omogoča, ali – če regulatorja ni – vrtilno frekvenco, pri kateri motor po navedbah proizvajalca doseže največjo neto moč.

2.27

„Reagent“ pomeni katero koli sredstvo, ki se porablja oziroma ga ni mogoče ponovno uporabiti ter je potrebno za učinkovito delovanje sistema za naknadno obdelavo izpušnih plinov.

2.28

„Referenčna moč“ pomeni največjo neto moč za motorje s spremenljivo vrtilno frekvenco in nazivno neto moč za motorje s stalno vrtilno frekvenco.

2.29

„Vrtilna frekvenca pri referenčni moči“ pomeni vrtilno frekvenco motorja, pri kateri se po navedbah proizvajalca doseže referenčna moč.

2.30

„Regeneracija“ pomeni dogodek, med katerim se ravni emisij spremenijo, pri čemer se z zasnovo obnovi zmogljivost sistema za naknadno obdelavo izpušnih plinov, in sicer je lahko regeneracija neprekinjena ali nepogosta (periodična).

2.31

„Nedovoljen poseg“ pomeni izključitev, prilagoditev ali spremembo krmilnega sistema motorja, vključno z vso programsko opremo ali drugimi elementi nadzorne logike v takem sistemu, katerega načrtovani ali nenačrtovani učinek je sprememba zmogljivosti motorja.

2.32

„Motor s spremenljivo vrtilno frekvenco“ pomeni motor, ki ni motor s stalno vrtilno frekvenco.

2.33

„Wobbejev indeks“ ali „W“ pomeni razmerje med ustrezno kalorično vrednostjo plina (Hplin) na enoto prostornine in kvadratnim korenom njegove relativne gostote (ρ) pod enakimi referenčnimi pogoji.

Formula

3.   VLOGA ZA PODELITEV HOMOLOGACIJE

3.1   Vlogo za podelitev homologacije tipa motorja ali družine motorjev glede merjenja neto moči vloži proizvajalec ali njegov ustrezno pooblaščen zastopnik.

3.2   Vložnik predloži homologacijskemu organu opisno mapo, ki obsega:

(a)

opisni list, vključno s seznamom referenčnih goriv in, če tako zahteva proizvajalec, vseh drugih specificiranih goriv, mešanic goriva ali emulzij goriva, navedenih v odstavku 5.2.3 in opisanih v skladu s Prilogo 7 k temu pravilniku;

(b)

vse ustrezne podatke, risbe, fotografije in druge informacije glede tipa motorja oziroma osnovnega motorja;

(c)

vse dodatne informacije, ki jih homologacijski organ zahteva v okviru postopka predložitve vloge za podelitev homologacije.

Opis tipa motorja in, če je to ustrezno, podatke o družini motorjev iz Priloge 5 k temu pravilniku.

3.3   Opisna mapa se lahko predloži v papirni ali elektronski obliki, ki jo sprejemata tehnična služba in homologacijski organ.

3.3.1   Vloge v papirni obliki se predložijo v treh izvodih. Vse risbe se predložijo v ustreznem merilu in morajo biti dovolj podrobne; predložijo se na listu formata A4 ali zložene na ta format. Morebitne fotografije morajo biti dovolj podrobne.

3.4   Proizvajalci dajo tehnični službi, pristojni za izvajanje homologacijskih preskusov, opredeljenih v odstavku 5, na voljo motor, ki ustreza lastnostim tipa motorja ali, v primeru družine motorjev, lastnostim osnovnega motorja, ki so opisane v Prilogi 5 k temu pravilniku.

3.5   Če v primeru vloge za podelitev homologacije družine motorjev tehnična služba v zvezi z izbranim osnovnim motorjem ugotovi, da predložena vloga ne ustreza povsem družini motorjev iz Priloge 5, proizvajalci dajo na voljo drug ali po potrebi dodaten osnovni motor, ki je po mnenju tehnične službe predstavnik družine motorjev.

4.   HOMOLOGACIJA

4.1   Če moč motorja, predloženega v homologacijo v skladu s tem pravilnikom, izpolnjuje zahteve iz odstavka 5, se homologacija tipa motorja ali družine motorjev podeli.

4.2   Vsakemu homologiranemu tipu motorja ali družini motorjev se dodeli homologacijska številka. Prvi dve števki (zdaj 02 za pravilnik v sedanji obliki) označujeta spremembe, vključno z zadnjimi večjimi tehničnimi spremembami Pravilnika ob izdaji homologacije. Ista pogodbenica ne sme dodeliti enake številke drugemu tipu motorja ali drugi družini motorjev.

4.3   Obvestilo o podelitvi, razširitvi ali zavrnitvi homologacije tipa motorja ali družine motorjev v skladu s tem pravilnikom se pošlje pogodbenicam Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 2 k temu pravilniku.

4.4   Na vsakem motorju, ki je v skladu s tipom motorja ali družino motorjev, homologiranima po tem pravilniku, je na vidnem in zlahka dostopnem mestu, navedenem na homologacijskem obrazcu, nameščena predpisana oznaka, sestavljena iz:

4.4.1

kroga, ki obkroža črko „E“ in številčno oznako države, ki je podelila homologacijo (2);

4.4.2

številke tega pravilnika, ki ji sledijo črka „R“, pomišljaj in homologacijska številka na desni strani kroga iz odstavka 4.4.1.

Če predpisana oznaka motorja ni vidna brez odstranitve delov, proizvajalec vozila zagotovi in na vozilo kategorije T ali necestno mobilno mehanizacijo na vidno mesto namesti dvojnik oznake.

4.5   Če je motor v skladu s tipom ali družino, homologiranima po enem ali več drugih pravilnikih, ki so priloženi Sporazumu, v državi, ki je podelila homologacijo v skladu s tem pravilnikom, simbola iz odstavka 4.4.1 ni treba ponoviti; v takem primeru se v navpičnih stolpcih na desni strani simbola iz odstavka 4.4.1 navedejo številke pravilnikov, homologacijske številke in dodatni simboli vseh pravilnikov, v skladu s katerimi je bila podeljena homologacija po tem pravilniku.

4.6   Predpisana oznaka se namesti blizu napisne ploščice, ki jo pritrdi proizvajalec homologiranega tipa, ali nanjo.

4.7   V Prilogi 3 k temu pravilniku so prikazani primeri namestitev homologacijskih oznak.

4.8   Vsak motor, ki je skladen s tipom motorja ali družino motorjev, homologiranima po tem pravilniku, mora imeti poleg homologacijske oznake nameščeno:

(a)

blagovno znamko ali blagovno ime proizvajalca motorja in naslov, na katerem je dosegljiv;

(b)

proizvajalčevo oznako tipa motorja ali družine motorjev, če tip motorja pripada družini;

(c)

edinstveno identifikacijsko številko motorja.

5.   SPECIFIKACIJE IN PRESKUSI

5.1   Splošno

Sestavni deli, ki lahko vplivajo na moč motorja, so zasnovani, izdelani in sestavljeni tako, da lahko motor ob običajni uporabi kljub tresljajem, ki jim je morebiti izpostavljen, ustreza določbam tega pravilnika.

5.1.1   V ta namen neto moč motorja, izmerjena v skladu s preskusnimi pogoji in podrobnimi tehničnimi postopki iz Priloge 4 k temu pravilniku, pri čemer se uporabijo goriva iz odstavka 5.2.3, ter popravljena v skladu s korekcijskimi faktorji za moč, opredeljenimi v odstavku 5 Priloge 4 k temu pravilniku, od krivulj moči, ki jih predloži proizvajalec, ne sme odstopati za več, kot je dovoljeno v odstavku 5.3.

5.2   Opis preskusov za motorje z notranjim zgorevanjem

5.2.1   Preskus neto moči vključuje:

(a)

delovanje s polno močjo pri mehansko krmiljenih motorjih s prisilnim vžigom in delovanje s fiksno nastavitvijo črpalke za vbrizgavanje goriva na najvišjo stopnjo pri mehansko krmiljenih motorjih s kompresijskim vžigom ali

(b)

delovanje pri zahtevanih nastavitvah sistema za dovajanje goriva, da se ustvari moč po navedbah proizvajalca, pri elektronsko krmiljenih motorjih.

Motor mora biti opremljen, kot je določeno v preglednici 1 Priloge 4 k temu pravilniku.

5.2.2   Meritve je treba opraviti pri zadostnem številu vrtilnih frekvenc motorja, da se čim natančneje določijo krivulje moči, navora in specifične porabe goriva med najnižjo in najvišjo vrtilno frekvenco motorja, ki ju priporoča proizvajalec. Ta razpon vrtilnih frekvenc mora vključevati vrtilne frekvence, pri katerih motor proizvaja nazivno neto moč, največjo moč in največji navor.

5.2.3   Preskušanje tipa motorja ali družine motorjev se opravi z naslednjimi referenčnimi gorivi ali kombinacijami goriv iz Priloge 7, kot je ustrezno:

(a)

dizelsko gorivo;

(b)

bencin;

(c)

mešanica bencina in olja pri dvotaktnih motorjih s prisilnim vžigom;

(d)

zemeljski plin/biometan;

(e)

utekočinjeni naftni plin (UNP);

(f)

etanol.

Tip motorja ali družina motorjev mora poleg tega izpolnjevati zahteve iz odstavka 5.1.1 glede vseh drugih specificiranih goriv, mešanic goriva ali emulzij goriva, ki jih je proizvajalec vključil v vlogo za podelitev homologacije in so opisane v Prilogi 1 k temu pravilniku.

5.2.3.1   Uporabljeno gorivo se navede v poročilu o preskusu.

5.2.4   Meritve se opravijo v skladu z določbami Priloge 4 k temu pravilniku.

5.2.5   Poročilo o preskusu mora vsebovati rezultate in vse izračune, ki so potrebni za ugotovitev neto moči, kot je navedeno v Dodatku A.1 k Prilogi 2 k temu pravilniku, vključno z značilnostmi motorja iz Priloge 1 k temu pravilniku.

5.3   Razlaga rezultatov

5.3.1   Neto moč

Neto moč, ki jo proizvajalec navede za tip motorja (ali osnovni motor), se odobri, če se od popravljenih vrednosti, ki jih je na motorju, predloženem v preskušanje, izmerila tehnična služba, ne razlikuje za vrednosti, ki so višje od tistih iz spodnje preglednice.

Tip motorja

Referenčna moč

Druge merilne točke na krivulji [%]

Dovoljeno odstopanje za vrtilno frekvenco motorja [%]

Splošno

± 2

± 4

± 1,5

Motorji s prisilnim vžigom na bencinski pogon z regulatorjem

± 4

± 6

± 4

Motorji s prisilnim vžigom na bencinski pogon brez regulatorja

± 4

± 10

± 4

5.3.2   Vrtilna frekvenca pri referenčni moči:

Vrtilna frekvenca pri referenčni moči, ki jo navede proizvajalec, ne sme za več kot 100 min– 1 odstopati od vrednosti, ki jo je na motorju, predloženem v preskušanje, izmerila tehnična služba. Za motorje s prisilnim vžigom na bencinski pogon vrtilna frekvenca pri referenčni moči, ki jo navede proizvajalec, od vrednosti, ki jo je na motorju, predloženem v preskušanje, izmerila tehnična služba, ne sme odstopati za več kot 150 min– 1 za motorje z regulatorjem in ne za več kot 350 min– 1 ali 4 odstotke, kar je manj, za motorje brez regulatorja.

5.3.3   Poraba goriva

Krivulja specifične porabe goriva, ki jo predloži proizvajalec za tip motorja (ali osnovni motor), se sprejme, če se na vseh meritvenih točkah ne razlikuje za več kot ± 8 odstotkov od vrednosti, ki jih je na motorju, predloženem v preskušanje, na istih meritvenih točkah izmerila tehnična služba.

5.3.4   Družina motorjev

V primeru skladnosti osnovnega motorja s pogoji iz odstavkov 5.3.1 in 5.3.2 se odobritev samodejno razširi na vse predložene krivulje družinskih članov.

5.4   Tipi motorjev in družine motorjev so zasnovani in opremljeni s strategijami za krmiljenje motorja tako, da se, kolikor je mogoče, preprečijo nedovoljeni posegi.

6.   SKLADNOST PROIZVODNJE

Postopki preverjanja skladnosti proizvodnje morajo biti v skladu s postopki iz Dodatka 1 k Sporazumu (E/ECE/TRANS/505/Rev.3) ob upoštevanju naslednjih zahtev:

6.1

Motorji, homologirani v skladu s tem pravilnikom, morajo biti izdelani tako, da ustrezajo homologiranemu tipu.

6.2

Izpolnjene morajo biti minimalne zahteve za postopke preverjanja skladnosti proizvodnje iz Priloge 6 k temu pravilniku.

7.   KAZNI ZA NESKLADNOST PROIZVODNJE

7.1   Homologacija, ki je bila podeljena za motor ali družino motorjev v skladu s tem pravilnikom, se lahko prekliče, če niso izpolnjene zahteve iz odstavka 6.1 ali če motor ali družina motorjev, ki ima nameščeno homologacijsko oznako, ni skladna s homologiranim tipom.

7.2   Če pogodbenica Sporazuma iz leta 1958, ki uporablja ta pravilnik, prekliče homologacijo, ki jo je predhodno podelila, o tem nemudoma uradno obvesti druge pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 2 k temu pravilniku.

8.   SPREMEMBA IN RAZŠIRITEV HOMOLOGACIJE TIPA MOTORJA ALI DRUŽINE MOTORJEV

8.1   Vsaka sprememba tipa motorja ali družine motorjev glede značilnosti iz Priloge 1 se sporoči homologacijskemu organu, ki je podelil homologacijo za tip motorja ali družino motorjev. Homologacijski organ lahko potem:

8.1.1

meni, da spremembe verjetno ne bodo povzročile znatnih škodljivih učinkov in da motor v vsakem primeru še vedno izpolnjuje zahteve, ali

8.1.2

od tehnične službe, ki izvaja preskuse, zahteva dodatno poročilo o preskusu.

8.2   Potrditev ali zavrnitev homologacije se z navedbo sprememb v skladu s postopkom iz odstavka 4.3 sporoči pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik.

8.3   Homologacijski organ, ki izda razširitev homologacije, dodeli serijsko številko za takšno razširitev in o tem obvesti druge pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 2 k temu pravilniku.

9.   DOKONČNO PRENEHANJE PROIZVODNJE

Če imetnik homologacije povsem preneha proizvajati tip motorja ali družino motorjev, homologirana v skladu s tem pravilnikom, o tem obvesti organ, ki je podelil homologacijo. Ko navedeni organ prejme ustrezno sporočilo, mora o tem obvestiti druge pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 2 k temu pravilniku.

10.   NAZIVI IN NASLOVI TEHNIČNIH SLUŽB, KI IZVAJAJO HOMOLOGACIJSKE PRESKUSE, IN HOMOLOGACIJSKIH ORGANOV

Pogodbenice Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, sekretariatu Združenih narodov sporočijo nazive in naslove tehničnih služb, ki izvajajo homologacijske preskuse, ter homologacijskih organov, ki podeljujejo homologacije in ki se jim pošljejo certifikati, ki potrjujejo podelitev, razširitev ali zavrnitev homologacije v drugih državah.

(1)  Kot je opredeljeno v Konsolidirani resoluciji o konstrukciji vozil (R.E.3), dokument ECE/TRANS/WP.29/78/Rev.6, odst. 2. – www.unece.org/trans/main/wp29/wp29wgs/wp29gen/wp29resolutions.html.

(*1)  Opomba sekretariata: v tem pravilniku „vrtilna frekvenca“ pomeni „vrtilno frekvenco motorja“.

(2)  Številčne oznake pogodbenic Sporazuma iz leta 1958 so navedene v Prilogi 3 h Konsolidirani resoluciji o konstrukciji vozil (R.E.3), dokument ECE/TRANS/WP.29/78/Rev.6, Priloga 3 – www.unece.org/trans/main/wp29/wp29wgs/wp29gen/wp29resolutions.html.

PRILOGA 1

PREDLOGE OPISNE MAPE IN OPISNEGA LISTA

1.   OPISNA MAPA

Opisna mapa iz odstavka 3 tega pravilnika vsebuje:

1.1

kazalo;

1.2

izjavo proizvajalca in spremne podatke, ki dokazujejo, da so vgrajene strategije za krmiljenje motorja zasnovane tako, da, kolikor je mogoče, preprečujejo nedovoljene posege iz odstavka 5.4;

1.2.1

za tipe in družine elektronsko krmiljenih motorjev, ki kot del krmilnega sistema motorja uporabljajo elektronsko krmilno enoto (ECU), morajo informacije vključevati opis ukrepov, sprejetih za preprečevanje nedovoljenega poseganja v elektronsko krmilno enoto in njenega spreminjanja, vključno z možnostjo za posodabljanje s programom ali kalibriranjem, ki ga je odobril proizvajalec;

1.2.2

za tipe in družine mehansko krmiljenih motorjev morajo informacije vključevati opis ukrepov, sprejetih za preprečevanje nedovoljenega poseganja v nastavljive parametre krmilnega sistema motorja in njihovega spreminjanja. To mora vključevati sestavne dele, zavarovane pred nedovoljenimi posegi, kot so omejevalni čepki na uplinjaču ali zapečateni vijaki na uplinjaču ali posebni vijaki, ki jih uporabnik ne more nastavljati;

1.3

opis celotnega sistema zagotavljanja kakovosti za skladnost proizvodnje v skladu z odstavkom 6 tega pravilnika;

1.4

izpolnjen opisni list iz odstavka 2 te priloge;

1.4.1

če so bili podatki, navedeni v opisnem listu za homologacijo motorja, spremenjeni, proizvajalec homologacijskemu organu predloži popravljene strani, iz katerih sta jasno razvidna vrsta sprememb in datum ponovne izdaje;

1.5

vse pomembne podatke, risbe, fotografije in druge informacije, kot je zahtevano v opisnem listu.

2.   OPISNI LIST

Na opisnem listu se navede referenčna številka, ki jo izda vložnik.

2.1   Vsi opisni listi morajo vsebovati:

2.1.1

splošne informacije iz dela A Dodatka A.1 k tej prilogi;

2.1.2

informacije iz dela B Dodatka A.1 k tej prilogi za določitev skupnih konstrukcijskih parametrov vseh tipov motorjev v družini motorjev ali veljavnih za tip motorja, če ta ni del družine motorjev, kot so predvideni za homologacijo;

2.1.3

informacije iz dela C Dodatka A.1 k tej prilogi.

2.2   Pojasnila v zvezi s pripravo opisnega lista:

2.2.1

Informacije iz odstavkov 2.1.2 in 2.1.3 se ob soglasju homologacijskega organa lahko predložijo v drugačni obliki.

2.2.2

Rezervirano.

2.2.3

Navesti je treba samo tiste odstavke te priloge, ki so upoštevni za določeno družino motorjev, tipe motorjev v družini motorjev ali tip motorja; v vsakem primeru pa mora seznam upoštevati predlagani sistem številčenja.

2.2.4

Kadar je za vnos na voljo več možnosti, ki so ločene s poševnico, je treba neuporabljene možnosti prečrtati ali prikazati samo uporabljene možnosti.

2.2.5

Če je vrednost ali opis za posamezno značilnost motorja enak(-a) za več ali vse člane družine motorjev, se ustrezne celice lahko združijo.

2.2.6

Kadar se zahteva slika, diagram ali podrobne informacije, se lahko poda sklic na dodatek.

2.2.7

Kadar se zahteva „tip“ sestavnega dela, morajo predložene informacije enoznačno določati sestavni del; to je lahko seznam značilnosti, naziv proizvajalca in številka dela ali risbe, risba ali kombinacija navedenega ali pa drugi načini, ki dosegajo enak rezultat.

2.3   Oznaka tipa motorja in oznaka družine motorjev

Proizvajalec mora vsakemu tipu motorja in družini motorjev dodeliti edinstveno alfanumerično kodo.

2.3.1   Pri tipu motorja se koda imenuje oznaka tipa motorja in mora jasno in nedvoumno opredeljevati motorje z edinstveno kombinacijo tehničnih lastnosti za tiste postavke iz dela C Dodatka A.1 k tej prilogi, ki veljajo za tip motorja.

2.3.2   V primeru tipov motorjev v družini motorjev se celotna koda imenuje družina-tip ali „DT“ in je sestavljena iz dveh delov: prvi del se imenuje oznaka družine motorjev in označuje družino motorjev; drugi del je oznaka tipa motorja za vsak posamezen tip motorja v družini motorjev.

Oznaka družine motorjev mora jasno in nedvoumno označevati motorje z edinstveno kombinacijo tehničnih lastnosti za tiste postavke iz delov B in C Dodatka A.1 k tej prilogi, ki veljajo za posamezno družino motorjev.

Oznaka DT mora jasno in nedvoumno označevati motorje z edinstveno kombinacijo tehničnih lastnosti za tiste postavke iz dela C Dodatka A.1 k tej prilogi, ki veljajo za tip motorja v družini motorjev.

2.3.2.1   Proizvajalec lahko isto oznako družine motorjev uporabi za označevanje iste družine motorjev v dveh ali več kategorijah motorjev.

2.3.2.2   Proizvajalec ne sme uporabiti iste oznake družine motorjev za označevanje več kot ene družine motorjev v isti kategoriji motorjev.

2.3.2.3   Prikaz DT

V DT je treba med oznako družine motorjev in oznako tipa motorja pustiti presledek, kot prikazuje naslednji primer:

„159AF[presledek]0054“

2.3.3   Število znakov

Število znakov ne sme presegati:

(a)

15 znakov za oznako družine motorjev;

(b)

25 znakov za oznako tipa motorja;

(c)

40 znakov za DT.

2.3.4   Dovoljeni znaki

Oznaka tipa motorja in oznaka družine motorjev morata biti sestavljeni iz latinskih črk in/ali arabskih številk.

2.3.4.1   Uporaba oklepajev in vezajev je dovoljena, če ne nadomeščajo črke ali številke.

2.3.4.2   Uporaba spremenljivih znakov je dovoljena; če spremenljiv znak v času obvestitve ni znan, ga je treba označiti z „#“.

2.3.4.2.1   Razloge za uporabo takšnih spremenljivih znakov je treba pojasniti tehnični službi in homologacijskemu organu.

DODATEK A.1

PREDLOGA OPISNEGA LISTA

Pojasnilo k Dodatku A.1: Vse predloge so prilagojene glede na Dodatek 3 k Prilogi 1 k spremembam 05 Pravilnika ZN št. 96, za lažjo uporabo predlog s strani proizvajalcev in homologacijskih organov pa številčenje v njih ostaja nespremenjeno.

DEL A

1.   SPLOŠNE INFORMACIJE

1.1   Znamka (blagovna imena proizvajalca): …

1.2   Trgovska imena (če obstajajo): …

1.3   Naziv podjetja in naslov proizvajalca: …

1.4   Ime in naslov pooblaščenega zastopnika proizvajalca (če obstaja): …

1.5   Nazivi in naslovi montažnih/proizvodnih obratov: …

1.6   Oznaka tipa motorja/oznaka družine motorjev/DT: (1) …

1.11   Referenčna moč je: nazivna neto moč/največja neto moč (1)

DEL B

2.   SKUPNI KONSTRUKCIJSKI PARAMETRI DRUŽINE MOTORJEV (2)

2.1   Zgorevalni cikel (1): štiritaktni/dvotaktni/rotacijski/drugo (navedite) …

2.2   Vrsta vžiga: (1) kompresijski vžig/prisilni vžig

2.3   Konfiguracija valjev

2.3.1   Lega valjev v bloku motorja: (1) enovaljnik/V/v vrsti/nasproti ležeči/radialno/drugo (navedite): …

2.3.2   Razdalja med osmi valjev (mm): …

2.4   Tip/zasnova zgorevalne komore

2.4.1   Odprta komora/deljena komora/drugo (navedite) (1)

2.4.2   Konfiguracija ventilov in kanalov: …

2.4.3   Število ventilov na valj: …

2.5   Razpon gibne prostornine na posamezen valj (cm3): …

2.6   Glavno hladilno sredstvo: (1) zrak/voda/olje

2.7   Način polnjenja z zrakom: (1) atmosfersko polnjenje/tlačno polnjenje/tlačno polnjenje s hladilnikom polnilnega zraka

2.8   Gorivo

2.8.1   Vrsta goriva (1): dizelsko gorivo (plinsko olje za necestno uporabo)/etanol za motorje s kompresijskim vžigom z eno vrsto goriva (ED95)/bencin (E10)/etanol (E85)/(zemeljski plin/biometan)/utekočinjeni naftni plin (UNP)

2.8.1.1   Podvrsta goriva (samo zemeljski plin/biometan): (1) univerzalni nabor goriv – visokokalorično gorivo (plin iz območja H) in nizkokalorično gorivo (plin iz območja L)/omejeni nabor goriv – visokokalorično gorivo (plin iz območja H)/omejeni nabor goriv – nizkokalorično gorivo (plin iz območja L)/za posamezno gorivo (UZP)

2.8.2   Konfiguracija goriv: (1) samo tekoče gorivo/samo plinasto gorivo/tip 1A na kombinirano gorivo/tip 1B na kombinirano gorivo /tip 2A na kombinirano gorivo /tip 2B na kombinirano gorivo /tip 3B na kombinirano gorivo

2.8.3   Seznam dodatnih goriv, mešanic goriv ali emulzij, združljivih z uporabo v motorju, ki jih je proizvajalec navedel v skladu z odstavkom 5.2.3 tega pravilnika (navedite sklic na priznani standard ali specifikacijo): …

2.8.4   Gorivu dodano mazivo: (1) da/ne

2.8.4.1   Specifikacija: …

2.8.4.2   Razmerje goriva in olja: …

2.8.5   Vrsta napajanja z gorivom (1): črpalka, (visokotlačni) vod in vbrizgalna šoba/vrstna ali razdelilna črpalka/enotna vbrizgalna šoba/skupni vod/uplinjač/šoba za vbrizgavanje v kanal/šoba za neposredno vbrizgavanje /mešalna enota/drugo (navedite): …

2.9   Sistemi upravljanja motorja: (1) mehanska/elektronska krmilna strategija (3)

2.10   Druge naprave: (1) da/ne (če da, predložite shematski prikaz mesta in zaporedja naprav)

2.10.1   Vračanje izpušnih plinov (EGR) (1): da/ne (če da, izpolnite oddelek 3.10.1 in predložite shematski prikaz mesta in zaporedja naprav)

2.10.2   Vbrizgavanje vode: (1) da/ne (če da, izpolnite oddelek 3.10.2 in predložite shematski prikaz mesta in zaporedja naprav)

2.10.3   Vpihavanje zraka: (1) da/ne (če da, izpolnite oddelek 3.10.3 in predložite shematski prikaz mesta in zaporedja naprav)

2.10.4   Drugo: (1) da/ne (če da, izpolnite oddelek 3.10.4 in predložite shematski prikaz mesta in zaporedja naprav): …

2.11   Sistem za naknadno obdelavo izpušnih plinov: (1) da/ne (če da, predložite shematski prikaz mesta in zaporedja naprav)

2.11.1   Oksidacijski katalizator: (1) da/ne

(če da, izpolnite oddelek 3.11.2)

2.11.2   Sistem za odstranjevanje NOX s selektivno redukcijo NOX (dodatek reducenta): (1) da/ne

(če da, izpolnite oddelek 3.11.3)

2.11.3   Drugi sistemi za odstranjevanje NOX: (1) da/ne

(če da, izpolnite oddelek 3.11.3)

2.11.4   Tristezni katalizator, ki združuje oksidacijo in redukcijo NOX: (1) da/ne

(če da, izpolnite oddelek 3.11.3)

2.11.5   Sistem za naknadno obdelavo delcev s pasivno regeneracijo: (1) da/ne

(če da, izpolnite oddelek 3.11.4)

2.11.5.1   Filter s stenskim pretokom/z delnim pretokom (1)

2.11.6   Sistem za naknadno obdelavo delcev z aktivno regeneracijo: (1) da/ne

(če da, izpolnite oddelek 3.11.4)

2.11.6.1   Filter s stenskim pretokom/z delnim pretokom (1)

2.11.7   Drugi sistemi za naknadno obdelavo delcev: (1) da/ne

(če da, izpolnite oddelek 3.11.4)

2.11.8   Druge naprave za naknadno obdelavo (navedite): …

(če da, izpolnite oddelek 3.11.5)

DEL C

Številka postavke

Opis postavke

Osnovni motor/tip motorja

Tipi motorjev v družini motorjev (če se uporablja)

Pojasnila (niso vključena v dokument)

tip 2

tip 3

tip …

tip n

3.1

Oznaka motorja

 

 

 

 

 

 

3.1.1

Oznaka tipa motorja

 

 

 

 

 

 

3.1.2

Oznaka tipa motorja razvidna iz oznake motorja: da/ne

 

 

 

 

 

 

3.1.3

Mesto predpisane oznake:

 

 

 

 

 

 

3.1.4

Način pritrditve predpisane oznake:

 

 

 

 

 

 

3.1.5

Risbe mesta identifikacijske številke motorja (izpolnjen primer z merami):

 

 

 

 

 

 

3.2

Parametri delovanja

 

 

 

 

 

 

3.2.1

Navedene nazivne vrtilne frekvence (vrt/min):

 

 

 

 

 

 

3.2.1.1

Dovod goriva/gib (mm3) za dizelski motor, pretok goriva (g/h) za druge motorje pri nazivni neto moči:

 

 

 

 

 

 

3.2.1.2

Navedena nazivna neto moč (kW):

 

 

 

 

 

 

3.2.2

Vrtilna frekvenca pri največji moči (vrt/min):

 

 

 

 

 

če je različna od nazivne vrtilne frekvence

3.2.2.1

Dovod goriva/gib (mm3) za dizelski motor, pretok goriva (g/h) za druge motorje pri največji neto moči:

 

 

 

 

 

 

3.2.2.2

Največja neto moč (kW):

 

 

 

 

 

če je različna od nazivne vrtilne frekvence

3.2.3

Navedena vrtilna frekvenca pri največjem navoru (vrt/min):

 

 

 

 

 

če je ustrezno

3.2.3.1

Dovod goriva/gib (mm3) za dizelski motor, pretok goriva (g/h) za druge motorje pri največjem navoru:

 

 

 

 

 

 

3.2.3.2

Navedeni največji navor (Nm):

 

 

 

 

 

če je ustrezno

3.2.4

Navedena 100-odstotna preskusna vrtilna frekvenca:

 

 

 

 

 

če je ustrezno

3.2.5

Navedena vmesna preskusna vrtilna frekvenca:

 

 

 

 

 

če je ustrezno

3.2.6

Vrtilna frekvenca v prostem teku (vrt/min)

 

 

 

 

 

če je ustrezno

3.2.7

Največja vrtilna frekvenca brez obremenitve (vrt/min):

 

 

 

 

 

če je ustrezno

3.2.8

Navedeni najmanjši navor (Nm)

 

 

 

 

 

če je ustrezno

3.3

Postopek utekanja

 

 

 

 

 

neobvezno, po izbiri proizvajalca

3.3.1

Čas utekanja:

 

 

 

 

 

 

3.3.2

Cikel utekanja:

 

 

 

 

 

 

3.4

Preskus motorja

 

 

 

 

 

 

3.4.1

Potrebna posebna vpenjalna priprava: da/ne

 

 

 

 

 

če je ustrezno

3.4.1.1

Opis, vključno s fotografijami in/ali risbami, sistema za namestitev motorja na preskuševalno napravo vključno z gredjo za prenos moči za priključitev na dinamometer:

 

 

 

 

 

 

3.4.2

Proizvajalec dovoljuje mešalno komoro za izpušne pline: da/ne

 

 

 

 

 

če je ustrezno

3.4.2.1

Opis, fotografija in/ali risba mešalne komore za izpušne pline:

 

 

 

 

 

če je ustrezno

3.5

Mazalni sistem

 

 

 

 

 

 

3.5.1

Temperatura maziva

 

 

 

 

 

če je ustrezno

3.5.1.1

Najnižja (°C):

 

 

 

 

 

 

3.5.1.2

Najvišja (°C):

 

 

 

 

 

 

3.6

Zgorevalni valj

 

 

 

 

 

 

3.6.1

Vrtina (mm):

 

 

 

 

 

 

3.6.2

Gib (mm):

 

 

 

 

 

 

3.6.3

Število valjev:

 

 

 

 

 

 

3.6.4

Skupna gibna prostornina motorja (cm3):

 

 

 

 

 

 

3.6.5

Gibna prostornina na posamezen valj v % osnovnega motorja:

 

 

 

 

 

če gre za družino motorjev

3.6.6

Kompresijsko razmerje:

 

 

 

 

 

navedite dovoljena odstopanja

3.6.7

Opis sistema zgorevanja:

 

 

 

 

 

 

3.6.8

Risbe zgorevalne komore in čela bata:

 

 

 

 

 

 

3.6.9

Najmanjša površina preseka vstopnih in izstopnih odprtin (mm2):

 

 

 

 

 

 

3.6.10

Krmilni časi ventilov

 

 

 

 

 

 

3.6.10.1

Največji gib ventilov ter koti odpiranja in zapiranja glede na zgornjo mrtvo lego batov ali enakovredni podatki:

 

 

 

 

 

 

3.6.10.2

Referenčno območje in/ali območje nastavitve:

 

 

 

 

 

 

3.6.10.3

Sistem spremenljivih krmilnih časov ventilov: da/ne

 

 

 

 

 

če je ustrezno in če velja za sesalne in/ali izpušne

3.6.10.3.1

Tip: neprekinjeno/(vklop/izklop)

 

 

 

 

 

 

3.6.10.3.2

Kot premika odmikačev:

 

 

 

 

 

 

3.6.11

Konfiguracija kanalov

 

 

 

 

 

samo za dvotaktne, če je ustrezno

3.6.11.1

Položaj, velikost in število:

 

 

 

 

 

 

3.7

Hladilni sistem

 

 

 

 

 

izpolnite ustrezni oddelek

3.7.1

Tekočinsko hlajenje

 

 

 

 

 

 

3.7.1.1

Vrsta tekočine:

 

 

 

 

 

 

3.7.1.2

Obtočne črpalke: da/ne

 

 

 

 

 

 

3.7.1.2.1

Tipi:

 

 

 

 

 

 

3.7.1.2.2

Prestavna razmerja

 

 

 

 

 

če je ustrezno

3.7.1.3

Najnižja temperatura hladilne tekočine na izhodu (°C):

 

 

 

 

 

 

3.7.1.4

Najvišja temperatura hladilne tekočine na izhodu (°C):

 

 

 

 

 

 

3.7.2

Zračno hlajenje

 

 

 

 

 

 

3.7.2.1

Ventilator: da/ne

 

 

 

 

 

 

3.7.2.1.1

Tipi:

 

 

 

 

 

 

3.7.2.1.2

Prestavna razmerja

 

 

 

 

 

če je ustrezno

3.7.2.2

Najvišja temperatura na referenčni točki (°C):

 

 

 

 

 

 

3.7.2.2.1

Mesto referenčne točke:

 

 

 

 

 

 

3.8

Polnjenje z zrakom

 

 

 

 

 

 

3.8.1

Najvišji dovoljeni podtlak dovoda zraka pri 100-odstotni vrtilni frekvenci motorja in pri 100-odstotni obremenitvi (kPa)

 

 

 

 

 

 

3.8.1.1

S čistim zračnim filtrom

 

 

 

 

 

 

3.8.1.2

Z umazanim zračnim filtrom

 

 

 

 

 

 

3.8.1.3

Mesto meritve:

 

 

 

 

 

 

3.8.2

Tlačni polnilniki: da/ne

 

 

 

 

 

 

3.8.2.1

Tipi:

 

 

 

 

 

 

3.8.2.2

Opis in shematski prikaz sistema (npr. največji polnilni tlak, krmilni obtočni kanal, VGT, dvojni turbinski polnilnik itd.):

 

 

 

 

 

 

3.8.3

Hladilnik polnilnega zraka: da/ne

 

 

 

 

 

 

3.8.3.1

Tip: zrak-zrak/zrak-voda/drugo (navedite)

 

 

 

 

 

 

3.8.3.2

Najvišja temperatura na izstopu hladilnika polnilnega zraka pri 100-odstotni vrtilni frekvenci motorja in pri 100-odstotni obremenitvi (°C):

 

 

 

 

 

 

3.8.3.3

Najvišji dovoljeni padec tlaka na hladilniku polnilnega zraka pri 100-odstotni vrtilni frekvenci motorja in pri 100-odstotni obremenitvi (kPa)

 

 

 

 

 

 

3.8.4

Sesalna dušilna loputa: da/ne

 

 

 

 

 

 

3.8.5

Naprava za vsesavanje plinov iz okrova ročične gredi: da/ne

 

 

 

 

 

 

3.8.5.1

Če da, opis in risbe:

 

 

 

 

 

 

3.8.5.2

Če ne, skladnost z odstavkom 5.7 tega pravilnika: da/ne

 

 

 

 

 

 

3.8.6

Vstopna pot

 

 

 

 

 

če je ustrezno

3.8.6.1

Opis vstopne poti (z risbami, fotografijami in/ali številkami delov):

 

 

 

 

 

 

3.8.7

Zračni filter

 

 

 

 

 

če je ustrezno

3.8.7.1

Tip:

 

 

 

 

 

 

3.8.8

Dušilnik sesalnih šumov

 

 

 

 

 

če je ustrezno

3.8.8.1

Tip:

 

 

 

 

 

 

3.9

Izpušni sistem

 

 

 

 

 

 

3.9.1

Opis izpušnega sistema (z risbami, fotografijami in/ali številkami delov):

 

 

 

 

 

če je ustrezno

3.9.2

Maximum exhaust temperature (°C):

 

 

 

 

 

 

3.9.3

Najvišji dovoljeni protitlak izpušnih plinov pri 100-odstotni vrtilni frekvenci motorja in pri 100-odstotni obremenitvi (kPa)

 

 

 

 

 

 

3.9.3.1

Mesto meritve:

 

 

 

 

 

 

3.9.4

Protitlak izpušnih plinov pri ravni obremenitve, ki jo je navedel proizvajalec za naknadno obdelavo s spremenljivo omejitvijo na začetku preskusa (kPa):

 

 

 

 

 

 

3.9.4.1

Mesto in pogoji glede vrtilne frekvence/obremenitve:

 

 

 

 

 

 

3.9.5

Izpušna dušilna loputa: da/ne

 

 

 

 

 

 

3.10

Druge naprave: da/ne

 

 

 

 

 

 

3.10.1

Vračanje izpušnih plinov (EGR)

 

 

 

 

 

 

3.10.1.1

Značilnosti: hlajeni/nehlajeni, visok tlak/nizek tlak/drugo (navedite):

 

 

 

 

 

 

3.10.2

Vbrizgavanje vode

 

 

 

 

 

 

3.10.2.1

Način delovanja:

 

 

 

 

 

 

3.10.3

Vpihavanje zraka

 

 

 

 

 

 

3.10.3.1

Način delovanja:

 

 

 

 

 

 

3.10.4

Drugo

 

 

 

 

 

 

3.10.4.1

Tipi

 

 

 

 

 

 

3.11

Sistem za naknadno obdelavo izpušnih plinov

 

 

 

 

 

 

3.11.1

Mesto

 

 

 

 

 

 

3.11.1.1

Mesta in največje/najmanjše razdalje od motorja do prve naprave za naknadno obdelavo:

 

 

 

 

 

 

3.11.1.2

Največji padec temperature od izpušnega zbiralnika ali izstopa iz turbine do prve naprave za naknadno obdelavo (°C), če je naveden:

 

 

 

 

 

 

3.11.1.2.1

Preskusni pogoji za meritev:

 

 

 

 

 

 

3.11.1.3

Najnižja temperatura na vstopu v prvo napravo za naknadno obdelavo (°C), če je naedena:

 

 

 

 

 

 

3.11.1.3.1

Preskusni pogoji za meritev:

 

 

 

 

 

 

3.11.2

Oksidacijski katalizator

 

 

 

 

 

 

3.11.2.1

Število katalizatorjev in elementov:

 

 

 

 

 

 

3.11.2.2

Mere in prostornina katalizatorjev:

 

 

 

 

 

ali risba

3.11.2.3

Skupna količina plemenitih kovin (g):

 

 

 

 

 

 

3.11.2.4

Relativna koncentracija posamezne spojine (%):

 

 

 

 

 

 

3.11.2.5

Podlaga (struktura in material):

 

 

 

 

 

 

3.11.2.6

Gostota celic:

 

 

 

 

 

 

3.11.2.7

Tip ohišja katalizatorjev:

 

 

 

 

 

 

3.11.3

Katalizatorski sistem za naknadno obdelavo izpušnih plinov za NOX ali tristezni katalizator

 

 

 

 

 

 

3.11.3.1

Tip:

 

 

 

 

 

 

3.11.3.2

Število katalizatorjev in elementov:

 

 

 

 

 

 

3.11.3.3

Vrsta katalitične reakcije:

 

 

 

 

 

 

3.11.3.4

Mere in prostornina katalizatorjev:

 

 

 

 

 

ali risba

3.11.3.5

Skupna količina plemenitih kovin (g):

 

 

 

 

 

 

3.11.3.6

Relativna koncentracija posamezne spojine (%):

 

 

 

 

 

 

3.11.3.7

Podlaga (struktura in material):

 

 

 

 

 

 

3.11.3.8

Gostota celic:

 

 

 

 

 

 

3.11.3.9

Tip ohišja katalizatorjev:

 

 

 

 

 

 

3.11.3.10

Način regeneracije:

 

 

 

 

 

če je ustrezno

3.11.3.10.1

Nepogosta regeneracija: da/ne:

 

 

 

 

 

če da, izpolnite oddelek 3.11.6

3.11.3.11

Običajno območje delovne temperature (°C):

 

 

 

 

 

 

3.11.3.12

Potrošni reagent: da/ne

 

 

 

 

 

 

3.11.3.12.1

Vrsta in koncentracija reagenta, potrebnega za katalitično reakcijo:

 

 

 

 

 

 

3.11.3.12.2

Najnižja koncentracija aktivne sestavine, prisotne v reagentu, ki ne aktivira opozorilnega sistema (CDmin) (% vol)

 

 

 

 

 

 

3.11.3.12.3

Običajen obseg delovne temperature reagenta:

 

 

 

 

 

 

3.11.3.12.4

Mednarodni standard:

 

 

 

 

 

če je ustrezno

3.11.3.13

Tipala za NOX: da/ne

 

 

 

 

 

 

3.11.3.13.1

Tip:

 

 

 

 

 

 

3.11.3.13.2

Mesta

 

 

 

 

 

 

3.11.3.14

Lambda sonde: da/ne

 

 

 

 

 

 

3.11.3.14.1

Tip:

 

 

 

 

 

 

3.11.3.14.2

Mesta:

 

 

 

 

 

 

3.11.4

Sistem za naknadno obdelavo delcev

 

 

 

 

 

 

3.11.4.1

Vrsta filtriranja: s stenskim pretokom/z delnim pretokom/drugo (navedite)

 

 

 

 

 

 

3.11.4.2

Tip:

 

 

 

 

 

 

3.11.4.3

Mere in prostornina sistema za naknadno obdelavo delcev:

 

 

 

 

 

ali risba

3.11.4.4

Mesta vgradnje in največje/najmanjše razdalje od motorja:

 

 

 

 

 

 

3.11.4.5

Način ali sistem regeneracije, opis in/ali risba:

 

 

 

 

 

 

3.11.4.5.1

Nepogosta regeneracija: da/ne

 

 

 

 

 

če da, izpolnite oddelek 3.11.6

3.11.4.5.2

Najnižja temperatura izpušnih plinov za sprožitev postopka regeneracije (°C):

 

 

 

 

 

 

3.11.4.6

Katalitična prevleka: da/ne

 

 

 

 

 

 

3.11.4.6.1

Vrsta katalitične reakcije:

 

 

 

 

 

 

3.11.4.7

Katalizator, primešan gorivu (FBC): da/ne

 

 

 

 

 

 

3.11.4.8

Običajno območje delovne temperature (st. C):

 

 

 

 

 

 

3.11.4.9

Običajno območje delovnega tlaka (kPa):

 

 

 

 

 

 

3.11.4.10

Zmogljivost shranjevanja saj/pepela (g):

 

 

 

 

 

 

3.11.4.11

Lambda sonde: da/ne

 

 

 

 

 

 

3.11.4.11.1

Tip:

 

 

 

 

 

 

3.11.4.11.2

Mesta:

 

 

 

 

 

 

3.11.5

Druge naprave za naknadno obdelavo izpušnih plinov

 

 

 

 

 

 

3.11.5.1

Opis in delovanje:

 

 

 

 

 

 

3.11.6

Nepogosta regeneracija

 

 

 

 

 

 

3.11.6.1

Število ciklov z regeneracijo

 

 

 

 

 

 

3.11.6.2

Število ciklov brez regeneracije

 

 

 

 

 

 

3.11.7

Druge naprave ali lastnosti

 

 

 

 

 

 

3.11.7.1

Tipi

 

 

 

 

 

 

3.12

Dovod goriva pri motorjih s kompresijskim vžigom na tekoče gorivo ali, če je to ustrezno, na kombinirano gorivo

 

 

 

 

 

 

3.12.1

Črpalka za gorivo

 

 

 

 

 

 

3.12.1.1

Tlak (kPa) ali karakteristika:

 

 

 

 

 

 

3.12.2

Sistem za vbrizgavanje

 

 

 

 

 

 

3.12.2.1

Črpalka

 

 

 

 

 

 

3.12.2.1.1

Tipi:

 

 

 

 

 

 

3.12.2.1.2

Nazivna vrtilna frekvenca črpalke (vrt/min):

 

 

 

 

 

 

3.12.2.1.3

mm3 na gib ali cikel pri največji količini vbrizga pri nazivni vrtilni frekvenci črpalke:

 

 

 

 

 

navedite dovoljena odstopanja

3.12.2.1.4

Vrtilna frekvenca črpalke pri največjem navoru (vrt/min):

 

 

 

 

 

 

3.12.2.1.5

mm3 na gib ali cikel pri največji količini vbrizga pri vrtilni frekvenci črpalke pri največjem navoru:

 

 

 

 

 

navedite dovoljena odstopanja

3.12.2.1.6

Karakteristika:

 

 

 

 

 

namesto vnosov 3.12.2.1.1 do 3.12.2.1.5

3.12.2.1.7

Uporabljena metoda: na motorju/na preskuševalni napravi za črpalko

 

 

 

 

 

 

3.12.2.2

Krmiljenje začetka vbrizgavanja

 

 

 

 

 

 

3.12.2.2.1

Časovna krivulja vbrizgavanja:

 

 

 

 

 

navedite dovoljena odstopanja, če je to ustrezno

3.12.2.2.2

Statična časovna krivulja:

 

 

 

 

 

navedite dovoljena odstopanja

3.12.2.3

Visokotlačne cevi

 

 

 

 

 

 

3.12.2.3.1

Dolžine (mm):

 

 

 

 

 

 

3.12.2.3.2

Notranji premer (mm):

 

 

 

 

 

 

3.12.2.4

Skupni vod: da/ne

 

 

 

 

 

 

3.12.2.4.1

Tip:

 

 

 

 

 

 

3.12.3

Vbrizgalne šobe

 

 

 

 

 

 

3.12.3.1

Tipi:

 

 

 

 

 

 

3.12.3.2

Tlak odpiranja (kPa):

 

 

 

 

 

navedite dovoljena odstopanja

3.12.4

ECU: da/ne

 

 

 

 

 

 

3.12.4.1

Tipi:

 

 

 

 

 

 

3.12.4.2

Številke kalibracije programske opreme:

 

 

 

 

 

 

3.12.4.3

Komunikacijski standardi za dostop do informacij o pretoku podatkov: ISO 27145 z ISO 15765-4 (na osnovi CAN)/ISO 27145 z ISO 13400 (na osnovi TCP/IP)/SAE J1939-73

 

 

 

 

 

 

3.12.5

Regulator

 

 

 

 

 

 

3.12.5.1

Tipi:

 

 

 

 

 

 

3.12.5.2

Vrtilna frekvenca, pri kateri se pri polni obremenitvi začne zapiranje dovoda goriva:

 

 

 

 

 

navedite območje, če je to ustrezno

3.12.5.3

Največja vrtilna frekvenca brez obremenitve:

 

 

 

 

 

navedite območje, če je to ustrezno

3.12.5.4

Vrtilna frekvenca v prostem teku:

 

 

 

 

 

navedite območje, če je to ustrezno

3.12.6

Sistem za zagon hladnega motorja: da/ne

 

 

 

 

 

 

3.12.6.1

Tipi:

 

 

 

 

 

 

3.12.6.2

Opis:

 

 

 

 

 

 

3.12.7

Temperatura goriva na vstopu v črpalko za vbrizgavanje goriva

 

 

 

 

 

 

3.12.7.1

Najnižja (°C):

 

 

 

 

 

 

3.12.7.2

Najvišja (°C):

 

 

 

 

 

 

3.13

Dovod goriva za motorje s prisilnim vžigom na tekoče gorivo

 

 

 

 

 

 

3.13.1

Uplinjač

 

 

 

 

 

 

3.13.1.1

Tipi:

 

 

 

 

 

 

3.13.2

Posredno vbrizgavanje goriva:

 

 

 

 

 

 

3.13.2.1

enotočkovno/večtočkovno

 

 

 

 

 

 

3.13.2.2

Tipi:

 

 

 

 

 

 

3.13.3

Neposredno vbrizgavanje:

 

 

 

 

 

 

3.13.3.1

Tipi:

 

 

 

 

 

 

3.13.4

Temperatura goriva na mestu po navedbi proizvajalca

 

 

 

 

 

 

3.13.4.1

Mesto:

 

 

 

 

 

 

3.13.4.2

Najnižja (°C)

 

 

 

 

 

 

3.13.4.3

Najvišja (°C)

 

 

 

 

 

 

3.14

Dovod goriva za motorje na plinasto gorivo ali, če je ustrezno, na kombinirano gorivo (za drugačne sisteme navedite enakovredne informacije)

 

 

 

 

 

 

3.14.1

Gorivo: UNP/ZP-H/ZP-L /ZP-HL/UZP/posamezno gorivo UZP

 

 

 

 

 

 

3.14.2

Krmilniki tlaka/uparjalniki

 

 

 

 

 

 

3.14.2.1

Tipi

 

 

 

 

 

 

3.14.2.2

Število stopenj zniževanja tlaka

 

 

 

 

 

 

3.14.2.3

Tlak v končni fazi, najnižji in najvišji (kPa)

 

 

 

 

 

 

3.14.2.4

Število glavnih nastavitvenih točk:

 

 

 

 

 

 

3.14.2.5

Število nastavitvenih točk pri prostem teku:

 

 

 

 

 

 

3.14.3

Sistem za dovajanje goriva: mešalna enota/vbrizgavanje plina/vbrizgavanje tekočine/neposredno vbrizgavanje

 

 

 

 

 

 

3.14.3.1

Uravnavanje sestave zmesi

 

 

 

 

 

 

3.14.3.1.1

Opis sistema in/ali shema in risbe:

 

 

 

 

 

 

3.14.4

Mešalna enota

 

 

 

 

 

 

3.14.4.1

Število:

 

 

 

 

 

 

3.14.4.2

Tipi:

 

 

 

 

 

 

3.14.4.3

Mesto:

 

 

 

 

 

 

3.14.4.4

Možnosti nastavitve:

 

 

 

 

 

 

3.14.5

Vbrizgavanje v sesalni zbiralnik

 

 

 

 

 

 

3.14.5.1

Vbrizgavanje: enotočkovno/večtočkovno

 

 

 

 

 

 

3.14.5.2

Vbrizgavanje: neprekinjeno/simultano/zaporedno

 

 

 

 

 

 

3.14.5.3

Oprema za vbrizgavanje

 

 

 

 

 

 

3.14.5.3.1

Tipi:

 

 

 

 

 

 

3.14.5.3.2

Možnosti nastavitve:

 

 

 

 

 

 

3.14.5.4

Napajalna črpalka

 

 

 

 

 

če je ustrezno

3.14.5.4.1

Tipi:

 

 

 

 

 

 

3.14.5.5

Vbrizgalne šobe

 

 

 

 

 

 

3.14.5.5.1

Tipi:

 

 

 

 

 

 

3.14.6

Neposredno vbrizgavanje

 

 

 

 

 

 

3.14.6.1

Črpalka za vbrizgavanje/krmilnik tlaka

 

 

 

 

 

 

3.14.6.1.1

Tipi:

 

 

 

 

 

 

3.14.6.1.2

Časovna krivulja vbrizgavanja (navedite):

 

 

 

 

 

 

3.14.6.2

Vbrizgalne šobe

 

 

 

 

 

 

3.14.6.2.1

Tipi:

 

 

 

 

 

 

3.14.6.2.2

Tlak odpiranja ali karakteristika:

 

 

 

 

 

 

3.14.7

Elektronska krmilna enota (ECU)

 

 

 

 

 

 

3.14.7.1

Tipi:

 

 

 

 

 

 

3.14.7.2

Možnosti nastavitve:

 

 

 

 

 

 

3.14.7.3

Številke kalibracije programske opreme:

 

 

 

 

 

 

3.14.8

Homologacija motorjev za več sestav goriva

 

 

 

 

 

 

3.14.8.1

Funkcija za samodejno prilagajanje: da/ne

 

 

 

 

 

 

3.14.8.2

Kalibracija za posamezno sestavo plina: ZP-H/ZP-L /ZP-HL/UZP/posamezno gorivo UZP

 

 

 

 

 

 

3.14.8.3

Pretvorba za posamezno sestavo plina: ZP-HT/ZP-LT/ZP-HLT

 

 

 

 

 

 

3.14.9

Temperatura goriva na končni stopnji krmilnika tlaka

 

 

 

 

 

 

3.14.9.1

Najnižja (°C):

 

 

 

 

 

 

3.14.9.2

Najvišja (°C):

 

 

 

 

 

 

3.15

Sistem vžiga

 

 

 

 

 

 

3.15.1

Vžigalne tuljave

 

 

 

 

 

 

3.15.1.1

Tipi:

 

 

 

 

 

 

3.15.1.2

Število:

 

 

 

 

 

 

3.15.2

Vžigalne svečke

 

 

 

 

 

 

3.15.2.1

Tipi:

 

 

 

 

 

 

3.15.2.2

Nastavitev razdalje med elektrodama:

 

 

 

 

 

 

3.15.3

Magnetni vžigalni sistem

 

 

 

 

 

 

3.15.3.1

Tipi:

 

 

 

 

 

 

3.15.4

Krmiljenje časov vžiga: da/ne

 

 

 

 

 

 

3.15.4.1

Statični predvžig glede na zgornjo mrtvo lego bata (kot zasuka ročične gredi v stopinjah):

 

 

 

 

 

 

3.15.4.2

Krivulja ali diagram predvžiga:

 

 

 

 

 

če je ustrezno

3.15.4.3

Elektronsko krmiljenje: da/ne

 

 

 

 

 

 

Pojasnila k Dodatku A.1:

(sklici na opombe, opombe in pojasnila, ki se ne navedejo na opisnem listu)

Pri kombiniranem katalizatorju in filtru za delce se izpolnita oba ustrezna oddelka.

(1)  Črtajte neuporabljene možnosti ali prikažite samo uporabljene možnosti.

(2)  Kot je opredeljeno v Prilogi 5 k temu pravilniku.

(3)  Glej odstavek 2.3.13 v Prilogi 5 (opredelitev družine motorjev).

PRILOGA 2

Image 1
Besedilo slike
Image 2
Besedilo slike
Image 3
Besedilo slike

DODATEK A.1

POROČILO O PRESKUSU

A.1.1   SPLOŠNE ZAHTEVE

Za vsak preskus, potreben za homologacijo, je treba pripraviti po eno poročilo o preskusu. Za vsak dodatni (npr. druga vrtilna frekvenca pri motorju s stalno vrtilno frekvenco) ali dopolnilni preskus (npr. preskus drugega goriva) je potrebno poročilo o dodatnem oziroma dopolnilnem preskusu.

A.1.2   POJASNILA ZA PRIPRAVO POROČILA O PRESKUSU

A.1.2.1   Poročilo o preskusu mora vsebovati vsaj informacije, navedene v odstavku A.1.3.

A.1.2.2   Ne glede na odstavek A.1.2.1 je v poročilu o preskusu treba navesti samo tiste oddelke ali pododdelke, ki so upoštevni za določen preskus in za določeno družino motorjev, tipe motorjev v družini motorjev ali tip motorja, ki so se preskušali.

A.1.2.3   Poročilo o preskusu lahko vsebuje več informacij, kot je zahtevano v odstavku A.1.2.1, vendar mora v vsakem primeru upoštevati predlagani sistem številčenja.

A.1.2.4   Kadar je za vnos na voljo več možnosti, ki so ločene s poševnico, je treba neuporabljene možnosti prečrtati ali prikazati samo uporabljene možnosti.

A.1.2.5   Kadar se zahteva „tip“ sestavnega dela, morajo predložene informacije enoznačno določati sestavni del; to je lahko seznam značilnosti, naziv proizvajalca in številka dela ali risbe, risba ali kombinacija navedenega ali pa drugi načini, ki dosegajo enak rezultat.

A.1.2.6   Poročilo o preskusu se lahko predloži v papirni ali elektronski obliki, dogovorjeni med proizvajalcem, tehnično službo in homologacijskim organom.

A.1.3   PREDLOGA ZA POROČILO O PRESKUSU

Poročilo o preskusu za motorje za necestno mehanizacijo

1.   SPLOŠNE INFORMACIJE

1.1   Znamke (blagovna imena proizvajalca): …

1.2   Trgovska imena (če obstajajo): …

1.3   Naziv podjetja in naslov proizvajalca: …

1.4   Naziv tehnične službe: …

1.5   Naslov tehnične službe: …

1.6   Kraj preskusa: …

1.7   Datum preskusa: …

1.8   Številka poročila o preskusu: …

1.9   Referenčna številka opisnega lista (če je na voljo): …

1.10   Vrsta poročila o preskusu: osnovni preskus/dodatni preskus/dopolnilni preskus

1.10.1   Opis namena preskusa: …

2.   SPLOŠNE INFORMACIJE O MOTORJU (PRESKUSNI MOTOR)

2.1   Oznaka tipa motorja/oznaka družine motorjev/DT: …

2.2   Identifikacijska številka motorja: …

3.   KONTROLNI SEZNAM DOKUMENTACIJE IN INFORMACIJ (SAMO ZA OSNOVNI PRESKUS)

3.6   Za tipe motorjev in družine motorjev, ki kot del krmilnega sistema motorja uporabljajo elektronsko krmilno enoto, sklic na dokumentacijo o izjavi o preprečevanju nedovoljenih sprememb: …

3.7   Za tipe motorjev in družine motorjev, ki kot del krmilnega sistema motorja uporabljajo mehanske naprave, sklic na dokumentacijo o izjavi in dokazovanju v zvezi s preprečevanjem nedovoljenih sprememb in nastavljivimi parametri: …

4.   REFERENČNA GORIVA, UPORABLJENA PRI PRESKUSU (IZPOLNITE ZADEVNE PODODSTAVKE)

4.1   Tekoče gorivo za motorje s prisilnim vžigom

4.1.1   Znamka: …

4.1.2   Tip: …

4.1.3   Oktansko število RON: …

4.1.4   Oktansko število MON: …

4.1.5   Vsebnost etanola (%): …

4.1.6   Gostota pri 15 °C (kg/m3): …

4.2   Tekoče gorivo za motorje s kompresijskim vžigom

4.2.1   Znamka: …

4.2.2   Tip: …

4.2.3   Cetansko število: …

4.2.4   Vsebnost FAME (%): …

4.2.5   Gostota pri 15 °C (kg/m3): …

4.3   Plinasto gorivo – UNP

4.3.1   Znamka: …

4.3.2   Tip: …

4.3.3   Vrsta referenčnega goriva: gorivo A/gorivo B

4.3.4   Oktansko število MON: …

4.4   Plinasto gorivo – metan/biometan

4.4.1   Vrsta referenčnega goriva: GR/G23/G25/G20

4.4.2   Vir referenčnega plina: posebno referenčno gorivo/plin iz plinovoda s primešanimi sestavinami

4.4.3   Za posebno referenčno gorivo

4.4.3.1   Znamka: …

4.4.3.2   Tip: …

4.4.4   Za plin iz plinovoda s primešanimi sestavinami

4.4.4.1   Primešane sestavine: ogljikov dioksid/etan/metan/dušik/propan

4.4.4.2   Vrednost Sλ za ustvarjeno mešanico goriv: …

4.4.4.3   Metansko število (MN) za ustvarjeno mešanico goriv: …

4.5   Motor na kombinirano gorivo (poleg ustreznih oddelkov zgoraj)

4.5.1   Razmerje energije iz plina v preskusnem ciklu: …

5.   MAZIVO

5.1   Znamke: …

5.2   Tipi: …

5.3   Viskoznost po SAE: …

5.4   Mazivo in gorivo se zmešata: da/ne

5.4.1   Delež olja v mešanici: …

6.   PODROBNI REZULTATI MERITEV (*1)

Vrtilna frekvenca motorja, min– 1

 

 

Izmerjeni navor, Nm

 

 

Izmerjena moč, kW

 

 

Izmerjeni pretok goriva, g/h

 

 

Zračni tlak, kPa

 

 

Tlak vodne pare, kPa

 

 

Temperatura vstopnega zraka, K

 

 

Moč, ki se doda za opremo in dodatno opremo, razen opreme iz preglednice 1, kW

št. 1

št. 2

št. 3

 

 

Skupaj, kW

 

 

 

Korekcijski faktor za moč

 

 

Popravljena moč, kW

 

 

Popravljen navor, Nm

 

 

Popravljena specifična poraba goriva g/(kWh) (2)

 

 

Izstopna temperatura hladilne tekočine, K

 

 

Temperatura mazalnega olja v merilni točki, K

 

 

Temperatura zraka za tlačnim polnilnikom, K (1)

 

 

Temperatura goriva na vstopu v črpalko za vbrizgavanje goriva, K

 

 

Temperatura zraka za hladilnikom polnilnega zraka, K (1)

 

 

Tlak za tlačnim polnilnikom, kPa

 

 

Tlak za hladilnikom polnilnega zraka, kPa

 

 

Podtlak v sesalni cevi, Pa

 

 

Protitlak v izpušnem sistemu, Pa

 

 

Dovod goriva, mm3/gib ali cikel (1)

 

 

(*1)  Značilne krivulje neto moči in neto navora se zapišejo kot funkcija vrtilne frekvence motorja.

(1)  Neustrezno črtati.

(2)  Izračunano z neto močjo za motorje s kompresijskim in prisilnim vžigom, v zadnjem primeru pomnoženo s korekcijskim faktorjem za moč.

PRILOGA 3

NAMESTITEV HOMOLOGACIJSKIH OZNAK

VZOREC A

(glej odstavek 4.4 tega pravilnika)

Image 4

a = najmanj 8 mm

Zgornja homologacijska oznaka, nameščena na motor, pomeni, da je bil zadevni tip motorja glede na merjenje neto moči homologiran na Nizozemskem (E4) v skladu s Pravilnikom ZN št. 120 in pod homologacijsko številko 021628. Homologacijska številka pomeni, da je bila homologacija podeljena v skladu z zahtevami Pravilnika ZN št. 120, kot je bil spremenjen s spremembami 02.

VZOREC B

(glej odstavek 4.5 tega pravilnika)

Image 5

a = najmanj 8 mm

Zgornja homologacijska oznaka, nameščena na motor, pomeni, da je bil zadevni tip motorja homologiran na Nizozemskem (E4) v skladu s pravilnikoma ZN št. 120 in 96 (1). Prvi dve števki homologacijskih številk pomenita, da je bil v času podelitve zadevnih homologacij Pravilnik ZN št. 120 spremenjen s spremembami 02, Pravilnik ZN št. 96 pa je že vseboval spremembe 05.

(1)  Druga številka je navedena le kot primer.

PRILOGA 4

METODA MERJENJA NETO MOČI MOTORJA Z NOTRANJIM ZGOREVANJEM

1.   Te določbe se uporabljajo za metodo določanja krivulje moči pri polni obremenitvi motorja z notranjim zgorevanjem, upravljanega s spremenljivo vrtilno frekvenco, kot funkcije vrtilne frekvence motorja ter nazivne vrtilne frekvence in nazivne neto moči motorja z notranjim zgorevanjem pri stalni vrtilni frekvenci.

2.   Preskusni pogoji

2.1   Motor je utečen v skladu s priporočili proizvajalca.

2.2   Če se meritev moči lahko izvaja le na motorju z vgrajenim menjalnikom, se upošteva učinkovitost menjalnika.

2.3   Dodatna oprema in oprema

2.3.1   Dodatna oprema in oprema, ki jo je treba namestiti

Med preskusom je dodatna oprema, potrebna za delovanje motorja za predvideno uporabo (kot je navedeno v preglednici 1), vgrajena v preskuševalno napravo, kolikor je mogoče v istem položaju, kot je bil predviden za uporabo.

2.3.2   Dodatna oprema in oprema, ki jo je treba odstraniti

Nekatera dodatna oprema, ki je potrebna le za delovanje stroja in jo je mogoče namestiti na motor, se za preskus odstrani. Naslednji okvirni seznam je naveden kot primer:

(a)

kompresor za pnevmatski zavorni sistem;

(b)

kompresor za servo krmiljenje

(c)

kompresor za uravnavanje vzmetenja;

(d)

klimatski sistem.

Če dodatne opreme ni mogoče odstraniti, se lahko določi moč, ki jo ta absorbira v neobremenjenem stanju, in doda izmerjeni moči motorja (glej opombo h k preglednici 1). Če ta vrednost presega 3 % največje moči pri preskusni vrtilni frekvenci, jo organ, ki izvaja preskus, lahko preveri.

Preglednica 1

Oprema in dodatna oprema, ki jo je treba namestiti zaradi preskusa za določitev moči motorja

Število

Oprema in dodatna oprema

Vgrajena za preskus emisij

1

Sesalni sistem

 

Sesalni zbiralnik

Da

Sistem za nadzor emisij v okrovu ročične gredi

Da

Merilnik pretoka zraka

Da

Zračni filter

Da (1)

Dovodni dušilnik zvoka

Da (1)

2

Izpušni sistem

 

Naknadna obdelava izpušnih plinov

Da

Izpušni zbiralnik

Da

Povezovalne cevi

Da (2)

Dušilnik zvoka

Da (2)

Izpušna cev

Da (2)

Zavora na izpušne pline

Ne (3)

Tlačni polnilnik

Da

3

Črpalka za dovod goriva

Da (4)

4

Oprema za uplinjanje

 

Uplinjač

Da

Elektronski krmilni sistem, merilnik pretoka zraka itd.

Da

Oprema za plinske motorje

 

Zmanjševalnik tlaka

Da

Uparjalnik

Da

Mešalnik

Da

5

Oprema za vbrizgavanje goriva (bencin in dizelsko gorivo)

 

Predfilter

Da

Filter

Da

Črpalka

Da

Visokotlačna cev

Da

Vbrizgalna šoba

Da

Elektronski krmilni sistem, tipala itd.

Da

Regulatorski/krmilni sistem

Da

Samodejna zaustavitev pri polni obremenitvi za krmilno zobato letev glede na atmosferske pogoje

Da

6

Oprema za tekočinsko hlajenje

 

Hladilnik

Ne

Ventilator

Ne

Okrov za usmerjanje zraka na ventilatorju

Ne

Vodna črpalka

Da (5)

Termostat

Da (6)

7

Zračno hlajenje

 

Okrov

Ne (7)

Ventilator ali puhalo

Ne (7)

Regulator temperature

Ne

8

Oprema za tlačno polnjenje

 

Kompresor, ki ga poganja neposredno motor in/ali izpušni plini

Da

Hladilnik polnilnega zraka

Da (7)  (8)

Črpalka ali ventilator za hladilno sredstvo (ki jo/ga poganja motor)

Ne (7)

Regulator pretoka hladilnega sredstva

Da

9

Dodatni ventilator na preskuševalni napravi

Da, če je potrebno.

10

Naprava proti onesnaževanju

Da

11

Oprema za zagon

Da, ali oprema preskuševalne naprave (9)

12

Črpalka za mazalno olje

Da

13

Nekatera dodatna oprema, ki je potrebna le za delovanje necestne mobilne mehanizacije in jo je mogoče namestiti na motor, se za preskus odstrani.

Naslednji okvirni seznam je naveden kot primer:

(i)

kompresor za pnevmatski zavorni sistem;

(ii)

kompresor za servo krmiljenje;

(iii)

kompresor za uravnavanje vzmetenja;

(iv)

sistem za klimatizacijo.

Ne

2.4   Pogoji nastavitve

Pogoji nastavitve za preskus za določitev neto moči so navedeni v preglednici 2.

Preglednica 2

Pogoji nastavitve

1.

Nastavitev uplinjačev, uparjalnika/krmilnika tlaka

V skladu s proizvajalčevimi specifikacijami, uporabljajo pa se brez nadaljnjega spreminjanja za posamezno uporabo.

2.

Nastavitev sistema črpalke za vbrizgavanje goriva

3.

Krmiljenje časov vžiga ali začetka vbrizgavanja (časovna krivulja vbrizgavanja)

4.

Nastavitev regulatorja

5.

Naprave za nadzor emisij

6.

Regulator tlaka polnilnega zraka

3.   Podatki, ki jih je treba evidentirati

3.1   Podatki, ki jih je treba evidentirati, so navedeni v Dodatku A.1 k Prilogi 2. Podatki o zmogljivosti motorja se pridobijo v stabiliziranih pogojih delovanja ob zadostni oskrbi motorja z zrakom. V zgorevalnih komorah so lahko usedline, vendar v omejenih količinah. Preskusni pogoji, kot je temperatura vstopnega zraka, se izberejo tako, da so čim bolj podobni referenčnim pogojem (glej odstavek 5.2 te priloge), da bi bil korekcijski faktor čim manjši.

3.2   Temperatura zraka, ki vstopa v motor, se meri v vstopnem vodu. Merjenje podtlaka v sesalni cevi se opravi na isti točki. Termometer ali termočlen je zaščiten pred povratnim pršenjem goriva in sevanjem toplote ter je nameščen neposredno v zračni tok. Za določitev reprezentativne povprečne temperature vstopnega zraka je potrebno zadostno število merilnih mest.

3.3   Podtlak v sesalni cevi se meri navzdol po vstopnih vodih, zračnem filtru, dovodnem glušniku ali omejevalniku hitrosti (če je nameščen).

3.4   Absolutni tlak na vstopu v motor nižje od kompresorja in izmenjevalnika toplote, če je nameščen, se meri v sesalnem zbiralniku in na kateri koli drugi točki, na kateri je treba meriti tlak zaradi izračuna korekcijskih faktorjev.

3.5   Protitlak v izpušnem sistemu se meri na točki, ki je vsaj tri premere cevi nižje od izstopnih prirobnic izpušnih zbiralnikov ter nižje od turbinskih polnilnikov, če so nameščeni. Mesto se natančno opredeli.

3.6   Podatki se ne odčitavajo, dokler navor, vrtilna frekvenca in temperatura niso konstantni najmanj eno minuto.

3.7   Vrtilna frekvenca motorja med preskusom ali odčitavanjem ne sme odstopati od določene vrednosti za več kot ± 1 odstotek ali ± 10 min, pri čemer se upošteva višja vrednost.

3.8   Podatki o obremenitvi zavore, porabi goriva in temperaturi vstopnega zraka se odčitajo hkrati kot povprečje dveh stabiliziranih zaporednih vrednosti, ki se glede obremenitve zavore ne razlikujeta za več kot 2 %.

3.9   Temperatura hladilnega sredstva na izstopu iz motorja se ohrani pri vrednosti, kot jo je navedel proizvajalec.

Če proizvajalec temperature ni navedel, mora ta znašati 353 K ± 5 K. Pri motorjih z zračnim hlajenjem mora biti temperatura na točki, ki jo določi proizvajalec, v območju + 0/– 20 K najvišje vrednosti, ki jo je navedel proizvajalec za referenčne pogoje.

3.10   Pri motorjih s kompresijskim vžigom se temperatura goriva meri na vstopni točki črpalke za vbrizgavanje goriva in ohranja v območju 306–316 K (33–43 °C), pri motorjih s prisilnim vžigom pa se temperatura goriva meri čim bliže vstopni točki uplinjača ali sklopu vbrizgalnikov goriva in se ohranja pri vrednostih 293–303 K (20–30 °C).

3.11   Temperatura mazalnega olja, izmerjena v oljni črpalki ali na izstopu iz oljnega hladilnika, če je nameščen, je v mejah, ki jih je določil proizvajalec motorja.

3.12   Za ohranjanje temperature v mejah, določenih v odstavkih 3.9, 3.10 in 3.11 te priloge, se lahko po potrebi uporablja pomožni regulacijski sistem.

4.   Točnost meritev

4.1   Navor: ± 1 odstotek izmerjenega navora. Sistem za merjenje navora je umerjen tako, da upošteva izgube zaradi trenja. Točnost na spodnji polovici merilnega območja dinamometra je lahko ± 2 % izmerjenega navora.

4.2   Vrtilna frekvenca: ± 0,5 odstotka izmerjene vrtilne frekvence.

4.3   Poraba goriva: ± 1 odstotek izmerjene porabe.

4.4   Temperatura goriva: ± 2 K.

4.5   Temperatura zraka pri vstopu v motor: ± 2 K.

4.6   Zračni tlak: ± 100 Pa.

4.7   Podtlak v sesalnem sistemu: ± 50 Pa.

4.8   Protitlak v izpušnem sistemu: ± 200 Pa.

5.   Korekcijski faktorji za moč

5.1   Opredelitev pojma

Korekcijski faktor za moč je koeficient, s katerim se določi moč motorja pri referenčnih atmosferskih pogojih iz točke 5.2:

Po = α P

pri čemer je:

Po

popravljena moč (tj. moč v referenčnih atmosferskih pogojih),

α

korekcijski faktor (αa ali αd),

P

izmerjena moč (moč pri preskusu).

5.2   Referenčni atmosferski pogoji

5.2.1   Temperatura (To): 298 K (25 °C)

5.2.2   Suhi tlak (Pso): 99 kPa

Suhi tlak temelji na skupnem tlaku 100 kPa in tlaku vodne pare 1 kPa.

5.3   Atmosferski pogoji pri preskusu

Atmosferski pogoji med preskusom so:

5.3.1   Temperatura (T)

pri motorjih s prisilnim vžigom

:

288 K ≤ T ≤ 308 K

pri motorjih s kompresijskim vžigom

:

283 K ≤ T ≤ 313 K

5.3.2   Tlak (ps)

90 kPa < ps < 110 kPa

5.4   Določanje korekcijskih faktorjev αa in αd (1)

5.4.1   Atmosfersko ali tlačno polnjeni motorji s prisilnim vžigom

Korekcijski faktor αa se izračuna z naslednjo formulo:

Formula

pri čemer je:

ps

skupni suhi atmosferski tlak v kilopaskalih (kPa); tj. skupni zračni tlak, zmanjšan za tlak vodne pare;

T

absolutna temperatura zraka, ki ga vsesa motor, v kelvinih (K).

Pogoji, ki morajo biti izpolnjeni v laboratoriju

Da je preskus veljaven, mora biti korekcijski faktor:

0,93 < αa < 1,07.

Če so te meje presežene, je treba v poročilu o preskusu navesti popravljeno dobljeno vrednost in natančno opisati preskusne pogoje (temperatura in tlak).

5.4.2   Motorji s kompresijskim vžigom – faktor αd

Korekcijski faktor za moč (αd) za motorje s kompresijskim vžigom pri stalnem pretoku goriva se izračuna z naslednjo formulo:

αd = (fa)fm

pri čemer je:

fa

atmosferski faktor,

fm

značilni parameter za vsak tip motorja in nastavitev.

5.4.2.1   Atmosferski faktor fa

Ta faktor označuje učinke okoljskih pogojev (tlak, temperatura in vlažnost) na zrak, ki ga vsesa motor. Obrazec za atmosferski faktor se razlikuje glede na tip motorja.

5.4.2.1.1   Atmosfersko in mehansko tlačno polnjeni motorji

Formula

5.4.2.1.2   Motorji s turbinskim polnilnikom s hlajenjem polnilnega zraka ali brez njega

Formula

5.4.2.2   Faktor motorja fm

fm

je funkcija qc (popravljen pretok goriva):

fm =

0,036 qc – 1,14

in

qc

=

q/r

pri čemer je:

q

pretok goriva v miligramih na cikel na liter skupne gibne prostornine (mg/(l. cikel)),

r

razmerje med tlakom pri izstopu iz polnilnika in pri vstopu v polnilnik; v primeru več turbinskih polnilnikov je r skupno kompresijsko razmerje (r = 1 za atmosfersko polnjene motorje).

Ta formula velja za interval vrednosti qc med 37,2 mg/(l. cikel) in 65 mg/(l. cikel).

Za vrednosti qc, ki so nižje od 37,2 mg/(l. cikel), se za fm vzame konstantna vrednost 0,2 (fm = 0,2).

Za vrednosti qc, ki so višje od 65 mg/(l. cikel), se za fm vzame konstantna vrednost 1,2 (fm = 1,2) (glej sliko).

Določitev faktorja motorja fm

Image 6
Besedilo slike

5.4.2.3   Pogoji, ki morajo biti izpolnjeni v laboratoriju

Da je preskus veljaven, mora biti korekcijski faktor αa:

0,93 ≤ αa ≤ 1,07.

Če so te meje presežene, je treba v poročilu o preskusu navesti popravljeno dobljeno vrednost in natančno opisati preskusne pogoje (temperatura in tlak).

(1)  Celotni sesalni sistem se vgradi, kot je določeno za predvideno uporabo:

(a)

če obstaja nevarnost znatnega vpliva na moč motorja;

(b)

pri atmosfersko polnjenih motorjih s prisilnim vžigom.

V drugih primerih se lahko uporabi enakovreden sistem, treba pa je preveriti, ali se tlak v sesalnem zbiralniku od mejne vrednosti, ki jo za čist zračni filter določi proizvajalec, ne razlikuje za več kot 100 Pa.

(2)  Celotni izpušni sistem se vgradi, kot je določeno za predvideno uporabo:

(a)

če obstaja nevarnost znatnega vpliva na moč motorja;

(b)

pri atmosfersko polnjenih motorjih s prisilnim vžigom.

V drugih primerih se lahko vgradi enakovreden sistem, če se izmerjeni tlak od mejne vrednosti, ki jo določi proizvajalec, ne razlikuje za več kot 1 000 Pa.

(3)  Če je v motor vgrajena zavora na izpušne pline, mora biti dušilna loputa fiksirana v popolnoma odprtem položaju.

(4)  Tlak v sistemu za dovod goriva je mogoče po potrebi uravnavati, da se doseže tlak, ki obstaja v določeni izvedbi motorja (zlasti če se uporablja „povratni vod za gorivo“).

(5)  Kroženje hladilne tekočine poganja samo vodna črpalka motorja. Tekočino lahko hladi zunanji tokokrog, če izguba tlaka tega tokokroga in tlak na vstopu v črpalko ostaneta enaka kot v hladilnem sistemu motorja.

(6)  Termostat se lahko pritrdi v povsem odprtem položaju.

(7)  Če sta za preskus nameščena hladilni ventilator ali puhalo, se rezultatom doda odjem moči, razen pri motorjih, pri katerih je taka dodatna oprema sestavni del motorja (tj. hladilni ventilatorji zračno hlajenih motorjev, neposredno nameščeni na ročično gred). Moč ventilatorja ali puhala se pri vrtilnih frekvencah, uporabljenih za preskus, določi z izračunom iz standardnih značilnosti ali praktičnimi preskusi.

(8)  Motorji s hlajenjem polnilnega zraka se preskušajo tako, da se vstopni zrak hladi z zrakom ali hladilno tekočino, na željo proizvajalca pa lahko hladilnik z zračnim hlajenjem nadomesti preskuševalna naprava. V vsakem primeru se moč pri vsaki vrtilni frekvenci meri z največjim padcem tlaka in najmanjšim padcem temperature zraka v motorju po celem hladilniku polnilnega zraka na preskuševalni napravi, kakor je navedel proizvajalec.

(9)  Energijo za električne ali druge sisteme zagona zagotovi preskuševalna naprava.

(1)  Preskusi se lahko izvedejo v klimatiziranih preskuševalnih prostorih, kjer se atmosferski pogoji lahko nadzorujejo.

Če so motorji opremljeni s samodejnim sistemom za nadzor temperature zraka in če je naprava taka, da pri polni obremenitvi pri 25 °C ni dodanega segretega zraka, se preskus izvede s povsem zaprto napravo. Če naprava še vedno deluje pri 25 °C, se preskus izvede pri običajnem delovanju naprave in se eksponent temperature v korekcijskem faktorju šteje za nični (brez popravka temperature).

PRILOGA 5

PARAMETRI ZA OPREDELITEV TIPOV MOTORJEV IN DRUŽIN MOTORJEV TER NJIHOVIH NAČINOV DELOVANJA

1.   TIP MOTORJA

Tehnične lastnosti tipa motorja so lastnosti, opredeljene v njegovem opisnem listu, pripravljenem v skladu s predlogo iz Priloge 1.

1.1   Način delovanja (vrtilna frekvenca)

Tip motorja je lahko homologiran kot motor s stalno vrtilno frekvenco ali kot motor s spremenljivo vrtilno frekvenco, kot je opredeljeno v odstavku 2.3 oziroma 2.32 tega pravilnika.

2.   DRUŽINA MOTORJEV

2.1   Splošno

Družino motorjev označujejo konstrukcijski parametri. Ti so skupni vsem motorjem znotraj družine motorjev. Proizvajalec motorja lahko določi, kateri motorji pripadajo družini motorjev, če so upoštevana merila za članstvo iz odstavka 2.3 te priloge. Družino motorjev potrdi homologacijski organ.

2.2   Kategorije motorjev, način delovanja (vrtilna frekvenca) in razpon moči

2.2.1   Družina motorjev lahko obsega samo tipe motorjev z enakim načinom delovanja glede vrtilne frekvence.

2.3   Parametri, ki opredeljujejo družino motorjev

2.3.1   Zgorevalni cikel

(a)

dvotaktni;

(b)

štiritaktni;

(c)

rotacijski motor;

(d)

drugo.

2.3.2   Konfiguracija valjev

2.3.2.1   Lega valjev v bloku motorja

(a)

enovaljnik;

(b)

V;

(c)

v vrsti;

(d)

nasproti ležeči;

(e)

radialno;

(f)

drugo (F, W itd.).

2.3.2.2   Relativna lega valjev

Motorji z enakim blokom lahko spadajo v isto družino motorjev, če so njihove mere od središča do središča vrtine valja enake.

2.3.3   Glavno hladilno sredstvo

(a)

zrak;

(b)

voda;

(c)

olje.

2.3.4   Gibna prostornina na posamezen valj

2.3.4.1   Motor z gibno prostornino na posamezen valj ≥ 750 cm3

Šteje se, da motorji z gibno prostornino na posamezen valj ≥ 750 cm3 pripadajo isti družini motorjev, če razpon njihovih gibnih prostornin na posamezen valj ne presega 15 % največje gibne prostornine na posamezen valj v družini motorjev.

2.3.4.2   Motor z gibno prostornino na posamezen valj < 750 cm3

Šteje se, da motorji z gibno prostornino na posamezen valj < 750 cm3 pripadajo isti družini motorjev, če razpon njihovih gibnih prostornin na posamezen valj ne presega 30 % največje gibne prostornine na posamezen valj v družini motorjev.

2.3.5   Način polnjenja z zrakom

(a)

atmosfersko polnjenje;

(b)

tlačno polnjenje;

(c)

tlačno polnjenje s hladilnikom polnilnega zraka.

2.3.6   Vrsta goriva

(a)

dizelsko gorivo (plinsko olje za necestno uporabo);

(b)

etanol za motorje s kompresijskim vžigom z eno vrsto goriva (ED95);

(c)

bencin (E10);

(d)

etanol (E85);

(e)

zemeljski plin/biometan:

(i)

univerzalni nabor goriv – visokokalorično gorivo (plin iz območja H) in nizkokalorično gorivo (plin iz območja L);

(ii)

omejeni nabor goriv – visokokalorično gorivo (plin iz območja H);

(iii)

omejeni nabor goriv – nizkokalorično gorivo (plin iz območja L);

(iv)

posamezno gorivo (UZP);

(f)

utekočinjeni naftni plin (UNP).

2.3.7   Konfiguracija goriv

(a)

samo tekoče gorivo;

(b)

samo plinasto gorivo;

(c)

tip 1A na kombinirano gorivo;

(d)

tip 1B na kombinirano gorivo;

(e)

tip 2A na kombinirano gorivo;

(f)

tip 2B na kombinirano gorivo;

(g)

tip 3B na kombinirano gorivo.

2.3.8   Tip/zasnova zgorevalne komore

(a)

odprta komora;

(b)

deljena komora;

(c)

druge vrste.

2.3.9   Vrsta vžiga

(a)

prisilni vžig;

(b)

kompresijski vžig.

2.3.10   Ventili in kanali

(a)

konfiguracija;

(b)

število ventilov na valj.

2.3.11   Vrsta napajanja z gorivom

(a)

črpalka, (visokotlačni) vod in vbrizgalna šoba;

(b)

vrstna ali razdelilna črpalka;

(c)

enotna vbrizgalna šoba;

(d)

skupni vod;

(e)

uplinjač;

(f)

šoba za vbrizgavanje v kanal;

(g)

šoba za neposredno vbrizgavanje;

(h)

mešalna enota;

(i)

drugo.

2.3.12   Druge naprave

(a)

vračanje izpušnih plinov (EGR);

(b)

vbrizgavanje vode;

(c)

vpihavanje zraka;

(d)

drugo.

2.3.13   Elektronska krmilna strategija

Prisotnost ali odsotnost elektronske krmilne enote (ECU) v motorju šteje kot osnovni parameter družine motorjev.

Elektronske regulacije vrtilne frekvence ni treba uvrstiti v drugo družino motorjev kot motorjev z mehansko regulacijo. Potreba po ločevanju elektronsko krmiljenih motorjev od mehansko krmiljenih motorjev bi morala veljati le za značilnosti vbrizgavanja goriva, kot so časovna krivulja, tlak, oblika krivulje pretoka itd.

2.3.14   Sistemi za naknadno obdelavo izpušnih plinov

Funkcija in kombinacija naslednjih naprav se štejeta kot merili za članstvo v družini motorjev:

(a)

oksidacijski katalizator;

(b)

sistem za odstranjevanje NOx s selektivno redukcijo NOx (dodatek reducenta);

(c)

drugi sistemi za odstranjevanje NOx;

(d)

sistem za naknadno obdelavo delcev s pasivno regeneracijo:

(i)

s stenskim pretokom,

(ii)

z delnim pretokom;

(e)

sistem za naknadno obdelavo delcev z aktivno regeneracijo:

(i)

s stenskim pretokom,

(ii)

z delnim pretokom;

(f)

drugi sistemi za naknadno obdelavo delcev;

(g)

druge naprave.

2.3.15   Motorji na kombinirano gorivo

Vsi tipi motorjev v družini motorjev na kombinirano gorivo morajo pripadati istemu tipu motorjev na kombinirano gorivo, opredeljenemu v odstavku 2 Priloge 7 sprememb 05 Pravilnika ZN št. 96 in delovati na iste vrste goriva ali, če je ustrezno, na goriva, ki so v skladu s tem pravilnikom navedena kot goriva istih vrst.

3.   IZBIRA OSNOVNEGA MOTORJA

3.1   Splošno

3.1.1   Ko homologacijski organ potrdi družino motorjev, je treba izbrati osnovni motor družine motorjev, pri čemer je primarno merilo za to izbiro največja dobava goriva na gib in valj pri vrtilni frekvenci pri največjem navedenem navoru. Če je pri dveh ali več motorjih vrednost za to primarno merilo enaka, se osnovni motor izbere z uporabo sekundarnega merila, ki je največja dobava goriva na gib pri nazivni vrtilni frekvenci.

PRILOGA 6

PREVERJANJE SKLADNOSTI PROIZVODNJE

1.   SPLOŠNO

Te zahteve so skladne s preskusi, ki jih je treba v skladu z odstavkom 6.2 tega pravilnika opraviti za preverjanje skladnosti proizvodnje.

2.   PRESKUSNI POSTOPKI

Metode preskušanja in merilni instrumenti so opisani v Prilogi 4 k temu pravilniku.

3.   ZBIRANJE VZORCEV

3.1   V primeru tipa motorja

Izbrati je treba en motor. Če se po preskusu iz odstavka 4 izkaže, da motor ne izpolnjuje zahtev tega pravilnika, se preskusita še dva motorja.

3.2   V primeru družine motorjev

V primeru homologacije za družino motorjev je treba skladnost proizvodnje preveriti na enem članu družine, ki ni osnovni motor. Če motor ne prestane preskusa skladnosti proizvodnje, se preskusita še dva motorja istega tipa.

4.   MERILA ZA MERITVE

4.1   Neto moč in specifična poraba goriva motorja z notranjim zgorevanjem

Meritve je treba opraviti pri zadostnem številu vrtilnih frekvenc motorja, da se čim natančneje določijo krivulje moči, navora in specifične porabe goriva med najnižjo in najvišjo vrtilno frekvenco motorja, ki ju priporoča proizvajalec.

Popravljene vrednosti, izmerjene za preskušani motor, se ne smejo razlikovati za vrednosti, ki so višje od tistih iz spodnje preglednice, in ± 10 odstotkov za specifično porabo goriva.

Tip motorja

Referenčna moč (navor) [%]

Druge merilne točke na krivulji [%]

Dovoljeno odstopanje za vrtilno frekvenco motorja [%]

Splošno

± 5

± 10

± 5

Motorji s prisilnim vžigom na bencinski pogon z regulatorjem

± 8

± 12

± 8

Motorji s prisilnim vžigom na bencinski pogon brez regulatorja

± 8

± 20

± 8

5.   VREDNOTENJE REZULTATOV

Če podatki o neto moči in porabi goriva drugega in/ali tretjega motorja iz odstavka 3 ne izpolnjujejo zahtev iz odstavka 4, se ugotovi, da proizvodnja ni skladna z zahtevami tega pravilnika, in se uporabi določba odstavka 7 tega pravilnika.

PRILOGA 7

TEHNIČNE ZNAČILNOSTI REFERENČNIH GORIV, PREDPISANIH ZA HOMOLOGACIJSKE PRESKUSE IN PREVERJANJE SKLADNOSTI PROIZVODNJE

1.   TEHNIČNI PODATKI O GORIVIH ZA PRESKUŠANJE MOTORJEV S KOMPRESIJSKIM VŽIGOM

1.1   Tip: dizelsko gorivo (plinsko olje za necestno uporabo);

Parameter

Enota

Mejne vrednosti (1)

Preskusna metoda

najnižja

najvišja

Cetansko število (2)

 

45

56,0

EN-ISO 5165

Gostota pri 15 °C

kg/m3

833

865

EN-ISO 3675

Destilacija:

 

 

 

 

točka 50 %

°C

245

—

EN-ISO 3405

točka 95 %

°C

345

350

EN-ISO 3405

Končna točka vrelišča

°C

—

370

EN-ISO 3405

Plamenišče

°C

55

—

EN 22719

CFPP (sposobnost filtra)

°C

—

– 5

EN 116

Viskoznost pri 40 °C

mm2/s

2,3

3,3

EN-ISO 3104

Policiklični aromatski ogljikovodiki

% m/m

2,0

6,0

IP 391

Vsebnost žvepla (3)

mg/kg

—

10

ASTM D 5453

Korozija bakra

 

—

razred 1

EN-ISO 2160

Ostanek ogljika po Conradsonu (10 % DR)

% m/m

—

0,2

EN-ISO 10370

Vsebnost pepela

% m/m

—

0,01

EN-ISO 6245

Skupne nečistoče

mg/kg

—

24

EN 12662

Vsebnost vode

% m/m

—

0,02

EN-ISO 12937

Nevtralizacijsko število (močna kislina)

mg KOH/g

—

0,10

ASTM D 974

Oksidacijska stabilnost (3)

mg/ml

—

0,025

EN-ISO 12205

Mazalnost (premer diagnostičnega orodja obrabe HFRR pri 60 °C)

μm

—

400

CEC F-06-A-96

Oksidacijska stabilnost pri 110 °C (3)

H

20,0

—

EN 15751

Metil ester maščobnih kislin (FAME)

% v/v

—

7,0

EN 14078


1.2   Tip: etanol za motorje s kompresijskim vžigom z eno vrsto goriva (ED95) (4)

Parameter

Enota

Mejne vrednosti (5)

Preskusna metoda (6)

Najnižja

Najvišja

Alkohol skupaj (etanol, vključno z vsebnostjo višjih nasičenih alkoholov)

% m/m

92,4

 

EN 15721

Drugi višji nasičeni monoalkoholi (C3–C5)

% m/m

 

2,0

EN 15721

Metanol

% m/m

 

0,3

EN 15721

Gostota pri 15 °C

kg/m3

793,0

815,0

EN ISO 12185

Kislost, izračunana kot ocetna kislina

% m/m

 

0,0025

EN 15491

Videz

 

svetel in čist

 

Plamenišče

°C

10

 

EN 3679

Suhi ostanek

mg/kg

 

15

EN 15691

Vsebnost vode

% m/m

 

6,5

EN 15489 (7)

EN-ISO 12937

EN15692

Aldehidi, izračunani kot acetaldehid

% m/m

 

0,0050

ISO 1388-4

Estri, izračunani kot etilacetat

% m/m

 

0,1

ASTM D1617

Vsebnost žvepla

mg/kg

 

10,0

EN 15485

EN 15486

Sulfati

mg/kg

 

4,0

EN 15492

Onesnaženost z delci

mg/kg

 

24

EN 12662

Fosfor

mg/l

 

0,20

EN 15487

Anorganski klorid

mg/kg

 

1,0

EN 15484 ali EN 15492

Baker

mg/kg

 

0,100

EN 15488

Električna prevodnost

μS/cm

 

2,50

DIN 51627-4 ali prEN 15938

2.   TEHNIČNI PODATKI O GORIVIH ZA PRESKUŠANJE MOTORJEV S KOMPRESIJSKIM VŽIGOM

2.1   Tip: bencin (E10)

Parameter

Enota

Mejne vrednosti (8)

Preskusna metoda (9)

Najnižja

Najvišja

 

Raziskovalno oktansko število, RON

 

91,0

98,0

EN ISO 5164:2005 (10)

Motorsko oktansko število, MON

 

83,0

89,0

EN ISO 5163:2005 (10)

Gostota pri 15 °C

kg/m3

743

756

EN ISO 3675

EN ISO 12185

Parni tlak

kPa

45,0

60,0

EN ISO 13016-1 (DVPE)

Vsebnost vode

 

 

največ 0,05 % v/v

Videz pri – 7 °C: čist in svetel

EN 12937

Destilacija:

 

 

 

 

—

izparelo pri 70 °C

% v/v

18,0

46,0

EN-ISO 3405

—

izparelo pri 100 °C

% v/v

46,0

62,0

EN-ISO 3405

—

izparelo pri 150 °C

% v/v

75,0

94,0

EN-ISO 3405

—

končna točka vrelišča

°C

170

210

EN-ISO 3405

Ostanki

% v/v

—

2,0

EN-ISO 3405

Analiza ogljikovodikov:

 

 

 

 

—

nenasičeni ogljikovodiki (olefini)

% v/v

3,0

18,0

EN 14517

EN 15553

—

aromati

% v/v

19,5

35,0

EN 14517

EN 15553

—

benzen

% v/v

—

1,0

EN 12177

EN 238, EN 14517

—

nasičene spojine

% v/v

poročilo

EN 14517

EN 15553

Razmerje ogljika in vodika

 

poročilo

 

Razmerje ogljika in kisika

 

poročilo

 

Indukcijsko obdobje (11)

minute

480

 

EN-ISO 7536

Vsebnost kisika (12)

% m/m

3,3 (15)

3,7

EN 1601

EN 13132

EN 14517

Obstoječe smole

mg/ml

—

0,04

EN-ISO 6246

Vsebnost žvepla (13)

mg/kg

—

10

EN ISO 20846

EN ISO 20884

Korozija bakra (3 h pri 50 °C)

ocena

—

razred 1

EN-ISO 2160

Vsebnost svinca

mg/l

—

5

EN 237

Vsebnost fosforja (14)

mg/l

—

1,3

ASTM D 3231

Etanol (11)

% v/v

9,0 (15)

10,2 (15)

EN 22854


2.2   Tip: etanol (E85)

Parameter

Enota

Mejne vrednosti (16)

Preskusna metoda

Najnižja

Najvišja

Raziskovalno oktansko število, RON

 

95,0

—

EN ISO 5164

Motorsko oktansko število, MON

 

85,0

—

EN ISO 5163

Gostota pri 15 °C

kg/m3

poročilo

ISO 3675

Parni tlak

kPa

40,0

60,0

EN ISO 13016-1 (DVPE)

Vsebnost žvepla (17)

mg/kg

—

10

EN 15485 ali EN 15486

Oksidacijska stabilnost

minute

360

 

EN ISO 7536

Vsebnost obstoječih smol (izpranih s topilom)

mg/100 ml

—

5

EN-ISO 6246

Videz

Ugotavlja se pri temperaturi okolice ali pri temperaturi 15 °C, kar je višje.

 

čist in svetel, ni nobenih vidnih suspenzij ali usedlin onesnaževal

vizualni pregled

Etanol in višji alkoholi (18)

% v/v

83

85

EN 1601

EN 13132

EN 14517

E DIN 51627-3

Višji alkoholi (C3–C8)

% v/v

—

2,0

E DIN 51627-3

Metanol

% v/v

 

1,00

E DIN 51627-3

Bencin (19)

% v/v

preostanek

EN 228

Fosfor

mg/l

0,20 (20)

EN 15487

Vsebnost vode

% v/v

 

0,300

EN 15489 ali EN 15692

Vsebnost anorganskih kloridov

mg/l

 

1

EN 15492

pHe

 

6,5

9,0

EN 15490

Korozija bakrenega traku

(3 h pri 50 °C)

ocena

razred 1

 

EN ISO 2160

Kislost (izražena kot ocetna kislina CH3COOH)

% m/m

(mg/l)

—

0,0050

(40)

EN 15491

Električna prevodnost

μS/cm

1,5

DIN 51627-4 ali prEN 15938

Razmerje ogljika in vodika

 

poročilo

 

Razmerje ogljika in kisika

 

poročilo

 

3.   TEHNIČNI PODATKI O PLINASTIH GORIVIH ZA MOTORJE NA ENO GORIVO IN KOMBINIRANO GORIVO

3.1   Tip: UNP

Parameter

Enota

Gorivo A

Gorivo B

Preskusna metoda

Sestava:

 

 

 

EN 27941

Vsebnost C3

% v/v

30 ± 2

85 ± 2

 

Vsebnost C4

% v/v

preostanek (21)

preostanek (21)

 

< C3, > C4

% v/v

največ 2

največ 2

 

Nenasičeni ogljikovodiki (olefini)

% v/v

največ 12

največ 15

 

Ostanki uparjanja

mg/kg

največ 50

največ 50

EN 15470

Voda pri 0 °C

 

brez

brez

EN 15469

Skupna vsebnost žvepla, vključno z dišavo

mg/kg

največ 10

največ 10

EN 24260, ASTM D 3246, ASTM 6667

Vodikov sulfid

 

brez

brez

EN ISO 8819

Korozija bakrenega traku

(1 h pri 40 °C)

ocena

razred 1

razred 1

ISO 6251 (22)

Vonj

 

značilen

značilen

 

Motorsko oktansko število (23)

 

najmanj 89,0

najmanj 89,0

EN 589 Priloga B

3.2   Tip: zemeljski plin/ biometan

3.2.1   Specifikacije za referenčna goriva, dobavljena s točno določenimi lastnostmi (npr. iz zaprte posode)

Namesto referenčnih goriv iz tega odstavka se lahko uporabijo enakovredna goriva iz odstavka 3.2.2 te priloge.

Značilnosti

Enote

Osnova

Mejne vrednosti

Preskusna metoda

najnižja

najvišja

Referenčno gorivo GR

Sestava:

 

 

 

 

 

Metan

 

87

84

89

 

Etan

 

13

11

15

 

Preostanek (24)

mol %

—

—

1

ISO 6974

Vsebnost žvepla

mg/m3  (25)

—

 

10

ISO 6326-5


Referenčno gorivo G23

Sestava:

 

 

 

 

 

Metan

 

92,5

91,5

93,5

 

Preostanek (26)

mol %

—

—

1

ISO 6974

N2

mol %

7,5

6,5

8,5

 

Vsebnost žvepla

mg/m3  (27)

—

—

10

ISO 6326-5


Referenčno gorivo G25

Sestava:

 

 

 

 

 

Metan

mol %

86

84

88

 

Preostanek (28)

mol %

—

—

1

ISO 6974

N2

mol %

14

12

16

 

Vsebnost žvepla

mg/m3  (29)

—

—

10

ISO 6326-5


Referenčno gorivo G20

Sestava:

 

 

 

 

 

Metan

mol %

100

99

100

ISO 6974

Preostanek (30)

mol %

—

—

1

ISO 6974

N2

mol %

 

 

 

ISO 6974

Vsebnost žvepla

mg/m3  (31)

—

—

10

ISO 6326-5

Wobbejev indeks (neto)

MJ/m3  (32)

48,2

47,2

49,2

 

3.2.2   Specifikacija za referenčna goriva, ki se dobavijo iz plinovoda ob primešavanju drugih plinov z lastnostmi, določenimi z meritvijo na kraju samem

Namesto referenčnih goriv iz tega odstavka se lahko uporabijo enakovredna referenčna goriva iz odstavka 3.2.1 te priloge.

3.2.2.1   Osnova za vsa referenčna goriva iz plinovoda (GR, G20, …) je plin iz distribucijskega plinskega omrežja zemeljskega plina, mešan, če je to potrebno za dosego ustreznih vrednosti lambda-premika (Sλ) iz preglednice A.7-1, s primešavanjem enega ali več naslednjih tržno razpoložljivih plinov (v ta namen se ne zahteva uporaba kalibracijskih plinov):

(a)

ogljikov dioksid,

(b)

etan,

(c)

metan,

(d)

dušik,

(e)

propan.

3.2.2.2   Vrednost Sλ nastale mešanice plina iz plinovoda in primešanega plina mora biti znotraj območja, ki je določeno v preglednici A.7-1 za posamezno referenčno gorivo.

Preglednica A.7-1

Zahtevan razpon vrednosti Sλ za posamezno referenčno gorivo

Referenčno gorivo

Najmanjši Sλ

Največji Sλ

GR  (33)

0,87

0,95

G20

0,97

1,03

G23

1,05

1,10

G25

1,12

1,20

3.2.2.3   Poročilo o preskusu motorja za vsak potek preskusa mora vključevati naslednje:

(a)

primešane pline, izbrane s seznama iz odstavka 3.2.2.1 te priloge;

(b)

vrednost Sλ za ustvarjeno mešanico goriv,

(c)

metansko število (MN) za ustvarjeno mešanico goriv.

3.2.2.4   Izpolnjene morajo biti zahteve iz dodatkov A.1 in A.2, kar zadeva določitev lastnosti plina iz plinovoda in primešanih plinov, določitev Sλ in MN za ustvarjeno mešanico plinov ter preverjanje, ali je se je mešanica ohranjala med preskusom.

(1)  Vrednosti, navedene v specifikacijah, so „prave vrednosti“. Pri določanju njihovih mejnih vrednosti so bile uporabljene določbe standarda ISO 4259, „Naftni proizvodi – Določanje in uporaba stopenj natančnosti pri preskusnih metodah“, pri določanju najnižje vrednosti pa je bila upoštevana najmanjša razlika 2R nad ničelno vrednostjo; pri določanju najvišje in najnižje vrednosti je najmanjša razlika 4R (R = ponovljivost).

Ne glede na ta ukrep, potreben iz tehničnih razlogov, mora proizvajalec goriv poskusiti doseči ničelno vrednost, kadar je določena najvišja vrednost 2R, in povprečno vrednost, kadar sta navedeni najvišja in najnižja mejna vrednost. Če je treba razjasniti, ali gorivo ustreza zahtevam specifikacij, se uporabijo določbe standarda ISO 4259.

(2)  Območje cetanskega števila ni v skladu z zahtevami, da je najmanjše območje 4R. Vendar se lahko v primeru spora med dobaviteljem goriva in uporabnikom goriva za reševanje takih sporov uporabljajo določbe standarda ISO 4259, če je zaradi zagotovitve potrebne točnosti namesto ene narejeno zadostno število ponovljenih meritev.

(3)  Čeprav se oksidacijska stabilnost nadzoruje, je verjetno, da bo rok uporabnosti omejen. Glede pogojev in dobe skladiščenja se je treba posvetovati z dobaviteljem.

(4)  Dodatki, kot so snovi za izboljšanje cetanske vrednosti, kot jih določi proizvajalec motorja, se lahko dodajajo etanolskemu gorivu, če to nima negativnih stranskih učinkov. Če so ti pogoji izpolnjeni, je največja dovoljena količina 10 % m/m.

(5)  Vrednosti, navedene v specifikacijah, so „prave vrednosti“. Pri določanju njihovih mejnih vrednosti so bile uporabljene določbe standarda ISO 4259, „Naftni proizvodi – Določanje in uporaba stopenj natančnosti pri preskusnih metodah“, pri določanju najnižje vrednosti pa je bila upoštevana najmanjša razlika 2R nad ničelno vrednostjo; pri določanju najvišje in najnižje vrednosti je najmanjša razlika 4R (R = ponovljivost). Ne glede na ta ukrep, potreben iz tehničnih razlogov, mora proizvajalec goriv poskusiti doseči ničelno vrednost, kadar je določena najvišja vrednost 2R, in povprečno vrednost, kadar sta navedeni najvišja in najnižja mejna vrednost. Če je treba razjasniti, ali gorivo ustreza zahtevam specifikacij, se uporabijo določbe standarda ISO 4259.

(6)  Enakovredne metode EN/ISO bodo sprejete, ko bodo izdane za vse zgoraj navedene lastnosti.

(7)  Če je treba razjasniti, ali gorivo ustreza specifikacijam, se uporabijo določbe standarda EN 15489.

(8)  Vrednosti, navedene v specifikacijah, so „prave vrednosti“. Pri določanju njihovih mejnih vrednosti so bile uporabljene določbe standarda ISO 4259, „Naftni proizvodi – Določanje in uporaba stopenj natančnosti pri preskusnih metodah“, pri določanju najnižje vrednosti pa je bila upoštevana najmanjša razlika 2R nad ničelno vrednostjo; pri določanju najvišje in najnižje vrednosti je najmanjša razlika 4R (R = ponovljivost). Ne glede na ta ukrep, potreben iz tehničnih razlogov, mora proizvajalec goriv poskusiti doseči ničelno vrednost, kadar je določena najvišja vrednost 2R, in povprečno vrednost, kadar sta navedeni najvišja in najnižja mejna vrednost. Če je treba razjasniti, ali gorivo ustreza zahtevam specifikacij, se uporabijo določbe standarda ISO 4259.

(9)  Enakovredne metode EN/ISO bodo sprejete, ko bodo izdane za vse zgoraj navedene lastnosti.

(10)  Pri izračunu končnega rezultata v skladu s standardom EN 228:2008 se odšteje korekcijski faktor 0,2 za MON in RON.

(11)  Gorivo lahko vsebuje antioksidante in deaktivatorje kovin, ki se običajno uporabljajo za stabiliziranje rafinerijskih bencinskih tokov, ne smejo pa se dodajati detergenti/disperzijska sredstva in topilna olja.

(12)  Etanol, ki izpolnjuje specifikacije standarda EN 15376, je edina kisikova spojina, ki se namerno doda referenčnemu gorivu.

(13)  Poročati je treba o dejanski vsebnosti žvepla v gorivu za preskus tipa 1.

(14)  Temu referenčnemu gorivu se namerno ne smejo dodajati spojine, ki vsebujejo fosfor, železo, mangan ali svinec.

(15)  Vsebnost etanola in ustrezna vsebnost kisika sta po izbiri proizvajalca lahko nič za motorje kategorije SMB. V tem primeru se vsi preskusi družine motorjev ali tipa motorja, če družina ne obstaja, izvedejo z uporabo bencina z vsebnostjo etanola enako nič.

(16)  Vrednosti, navedene v specifikacijah, so „prave vrednosti“. Pri določanju njihovih mejnih vrednosti so bile uporabljene določbe standarda ISO 4259, „Naftni proizvodi – Določanje in uporaba stopenj natančnosti pri preskusnih metodah“, pri določanju najnižje vrednosti pa je bila upoštevana najmanjša razlika 2R nad ničelno vrednostjo; pri določanju najvišje in najnižje vrednosti je najmanjša razlika 4R (R = ponovljivost). Ne glede na ta ukrep, potreben iz tehničnih razlogov, mora proizvajalec goriv poskusiti doseči ničelno vrednost, kadar je določena najvišja vrednost 2R, in povprečno vrednost, kadar sta navedeni najvišja in najnižja mejna vrednost. Če je treba razjasniti, ali gorivo ustreza zahtevam specifikacij, se uporabijo določbe standarda ISO 4259.

(17)  Poročati je treba o dejanski vsebnosti žvepla v gorivu za preskus emisij.

(18)  Etanol, ki izpolnjuje specifikacije standarda EN 15376, je edina kisikova spojina, ki se namerno doda temu referenčnemu gorivu.

(19)  Vsebnost neosvinčenega bencina se lahko določi kot 100 minus vsota vsebnosti vode, alkoholov, MTBE in ETBE v odstotkih.

(20)  Temu referenčnemu gorivu se namerno ne smejo dodajati spojine, ki vsebujejo fosfor, železo, mangan ali svinec.

(21)  Preostanek se glasi: preostanek = 100 – C3 – <C3 – >C4.

(22)  S to metodo morda ni mogoče natančno določiti prisotnosti korozivnih snovi, če so v vzorcu antikorozijska sredstva ali druge kemikalije, ki zmanjšujejo korozivnost vzorca na bakrenem traku. Zato je dodajanje takih spojin z edinim namenom vplivanja na preskusno metodo prepovedano.

(23)  Na zahtevo proizvajalca motorja se lahko pri izvajanju homologacijskih preskusov uporabi višje motorno oktansko število.

(24)  Inertni plini + C2+.

(25)  Vrednost se določi pri standardnih pogojih 293,2 K (20 °C) in 101,3 kPa.

(26)  Inertni plini (ki niso N2) + C2+ C2+.

(27)  Vrednost se določi pri 293,2 K (20 °C) in 101,3 kPa.

(28)  Inertni plini (ki niso N2) + C2+ C2+.

(29)  Vrednost se določi pri 293,2 K (20 °C) in 101,3 kPa.

(30)  Inertni plini (ki niso N2) + C2+ C2+.

(31)  Vrednost se določi pri 293,2 K (20 °C) in 101,3 kPa.

(32)  Vrednost se določi pri 273,2 K (0 °C) in 101,3 kPa.

(33)  Motorja ni potrebno preskusiti na plinsko mešanico z metanskim številom (MN) manj kot 70. V primeru, da bi zahtevani razpon Sλ za GR povzročil MN manj kot 70, se lahko vrednost Sλ za GR prilagodi, kolikor je potrebno, da se doseže vrednost MN najmanj 70.

DODATEK A.1

DODATNE ZAHTEVE ZA PRESKUŠANJE MOTORJA Z UPORABO PLINASTIH REFERENČNIH GORIV, SESTAVLJENIH IZ PLINA IZ PLINOVODA, KATEREMU SE PRIMEŠAJO DRUGI PLINI

A.1.1   METODA ZA ANALIZO PLINA IN MERJENJE NJEGOVEGA PRETOKA

A.1.1.1   Za namene tega dodatka se sestava plina po potrebi določi z analizo plina s pomočjo plinske kromatografije v skladu z EN ISO 6974 ali nadomestne tehnike, s katero se doseže vsaj podobna stopnja točnosti in ponovljivosti.

A.1.1.2   Za namene tega dodatka se meritev pretoka plina po potrebi izvede z merilnikom pretoka na osnovi mase.

A.1.2   ANALIZA IN PRETOK VSTOPNEGA PLINA IZ JAVNEGA DISTRIBUCIJSKEGA OMREŽJA

A.1.2.1   Sestava plina iz javnega distribucijskega omrežja se analizira pred sistemom za mešanje s primesmi.

A.1.2.2   Izmeri se pretok plina iz javnega distribucijskega omrežja, ki vstopa v sistem za mešanje s primesmi.

A.1.3   ANALIZA IN PRETOK PRIMESI

A.1.3.1   Če je na voljo veljavno potrdilo o analizi primesi (ki ga na primer izda dobavitelj plina), se to lahko uporabi kot vir sestave te primesi. V tem primeru je analiza sestave navedene primesi na kraju samem dovoljena, ni pa zahtevana.

A.1.3.2   Če veljavno potrdilo o analizi primesi ni na voljo, je treba analizirati sestavo te primesi.

A.1.3.3   Izmeri se pretok posameznih primesi, ki vstopajo v sistem za mešanje s primesmi.

A.1.4   ANALIZA MEŠANEGA PLINA

A.1.4.1   Analiza sestave plina, ki se dovaja v motor, potem ko zapusti sistem za mešanje s primesmi, je dopustna poleg analize iz odstavkov A.1.2.1 in A.1.3.1 ali namesto te analize, ni pa zahtevana.

A.1.5   IZRAČUN Sλ IN METANSKEGA ŠTEVILA (MN) MEŠANEGA PLINA

A.1.5.1   Za izračun metanskega števila v skladu z EN16726:2015 se uporabijo rezultati analize plina v skladu z odstavkom A.1.2.1, A.1.3.1 ali A.1.3.2 in, če je primerno, odstavkom A.1.4.1, ki se kombinirajo z masnim pretokom plina, izmerjenim v skladu z odstavkoma A.1.2.2 in A.1.3.3. Isti sklop podatkov se uporabi za izračun Sλ po postopku iz Dodatka A.2 k tej prilogi.

A.1.6   URAVNAVANJE IN PREVERJANJE PLINSKE MEŠANICE MED PRESKUŠANJEM

A.1.6.1   Uravnavanje in preverjanje plinske mešanice med preskušanjem se izvaja s sistemom za uravnavanje z odprto ali zaprto zanko.

A.1.6.2   Sistem za uravnavanje mešanice z odprto zanko

A.1.6.2.1   V tem primeru se analiza plina, meritve pretoka in izračuni iz odstavkov A.1.1, A.1.2, A.1.3 in A.1.4 izvedejo pred preskušanjem emisij.

A.1.6.2.2   Določita se delež plina iz javnega distribucijskega omrežja in primesi, da se zagotovi, da je Sλ znotraj dovoljenega območja za ustrezno referenčno gorivo iz preglednice A.7-1.

A.1.6.2.3   Če se določijo relativni deleži, se ohranijo med celotnim preskusom motorja. Dovoljene so prilagoditve posameznih pretokov za ohranitev relativnih deležev.

A.1.6.2.4   Po končanem preskusu motorja je treba ponoviti analizo sestave plina, meritve pretoka in izračune iz odstavkov A.1.2, A.1.3, A.1.4 in A.1.5. Da bi se preskušanje štelo za veljavno, mora vrednost Sλ ostati znotraj določenega območja za zadevno referenčno gorivo, ki je podano v preglednici A.7-1.

A.1.6.3   Sistem za uravnavanje mešanice z zaprto zanko

A.1.6.3.1   V tem primeru se analiza sestave plina, meritve pretoka in izračuni iz odstavkov A.1.2, A.1.3, A.1.4 in A.1.5 izvedejo v intervalih med preskušanjem emisij. Intervali se izberejo ob upoštevanju zmogljivosti plinskega kromatografa in ustreznega sistema za izračun z vidika pogostosti.

A.1.6.3.2   Rezultati periodičnih meritev in izračunov se uporabijo za prilagajanje relativnih deležev plina iz javnega distribucijskega omrežja in primesi, da ostane vrednost Sλ znotraj območja, ki je določeno za zadevno referenčno gorivo v preglednici A.7-1. Pogostost prilagajanja ne sme biti večja od pogostosti meritev.

A.1.6.3.3   Da bi se preskušanje štelo za veljavno, mora biti vrednost Sλ znotraj območja, ki je v preglednici A.7-1 določeno za zadevno referenčno gorivo, za vsaj 90 % merilnih točk.

DODATEK A.2

IZRAČUN FAKTORJA λ-PREMIKA (Sλ)

A.2.1   IZRAČUN

Faktor λ-premika (Sλ) (1) se izračuna v skladu z enačbo (A.7-1):

Formula

(A.7-1)

pri čemer je:

Sλ

faktor λ-premika;

Inert%

prostorninski delež inertnih plinov v gorivu (tj. N2, CO2, He itd.);

Formula

prostorninski delež prvotnega kisika v gorivu;

n in m

nanašata se na povprečni CnHm, ki predstavlja ogljikovodike v gorivu, tj.:

Formula

(A.7-2)

Formula

(A.7-3)

pri čemer je:

CH4 %

prostorninski delež metana v gorivu;

C2 %

prostorninski delež vseh C2-ogljikovodikov (npr.: C2H6, C2H4 itd.) v gorivu;

C3 %

prostorninski delež vseh C3-ogljikovodikov (npr.: C3H8, C3H6 itd.) v gorivu;

C4 %

prostorninski delež vseh C4-ogljikovodikov (npr.: C4H10, C4H8 itd.) v gorivu;

C5 %

prostorninski delež vseh C5-ogljikovodikov (npr.: C5H12, C5H10 itd.) v gorivu;

diluent %

prostorninski delež plinov za redčenje (tj. O2*, N2, CO2, He itd.) v gorivu.

A.2.2   PRIMERI IZRAČUNA FAKTORJA λ-PREMIKA Sλ:

primer 1: G25: CH4 % = 86 %, N2 % = 14 % (prostorninskih)

Formula

Formula

Formula

primer 2: GR: CH4 % = 87 %, C2H6 % = 13 % (prostorninskih)

Formula

Formula

Formula

primer 3: CH4 % = 89 %, C2H6 % = 4,5 %, C3H8 % = 2,3 %, C6H14 % = 0,2 %, O2 % = 0,6 %, N2 % = 4 %

Formula

Formula

Formula

Namesto po zgornji enačbi se lahko Sλ izračuna iz razmerja med stehiometrično potrebno količino zraka za čisti metan in stehiometrično potrebno količino zraka za mešanico goriv, ki se dovaja v motor, kakor je navedeno v nadaljevanju.

Faktor lambda-premika (Sλ) izraža razmerje med potrebo po kisiku za poljubno mešanico goriv in potrebo po kisiku za čisti metan. Potreba po kisiku je količina kisika, ki je potrebna za oksidacijo metana pri stehiometrični sestavi reaktantov, tako da nastanejo produkti popolnega zgorevanja (tj. ogljikov dioksid in voda).

Za zgorevanje čistega metana je reakcija določena v enačbi (A.7-4):

1 × CH 4 + 2 × O 2 → 1 × CO 2 + 2 × H 2 O

(A.7-4)

V tem primeru je razmerje molekul pri stehiometrični sestavi reaktantov natančno 2:

Formula

pri čemer je:

nO2

število molekul kisika;

nCH 4

število molekul metana.

Potreba po kisiku za čisti metan je tako:

nO2 = 2 · nCH4 , pri čemer je referenčna vrednost [nCH4 ] = 1 kmol.

Vrednost Sλ se lahko izračuna iz razmerja med kisikom in metanom pri stehiometrični sestavi glede na razmerje med kisikom in mešanico goriv, ki se dovaja v motor, pri stehiometrični sestavi, v skladu z enačbo (A.7-5):

Formula

(A.7-5)

pri čemer je:

nblend

število molekul mešanice goriva;

(nO2 ) blend

razmerje med molekulami pri stehiometrični sestavi kisika in mešanice goriv, ki se dovaja v motor.

Ker zrak vsebuje 21 % kisika, se stehiometrično potrebna količina zraka Lst za poljubno gorivo izračuna v skladu z enačbo (A.7-6):

Formula

(A.7-6)

pri čemer je:

Lst,fuel

stehiometrično potrebna količina zraka za gorivo;

nO2,fuel

stehiometrična potreba po kisiku za gorivo.

Tako se lahko vrednost Sλ izračuna tudi iz razmerja med zrakom in metanom pri stehiometrični sestavi glede na razmerje med zrakom in mešanico goriv, ki se dovaja v motor, pri stehiometrični sestavi, torej iz razmerja med stehiometrično potrebno količino zraka za metan in stehiometrično potrebno količino zraka za mešanico goriv, ki se dovaja v motor, v skladu z enačbo (A.7-7):

Formula

(A.7-7)

Tako se lahko vsak izračun, ki določa stehiometrično potrebno količino zraka, uporabi za izražanje faktorja lambda-premika.

(1)  Stehiometrična razmerja zrak/gorivo za avtomobilska goriva – SAE J1829, junij 1987. John B. Heywood, Internal combustion engine fundamentals, McGraw-Hill, 1988, poglavje 3.4 „Combustion stoichiometry“ (str. 68 do 72).

III Drugi akti

EVROPSKI GOSPODARSKI PROSTOR

14.3.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

L 72/137

DELEGIRANA ODLOČBA NADZORNEGA ORGANA EFTE

št. 90/18/COL

z dne 11. oktobra 2018

o spremembi seznama iz točke 39 dela 1.2 poglavja I Priloge I k Sporazumu o Evropskem gospodarskem prostoru, ki navaja mejne kontrolne točke v Islandiji in na Norveškem, odobrene za veterinarske preglede živih živali in živalskih proizvodov iz tretjih držav, ter o razveljavitvi Odločbe Nadzornega organa Efte št. 111/15/COL [2019/406]

NADZORNI ORGAN EFTE JE –

ob upoštevanju točke 5(b) uvodnega dela poglavja I Priloge I k Sporazumu EGP,

ob upoštevanju akta iz točke 4 dela 1.1 poglavja I Priloge I k Sporazumu EGP (Direktiva Sveta 97/78/ES z dne 18. decembra 1997 o določitvi načel, ki urejajo organizacijo veterinarskih pregledov proizvodov, ki vstopajo v Skupnost iz tretjih držav (1)), kakor je bil spremenjen in prilagojen Sporazumu EGP s sektorskimi prilagoditvami iz Priloge I k navedenemu sporazumu, ter zlasti člena 6(2) akta,

ob upoštevanju akta iz točke 111 dela 1.2 poglavja I Priloge I k Sporazumu EGP (Odločba Komisije 2001/812/ES z dne 21. novembra 2001 o zahtevah za odobritev mejnih kontrolnih točk, odgovornih za veterinarske preglede proizvodov, ki so vneseni v Skupnost iz tretjih držav (2)), kakor je bil spremenjen, ter zlasti člena 3(5) akta,

kakor je bil prilagojen Sporazumu EGP s točko 4(d) Protokola 1 k Sporazumu EGP ter členom 1(2) in členom 3 Protokola 1 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču,

ob upoštevanju naslednjega:

Z dopisom z dne 27. aprila 2018 (dok. št. 911402, IS ref. Mast 18041079) je islandski organ za nadzor hrane in veterinarski nadzor (v nadaljnjem besedilu: MAST) obvestil Nadzorni organ o skorajšnjem zaprtju mejne kontrolne točke Ísafjörður (IS ISA 1). MAST je zato zahteval, da se mejna kontrolna točka črta s seznama mejnih kontrolnih točk v Islandiji in na Norveškem, odobrenih za veterinarske preglede živih živali in živalskih proizvodov iz tretjih držav.

Nadzorni organ v skladu z Direktivo 97/78/ES sestavi in objavi seznam odobrenih mejnih kontrolnih točk, ki se lahko naknadno spremeni ali dopolni, da se upoštevajo spremembe nacionalnih seznamov. Nadzorni organ je sedanji seznam odobrenih mejnih kontrolnih točk sprejel 31. marca 2015 z Odločbo št. 111/15/COL.

Zato mora Nadzorni organ spremeniti seznam mejnih kontrolnih točk v Islandiji in na Norveškem ter objaviti nov seznam, iz katerega bo razvidna sprememba v zvezi z mejno kontrolno točko Ísafjörður.

Nadzorni organ je s svojo Odločbo št. 066/18/COL (št. dok. 915087) predložil zadevo veterinarskemu in fitosanitarnemu odboru Efte, ki pomaga Nadzornemu organu Efte. Odbor je sprejel predlagano spremembo seznama. Zato je osnutek ukrepov v skladu z mnenjem odbora.

V skladu s točko 6 Odločbe Nadzornega organa Efte št. 494/13/COL z dne 11. decembra 2013 se član kolegija, pristojen za veterinarske in fitosanitarne zadeve, pooblasti, da sprejme osnutke ukrepov, ki spreminjajo seznam mejnih kontrolnih točk v državi Efte, odobrenih za veterinarske preglede živih živali in živalskih proizvodov iz tretjih držav, če je osnutek ukrepov v skladu z mnenjem veterinarskega in fitosanitarnega odbora Efte, ki pomaga Nadzornemu organu Efte –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

1.

 Mejna kontrolna točka Ísafjörður (IS ISA 1) se črta s seznama mejnih kontrolnih točk v Islandiji in na Norveškem, odobrenih za veterinarske preglede živih živali in živalskih proizvodov iz tretjih držav, ki je določen v točki 39 dela 1.2 poglavja I Priloge I k Sporazumu EGP.

2.

 Veterinarske preglede živih živali in živalskih proizvodov, ki prihajajo v Islandijo in na Norveško iz tretjih držav, opravljajo pristojni državni organi na dogovorjenih mejnih kontrolnih točkah, ki so navedene v Prilogi k tej odločbi.

3.

 Odločba Nadzornega organa Efte št. 111/15/COL z dne 31. marca 2015 se razveljavi.

4.

 Ta odločba začne veljati na dan podpisa.

5.

 Ta odločba je naslovljena na Islandijo in Norveško.

6.

 Ta odločba je verodostojna v angleškem jeziku.

 

Za Nadzorni organ Efte na podlagi Odločbe o prenosu pooblastil št. 494/13/COL.

Högni S. KRISTJÁNSSON

Odgovorni član kolegija

za Carstena ZATSCHLERJA

Sopodpisan kot direktor za pravne in izvršilne zadeve

(1)   UL L 24, 30.1.1998, str. 9.

(2)   UL L 306, 23.11.2001, str. 28.

PRILOGA

SEZNAM ODOBRENIH MEJNIH KONTROLNIH TOČK

Država: Islandija

1

2

3

4

5

6

Akureyri

IS AKU 1

P

 

HC-T(1)(2)(3), NHC(16)

 

Hafnarfjörður

IS HAF 1

P

 

HC(1)(2)(3), NHC-NT(2)(6)(16)

 

letališče Keflavík

IS KEF 4

A

 

HC(2), NHC(2)

O(15)

Reykjavík Eimskip

IS REY 1a

P

 

HC(2), NHC(2)

 

Reykjavík Samskip

IS REY 1b

P

 

HC-T(FR)(1)(2)(3), HC-NT(1)(2)(3), NHC-NT(2)(6)(16)

 

Þorlákshöfn

IS THH 1

P

 

HC-T(FR)(1)(2)(3), HC-NT(6), NHC-NT(6)

 

Država: Norveška

1

2

3

4

5

6

Borg

NO BRG 1

P

 

HC (2), NHC(2)

E(7)

Båtsfjord

NO BJF 1

P

 

HC-T(FR)(1)(2)(3), HC-NT(1)(2)(3)

 

Egersund

NO EGE 1

P

 

HC-NT(6), NHC-NT(6)(16)

 

Hammerfest

NO HFT 1

P

Rypefjord

HC-T(FR)(1)(2)(3), HC-NT(1)(2)(3)

 

Honningsvåg

NO HVG 1

P

Honningsvåg

HC-T(FR)(1)(2)(3)

 

Kirkenes

NO KKN 1

P

 

HC-T(FR)(1)(2)(3), HC-NT(1)(2)(3)

 

Kristiansund

NO KSU 1

P

Kristiansund

HC-T(FR)(1)(2)(3), NHC-T(FR)(2)(3), HC-NT(6), NHC-NT(6)

 

Larvik

NO LAR 1

P

 

HC(2)

 

Måløy

NO MAY 1

P

Gotteberg

HC-T(FR)(1)(2)(3), NHC-T(FR)(2)(3)

 

Oslo

NO OSL 1

P

 

HC(2), NHC(2)

 

Oslo

NO OSL 4

A

 

HC(2), NHC(2)

U,E,O

Sortland

NO SLX 1

P

Sortland

HC-T(FR)(1)(2)(3)

 

Storskog

NO STS 3

R

 

HC, NHC

U,E,O

Tromsø

NO TOS 1

P

Bukta

HC-T(FR)(1)(2)(3)

 

Solstrand

HC-T(FR)(1)(2)(3)

 

Ålesund

NO AES 1

P

Breivika

HC-T(FR)(1)(2)(3), NHC-T(FR)(2)(3)

 

Skutvik

HC-T(1)(2)(3), HC-NT(6), NHC-T(FR)(2)(3), NHC-NT(6)

 

1

=

Ime

2

=

Oznaka TRACES

3

=

Vrsta

A

=

letališče

F

=

železnica

P

=

pristanišče

R

=

cesta

4

=

Kontrolno središče

5

=

Proizvodi

HC

=

vsi proizvodi za prehrano ljudi

NHC

=

drugi proizvodi

NT

=

nobenih temperaturnih zahtev

T

=

zamrznjeni/ohlajeni proizvodi

T(FR)

=

zamrznjeni proizvodi

T(CH)

=

ohlajeni proizvodi

6

=

Žive živali

U

=

kopitarji: govedo, prašiči, ovce, koze, divji in domači enoprsti kopitarji

E

=

registrirani kopitarji, kakor so opredeljeni v Direktivi Sveta 90/426/EGS

O

=

ostale živali

5-6

=

Posebne opombe

(1)

=

preverjanje v skladu z zahtevami Odločbe Komisije 93/352/EGS z namenom izvrševanja člena 19(3) Direktive Sveta 97/78/ES

(2)

=

samo pakirani proizvodi

(3)

=

samo ribiški proizvodi

(4)

=

samo živalske beljakovine

(5)

=

samo kožuh in koža

(6)

=

samo tekoče maščobe, olja in ribja olja

(7)

=

islandski poniji (samo od aprila do oktobra)

(8)

=

samo enoprsti kopitarji

(9)

=

samo tropske ribe

(10)

=

samo mačke, psi, glodavci, lagomorfi, žive ribe, plazilci in druge ptice razen ratitov

(11)

=

samo krma v razsutem stanju

(12)

=

za (U) v primeru enoprstih kopitarjev, samo tisti, namenjeni v živalski vrt, ter za (O) samo dan stari piščanci, ribe, psi, mačke, žuželke ali druge živali, namenjene v živalski vrt

(13)

=

Nagylak HU je mejna kontrolna točka (za proizvode) in prehodna točka (za žive živali) na madžarsko-romunski meji, za katero veljajo prehodni ukrepi, kakor so bili izpogajani in določeni v Pogodbi o pristopu, tako za proizvode kot za žive živali (Glej Odločbo Komisije 2003/630/ES).

(14)

=

določeno za tranzit preko Evropske skupnosti za pošiljke nekaterih proizvodov živalskega izvora za prehrano ljudi, ki prihajajo v Rusijo ali iz nje po posebnih postopkih, predvidenih v ustrezni zakonodaji Skupnosti

(15)

=

samo živali iz akvakulture

(16)

=

samo ribja moka

Popravki

14.3.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

L 72/141

Popravek Direktive Komisije (EU) 2015/1480 z dne 28. avgusta 2015 o spremembi nekaterih prilog k direktivama 2004/107/ES in 2008/50/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter določitvi pravil glede referenčnih metod, potrjevanja podatkov in umestitve mest vzorčenja za ocenjevanje kakovosti zunanjega zraka

( Uradni list Evropske unije L 226 z dne 29. avgusta 2015 )

Stran 10, Priloga II, točka 3(a), spremembe oddelka A Priloge VI k Direktivi 2008/50/ES:

besedilo:

„3.   Referenčna metoda za vzorčenje in merjenje svinca – nespremenjena“

se glasi:

„3.   Referenčna metoda za vzorčenje in merjenje svinca

Referenčna metoda za vzorčenje svinca je tista, ki je opisana v oddelku A(4) te priloge. Referenčna metoda za merjenje svinca je tista, ki je opisana v EN 14902:2005 ‚Standardna metoda za določanje Pb, Cd, As in Ni v frakciji lebdečih delcev PM10 ‘.“

Stran 11, Priloga II, točka 3(a), spremembe oddelka A Priloge VI k Direktivi 2008/50/ES:

besedilo:

„6.   Referenčna metoda za vzorčenje in merjenje benzena – nespremenjena“

se glasi:

„6.   Referenčna metoda za vzorčenje in merjenje benzena

Referenčna metoda za merjenje benzena je tista, ki je opisana v EN 14662:2005, delih 1, 2 in 3 ‚Kakovost zunanjega zraka – Standardna metoda za določanje koncentracij benzena‘.“

14.3.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

L 72/141

Popravek Uredbe Sveta (EU) 2018/2025 z dne 17. decembra 2018 o določitvi ribolovnih možnosti za ribiška plovila Unije za nekatere staleže globokomorskih rib za leti 2019 in 2020

( Uradni list Evropske unije L 325 z dne 20. decembra 2018 )

Stran 17, tabela „okati ribon (Pagellus bogaraveo)“:

besedilo:

„ Območje: vode Unije in mednarodne vode območja 9 (1) (SBR/9-)“

se glasi:

„ Območje: vode Unije in mednarodne vode območja 9 (1) (SBR/09-)“.