4.2.2019

Uradni list Evropske unije

L 32/9

SKLEP KOMISIJE (EU) 2019/165

z dne 1. februarja 2019

o določitvi notranjih pravil glede zagotavljanja informacij posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki, in omejevanja nekaterih njihovih pravic do varstva podatkov s strani Komisije v okviru upravnih preiskav, preddisciplinskih in disciplinskih postopkov ter postopkov začasne odstranitve z delovnega mesta

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 249(1) Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Komisija izvaja upravne preiskave, preddisciplinske in disciplinske postopke ter postopke začasne odstranitve z delovnega mesta na podlagi člena 86 Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije (1) ter v skladu s Prilogo IX h kadrovskim predpisom in Sklepom Komisije C(2004) 1588 (2). Navedene naloge so zlasti v pristojnosti Preiskovalnega in disciplinskega urada Komisije („IDOC“), ki je direktorat, priključen Generalnemu direktoratu za človeške vire in varnost. Disciplinski postopki lahko vključujejo preiskave, ki jih izvaja disciplinska komisija Komisije v skladu s členom 17 Priloge IX h kadrovskim predpisom.

(2)

V okviru teh dejavnosti zadevne službe Komisije zbirajo in obdelujejo zadevne informacije. Te informacije vključujejo osebne podatke, zlasti identifikacijske in kontaktne podatke ter podatke o vedenju. Zadevne službe Komisije osebne podatke posredujejo drugim službam Komisije na podlagi potrebe po seznanitvi s podatki.

(3)	Osebni podatki se hranijo v varnem fizičnem in elektronskem okolju, da se prepreči nezakonit dostop ali prenos podatkov osebam, ki nimajo potrebe po seznanitvi z njimi. Po koncu obdelave se podatki hranijo v skladu z veljavnimi pravili Komisije (3).

(4)

Komisija mora pri opravljanju svojih nalog spoštovati pravice fizičnih oseb v zvezi z obdelavo osebnih podatkov, ki jih priznavata člen 8(1) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in člen 16(1) Pogodbe, ter pravice na podlagi Uredbe (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta (4), ki je nadomestila Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (5). Hkrati mora Komisija upoštevati stroga pravila o zaupnosti in poklicni skrivnosti ter zagotoviti spoštovanje procesnih pravic zadevnih oseb in prič, zlasti domneve nedolžnosti zadevne osebe.

(5)

V nekaterih okoliščinah je treba uskladiti pravice, ki jih imajo posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, na podlagi Uredbe (EU) 2018/1725, s potrebo po učinkovitosti upravnih preiskav, preddisciplinskih in disciplinskih postopkov ter postopkov začasne odstranitve z delovnega mesta, ob tem pa v celoti spoštovati temeljne pravice in svoboščine drugih posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki. V ta namen člen 25(1)(c), (g) in (h) Uredbe (EU) 2018/1725 Komisiji omogoča omejitev uporabe členov 14 do 17, 19, 20 in 35 ter načela preglednosti, določenega v členu 4(1)(a), kolikor njegove določbe ustrezajo pravicam in obveznostim iz členov 14 do 17, 19, 20 in 35 navedene uredbe.

(6)

To lahko velja zlasti za zagotavljanje informacij o obdelavi osebnih podatkov zadevni osebi na začetku upravne preiskave. Zagotavljanje takih informacij bi lahko vplivalo na zmožnost Komisije za izvajanje upravne preiskave, na primer zato, ker bi lahko zadevna oseba uničila dokaze, preden bi jih Komisija preučila, ali skušala vplivati na morebitne priče, preden bi bile te zaslišane. Podobno bi lahko zagotavljanje dostopa do osebnih podatkov v fazah postopka, v katerih zadevna oseba nima dostopa do spisa, na primer med predhodno oceno ali upravno preiskavo, razkrilo informacije, ki bi lahko negativno vplivale na izvedbo upravne preiskave. V obeh primerih je morda treba omejiti pravice zadevne osebe, da se zagotovi funkcija spremljanja, pregledovanja ali urejanja, povezana z izvajanjem javne oblasti, kadar gre za pomemben cilj v splošnem javnem interesu Unije, in sicer za zagotavljanje, da osebje Komisije spoštuje svoje zakonske obveznosti in ravna etično.

(7)

Pravico zadevne osebe do dostopa do osebnih podatkov je morda treba omejiti tudi, kadar bi se zaradi takega dostopa razkrile informacije o priči ali žvižgaču, ki je zaprosil, naj se njegova identiteta ne razkrije. V takem primeru se Komisija lahko odloči, da omeji dostop do izjave v zvezi z zadevno osebo, da se zaščitijo pravice in svoboščine te priče ali žvižgača.

(8)

Za zagotovitev zaupnosti in učinkovitosti upravnih preiskav, preddisciplinskih in disciplinskih postopkov ter postopkov začasne odstranitve z delovnega mesta ob upoštevanju standardov varstva osebnih podatkov iz Uredbe (EU) 2018/1725 je treba sprejeti notranja pravila, na podlagi katerih lahko Komisija omeji pravice posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, v skladu s členom 25(1)(c),(g) in (h) Uredbe (EU) 2018/1725.

(9)

Notranja pravila bi se morala uporabljati za vse postopke obdelave, ki jih izvaja Komisija pri opravljanju svojih nalog, vključno s postopki obdelave, ki se izvajajo pred začetkom upravne preiskave ter med pomočjo in sodelovanjem, ki ju Komisija zagotavlja nacionalnim organom in mednarodnim organizacijam zunaj svojih dejavnosti.

(10)

Za zagotovitev skladnosti s členi 14, 15 in 16 Uredbe (EU) 2018/1725 bi morala Komisija vse posameznike pregledno in usklajeno obveščati o svojih dejavnostih, ki vključujejo obdelavo njihovih osebnih podatkov, in o njihovih pravicah z obvestili o varstvu podatkov, objavljenimi na spletišču Komisije. Prav tako bi morala Komisija posamično in v ustrezni obliki obvestiti posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki, ki so vključeni v upravno preiskavo, preddisciplinski ali disciplinski postopek ali postopek začasne odstranitve z delovnega mesta.

(11)

Da se ohrani učinkovito sodelovanje, je morda poleg tega potrebno, da Komisija omeji uporabo pravic posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, da se zaščitijo postopki obdelave drugih institucij, organov, uradov in agencij Unije ali organov držav članic in tretjih držav ter mednarodnih organizacij. V ta namen bi se morala Komisija z navedenimi institucijami, organi, uradi in agencijami ter organi in mednarodnimi organizacijami posvetovati o ustreznih razlogih za uvedbo omejitev ter o potrebi po omejitvah in njihovi sorazmernosti, razen če bi to ogrozilo dejavnosti Komisije.

(12)

Komisija mora morda omejiti tudi zagotavljanje informacij posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki, in uporabo drugih pravic posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, v zvezi z osebnimi podatki, prejetimi od tretjih držav ali mednarodnih organizacij, da bi izpolnila svojo dolžnost sodelovanja s temi državami ali organizacijami in tako ohranila pomemben cilj v splošnem javnem interesu Unije. Vendar pa lahko v nekaterih okoliščinah interes ali temeljne pravice posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, prevladajo nad interesom mednarodnega sodelovanja.

(13)	Komisija bi morala vse omejitve obravnavati pregledno in vsako uporabo omejitev registrirati v ustreznem sistemu evidentiranja.

(14)

V skladu s členom 25(8) Uredbe (EU) 2018/1725 lahko upravljavci preložijo, opustijo ali zavrnejo zagotavljanje informacij o razlogih za uporabo omejitve posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, če bi zagotovitev teh informacij na kakršen koli način ogrozila namen omejitve. To zlasti velja za primere omejitev pravic iz členov 16 in 35 Uredbe (EU) 2018/1725.

(15)

Komisija bi morala redno pregledovati naložene omejitve za zagotovitev, da so pravice posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, do obveščenosti v skladu s členoma 16 in 35 Uredbe (EU) 2018/1725 omejene le, dokler so take omejitve potrebne, da se Komisiji omogoči izvajanje upravnih preiskav, preddisciplinskih in disciplinskih postopkov ter postopkov začasne odstranitve z delovnega mesta.

(16)	Kadar se omejijo druge pravice posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, bi moral upravljavec za vsak primer posebej oceniti, ali bi sporočanje omejitve ogrozilo njen namen.

(17)	Pooblaščena oseba za varstvo podatkov Evropske komisije bi morala opraviti neodvisen pregled uporabe omejitev, da se zagotovi skladnost s tem sklepom.

(18)	Evropski nadzornik za varstvo podatkov je mnenje izdal 5. decembra 2018 –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

1. Ta sklep določa pravila, ki jih mora Komisija upoštevati za obveščanje posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, o obdelavi njihovih podatkov v skladu s členi 14, 15 in 16 Uredbe (EU) 2018/1725, kadar izvaja upravne preiskave, preddisciplinske in disciplinske postopke ter postopke začasne odstranitve z delovnega mesta.

2. Določa tudi pogoje, pod katerimi lahko Komisija omeji uporabo členov 4(1)(a), 14 do 17, 19, 20 in 35 Uredbe (EU) 2018/1725 v skladu s členom 25(1)(c), (g) in (h) navedene uredbe.

3. Ta sklep se uporablja za obdelavo osebnih podatkov s strani Komisije v skladu s členom 86 kadrovskih predpisov in Prilogo IX h kadrovskim predpisom ter Sklepom C(2004) 1588.

4. Ta sklep se uporablja za obdelavo osebnih podatkov s strani Komisije, kadar ta obdeluje osebne podatke za namene, povezane z upravnimi preiskavami, preddisciplinskimi in disciplinskimi postopki ter postopki začasne odstranitve z delovnega mesta.

5. Kategorije osebnih podatkov, ki jih zajema ta sklep, vključujejo identifikacijske in kontaktne podatke ter podatke o vedenju.

Člen 2

Veljavne izjeme in omejitve

1. Komisija pri izvajanju svojih nalog v zvezi s pravicami posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, v skladu z Uredbo (EU) 2018/1725 preuči, ali velja katera od izjem iz navedene uredbe.

2. Ob upoštevanju členov 3 do 7 tega sklepa lahko Komisija omeji uporabo členov 14 do 17, 19, 20 in 35 Uredbe (EU) 2018/1725 ter načela preglednosti iz člena 4(1)(a) navedene uredbe, kolikor njegove določbe ustrezajo pravicam in obveznostim iz členov 14 do 17, 19, 20 in 35 navedene uredbe, kadar bi izvrševanje teh pravic in obveznosti ogrozilo namen upravnih preiskav, preddisciplinskih in disciplinskih postopkov ter postopkov začasne odstranitve z delovnega mesta ali negativno vplivalo na pravice in svoboščine drugih posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki.

3. Ob upoštevanju členov 3 do 7 lahko Komisija omeji pravice in obveznosti iz odstavka 2 tega člena v zvezi z osebnimi podatki, pridobljenimi od drugih institucij, organov, agencij in uradov Unije, pristojnih organov držav članic ali tretjih držav ali mednarodnih organizacij, v naslednjih okoliščinah:

(a)

kadar bi izvrševanje teh pravic in obveznosti lahko omejile druge institucije, organi, agencije in uradi Unije na podlagi drugih aktov iz člena 25 Uredbe (EU) 2018/1725 ali v skladu s poglavjem IX navedene uredbe ali v skladu z Uredbo (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta (6) ali Uredbo Sveta (EU) 2017/1939 (7);

(b)

kadar bi izvrševanje teh pravic in obveznosti lahko omejili pristojni organi držav članic na podlagi aktov iz člena 23 Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta (8) ali v skladu z nacionalnimi ukrepi za prenos členov 13(3), 15(3) ali 16(3) Direktive (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta (9);

(c)	kadar bi izvrševanje teh pravic in obveznosti lahko ogrozilo sodelovanje Komisije s tretjimi državami ali mednarodnimi organizacijami pri izvajanju upravnih preiskav, preddisciplinskih in disciplinskih postopkov ter postopkov začasne odstranitve z delovnega mesta.

Komisija se pred uporabo omejitev v okoliščinah iz točk (a) in (b) prvega pododstavka posvetuje z zadevnimi institucijami, organi, agencijami ali uradi Unije ali pristojnimi organi držav članic, razen če je Komisiji jasno, da je uporaba omejitve določena z enim od aktov iz navedenih točk, ali bi tako posvetovanje ogrozilo dejavnosti Komisije.

Točka (c) prvega pododstavka se ne uporablja, kadar interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, prevladajo nad interesom Komisije za sodelovanje s tretjimi državami ali mednarodnimi organizacijami.

Člen 3

Zagotavljanje informacij posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki

1. Komisija na svojem spletišču objavi obvestila o varstvu podatkov, s katerimi vse posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki, obvesti o svojih dejavnostih, ki vključujejo obdelavo njihovih osebnih podatkov.

2. Komisija posamično in v ustrezni obliki obvesti osebo, ki jo zadeva upravna preiskava, preddisciplinski ali disciplinski postopek ali postopek začasne odstranitve z delovnega mesta, ter priče, od katerih se zahteva zagotovitev informacij v zvezi s temi postopki, o obdelavi njihovih osebnih podatkov.

3. Kadar Komisija v skladu s členom 2 tega sklepa v celoti ali delno omeji zagotavljanje informacij iz odstavka 2, razloge za omejitev evidentira in registrira v skladu s členom 6.

Člen 4

Pravica posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, do dostopa, pravica do izbrisa in pravica do omejitve obdelave

1. Kadar Komisija v celoti ali delno omeji pravico posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, do dostopa do osebnih podatkov, pravico do izbrisa ali pravico do omejitve obdelave iz členov 17, 19 oziroma 20 Uredbe (EU) 2018/1725, zadevnega posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, v svojem odgovoru na zahtevo za dostop, izbris ali omejitev obdelave obvesti o uporabljeni omejitvi in glavnih razlogih zanjo ter o možnosti vložitve pritožbe pri Evropskem nadzorniku za varstvo podatkov ali možnosti uveljavljanja pravnega sredstva na Sodišču Evropske unije.

2. Zagotavljanje informacij o razlogih za omejitev iz odstavka 1 se lahko preloži, opusti ali zavrne za tako dolgo, dokler bi ogrožalo namen omejitve.

3. Komisija razloge za omejitev evidentira v skladu s členom 6 tega sklepa.

4. Kadar je pravica do dostopa v celoti ali delno omejena, lahko posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, pravico do dostopa uveljavlja prek Evropskega nadzornika za varstvo podatkov v skladu členom 25(6), (7) in (8) Uredbe (EU) 2018/1725.

Člen 5

Sporočanje kršitev varstva osebnih podatkov posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki

Kadar Komisija omeji sporočanje kršitve varstva osebnih podatkov posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, iz člena 35 Uredbe (EU) 2018/1725, razloge za omejitev evidentira in registrira v skladu s členom 6 tega sklepa.

Člen 6

Evidentiranje omejitev in njihov vpis v register

1. Komisija evidentira razloge za kakršno koli omejitev, ki se uporabi na podlagi tega sklepa, vključno z oceno potrebe po omejitvi in njene sorazmernosti za vsak primer posebej.

V ta namen se evidentira, kako bi uveljavljanje pravice ogrozilo namen upravne preiskave, preddisciplinskega ali disciplinskega postopka ali postopka začasne odstranitve z delovnega mesta ali omejitev, ki se uporabljajo na podlagi člena 2(2) ali (3), ali negativno vplivalo na pravice in svoboščine drugih posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki.

2. Evidenca in po potrebi dokumenti, ki vsebujejo temeljna dejstva in pravne elemente, se registrirajo. Na zahtevo se predložijo Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov.

Člen 7

Trajanje omejitev

1. Omejitve iz členov 3, 4 in 5 se še naprej uporabljajo, dokler obstajajo razlogi, ki jih upravičujejo.

2. Ko razlogi za omejitev iz členov 3 in 5 ne obstajajo več, Komisija odpravi omejitev in glavne razloge zanjo sporoči posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki. Komisija hkrati obvesti posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, da lahko kadar koli vloži pritožbo pri Evropskem nadzorniku za varstvo podatkov ali uveljavlja pravno sredstvo na Sodišču Evropske unije.

3. Komisija uporabo omejitev iz členov 3 in 5 pregleda vsakih šest mesecev od njihovega sprejetja, v vsakem primeru pa ob zaključku upravne preiskave, preddisciplinskega ali disciplinskega postopka ali postopka začasne odstranitve z delovnega mesta. Komisija nato vsako leto preuči potrebo po ohranitvi kakršne koli preložitve.

Člen 8

Pregled s strani pooblaščene osebe za varstvo podatkov Evropske komisije

1. Pooblaščena oseba za varstvo podatkov Evropske komisije se brez nepotrebnega odlašanja obvesti, kadar se pravice posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, omejijo v skladu s tem sklepom. Na zahtevo se pooblaščeni osebi za varstvo podatkov zagotovi dostop do evidence in vseh dokumentov, ki vsebujejo temeljna dejstva in pravne elemente.

2. Pooblaščena oseba za varstvo podatkov lahko zahteva pregled omejitve. Pooblaščena oseba za varstvo podatkov se pisno obvesti o rezultatu zahtevanega pregleda.

Člen 9

Začetek veljavnosti

Ta sklep začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 1. februarja 2019

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) Uredba Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 z dne 29. februarja 1968 o določitvi Kadrovskih predpisov za uradnike in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti ter uvedbi posebnih ukrepov, ki se začasno uporabljajo za uradnike Komisije (UL L 56, 4.3.1968, str. 1).

(2) Sklep Komisije C(2004) 1588 o določitvi splošnih izvedbenih določb o izvajanju upravnih preiskav in disciplinskih postopkov.

(3) Skupni seznam hrambe na ravni Komisije za spise Evropske komisije – SEC(2012) 713.

(4) Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).

(5) Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).

(6) Uredba (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) ter nadomestitvi in razveljavitvi sklepov Sveta 2009/371/PNZ, 2009/934/PNZ, 2009/935/PNZ, 2009/936/PNZ in 2009/968/PNZ (UL L 135, 24.5.2016, str. 53).

(7) Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (UL L 283, 31.10.2017, str. 1).

(8) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

(9) Direktiva (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PNZ (UL L 119, 4.5.2016, str. 89).

4.2.2019

Uradni list Evropske unije

L 32/14

SKLEP EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2019/166

z dne 25. januarja 2019

o Odboru za tržno infrastrukturo in razveljavitvi Sklepa ECB/2012/6 o ustanovitvi Odbora TARGET2-Securities (ECB/2019/3)

SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke ter zlasti člena 12.3 Statuta,

ob upoštevanju Smernice ECB/2012/13 z dne 18. julija 2012 o TARGET2-Securities (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Eurosistem ponuja tržne infrastrukture, platforme, aplikacije in povezane storitve na področjih denarne poravnave, poravnave vrednostnih papirjev in upravljanja zavarovanja, ki obsegajo storitve TARGET, ki vključujejo storitve TARGET2, T2S in TIPS.

(2)	Svet ECB je 16. marca 2016 odobril ustanovitev Odbora za tržno infrastrukturo, organa upravljanja, ki je odgovoren za naloge tehničnega in operativnega upravljanja na področju tržne infrastrukture in platform.

(3)

Odbor za tržno infrastrukturo se je v preteklosti sestajal v različnih namenskih sestavah glede na različne tržne infrastrukture, platforme in projekte, za katere je odgovoren. Od ustanovitve Odbora za tržno infrastrukturo je Odbor T2S, prvotno ustanovljen s Sklepom ECB/2012/6 (2), deloval kot ena od namenskih sestav Odbora za tržno infrastrukturo, kakor je bilo določeno v Sklepu Evropske centralne banke (EU) 2017/1403 (ECB/2017/20) (3).

(4)	Odbor T2S ni bil ustanovljen zgolj s Sklepom ECB/2012/6, temveč temelji tudi na protokolu o T2S, ki so ga podpisale centralne banke Eurosistema.

(5)

Pri pregledu delovanja Odbora za tržno infrastrukturo se je izkazalo, da za njegovo učinkovito delovanje namenske sestave niso potrebne. Zato bi bilo treba Sklep ECB/2012/6 razveljaviti, sestavo Odbora za tržno infrastrukturo pa spremeniti, tako da bo ta strukturiran in deloval v skladu s tem sklepom.

(6)

Odbor za tržno infrastrukturo bo v spremenjeni sestavi podpiral Svet ECB pri zagotavljanju, da se tržne infrastrukture, platforme, aplikacije in povezane storitve Eurosistema na področjih denarne poravnave, poravnave vrednostnih papirjev in upravljanja zavarovanja ohranjajo in razvijajo ter projekti na navedenih področjih vodijo skladno s cilji Evropskega sistema centralnih bank (ESCB) po Pogodbi, poslovnimi potrebami ESCB, tehnološkim napredkom ter vsakokrat veljavnimi regulativnimi in pregledniškimi zahtevami.

(7)	Razume se, da je pravni učinek Priloge III k temu sklepu (kodeks ravnanja) odvisen od tega, ali člani Odbora za tržno infrastrukturo podpišejo izjave iz dodatkov 1 in 2 k Prilogi III –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Opredelitev pojmov

Sklicevanje na Odbor T2S v Smernici ECB/2012/13 ter sklepih ECB/2011/20 (4) in ECB/2011/5 (5) se šteje za sklicevanje na Odbor za tržno infrastrukturo. Vsi drugi pojmi, ki se uporabljajo v tem sklepu, imajo enak pomen kot v smernicah ECB/2012/27 (6) in ECB/2012/13.

Člen 2

Odbor za tržno infrastrukturo

1. Mandat Odbora za tržno infrastrukturo (Market Infrastructure Board – MIB), vključno s cilji, odgovornostmi in nalogami, je določen v Prilogi I k temu sklepu.

2. Poslovnik Odbora za tržno infrastrukturo, vključno s sestavo in delovnimi postopki, je določen v Prilogi II k temu sklepu.

3. Svet ECB potrjuje kodeks ravnanja za člane Odbora za tržno infrastrukturo, ki je določen v Prilogi III k temu sklepu.

4. Postopki in zahteve za izbiro, imenovanje in nadomestitev članov Odbora za tržno infrastrukturo izven centralnih bank so določeni v Prilogi IV k temu sklepu.

5. Razume se, da ta sklep ne vzpostavlja domneve, da je za vse nove projekte na področju tržne infrastrukture, ki sodijo v okvir opredelitve infrastrukturnega projekta Eurosistema v tem sklepu, samodejno pooblaščen Odbor za tržno infrastrukturo. Odbor za tržno infrastrukturo upravlja samo tiste projekte, za katere ga Svet ECB izrecno pooblasti.

Člen 3

Razveljavitev

Sklep ECB/2012/6 se razveljavi.

Člen 4

Prehodne določbe

Da se zagotovi nemoten in urejen prehod na Odbor za tržno infrastrukturo, ustanovljen v skladu s tem sklepom, vključno z imenovanjem njegovih članov, se šteje, da je mandat članov Odbora za tržno infrastrukturo, ki so na tem položaju ob začetku veljavnosti tega sklepa, podaljšan za štiri mesece.

Člen 5

Končne določbe

Ta sklep začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Frankfurtu na Majni, 25. januarja 2019

Predsednik ECB

Mario DRAGHI

(1) UL L 215, 11.8.2012, str. 19.

(2) Sklep ECB/2012/6 z dne 29. marca 2012 o ustanovitvi Odbora TARGET2-Securities in razveljavitvi Sklepa ECB/2009/6 (UL L 117, 1.5.2012, str. 13).

(3) Sklep Evropske centralne banke (EU) 2017/1403 z dne 23. junija 2017 o spremembi Sklepa ECB/2012/6 o ustanovitvi Odbora TARGET2-Securities (ECB/2017/20) (UL L 199, 29.7.2017, str. 24).

(4) Sklep ECB/2011/20 z dne 16. novembra 2011 o določitvi podrobnih pravil in postopkov izvajanja pogojev za primernost centralnih depotnih družb za dostop do storitev TARGET2-Securities (UL L 319, 2.12.2011, str. 117).

(5) Sklep ECB/2011/5 z dne 20. aprila 2011 o izboru izvajalcev omrežnih storitev v TARGET2-Securities (UL L 134, 21.5.2011, str. 22).

(6) Smernica ECB/2012/27 z dne 5. decembra 2012 o transevropskem sistemu bruto poravnave v realnem času (TARGET2) (UL L 30, 30.1.2013, str. 1).

PRILOGA I

ODBOR ZA TRŽNO INFRASTRUKTURO

MANDAT

UVOD

Eurosistem ponuja tržne infrastrukture, platforme, aplikacije in povezane storitve na področjih denarne poravnave, poravnave vrednostnih papirjev in upravljanja zavarovanja, ki obsegajo storitve TARGET, ki vključujejo storitve TARGET2, T2S in TIPS, ter v prihodnosti Eurosistemov sistem za upravljanje zavarovanja (v nadaljnjem besedilu: infrastrukturne storitve Eurosistema).

Odbor za tržno infrastrukturo (Market Infrastructure Board – MIB) je organ upravljanja, ki podpira Svet Evropske centralne banke (Svet ECB) pri zagotavljanju, da se infrastrukturne storitve Eurosistema ohranjajo in razvijajo ter projekti v zvezi s temi storitvami (v nadaljnjem besedilu: infrastrukturni projekti Eurosistema ali projekti) vodijo skladno s cilji Evropskega sistema centralnih bank (ESCB) po Pogodbi, poslovnimi potrebami, tehnološkim napredkom, pravnim okvirom, ki velja za infrastrukturne storitve in projekte Eurosistema, ter regulativnimi in pregledniškimi zahtevami, pri tem pa se v celoti upoštevajo naloge in pristojnosti odborov ESCB, ustanovljenih na podlagi člena 9 Poslovnika ECB. Odbor za tržno infrastrukturo poroča organom odločanja ECB.

Ta sklep ne vzpostavlja domneve, da je za vse nove projekte na področju tržne infrastrukture, ki sodijo v okvir opredelitve infrastrukturnega projekta Eurosistema v tem sklepu, samodejno pooblaščen Odbor za tržno infrastrukturo. Odbor za tržno infrastrukturo upravlja samo tiste projekte, za katere ga Svet ECB izrecno pooblasti.

1. Vloga Odbora za tržno infrastrukturo

Svet ECB pooblašča Odbor za tržno infrastrukturo za opravljanje nalog, določenih v tem mandatu.

Svet ECB je brez poseganja v svojo končno pristojnost za odločanje Odbor za tržno infrastrukturo pooblastil za opravljanje jasno opredeljenih nalog v zvezi z upravljanjem infrastrukturnih storitev Eurosistema in infrastrukturnimi projekti Eurosistema. Brez poseganja v pristojnost NCB po Statutu Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke lahko Svet ECB Odboru za tržno infrastrukturo poleg nalog iz odstavka 2 dodeli dodatne jasno opredeljene naloge, za katere je sicer pristojen Svet ECB. Glede na to, da je Svet ECB končno pristojen za vprašanja glede infrastruktur Eurosistema, lahko še vedno prevzame in opravlja vse naloge, za katere je pooblastil Odbor za tržno infrastrukturo.

2. Odgovornosti in naloge Odbora za tržno infrastrukturo

2.1 Priprava predlogov odločitev Sveta ECB o infrastrukturnih storitvah in projektih Eurosistema

Brez poseganja v odgovornost Izvršilnega odbora za pripravo sej Sveta ECB in tekoče poslovanje ECB Odbor za tržno infrastrukturo pripravlja predloge odločitev Sveta ECB o naslednjih zadevah, če je Svet ECB Odbor za tržno infrastrukturo pooblastil za določen projekt/infrastrukturo, pri tem pa se v celoti upoštevajo naloge in pristojnosti odborov ESCB, ustanovljenih na podlagi člena 9 Poslovnika ECB:

(a)	splošna strategija, vključno z opredelitvijo obsega storitev in opisa storitev;

(b)	vprašanja v zvezi z upravljanjem projektov;

(c)

finančne zadeve, kar vključuje:

(i)	določitev glavnih elementov finančnega režima (zlasti proračun, znesek, obdobje, na katero se nanaša, financiranje);

(ii)	redne analize finančnih tveganj, ki jim je izpostavljen Eurosistem;

(iii)

pravila upravljanja računov, ki se vodijo v poslovnih knjigah ECB in jih upravlja Odbor za tržno infrastrukturo v imenu Eurosistema;

(iv)	metodologijo določanja stroškov;

(v)	politiko oblikovanja cen in

(vi)	analizo ureditve odgovornosti;

(d)	splošno načrtovanje;

(e)	pravni okvir z nacionalnimi centralnimi bankami (NCB), ki Eurosistemu zagotavljajo storitve tržne infrastrukture ali z njim izvajajo infrastrukturne projekte Eurosistema (NCB ponudnice), in strankami ter vse pogodbene ureditve in pogoji, ki jih podpišejo Eurosistem in zunanji deležniki;

(f)	okvir upravljanja tveganj;

(g)	dogovori o ravni storitev z zadevnimi strankami;

(h)	odobritev in določitev prednostne razporeditve zahtev za spremembe ter strategije testiranja/migracije;

(i)	strategije omrežne povezljivosti;

(j)	strategije kriznega upravljanja;

(k)	strategija in okviri za kibernetsko odpornost in informacijsko varnost;

(l)	odgovornost in drugi zahtevki ter

(m)	skladnost udeležencev v infrastrukturnih storitvah Eurosistema z veljavnimi merili primernosti.

2.2 Dejavnosti upravljanja v zvezi z infrastrukturnimi storitvami in projekti Eurosistema

2.2.1 Upravljanje in koordinacija

Odbor za tržno infrastrukturo izvaja celotno upravljanje infrastrukturnih storitev in projektov Eurosistema, če ga je Svet ECB pooblastil za določen projekt/infrastrukturo, pri tem pa se v celoti upoštevajo naloge in pristojnosti odborov ESCB, ustanovljenih na podlagi člena 9 Poslovnika ECB. V tem okviru Odbor za tržno infrastrukturo:

(a)	zagotavlja, da infrastrukturne storitve in projekti Eurosistema izpolnjujejo potrebe trga;

(b)	izvaja in/ali upravlja splošne strategije, vključno z opredelitvijo obsega storitev in opisa storitev;

(c)	izvaja in/ali upravlja ureditev upravljanja;

(d)	izvaja in/ali upravlja finančno ureditev in strategije;

(e)	upravlja ustrezne dejavnosti upravljanja sprememb in izdaj;

(f)

upravlja razvoj, delovanje in vzdrževanje orodij za simulacijo v okviru parametrov, ki jih določi Svet ECB, ter izvaja študije izvedljivosti, pri katerih se posvetuje z Odborom za tržno infrastrukturo in plačila (MIPC) Eurosistema in po potrebi drugimi ustreznimi odbori ESCB in o čemer odloči Svet ECB;

(g)	usklajuje procese upravljanja sprememb in določa prednostno razporeditev odobrenih sprememb za nove izdaje, določa scenarije testiranja za prevzemna testiranja Eurosistema, usklajuje testiranja, ki vključujejo različne vrste deležnikov, in usklajuje procese uporabniških testiranj;

(h)	vodi podrobno načrtovanje infrastrukturnih storitev in projektov Eurosistema na podlagi splošnih načrtov programov, ki jih odobri Svet ECB;

(i)	izvaja in/ali upravlja ustrezne okvire upravljanja tveganj v okviru parametrov, ki jih določi Svet ECB;

(j)	izvaja in/ali upravlja ustrezne strategije migracije v okviru parametrov, ki jih določi Svet ECB;

(k)	izvaja in/ali upravlja ustrezne operativne okvire, vključno s strategijo upravljanja ob izrednih dogodkih in v kriznih razmerah, v okviru parametrov, ki jih določi Svet ECB;

(l)	zagotavlja pravilno delovanje in kakovost infrastrukturnih storitev Eurosistema;

(m)	izvaja in/ali upravlja strategije omrežne povezljivosti;

(n)	izvaja in/ali upravlja strategije upravljanja v kriznih razmerah;

(o)	izvaja in/ali upravlja strategijo in okvire za kibernetsko odpornost in informacijsko varnost ter

(p)	zagotavlja skladnost z regulativnimi in pregledniškimi zahtevami.

2.2.2 Finančni režim

Odbor za tržno infrastrukturo odobri in/ali sproži:

(a)	plačilo obrokov v dobro NCB ponudnic v skladu z dogovorjenim razporedom plačil, ki ga odobri Svet ECB, potem ko je Odbor za tržno infrastrukturo prevzel ustrezne dobave;

(b)	povrnitev stroškov v zvezi z dodatno podporo NCB ponudnic centralnim bankam Eurosistema v skladu z ustreznim sporazumom med ravnema 2 in 3 in drugimi povezanimi sporazumi;

(c)	plačilo obrokov v dobro ECB na podlagi stroškov, ki jih je ta imela v zvezi z infrastrukturnimi storitvami in projekti Eurosistema, ter

(d)	zbiranje nadomestil od strank, kadar to pride v poštev, in povrnitev zbranih zneskov centralnim bankam Eurosistema. ECB zagotavlja ustrezno podporo Odboru za tržno infrastrukturo, kolikor je potrebno.

2.2.3 Odnosi z NCB ponudnicami

Odbor za tržno infrastrukturo:

(a)	zagotavlja, da so NCB ponudnice vključene pri vseh relevantnih zadevah;

(b)	vodi usklajevanje o vseh spremembah ustreznega sporazuma med ravnema 2 in 3 in drugih povezanih sporazumov med NCB ponudnicami in centralnimi bankami Eurosistema ter take spremembe predloži v odobritev Svetu ECB;

(c)	vzpostavi in vzdržuje redne stike z NCB ponudnicami, da pridobi vse informacije, ki jih potrebuje za opravljanje svojih nalog v skladu s temi sporazumi;

(d)	potrjuje predloge NCB ponudnic in odobrava dobave, ki se nanašajo na tehnično in funkcijsko zasnovo (ki jo oblikujejo NCB ponudnice), ter

(e)	pomaga Svetu ECB upravljati razmerja s ponudniki storitev omrežne povezljivosti, kadar so te del infrastrukturne storitve Eurosistema.

2.2.4 Odnosi z organi upravljanja Eurosistema in zunanjimi deležniki

Odbor za tržno infrastrukturo:

(a)	upravlja potrebne odnose z odbori ESCB, organi, pristojnimi za regulacijo in pregled, ter drugimi ustreznimi javnimi organi v zvezi z infrastrukturnimi storitvami in projekti Eurosistema;

(b)	sodeluje s strankami in centralnimi bankami ESCB, da olajša njihovo migracijo, ter obravnava in usmerja spore in si prizadeva v okviru veljavnega pravnega okvira in svojega mandata najti možne rešitve sporov, ki jih odobrijo pristojni organi;

(c)	usklajuje osnutke sporazumov o udeležbi (skupaj s centralnimi bankami Eurosistema, kadar to pride v poštev) z udeleženci v infrastrukturnih storitvah in projektih Eurosistema ter centralnimi bankami zunaj euroobmočja, ki so podpisale sporazum o udeležbi, vključno s spremembami teh sporazumov;

(d)	se usklajuje z drugimi organi upravljanja infrastrukturnih storitev in projektov Eurosistema;

(e)	kjer pride v poštev, imenuje vodje tehničnih skupin po posvetovanju s ustreznimi organi upravljanja ter na koncu prejema poročila tehničnih skupin;

(f)	sodeluje s ponudniki storitev omrežne povezljivosti, kadar so te del infrastrukturne storitve Eurosistema;

(g)	opredeljuje tehnično politiko komunikacije v zvezi z infrastrukturnimi storitvami in projekti Eurosistema ter

(h)	zagotavlja preglednost s pravočasno in dosledno objavo ustrezne tehnične dokumentacije v zvezi z infrastrukturnimi storitvami in projekti Eurosistema, ob upoštevanju obveznosti glede zaupnosti, določenih v kodeksu ravnanja.

PRILOGA II

ODBOR ZA TRŽNO INFRASTRUKTURO

POSLOVNIK

POGLAVJE 1

Imenovanje in članstvo

UVOD

Odbor za tržno infrastrukturo (Market Infrastructure Board – MIB) je organ upravljanja, ki podpira Svet Evropske centralne banke (Svet ECB) pri zagotavljanju, da se infrastrukturne storitve Eurosistema ohranjajo in razvijajo ter projekti v zvezi z obstoječimi ali novimi infrastrukturnimi storitvami Eurosistema (v nadaljnjem besedilu: infrastrukturni projekti Eurosistema ali projekti) vodijo skladno s cilji Evropskega sistema centralnih bank (ESCB) po Pogodbi, poslovnimi potrebami, tehnološkim napredkom, pravnim okvirom, ki velja za infrastrukturne storitve in projekte Eurosistema, ter regulativnimi in pregledniškimi zahtevami, pri tem pa se v celoti upoštevajo naloge in pristojnosti odborov ESCB, ustanovljenih na podlagi člena 9 Poslovnika ECB. Odbor za tržno infrastrukturo poroča organom odločanja ECB.

1. Določitev in imenovanje

Člane Odbora za tržno infrastrukturo imenuje Svet ECB na podlagi predloga Izvršilnega odbora ECB (Izvršilni odbor).

Prijave Izvršilnemu odboru predstavi guverner ali predsednik ustrezne nacionalne centralne banke (NCB). Izvršilni odbor pri svojem predlogu Svetu ECB da prednost kandidatom, ki poročajo neposredno najvišjemu organu upravljanja v svoji centralni banki. Izvršilni odbor v svojem predlogu zagotovi, da se spoštujejo načela iz oddelka 3 te priloge.

Prijave za člane Odbora za tržno infrastrukturo izven centralnih bank zbere Izvršilni odbor v skladu s postopkom za izbiro teh članov iz Priloge IV k temu sklepu.

2. Članstvo in mandat – udeležba opazovalcev

Člani Odbora za tržno infrastrukturo po imenovanju delujejo neodvisno in v interesu Eurosistema. Ne smejo sprejemati navodil od nobenega javnega ali zasebnega organa. Kadar člani Odbora za tržno infrastrukturo delujejo v vlogi članov Odbora za tržno infrastrukturo, poročajo kolektivno in izključno organom odločanja ECB. Člani Odbora za tržno infrastrukturo iz centralnih bank se lahko po potrebi na lastno pobudo in po lastni presoji posvetujejo z drugimi zaposlenimi v svoji centralni banki, ne smejo pa zahtevati ali sprejemati navodil od svoje centralne banke ali se zavezati, da bodo pri posvetovanju in glasovanju v Odboru za tržno infrastrukturo zavzeli določeno stališče.

Odbor za tržno infrastrukturo ima predsednika, ki je višji vodstveni uslužbenec ECB.

Odbor za tržno infrastrukturo sestavlja 13 članov, in sicer:

(a)	devet članov iz NCB Eurosistema, vključno s po enim članom iz vsake NCB, ki Eurosistemu zagotavlja storitve tržne infrastrukture ali z njim izvaja infrastrukturne projekte Eurosistema (NCB ponudnica);

(b)	dva člana iz NCB zunaj Eurosistema, ki so udeležene v infrastrukturnih storitvah Eurosistema (npr. ki so podpisale sporazum o udeležbi valute v T2S ali so udeležene v sistemu TARGET2);

(c)	dva člana izven centralnih bank (brez glasovalne pravice), eden z izkušnjami v vlogi visokega uslužbenca v panogi plačil in eden z izkušnjami v vlogi visokega uslužbenca v panogi vrednostnih papirjev.

Predsedniku pomaga namestnik predsednika, ki ga imenuje Svet ECB izmed članov Odbora za tržno infrastrukturo. Izključna naloga namestnika predsednika je vodenje sej Odbora za tržno infrastrukturo, kadar je predsednik med sejo začasno odsoten, v skladu z vnaprej določenim dnevnim redom zadevne seje Odbora za tržno infrastrukturo.

Član Odbora za tržno infrastrukturo ima mandat v trajanju 36 mesecev z možnostjo ponovnega imenovanja. Svet ECB lahko odloči o krajšem mandatu, kar vključuje primere, ko člani odstopijo ali se upokojijo pred potekom mandata.

Da se zagotovi, da imajo vse NCB (Eurosistem in NCB, ki so udeležene v ustreznih infrastrukturnih storitvah in projektih Eurosistema) možnost imeti predstavnika v Odboru za tržno infrastrukturo, je potrebna rotacija članov iz NCB, ki niso NCB ponudnice, običajno ob poteku prvotnega 36-mesečnega mandata članov Odbora za tržno infrastrukturo. Razume se, da zaradi tega sistema rotacije posamezna NCB, ki ni NCB ponudnica, ne bo izključena za več kot dve obdobji rotacije.

Ohranja se primerno ravnovesje med člani z izkušnjami na področjih vodenja projektov, dejavnosti tržne infrastrukture Eurosistema in informacijske tehnologije.

Predsednik povabi opazovalce brez glasovalne pravice iz ustreznih odborov ESCB k razpravi o infrastrukturnih storitvah ali projektih Eurosistema s področja njihove pristojnosti. Od članov Odbora za tržno infrastrukturo se pričakuje, da namenijo vprašanjem v zvezi z Odborom za tržno infrastrukturo najmanj 30 % delovnega časa.

Člani Odbora za tržno infrastrukturo ne smejo biti neposredno vključeni v dejavnost pregleda infrastrukturnih storitev Eurosistema ali subjektov, ki so v teh storitvah udeleženi (npr. centralnih depotnih družb, ki prenesejo izvajanje poravnave na T2S), kolikor bi lahko zaradi take vključenosti prišlo do dejanskega ali potencialnega nasprotja z njihovo funkcijo članov Odbora za tržno infrastrukturo. Vzpostavijo se ustrezni ukrepi za ugotavljanje in izogibanje takega nasprotja. Člani ne smejo delovati v Odboru notranjih revizorjev Eurosistema in ne smejo biti dnevno vključeni v dejavnosti na ravni 3.

POGLAVJE 2

Delovni postopki

1. Odločanje

Člani se v skladu z načeli dobrega upravljanja redno udeležujejo sej Odbora za tržno infrastrukturo. Udeležba je izključno osebna; članov ni mogoče nadomeščati.

Odbor za tržno infrastrukturo je sklepčen, če je prisotnih sedem članov z glasovalno pravico. Če sklepčnosti ni, lahko predsednik skliče izredno sejo, na kateri se lahko odločitve sprejmejo ne glede na število prisotnih članov.

Kolikor je mogoče, se odločitve Odbora za tržno infrastrukturo sprejemajo s konsenzom. Če to ni mogoče, lahko Odbor za tržno infrastrukturo na zahtevo predsednika odloča z glasovanjem z navadno večino. Če je izid glasovanja neodločen, je odločilen glas predsednika.

Odbor za tržno infrastrukturo opravi glasovanje na zahtevo predsednika. Predsednik sproži postopek glasovanja tudi na zahtevo najmanj treh članov Odbora za tržno infrastrukturo z glasovalno pravico. Član se vzdrži glasovanja, kadar je v nasprotju interesov v smislu kodeksa ravnanja. Odsotni člani z glasovalno pravico lahko za oddajo glasu v posameznem postopku glasovanja pooblastijo drugega člana z glasovalno pravico, pod pogojem, da noben član z glasovalno pravico o posameznem vprašanju ne odda več kot dva glasova.

Odločitve se lahko sprejmejo tudi v pisnem postopku, razen če temu nasprotujejo najmanj trije člani z glasovalno pravico. V primeru pisnega postopka je treba: (a) dati najmanj dva delovna dneva za obravnavo (razen v izjemnih okoliščinah, ki jih ugotovi predsednik Odbora za tržno infrastrukturo) in (b) vsako tako odločitev zabeležiti v sklepih naslednje seje Odbora za tržno infrastrukturo.

Člani Odbora za tržno infrastrukturo izven centralnih bank se imenujejo osebno. Nimajo glasovalne pravice in svojih odgovornosti ne smejo prenesti na drugega člana Odbora za tržno infrastrukturo ali tretjo osebo.

2. Izvedba sej Odbora za tržno infrastrukturo

Odbor za tržno infrastrukturo odloča o datumih svojih sej na predlog predsednika. Odbor za tržno infrastrukturo bi se moral sestajati redno na podlagi koledarja, ki ga pripravi dovolj časa pred začetkom posameznega leta.

Predsednik lahko skliče izredne seje Odbora za tržno infrastrukturo, kadar koli presodi, da je to potrebno. Predsednik skliče izredno sejo, če tako sejo zahtevajo najmanj trije člani.

Seje Odbora za tržno infrastrukturo običajno potekajo v prostorih ECB.

Seje lahko potekajo tudi v obliki telekonference, razen če temu nasprotujejo najmanj trije člani.

Odbor za tržno infrastrukturo sprejme dnevni red za vsako sejo.

Na sejah Odbora za tržno infrastrukturo so lahko prisotni samo njegovi člani in druge osebe, ki jih povabi predsednik.

3. Poročanje organom odločanja ECB

Odbor za tržno infrastrukturo redno poroča organom odločanja ECB. V tej zvezi pripravlja potrebna poročila za organe odločanja ECB.

4. Notranji pretok informacij in preglednost

Člani Odbora za tržno infrastrukturo izven centralnih bank prejmejo pod strogimi pogoji zaupnosti vso dokumentacijo o infrastrukturnih storitvah in projektih Eurosistema, predloženo Svetu ECB.

NCB Eurosistema, ki nimajo predstavnika v Odboru za tržno infrastrukturo, samodejno dobijo dostop do vse dokumentacije Odbora za tržno infrastrukturo, vključno z dnevnimi redi in zapisniki sej Odbora za tržno infrastrukturo, takrat kot člani Odbora za tržno infrastrukturo in lahko dajo pisne pripombe pred sejami Odbora za tržno infrastrukturo, tako da lahko Odbor za tržno infrastrukturo ustrezno upošteva njihova stališča. Predsednika lahko tudi zaprosijo za udeležbo v Odboru za tržno infrastrukturo, če imajo poseben interes za posamezno temo. Predsednik je odgovoren za to, da obvesti take NCB Eurosistema, če se presodi, da bi lahko imele poseben interes, in lahko Odboru za tržno infrastrukturo predloži katero koli vprašanje, ki ga je izpostavila taka NCB Eurosistema.

Da se zagotovi seznanjenost Odbora za tržno infrastrukturo in plačila (MIPC) Eurosistema z delom Odbora za tržno infrastrukturo, bo na dnevnem redu vsake seje odbora MIPC točka za redno poročanje o temah Odbora za tržno infrastrukturo. Če se presodi, da je to primerno, se lahko izvedejo skupne seje odbora MIPC in Odbora za tržno infrastrukturo.

Sodelovanje med Odborom za tržno infrastrukturo in drugimi odbori ESCB poteka v obliki pisnih posvetovanj.

Dejavnosti Odbora za tržno infrastrukturo revidira Odbor notranjih revizorjev.

5. Zunanji pretok informacij, preglednost in zastopanje

Predsednik vse zadevne deležnike redno obvešča o vseh pomembnih vprašanjih v zvezi z infrastrukturnimi storitvami in projekti Eurosistema, za katere je odgovoren Odbor za tržno infrastrukturo. Predsednik zagotavlja preglednost s pravočasno in dosledno razpoložljivostjo ustrezne tehnične dokumentacije v zvezi z infrastrukturnimi storitvami in projekti Eurosistema na delu spletne strani ECB, ki je namenjen Odboru za tržno infrastrukturo.

Člani morajo obvestiti predsednika, preden se lotijo katere koli relevantne in bistvene zunanje dejavnosti/komuniciranja v povezavi z odgovornostmi in nalogami Odbora za tržno infrastrukturo, npr. preden govorijo o infrastrukturnih storitvah in projektih Eurosistema, za katere je odgovoren Odbor za tržno infrastrukturo, na konferencah ali sestankih z zadevnimi deležniki, ter morajo v petih dneh po dogodku Odboru za tržno infrastrukturo predložiti pisen povzetek. Vsaka bistvena zunanja dejavnost/komuniciranje mora biti v interesu Eurosistema in skladna z odločitvami o politiki, ki jih je sprejel Svet ECB.

6. Podpora

ECB zagotavlja organizacijsko podporo Odboru za tržno infrastrukturo, med drugim pri pripravi sej Odbora za tržno infrastrukturo, vključno z dokumentacijo za seje.

ECB praviloma pošlje dokumente za razpravo članom pet delovnih dni pred sejo. Kratki dokumenti pa se lahko pošljejo en delovni dan vnaprej. Dokumenti, poslani manj kot dva delovna dneva vnaprej, se obravnavajo kot „namizni dokumenti“, ki ne morejo privesti do odločitve Odbora za tržno infrastrukturo, razen če s tem soglašajo vsi člani.

ECB po vsaki seji Odbora za tržno infrastrukturo pripravi osnutek zapisnika, v katerem zabeleži obravnavane teme in rezultate razprave ter dogovorjene nadaljnje aktivnosti. Osnutek zapisnika vključuje stališča, ki so jih med sejo izrazili posamezni člani, če se to zahteva. Osnutek zapisnika se pošlje članom v petih delovnih dneh po seji.

ECB po vsaki seji Odbora za tržno infrastrukturo pripravi tudi osnutek seznama aktivnosti z nalogami in roki, ki so bili dodeljeni in dogovorjeni med to sejo, ter ga pošlje članom v petih delovnih dneh po seji.

Osnutka zapisnika in seznama aktivnosti se predložita v potrditev Odboru za tržno infrastrukturo na naslednji seji (ali po potrebi prej v pisnem postopku), predsednik pa ju podpiše.

Odbor za tržno infrastrukturo imenuje nadzornika, ki je lahko eden od članov Odbora za tržno infrastrukturo, in prejema njegove ugotovitve.

Odbor za tržno infrastrukturo lahko ustanovi podstrukture v soglasju z ECB. Podstruktura se lahko ustanovi z drugačno sestavo od sestave Odbora za tržno infrastrukturo in v njej so lahko udeležene vse NCB Eurosistema in po potrebi NCB zunaj Eurosistema.

7. Pregled mandata

Mandat Odbora za tržno infrastrukturo se lahko pregleda vsakih pet let glede na pridobljene izkušnje.

PRILOGA III

ODBOR ZA TRŽNO INFRASTRUKTURO

KODEKS RAVNANJA

UVOD

Odbor za tržno infrastrukturo (Market Infrastructure Board – MIB) sestavljajo člani, ki jih imenuje Svet Evropske centralne banke (Svet ECB). Člani morajo delovati izključno v interesu Eurosistema in morajo nameniti dovolj časa za dejavno vključenost v delo Odbora za tržno infrastrukturo.

Odbor za tržno infrastrukturo je organ upravljanja, ki podpira Svet ECB pri zagotavljanju, da se tržne infrastrukture, platforme, aplikacije in povezane storitve Eurosistema na področjih denarne poravnave, poravnave vrednostnih papirjev in upravljanja zavarovanja (v nadaljnjem besedilu: infrastrukturne storitve Eurosistema) ohranjajo in razvijajo ter projekti v zvezi z obstoječimi ali novimi infrastrukturnimi storitvami Eurosistema (v nadaljnjem besedilu: infrastrukturni projekti Eurosistema ali projekti) vodijo skladno s cilji Evropskega sistema centralnih bank (ESCB) po Pogodbi, poslovnimi potrebami, tehnološkim napredkom, pravnim okvirom, ki velja za infrastrukturne storitve in projekte Eurosistema, ter regulativnimi in pregledniškimi zahtevami, pri tem pa se v celoti upoštevajo naloge in pristojnosti odborov ESCB, ustanovljenih na podlagi člena 9 Poslovnika ECB. Odbor za tržno infrastrukturo poroča organom odločanja ECB.

Za utemeljeno in neodvisno odločanje Sveta ECB je bistveno, da na delo Odbora za tržno infrastrukturo ne vplivajo nobene okoliščine, ki bi lahko vodile v nasprotje interesov katerega koli člana Odbora za tržno infrastrukturo. Za ohranitev ugleda in verodostojnosti Eurosistema in ESCB ter za pravno urejenost infrastrukturnih storitev in projektov Eurosistema je bistveno tudi, da člani Odbora za tržno infrastrukturo delujejo v splošnem interesu Eurosistema in to tudi izkazujejo navzven. Zato člani: (a) se izogibajo situacijam, kjer obstaja dejansko ali navidezno nasprotje interesov; (b) v stikih z javnimi organi, centralnimi bankami, predstavniki panoge in drugimi zunanjimi deležniki, ki so vključeni v načrtovanje, razvoj in delovanje tržnih infrastruktur, platform, aplikacij in povezanih storitev, ki jih ponuja Eurosistem, delujejo izključno v interesu Eurosistema ter (c) zagotavljajo objektivnost, nevtralnost in pošteno konkurenco med dobavitelji, ki imajo interes za tržne infrastrukture, platforme, aplikacije in povezane storitve, ki jih ponuja Eurosistem.

Obveznost varovanja poslovne skrivnosti iz člena 37.1 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (v nadaljnjem besedilu: Statut ESCB) velja za zaposlene v ECB in za zaposlene v nacionalnih centralnih bankah (NCB), ki opravljajo naloge ESCB, ter zajema med drugim zaupne informacije o poslovnih skrivnostih in vse druge informacije, ki imajo tržno vrednost. Enaka obveznost velja za člane Odbora za tržno infrastrukturo izven centralnih bank. Člani izven centralnih bank morajo spoštovati tudi vsa morebitna dodatna pravila ravnanja, določena v aktu o njihovem imenovanju in v njihovi pogodbi z ECB.

Primerno in skladno z dobro upravno prakso je, da pogoji za zaposlitev, ki veljajo za predsednika Odbora za tržno infrastrukturo, in določbe, ki veljajo za člane Odbora za tržno infrastrukturo, zaposlene v NCB, določajo pravno sredstvo za primer kršitev tega kodeksa ravnanja (v nadaljnjem besedilu: kodeks). Enaka obveznost velja za člane Odbora za tržno infrastrukturo izven centralnih bank, kakor je navedeno v Prilogi IV.

Ta kodeks ne posega v nobene zahteve, ki izhajajo iz morebitnih drugih pravil poklicne etike, ki veljajo za člane Odbora za tržno infrastrukturo v njihovi vlogi zaposlenih v ECB ali NCB.

1. Opredelitev pojmov

V tem kodeksu:

(a)	„predsednik“ pomeni osebo, ki jo imenuje Svet ECB, da predseduje Odboru za tržno infrastrukturo;

(b)

„namestnik predsednika“ pomeni osebo, ki pomaga predsedniku in jo imenuje Svet ECB izmed članov Odbora za tržno infrastrukturo. Izključna naloga namestnika predsednika je vodenje sej Odbora za tržno infrastrukturo, kadar je predsednik med sejo začasno odsoten, v skladu z vnaprej določenim dnevnim redom zadevne seje Odbora za tržno infrastrukturo;

(c)

brez poseganja v obveznost varovanja poslovne skrivnosti iz člena 37.1 Statuta ESCB in razvrstitev dokumentov v skladu z ureditvijo zaupnosti v ECB, ki jo prejme vsak član Odbora za tržno infrastrukturo, „zaupne informacije“ pomenijo (i) poslovne skrivnosti Eurosistema ali tretjih oseb in vse informacije, ki imajo tržno vrednost, ki ni povezana s potrebami dela Odbora za tržno infrastrukturo; (ii) katere koli informacije, katerih nepooblaščeno razkritje bi lahko škodovalo bistvenim interesom Eurosistema, ter (iii) katere koli informacije, ki bi jih razumna oseba štela za zaupne; „zaupne informacije“ ne zajemajo informacij, ki: (i) so ali postanejo splošno dostopne javnosti na način, ki ne pomeni kršitve tega kodeksa; (ii) jih neodvisno ustvari tretja oseba, ki nima dostopa do zaupnih informacij, ali (iii) jih je treba razkriti v skladu z zakonom, ob upoštevanju oddelka 3;

(d)	„član izven centralne banke“ pomeni člana Odbora za tržno infrastrukturo, ki ni zaposlen v ECB ali NCB;

(e)	„mandat“ pomeni mandat, določen v Prilogi I;

(f)	„član“ pomeni člana Odbora za tržno infrastrukturo, vključno s predsednikom;

(g)	„dobavitelji“ pomeni poslovne subjekte in interesna združenja, ki trenutno zagotavljajo blago in/ali storitve v povezavi s tržnimi infrastrukturami, platformami, aplikacijami in povezanimi storitvami, ki jih ponuja Eurosistem, ali imajo interes za zagotavljanje takega blaga in/ali storitev.

2. Izogibanje nasprotju interesov

(a)

Šteje se, da v zvezi z zagotavljanjem blaga in/ali storitev, ki je povezano z mandatom Odbora za tržno infrastrukturo, nastane nasprotje interesov v okoliščinah, navedenih v členu 0.2.1.2 Pravil za zaposlene v ECB, in zlasti, če ima član pri dobavitelju poslovni ali poklicni interes ali je pri njem udeležen prek lastništva, kontrole, naložbe, osebnih zvez ali drugače ter to dejansko vpliva ali bi lahko vplivalo na nepristransko in objektivno opravljanje dolžnosti tega člana.

(b)	Člani delujejo v splošnem interesu Eurosistema ter tako, da izpolnjujejo odgovornosti in naloge Odbora za tržno infrastrukturo. Izogibajo se situacijam, ki bi lahko vodile v nasprotje interesov.

(c)

Če nastane ali bi lahko nastalo nasprotje interesov v povezavi z nalogami Odbora za tržno infrastrukturo, zadevni član s tem dejanskim ali potencialnim nasprotjem interesov seznani organ za skladnost v svoji centralni banki (član odbora izven centralne banke pa Službo za skladnost s predpisi in upravljanje ECB) z uporabo obrazca iz Dodatka 2 in o tem hkrati obvesti predsednika. Če organ za skladnost (v primeru člana izven centralne banke pa Služba za skladnost s predpisi in upravljanje ECB) presodi, da nasprotje interesov obstaja, priporoči guvernerju ali predsedniku zadevne centralne banke (v primeru člana izven centralne banke pa predsedniku ECB), kako naj to nasprotje interesov ustrezno obravnava.

(d)	Če ima med sejo Odbora za tržno infrastrukturo član razloge za sum, da bi udeležba drugega člana pri razpravi, glasovanju ali pisnem postopku Odbora za tržno infrastrukturo lahko vodila v nasprotje interesov, o tem takoj obvesti predsednika.

(e)

Predsednik pozove člana, v zvezi s katerim so bili izpostavljeni pomisleki glede nasprotja interesov v skladu z odstavkoma (c) in (d), da se izjavi o tem, ali dejansko ali potencialno nasprotje interesov obstaja. Predsednik o vsakem takem primeru brez odlašanja obvesti organ za skladnost v zadevni centralni banki (v primeru člana izven centralne banke pa Službo za skladnost s predpisi in upravljanje ECB) in po potrebi Svet ECB.

(f)	Če je zadevni član iz odstavka (c), (d) ali (e) predsednik, ta o tem obvesti Službo za skladnost s predpisi in upravljanje ECB.

(g)	Član se nemudoma izloči iz sodelovanja v razpravi, posvetovanju ali glasovanju o vseh zadevah, v zvezi s katerimi ima nasprotje interesov, in ne dobi s tem povezane dokumentacije.

3. Pravilna uporaba zaupnih informacij

(a)	Člani uporabijo zaupne informacije samo za potrebe in v interesu Eurosistema ter pri uresničevanju ciljev Odbora za tržno infrastrukturo v skladu z mandatom Odbora za tržno infrastrukturo.

(b)

Člani v nobenem primeru ne smejo zunaj svojih pooblastil razkriti zaupnih informacij tretjim osebam in/ali subjektom v Eurosistemu ali zunaj njega. Predsednik Odbora za tržno infrastrukturo in zaposleni v NCB lahko razkrijejo zaupne informacije zaposlenim v svoji centralni banki samo na podlagi „potrebe po seznanitvi“ in izključno z namenom, da ti zaposleni dajo nasvete, ki omogočajo oblikovanje mnenja o določenem vprašanju. Zaupnih informacij z oznako „members only“ (samo za člane) člani načeloma ne smejo razkriti zaposlenim v svoji centralni banki, razen če Odbor za tržno infrastrukturo odloči drugače.

(c)	Člani sprejmejo vse potrebne ukrepe, da preprečijo nenamerno razkritje zaupnih informacij ali nepooblaščen dostop do njih.

(d)

Člani zaupnih informacij ne smejo uporabiti za lastno korist ali korist druge osebe, v skladu s členom 4.1.3 okvira poklicne etike ECB in nacionalnimi ukrepi, s katerimi se izvaja člen 7(2) Smernice (EU) 2015/855 Evropske centralne banke (1). Zlasti ne smejo izkoristiti zaupnih informacij pri nobenem zasebnem finančnem poslu ali pri priporočanju ali odsvetovanju takih poslov.

(e)

Član, od katerega sodišče ali regulativni, nadzorni ali drug pristojni organ, ki ima pristojnost nad tem članom, zahteva, da razkrije ali da na voljo zaupne informacije:

(i)	o taki zahtevi, če je to po zakonu dovoljeno, nemudoma čim bolj podrobno pisno obvesti predsednika in organ za skladnost v svoji centralni banki (član izven centralne banke pa Službo za skladnost s predpisi in upravljanje ECB);

(ii)	pridobi strokovno pravno mnenje glede zakonitosti in izvršljivosti take zahteve, če predsednik meni, da je to potrebno;

(iii)

sodeluje z vsemi zadevnimi centralnimi bankami in nudi pomoč, ki jo upravičeno zahteva predsednik, da lahko Odbor za tržno infrastrukturo ali NCB zadevnega člana uporabi pravna sredstva za zaščito zaupnih informacij;

(iv)	obvesti zadevno sodišče ali organ, da gre za zaupne informacije, in to sodišče ali organ zaprosi, da zavaruje zaupnost informacij, kolikor to dopušča zakon.

Če je v položaju iz tega oddelka predsednik, ta o tem obvesti Službo za skladnost s predpisi in upravljanje ECB.

4. Načela komuniciranja z zunanjimi subjekti

(a)

Člani si v stikih z dobavitelji ali interesnimi združenji, ki zastopajo dobavitelje, ob upoštevanju zahtev glede zaupnih informacij prizadevajo za ohranitev poštene konkurence ter dajejo objektivne in ustrezne informacije vsem takim dobaviteljem ali zastopnikom na usklajen in nediskriminacijski način. V odvisnosti od tega, kakšne informacije se dajejo, se ta cilj lahko doseže tako, da se dobavitelji ali zastopniki vključijo v konstruktiven dialog in dokumentacija deli z njimi v posvetovalnih skupinah.

(b)	Člani ravnajo skrbno z vsemi pisnimi sporočili, ki jih nanje naslovijo dobavitelji ali interesna združenja, ki zastopajo dobavitelje. Člani taka sporočila obravnavajo kot zaupna, razen če dobavitelj ali zastopnik izrecno navede drugače.

(c)	Odstavka 4(a) in 4(b) se ne razlagata, kot da omejujeta stike med Odborom za tržno infrastrukturo in dobavitelji ali interesnimi združenji, ki zastopajo dobavitelje.

5. Mnenja o vprašanjih poklicne etike

Če ima član kakršno koli vprašanje glede uporabe tega kodeksa, zaprosi za mnenje Službo za skladnost s predpisi in upravljanje ECB.

6. Sankcije in končne določbe

(a)	Član, ki krši ta kodeks, s tem izpolni pogoje za razrešitev iz Odbora za tržno infrastrukturo in nadomestitev, to pa ne posega v pravila o disciplinskih postopkih v zanj veljavnih pogojih za zaposlitev ali kakršne koli upoštevne kazenske, disciplinske, upravne ali pogodbene sankcije.

(b)	Oddelka 2 in 3 zavezujeta člana tudi potem, ko prenehajo njegove dolžnosti člana Odbora za tržno infrastrukturo.

(c)	Nekdanji član ne sme uporabiti zaupnih informacij, da bi se uspel zaposliti pri dobavitelju, ali kot zaposlen pri dobavitelju razkriti ali uporabiti nobenih informacij, ki jih je pridobil pri udeležbi v Odboru za tržno infrastrukturo.

(d)

Člani se v prvem letu po prenehanju dolžnosti še naprej izogibajo vsakršnemu nasprotju interesov, v katerem bi se lahko znašli zaradi katere koli svoje nove poklicne dejavnosti ali imenovanja. Zlasti pisno obvestijo predsednika, kadar nameravajo začeti z opravljanjem katere koli poklicne dejavnosti ali sprejeti imenovanje, in pridobijo mnenje Odbora za tržno infrastrukturo, preden se zavežejo. Odbor za tržno infrastrukturo zadeve po potrebi predloži Službi za skladnost s predpisi in upravljanje.

(e)	Če nekdanji član ne spoštuje zahtev iz odstavkov (c) in (d), lahko Odbor za tržno infrastrukturo obvesti njegovega delodajalca, da obstaja ali bi lahko nastalo nasprotje interesov med novim in nekdanjim položajem tega nekdanjega člana.

7. Naslovniki in vročitev

Ta kodeks je naslovljen na člane. Izvod se vroči vsakemu obstoječemu članu in novim članom ob imenovanju. Člani morajo podpisati dodatka 1 in 2, preden se prvič udeležijo seje Odbora za tržno infrastrukturo.

(1) Smernica Evropske centralne banke (EU) 2015/855 z dne 12. marca 2015 o določitvi načel okvira za poklicno etiko v Eurosistemu in razveljavitvi Smernice ECB/2002/6 o minimalnih standardih za Evropsko centralno banko in nacionalne centralne banke pri opravljanju poslov denarne politike, deviznih poslov z deviznimi rezervami ECB in pri upravljanju deviznih rezerv ECB (ECB/2015/11) (UL L 135, 2.6.2015, str. 23).

Dodatek 1

IZJAVA O SPOŠTOVANJU KODEKSA RAVNANJA

S to izjavo sprejemam priloženi kodeks ravnanja in svoje obveznosti po njem, zlasti obveznost, da: (a) ravnam z vsemi zaupnimi informacijami, ki jih pridobim, strogo zaupno in jih ne razkrivam, tudi v skladu z ureditvijo zaupnosti v ECB; (b) se izogibam situacijam, kjer bi prišlo do nasprotja interesov pri opravljanju mojih dolžnosti v zvezi s pristojnostmi Odbora za tržno infrastrukturo (Market Infrastructure Board – MIB) v vlogi člana Odbora za tržno infrastrukturo, in take situacije prijavim ter (c) zaupnih informacij ne uporabljam za svojo korist ali korist druge osebe; zlasti zaupnih informacij ne bom izkoristil pri nobenem zasebnem finančnem poslu ali pri priporočanju ali odsvetovanju takih poslov.

…

(Podpis in datum)

…

(Polno ime)

…

(Naslov)

…

Dodatek 2

IZJAVA O INTERESIH (1)

…

(Polno ime)

…

(Naslov)

…

(Poklic)

Na pristojnosti Odbora za tržno infrastrukturo (Market Infrastructure Board – MIB) neposredno ali posredno (npr. v zvezi z družinskim članom) vplivajo naslednji premoženjski in/ali nepremoženjski interesi, ki bi lahko povzročili nasprotje interesov v smislu kodeksa ravnanja (2):

Naložbe (npr. neposredno ali posredno v poslovni subjekt, vključno s podrejenimi podjetji ali drugimi subjekti, ki spadajo v isto skupino podjetij, kadar ima ta poslovni subjekt interes kot dobavitelj, razen če gre za imetništvo teh naložb prek investicijskih ali pokojninskih skladov ali podobno):

…

Položaji (npr. sedanji ali pretekli, plačani ali neplačani položaji v poslovnem subjektu, ki ima interes kot dobavitelj):

…

Dohodki ali darila (npr. sedanja, pretekla ali pričakovana plačila, vključno z zadržanimi koristmi, opcijami, ki se izvršijo pozneje, in prenosi pravic do pokojnine, ali darila, prejeta od poslovnega subjekta, ki ima interes kot dobavitelj):

…

Drugo:

…

Pri svoji časti izjavljam, da so razkrite informacije, kolikor vem, resnične in popolne.

…

(Podpis in datum)

…

(Polno ime)

(1) Če član nima zadevnega interesa, je to treba označiti z besedo „ni“ v zadevnem polju.

(2) Član z zadevnim interesom mora opisati vsa pomembna dejstva in okoliščine ter za to po potrebi uporabiti dodaten prostor.

PRILOGA IV

POSTOPKI IN ZAHTEVE ZA IZBIRO, IMENOVANJE IN NADOMESTITEV ČLANOV ODBORA ZA TRŽNO INFRASTRUKTURO IZVEN CENTRALNIH BANK

1. Razpis javnega natečaja

1.1

Evropska centralna banka (ECB) objavi razpis javnega natečaja za imenovanje strokovnjakov za člane Odbora za tržno infrastrukturo (Market Infrastructure Board – MIB) izven centralnih bank in oblikovanje rezervnega seznama. Razpis javnega natečaja se izvede v skladu s Sklepom (EU) 2016/245 Evropske centralne banke (ECB/2016/2) (1). Vendar pa odstopa od člena 22 Sklepa (EU) 2016/245 (ECB/2016/2). Razpis javnega natečaja mora biti skladen vsaj z glavnimi načeli javnega naročanja ter zagotavljanja pravilnosti in preglednosti javnega natečaja.

1.2

V razpisu javnega natečaja se med drugim navedejo: (a) vloga Odbora za tržno infrastrukturo; (b) vloga članov Odbora za tržno infrastrukturo izven centralnih bank; (c) merila za izbor; (d) ustrezni finančni vidiki in (e) postopek prijave, vključno z rokom za prejem prijav.

1.3

Razpis javnega natečaja se objavi hkrati v Uradnem listu Evropske unije in na spletni strani ECB. Kadar je to primerno, lahko ECB uporabi dodatne načine objave razpisa javnega natečaja. V primeru odstopanj različica, ki je objavljena v Uradnem listu Evropske unije, prevlada nad drugimi različicami.

1.4

Rok za predložitev prijav kandidatov je najmanj 35 koledarskih dni po objavi razpisa javnega natečaja v Uradnem listu Evropske unije.

2. Izbirni postopek

2.1

Svet ECB imenuje člane Odbora za tržno infrastrukturo izven centralnih bank na podlagi predloga Izvršilnega odbora ECB (Izvršilni odbor), ko se zaključi ustrezni postopek za oddajo naročila.

2.2

Izvršilni odbor oceni kandidate v skladu z merili za izbor, določenimi v oddelku 3 te priloge.

2.3

Predsednik Odbora za tržno infrastrukturo, predstavniki nacionalnih centralnih bank Eurosistema in zaposleni v ECB lahko pomagajo Izvršilnemu odboru pri izpolnjevanju obrazcev za ocenjevanje kandidatov, ki vključujejo povzetek prednosti in slabosti kandidata glede na merila za izbor za člana ter priporočilo za imenovanje v skladu s primernostjo kandidata.

2.4

Z odstopanjem od člena 22(6) Sklepa (EU) 2016/245 (ECB/2016/2) se neposredno imenujeta dva kandidata in oblikuje rezervni seznam kandidatov za bodoča prosta mesta.

3. Merila za izbor

Merila za izbor so:

(a)	strokovno znanje, pridobljeno v vlogi visokega uslužbenca v panogi plačil, ali strokovno znanje iz panoge vrednostnih papirjev, bodisi kot ponudnik storitev bodisi kot uporabnik storitev na tem področju, in strokovno znanje na področju širšega finančnega sektorja Unije;

(b)	najmanj 10 let delovnih izkušenj s sodelovanjem s pomembnimi udeleženci na finančnih trgih v Uniji;

(c)	ustrezne izkušnje, po možnosti z vodenjem projektov, in

(d)	sposobnost učinkovitega komuniciranja v angleščini.

4. Rezervni seznam

4.1

ECB si prizadeva ves čas voditi rezervni seznam kandidatov za mesta članov Odbora za tržno infrastrukturo izven centralnih bank.

4.2

Če se v Odboru za tržno infrastrukturo odpre prosto mesto člana izven centralnih bank, lahko Izvršilni odbor izbere kandidata z rezervnega seznama glede na njegovo razvrstitev na rezervnem seznamu in ga predlaga Svetu ECB za člana Odbora za tržno infrastrukturo izven centralnih bank za 36-mesečni ali krajši mandat. Mandat vsebuje možnost ponovnega imenovanja za obdobje največ 36 mesecev, tako da skupno trajanje ne preseže najdaljšega dovoljenega obdobja za člane izven centralnih bank, ki znaša šest let.

4.3

Rezervni seznam velja 36 mesecev od takrat, ko ga potrdi Svet ECB. Svet ECB lahko podaljša veljavnost rezervnega seznama za nadaljnjih 36 mesecev, če presodi, da je to potrebno.

4.4

Z odstopanjem od člena 22(7) Sklepa (EU) 2016/245 (ECB/2016/2) rezervni seznam ni odprt za nove prijave.

4.5

Z odstopanjem od člena 22(8) Sklepa (EU) 2016/245 (ECB/2016/2) lahko kandidati dostopijo do svojih podatkov, jih posodobijo ali popravijo, ne smejo pa po izteku razpisa javnega natečaja posodobiti ali popraviti informacij, ki so pomembne za izpolnjevanje meril za izbor.

5. Imenovanje

5.1

Člani Odbora za tržno infrastrukturo izven centralnih bank se imenujejo osebno. Svojih odgovornosti ne smejo prenesti na drugega člana ali tretjo osebo.

5.2

Pri vseh imenovanjih mora imenovani podpisati pogodbo o imenovanju, ki jo na drugi strani podpiše predsednik Odbora za tržno infrastrukturo, pogodbo z ECB, v kateri se določijo veljavna nadomestila in pravice do povračila stroškov, ter izjavi, navedeni v oddelku 6.1.

5.3

Svet ECB imenuje člane Odbora za tržno infrastrukturo izven centralnih bank za člane Odbora za tržno infrastrukturo brez glasovalne pravice za največ 36 mesecev z možnostjo ponovnega imenovanja za obdobje največ 36 mesecev, tako da skupno trajanje ne preseže najdaljšega dovoljenega obdobja za člane izven centralnih bank, ki znaša šest let.

6. Izjave

6.1

Člani Odbora za tržno infrastrukturo izven centralnih bank se zavežejo, da bodo spoštovali kodeks ravnanja za Odbor za tržno infrastrukturo. V skladu s tem morajo podpisati Izjavo o spoštovanju kodeksa ravnanja iz Dodatka 1 k Prilogi III ter izpolniti in podpisati Izjavo o interesih iz Dodatka 2 k Prilogi III.

6.2

Člani Odbora za tržno infrastrukturo izven centralnih bank morajo podpisati tudi izjave, določene v razpisu javnega natečaja.

7. Prenehanje mandata in nadomestitev

7.1

Svet ECB lahko konča mandat člana Odbora za tržno infrastrukturo izven centralnih bank, če pri njem pride do: nasprotja interesov, kršenja dolžnosti, nezmožnosti opravljanja dolžnosti, kršenja kodeksa ravnanja in/ali resne kršitve.

7.2

Šteje se, da mandat člana Odbora za tržno infrastrukturo izven centralnih bank preneha, ko ta odstopi ali njegov mandat poteče in ni ponovno imenovan.

7.3

Če mandat preneha pred koncem 36-mesečnega obdobja, se uporabljata oddelka 4.2 in 4.3.

(1) Sklep Evropske centralne banke (EU) 2016/245 z dne 9. februarja 2016 o določitvi pravil za oddajo naročil (ECB/2016/2) (UL L 45, 20.2.2016, str. 15).

4.2.2019

Uradni list Evropske unije

L 32/35

Popravek Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv

( Uradni list Evropske unije L 312 z dne 22. novembra 2008 )

Izraz „preprečevanje nastajanja odpadkov“ v različnih sklonih in številih se nadomesti z izrazom „preprečevanje odpadkov“ v ustreznem sklonu in številu v uvodnih izjavah 2, 7, 8 in 42, v členih 29(5), 30(1), 31, 32 in 33(1) ter v naslovu in točkah 5, 6, 7, 9, 14 in 15 Priloge IV in stavek se temu slovnično prilagodi.

Stran 5, uvodna izjava 18:

besedilo:

„(18)

V to direktivo bi bilo treba vključiti opredelitve preprečevanja nastajanja, ponovne uporabe, priprave za ponovno uporabo, obdelave in recikliranja, da bi se pojasnilo področje uporabe teh pojmov.“

se glasi:

„(18)

V to direktivo bi bilo treba vključiti opredelitve preprečevanja, ponovne uporabe, priprave za ponovno uporabo, obdelave in recikliranja, da bi se pojasnilo področje uporabe teh pojmov.“

Stran 5, uvodna izjava 21:

besedilo:

„(21)

Postopke odstranjevanja, ki vključujejo izpuščanje v morja in oceane, vključno z odlaganjem na morsko dno, prav tako urejajo mednarodne konvencije, in zlasti Konvencija o preprečevanju onesnaževanja morja z odlaganjem odpadkov in drugih snovi z dne 13. novembra 1972 v Londonu in njen Protokol iz leta 1996, kakor je bil spremenjen leta 2006.“

se glasi:

„(21)

Postopke odstranjevanja, ki vključujejo izpuščanje v morja in oceane, vključno z odlaganjem na morsko dno, prav tako urejajo mednarodne konvencije, in zlasti Konvencija o preprečevanju onesnaženja morja z odpadnimi in drugimi snovmi z dne 13. novembra 1972 v Londonu in njen Protokol iz leta 1996, kakor je bil spremenjen leta 2006.“

Stran 7, uvodna izjava 35:

besedilo:

„(35)

Pomembno je, da se v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki in zaradi zmanjšanja emisije toplogrednih plinov, ki je posledica odlaganja odpadkov na odlagališčih, olajša ločeno zbiranje in ustrezna obdelava bioloških odpadkov, da bi proizvedli okoljsko varen kompost in druge materiale iz bioloških odpadkov. Komisija bo po oceni ravnanja z biološkimi odpadki po potrebi predložila predlog za zakonodajne ukrepe.“

se glasi:

„(35)

Pomembno je, da se v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki in zaradi zmanjšanja emisije toplogrednih plinov, ki je posledica odlaganja odpadkov na odlagališčih, olajša ločeno zbiranje in ustrezna obdelava bioloških odpadkov, da bi se predelali v okoljsko varen kompost in druge materiale na osnovi bioloških odpadkov. Komisija bo po oceni ravnanja z biološkimi odpadki po potrebi predložila predlog za zakonodajne ukrepe.“

Stran 7, uvodna izjava 40:

besedilo:

„(40)

Za izboljšanje načina, na katerega se v državah članicah preprečuje nastajanje odpadkov, in za olajšanje izmenjave najboljše prakse na tem področju je treba poostriti določbe v zvezi s preprečevanjem nastajanja odpadkov in od držav članic zahtevati, naj oblikujejo programe preprečevanja nastajanja odpadkov, ter se ob tem osredotočiti na ključne vplive na okolje in upoštevati celoten življenjski krog proizvodov in materialov. Namen takšnih ukrepov bi moral biti zasledovanje cilja prekinitve povezave med gospodarsko rastjo in vplivi na okolje zaradi nastajanja odpadkov. Zainteresirane strani in širša javnost bi morale v skladu z Direktivo 2003/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o sodelovanju javnosti pri sestavi nekaterih načrtov in programov v zvezi z okoljem (1) imeti možnost sodelovanja pri pripravi programov in dostop do njih po pripravi. Pri oblikovanju ciljev preprečevanja nastajanja odpadkov in prekinitve njihove povezave z gospodarsko rastjo bi bilo treba ustrezno upoštevati zmanjšanje škodljivih vplivov ustvarjenih odpadkov in njihove količine.“

se glasi:

„(40)

Za izboljšanje načina, na katerega se v državah članicah izvajajo aktivnosti preprečevanja odpadkov, in za olajšanje izmenjave najboljše prakse na tem področju je treba poostriti določbe v zvezi s preprečevanjem odpadkov in od držav članic zahtevati, naj oblikujejo programe preprečevanja odpadkov, ter se ob tem osredotočiti na ključne vplive na okolje in upoštevati celoten življenjski krog proizvodov in materialov. Namen takšnih ukrepov bi moral biti zasledovanje cilja prekinitve povezave med gospodarsko rastjo in vplivi na okolje zaradi nastajanja odpadkov. Zainteresirane strani in širša javnost bi morale v skladu z Direktivo 2003/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o sodelovanju javnosti pri sestavi nekaterih načrtov in programov v zvezi z okoljem (1) imeti možnost sodelovanja pri pripravi programov in dostop do njih po pripravi. Pri oblikovanju ciljev preprečevanja odpadkov in prekinitve njihove povezave z gospodarsko rastjo bi bilo treba ustrezno upoštevati zmanjšanje škodljivih vplivov ustvarjenih odpadkov in njihove količine.“

Stran 8, uvodna izjava 47:

besedilo:

„(47)

Zlasti bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastila za oblikovanje meril za številna vprašanja, kot so denimo okoliščine, v katerih predmet velja za stranski proizvod, […]“

se glasi:

„(47)

Zlasti bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastila za oblikovanje meril za številna vprašanja, kot so denimo pogoji, pod katerimi predmet velja za stranski proizvod, […]“.

Stran 9, člen 2(1), točka (e):

besedilo:

„(e)	razgrajena razstreliva;“

se glasi:

„(e)	deaktivirani eksplozivi;“.

Stran 9, člen 2(2), točka (b):

besedilo:

„(b)	stranski živalski proizvodi, vključno s predelanimi proizvodi, […]“

se glasi:

„(b)	živalski stranski proizvodi, vključno s predelanimi proizvodi, […]“.

Stran 10, člen 3, točka 11:

besedilo:

„11.	‚ločeno zbiranje‘ pomeni zbiranje, pri katerem se tokove odpadkov ločuje glede na vrsto in naravo odpadkov z namenom olajšati posebno obdelavo;“

se glasi:

„11.	‚ločeno zbiranje‘ pomeni zbiranje, pri katerem so tokovi odpadkov ločeni glede na vrsto in naravo odpadkov z namenom olajšati določeno obdelavo;“.

Stran 10, člen 3, točka 12:

besedilo:

„12.	‚preprečevanje nastajanja‘ pomeni ukrepe, sprejete preden snov […]“

se glasi:

„12.	‚preprečevanje‘ pomeni ukrepe, sprejete, preden snov […]“.

Stran 10, člen 3, točka 14:

besedilo:

„14.	‚obdelava‘ pomeni postopke predelave ali odstranjevanja, ki vključujejo pripravo za predelavo ali odstranjevanje;“

se glasi:

„14.	‚obdelava‘ pomeni postopke predelave ali odstranjevanja, vključno s pripravo za predelavo ali odstranjevanje;“.

Stran 10, člen 3, točka 16:

besedilo:

„16.	‚priprava za ponovno uporabo‘ pomeni postopke preverjanja, čiščenja ali popravila, s katerim se proizvodi ali sestavni deli proizvodov, […]“

se glasi:

„16.	‚priprava za ponovno uporabo‘ pomeni postopke predelave, pri katerih se s preverjanjem, čiščenjem ali popravilom proizvodi ali sestavni deli proizvodov, […]“.

Stran 10, člen 3, točka 18:

besedilo:

„18.	‚regeneracija odpadnih olj‘ pomeni vsak postopek recikliranja, s katerim se lahko bazna olja proizvedejo z rafiniranjem odpadnih olj, zlasti z odstranjevanjem primesi, produktov oksidacije in aditivov, vsebovanih v teh oljih;“

se glasi:

„18.	‚regeneracija odpadnih olj‘ pomeni vsak postopek recikliranja, s katerim se lahko osnovna olja pridobijo z rafiniranjem odpadnih olj, zlasti z odstranjevanjem onesnaževal, produktov oksidacije in aditivov, ki jih taka olja vsebujejo;“.

Stran 10, člen 4(1), točka (a):

besedilo:

„(a)	preprečevanje nastajanja;“

se glasi:

„(a)	preprečevanje;“.

Stran 11, člen 6, naslov:

besedilo:

„Status prenehanja odpadka“

se glasi:

„Prenehanje statusa odpadka“.

Stran 11, člen 6(1), točka (b):

besedilo:

„(b)	za to snov ali predmet obstaja trg ali povpraševanje;“

se glasi:

„(b)	za takšno snov ali predmet obstaja trg ali povpraševanje;“.

Stran 11, člen 7(1), zadnji stavek:

besedilo:

„Snov ali predmet je odpadek le, če je izpolnjena opredelitev iz točke (1) člena 3.“

se glasi:

„Snov ali predmet se obravnava kot odpadek le, če je izpolnjena opredelitev iz točke (1) člena 3.“

Stran 12, člen 8(1):

besedilo:

„1. Države članice lahko za namene ponovne uporabe ter preprečevanja nastajanja, recikliranja in drugih načinov predelave odpadkov sprejmejo zakonodajne in druge ukrepe, s katerimi zagotovijo, da za vse fizične ali pravne osebe, ki poklicno razvijajo, proizvajajo, izdelujejo, obdelujejo, prodajajo ali uvažajo proizvode in ravnajo z njimi (proizvajalec proizvoda), velja razširjena odgovornost proizvajalca.

Takšni ukrepi lahko vključujejo sprejemanje vrnjenih proizvodov in odpadkov, ki ostanejo po uporabi takšnih proizvodov, pa tudi nadaljnje ravnanje z odpadki in finančno odgovornost za takšne dejavnosti. […]“

se glasi:

„1. Države članice lahko za namene ponovne uporabe ter preprečevanja, recikliranja in drugih načinov predelave odpadkov sprejmejo zakonodajne in druge ukrepe, s katerimi zagotovijo, da za vsako fizično ali pravno osebo, ki poklicno razvija, izdeluje, dodeluje, obdeluje, prodaja ali uvaža proizvode (proizvajalec proizvoda), velja razširjena odgovornost proizvajalca.

Takšni ukrepi lahko vključujejo sprejemanje vrnjenih proizvodov in odpadkov, ki ostanejo po uporabi teh proizvodov, pa tudi nadaljnje ravnanje s temi odpadki in finančno odgovornost za takšne dejavnosti. […]“.

Stran 13, člen 11(2), točki (a) in (b):

besedilo:

„(a)	[…] povečajo na najmanj 50 % skupne teže;

(b)

do leta 2020 se priprava za ponovno uporabo, recikliranje in materialna predelava, vključno z zasipanjem z uporabo odpadkov za nadomestitev drugih materialov, nenevarnih gradbenih odpadkov in odpadkov pri rušenju objektov, z izjemo naravno prisotnega materiala, opredeljenega v kategoriji 17 05 04 v seznamu odpadkov, povečajo na najmanj 70 % skupne teže;“

se glasi:

„(a)	[…] povečajo na najmanj 50 % mase;

(b)

do leta 2020 se priprava za ponovno uporabo, recikliranje in snovna predelava, vključno z zasipanjem z uporabo odpadkov za nadomestitev drugih materialov, nenevarnih gradbenih odpadkov in odpadkov pri rušenju objektov, z izjemo naravno prisotnega materiala, opredeljenega v kategoriji 17 05 04 v seznamu odpadkov, povečajo na najmanj 70 % mase;“.

Stran 14, člen 15(1):

besedilo:

„1. […] sam obdela odpadke ali da zanj obdelavo izvaja trgovec ali ustanova ali podjetje, ki obdeluje odpadke, ali da zanj obdelavo uredi zasebni ali javni zbiralec odpadkov.“

se glasi:

„1. […] sam obdela odpadke ali zagotovi, da zanj obdelavo uredi trgovec ali ustanova ali podjetje, ki obdeluje odpadke, ali da zanj obdelavo uredi zasebni ali javni zbiralec odpadkov.“

Stran 14, člen 15(2):

besedilo:

„2. Kadar se odpadki prepeljejo od izvirnega povzročitelja ali imetnika odpadkov k eni od fizičnih ali pravnih oseb iz odstavka 1 […]“

se glasi:

„2. Kadar se odpadki prenesejo od izvirnega povzročitelja ali imetnika odpadkov na eno od fizičnih ali pravnih oseb iz odstavka 1 […]“.

Stran 15, člen 17:

besedilo:

„Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da se proizvodnja, zbiranje in prevoz nevarnih odpadkov, njihovo skladiščenje in obdelava izvajajo pod pogoji, ki zagotavljajo zaščito okolja in zdravja ljudi, da se izpolnijo določbe člena 13, vključno z ukrepi za zagotavljanje sledljivosti od proizvodnje do končnega cilja in nadzora nevarnih odpadkov, da se izpolnijo zahteve členov 35 in 36.“

se glasi:

„Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da se nastajanje, zbiranje in prevoz nevarnih odpadkov, njihovo skladiščenje in obdelava izvajajo pod pogoji, ki zagotavljajo zaščito okolja in zdravja ljudi, da se izpolnijo določbe člena 13, vključno z ukrepi za zagotavljanje sledljivosti od nastanka do končnega cilja in nadzora nevarnih odpadkov, da se izpolnijo zahteve členov 35 in 36.“

Stran 15, člen 19(2):

besedilo:

„2. Nevarni odpadki so ob prevažanju znotraj države članice opremljeni z identifikacijskim dokumentom […]“

se glasi:

„2. Nevarni odpadki so ob vsakem prenosu znotraj države članice opremljeni z identifikacijskim dokumentom […]“.

Stran 17, člen 28(2):

besedilo:

„2. Načrti ravnanja z odpadki vsebujejo analizo trenutnega stanja na področju ravnanja z odpadki v zadevni geografski entiteti, kakor tudi ukrepe, ki naj se sprejmejo za izboljšanje okoljsko sprejemljive priprave za ponovno uporabo, […]“

se glasi:

„2. Načrti ravnanja z odpadki vsebujejo analizo trenutnega stanja na področju ravnanja z odpadki v zadevni geografski entiteti, kakor tudi ukrepe, ki naj se sprejmejo za izboljšanje za okolje varne priprave za ponovno uporabo, […]“.

Stran 18, člen 29, naslov:

besedilo:

„Programi preprečevanja nastajanja odpadkov“

se glasi:

„Programi preprečevanja odpadkov“.

Stran 23, Priloga I, točki D 1 in D 2:

besedilo:

„D 1	Odlaganje v ali na zemljo (npr. odlaganje na odlagališčih itd.)

D 2	Obdelava v zemlji (npr. biološka razgradnja tekočih odpadkov ali muljev v tleh itd.)“

se glasi:

„D 1	Odlaganje v ali na tla (npr. odlaganje na odlagališčih itd.)

D 2	Vnos v ali na tla (npr. biološka razgradnja tekočih odpadkov ali muljev v tleh itd.)“.

		ISSN 1977-0804
Uradni list Evropske unije		L 32

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Letnik 62 4. februar 2019

Vsebina		II Nezakonodajni akti	Stran
		UREDBE
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/162 z dne 1. februarja 2019 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1210/2003 o nekaterih posebnih omejitvah gospodarskih in finančnih odnosov z Irakom	1
		SKLEPI
	*	Sklep (EU, Euratom) 2019/163 predstavnikov vlad držav članic z dne 1. februarja 2019 o imenovanju sodnikov Splošnega sodišča	5
	*	Sklep (EU, Euratom) 2019/164 predstavnikov vlad držav članic z dne 1. februarja 2019 o imenovanju dveh sodnikov in enega generalnega pravobranilca Sodišča	7
	*	Sklep Komisije (EU) 2019/165 z dne 1. februarja 2019 o določitvi notranjih pravil glede zagotavljanja informacij posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki, in omejevanja nekaterih njihovih pravic do varstva podatkov s strani Komisije v okviru upravnih preiskav, preddisciplinskih in disciplinskih postopkov ter postopkov začasne odstranitve z delovnega mesta	9
	*	Sklep Evropske centralne banke (EU) 2019/166 z dne 25. januarja 2019 o Odboru za tržno infrastrukturo in razveljavitvi Sklepa ECB/2012/6 o ustanovitvi Odbora TARGET2-Securities (ECB/2019/3)	14
		AKTI, KI JIH SPREJMEJO ORGANI, USTANOVLJENI Z MEDNARODNIMI SPORAZUMI
	*	Sklep št. 1/2019 Odbora za carinsko sodelovanje ESA-EU z dne 14. januarja 2019 o odstopanju od pravil o poreklu, določenih s Protokolom 1 k Začasnemu sporazumu o določitvi okvira za sporazum o gospodarskem partnerstvu med državami Vzhodne in Južne Afrike na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi strani zaradi upoštevanja posebnih razmer na Mauritiusu v zvezi s soljenim atunom [2019/167]	32

		Popravki
	*	Popravek Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv ( UL L 312, 22.11.2008 )	35