(1)

V skladu s Sklepom Sveta (EU) 2018/385 (2) je bil 6. februarja 2018 podpisan Protokol k Sporazumu o partnerstvu in sodelovanju, ki vzpostavlja partnerstvo med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Kirgiško republiko na drugi strani, zaradi upoštevanja pristopa Republike Hrvaške k Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: Protokol), s pridržkom njegove poznejše sklenitve.

(2)

Za sklenitev Protokola se glede zadev, ki so v pristojnosti Evropske skupnosti za atomsko energijo, uporablja ločen postopek.

(3)

Protokol bi bilo treba odobriti v imenu Unije in držav članic –

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1484/95 (3) določa podrobna pravila za izvajanje sistema dodatnih uvoznih dajatev in reprezentativne cene v sektorjih perutninskega mesa in jajc ter za albumine iz jajc.

(2)

Iz rednega spremljanja podatkov, ki so podlaga za določanje reprezentativnih cen za proizvode v sektorjih perutninskega mesa in jajc ter za albumine iz jajc, sledi, da je treba spremeniti reprezentativne cene za uvoz nekaterih proizvodov ob upoštevanju odstopanja cen glede na poreklo.

(3)

Uredbo (ES) št. 1484/95 bi bilo zato treba spremeniti.

(4)

Ker se mora ta ukrep začeti uporabljati čim prej po objavi posodobljenih podatkov, bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave –

(1)

Z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/2080 (3) se je začela prodaja posnetega mleka v prahu z razpisnim postopkom.

(2)

Glede na ponudbe, predložene za triintrideseti delni razpis, je treba določiti najnižjo prodajno ceno.

(3)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

(1)

Združeno kraljestvo sodeluje pri Uredbi Sveta (ES) št. 377/2004 (1), kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) št. 493/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2011 (2).

(2)

Združeno kraljestvo je 1. oktobra 2018 v zahtevanem trimesečnem roku uradno obvestilo predsednika Sveta, da ne želi sodelovati pri sprejetju prenovitve Uredbe (ES) št. 377/2004, ki jo je Komisija predlagala 16. maja 2018, Svet pa v vseh zahtevanih jezikih prejel 2. julija 2018.

(3)

Cilj Uredbe (ES) št. 377/2004 je okrepiti sodelovanje med uradniki za zvezo za priseljevanje, napotenimi v tretje države, zlasti z določitvijo obveznosti vzpostavitve lokalnih ali regionalnih mrež med uradniki za zvezo za priseljevanje ter s spodbujanjem uporabe namenskega elektronskega orodja za redne izmenjave informacij znotraj lokalnih mrež in vzpostavitvijo sistema poročanja o dejavnostih mrež uradnikov za zvezo za priseljevanje na podlagi polletnih poročil predsedstva, ne da bi bila pri tem potrebna uporaba kakršnih koli operativnih sistemov ali neposredno povezovanje s kakršnimi koli pravnimi določbami, ki jih vsebujejo drugi pravni instrumenti, ki so del schengenskega pravnega reda.

(4)

Predlog za prenovitev Uredbe (ES) št. 377/2004 z dne 16. maja 2018, katerega namen je izboljšati usklajevanje in optimizirati uporabo uradnikov za zvezo za priseljevanje, vključno z novimi evropskimi uradniki za zvezo, napotenimi v tretje države, da bi se učinkoviteje odzivali na prednostne naloge EU na področju migracij, ne odstopa od narave veljavne Uredbe (ES) št. 377/2004, kolikor to zadeva specifično povezovanje z drugimi deli schengenskega pravnega reda.

(5)

Zato se lahko predlog za prenovitev Uredbe (ES) št. 377/2004, tako kot veljavna Uredba (ES) št. 377/2004, šteje za samostojen ukrep v okviru schengenskega pravnega reda, ki se operativno ne povezuje z drugimi pravnimi instrumenti, ki so del schengenskega pravnega reda.

(6)

V tem izjemnem primeru in glede na samostojno naravo veljavne Uredbe (ES) št. 377/2004, v okviru schengenskega pravnega reda se lahko šteje, da če Združeno kraljestvo ne sodeluje več pri veljavni uredbi ali njenih nadaljnjih spremembah, vendar še naprej sodeluje v preostalem schengenskem pravnem redu, v katerem trenutno sodeluje na podlagi Sklepa Sveta 2000/365/ES (3), bi to zagotovilo sodelovanje Združenega kraljestva v kar največji možni meri, ne da bi bilo pri tem resno ogroženo delovanje drugih delov schengenskega pravnega reda v praksi, in ob spoštovanju njihove povezanosti.

(7)

Zato bi se moral v skladu s členom 5(3) Protokola št. 19 od začetka veljavnosti predlagane prenovitve Uredbe (ES) št. 377/2004 za Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska v zvezi z veljavno Uredbo (ES) št. 377/2004 in vsemi njenimi nadaljnjimi spremembami, vključno s predlogom za prenovitev Uredbe (ES) št. 377/2004, prenehati uporabljati člen 8(2) Sklepa 2000/365/ES.

(8)

Zato bi se morala v skladu s členom 5(3) Protokola št. 19 od začetka veljavnosti predlagane prenovitve prenehati uporabljati tudi točka 6 Priloge I k Sklepu Sveta 2004/926/ES (4) v zvezi z Uredbo (ES) št. 377/2004 –

(1)

Evropska unija je kot enega izmed svojih ciljev določila spodbujanje varstva pravic otrok, kakor je navedeno v členu 3 Pogodbe o Evropski uniji. Ukrepi za zaščito otrok zoper neupravičeno premestitev ali zadržanje so bistveni del te politike.

(2)

Svet je sprejel Uredbo (ES) št. 2201/2003 (2) (v nadaljnjem besedilu: Uredba Bruselj IIa), katere namen je zaščititi otroke pred škodljivimi posledicami njihove neupravičene premestitve ali zadržanja ter vzpostaviti postopke za zagotovitev njihove hitre vrnitve v državo običajnega prebivališča ter zagotoviti varstvo pravic do stikov z otrokom in pravic do varstva in vzgoje.

(3)

Uredba Bruselj IIa dopolnjuje in krepi določbe Haaške konvencije z dne 25. oktobra 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok (v nadaljnjem besedilu: Haaška konvencija iz leta 1980), ki na mednarodni ravni uvaja sistem obveznosti in sodelovanja med državami pogodbenicami in med centralnimi organi ter katere namen je zagotoviti hitro vrnitev neupravičeno premeščenih ali zadržanih otrok.

(4)

Vse države članice Unije so pogodbenice Haaške konvencije iz leta 1980.

(5)

Unija spodbuja tretje države k pristopu k Haaški konvenciji iz leta 1980 in podpira njeno pravilno izvajanje, tako da skupaj z državami članicami sodeluje med drugim v posebnih komisijah, ki jih redno organizira Haaška konferenca o mednarodnem zasebnem pravu.

(6)

Skupni pravni okvir, ki se uporablja za odnose med državami članicami Unije in tretjimi državami, bi lahko bil najboljša rešitev za občutljive primere mednarodnega protipravnega odvzema otrok.

(7)

Haaška konvencija iz leta 1980 določa, da se navedena konvencija uporablja med državo pristopnico in državami pogodbenicami, ki so izjavile, da sprejemajo pristop.

(8)

Haaška konvencija iz leta 1980 ne omogoča, da bi organizacije za regionalno gospodarsko povezovanje, kakršna je Unija, postale njene pogodbenice. Zato Unija ne more pristopiti k navedeni konvenciji niti ne more predložiti izjave o sprejetju države pristopnice.

(9)

Na podlagi mnenja 1/13 Sodišča Evropske unije (3) izjave o sprejetju v okviru Haaške konvencije iz leta 1980 sodijo v izključno zunanjo pristojnost Unije.

(10)

Dominikanska republika je listino o pristopu k Haaški konvenciji iz leta 1980 predložila 11. avgusta 2004. Haaška konvencija iz leta 1980 je za Dominikansko republiko začela veljati 1. novembra 2004.

(11)

Vse države članice, razen Avstrije, Cipra, Hrvaške, Danske, Luksemburga, Portugalske, Romunije in Združenega kraljestva, so že sprejele pristop Dominikanske republike k Haaški konvenciji iz leta 1980. Ocena razmer v Dominikanski republiki je privedla do sklepa, da lahko Avstrija, Ciper, Hrvaška, Luksemburg, Portugalska, Romunija in Združeno kraljestvo v interesu Unije sprejmejo pristop Dominikanske republike v skladu s pogoji iz Haaške konvencije iz leta 1980.

(12)

Avstrija, Ciper, Hrvaška, Luksemburg, Portugalska, Romunija in Združeno kraljestvo bi morali biti zato pooblaščeni, da v interesu Unije predložijo izjave o sprejetju pristopa Dominikanske republike k Haaški konvenciji iz leta 1980 v skladu s pogoji iz tega sklepa. Druge države članice Unije, ki so že sprejele pristop Dominikanske republike k Haaški konvenciji iz leta 1980, ne bi smele predložiti novih izjav o sprejetju, saj obstoječe izjave po mednarodnem javnem pravu ostajajo veljavne.

(13)

Uredba Bruselj IIa zavezuje Združeno kraljestvo in Irsko, ki sodelujeta pri sprejetju in uporabi tega sklepa.

(14)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja –

(1)

Evropska unija je kot enega izmed svojih ciljev določila spodbujanje varstva pravic otrok, kakor je navedeno v členu 3 Pogodbe o Evropski uniji. Ukrepi za zaščito otrok zoper neupravičeno premestitev ali zadržanje so bistveni del te politike.

(2)

Svet je sprejel Uredbo (ES) št. 2201/2003 (2) (v nadaljnjem besedilu: Uredba Bruselj IIa), katere namen je zaščititi otroke pred škodljivimi posledicami njihove neupravičene premestitve ali zadržanja ter vzpostaviti postopke za zagotovitev njihove hitre vrnitve v državo običajnega prebivališča ter zagotoviti varstvo pravic do stikov z otrokom in pravic do varstva in vzgoje.

(3)

Uredba Bruselj IIa dopolnjuje in krepi določbe Haaške konvencije z dne 25. oktobra 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok (v nadaljnjem besedilu: Haaška konvencija iz leta 1980), ki na mednarodni ravni uvaja sistem obveznosti in sodelovanja med državami pogodbenicami in med centralnimi organi ter katere namen je zagotoviti hitro vrnitev neupravičeno premeščenih ali zadržanih otrok.

(4)

Vse države članice Unije so pogodbenice Haaške konvencije iz leta 1980.

(5)

Unija spodbuja tretje države k pristopu k Haaški konvenciji iz leta 1980 in podpira njeno pravilno izvajanje, tako da skupaj z državami članicami sodeluje med drugim v posebnih komisijah, ki jih redno organizira Haaška konferenca o mednarodnem zasebnem pravu.

(6)

Skupni pravni okvir, ki se uporablja za odnose med državami članicami Unije in tretjimi državami, bi lahko bil najboljša rešitev za občutljive primere mednarodnega protipravnega odvzema otrok.

(7)

Haaška konvencija iz leta 1980 določa, da se navedena konvencija uporablja med državo pristopnico in državami pogodbenicami, ki so izjavile, da sprejemajo pristop.

(8)

Haaška konvencija iz leta 1980 ne omogoča, da bi organizacije za regionalno gospodarsko povezovanje, kakršna je Unija, postale njene pogodbenice. Zato Unija ne more pristopiti k navedeni konvenciji niti ne more predložiti izjave o sprejetju države pristopnice.

(9)

Na podlagi mnenja 1/13 Sodišča Evropske unije (3) izjave o sprejetju v okviru Haaške konvencije iz leta 1980 sodijo v izključno zunanjo pristojnost Unije.

(10)

Ekvador je listino o pristopu k Haaški konvenciji iz leta 1980 predložil 22. januarja 1992. Haaška konvencija iz leta 1980 je za Ekvador začela veljati 1. aprila 1992.

(11)

Vse zadevne države članice, razen Avstrije in Danske, so že sprejele pristop Ekvadorja k Haaški konvenciji iz leta 1980. Ekvador je sprejel pristop Bolgarije, Cipra, Estonije, Latvije, Litve, Malte, Poljske, Slovenije in Romunije k Haaški konvenciji iz leta 1980. Ocena razmer v Ekvadorju je privedla do sklepa, da lahko Avstrija v interesu Unije sprejme pristop Ekvadorja v skladu s pogoji iz Haaške konvencije iz leta 1980.

(12)

Ukrajina je listino o pristopu k Haaški konvenciji iz leta 1980 predložila 2. junija 2006. Haaška konvencija iz leta 1980 je za Ukrajino začela veljati 1. septembra 2006.

(13)

Vse države članice, razen Avstrije in Danske, so že sprejele pristop Ukrajine k Haaški konvenciji iz leta 1980. Ocena razmer v Ukrajini je privedla do sklepa, da lahko Avstrija v interesu Unije sprejme pristop Ukrajine v skladu s pogoji iz Haaške konvencije iz leta 1980.

(14)

Avstrija bi morala biti zato pooblaščena, da v interesu Unije predloži izjave o sprejetju pristopa Ekvadorja in Ukrajine k Haaški konvenciji iz leta 1980 v skladu s pogoji iz tega sklepa. Druge države članice Unije, ki so že sprejele pristop Ekvadorja in Ukrajine k Haaški konvenciji iz leta 1980, ne bi smele predložiti novih izjav o sprejetju, saj obstoječe izjave po mednarodnem javnem pravu ostajajo veljavne.

(15)

Uredba Bruselj IIa zavezuje Združeno kraljestvo in Irsko, ki sodelujeta pri sprejetju in uporabi tega sklepa.

(16)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja –

(1)

Evropska unija je kot enega izmed svojih ciljev določila spodbujanje varstva pravic otrok, kakor je navedeno v členu 3 Pogodbe o Evropski uniji. Ukrepi za zaščito otrok zoper neupravičeno premestitev ali zadržanje so bistveni del te politike.

(2)

Svet je sprejel Uredbo (ES) št. 2201/2003 (2) (v nadaljnjem besedilu: Uredba Bruselj IIa), katere namen je zaščititi otroke pred škodljivimi posledicami njihove neupravičene premestitve ali zadržanja ter vzpostaviti postopke za zagotovitev njihove hitre vrnitve v državo običajnega prebivališča ter zagotoviti varstvo pravic do stikov z otrokom in pravic do varstva in vzgoje.

(3)

Uredba Bruselj IIa dopolnjuje in krepi določbe Haaške konvencije z dne 25. oktobra 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok (v nadaljnjem besedilu: Haaška konvencija iz leta 1980), ki na mednarodni ravni uvaja sistem obveznosti in sodelovanja med državami pogodbenicami in med centralnimi organi ter katere namen je zagotoviti hitro vrnitev neupravičeno premeščenih ali zadržanih otrok.

(4)

Vse države članice Unije so pogodbenice Haaške konvencije iz leta 1980.

(5)

Unija spodbuja tretje države k pristopu k Haaški konvenciji iz leta 1980 in podpira njeno pravilno izvajanje, tako da skupaj z državami članicami sodeluje med drugim v posebnih komisijah, ki jih redno organizira Haaška konferenca o mednarodnem zasebnem pravu.

(6)

Skupni pravni okvir, ki se uporablja za odnose med državami članicami Unije in tretjimi državami, bi lahko bil najboljša rešitev za občutljive primere mednarodnega protipravnega odvzema otrok.

(7)

Haaška konvencija iz leta 1980 določa, da se navedena konvencija uporablja med državo pristopnico in državami pogodbenicami, ki so izjavile, da sprejemajo pristop.

(8)

Haaška konvencija iz leta 1980 ne omogoča, da bi organizacije za regionalno gospodarsko povezovanje, kakršna je Unija, postale njene pogodbenice. Zato Unija ne more pristopiti k navedeni konvenciji niti ne more predložiti izjave o sprejetju države pristopnice.

(9)

Na podlagi mnenja 1/13 Sodišča Evropske unije (3) izjave o sprejetju v okviru Haaške konvencije iz leta 1980 sodijo v izključno zunanjo pristojnost Unije.

(10)

Honduras je listino o pristopu k Haaški konvenciji iz leta 1980 predložil 20. decembra 1993. Haaška konvencija iz leta 1980 je za Honduras začela veljati 1. marca 1994.

(11)

Vse zadevne države članice, razen Avstrije, Danske in Romunije, so že sprejele pristop Hondurasa k Haaški konvenciji iz leta 1980. Honduras je sprejel pristop Bolgarije, Cipra, Estonije, Latvije, Litve, Malte in Slovenije k Haaški konvenciji iz leta 1980. Ocena razmer v Hondurasu je privedla do sklepa, da lahko Avstrija in Romunija v interesu Unije sprejmeta pristop Hondurasa v skladu s pogoji iz Haaške konvencije iz leta 1980.

(12)

Avstrija in Romunija bi morali biti zato pooblaščeni, da v interesu Unije predložita izjavi o sprejetju pristopa Hondurasa k Haaški konvenciji iz leta 1980 v skladu s pogoji iz tega sklepa. Druge države članice Unije, ki so že sprejele pristop Hondurasa k Haaški konvenciji iz leta 1980, ne bi smele predložiti novih izjav o sprejetju, saj obstoječe izjave po mednarodnem javnem pravu ostajajo veljavne.

(13)

Uredba Bruselj IIa zavezuje Združeno kraljestvo in Irsko, ki sodelujeta pri sprejetju in uporabi tega sklepa.

(14)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja –

(1)

Evropska unija je kot enega izmed svojih ciljev določila spodbujanje varstva pravic otrok, kakor je navedeno v členu 3 Pogodbe o Evropski uniji. Ukrepi za zaščito otrok zoper neupravičeno premestitev ali zadržanje so bistveni del te politike.

(2)

Svet je sprejel Uredbo (ES) št. 2201/2003 (2) (v nadaljnjem besedilu: Uredba Bruselj IIa), katere namen je zaščititi otroke pred škodljivimi posledicami njihove neupravičene premestitve ali zadržanja ter vzpostaviti postopke za zagotovitev njihove hitre vrnitve v državo običajnega prebivališča ter zagotoviti varstvo pravic do stikov z otrokom in pravic do varstva in vzgoje.

(3)

Uredba Bruselj IIa dopolnjuje in krepi določbe Haaške konvencije z dne 25. oktobra 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok (v nadaljnjem besedilu: Haaška konvencija iz leta 1980), ki na mednarodni ravni uvaja sistem obveznosti in sodelovanja med državami pogodbenicami in med centralnimi organi ter katere namen je zagotoviti hitro vrnitev neupravičeno premeščenih ali zadržanih otrok.

(4)

Vse države članice Unije so pogodbenice Haaške konvencije iz leta 1980.

(5)

Unija spodbuja tretje države k pristopu k Haaški konvenciji iz leta 1980 in podpira njeno pravilno izvajanje, tako da skupaj z državami članicami sodeluje med drugim v posebnih komisijah, ki jih redno organizira Haaška konferenca o mednarodnem zasebnem pravu.

(6)

Skupni pravni okvir, ki se uporablja za odnose med državami članicami Unije in tretjimi državami, bi lahko bil najboljša rešitev za občutljive primere mednarodnega protipravnega odvzema otrok.

(7)

Haaška konvencija iz leta 1980 določa, da se navedena konvencija uporablja med državo pristopnico in državami pogodbenicami, ki so izjavile, da sprejemajo pristop.

(8)

Haaška konvencija iz leta 1980 ne omogoča, da bi organizacije za regionalno gospodarsko povezovanje, kakršna je Unija, postale njene pogodbenice. Zato Unija ne more pristopiti k navedeni konvenciji niti ne more predložiti izjave o sprejetju države pristopnice.

(9)

Na podlagi mnenja 1/13 Sodišča Evropske unije (3) izjave o sprejetju v okviru Haaške konvencije iz leta 1980 sodijo v izključno zunanjo pristojnost Unije.

(10)

Belorusija je listino o pristopu k Haaški konvenciji iz leta 1980 predložila 12. januarja 1998. Haaška konvencija iz leta 1980 je za Belorusijo začela veljati 1. aprila 1998.

(11)

Vse zadevne države članice, razen Avstrije, Danske, Luksemburga in Romunije, so že sprejele pristop Belorusije k Haaški konvenciji iz leta 1980. Belorusija je sprejela pristop Bolgarije, Estonije, Latvije, Litve in Malte k Haaški konvenciji iz leta 1980. Ocena razmer v Belorusiji je privedla do sklepa, da lahko Avstrija, Luksemburg in Romunija v interesu Unije sprejmejo pristop Belorusije v skladu s pogoji iz Haaške konvencije iz leta 1980.

(12)

Uzbekistan je listino o pristopu k Haaški konvenciji iz leta 1980 predložil 31. maja 1999. Haaška konvencija iz leta 1980 je za Uzbekistan začela veljati 1. avgusta 1999.

(13)

Vse države članice, razen Avstrije, Danske, Luksemburga in Romunije, so že sprejele pristop Uzbekistana k Haaški konvenciji iz leta 1980. Uzbekistan je sprejel pristop Bolgarije, Estonije, Latvije, Litve in Malte k Haaški konvenciji iz leta 1980. Ocena razmer v Uzbekistanu je privedla do sklepa, da lahko Avstrija, Luksemburg in Romunija v interesu Unije sprejmejo pristop Uzbekistana v skladu s pogoji iz Haaške konvencije iz leta 1980.

(14)

Avstrija, Luksemburg in Romunija bi morali biti zato pooblaščeni, da v interesu Unije predložijo izjave o sprejetju pristopa Belorusije in Uzbekistana k Haaški konvenciji iz leta 1980 v skladu s pogoji iz tega sklepa. Druge države članice Unije, ki so že sprejele pristop Belorusije in Uzbekistana k Haaški konvenciji iz leta 1980, ne bi smele predložiti novih izjav o sprejetju, saj obstoječe izjave po mednarodnem javnem pravu ostajajo veljavne.

(15)

Uredba Bruselj IIa zavezuje Združeno kraljestvo in Irsko, ki sodelujeta pri sprejetju in uporabi tega sklepa.

(16)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja –

(1)

Člen 193 Direktive 2006/112/ES določa, da je davčni zavezanec, ki dobavlja blago ali storitve, po splošnem pravilu zavezan k plačilu davka na dodano vrednost (DDV) davčnim organom.

(2)

Litva je z dopisom, ki ga je Komisija evidentirala 16. oktobra 2018, zaprosila za dovoljenje, da uvede posebni ukrep, ki odstopa od člena 193 Direktive 2006/112/ES, da bi lahko uporabljala mehanizem obrnjene davčne obveznosti za dobavo trdih diskov (v nadaljnjem besedilu: posebni ukrep).

(3)

Komisija je v skladu z drugim pododstavkom člena 395(2) Direktive 2006/112/ES z dopisom z dne 19. novembra 2018 obvestila druge države članice o prošnji Litve. Komisija je z dopisom z dne 20. novembra 2018 uradno obvestila Litvo, da ima vse informacije, potrebne za presojo prošnje.

(4)

Litva je odkrila primere goljufij v trgovini znotraj Skupnosti z neobstoječim trgovcem v zvezi z dobavo elektronskih izdelkov, kot so prenosni računalniki, mobilni telefoni, tablični računalniki in trdi diski. Stopnja in obseg te prakse imata neposreden in zelo negativen učinek na državni proračun.

(5)

Litva je sprejela več ukrepov za odpravo te vrste goljufije na področju DDV in za njeno preprečevanje. Po mnenju Litve ti ukrepi ne zadoščajo za preprečevanje goljufij na področju DDV pri dobavi elektronskega blaga.

(6)

Litva namerava uvesti mehanizem obrnjene davčne obveznosti za elektronske izdelke na podlagi člena 199a Direktive 2006/112/ES. Vendar trdi diski ne spadajo na področje navedenega člena.

(7)

Da bi zagotovila celovitejšo obliko mehanizma obrnjene davčne obveznosti, ki bi se uporabljal ne le za elektronske izdelke, že zajete v členu 199a Direktive 2006/112/ES, temveč tudi za trde diske, je Litva zaprosila za dovoljenje, da uvede posebni ukrep.

(8)

Zaradi morebitnega pozitivnega učinka posebnega ukrepa na boj proti goljufijam na področju DDV, ki jih je odkrila Litva, bi bilo treba odstopanje odobriti za omejeno obdobje, in sicer od 1. marca 2019 do 28. februarja 2022.

(9)

Odstopanja se običajno odobrijo za omejeno obdobje, da se lahko oceni, ali so posebni ukrepi ustrezni in učinkoviti. Odstopanja dajejo državam članicam čas, da do izteka posebnih ukrepov uvedejo druge običajne ukrepe za odpravo določenega problema, tako da postane podaljšanje odstopanja nepotrebno. Odstopanja, ki dovoljujejo uporabo mehanizma obrnjene davčne obveznosti, se odobrijo zgolj izjemoma za določena področja, kjer se goljufije pojavijo in pomenijo sredstvo v skrajni sili. Litva bi zato morala uvesti druge običajne ukrepe za boj proti goljufijam na področju DDV in za njihovo preprečevanje v zvezi s trgovino trdih diskov do izteka posebnega ukrepa, zato bi moralo postati odstopanje od člena 193 Direktive 2006/112/ES v zvezi s takšno dobavo nepotrebno.

(10)

Posebni ukrep ne bo imel negativnega učinka na lastna sredstva Unije iz naslova DDV –

(1)

Poljska je z dopisom, ki ga je Komisija evidentirala 15. maja 2018, zaprosila za dovoljenje, da uvede posebni ukrep, ki odstopa od člena 226 Direktive 2006/112/ES, da lahko uporabi mehanizem deljenega plačila (v nadaljnjem besedilu: posebni ukrep). Posebni ukrep bi moral zahtevati vključitev posebne izjave, da je treba davek na dodano vrednost (DDV) plačati na dobaviteljev blokirani račun za DDV za račune, izdane v zvezi z dobavo blaga in storitev, dovzetnih za goljufije, ter za katere na Poljskem običajno veljata mehanizem obrnjene davčne obveznosti ter solidarna odgovornost. Poljska je zaprosila za posebni ukrep za obdobje treh let, in sicer od 1. januarja 2019 do 31. decembra 2021.

(2)

V skladu z drugim pododstavkom člena 395(2) Direktive 2006/112/ES je Komisija z dopisi z dne 3. septembra 2018 drugim državam članicam posredovala prošnjo Poljske. Komisija je z dopisom z dne 4. septembra 2018 uradno obvestila Poljsko, da ima na voljo vse informacije, potrebne za presojo prošnje.

(3)

Poljska je že sprejela številne ukrepe za boj proti goljufijam. Uvedla je med drugim mehanizem obrnjene davčne obveznosti ter solidarno odgovornost dobavitelja in stranke, standardno revizijsko dokumentacijo, strožja pravila za registracijo in odjavo davčnih zavezancev za DDV in povečano število revizij. Poljska pa kljub vsemu meni, da navedeni ukrepi ne zadostujejo za preprečitev goljufij na področju DDV.

(4)

Poljska meni, da bo uporaba posebnega ukrepa odpravila goljufije na področju DDV. Glede na to, da se lahko v okviru mehanizma deljenega plačila znesek DDV, deponiran na ločenem računu za DDV dobavitelja (davčni zavezanec), uporabi le za omejene namene, in sicer za plačilo obveznosti iz naslova DDV davčnemu organu ali plačilo DDV za račune, prejete od dobaviteljev, s čimer je bolje zagotovljeno, da bodo davčni organi prejeli celoten znesek DDV, ki bi ga davčni zavezanec moral prenesti na poljsko državno blagajno.

(5)

Poljska je 1. julija 2018 uvedla prostovoljni mehanizem deljenega plačila. Poljska meni, da bi bilo treba na področjih, ki so še posebej izpostavljena goljufijam na področju DDV, uvesti posebni ukrep. Ta področja zajemajo gospodarske sektorje, kot so jeklo, odpadni materiali, elektronska oprema, zlato, neželezne kovine, goriva in plastične mase. Za ta področja na Poljskem običajno veljata mehanizem obrnjene davčne obveznosti ter solidarna odgovornost dobavitelja in stranke.

(6)

Posebni ukrep se bo uporabljal za dobavo blaga in storitev, naštetih v Prilogi, med davčnimi zavezanci za dobavo med podjetji (B2B), zajemal pa bo le elektronska bančna nakazila.

(7)

Kadar je presežek vstopnega davka večji od izstopnega davka, ki ga dobavitelj v obračunu za DDV prizna kot vračljivi znesek DDV, se plačilo takšnega vračila običajno izvede v 60 dneh na redni račun dobavitelja. Poljska je obvestila Komisijo, da bo vračilo za transakcije, zajete sposebnim ukrepom, na zahtevo dobavitelja, ki ima blokiran račun za DDV, izvedeno v 25 dneh.

(8)

Dobavitelji ne bi smeli imeti stroškov z odprtjem in vodenjem bančnega računa za DDV, saj bi ga banka morala zagotoviti brez provizij in pristojbin.

(9)

Posebni ukrep se bi moral uporabljati za vse dobavitelje, vključno s tistimi dobavitelji, ki nimajo sedeža na Poljskem, saj morajo imeti odprt bančni račun, ki bo deloval v skladu s poljskim zakonom o bančništvu. Poljska je v zvezi s tem potrdila, da dobavitelji ne bodo imeli nobenih dodatnih stroškov v zvezi z obveznostjo odprtja bančnega računa na Poljskem, saj bodo lahko ti dobavitelji odprli in vzdrževali bančni račun za DDV na Poljskem brezplačno.

(10)

Posebni ukrep, kot ga predvideva Poljska, bo uvedel znatne spremembe za dobavitelje. Sistem od 1. julija 2018 že deluje na prostovoljni osnovi in davčni zavezanci so imeli možnost, da se z njim seznanijo.

(11)

Komisija meni, da je verjetno, da bo posebni ukrep za dobavo blaga in storitev, dovzetnih za goljufije, prinesel učinkovite rezultate v boju proti goljufijam na področju DDV. Odstopanja se običajno odobrijo za omejeno časovno obdobje. Posebni ukrep bi bilo zato treba odobriti od 1. marca 2019 do 28. februarja 2022.

(12)

Glede na novost in široko področje uporabe posebnega ukrepa je pomembno zagotoviti potrebno spremljanje. Zlasti mora biti to spremljanje osedotočeno na učinek posebnega ukrepa na raven goljufij na področju DDV in na davčne zavezance med drugim v zvezi z vračilom DDV, upravnim bremenom in stroški za davčne zavezance. Poljska bi morala zato predložiti poročilo o učinku posebnega ukrepa 18 mesecev po začetku veljavnosti posebnega ukrepa na Poljskem.

(13)

Posebni ukrep ne bo negativno vplival na skupni znesek davčnih prihodkov, zbranih na stopnji končne porabe, in ne bo imel negativnega učinka na lastna sredstva Unije iz naslova DDV –

(1)

Svet je 18. septembra 2015 in 1. oktobra 2015 sprejel sklepa (EU, Euratom) 2015/1600 (1) in (EU, Euratom) 2015/1790 (2) o imenovanju članov Evropskega ekonomsko-socialnega odbora za obdobje od 21. septembra 2015 do 20. septembra 2020. Arne GREVSEN je 16. februarja 2016 s Sklepom Sveta (EU) 2016/229 (3) kot član zamenjal Mario-Louiso KNUPPERT.

(2)

Zaradi konca mandata Bernta FALLENKAMPA se je sprostilo mesto člana Evropskega ekonomsko-socialnega odbora.

(3)

Zaradi konca mandata Arneja GREVSENA se je sprostilo mesto člana Evropskega ekonomsko-socialnega odbora –

(1)

Svet je 15. aprila 2014 sprejel Sklep 2014/219/SZVP (1) o misiji Evropske unije v okviru SVOP v Maliju (EUCAP Sahel Mali).

(2)

Svet je 11. januarja 2017 sprejel Sklep (SZVP) 2017/50 (2) o podaljšanju EUCAP Sahel Mali do 14. januarja 2019. Dne 7. decembra 2017 je sprejel Sklep (SZVP) 2017/2264 (3) o določitvi referenčnega finančnega zneska za EUCAP Sahel Mali do 14. januarja 2019.

(3)

Svet je v sklepih o Sahelu/Maliju z dne 25. junija 2018 poudaril pomen regionalizacije SVOP v Sahelu, s katero naj bi po potrebi okrepili civilno in vojaško podporo čezmejnemu sodelovanju, strukture regionalnega sodelovanja – zlasti tiste v okviru skupine G5 Sahel – ter zmogljivosti in odgovornost držav te skupine pri spopadanju z varnostnimi izzivi v regiji.

(4)

Politični in varnostni odbor je 25. oktobra 2018 na podlagi strateškega pregleda EUCAP Sahel Mali priporočil, da se EUCAP Sahel Mali podaljša do 14. januarja 2021.

(5)

Pod pogojem, da Svet potrdi dokument o načrtovanju regionalizacije Sahela, je Svet 17. decembra 2018 sprejel Sklep (SZVP) 2018/2008 (4) o podaljšanju UCAP Sahel Mali in določil referenčni finančni znesek do 28. februarja 2019.

(6)

Sklep 2014/219/SZVP bi bilo zato treba podaljšati do 14. januarja 2021.

(7)

Misija EUCAP Sahel Mali se bo izvajala v razmerah, ki se lahko poslabšajo in bi lahko ovirale doseganje ciljev zunanjega delovanja Unije iz člena 21 Pogodbe o Evropski uniji –

(1)

Dobavitelj SEG Automotive Germany GmbH je 14. maja 2018 vložil vlogo za odobritev visokoučinkovitega 48-voltnega motornega generatorja (BRM) z 48/12-voltnim pretvornikom DC/DC za vozila kategorije N1 kot ekološke inovacije. Vloga je bila ocenjena v skladu s členom 12 Uredbe (EU) št. 510/2011 in Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 427/2014 (2).

(2)

48-voltni motorni generator je reverzibilen stroj, ki lahko deluje kot električni motor, ki pretvarja električno energijo v mehansko, ali kot generator, ki pretvarja mehansko energijo v električno kot standardni alternator. V vloženi vlogi je bil poudarek na generatorski funkciji komponente.

(3)

Vložnik je predlagal dve različni metodologiji za določitev skupnega izkoristka sistema, ki združujeta izkoristek 48-voltnega motornega generatorja in izkoristek 48/12-voltnega pretvornika DC/DC. Namen prve metode je ločeno izračunati izkoristek 48-voltnega motornega generatorja in njegovega 48/12-voltnega pretvornika DC/DC, po drugi metodi pa se izračuna izkoristek 48-voltnega motornega generatorja skupaj z njegovim 48/12-voltnim pretvornikom DC/DC (kombinirana metoda). Oba postopka preskušanja sta v skladu s tehničnimi smernicami za pripravo vlog za odobritev inovativnih tehnologij v skladu z Uredbo (EU) št. 510/2011.

(4)

Informacije iz vloge dokazujejo, da so pogoji in merila iz člena 12 Uredbe (EU) št. 510/2011 ter členov 2 in 4 Izvedbene uredbe (EU) št. 427/2014 v obeh predlaganih študijah primerov izpolnjeni. Zaradi tega bi bilo treba visokoučinkoviti 48-voltni motorni generator z 48/12-voltnim pretvornikom DC/DC dobavitelja SEG Automotive Germany GmbH, ki se uporablja za vozila kategorije N1, odobriti kot ekološko inovacijo.

(5)

Primerno je odobriti metodologiji preskušanja za določitev prihrankov emisij CO2 zaradi visokoučinkovitega 48-voltnega motornega generatorja (BRM) z 48/12-voltnim pretvornikom DC/DC dobavitelja SEG Automotive Germany GmbH. Pri določitvi specifičnih emisijskih vrednosti proizvajalca v skladu z Uredbo (EU) št. 510/2011 se lahko upoštevajo samo prihranki emisij, certificirani na podlagi ene od dveh metodologij preskušanja iz tega sklepa.

(6)

Za določitev prihrankov emisij CO2 zaradi visokoučinkovitega 48-voltnega motornega generatorja (BRM) z 48/12-voltnim pretvornikom DC/DC dobavitelja SEG Automotive Germany GmbH je treba določiti osnovno tehnologijo, s katero bi bilo treba oceniti izkoristek generatorske funkcije. Ob upoštevanju strokovne presoje je za določitev prihrankov emisij CO2 v skladu s tem sklepom kot osnovno tehnologijo primerno šteti alternator s 67-odstotnim izkoristkom.

(7)

V primeru hibridnih vozil kategorije N1 metodologije preskušanja temeljijo na določenih pogojih, ki veljajo samo za vozila, za katera se lahko uporabljajo nepopravljene meritve, na primer poraba goriva ali emisije CO2, izmerjene med preskusom tipa 1, kot je določeno v Prilogi 8 k Pravilniku UN/ECE št. 101. Zato se področje uporabe tega sklepa nanaša na vsa vozila kategorije N1 z motorjem z notranjim zgorevanjem, vendar je omejeno le na nekatera hibridna vozila kategorije N1.

(8)

Prihranki zaradi visokoučinkovitega 48-voltnega motornega generatorja (BRM) z 48/12-voltnim pretvornikom DC/DC dobavitelja SEG Automotive Germany GmbH se lahko delno dokažejo s preskusom iz Priloge XII k Uredbi Komisije (ES) št. 692/2008 (3). Zato je treba zagotoviti, da se ta delni dokaz upošteva pri metodologiji preskušanja za določitev prihrankov emisij CO2 zaradi motornega generatorja.

(9)

Če homologacijski organ ugotovi, da visokoučinkoviti 48-voltni motorni generator (BRM) z 48/12-voltnim pretvornikom DC/DC dobavitelja SEG Automotive Germany GmbH ne izpolnjuje pogojev za certificiranje, bi bilo treba vlogo za certificiranje prihrankov zavrniti.

(10)

Ta sklep bi se moral do vključno leta 2020 uporabljati v povezavi s preskusnim postopkom iz Priloge XII k Uredbi (ES) št. 692/2008. Z učinkom od 1. januarja 2021 se morajo inovativne tehnologije ocenjevati glede na preskusni postopek iz Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2017/1151 (4).

(11)

Za namene določanja splošne kode ekološke inovacije, ki se uporablja v zadevnih homologacijskih dokumentih v skladu s prilogami I, VIII in IX k Direktivi 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (5), bi bilo treba določiti posamično kodo, ki se uporablja za visokoučinkoviti 48-voltni motorni generator (BRM) z 48/12-voltnim pretvornikom DC/DC dobavitelja SEG Automotive Germany GmbH –

(1)

Dobavitelj SEG Automotive Germany GmbH je 14. maja 2018 vložil vlogo za odobritev visokoučinkovitega 48-voltnega motornega generatorja (BRM) z 48/12-voltnim pretvornikom DC/DC za vozila kategorije M1 kot ekološke inovacije. Vloga je bila ocenjena v skladu s členom 12 Uredbe (ES) št. 443/2009 in Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 725/2011 (2).

(2)

48-voltni motorni generator je reverzibilen stroj, ki lahko deluje kot električni motor, ki pretvarja električno energijo v mehansko, ali kot generator, ki pretvarja mehansko energijo v električno kot standardni alternator. V vloženi vlogi je bil poudarek na generatorski funkciji komponente.

(3)

Vložnik je predlagal dve različni metodologiji za določitev skupnega izkoristka sistema, ki združujeta izkoristek 48-voltnega motornega generatorja in izkoristek 48/12-voltnega pretvornika DC/DC. Namen prve metode je ločeno izračunati izkoristek 48-voltnega motornega generatorja in njegovega 48/12-voltnega pretvornika DC/DC, po drugi metodi pa se izračuna izkoristek 48-voltnega motornega generatorja skupaj z njegovim 48/12-voltnim pretvornikom DC/DC (kombinirana metoda). Oba postopka preskušanja sta v skladu s tehničnimi smernicami za pripravo vlog za odobritev inovativnih tehnologij v skladu z Uredbo (ES) št. 443/2009. V primerjavi z metodologijo preskušanja, opredeljeno v Izvedbenem sklepu Komisije (EU) 2017/785 (3) o odobritvi učinkovitih 12-voltnih motornih generatorjev, metodologije preskušanja 48-voltnih motornih generatorjev vključujejo drugačno napetost in preskusni tok, da se upoštevajo posebnosti 48-voltnega motornega generatorja.

(4)

Informacije iz vloge dokazujejo, da so pogoji in merila iz člena 12 Uredbe (ES) št. 443/2009 ter členov 2 in 4 Izvedbene uredbe (EU) št. 725/2011 v obeh predlaganih študijah primerov izpolnjeni. Zaradi tega bi bilo treba visokoučinkoviti 48-voltni motorni generator z 48/12-voltnim pretvornikom DC/DC dobavitelja SEG Automotive Germany GmbH, ki se uporablja za vozila kategorije M1, odobriti kot ekološko inovacijo.

(5)

Primerno je odobriti metodologiji preskušanja za določitev prihrankov emisij CO2 zaradi visokoučinkovitega 48-voltnega motornega generatorja (BRM) z 48/12-voltnim pretvornikom DC/DC dobavitelja SEG Automotive Germany GmbH. Pri določitvi specifičnih emisijskih vrednosti proizvajalca v skladu z Uredbo (ES) št. 443/2009 se lahko upoštevajo samo prihranki emisij, certificirani na podlagi ene od dveh metodologij preskušanja iz tega sklepa.

(6)

Za določitev prihrankov emisij CO2 zaradi visokoučinkovitega 48-voltnega motornega generatorja (BRM) z 48/12-voltnim pretvornikom DC/DC dobavitelja SEG Automotive Germany GmbH je treba določiti osnovno tehnologijo, s katero bi bilo treba oceniti izkoristek generatorske funkcije. Ob upoštevanju strokovne presoje je za določitev prihrankov emisij CO2 v skladu s tem sklepom kot osnovno tehnologijo primerno šteti alternator s 67-odstotnim izkoristkom.

(7)

V primeru hibridnih vozil kategorije M1 metodologije preskušanja temeljijo na določenih pogojih, ki veljajo samo za vozila, za katera se lahko uporabljajo nepopravljene meritve, na primer poraba goriva ali emisije CO2, izmerjene med preskusom tipa 1, kot je določeno v Prilogi 8 k Pravilniku UN/ECE št. 101. Zato se področje uporabe tega sklepa nanaša na vsa vozila kategorije M1 z motorjem z notranjim zgorevanjem, vendar je omejeno le na nekatera hibridna vozila kategorije M1.

(8)

Prihranki zaradi visokoučinkovitega 48-voltnega motornega generatorja (BRM) z 48/12-voltnim pretvornikom DC/DC dobavitelja SEG Automotive Germany GmbH se lahko delno dokažejo s preskusom iz Priloge XII k Uredbi Komisije (ES) št. 692/2008 (4). Zato je treba zagotoviti, da se ta delni dokaz upošteva pri metodologiji preskušanja za določitev prihrankov emisij CO2 zaradi motornega generatorja.

(9)

Če homologacijski organ ugotovi, da visokoučinkoviti 48-voltni motorni generator (BRM) z 48/12-voltnim pretvornikom DC/DC dobavitelja SEG Automotive Germany GmbH ne izpolnjuje pogojev za certificiranje, bi bilo treba vlogo za certificiranje prihrankov zavrniti.

(10)

Ta sklep bi se moral do vključno leta 2020 uporabljati v povezavi s preskusnim postopkom iz Priloge XII k Uredbi Komisije (ES) št. 692/2008. Z učinkom od 1. januarja 2021 se morajo inovativne tehnologije ocenjevati glede na preskusni postopek iz Uredbe (EU) 2017/1151 (5).

(11)

Za namene določanja splošne kode ekološke inovacije, ki se uporablja v zadevnih homologacijskih dokumentih v skladu s prilogami I, VIII in IX k Direktivi 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (6), bi bilo treba določiti posamično kodo, ki se uporablja za inovativno tehnologijo za visokoučinkoviti 48-voltni generator (BRM) z 48/12-voltnim pretvornikom DC/DC dobavitelja SEG Automotive Germany GmbH –

(1)

Izvedbeni sklep Komisije 2014/709/EU (4) določa nadzorne ukrepe za zdravje živali v zvezi z afriško prašičjo kugo v nekaterih državah članicah, kjer so bili potrjeni primeri navedene bolezni pri domačih ali divjih prašičih (v nadaljnjem besedilu: zadevne države članice). V delih od I do IV Priloge k navedenemu izvedbenemu sklepu so nekatera območja zadevnih držav članic razmejena in navedena po različni stopnji tveganja zaradi epidemioloških razmer glede navedene bolezni. Priloga k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU je bila večkrat spremenjena, da bi se upoštevale spremembe epidemioloških razmer glede afriške prašičje kuge v Uniji, ki jih je bilo treba vključiti v navedeno prilogo.

(2)

Tveganje širjenja afriške prašičje kuge pri prostoživečih živalih je povezano s počasnim naravnim širjenjem navedene bolezni v populacijah divjih prašičev in s človekovimi dejavnostmi, kot je pokazal nedavni epidemiološki razvoj navedene bolezni v Uniji in kot je dokumentirala Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) v svojem znanstvenem mnenju Sveta za zdravje in zaščito živali, objavljenem 14. julija 2015, v svojem znanstvenem poročilu o epidemioloških analizah afriške prašičje kuge v baltskih državah in na Poljskem, objavljenem 23. marca 2017, v svojem znanstvenem poročilu o epidemioloških analizah afriške prašičje kuge v baltskih državah in na Poljskem, objavljenem 8. novembra 2017, ter v svojem znanstvenem poročilu o epidemioloških analizah afriške prašičje kuge v Evropski uniji, objavljenem 29. novembra 2018 (5).

(3)

Od datuma sprejetja zadnje spremembe Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU so se pojavili novi primeri afriške prašičje kuge pri divjih prašičih v Bolgariji in Belgiji ter pri domačih prašičih v Romuniji, kar bi bilo treba upoštevati v Prilogi k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU.

(4)

Februarja 2019 je bil ugotovljen en primer afriške prašičje kuge pri divjem prašiču v regiji Varna v Bolgariji zunaj območij, navedenih v Prilogi k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU. Ta primer afriške prašičje kuge pri divjem prašiču pomeni povišanje stopnje tveganja, ki bi ga bilo treba upoštevati v navedeni prilogi. Zato bi bilo treba to območje v Bolgariji, prizadeto zaradi afriške prašičje kuge, navesti v delu II Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU.

(5)

Februarja 2019 je bil ugotovljen en primer afriške prašičje kuge pri divjem prašiču v regiji Luxembourg v Belgiji, ki je trenutno navedena v delu I Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU. Ta primer afriške prašičje kuge pri divjem prašiču pomeni povišanje stopnje tveganja, ki bi ga bilo treba upoštevati v navedeni prilogi. Zato bi bilo treba to območje v Belgiji, prizadeto zaradi afriške prašičje kuge, navesti v delu II Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU.

(6)

Februarja 2019 je bil ugotovljen en izbruh afriške prašičje kuge pri domačih prašičih v okrožju Botoșani v Romuniji, ki je trenutno navedeno v delu II Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU. Ta izbruh afriške prašičje kuge pri domačih prašičih pomeni povišanje stopnje tveganja, ki bi ga bilo treba upoštevati v navedeni prilogi. Zato bi bilo treba to območje v Romuniji, prizadeto zaradi afriške prašičje kuge, navesti v delu III Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU.

(7)

Da bi se upoštevale nedavne spremembe pri epidemiološkem razvoju afriške prašičje kuge v Uniji in proaktivno obvladovala tveganja, povezana s širjenjem navedene bolezni, bi bilo treba v Bolgariji, Belgiji in Romuniji razmejiti dovolj velika nova območja z visokim tveganjem ter jih ustrezno navesti v delih I, II in III Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU. Prilogo k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(8)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –