1.2.2019

Uradni list Evropske unije

L 31/1

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/157

z dne 6. novembra 2018

o spremembi Priloge II Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1062/2014 o delovnem programu za sistematično preverjanje vseh obstoječih aktivnih snovi, ki jih vsebujejo biocidni proizvodi, iz Uredbe (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2012 o dostopnosti na trgu in uporabi biocidnih proizvodov (1) ter zlasti prvega pododstavka člena 89(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1062/2014 (2), kakor je bila spremenjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2017/698 (3), v svoji Prilogi II določa seznam kombinacij aktivnih snovi/vrst proizvodov, vključenih v program pregledovanja obstoječih aktivnih snovi, ki jih biocidni proizvodi vsebujejo na dan 3. februarja 2017.

(2)

Opisi nekaterih aktivnih snovi iz Priloge II, ki se lahko pridobijo in situ, so bili na novo opredeljeni v skladu s členom 13 Delegirane uredbe (EU) št. 1062/2014, z namenom natančnejše navedbe aktivnih snovi in njihovih predhodnih sestavin, ki so trenutno zajete v delovnem programu za sistematično preverjanje.

(3)

Vsaka zainteresirana oseba bi lahko z novim opisom prijavila kombinacijo aktivne snovi in njenih predhodnih sestavin, ki še niso zajete. Kombinacije snovi/vrst proizvodov, ki so bile prijavljene v skladu s členom 14(1)(b) in za katere je Evropska agencija za kemikalije (v nadaljnjem besedilu: Agencija) ugotovila, da so v skladu s členom 17(2) Delegirane uredbe (EU) št. 1062/2014, bi bilo treba v skladu s členom 18 navedene uredbe vključiti v njeno prilogo II.

(4)

Agencija je glede na izjave, prejete v skladu s členom 16(4) Delegirane uredbe (EU) št. 1062/2014, objavila vabilo za vse zainteresirane osebe, da prijavijo aktivne snovi v vrsti proizvodov 19, ki so bili upravičeni do odstopanja za živila in krmo iz člena 6 Uredbe Komisije (ES) št. 1451/2007 (4). Kombinacije snovi/vrst proizvodov, ki so bile prijavljene v skladu s členom 16(5) in za katere je Agencija ugotovila, da so v skladu s členom 17(2) Delegirane uredbe (EU) št. 1062/2014, bi bilo treba v skladu s členom 18 navedene uredbe vključiti v njeno prilogo II.

(5)	Navesti je treba pristojne organe držav članic, ki bodo ocenjevalni pristojni organi za kombinacije aktivnih snovi/vrst proizvodov in jih je treba dodati v Prilogo II k Delegirani uredbi (EU) št. 1062/2014.

(6)	Kombinacije aktivnih snovi/vrst proizvodov, za katere je bil po 3. februarju 2017 sprejet sklep o odobritvi ali neodobritvi, se ne bi smele vključiti v Prilogo II k Delegirani uredbi (EU) št. 1062/2014.

(7)	Glede na dejansko stanje in zaradi pravne varnosti je primerno zagotoviti seznam kombinacij aktivnih snovi/vrst proizvodov, vključenih v program pregledovanja obstoječih aktivnih snovi, ki jih vsebujejo biocidni proizvodi na dan sprejetja te uredbe.

(8)	Delegirano uredbo (EU) št. 1062/2014 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga II k Delegirani uredbi (EU) št. 1062/2014 se nadomesti s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 6. novembra 2018

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 167, 27.6.2012, str. 1.

(2) Uredba Komisije (EU) št. 1062/2014 z dne 4. avgusta 2014 o delovnem programu za sistematično preverjanje vseh obstoječih aktivnih snovi, ki jih vsebujejo biocidni proizvodi, iz Uredbe (EU) št. 528/2012 (UL L 294, 10.10.2014, str. 1).

(3) Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/698 z dne 3. februarja 2017 o spremembi Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1062/2014 o delovnem programu za sistematično preverjanje vseh obstoječih aktivnih snovi, ki jih vsebujejo biocidni proizvodi, iz Uredbe (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o dostopnosti na trgu in uporabi biocidnih proizvodov (UL L 103, 19.4.2017, str. 1).

(4) Uredba Komisije (ES) št. 1451/2007 z dne 4. decembra 2007 o drugi fazi desetletnega delovnega programa iz člena 16(2) Direktive 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju biocidnih pripravkov v promet (UL L 325, 11.12.2007, str. 3).

PRILOGA

„PRILOGA II

KOMBINACIJE SNOVI/VRST PROIZVODOV, VKLJUČENE V PROGRAM PREGLEDOVANJA 6. NOVEMBRA 2018

Kombinacije aktivnih snovi/vrst proizvodov, podprte 6. novembra 2018, brez kakršnih koli nanomaterialov, ki niso bili izrecno navedeni v vnosih 1017 in 1023, pri čemer je izključeno kakršno koli pridobivanje aktivnih snovi in situ, razen kadar je to izrecno navedeno s sklicem na podprte predhodne sestavine (prekurzorje).

Številka vnosa

Ime snovi

Država članica poročevalka

Številka ES

Številka CAS

Formaldehid

200-001-8

50-00-0

Bronopol

200-143-0

52-51-7

Etanol

200-578-6

64-17-5

Mravljinčna kislina

200-579-1

64-18-6

1025

Peroksimravljična kislina, pridobljena iz mravljične kisline in vodikovega peroksida

Salicilna kislina

200-712-3

69-72-7

Etilen oksid

200-849-9

75-21-8

Glikolna kislina

201-180-5

79-14-1

1026

Perocetna kislina, pridobljena iz tetraacetil etilendiamina (TAED) in vodikovega peroksida

1027

Perocetna kislina, pridobljena iz 1,3-diacetiloksipropan-2-il acetata in vodikovega peroksida

1028

Perocetna kislina, pridobljena iz tetraacetil etilendiamina (TAED) in natrijevega perborat monohidrata

1029

Perocetna kislina, pridobljena s perhidrolizo N-acetilkaprolaktama z vodikovim peroksidom v alkalnih pogojih

L-(+)-mlečna kislina

201-196-2

79-33-4

(2R,6aS,12aS)-1,2,6,6a,12,12a-heksahidro-2-izopropenil-8,9-dimetoksikromeno[3,4-b]furo[2,3-h]kromen-6-on (rotenon)

201-501-9

83-79-4

Simklozen

201-782-8

87-90-1

Bifenil-2-ol

201-993-5

90-43-7

113

3-fenil-propen-2-al (cinamaldehid)

203-213-9

104-55-2

117

Geraniol

203-377-1

106-24-1

122

Glioksal

203-474-9

107-22-2

133

Heksa-2,4-dienojska kislina (sorbinska kislina)

203-768-7

110-44-1

154

Klorofen

204-385-8

120-32-1

171

2-fenoksietanol

204-589-7

122-99-6

1072

Ogljikov dioksid

204-696-9

124-38-9

179

Ogljikov dioksid, pridobljen iz propana, butana ali mešanice obeh s sežigom

180

Natrijev dimetilarzinat (natrijev kakodilat)

204-708-2

124-65-2

185

Natrijev tozilkloramid (kloramin-T)

204-854-7

127-65-1

187

Kalijev metilditiokarbamat

204-875-1

128-03-0

188

Natrijev metilditiokarbamat

204-876-7

128-04-1

195

Natrijev 2-bifenilat

205-055-6

132-27-4

206

Tiram

205-286-2

137-26-8

210

Natrijev metam

205-293-0

137-42-8

227

2-tiazol-4-il-1H-benzoimidazol (tiabendazol)

205-725-8

148-79-8

235

Diuron

206-354-4

330-54-1

239

Cianamid

206-992-3

420-04-2

253

Tetrahidro-3,5-dimetil-1,3,5-tiadiazin-2-tion (dazomet)

208-576-7

533-74-4

283

Terbutrin

212-950-5

886-50-0

292

(1,3,4,5,6,7-heksahidro-1,3-diokso-2H-izoindol-2-il)metil (1R-trans)-2,2-dimetil-3-(2-metilprop-1-enil)ciklopropankarboksilat (d-tetrametrin)

214-619-0

1166-46-7

321

Monolinuron

217-129-5

1746-81-2

330

N-(3-aminopropil)-N-dodecilpropan-1,3-diamin (diamin)

219-145-8

2372-82-9

336

2,2′-ditiobis[N-metilbenzamid] (DTBMA)

219-768-5

2527-58-4

339

1,2-benzizotiazol-3(2H)-on (BIT)

220-120-9

2634-33-5

341

2-metil-2H-izotiazol-3-on (MIT)

220-239-6

2682-20-4

346

Natrijev dikloroizocianurat dihidrat

220-767-7

51580-86-0

345

Troklozen natrij

220-767-7

2893-78-9

348

Mecetronijev etilsulfat (MES)

221-106-5

3006-10-8

359

Formaldehid, ki se sprošča iz (etilendioksi) dimetanola (reakcijski produkti etilen glikola s paraformaldehidom (EGForm))

222-720-6

3586-55-8

365

Piridin-2-tiol 1-oksid, natrijeva sol (natrijev pirition)

223-296-5

3811-73-2

368

Metenamin 3-kloroaliloklorid (CTAC)

223-805-0

4080-31-3

377

2,2′,2″-(heksahidro-1,3,5-triazin-1,3,5-triil)trietanol (HHT)

225-208-0

4719-04-4

382

Tetrahidro-1,3,4,6-tetrakis(hidroksimetil)imidazo[4,5-d]imidazol-2,5(1H,3H)-dion (TMAD)

226-408-0

5395-50-6

392

Metilen ditiocianat

228-652-3

6317-18-6

393

1,3-bis(hidroksimetil)-5,5-dimetilimidazolidin-2,4-dion (DMDMH)

229-222-8

6440-58-0

397

Didecildimetilamonijev klorid (DDAC)

230-525-2

7173-51-5

401

Srebro

231-131-3

7440-22-4

1023

Srebro kot nanomaterial

231-131-3

7440-22-4

405

Žveplov dioksid, pridobljen iz žvepla z zgorevanjem

424

Aktivni brom, pridobljen iz natrijevega bromida in natrijevega hipoklorita

1030

Aktivni brom, pridobljen iz natrijevega bromida in kalcijevega hipoklorita

1031

Aktivni brom, pridobljen iz natrijevega bromida in kora

1032

Aktivni brom, pridobljen iz natrijevega bromida z elektrolizo

1033

Aktivni brom, pridobljen iz hipobromove kisline ter sečnine in bromove sečnine

1034

Aktivni brom, pridobljen iz natrijevega hipobromita in N-bromosulfamata ter sulfaminske kisline

1035

Aktivni brom, pridobljen iz ozona in bromida iz naravne vode ter natrijevega bromida

434

Tetrametrin

231-711-6

7696-12-0

439

Vodikov peroksid

231-765-0

7722-84-1

1036

Vodikov peroksid, sproščen iz natrijevega perkarbonata

444

7a-etildihidro-1H,3H,5H-oksazolo[3,4-c]oksazol (EDHO)

231-810-4

7747-35-5

450

Srebrov nitrat

231-853-9

7761-88-8

453

Dinatrijev peroksodisulfat

231-892-1

7775-27-1

432

Aktivni klor, sproščen iz natrijevega hipoklorita

455

Aktivni klor, sproščen iz kalcijevega hipoklorita

457

Aktivni klor, sproščen iz klora

458

Monokloramin, pridobljen iz amonijevega sulfata in vira klora

1016

Srebrov klorid

232-033-3

7783-90-6

473

Piretrini in piretroidi

232-319-8

8003-34-7

491

Klorov dioksid

233-162-8

10049-04-4

1037

Klorov dioksid, pridobljen iz natrijevega klorita z elektrolizo

1038

Klorov dioksid, pridobljen iz natrijevega klorita z acidifikacijo

1039

Klorov dioksid, pridobljen iz natrijevega klorita z oksidacijo

1040

Klorov dioksid, pridobljen iz natrijevega klorata in vodikovega peroksida ob prisotnosti močne kisline

1041

Klorov dioksid, pridobljen iz natrijevega klorita z elektrolizo

1042

Klorov dioksid, pridobljen iz natrijevega klorita in natrijevega bisulfata ter klorovodikove kisline

1043

Klorov dioksid, pridobljen iz natrijevega klorita in natrijevega bisulfata

1044

Klorov dioksid, pridobljen iz natrijevega klorita in natrijevega persulfata

494

2,2-dibromo-2-cianoacetamid (DBNPA)

233-539-7

10222-01-2

501

Karbendazim

234-232-0

10605-21-7

1022

Dialuminijev klorid pentahidroksid

234-933-1

12042-91-0

515

Z bromidom aktivirani kloramin (BAC), pridobljen iz prekurzorjev, tj. amonijevega bromida in natrijevega hipoklorita

522

Cinkov pirition

236-671-3

13463-41-7

524

Dodecilgvanidinijev monohidroklorid

237-030-0

13590-97-1

529

Aktivni brom, pridobljen iz bromovega klorida

531

(Benziloksi)metanol

238-588-8

14548-60-8

550

D-glukonska kislina, spojina z N,N″-bis(4-klorofenil)-3,12-diimino-2,4,11,13-tetraazatetradekandiamidin (2:1) (CHDG)

242-354-0

18472-51-0

554

P-[(dijodometil)sulfonil]toluen

243-468-3

20018-09-1

559

(Benzotiazol-2-iltio)metil tiocianat (TCMTB)

244-445-0

21564-17-0

562

2-metil-4-okso-3-(prop-2-inil)ciklopent-2-en-1-il 2,2-dimetil-3-(2-metilprop-1-enil)ciklopropankarboksilat (praletrin)

245-387-9

23031-36-9

563

Kalijev (E,E)-heksa-2,4-dienoat (kalijev sorbat)

246-376-1

24634-61-5

566

Reakcijski produkti paraformaldehida in 2-hidroksipropilamina (v razmerju 1:1) (HPT)

571

2-oktil-2H-izotiazol-3-on (OIT)

247-761-7

26530-20-1

577

Dimetiloktadecil[3-(trimetoksisilil)propil]amonijev klorid

248-595-8

27668-52-6

588

Bromokloro-5,5-dimetilimidazolidin-2,4-dion (BCDMH)

251-171-5

32718-18-6

590

3-(4-izopropilfenil)-1,1-dimetilsečnina (izoproturon)

251-835-4

34123-59-6

597

1-[2-(aliloksi)-2-(2,4-diklorofenil)etil]-1H-imidazol (imazalil)

252-615-0

35554-44-0

599

S-[(6-kloro-2-oksooksazolo[4,5-b]piridin-3(2H)-il)metil] O,O-dimetil tiofosfat (azametifos)

252-626-0

35575-96-3

608

Dimetiltetradecil[3-(trimetoksisilil)propil]amonijev klorid

255-451-8

41591-87-1

1045

Eucalyptus citriodora olje, hidrirano, ciklizirano

1245629-80-4

1046

Cymbopogon winterianusolje, frakcionirano, hidrirano, ciklizirano

Ni na voljo

1047

Eucalyptus citriodora olje in citronelal, hidrirano, ciklizirano

Ni na voljo

609

2-hidroksi-α,α,4-trimetilcikloheksanmetanol

255-953-7

42822-86-6

619

3-jodo-2-propinil butilkarbamat (IPBC)

259-627-5

55406-53-6

620

Tetrakis(hidroksimetil)fosfonijev sulfat (2:1) (THPS)

259-709-0

55566-30-8

648

4,5-dikloro-2-oktilizotiazol-3(2H)-on (4,5-dikloro-2-oktil-2H-izotiazol-3-on (DCOIT))

264-843-8

64359-81-5

656

Reakcijski produkti paraformaldehida in 2-hidroksipropilamina (v razmerju 3:2) (MBO)

667

Alkil (C12–18) dimetilbenzil amonijev klorid (ADBAC (C12–18))

269-919-4

68391-01-5

671

Alkil (C12–16) dimetilbenzil amonijev klorid (ADBAC/BKC (C12–16))

270-325-2

68424-85-1

673

Didecildimetilamonijev klorid (DDAC (C8-10))

270-331-5

68424-95-3

690

Kvaterne amonijeve spojine, benzil-C12–18-alkildimetil, soli z 1,2-benzizotiazol-3(2H)-on 1,1-dioksidom (1:1) (ADBAS)

273-545-7

68989-01-5

691

Natrijev N-(hidroksimetil)glicinat

274-357-8

70161-44-3

692

Amini, C10–16-alkildimetil, N-oksidi

274-687-2

70592-80-2

693

Pentakalijev bis(peroksimonosulfat)bis(sulfat) (KPMS)

274-778-7

70693-62-8

939

Aktivni klor, pridobljen iz natrijevega klorida z elektrolizo

1048

Aktivni klor, sproščen iz hipoklorove kisline

1049

Aktivni klor, pridobljen iz natrijevega klorida in pentakalijevega bis(peroksimonosulfat)bis(sulfata)

1050

Aktivni klor, pridobljen iz morske vode (natrijev klorid) z elektrolizo

1051

Aktivni klor, pridobljen iz magnezijevega klorida heksahidrata in kalijevega klorida z elektrolizo

1052

Aktivni klor, pridobljen iz magnezijevega klorida heksahidrata z elektrolizo

1053

Aktivni klor, pridobljen iz kalijevega klorida z elektrolizo

1054

Aktivni klor, pridobljen iz natrijevega N- klorosulfamata

1055

Aktivni klor, pridobljen iz natrijevega klorida in pentakalijevega bis(peroksimonosulfat)bis(sulfata) in sulfaminske kisline

1056

Aktivni klor, pridobljen iz klorovodikove kisline z elektrolizo

701

Divodikov bis[monoperoksiftalato(2-)-O1,OO1]magnezat(2-) (MMPP)

279-013-0

84665-66-7

1024

Margoza, ekstrakt, ekstrahiran iz hladno stisnjenega olja iz jedrc Azadirachta indicas superkritičnim ogljikovim dioksidom

724

Alkil (C12-C14) dimetilbenzilamonijev klorid (ADBAC (C12-C14))

287-089-1

85409-22-9

725

Alkil (C12–C14) dimetil(etilbenzil)amonijev klorid (ADEBAC (C12–C14))

287-090-7

85409-23-0

731

Krizantema (Chrysanthemum cinerariaefolium), ekstrakt

289-699-3

89997-63-7

1057

Chrysanthemum cinerariaefolium, ekstrakt, pridobljen iz odprtih in zrelih cvetov Tanacetum cinerariifolium z ogljikovodikovim topilom

1058

Chrysanthemum cinerariaefolium, ekstrakt, pridobljen iz odprtih in zrelih cvetov Tanacetum cinerariifolium s superkritičnim ogljikovim dioksidom

744

Sivka, Lavandula hybrida, ekstrakt/olje sivke

294-470-6

91722-69-9

779

Reakcijski produkti: glutaminske kisline in N-(C12–14-alkil)propilendiamina (glukoprotamin)

403-950-8

164907-72-6

785

6-(ftalimido)peroksiheksanojska kislina (PAP)

410-850-8

128275-31-0

791

2-butil-benzo[d]izotiazol-3-on (BBIT)

420-590-7

4299-07-4

792

Klorov dioksid, pridobljen iz kompleksa tetrakloro dekaoksida (TCDO) z acidifikacijo

811

Srebrov natrijev vodikov cirkonijev fosfat

422-570-3

265647-11-8

794

Sek-butil 2-(2-hidroksietil)piperidin-1-karboksilat (ikaridin)

423-210-8

119515-38-7

797

Cis-1-(3-kloroalil)-3,5,7-triaza-1-azoniaadamantanijev klorid (cis CTAC)

426-020-3

51229-78-8

813

Peroksioktanojska kislina

33734-57-5

1014

Srebrov zeolit

Ni na voljo

152

Reakcijski produkti 5,5-dimetilhidantoina, 5-etil-5-metilhidantoina z bromom in klorom (DCDMH)

Ni na voljo

459

Reakcijska zmes titanovega dioksida in srebrovega klorida

Ni na voljo

777

Reakcijski produkti 5,5-dimetilhidantoina, 5-etil-5-metilhidantoina s klorom (DCEMH)

Ni na voljo

810

Srebrovo fosfatno steklo

Ni na voljo

308069-39-8

824

Srebrov cinkov zeolit

Ni na voljo

130328-20-0

1013

Srebrov bakrov zeolit

Ni na voljo

130328-19-7

1017

Srebro, adsorbirano na silicijevem dioksidu (kot nanomaterial v obliki stabilnega agregata s primarnimi delci v nanovelikosti)

Ni na voljo

854

(RS)-3-alil-2-metil-4-oksociklopent-2-enil-(1R,3R;1R,3S)-2,2-dimetil-3-(2-metilprop-1-enil)-ciklopropankarboksilat (zmes 4 izomerov: 1R trans, 1R: 1R trans, 1S: 1R cis, 1R: 1R cis, 1S 4:4:1:1) (d-aletrin)

Fitofarmacevtsko sredstvo

231937-89-6

855

(RS)-3-alil-2-metil-4-oksociklopent-2-enil-(1R,3R)-2,2-dimetil-3-(2-metilprop-1-enil)-ciklopropankarboksilat (zmes 2 izomerov: 1R trans: 1R/S samo 1:3) (esbiotrin)

Fitofarmacevtsko sredstvo

260359-57-7

843

4-bromo-2-(4-klorofenil)-1-etoksimetil-5-trifluorometilpirol-3-karbonitril (klorfenapir)

Fitofarmacevtsko sredstvo

122453-73-0

859

Polimer N-metilmetanamina (EINECS 204-697-4 s (klorometil)oksiranom (EINECS 203-439-8)/polimerni kvaterni amonijev klorid (PQ polimer)

Polimer

25988-97-0

868

Poliheksametilen bigvanidinijev hidroklorid s srednjo povprečno molekulsko maso (Mn) 1415 in srednjo polidisperznostjo (PDI) 4.7 (PHMB (1415: 4.7)

Polimer

32289-58-0 in 1802181-67-4

869

Poli(oksi-1,2-etandiil),.alfa.-[2-(didecilmetilamonio)etil]-.omega.-hidroksi-, propanoat (sol) (Bardap 26)

Polimer

94667-33-1

872

N-didecil-N-dipolietoksiamonijev borat/didecilpolioksetilamonijev borat (polimerni betain)

Polimer

214710-34-6

1059

Capsicum oleoresin

Ekstraktivne snovi in njihovi fizikalno modificirani derivati. To je izdelek, ki lahko vsebuje smolne kisline in njihove estre, terpene ter oksidacijske ali polimerizacijske produkte teh terpenov. (Capsicum frutescens, Solanaceae)

Ni na voljo

8023-77-6

1060

Capsicum annuum, ekstrakt.

Ekstrakti in njihovi fizično spremenjeni derivati, kot so tinkture, zgoščena olja, čista olja, eterična olja, oljne smole, terpeni, frakcije brez terpena, destilati, ostanki itd., pridobljeni iz Capsicum annuum, Solanaceae.

283-403-6

84625-29-6

1061

Reakcijska zmes (6E)-N- (4-hidroksi-3-metoksi-2-metilfenil) -8-metilnon-6-enamida in N- (4-hidroksi-3-metoksi-2-metilfenil) -8-metilnonanamida

Ni na voljo

1062

D-fruktoza

200-333-3

57-48-7

1063

Med

8028-66-8

1064

Slad, ekstrakt

232-310-9

8002-48-0

1065

Kis

(kategorija živil, ki vsebuje največ 10 % ocetne kisline)

Ni na voljo

8028-52-2

1066

Sir

Ni na voljo

1067

Jajca v prahu

Ni na voljo

1068

Saccharomyces cerevisiae

Ni na voljo

68876-77-7

1069

Zgoščen jabolčni sok

Ni na voljo

1070

Pomarančevec, sladki, ekstrakt

232-433-8

8028-48-6

1071

Česen, ekstrakt

232-371-1

8008-99-9

“

1.2.2019

Uradni list Evropske unije

L 31/27

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/159

z dne 31. januarja 2019

o uvedbi dokončnih zaščitnih ukrepov proti uvozu nekaterih izdelkov iz jekla

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2015/478 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2015 o skupnih pravilih za uvoz (1) in zlasti člena 16 Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2015/755 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2015 o skupnih pravilih za uvoz iz nekaterih tretjih držav (2) in zlasti člena 13 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

1. POSTOPEK

1.1 Začasni ukrepi

(1)	Z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2018/1013 (3) so 18. julija 2018 uvedeni začasni zaščitni ukrepi v zvezi z uvozom nekaterih izdelkov iz jekla (v nadaljnjem besedilu: začasna uredba).

(2)	Preiskava 26 različnih kategorij izdelkov iz jekla se je začela 26. marca 2018 (4) po uradni dolžnosti (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku) v skladu s členom 5 Uredbe (EU) 2015/478 Evropskega parlamenta in Sveta ter členom 3 Uredbe (EU) 2015/755 Evropskega parlamenta in Sveta.

(3)	Komisija je 28. junija 2018 razširila obseg zaščitne preiskave v zvezi jeklenimi izdelki na dve dodatni kategoriji (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o razširitvi) (5).

(4)	Kot je navedeno v uvodni izjavi 20 začasne uredbe, je preiskava zajela obdobje od leta 2013 do leta 2017 (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

1.2 Dolžno pravno postopanje

(5)	Komisija je v okviru te preiskave prejela 452 izpolnjenih vprašalnikov zainteresiranih strani.

(6)	Komisija je prejela tudi veliko pisnih pripomb o ugotovitvah iz začasne uredbe, ki so jih predložili proizvajalci Unije, proizvajalci izvozniki, uvozniki, uporabniki, združenja in organi tretjih držav.

(7)

Po sprejetju začasnih ukrepov se je Komisija zavezala, da bo podrobneje preverila informacije (vključno z najnovejšimi podatki), ki so jih za namene končne določitve predložili proizvajalci Unije. Zaradi samega števila sodelujočih proizvajalcev v EU ni bilo mogoče opraviti preveritvenih obiskov v prostorih vsakega posameznega proizvajalca Unije. Komisija se je zato odločila, da preveri kakovost in zanesljivost podatkov, in sicer za določene proizvajalce, ki so bili izbrani tako, da predstavljajo dovolj velik obseg proizvodnje in čim širši nabor kategorij izdelka v preiskavi. Na podlagi tega je Komisija preverila izpolnjene vprašalnike v prostorih desetih proizvajalcev Unije, ki so v letu 2017 predstavljali več kot 15 % celotne prodaje izdelka v preiskavi v Uniji.

(8)

Od junija do septembra 2018 so bili preveritveni obiski opravljeni v prostorih naslednjih proizvajalcev Unije:

—	ArcelorMittal Poland S.A., Poljska,

—	Compañía Española de Laminación, S.L (CELSA), Španija,

—	Mannesmann Precision Tubes GmbH, (Salzgitter Group), Nemčija,

—	Mannesmann Stainless Tubes GmbH, (Salzgitter Group), Nemčija,

—	Marcegaglia Carbon steel Spa, Italija,

—	Marcegaglia Specialties Spa, Italija,

—	Riva Stahl GmbH, Nemčija,

—	SIJ Acroni d.o.o., Slovenija,

—	U. S. Steel Košice, s.r.o., Slovaška in

—	Ugitech SA, Francija.

(9)	Da bi Komisija pridobila najnovejše informacije za svojo končno določitev, je 7. septembra 2018 združenja proizvajalcev Unije zaprosila za predložitev posodobljenega sklopa podatkov o kategorijah izdelkov v preiskavi.

(10)

V skladu s členom 5 Uredbe (EU) 2015/478 in členom 3 Uredbe (EU) 2015/755 se je vsem zainteresiranim stranem, ki so zahtevale zaslišanje v okviru določenega roka, tako zaslišanje odobrilo. Komisija je 12., 13. in 14. septembra ter 1. oktobra 2018 organizirala 93 posameznih zaslišanj, na katerih je 150 zainteresiranih strani izrazilo svoja stališča.

(11)	Pripombe, ki so jih zainteresirane stranke predložile v pisni ali ustni obliki med zaslišanji, so bile po potrebi ustrezno obravnavane in upoštevane.

2. ZADEVNI IZDELEK IN PODOBEN ALI NEPOSREDNO KONKURENČEN IZDELEK

(12)

Zadevni izdelek so nekateri izdelki iz jekla, ki spadajo v 28 kategorij izdelkov iz jekla, opredeljenih v zgoraj navedenem obvestilu o začetku, kakor je bilo spremenjeno z obvestilom o razširitvi, in sicer obravnavani vsi skupaj. Za te kategorije izdelkov veljajo tarifni ukrepi ZDA iz oddelka 232 zakona o širitvi trgovine iz leta 1962 (v nadaljnjem besedilu: ukrepi iz oddelka 232 zakona ZDA).

2.1 Opredelitev ene same skupine

(13)	Komisija je obseg izdelka iz zaščitne preiskave opredelila v uvodnih izjavah 11 do 17 začasne uredbe, kjer je predstavila podrobno obrazložitev v podporo globalni analizi glede na tesne medsebojne povezave med vsemi kategorijami izdelkov, ki so predmet preiskave.

(14)	Po objavi začasne uredbe je več zainteresiranih strani trdilo, da ne obstaja en sam zadevni izdelek, ampak več zadevnih izdelkov. Te strani so pripomnile, da se obvestilo o začetku ne nanaša na en sam zadevni izdelek, ampak v nekaterih delih uporablja množino in se nanaša na „zadevne izdelke“.

(15)

Iste strani so trdile, da je pristop, ki ga je Komisija uporabila v sedanji preiskavi, v nasprotju s sodbo pritožbenega organa v ZDA – Zaščitni ukrepi na področju jekla (6). V tem primeru je pritožbeni organ odločil, da bi uporaba globalnega pristopa pri izračunu „nepredvidenega razvoja dogodkov“ lahko privedla do uporabe „zaščitnih ukrepov za široko kategorijo izdelkov, čeprav se uvoz enega ali več navedenih izdelkov ni povečal in ni izhajal iz „‚nepredvidenega razvoja dogodkov‘“ ter ne bi izpolnjevala zahteve iz člena XIX GATT. Te strani so trdile tudi, da je Komisija v okviru zaščitne preiskave jekla leta 2002 (7) izvedla ločeno analizo za vsako kategorijo izdelkov, zaradi česar bi bilo treba v tem primeru izvesti tudi isto individualno oceno.

(16)

Nazadnje je več zainteresiranih strani izpodbijalo medsebojne povezave in medsebojno povezanost med kategorijami izdelkov, ki jih je Komisija predložila, da bi utemeljila svojo globalno analizo. Te strani so priznale, da take povezave med nekaterimi kategorijami izdelkov sicer obstajajo, vendar menijo, da te povezave niso prisotne v vseh kategorijah, na primer med kategorijami ogljikovega jekla in nerjavnega jekla ali med ploščatimi izdelki, podolgovatimi izdelki in cevmi.

(17)

Komisija je te trditve analizirala in jih zavrnila na naslednji podlagi. Prvič, obvestilo o začetku jasno in večkrat nedvoumno navaja, da je bilo 28 kategorij izdelkov, ki so predmet preiskave, obravnavanih kot ena sama skupina izdelkov, da bi se analiziralo, ali so bili pogoji za sprejetje zaščitnih ukrepov utemeljeni. Začasna uredba se namreč nanaša na 28 kategorij izdelkov kot „zadevni izdelek“ ali „zadevne kategorije izdelkov“ (glej uvodno izjavo 11 začasne uredbe), analiza v navedeni uredbi pa temelji na 28 zadevnih kategorijah izdelkov (glej uvodno izjavo 22 začasne uredbe). Zato je treba sklicevanje na „zadevne izdelke“ razumeti kot kategorije izdelkov, ki se obravnavajo skupaj kot del posameznega zadevnega izdelka.

(18)

Drugič, Sporazum STO o zaščitnih ukrepih ne nalaga nobenih posebnih obveznosti v zvezi z opredelitvijo ali obsegom izdelka v preiskavi in ne vsebuje smernic v zvezi s tem, kot potrjuje odbor STO. Zaščitni ukrep se lahko uporabi za izdelek, katerega uvoz se je povečal, razčlenjena analiza za vse primere, v katerih opredelitev izdelka v preiskavi vsebuje več kot en izdelek, pa ni potrebna. Zato opredelitev izdelka v preiskavi, kakor tudi način, kako bi bilo treba zadevne podatke analizirati v preiskavi (8), določi preiskovalni organ. Poleg tega ni bilo pojasnjeno, kako bi lahko v okoliščinah obravnavanega primera skupna obravnava kategorij izdelkov vplivala na analizo, ki jo je opravila Komisija, in/ali povzročila neustrezno določitev povečanja uvoza med obdobjem preiskave. Komisija ugotavlja tudi, da se odločitev pritožbenega organa, na katero se sklicujejo strani, nanaša na analizo nepredvidenega razvoja in ne na vprašanje, ali je globalna analiza dovoljena v skladu s Sporazumom STO o zaščitnih ukrepih.

(19)

Tretjič, čeprav je Komisija v svoji končni določitvi ponovila in potrdila, da je treba v tem primeru izvesti splošno analizo pogojev, potrebnih za uvedbo zaščitnih ukrepov, da bi nadalje preučila povezavo med nekaterimi kategorijami, kot so trdile nekatere zainteresirane strani, se je nato odločila, da preuči 28 kategorij izdelkov, ki so predmet preiskave in se uradno obravnavajo kot ena skupina ali tri družine izdelkov iz jekla. Ta odločitev je bila sprejeta z namenom, da se poleg tega preuči, ali so ugotovitve za eno skupino potrjene na bolj razčlenjeni ravni, in da se odpravijo vsi dvomi glede zanesljivosti sprejetih ugotovitev na splošni ravni. Tri družine izdelkov iz jekla združujejo nekatere kategorije izdelkov, kar kaže na še večjo stopnjo skupne podobnosti med njimi.

(20)

Namreč, v jeklarski industriji se uporabljajo tri družine izdelkov iz jekla, in sicer: ploščati izdelki, podolgovati izdelki in cevi. V okviru te zaščitne preiskave se šteje, da imajo izdelki v vsaki od teh družin podobne značilnosti, se pogosto uporabljajo za enake proizvodne postopke, so pogosto vložki za druge izdelke na koncu proizvodne verige v družini, imajo skupne uporabnike ali odjemalce v dobavni verigi, zato sta njihova zamenljivost pri ponudbi in povpraševanju ter konkurenca znotraj družine večji, kot če bi bile vse kategorije izdelkov iz jekla združene v eni sami skupini.

(21)

Tri „družine izdelkov“ so opredeljene na naslednji način:

Preglednica 1

Družine izdelkov

Družina izdelkov	Kategorija izdelka
1 Ploščati izdelki	1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11
2 Podolgovati izdelki	12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 27, 28
3 Cevi	20, 21, 22, 23, 24, 25, 26

(22)

V skladu s tem bo Komisija obravnavala pripombe, ki so jih izrazile nekatere zainteresirane strani v zvezi s široko opredelitvijo zadevnega izdelka, in sicer tako, da bo splošno oceno 28 kategorij izdelkov, ki so predmet preiskave, dopolnila z analizo posamezne družine izdelkov, kakor je opredeljena zgoraj.

2.2 Zahtevki za posamezne kategorije izdelkov

(23)

Več zainteresiranih strani je trdilo, da bi bilo treba nekatere posebne kategorije izdelkov zaradi domnevnega pomanjkanja ali omejene razpoložljivosti proizvodnje Unije izključiti iz obsega zadevnega izdelka. Te trditve se nanašajo zlasti na naslednje kategorije izdelkov:

—	elektropločevina, ki ni zrnato usmerjena in se uporablja pri proizvodnji motorjev in generatorjev (ki spadajo v kategorijo izdelkov 3),

—	jekleni deli, ki se uporabljajo kot vložki v avtomobilski industriji (ki spadajo v kategorijo izdelkov 4),

—	izdelki iz bele pločevine (ki spadajo v kategorijo izdelkov 6).

(24)

Komisija je te trditve skrbno analizirala in ugotovila, da podobne ali neposredno konkurenčne kategorije izdelkov dejansko proizvaja industrija Unije v Uniji. Poleg tega je Komisija, kot bo podrobneje pojasnjeno v oddelku o interesu Unije, zaščitne ukrepe oblikovala tako, da je zagotovila, da se čim bolj zmanjšajo motnje uvoza in ohranijo tradicionalne ravni uvoza iz trgovskih partneric. Zato je domnevna verjetnost pomanjkanja nekaterih kategorij izdelkov neutemeljena, tudi ob upoštevanju prilagoditev in premislekov iz analize interesa Unije.

(25)	Komisija je zato sklenila, da je treba zahtevo za izključitev nekaterih kategorij izdelkov zavrniti.

(26)	Drugih pripomb v zvezi z zadevnim izdelkom ter podobnim ali neposredno konkurenčnim izdelkom ni bilo, zato se ugotovitve iz uvodnih izjav 11 do 17 začasne uredbe potrdijo.

3. POVEČANJE UVOZA

(27)	Komisija je v uvodnih izjavah 20 do 29 začasne uredbe opravila splošno analizo povečanja uvoza za 28 zadevnih kategorij izdelkov v obdobju 2013–2017. Ta globalna analiza je že izključila kategorije izdelkov, ki niso pokazale povečanja uvoza na individualni ravni.

(28)	Komisija je za končno določitev uporabila enak pristop, vendar je, kot je bilo že pojasnjeno, svojo analizo dopolnila s pregledom razvoja uvoza za vsako od treh družin izdelkov iz oddelka 2.2, da bi potrdila zanesljivost ugotovitev, ugotovljenih na globalni ravni.

(29)

Komisija je v svoji analizi uporabila najnovejše statistične podatke, in sicer podatke o uvozu za prvo polovico leta 2018. Komisija je za zagotovitev primerljivosti podatkov s prejšnjimi celoletnimi obdobji določila dodatno ad hoc 12-mesečno obdobje, in sicer za zadnjih šest mesecev leta 2017 in prvih šest mesecev leta 2018 (v nadaljnjem besedilu: zadnje obdobje). Komisija je prav tako popravila nekatere manjše administrativne napake v podatkih iz začasne faze.

(30)

Poleg tega Komisija v svoji oceni razvoja uvoza ni upoštevala obsega uvoza iz vrste držav, ki bi jih bilo treba izključiti iz obsega dokončnih ukrepov, zlasti: države Evropskega gospodarskega prostora (EGP) in nekatere države, s katerimi je Unija podpisala sporazume o gospodarskem partnerstvu, ki so trenutno v veljavi in ki izrecno določajo izključitev iz področja uporabe večstranskega zaščitnega ukrepa (9).

(31)

Medtem ko je bilo v začasni fazi ugotovljeno, da se uvoz ni povečal pri petih kategorijah izdelkov (10), je pregled najnovejših podatkov o uvozu pokazal, da se uvoz ni povečal samo pri dveh od 28 kategorij izdelkov, tj. pri kategoriji izdelkov 11 in kategoriji izdelkov 23. Komisija se je zato odločila, da ti kategoriji izdelkov izključi iz svoje končne analize. Posamezni razvoj uvoza za vsako kategorijo izdelkov je vključen v Prilogo II.

(32)

Kar zadeva analizo uvoza na svetovni ravni, je uvoz preostalih 26 kategorij izdelkov, ki se ocenjuje, naslednji:

Preglednica 2

Obseg uvoza (po izključitvi nekaterih držav in izdelkov) in tržni delež

	2013	2014	2015	2016	2017	Zadnje obdobje
Uvoz (v 1 000 ton)	18 329	21 868	26 552	29 141	30 094	31 314
Indeks 2013 = 100	100	119	145	159	164	171
Tržni delež	12,7 %	14,4 %	16,9 %	17,9 %	18,1 %	18,8 %
Vir: Eurostat in izpolnjeni vprašalniki industrije Unije.

(33)

Uvoz se je v obdobju analize povečal za 71 % v absolutnem smislu, v relativnem smislu pa se je povečal z 12,7 % na 18,8 %. Najpomembnejše povečanje je bilo v obdobju 2013–2016. Nato se je uvoz še naprej počasi povečeval, nato pa se je v zadnjem obdobju povečeval hitreje, ko so začeli veljati ukrepi iz oddelka 232 zakona ZDA. Zgoraj navedeni trend potrjuje tudi velika večina izpolnjenih vprašalnikov, prejetih od proizvajalcev v glavnih državah izvoznicah (11).

(34)

Da bi dopolnila analizo uvoza na svetovni ravni, je Komisija pregledala razvoj uvoza za vsako od treh zgoraj navedenih družin izdelkov: ploščate izdelke, podolgovate izdelke in cevi. Na podlagi tega so se obseg uvoza in ustrezni tržni deleži razvijali, kot je navedeno v nadaljevanju:

Preglednica 3

Obseg uvoza (po izključitvi nekaterih držav in izdelkov) in tržni delež – glede na družino izdelkov

	2013	2014	2015	2016	2017	Zadnje obdobje
Ploščati izdelki
Uvoz (v 1 000 ton)	12 327	14 215	18 391	20 281	20 299	20 202
Indeks 2013 = 100	100	115	149	164	164	164
Tržni delež	14,2 %	15,8 %	19,4 %	20,7 %	20,9 %	20,9 %
Podolgovati izdelki
Uvoz (v 1 000 ton)	4 001	5 258	6 028	6 550	6 465	7 901
Indeks 2013 = 100	100	131	151	164	162	197
Tržni delež	8,6 %	10,6 %	11,8 %	12,4 %	11,8 %	14,0 %
Cevi
Uvoz (v 1 000 ton)	2 001	2 396	2 134	2 310	3 330	3 212
Indeks 2013 = 100	100	120	107	115	166	160
Tržni delež	20,4 %	20,8 %	19,9 %	20,1 %	25,3 %	25,7 %
Vir: Eurostat in izpolnjeni vprašalniki industrije Unije.

(35)

Statistični podatki kažejo, da se je uvoz vseh treh družin izdelkov (ploščati izdelki, podolgovati izdelki in cevi) od leta 2013 do zadnjega obdobja v absolutnem smislu povečal za 64 %, 97 % oziroma 60 %. V istem obdobju se je v relativnem smislu povečal tudi uvoz, pri čemer so se tržni deleži povečali s 14,2 % na 20,9 %, z 8,6 % na 14,0 % oziroma z 20,4 % na 25,7 %.

(36)

V obdobju 2013–2016 je prišlo do največjega povečanja za ploščate izdelke, tako v absolutnem kot relativnem smislu. Uvoz je po tem ostal razmeroma stabilen, vendar na veliko višji ravni kot v obdobju 2013–2015. Uvoz podolgovatih izdelkov se je najbolj povečal v absolutnem in relativnem smislu v obdobju 2013–2016, potem pa se je v zadnjem obdobju strmo povečal. Uvoz cevi se je v obdobju 2013–2016 postopoma povečeval, preden se je od leta 2016 do zadnjega obdobja tako v absolutnem kot relativnem smislu strmo povečal.

(37)

Kar zadeva pripombe, ki jih je prejela Komisija, je ena zainteresirana stran trdila, da sta bili dve kategoriji izdelka od petih izključeni iz področja uporabe začasnih ukrepov, tj. kategoriji izdelkov 10 in 19 bi morali biti zajeti v dokončnih ukrepih, saj najnovejši statistični podatki kažejo povečanje uvoza. Druga zainteresirana stran je podobno trdila v zvezi s kategorijo izdelkov 24. Te trditve so bile sprejete, ker so, kot je bilo že pojasnjeno, statistični podatki o uvozu kategorij izdelkov 10, 19 in 24 dejansko pokazali splošno povečanje uvoza od leta 2013 do zadnjega obdobja. Poleg tega se je od leta 2017 do zadnjega obdobja povečal tudi obseg uvoza za te tri kategorije izdelkov. Kot je navedeno v uvodni izjavi 34, ti izdelki spadajo v družino izdelkov, katere uvoz se je od leta 2013 do zadnjega obdobja prav tako povečal.

(38)

Več zainteresiranih strani je trdilo, da nenadnega, močnega, znatnega in nedavnega povečanja uvoza ni bilo ter se sklicevalo na poročilo pritožbenega organa Argentina – Obutev (12) in druge primere STO, kot so ZDA – Pšenični gluten (13), Ukrajina – Osebni avtomobili (14), ZDA – Zaščitni ukrepi na področju jekla (15). Skratka, ta sodna praksa določa, da ni dovolj, da preiskava kaže, da se je uvoz v petih letih povečal. Povečanje mora biti dovolj nedavno, nenadno in znatno, tako v smislu količine kot tudi kakovosti, da povzroči ali bi lahko povzročilo resno škodo. Ta sodna praksa je tudi pojasnila pomen izraza „močen“ („ki pomeni nenadno spremembo smeri; nepričakovan, strm“) in „nenaden“ („ki se pojavi ali nastane brez opozorila; nepričakovan“, ali „strm, oster“). Druge strani so trdile tudi, da je bilo povečanje uvoza stabilno ali da se je uvoz povečeval do leta 2015, od takrat pa ni več kazal močnega, nenadnega ali znatnega povečanja.

(39)

V zvezi s tem je treba najprej opozoriti, da je Komisija opravila temeljito analizo obsega uvoza za 28 kategorij izdelkov v obdobju 2013–2017 (ob upoštevanju trendov uvoza v obdobju preiskave in ne le primerjave končnih točk) in da je analizirala tudi razvoj uvoza v zadnjem obdobju. Na podlagi tega je vnaprej izključila nekatere kategorije izdelkov, ki od leta 2013 do zadnjega obdobja niso kazale povečanja. Poleg tega je Komisija, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 33, 35 in 36, ugotovila, da se je uvoz v absolutnem smislu na svetovni ravni povečal za 71 % in za 60 % do 97 %, kadar je bil združen v družine izdelkov od leta 2013 do zadnjega obdobja. Poleg tega statistični podatki Eurostata kažejo, da se je uvoz med letoma 2013 in 2015 povečal za 45 % in da se je močno povečeval do zadnjega obdobja, ko je, na splošno gledano, dosegel 71 %. Podoben trend je opaziti tudi glede relativnega povečanja uvoza. Na podlagi tega se potrdi, da je bilo povečanje uvoza močno in nenadno, kakor je bilo pojasnjeno v sodni praksi. Ob upoštevanju obsega povečanja se potrdi tudi, da je bilo povečanje znatno. Glede izraza „nedavno“ Komisija ugotavlja, da ni posebne sodne prakse glede tega, kako bi ga bilo treba razlagati. Pritožbeni organ je zgolj razlagal zahtevo, da članica lahko uporablja zaščitni ukrep le, če se izdelek „uvaža“ v povečanih količinah, kar pomeni, da mora biti povečanje uvoza dovolj „nedavno“, da povzroči ali bi lahko povzročilo resno škodo (16). Komisija je potrdila, da je bilo povečanje uvoza ob upoštevanju razvoja od leta 2013 do zadnjega obdobja in celo od leta 2015 do zadnjega obdobja dovolj nedavno, da je povzročilo ali bi lahko povzročilo resno škodo. V skladu s tem je Komisija zavrnila zgoraj navedene trditve o pomanjkanju kvalificiranega povečanja uvoza.

(40)

Več zainteresiranih strani je trdilo, da je končna analiza Komisije na skupni ravni nezadostna in da bi Komisija morala analizirati tudi vmesne trende v obdobju 2013–2017 v skladu s sodno prakso STO, kot sta npr. ZDA – Zaščitni ukrepi za jeklo (17) in Ukrajina – Osebni avtomobili (18). Na podlagi te sodne prakse analiza ne more temeljiti na primerjavi končnih točk analiziranega obdobja, saj bi to lahko spremenilo rezultate v primerih, ko ni jasnega in neprekinjenega naraščanja obsega uvoza. Sodna praksa prav tako določa, da preiskovalni organ utemelji in ustrezno obrazloži razvoj uvoza med končnimi točkami.

(41)	Komisija meni, da ni opravila le analize od ene do druge končne točke, saj je, kot je navedeno v uvodnih izjavah 33 do 36, analizirala tudi vmesne trende ter opravila ustrezno in obrazloženo analizo trendov uvoza. Zadevne trditve so bile zato zavrnjene.

(42)	Nekatere zainteresirane strani so navedle, da je bila analiza razvoja uvoza v obdobju 2013–2017 zavajajoča, saj je bila raven uvoza leta 2013 zaradi svetovne gospodarske krize neobičajno nizka, povečanje v naslednjem obdobju pa je pomenilo le obnovitev normalnega stanja.

(43)

V zvezi s tem je Komisija menila, da dejstvo, da je bilo leto 2013 izhodišče za analizo, ni vplivalo na analizo. Medtem ko se je poraba jekla v EU v obdobju 2013–2017 dejansko povečala za 14 % (glej preglednico 4 spodaj), je bilo tako povečanje v celotnem obdobju doseženo postopno. Nasprotno se je veliko bolj kot povpraševanje v EU povečal uvoz, in sicer za 64 % v istem obdobju in veliko hitreje kot potrošnja EU. Posledično se je tržni delež uvoza v obdobju 2013–2017 povečal za 5,4 % (z 12,7 % na 18,1 %). Na podlagi tega je bila ta trditev zavrnjena.

(44)

Več zainteresiranih strani je trdilo, da bi bilo treba uvoz industrije Unije izključiti iz analize obsega uvoza. V zvezi s tem je treba opozoriti, da za tako izključitev ne obstaja nobena pravna zahteva. V vsakem primeru je na podlagi izpolnjenih vprašalnikov, prejetih od proizvajalcev Unije, tak uvoz v obdobju 2013–2017 ostal stabilen in je zajemal le majhen delež celotnega uvoza (od 0,3 % do 0,7 % celotnega uvoza). Navedena trditev je bila zato zavrnjena.

(45)

Ena zainteresirana stran je trdila, da bi bilo treba uvoz prek postopka aktivnega oplemenitenja izključiti iz analize obsega uvoza na splošno, zlasti za kategorijo izdelkov 25. V zvezi s tem je treba opozoriti, da se opazovani trend obsega uvoza za vse kategorije izdelkov razen kategorije 25 ne spremeni, če je aktivno oplemenitenje izključeno iz analize. V posebnem primeru kategorije izdelkov 25 je bila opustitev prodaje proizvajalca Unije v korist proizvajalca izvoznika na trgu tretje države. Zato se je zdelo primerno, da se te količine vključijo v oceno povečanja uvoza, da bi se upošteval celoten vpliv uvoza iz tretjih držav. Na podlagi tega je bila ta trditev zavrnjena.

(46)

Nekatere zainteresirane strani so trdile, da se je obseg uvoza in ustrezen tržni delež za kategorije izdelkov 1, 6, 7, 17 in 28 v obdobju 2016–2017 zmanjšal. V zvezi s tem Komisija ugotavlja, da je v svoji končni določitvi prav tako upoštevala razvoj uvoza v zadnjem obdobju in da se je na podlagi tega uvoz povečal za vse te kategorije razen kategorije 7. Tudi za slednjo kategorijo je bil uvoz v zadnjem obdobju znatno višji kot v obdobju 2013–2014. Poleg tega je Komisija izvedla globalno analizo za vse izdelke iz jekla in posamično analizo za vsako od treh opredeljenih družin izdelkov ter ugotovila, da se je uvoz v celotnem analiziranem obdobju na splošno povečal. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(47)	V skladu s tem Komisija ugotavlja, da je prišlo do nenadnega, strmega in znatnega povečanja uvoza tako v absolutnem kot v relativnem smislu za zadevni izdelek, ki se ocenjuje. To ugotovitev potrjujejo tudi podatki na ravni vsake od treh družin izdelkov, ki se ocenjujejo.

4. NEPREDVIDENI RAZVOJ OKOLIŠČIN

(48)

Kot je podrobno pojasnjeno v uvodnih izjavah 30 do 36 začasne uredbe, je Komisija predhodno ugotovila, da je navedeno povečanje uvoza nekaterih izdelkov iz jekla v Unijo posledica nepredvidenega razvoja dogodkov, nastalih zaradi številnih dejavnikov, ki povzročajo in povečujejo neravnovesja v mednarodni trgovini z zadevnim izdelkom.

(49)

Ti dejavniki so zajemali do zdaj največjo presežno zmogljivost v jeklarstvu, ki še vedno obstaja kljub velikemu številu ukrepov, sprejetih po vsem svetu za njeno zmanjšanje, in ki jo krepijo izkrivljajoče subvencije in ukrepi državne podpore, kar je privedlo do nižanja cen, povečane uporabe omejevalnih trgovinskih praks, instrumentov trgovinske zaščite in ukrepov iz oddelka 232 zakona ZDA, sprejetih marca 2018.

(50)

Več zainteresiranih strani je trdilo, da bi bilo treba za vsako kategorijo izdelkov dokazati nepredviden razvoj dogodkov. Komisija se s temi stališči ne strinja in meni, da glede na visoko stopnjo medsebojnih povezav in medsebojne povezanosti kategorij izdelkov, kot je pojasnjeno v oddelku 2.1, zadostuje, da se dokaže obstoj nepredvidenih dogodkov na svetovni ravni. Na podlagi tega je bila ta trditev zavrnjena.

(51)

Kar zadeva presežno zmogljivost, je več zainteresiranih strani trdilo, da je Komisiji znana in da je ni mogoče šteti za nepredviden razvoj. Trdili so tudi, da je Komisija škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, predhodno povezala z dampinškim ali subvencioniranim uvozom ter da povezava med povečanjem uvoza in nepredvidenim razvojem presežne zmogljivosti v jeklarstvu ni bila ugotovljena.

(52)

V zvezi s tem je treba najprej opozoriti, da se je, kot je prikazano na sliki 2.3 poročila Global Trade Alert: „Going Spare: Steel, Excess Capacity, and Protectionism“ (19), svetovna presežna zmogljivost proizvodnje surovega jekla v obdobju 2009–2011 zmanjšala, v obdobju 2011–2016 pa se je pojavil nasproten trend. Glede na to, da je bila skupna presežna zmogljivost proizvodnje surovega jekla leta 2011 že precej višja od celotne proizvodnje v navedenem letu, se je pričakovalo, da se bo celotna proizvodna zmogljivost za surovo jeklo zmanjšala ali vsaj ostala stabilna, s čimer bi se izboljšala izkoriščenost zmogljivosti in stroškovna učinkovitost. Vendar se je skupna proizvodna zmogljivost za surovo jeklo po letu 2011 še naprej nepričakovano povečevala, s čimer se je ustvarila dodatna presežna zmogljivost, kot je Komisija potrdila svojem sporočilu „Jeklarska industrija: ohranjanje trajnostnih delovnih mest in rasti v Evropi“ (20). Glede na časovni razpored zgoraj opisanih dogodkov in zlasti dejstvo, da se je presežna proizvodna zmogljivost povečala v času, ko je bilo v gospodarstvu pričakovati, da se bo znižala, je bilo ugotovljeno, da je treba presežno zmogljivost v jeklarstvu obravnavati kot nepredviden razvoj.

(53)

Kar zadeva vzročnost, ugotovljeno v prejšnjih preiskavah, ki se nanašajo na nepoštene trgovinske prakse, je naveden sklic na zgoraj navedeno sporočilo, ki določa, da se take preiskave priznajo kot „ukrepi za ublažitev učinkov presežne zmogljivosti“. Na tej podlagi je jasno, da je presežna zmogljivost tesno povezana z dampinškim in subvencioniranim uvozom. Vendar pa se v protidampinški in protisubvencijski preiskavi presežna zmogljivost v jeklarstvu ne obravnava kot nepredviden razvoj, saj ta zahteva ni prisotna v oceni, ki je podlaga za uvedbo teh instrumentov trgovinskih sredstev.

(54)

V zvezi s povezavo med nepredvidenim razvojem presežne zmogljivosti v jeklarstvu in povečanjem uvoza je jasno, da imajo proizvajalci izvozniki interes, da povečajo izkoriščenost svojih zmogljivosti. Kadar po oskrbi domačega trga še obstaja prosta zmogljivost, si bodo prizadevali za druge poslovne priložnosti na izvoznih trgih in tako ustvarili povečanje obsega uvoza na takih trgih. Na podlagi tega je treba zgoraj navedeno trditev zavrniti.

(55)

Kar zadeva povečanje sprejetja omejevalnih trgovinskih ukrepov, je več strani trdilo, da jih ni mogoče obravnavati kot nepredvidene dogodke, saj gre za priznane izjeme od splošnih pravil STO, in da se je število ukrepov instrumenta trgovinske zaščite, uvedenih leta 2017, zmanjšalo. Trdile so tudi, da povezava med povečanjem uvoza in nepredvidenim razvojem omejevalnih trgovinskih ukrepov ni bila vzpostavljena.

(56)

Komisija se ne strinja s takimi trditvami, saj dejstvo, da so omejevalni trgovinski ukrepi sprejeti v okviru pravil STO ne pomeni, da jih ni mogoče obravnavati kot nepredviden razvoj. Komisija ne nasprotuje pravici držav, da v skladu z ustreznimi pravili STO sprejmejo protidampinške ali protisubvencijske ukrepe. Vendar je težava v do zdaj največji količini takih ukrepov, ki so jih sprejele tretje države; to je privedlo do preusmeritve trgovine, zaradi česar se je povečal uvoz v EU. Opozoriti je treba, da je Komisija v uvodni izjavi 34 začasne uredbe ugotovila, da se je na podlagi statističnih podatkov STO v obdobju 2011–2013 začelo povprečno 77 preiskav v zvezi z jeklom na leto, to povprečje pa se je v obdobju 2015–2016 povečalo na 117. Nobena stran ni podvomila v te podatke, ki kažejo na nepredviden razvoj, zaradi česar je prišlo do povečanja zgoraj ugotovljenega uvoza. Zgornje trditve so bile zato zavrnjene.

(57)

Kar zadeva ukrepe iz oddelka 232 zakona ZDA, je več zainteresiranih strani trdilo, da teh ukrepov ni mogoče šteti za nepredviden razvoj, zaradi katerega se je uvoz povečal, saj so bili uvedeni po obdobju 2013–2017. Druge zainteresirane strani so navedle, da ukrepi iz oddelka 232 zakona ZDA ne vplivajo niti na uvoz, ki je potekal od januarja 2018 do marca 2018.

(58)

V zvezi s tem je treba najprej opozoriti, da so bili ukrepi iz oddelka 232 zakona ZDA dejansko uvedeni 8. marca 2018, preiskava, ki je privedla do njihovega sprejetja, se je začela že aprila 2017, poročilo, na podlagi katerega so bili sprejeti, pa je bilo izdano 11. januarja 2018. Čeprav je verjetno, da ukrepi iz oddelka 232 zakona ZDA nikakor niso mogli vplivati na uvoz pred njihovim sprejetjem, pa je zgolj začetek preiskave nedvomno povzročil negotovost na trgu in vplival na tokove v trgovini z jeklom. Poleg tega je Komisija, kot je potrjeno v nadaljevanju, od sprejetja ukrepov iz oddelka 232 zakona ZDA menila, da je za nekatere kategorije izdelkov preusmeritev trgovine že potekala.

(59)

V zvezi s tem je treba tudi opozoriti, da se je z ukrepi iz oddelka 232 zakona ZDA pospešilo povečanje uvoza, in sicer tako, da se je že obstoječemu naraščajočemu trendu pridružilo še preusmerjanje trgovine. Kot je navedeno v preglednici 14, razpoložljivi statistični podatki kažejo, da je bil z izjemo aprila 2018 uvoz jekla v ZDA ves čas nižji od ustreznega obsega v letu 2017. To sovpada z obratnim trendom povečevanja uvoza, opaženega v Uniji, pri čemer je bil, kot je navedeno v preglednici 12, mesečni obseg uvoza ves čas na višji ravni kot leto prej.

(60)

Druge zainteresirane strani so navedle, da se učinek ukrepov iz oddelka 232 zakona ZDA ne bi smel upoštevati ali pa ne bi smel biti precenjen, saj se pri njih uporabljajo številne izključitve izdelkov. V zvezi s tem se je trdilo, da korejski izvoz ni bil tako obsežen, saj je Koreja od upravnih organov ZDA pridobila dovolj velik obseg izvozne kvote.

(61)

V zvezi s tem je treba opozoriti, da je bila le Avstralija brezpogojno izvzeta iz ukrepov iz oddelka 232 zakona ZDA in da je njen uvoz zadevnih izdelkov znašal približno 1 % celotnega uvoza v ZDA leta 2017 (21). Drugim državam, kot so Južna Koreja, Argentina in Brazilija, so bile dodeljene brezcarinske tarifne kvote, vendar te države niso bile izvzete iz ukrepov. V zvezi s temi državami je treba opozoriti, da je bilo veliko število kvot določeno na nič in da so bile ob dodelitvi številne kvote že izčrpane (22). Na podlagi tega se šteje, da ni nikakršnih zagotovil, da bodo dodeljene kvote zadostovale za preprečevanje preusmerjanja trgovine. Poleg tega se na podlagi razpoložljivih statističnih podatkov zdi, da so te tri države leta 2017 predstavljale manj kot 20 % skupnega uvoza. Zadevne trditve o kvotah so bile zato zavrnjene.

(62)	Ob upoštevanju zgoraj navedenega se potrdi, da so nepredvideni dogodki, opisani v uvodni izjavi 49, privedli do očitnega povečanja uvoza jekla v Unijo, ki se bo še nadaljevalo.

5. TVEGANJE ZA NASTANEK RESNE ŠKODE

(63)	V skladu z globalnim pristopom obsega izdelkov, opredeljenim v tej preiskavi, je bila v začasni fazi na svetovni ravni izvedena tudi analiza škode. Začasna uredba mestoma ponazarja, da so sklepi o škodi iz globalne analize s primeri potrjeni tudi na ravni kategorije izdelka.

(64)

Prav tako je bila v zaključni fazi izvedena ocena škode na svetovni ravni, in sicer za zadevni izdelek, ki se ocenjuje, pri čemer je bilo vključenih 26 kategorij izdelkov, pri katerih je Komisija ugotovila povečanje uvoza. Vendar je Komisija tako kot pri razvoju uvoza svojo analizo dopolnila z oceno za vsako od treh družin izdelkov iz uvodne izjave 21.

(65)	Spodnja analiza škode temelji na izpolnjenih vprašalnikih, ki jih je predložila industrija Unije. Po prejemu posodobljenih informacij in preverjanju podatkov so bili kazalniki škode, opisani v začasni fazi, po potrebi posodobljeni z namenom vključitve najnovejših podatkov (iz leta 2018).

5.1 Globalni razvoj položaja jeklarske industrije Unije

5.1.1 Potrošnja, domača prodaja in tržni deleži

(66)	Komisija je potrošnjo Unije določila tako, da je dodala obseg prodaje v Uniji s strani proizvajalcev Unije, uvoz iz vseh držav, razen uvoza iz članic EGP in iz nekaterih držav, s katerimi je Unija podpisala sporazum o gospodarskem partnerstvu, ki je trenutno v veljavi (glej uvodno izjavo 30).

(67)

Na tej podlagi so se potrošnja Unije, prodaja proizvajalcev Unije in ustrezni tržni delež razvijali, kot je navedeno v nadaljevanju:

Preglednica 4

Potrošnja, domača prodaja in tržni delež Unije

(v 1 000 ton)	2013	2014	2015	2016	2017
Potrošnja (vse)	148 455	155 730	160 742	166 375	169 350
Indeks 2013 = 100	100	105	108	112	114
Domača prodaja (vse)	129 592	133 285	133 575	136 586	138 636
Indeks 2013 = 100	100	103	103	105	107
Tržni delež (vse)	87,3 %	85,6 %	83,1 %	82,1 %	81,9 %
Vir: podatki Eurostata in industrije.

(68)

Skupna potrošnja ustreznih 26 kategorij izdelkov se je v obdobju 2013–2017 nenehno povečevala, pri čemer se je skupno povečala za 14 %. Obseg prodaje proizvajalcev industrije Unije se je v tem obdobju povečal, vendar v precej manjšem obsegu kot potrošnja Unije, tj. le za 7 %. Skupni tržni delež industrije Unije se je zato v obravnavanem obdobju nenehno zmanjševal, in sicer je padel za 5,4 odstotne točke.

5.1.2 Proizvodnja, proizvodna zmogljivost, stopnja izkoriščenosti zmogljivosti in zaloge

(69)

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in stopnja izkoriščenosti zmogljivosti ter zaloge so se razvijale, kot je navedeno v nadaljevanju:

Preglednica 5

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, zaloge

(v 1 000 ton)	2013	2014	2015	2016	2017
Proizvodnja (vse)	243 945	249 855	248 763	249 204	254 925
Indeks 2013 = 100	100	102	102	102	105
Proizvodna zmogljivost (vse)	337 010	334 545	332 427	333 179	335 358
Indeks 2013 = 100	100	99	99	99	100
Izkoriščenost zmogljivosti (vse)	72 %	75 %	75 %	75 %	76 %
Zaloge (vse)	11 883	12 734	13 159	12 974	14 140
Indeks 2013 = 100	100	107	111	109	119
Vir: podatki industrije in izpolnjeni vprašalniki.

(70)

Obseg proizvodnje zadevnega izdelka, ki se ocenjuje, se je v obravnavanem obdobju na splošno povečal za 5 %. Proizvodna zmogljivost je ostala stabilna, zato se je izkoriščenost zmogljivosti v obdobju 2013–2017 na splošno povečala za 4 odstotne točke. Zaloge sodelujočih proizvajalcev industrije Unije so se v obdobju 2013–2017 na splošno povečale za 19 %.

5.1.3 Prodajne cene na enoto, dobičkonosnost in denarni tok

(71)

Prodajne cene na enoto, dobičkonosnost in denarni tok so se razvijali, kot je navedeno v nadaljevanju:

Preglednica 6

Prodajne cene na enoto, dobičkonosnost, denarni tok

	2013	2014	2015	2016	2017
Prodajna cena na enoto (v EUR/tono)	693,6	673,4	636,6	591,0	697,7
Indeks 2013 = 100	100	97	92	85	101
Dobičkonosnost (v % prometa)	– 0,9 %	0,8 %	0,6 %	2,1 %	5,6 %
Denarni tok (v milijonih EUR)	3 721	4 975	6 461	5 508	6 201
Indeks 2013 = 100	100	134	174	148	167
Vir: izpolnjeni vprašalniki.

(72)

Preverjeni in posodobljeni podatki potrjujejo trend iz začasne uredbe. Cene za vse izdelke na trgu Unije so se do leta 2016 znatno nižale. Po tem obdobju so se cene vrnile na raven iz leta 2013. Na splošno in kljub znatnemu znižanju cen bi industrija Unije lahko znižala svoje stroške proizvodnje, da bi leta 2016 dosegla mejno stopnjo dobička in jo leta 2017 povečala na bolj trajnostno raven (5,6 %). Celotni denarni tok industrije Unije se je od leta 2013 do leta 2017 povečal za približno 67 %.

5.1.4 Zaposlovanje

(73)

Kar zadeva zaposlovanje, je industrija Unije v obdobju 2013–2017 izgubila 9 208 delovnih mest, kar je razvidno iz spodnje preglednice.

Preglednica 7

Zaposlovanje

(EPDČ)	2013	2014	2015	2016	2017
Zaposlovanje (vse)	225 607	220 429	218 010	217 460	216 399
Indeks 2013 = 100	100	98	97	96	96
Vir: podatki industrije in izpolnjeni vprašalniki.

5.2 Analiza položaja jeklarske industrije Unije za vse tri družine izdelkov

5.2.1 Potrošnja, domača prodaja in tržni deleži

(74)

Za vsako od treh družin izdelkov so se potrošnja, domača prodaja in tržni deleži razvijali, kot je navedeno v nadaljevanju:

Preglednica 8

Potrošnja, domača prodaja, tržni delež na družino izdelkov

(v 1 000 ton)	2013	2014	2015	2016	2017
Potrošnja (ploščati)	87 679	90 729	95 598	98 749	98 124
Indeks 2013 = 100	100	103	109	113	112
Potrošnja (podolgovati)	50 829	53 333	54 160	55 890	57 921
Indeks 2013 = 100	100	105	107	110	114
Potrošnja (cevi)	9 947	11 667	10 985	11 735	13 305
Indeks 2013 = 100	100	117	110	118	134

Domača prodaja (ploščati)	75 212	76 365	77 020	78 274	77 601
Indeks 2013 = 100	100	102	102	104	103
Domača prodaja (podolgovati)	46 461	47 679	47 757	48 935	51 095
Indeks 2013 = 100	100	103	103	105	110
Domača prodaja (cevi)	7 920	9 241	8 799	9 377	9 940
Indeks 2013 = 100	100	117	111	118	126

Tržni delež (ploščati)	86 %	84 %	81 %	79 %	79 %
Tržni delež (podolgovati)	91 %	89 %	88 %	88 %	88 %
Tržni delež (cevi)	80 %	79 %	80 %	80 %	75 %
Vir: podatki Eurostata in industrije.

(75)	Potrošnja ploščatih izdelkov je bila najvišja leta 2016, nato pa se je leta 2017 rahlo zmanjšala, pri čemer je skupno povečanje znašalo 12 %. Potrošnja podolgovatih izdelkov in cevi se je nenehno povečevala do konca leta 2017, kar je na splošno pomenilo povečanje za 14 % oziroma 34 %.

(76)

Prodaja vseh jeklenih izdelkov se je v obdobju 2013–2017 na splošno povečala za 7 %. V istem obdobju je bilo za vse tri družine izdelkov ugotovljeno podobno povečanje, vendar manj izrazito kot povečanje v potrošnji: prodaja ploščatih izdelkov s strani proizvajalcev industrije Unije se je povečala za 3 %, prodaja podolgovatih izdelkov za 10 % in prodaja cevi za 26 %.

(77)	Trend celotnega trga industrije Unije (minus 5 odstotnih točk) je bil potrjen pri ločenih analizah ploščatih izdelkov (minus 7 odstotnih točk), podolgovatih izdelkov (minus 3 odstotne točke) in cevi (minus 5 odstotnih točk).

5.2.2 Proizvodnja, proizvodna zmogljivost, stopnja izkoriščenosti zmogljivosti in zaloge

(78)

Za vsako od treh družin izdelkov so se proizvodnja, proizvodna zmogljivost in stopnja izkoriščenosti zmogljivosti razvijali, kot je navedeno v nadaljevanju:

Preglednica 9

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, zaloge na družino izdelkov

(v 1 000 ton)	2013	2014	2015	2016	2017
Proizvodnja (ploščati)	172 873	177 224	176 567	177 247	180 986
Indeks 2013 = 100	100	103	102	103	105
Proizvodnja (podolgovati)	59 082	59 535	60 079	59 706	60 572
Indeks 2013 = 100	100	101	102	101	103
Proizvodnja (cevi)	11 991	13 096	12 116	12 251	13 366
Indeks 2013 = 100	100	109	101	102	111

Proizvodna zmogljivost (ploščati)	234 615	233 689	230 216	230 921	232 220
Indeks 2013 = 100	100	100	98	98	99
Proizvodna zmogljivost (podolgovati)	80 833	78 244	79 455	79 736	81 806
Indeks 2013 = 100	100	97	98	99	101
Proizvodna zmogljivost (cevi)	24 053	25 482	27 721	27 255	24 224
Indeks 2013 = 100	100	106	115	113	101

Izkoriščenost zmogljivosti (ploščati)	74 %	76 %	77 %	77 %	78 %
Izkoriščenost zmogljivosti (podolgovati)	73 %	76 %	76 %	75 %	74 %
Izkoriščenost zmogljivosti (cevi)	50 %	51 %	44 %	45 %	55 %
Zaloge (ploščati)	7 573	8 171	8 386	8 098	8 623
Indeks 2013 = 100	100	108	111	107	114
Zaloge (podolgovati)	3 449	3 430	3 722	3 740	3 877
Indeks 2013 = 100	100	99	108	108	112
Zaloge (cevi)	861	1 132	1 050	1 137	1 639
Indeks 2013 = 100	100	132	122	132	190
Vir: podatki industrije in izpolnjeni vprašalniki.

(79)

Razvoj proizvodnje se je razlikoval za vse tri družine izdelkov. V celotnem obravnavanem obdobju se je proizvodnja ploščatih izdelkov povečala za 5 %, proizvodnja podolgovatih izdelkov pa za 3 %, proizvodnja cevi pa se je zmanjšala, in sicer za 11 %. V vsakem primeru se lahko sprememba proizvodnje šteje za precej stabilno.

(80)

Celotna proizvodna zmogljivost je ostala stabilna. Ta trend so dosledno potrjevale analize vsake družine izdelkov: za ploščate izdelke (zmanjšanje za 1 %), podolgovate izdelke (povečanje za 1 %) in cevi (povečanje za 1 %) v obravnavanem obdobju. Izkoriščenost zmogljivosti se je na splošno povečala za vsako družino izdelkov (ploščati izdelki za 4 odstotne točke, podolgovati izdelki za 1 odstotno točko in cevi za 5 odstotnih točk).

(81)	Zaloge za ploščate in podolgovate izdelke so se v obdobju 2013–2017 povečale na podobno raven, medtem ko so se zaloge za cevi skoraj podvojile. Preverjeni in posodobljeni podatki tako potrjujejo trend iz začasne uredbe.

5.2.3 Prodajne cene na enoto, dobičkonosnost in denarni tok

(82)

Za vsako od treh družin izdelkov so se prodajne cene na enoto, dobičkonosnost in denarni tok razvijali, kot je navedeno v nadaljevanju:

Preglednica 10

Prodajne cene na enoto, dobičkonosnost, denarni tok na družino izdelkov

(v EUR/tono)	2013	2014	2015	2016	2017
Prodajna cena na enoto (v EUR/tono, ploščati)	711,3	689,3	659,8	612,8	744,3
Indeks 2013 = 100	100	97	93	86	105
Prodajna cena na enoto (v EUR/tono, podolgovati)	607,0	591,3	546,4	509,1	584,4
Indeks 2013 = 100	100	97	90	84	96
Prodajna cena na enoto (v EUR/tono, cevi)	1 093,9	1 063,5	1 013,9	913,2	949,3
Indeks 2013 = 100	100	97	93	83	87
Dobičkonosnost (v % prometa, ploščati)	– 1,9 %	0,2 %	0,5 %	2,5 %	7,7 %
Dobičkonosnost (v % prometa, podolgovati)	0,7 %	2,1 %	1,7 %	2,1 %	3,1 %
Dobičkonosnost (v% prometa, cevi)	1,3 %	0,4 %	– 3,4 %	– 1,2 %	– 1,7 %
Denarni tok (v milijonih EUR, ploščati)	2 309	3 997	5 209	4 235	5 177
Indeks 2013 = 100	100	173	226	183	224
Denarni tok (v milijonih EUR, podolgovati)	820	1 156	1 534	1 473	1 159
Indeks 2013 = 100	100	141	187	180	141
Denarni tok (v milijonih EUR, cevi)	592	– 178	– 283	– 200	– 135
Indeks 2013 = 100	100	– 30	– 48	– 34	– 23
Vir: izpolnjeni vprašalniki.

(83)

Prodajne cene za ploščate izdelke so se do leta 2016 znižale za 14 %, nato pa so se leta 2017 zvišale na raven, višjo od leta 2013 (+5 %). Prodajna cena na enoto za podolgovate izdelke in cevi se je do leta 2016 prav tako znatno znižala (za 16 % oziroma 17 %), nato pa se je leta 2017 spet nekoliko zvišala. Na splošno so se cene za te izdelke znižale za 4 % oziroma 13 %.

(84)

Kar zadeva dobičkonosnost, (i) je industriji Unije leta 2016 uspelo doseči mejno stopnjo dobička za ploščate izdelke (po izgubah in na pragu pokrivanja stroškov v prejšnjih letih) in leta 2017 svojo dobičkonosnost še povečati na 7,7 %; (ii) je dobičkonosnost podolgovatih izdelkov leta 2014 dosegla 2,1 % in na isti ravni ostala do leta 2017, ko se je povečala na 3,1 %; (iii) se je dobičkonosnost za cevi od leta 2013 močno zmanjšala, in sicer leta 2015 z 1,3 % na – 3,4 %, leta 2016 in 2017 pa je ostala negativna (– 1,2 % oziroma – 1,7 %).

(85)

Denarni tok za ploščate in podolgovate izdelke se je izboljšal (za ploščate izdelke se je povečal za 124 %, v veliko manjši meri se je povečal za podolgovate izdelke, tj. samo za 41 %), medtem ko se je denarni tok za cevi leta 2014 znatno zmanjšal, in sicer za 130 %, in je do konca leta 2017 ostal negativen.

5.2.4 Zaposlovanje

(86)

Kar zadeva zaposlovanje, so bili še posebej prizadeti proizvajalci ploščatih izdelkov, saj so v navedenem obdobju izgubili skoraj 8 600 delovnih mest. Najresnejši položaj se je pojavil v industriji za proizvodnjo cevi, v kateri so v obravnavanem obdobju izgube delovnih mest, izraženo v odstotkih, znašale 12 %.

Preglednica 11

Zaposlovanje glede na družino izdelkov

(EPDČ)	2013	2014	2015	2016	2017
Zaposlovanje (ploščati)	134 720	129 256	127 743	126 300	126 124
Indeks 2013 = 100	100	96	95	94	94
Zaposlovanje (podolgovati)	49 545	49 662	51 288	53 946	53 943
Indeks 2013 = 100	100	100	104	109	109
Zaposlovanje (cevi)	41 342	41 511	38 978	37 214	36 333
Indeks 2013 = 100	100	100	94	90	88
Vir: podatki industrije in izpolnjeni vprašalniki.

5.3 Sklepna ugotovitev o položaju industrije Unije in najnovejši razvoj dogodkov

(87)	Zgornja analiza je pokazala, da je bila industrija Unije – tako splošno kot za vsako od treh družin izdelkov – v težkem gospodarskem položaju do leta 2016 in je leta 2017 le delno okrevala. Industrija je tako še vedno v občutljivem in ranljivem položaju.

(88)	Komisija je septembra 2018 od združenj industrije Unije zahtevala, naj za prvo polovico leta 2018 predložijo gospodarske podatke, da bi preučila, kako se je razvil položaj po obdobju preiskave, ki je zajemalo obdobje 2013–2017.

(89)

Informacij, ki jih je pridobila Komisija, ni bilo mogoče preveriti. Ker Komisija ni imela podatkov, ki bi ustrezali prvemu semestru leta 2017 (informacije so bile zagotovljene za celo leto 2017), ni mogla podati nobene zanesljive ugotovitve na podlagi položaja industrije v prvi polovici leta 2018. Kljub temu je bilo mogoče na podlagi teh podatkov iz leta 2018 potrditi trend iz leta 2017, tj. delno okrevanje industrije. Vendar je treba opozoriti, da se je, kot je navedeno v preglednici 12, mesečni uvoz v Unijo začel povečevati predvsem od junija 2018 dalje. Poleg tega so cene jekla v Uniji od tretjega četrtletja leta 2018 začele upadati. Zato učinkov tega uvoza in razvoja cen na položaj industrije Unije v prvem semestru leta 2018 ni mogoče ugotoviti. Nedavni podatki so tako potrdili občutljiv položaj industrije Unije in tveganje, ki ga predstavlja nedavno povečanje uvoza.

5.4 Tveganje za nastanek resne škode

(90)

Komisija je v začasni uredbi ugotovila, da se je položaj industrije Unije v obdobju 2013–2016 znatno poslabšal, delno pa popravil leta 2017. Vendar je Komisija menila, da je industrija Unije kljub začasnemu izboljšanju še vedno v občutljivem položaju in tvega nastanek resne škode, če bi se naraščajoči trend uvoza nadaljeval, s čimer bi se nižale cene, dobičkonosnost pa bi padla pod trajnostno raven.

(91)	Ta začasna ugotovitev se lahko potrdi tudi v zaključni fazi na podlagi zgoraj navedene posodobljene analize razvoja kazalnikov škode tako splošno kot na ravni treh družin izdelkov (ploščati izdelki, podolgovati izdelki in cevi).

(92)	Posodobljeni kazalniki škode vključujejo podatke treh kategorij izdelkov, ki so bili v začasni fazi predhodno izključeni iz področja uporabe. Analizirani so bili najnovejši podatki, če so bili na voljo, in ta celovita analiza je potrdila ključne ugotovitve iz začasne faze.

(93)

V začasni fazi je bilo pri ugotavljanju tveganja za nastanek škode ključnega pomena to, da se, če ne bi bilo popravnih ukrepov, znatno povečanje uvoza od leta 2013 ne bi ustavilo, ampak bi se še nadaljevalo in doseglo resne škodljive ravni. Ta pričakovani trend se že izvaja, kot kažejo najbolj posodobljeni podatki (glej oddelek 5.6).

5.5 Pripombe, prejete po začasnih ukrepih

(94)

Več zainteresiranih strani je navedlo, da industrija Unije ni v ranljivem ali občutljivem položaju, saj se je večina kazalnikov v obravnavanem obdobju izboljšala, na primer leta 2017 je dobičkonosnost dejansko dosegla 6,2 % (kot je navedeno v začasni uredbi), prodajne cene pa so se v obdobju 2016–2017 zvišale za skoraj 20 %. Navedeno je bilo tudi, da je združenje Eurofer objavilo, da so obeti za industrijo Unije pozitivni. V istem smislu so te strani trdile tudi, da je standard za ugotavljanje resne škode zelo visok in je veliko višji od standarda znatne škode iz Protidampinškega sporazuma in Sporazuma o subvencijah in izravnalnih ukrepih, saj mora biti jasno razvidno, da je resna škoda neizbežna in tik pred pojavitvijo.

(95)

Komisija je v začasni uredbi ugotovila, da je bila industrija Unije v ranljivem položaju in je po obdobju, ko se je njen položaj bistveno poslabšal, okrevala. To okrevanje se je med drugim pripisovalo učinkovitosti različnih ukrepov trgovinske zaščite, ki so bili sprejeti zlasti od leta 2016. Ker Komisija ni mogla ugotoviti obstoja resne škode, je ocenila tveganje za njen nastanek. V zvezi s tem je Komisija potrdila, da bi se začasno izboljšanje, ki trenutno poteka, lahko hitro spremenilo, če bi se uvoz še povečal. Kot je bilo ugotovljeno, se je tako nadaljnje povečanje uvoza verjetno okrepilo zaradi ukrepov iz oddelka 232 zakona ZDA. Komisija je ugotovila, da tveganje za nastanek resne škode še vedno obstaja, ne glede na to, da se je v primerjavi s prejšnjimi leti leta 2017 položaj industrije Unije izboljšal. Te ugotovitve so bile potrjene v zgornji analizi, zato se trditev zavrne.

(96)

Kar zadeva raven dobičkonosnosti industrije Unije, je več zainteresiranih strani navedlo, da je Komisija za številne primere trgovinske zaščite v jeklarskem sektorju menila, da se lahko šteje, da je dobiček od 3 % do 7 % ustrezen. Zato bi morala skupna dobičkonosnost v višini 6,2 %, kot je bila začasno določena, zadostovati za to, da bi industrija Unije ostala uspešna in visoko konkurenčna.

(97)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 90 do 93, bi se kljub dejstvu, da so se leta 2017 ravni dobičkonosnosti iz prejšnjih let bistveno izboljšale (ko je industrija Unije ustvarjala izgubo ali bila na pragu pokrivanja stroškov), ta položaj lahko hitro spremenil, če bi se uvoz še naprej povečeval (ali nenadno povečal med drugim zaradi ukrepov iz oddelka 232 zakona ZDA). V primeru tveganja za nastanek resne škode mora analiza nujno vsebovati v prihodnost usmerjene elemente. V tem okviru bi bilo tveganje preusmeritve trgovine ključni element, ki bi negativno vplival na trenutni gospodarski položaj industrije Unije, če ukrepi ne bi bili sprejeti. Zato ravni dobičkonosnosti, ki jih je industrija dosegla leta 2017, ni mogoče obravnavati ločeno, prav tako ne spodbijajo ugotovitve o tveganju za nastanek resne škode. Ta trditev se zato zavrne.

5.6 Analiza podatkov po letu 2017

(98)

V okviru analize tveganja za nastanek resne škode se je treba usmeriti v prihodnost, saj se šteje, da v analiziranem obdobju resna škoda ni obstajala. In sicer člen 9(2) Uredbe (EU) 2015/478 in člen 6(3) Uredbe (EU) 2015/755 – v primerih tveganja za nastanek škode – zahtevata, da se preučita stopnja povečanja izvoza v Unijo in verjetnost, da se razpoložljive zmogljivosti uporabijo za izvoz v Unijo.

(99)

Čeprav je bila stopnja povečanja izvoza že obravnavana zgoraj, je Komisija izvedla natančnejšo analizo verjetnosti nadaljnjega povečanja izvoza na podlagi analize najnovejših razpoložljivih podatkov, tj. obdobja od januarja do septembra 2018. Ta posodobljeni sklop podatkov je Komisiji omogočil, da je potrdila ugotovitve iz začasne faze, zlasti glede uvoznih trendov in tveganja preusmeritve trgovine.

(100)

Kot je razvidno iz statističnih podatkov v spodnjih preglednicah, se je trend naraščanja uvoza nadaljeval, prvi znaki preusmeritve trgovine pa so se pojavili že v mesecih po začetku veljavnosti ukrepov iz oddelka 232 zakona ZDA, pri čemer se je uvoz v ZDA postopno zmanjševal, uvoz v Unijo pa povečeval (23). Komisija meni, da bo zaradi razlogov, navedenih v nadaljevanju, ta naraščajoči trend v prihodnosti postal bolj izrazit, če ne bodo sprejeti dokončni ukrepi.

5.6.1 Razvoj uvoza v Unijo

(101)

Obdobje, analizirano za razvoj uvoza, je bilo podaljšano, tako da je bila dodana prva polovica leta 2018. Ta posodobljena analiza kaže, da se je na splošno uvoz izdelka, ki se ocenjuje, na letni ravni še povečal. Povečanje uvoza v obdobju od julija 2017 do junija 2018 v primerjavi z obdobjem od januarja 2017 do decembra 2017 pojasnjuje razmeroma visoka stopnja uvoza v prvi polovici leta 2018, ko je celoten obseg uvoza izdelkov, ki se ocenjujejo, znašal 17,4 milijona metričnih ton v primerjavi s 15,4 milijona metričnih ton v prvi polovici leta 2017 in 14,5 milijona metričnih ton v drugi polovici leta 2017. Zato ti novejši podatki potrjujejo oceno Komisije v začasni fazi, da se bo uvoz po letu 2017 verjetno še povečal.

(102)

Ukrepi iz oddelka 232 zakona ZDA so bili uvedeni 8. marca 2018. Zato je pomembno, da se obseg uvoza v letu 2018 oceni za vsak mesec posebej in da se primerja z istim obdobjem v predhodnem letu (2017). Ta primerjava kaže, da je bil za vsak mesec leta 2018 obseg uvoza v Unijo v letu 2018 večji od obsega uvoza v letu 2017. Razlike so bile večje junija in julija 2018, kar je nekaj mesecev po uvedbi ukrepov iz oddelka 232 zakona ZDA. Avgusta in septembra 2018 je bilo povečanje še vedno znatno, vendar manj izrazito kot v predhodnih dveh mesecih, morda zaradi začasnih zaščitnih ukrepov, uvedenih 18. julija 2018.

(103)

Obe analizi kažeta na jasen trend stalnega povečevanja uvoza v Unijo, kar potrjuje oceno Komisije v začasni fazi.

Preglednica 12

Mesečni uvoz v Unijo

EU (v 1 000 ton)	Januar	Februar	Marec	April	Maj	Junij	Julij	Avgust	September
Uvoz leta 2017 (vse)	2 737	2 464	2 914	2 648	2 984	2 512	2 315	2 308	2 339
Uvoz leta 2018 (vse)	3 080	2 490	2 934	3 033	2 999	2 940	2 828	2 414	2 587
Povečanje v letu 2018 glede na leto 2017	+ 13 %	+ 1 %	+ 1 %	+ 15 %	+ 1 %	+ 17 %	+ 22 %	+ 5 %	+ 11 %
Vir: Eurostat.

5.6.2 Razvoj uvoza v ZDA

(104)

Na zaslišanjih, omenjenih v uvodni izjavi 10, je več zainteresiranih strani navedlo, da so se uvozne cene v ZDA od uvedbe ukrepov iz oddelka 232 zakona ZDA močno povečale, in sicer na raven, ki bi tem družbam kljub 25-odstotni dajatvi omogočala dobiček. Zato glede na to stanje ne bi bilo nobene spodbude, da se njihova prodaja v ZDA preusmeri na druge trge, kot je Unija. Trdilo se je tudi, da navedeni ukrepi skoraj ne vplivajo na raven uvoza v ZDA.

(105)

Komisija je zbrala statistične podatke po posameznih mesecih v letu 2018 v zvezi z uvozom izdelkov, ki se ocenjujejo, v ZDA:

Preglednica 13

Mesečni uvoz v ZDA v letu 2018

	Januar	Februar	Marec	April	Maj	Junij	Julij	Avgust	September
Obseg uvoza (vse) (v 1 000 ton)	2 087	1 800	2 218	2 585	2 192	1 666	1 969	1 848	1 689
Indeks januar 2018 = 100	100	86	106	124	105	80	94	89	81
Vir: nacionalni statistični podatki ZDA.

(106)

Podatki kažejo, da se je uvoz 26 izdelkov, ki se ocenjujejo, v ZDA močno zmanjšal, zlasti po uvedbi ukrepov iz oddelka 232 zakona ZDA. Septembra 2018 je bila raven uvoza 35 % pod ravnjo uvoza iz aprila 2018. Na splošno se je uvoz od januarja do septembra 2018 zmanjšal za 19 %.

(107)

Prav tako je treba opozoriti, da je veliko ameriških proizvajalcev izdelkov, zajetih v ukrepe iz oddelka 232 zakona ZDA, leta 2018 napovedalo pomembne načrte za širitev proizvodnje (24). Ker kratkoročno verjetno ni alternativnih virov razen uvoženih izdelkov ali pa je teh virov malo, se zdi očitno, da se ameriška industrija pripravlja, da bo v srednjeročnem obdobju oskrbovala ameriški trg v veliko večjem obsegu in na škodo uvoza. Posledično trg ZDA ne bo mogel več absorbirati večje domače proizvodnje in enake ravni uvoza kot prej. Zato bodo morali proizvajalci izvozniki poiskati alternativne trge, trg Unije pa je zaradi svoje velikosti idealen nadomestni trg. Trend povečanega uvoza v Unijo, ki je deloma posledica vpliva ukrepov iz oddelka 232 zakona ZDA, se je že začel, kot je opisano v poglavju 5.6.1. Če ne bodo sprejeti ukrepi, bo ta trend v bližnji prihodnosti še izrazitejši.

(108)

Komisija je prav tako analizirala obseg uvoza v ZDA po posameznih mesecih v letu 2018 v primerjavi z istim obdobjem v letu 2017.

(109)

Preglednica 14 potrjuje trend, prikazan v preglednici v uvodni izjavi 105.

Preglednica 14

Mesečni uvoz v ZDA

ZDA (v 1 000 ton)	Januar	Februar	Marec	April	Maj	Junij	Julij	Avgust	September
Uvoz leta 2017 (vse)	2 088	1 893	2 284	2 259	2 345	2 684	2 614	2 220	2 259
Uvoz leta 2018 (vse)	2 087	1 800	2 218	2 585	2 192	1 666	1 969	1 848	1 689
Zmanjšanje v letu 2018 glede na leto 2017	0 %	– 5 %	– 3 %	14 %	– 7 %	– 38 %	– 25 %	– 17 %	– 25 %
Vir: nacionalni statistični podatki ZDA.

Zato uvoz v ZDA, ne glede na vrsto primerjave, dosledno kaže, da je prišlo do jasnega in stalnega trenda zmanjšanja uvoza v ZDA. To postopno zmanjšanje že povzroča in bo še naprej ustvarjalo preusmeritev trgovine, ki bi lahko pospešila trend povečevanja uvoza v Unijo.

5.7 Sklepna ugotovitev

(110)

Zato je Komisija glede na posodobljeno analizo položaja industrije Unije, podrobno analizo pripomb, prejetih po razkritju začasnih ukrepov in med zaslišanji, ter tudi podrobno analizo najnovejših statističnih podatkov sklenila, da za jeklarsko industrijo Unije obstaja tveganje za nastanek resne škode v zvezi z zadevnim izdelkom, vključno s 26 kategorijami izdelkov, ki se ocenjujejo. Uvodne izjave 58 do 69 začasne uredbe se zato potrdijo.

6. VZROČNA POVEZAVA

(111)

Komisija je v uvodnih izjavah 70 do 77 začasne uredbe sklenila, da obstaja vzročna povezava med povečanim uvozom izdelka, ki se ocenjuje, ter ranljivim stanjem in tveganjem za nastanek resne škode za industrijo Unije, saj so izdelki iz jekla, ki jih proizvajajo proizvajalci Unije, običajno podobni ali neposredno konkurenčni izdelkom zadevne jeklarske industrije.

6.1 Pripombe, prejete po začasnih ukrepih

(112)

Več zainteresiranih strani je navedlo, da ni bilo vzročne povezave med povečanjem uvoza in stanjem industrije Unije, saj je povečanje uvoza v obravnavanem obdobju potekalo vzporedno s povečanjem dobičkonosnosti, proizvodnje in prodaje.

(113)

Uvodoma želi Komisija pojasniti, da je ugotovila obstoj tveganja za nastanek resne škode, če se bo uvoz še naprej povečeval. Med preiskavo ni ugotovila škode zaradi povečanja uvoza v obravnavanem obdobju.

(114)

Glede vsebine te trditve je treba poudariti, da je industrija Unije v letu 2017 dejansko dosegala dobičkonosne ravni proizvodnje, kar je očitno več kot v vseh drugih letih obravnavanega obdobja, ko je bila skoraj na pragu pokrivanja stroškov. Vendar se je uvoz v tem obdobju najbolj povečal med letoma 2014 in 2015 (glej preglednico 2), vzporedno zmanjšanje dobičkonosnosti v istem obdobju (zmanjšanje z 0,8 % na 0,6 %, glej preglednico 6) pa kaže na nedvomno povezavo med povečanjem uvoza in stanjem industrije Unije. Poleg tega, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 45 začasne uredbe, bi bilo treba dobičkonosnost, doseženo leta 2017, šteti za začasno v trenutnih okoliščinah vedno večjega uvoza in izjemno ugodnih prodajnih cen na trgu v tem obdobju. Kljub temu je stopnja dobička v višini 5,6 % v tej kapitalsko intenzivni industriji nizka. Dejansko je nižja od zakonsko določene minimalne ciljne stopnje dobička za vse industrijske sektorje v preiskavah o trgovinski zaščiti, ki jih izvaja Komisija (25). Zato je Komisija menila, da se bo industrija Unije znašla v občutljivem in kritičnem položaju, če se bo uvoz še naprej povečeval. Ta trditev se zato zavrne.

(115)

Različne zainteresirane strani so tudi trdile, da je Komisija v predhodnih protidampinških in protisubvencijskih preiskavah v zvezi z istimi izdelki trdila, da sta bila domnevni damping ali subvencioniranje (in ne zgolj povečanje uvoza) tista, ki sta povzročila nižanje cen in škodo. Po mnenju teh zainteresiranih strani je dampinški ali subvencionirani uvoz že bil uspešno obravnavan s sprejetjem protidampinških in protisubvencijskih ukrepov po zaključku teh preiskav, zato Komisija zdaj ne bi smela trditi, da je enaka škoda nastala zaradi nečesa drugega, tj. povečanega uvoza.

(116)

V zvezi s to trditvijo je treba poudariti, da protidampinški in protisubvencijski ukrepi ne sledijo enaki logiki kot zaščitni ukrepi. Dejansko imajo drugačne cilje. Najbolj očitna in pomembna razlika je v tem, da se tako protidampinški kot protisubvencijski ukrepi nanašajo na omejen obseg izdelka in obravnavajo vprašanje nepoštene konkurence prek dampinga ali subvencioniranja v zvezi z uvozom z določenim poreklom (iz določene države) ter se praviloma uporabljajo pet let z možnostjo podaljšanja tega obdobja, če so izpolnjeni določeni pogoji. Nasprotno pa zaščitni ukrepi obravnavajo splošno povečanje uvoza, pri čemer ne razlikujejo glede na naravo konkurence ali porekla (tj. se ne uporabljajo sui generis za določeno vrsto uvoza) in so običajno časovno omejeni. Poleg tega in natančneje protidampinški in protisubvencijski ukrepi, na katere se nanaša ta trditev, zadevajo le nekaj kategorij izdelkov, zajetih v sedanji preiskavi, in samo z določenim poreklom. Kljub tem ukrepom je Komisija ugotovila znatno, nenadno in močno splošno povečanje uvoza ter ugotovila s tem povezano tveganje za nastanek škode. Ta trditev se zato zavrne.

(117)

Več zainteresiranih strani je trdilo, da Komisija ni izvedla analize nepripisovanja, da bi obravnavala druge dejavnike, ki so morda povzročili škodo, zlasti v zvezi z razvojem stroškov surovin, padajočo izvozno učinkovitostjo in uvozom, ki so ga opravili proizvajalci Unije. Komisija želi pojasniti, da v začasni fazi dejansko ni ocenila vseh dejavnikov, ki bi lahko prispevali k resni škodi, ki bi jo industrija Unije utrpela, če ne bi bili sprejeti nobeni ukrepi, saj je bilo treba zaradi kritičnih okoliščin nemudoma sprejeti in uvesti začasne ukrepe. Po uvedbi začasnih ukrepov je Komisija ocenila učinek teh treh dejavnikov na stanje industrije Unije in s tem tudi njihov morebitni prispevek k nevarnosti za nastanek resne škode.

(118)

V zvezi z razvojem stroškov surovin je več strani na splošno pripomnilo, da bi morala Komisija ta element obravnavati, medtem ko je ena zainteresirana stran trdila, da so domnevni položaj na trgu, povezan s cenejšimi surovinami po svetu, povzročile težave, o katerih je „domnevala“ Komisija.

(119)

Iz podatkov, ki jih je predložila industrija Unije, je razvidno, da so se proizvodni stroški za zadevni izdelek razvijali, kot je navedeno v nadaljevanju:

Preglednica 15

Stroški proizvodnje

	2013	2014	2015	2016	2017
Proizvodni stroški (v EUR/tono)	700	668	633	579	661
Indeks 2013 = 100	100	95	90	83	94
Vir: izpolnjeni vprašalniki.

(120)

Zgoraj navedeni trend je podoben trendu prodajnih cen, ki je opisan v uvodni izjavi 5.1.3, razen leta 2017, ko so bile, kot je pojasnjeno, prodajne cene izjemoma ugodne v primerjavi s stroški, kar je privedlo do razmeroma visokega dobička (čeprav še vedno pod ciljno stopnjo dobička). Ta trend ne razkriva nobene posebne povezave med stroški surovin in razvojem dobičkonosnosti, razen da so se v letu, ko se je dobiček industrije Unije najbolj zmanjšal v primerjavi s prejšnjim letom, tj. leta 2015 (zmanjšanje za 25 %), njegovi stroški proizvodnje znatno zmanjšali. Zato ni mogoče utemeljeno sklepati, da povečevanje ali zmanjševanje cen surovin pomeni tveganje za nastanek škode. Zato je bila ta trditev zavrnjena.

(121)

Zainteresirane strani so trdile tudi, da se je izvoz industrije Unije zmanjševal. Svoje trditve so utemeljile na izjavah združenja Eurofer ter na predpostavki ali verjetnosti, da se bo izvoz v ZDA in Turčijo zmanjšal zaradi ukrepov iz oddelka 232 zakona ZDA in turške zaščitne preiskave.

(122)

Analiza izvozne učinkovitosti industrije Unije v zvezi z zadevnim izdelkom je bila opravljena na podlagi podatkov Eurostata, kakor je navedeno v nadaljevanju:

Preglednica 16

Izvoz industrije Unije

	2013	2014	2015	2016	2017
Obseg izvoza (v 1 000 ton)	31 181	31 599	29 449	27 578	27 603
Indeks 2013 = 100	100	101	94	88	89
Izvozna cena (v EUR/tono)	962	931	934	850	953
Indeks 2013 = 100	100	97	97	88	99
Vir: Eurostat.

(123)

Zgornja preglednica kaže dve stvari. Prvič, obseg izvoza industrije Unije v obravnavanem obdobju je sorazmerno majhen v primerjavi z obsegom prodaje na trgu Unije, ki je, odvisno od posameznega leta, znašal od 17 % do 19 % samega obsega prodaje industrije Unije. Drugič, razvoj izvozne cene je bil v obravnavanem obdobju precej enakomeren, razen leta 2016, ko so bile izvozne cene na splošno znatno nižje kot v drugih letih (stroški proizvodnje so bili prav tako nizki v letu 2016). Na podlagi obsega izvoza, razvoja tega obsega v obravnavanem obdobju in izvoznih prodajnih cen Komisija ni mogla utemeljeno domnevati, da je izvozna prodajna učinkovitost industrije Unije veliko tveganje za nastanek resne škode za industrijo Unije.

(124)

Kar zadeva vlogo uvoza, ki so ga opravili proizvajalci Unije ali trgovci/distributerji, kot je opisano v uvodni izjavi 44, je bil ta uvoz v obravnavanem obdobju nizek in razmeroma stabilen, in sicer v višini 0,3 % do 0,7 % celotnega uvoza, odvisno od leta. Ta uvoz ni vplival na uvozne trende, zato je bila zahteva zavrnjena.

(125)

Več zainteresiranih strani je trdilo, da Komisija ni ocenila okoliščin konkurence med uvoženimi izdelki in domačimi izdelki, saj naj ne bi upoštevala obsega in heterogenosti različnih kategorij izdelkov, ki jih zajema zaščitna preiskava, in je sprejela ugotovitve za vse kategorije izdelkov skupaj. Prav tako je več zainteresiranih strani trdilo, da bi morala Komisija za vsako kategorijo izdelkov opraviti ločeno analizo vzročne zveze.

(126)

Kot je pojasnjeno v oddelku 2.1, je Komisija menila, da glede na visoko stopnjo medsebojne povezanosti med kategorijami izdelkov, ki sestavljajo zadevni izdelek, uvoženi izdelek in izdelek Unije predstavljata „podoben ali neposredno konkurenčen“ izdelek. Potrditev, da je glede na tesno medsebojno povezanost med vsemi kategorijami izdelkov, ki so predmet preiskave, potrebna splošna analiza, pomeni tudi, da je najustreznejši način za izvedbo analize vzročne zveze združitev teh treh družin izdelkov, ki so bile v nekaterih delih splošne analize ločene. Na podlagi tega je bila ta trditev zavrnjena.

6.2 Sklepna ugotovitev

(127)

Analiza skupnega prispevka drugih dejavnikov iz uvodnih izjav 79 in 80 začasne uredbe ter oddelka 6.1 je pokazala, da drugi dejavniki, in sicer ločeno in skupaj, niso zmanjšali vzročne zveze med povečanjem uvoza in tveganjem za nastanek resne škode za industrijo Unije. Ker drugih pripomb ni bilo, se uvodne izjave 70 do 81 začasne uredbe potrdijo.

7. INTERES UNIJE

(128)

Namen zaščitnih ukrepov je odpraviti ali preprečiti resno škodo, ki je nastala zaradi povečanega uvoza. Komisija je v skladu s členom 16 Uredbe (ES) št. 2015/478 preučila tudi morebitne neizogibne gospodarske razloge, ki bi lahko privedli do ugotovitve, da uvedba ukrepov ni v interesu Unije.

(129)

V ta namen so bili na podlagi razpoložljivih dokazov upoštevani učinek morebitnih ukrepov na vse proizvajalce Unije, uvoznike in uporabnike zadevnega izdelka ter možne posledice sprejetja ali nesprejetja ukrepov. Kjer je bilo potrebno, je Komisija oblikovala mehanizem, ki bi preprečil nastanek resne škode, hkrati pa omogočil tradicionalne trgovinske tokove na način, ki bi bil združljiv z nadaljnjim konkurenčnim delovanjem trga jekla.

7.1 Interes proizvajalcev Unije

(130)

Začasno je bilo sklenjeno, da bi bila uvedba zaščitnih ukrepov v interesu proizvajalcev Unije, saj bi to preprečilo vsako resno škodo, ki bi jo povzročilo nadaljnje in znatno povečanje uvoza. Po uvedbi začasnih ukrepov Komisija ni prejela nobenih pripomb proizvajalcev Unije, ki bi temu stališču nasprotovale. Začasne ugotovitve so bile zato potrjene.

7.2 Interes uvoznikov in uporabnikov Unije

(131)

Komisija je poslala vprašalnike znanim uvoznikom in uporabnikom, da bi ocenila njihov interes.

(132)

Komisija je prejela 61 odgovorov uvoznikov in 70 odgovorov uporabnikov, ki niso povezani z uvozniki. Uvozniki in uporabniki so izrazili svoja stališča tudi v ustni in pisni obliki.

(133)

Več uvoznikov in uporabnikov Unije je trdilo, da uvedba zaščitnih ukrepov ne bi bila v interesu Unije, ker bi povečala uvozne cene in omejila konkurenco na trgu Unije. Trdili so tudi, da bi uvedba ukrepov povzročila pomanjkanje oskrbe, saj proizvajalci Unije domnevno ne proizvajajo vseh vrst izdelkov iz jekla ali pa njihove količine niso dovolj velike za zadovoljitev povpraševanja Unije. To naj bi še dodatno poslabšalo dejstvo, da je razpoložljivost nekaterih izdelkov v Uniji omejena, saj zanje veljajo protidampinški ali protisubvencijski ukrepi.

(134)

Po uvedbi začasnih ukrepov je več uporabnikov in uvoznikov Unije trdilo, da bi bilo treba v primeru sprejetja dokončnih ukrepov upoštevati naslednje elemente:

—	raven kvot, določena na podlagi povprečja zadnjih treh let, bi se morala povečati za 10 %, kot se je povečala v zvezi z zaščitnimi ukrepi Unije za jeklo leta 2002, da bi se pokrilo verjetno povečanje povpraševanja v sektorjih na koncu proizvodne verige;

—

vse kvote bi bilo treba dodeliti posameznim državam dobaviteljicam, namesto da se te dodeljujejo na podlagi pristopa „kdor prej pride, prej dobi“; tako bi se ohranili tradicionalni trgovinski tokovi in bi se preprečilo, da bi nekatere države dobaviteljice izkoristile svoj geografski položaj ali izvozne zmogljivosti, s čimer bi hitro izpolnile kvoto in izrinile druge tradicionalne države dobaviteljice;

—

Ekonomsko varnost bi bilo treba zagotoviti z vzpostavitvijo sistema kvot na podlagi licenc. Tako bi bilo poskrbljeno za kontinuiteto dobave in zagotovljeno, da se pošiljke vključijo v tarifno kvoto takoj, ko zapustijo državo izvoznico. Poleg tega se je trdilo, da bi bilo treba letno kvoto določiti vsako četrtletje, da bi se izognili množičnemu uvozu na začetku leta, kar bi škodilo uporabnikom, ki ne si ne morejo ustvariti zalog in potrebujejo stalno dobavo skozi vse leto.

—	Za nekatere vrste izdelkov bi morale veljati ločene kvote zaradi njihovih posebnosti v primerjavi z drugimi vrstami izdelkov, ki spadajo v isto kategorijo. Za te izdelke bi bilo treba redno zviševati kvote, da bi odražale pričakovano znatno povečanje povpraševanja na trgu Unije v naslednjih letih.

(135)

Komisija je podrobno preučila te trditve in ugotovila naslednje.

(136)

Prvič, kot je bilo ugotovljeno že v začasni uredbi, se Komisija strinja z dejstvom, da bi bilo treba tradicionalne trgovinske tokove čim bolj ohraniti. Na podlagi navedenih ugotovitev glede obstoja tveganja za nastanek resne škode bi resno škodo industriji Unije povzročil le uvoz, ki presega te tradicionalne trgovinske tokove. Komisija meni, da se bo z zaščitnimi ukrepi, uvedenimi v obliki tarifne kvote, ohranila učinkovita konkurenca med uvozom in industrijo Unije ter da se tveganje splošnega zvišanja cen in morebitnega pomanjkanja verjetno ne bo uresničilo. Pričakuje se, da se bo ob taki obliki ukrepov uvoz nadaljeval na tradicionalnih neškodljivih ravneh, zaščitni ukrepi pa bi se uporabljali le, če in kadar bi bila dosežena raven kvote in bi se uresničilo tveganje.

(137)

Poleg tega je industrija Unije trdila, da lahko proizvaja vse vrste izdelkov iz jekla. V vsakem primeru se bo uvoz (brez ukrepov) ohranil na tradicionalni ravni in je še vedno mogoč nad kvoto, vendar ob upoštevanju zaščitnih ukrepov.

(138)

Cilj protidampinških ali protisubvencijskih ukrepov pa je odpraviti nepoštene trgovinske prakse. Čeprav lahko ti ukrepi dejansko vplivajo na raven izvoza iz nekaterih držav dobaviteljic, to ne vpliva na raven uvoza po pošteni ceni, ki bi lahko vstopil na trg Unije brez škodljivega dampinga ali subvencioniranja. To vprašanje, zlasti kumulacija zaščitnega ukrepa s protidampinškimi ali protisubvencijskimi ukrepi, je obravnavano v uvodni izjavi 186.

(139)

Iz zgoraj navedenih razlogov se trditve strani, opisane v uvodni izjavi 133, zavrnejo.

(140)

Kar zadeva obliko in raven ukrepov, je Komisija preučila elemente, navedene v nadaljevanju.

Raven tarifne kvote

(141)

Medtem ko uporabniki in uvozniki menijo, da bi bilo treba vsako tarifno kvoto določiti na ravni, ki je za 10 % višja od povprečnega uvoza v zadnjih treh letih, saj se bo poraba jekla v nekaterih kategorijah izdelkov v Uniji verjetno povečala za dvomestno stopnjo rasti, so proizvajalci Unije trdili, da bo poraba jekla v Uniji v prihodnjih letih ostala razmeroma nespremenjena.

(142)

V skladu s členom 15(3) Uredbe 2015/478 se vsaka kvota načeloma določi glede na povprečno raven uvoza v zadnjih treh reprezentativnih letih. Toda ta določba se uporablja le, če so ukrepi v obliki kvote. Kot potrjuje ustrezna sodna praksa (26), tarifna kvota ni količinska omejitev v skladu s Sporazumom STO o zaščitnih ukrepih, zato Komisija ni zavezana, da v tem primeru določi raven tarifne kvote na ravni, ki strogo ustreza povprečnemu uvozu v zadnjih treh letih.

(143)

Glede na trditve iz uvodne izjave 141 in v skladu z veliko gospodarsko, politično in pravno diskrecijsko pravico, ki jo ima Komisija v skladu s členom 16 Uredbe (EU) 2015/478 in členom 13 Uredbe (EU) 2015/755, je Komisija menila, da je treba raven tarifne kvote prilagoditi nad povprečno ravnjo uvoza za zadnja tri leta, da se upoštevajo konkurenčni interesi med uporabniki in uvozniki na eni strani ter industrijo Unije na drugi strani. V zvezi s tem, kot je razvidno iz uvodne izjave 32, Komisija ugotavlja, da se je uvoz zadevnih kategorij izdelkov od leta 2017 do zadnjega obdobja povečal za 4 %, ne da bi povzročil resno škodo. Možnosti za prihodnjo, čeprav zmernejšo, stopnjo rasti uvoza v običajnih tržnih razmerah skupaj z gospodarskimi in političnimi interesi industrije Unije kot celote torej ustrezno narekujejo uvedbo količinske ravni tarifne kvote tik nad povprečno ravnjo uvoza v obdobju od leta 2017 do zadnjega obdobja.

(144)

Komisija na podlagi tega in za omejitev povečanja uvoza na raven, ki verjetno ne bo povzročila resne škode industriji Unije, hkrati pa zagotovila ohranitev tradicionalnih trgovinskih tokov ter zadostno podporo obstoječe in uvozne industrije, meni, da bi morala količinska raven tarifne kvote temeljiti na povprečnem uvozu v obdobju 2015–2017 z dodatkom 5 %.

Dodelitev tarifnih kvot

(145)

Skoraj vse zainteresirane strani, vključno z industrijo Unije, so zagovarjale dodelitev tarifnih kvot posameznim državam dobaviteljicam namesto globalnega sistema kvot, kot je bil vzpostavljen v začasni fazi.

(146)

Komisija se strinja, da je sistem tarifne kvote za posamezne države najbolj ustrezen sistem za zagotavljanje tradicionalnih trgovinskih tokov. Vendar pa ima nekatere omejitve. Prvič, vsako kategorijo izdelkov dobavljajo številne države dobaviteljice. Ni smiselno, da bi se tarifne kvote dodelile vsaki od njih. Drugič, Komisija meni, da je za ustrezno dodelitev tarifnih kvot treba upoštevati posebne dejavnike, ki bodo vplivali na trgovino z zadevnimi izdelki. Za številne izdelke, ki spadajo v obseg te preiskave, je Unija nedavno uvedla protidampinške ukrepe oziroma ukrepe izravnalne dajatve za nekatere države izvoznice. To je v zadnjem letu pogosto povzročilo znatno zmanjšanje uvoza iz teh držav, kar se bo nadaljevalo tudi v obdobju uvedbe teh ukrepov. Posebna tarifna kvota za te posamezne države bo zato skoraj zagotovo uporabljena le v zanemarljivi meri, saj raven tarifne kvote temelji na povprečni ravni uvoza v letih 2015–2017, tj. vključno z obdobjem, ko protidampinški ukrepi oziroma ukrepi izravnalne dajatve še niso bili uvedeni, raven uvoza pa je bila znatna zaradi nepoštenih trgovinskih praks. Zato ne bi bilo v interesu Unije, da se v teh okoliščinah dodeli posebna tarifna kvota za posamezne države, saj bi bila raven prihodnjega uvoza neizogibno nižja od njihovih tradicionalnih ravni trgovanja.

(147)

Komisija je ugotovila, da bi bil glede na zgoraj navedene okoliščine najprimernejši mešani pristop. Prvič, tarifno kvoto za posamezne države bi bilo treba dodeliti državam, ki imajo na podlagi uvoza v zadnjih 3 letih znaten interes za dobavo. Za namene te uredbe se šteje, da imajo znaten interes za dobavo države z deležem več kot 5 % uvoza za zadevno kategorijo izdelka. Vsem drugim državam dobaviteljicam, bi bilo treba dodeliti globalno tarifno kvoto (v nadaljnjem besedilu: preostala kvota), ki bi temeljila na povprečju preostalega uvoza v zadnjih treh letih

(148)

Vendar se posebna tarifna kvota za posamezno državo ne bi smela dodeliti tistim državam, katerih raven izvoza (za vsako zadevno kategorijo izdelkov) se je v bližnji preteklosti znatno zmanjšala zaradi protidampinških ukrepov oziroma ukrepov izravnalne dajatve, uvedenih zaradi zgoraj navedenih razlogov. Te države bi morale spadati v okvir preostale tarifne kvote.

(149)

V posebnem primeru kategorije izdelkov 1 (vroče valjani kolobarji) Komisija meni, da je najustreznejša globalna kvota in ne posebna dodelitev za posamezno državo, saj za skoraj 60 % uvoza trenutno veljajo protidampinški ukrepi.

(150)

Nazadnje Komisija meni, da je tudi v interesu Unije, da bi morala država dobaviteljica, ki je izčrpala svojo posebno tarifno kvoto, imeti dostop do preostale tarifne kvote. Vendar bi se morala ta možnost uporabljati le v zadnjem četrtletju obdobja, da bi se vzpostavilo ravnovesje med interesi držav s posebno tarifno kvoto za posamezne države in državami, ki bodo črpale iz globalne tarifne kvote. To bi zagotovilo ne le ohranitev tradicionalnih trgovinskih tokov, ampak tudi preprečilo, da bi deli preostale tarifne kvote ostali neuporabljeni.

Predvidljivost razvoja tarifne kvote

(151)

Komisija meni, da uvedba sistema izdajanja dovoljenj ni potrebna za zagotovitev predvidljivosti.

(152)

Prvič, podatki v zvezi z razvojem uvoza v okviru tarifne kvote in dajatev prosto uporabo kvote so javno dostopni in se dnevno posodabljajo. Podatki o uporabi tarifne kvote so na voljo na naslednjem spletnem naslovu:

http://ec.europa.eu/taxation_customs/dds2/taric/quota_consultation.jsp

(153)

Poleg tega bi morala posebna dodelitev za posamezno državo zagotoviti dodatno raven predvidljivosti za tradicionalne dobavitelje in uporabnike. Prav tako bo, ko se posebna tarifna kvota za posamezno državo izčrpa, zadevna država imela možnost izvoza prek razpoložljive preostale kvote, četudi samo v zadnjem četrtletju obdobja, ki je najbolj kritično obdobje glede razpoložljivosti kvot.

(154)

Nazadnje Komisija meni, da je treba preostalo tarifno kvoto razdeliti za vsako četrtletje posebej, da se zagotovi enakomerna porazdelitev uvoza čez leto in prepreči, da bi se znaten uvoz standardnih izdelkov skladiščil na začetku obdobja v izogib morebitnim dajatvam. Neporabljene četrtletne dodelitve tarifnih kvot bi se samodejno prenesle tudi na naslednje obdobje.

Uvrstitev izdelkov

(155)

Komisija je preučila trditve uporabnikov in uvoznikov, da bodo za svoje izdelke ustvarili posebne podkategorije. Komisija je zlasti ugotovila, da imata dve kategoriji izdelkov, in sicer kategoriji 3 in 4, posebne značilnosti, za katere so trditve sprejemljive.

(156)

Kategorija 4 – pločevina, odporna na korozijo – vključuje izdelke, proizvedene posebej za avtomobilsko industrijo, in sicer na podlagi natančnih specifikacij izdelkov ter dolgoročnih pogodb in drugih standardnih izdelkov. Kar zadeva prejšnje izdelke, morajo dobavitelji najprej pridobiti dovoljenje, potrebno za dobavo industriji za daljše časovno obdobje, ki temelji na sistemu „ravno ob pravem času“. Za to kategorijo izdelkov Komisija priznava, da obstaja tveganje, da bodo nekatere posebne vrste izdelka iz dajatev proste kvote izrinili standardni izdelki, ki se lahko množično dobavijo in skladiščijo na začetku leta.

(157)

Poleg tega za standardne vrste izdelkov v okviru te kategorije izdelkov trenutno veljajo protidampinške dajatve, ki tudi vplivajo na prihodnji razvoj uvoza in dodeljevanje kvot na podlagi zgoraj pojasnjenih dejstev. Dejstvo, da ti bolj specializirani izdelki niso bili zajeti v zahtevo industrije po protidampinških ukrepih, je prav tako znak, da je treba te izdelke obravnavati ločeno od standardnih vrst izdelkov.

(158)

Kar zadeva kategorijo 3 – elektropločevina – je zadevna uporabniška industrija prav tako trdila, da bi bilo treba nekatere specializirane izdelke, tj. elektropločevino, ki ni zrnato usmerjena (27), ločiti od drugih izdelkov v tej kategoriji. Ta trditev temelji na dejstvu, da so te vrste izdelkov strateškega pomena za gospodarstvo Unije, saj se uporabljajo v novih sektorjih energije/mobilnosti (npr. nova energetska vozila, vetrne turbine). Uporabniki in uvozniki trdijo, da so ti izdelki visoke vrednosti in posebni ter da v zvezi z njimi obstaja tveganje, da jih bodo izrinili s standardni izdelki, vključeni v isto kategorijo izdelkov. Poleg tega so uporabniki trdili tudi, da se bo povpraševanje v Uniji v bližnji prihodnosti verjetno znatno povečalo in da bi bilo treba v prihodnje ustrezno povečati posebno kvoto. Čeprav te trditve ni bilo mogoče podkrepiti z nobenim dokazom, bi ločena kvota za te izdelke omogočila preučitev nadaljnjih ustrezno utemeljenih zahtev v prihodnje.

(159)

Komisija nadalje meni, da je brez poseganja v popravljalni učinek ukrepa mogoče oblikovati podsklope izdelkov v okviru teh dveh obstoječih kategorij izdelkov, katerim bi se ustrezno dodelila lastna kvota.

(160)

Na podlagi navedenega je Komisija sprejela trditve glede razdelitve kategorije izdelkov 4 (pločevina s kovinsko prevleko) in kategorije izdelkov 3 (elektropločevina (razen zrnato usmerjene elektropločevine)) v dve podkategoriji.

Klavzula o ponovnem pregledu

(161)

Nazadnje Komisija meni, da bo glede na interes Unije morala prilagoditi raven ali dodelitev tarifne kvote, kot je določena v prilogah IV.1 in IV.2 v primeru sprememb okoliščin v obdobju uvedbe ukrepov. Tak pregled bi lahko zadeval katero koli kategorijo izdelkov, za katero veljajo ukrepi in ki vključuje (vendar ni omejena na) izdelke kategorij 3, 4, 6 in 16, v zvezi s katerimi so bila med preiskavo ter v okviru dvostranskih posvetovanj, ki jih je organizirala Komisija, predložena podrobna in utemeljena stališča. Okoliščine bi se lahko na primer spremenile v primeru splošnega povečanja ali zmanjšanja povpraševanja po nekaterih kategorijah izdelkov v Uniji, zaradi česar bi bila potrebna ponovna ocena ravni tarifne kvote, uvedbe protidampinških ali protisubvencijskih ukrepov, ki bi lahko pomembno vplivali na prihodnji razvoj uvoza, ali celo kakršnega koli razvoja v zvezi z oddelkom 232 zakona ZDA, ki bi lahko neposredno vplival na sklepe te preiskave, in sicer v smislu preusmeritve trgovine. Komisija lahko tudi preveri, ali bi izvajanje ukrepov lahko imelo škodljive učinke pri doseganju ciljev povezovanja, za katere si prizadevajo preferencialni trgovinski partnerji, kot je znatno tveganje za stabilizacijo ali gospodarski razvoj. Komisija bo redno ocenjevala razmere in preučila možnosti za pregled vsaj ob koncu vsakega leta od uvedbe ukrepov. Komisija začne prvo preiskavo v zvezi s pregledom najpozneje do 1. julija 2019.

7.3 Sklep o interesu unije

(162)

Na podlagi zgornjih ugotovitev in temeljite preučitve različnih zadevnih interesov Komisija ugotavlja, da je zaradi interesa Unije treba sprejeti dokončne zaščitne ukrepe v obliki tarifne kvote, da se prepreči nadaljnje poslabšanje položaja proizvajalcev Unije.

8. SKLEPNE UGOTOVITVE

(163)

Ugotovljeno je bilo, da za jeklarsko industrijo Unije obstaja tveganje za nastanek resne škode za 26 kategorij izdelkov in da bo, če ne bodo sprejeti zaščitni ukrepi, v bližnji prihodnosti verjetno nastala dejanska resna škoda. Prav tako je bilo ugotovljeno, da bi bilo v interesu Unije sprejetje ustreznih ukrepov za preprečitev nadaljnjega povečanja uvoza.

8.1 Oblika in raven ukrepov

(164)

V začasni fazi je Komisija ugotovila, da je ukrep v obliki tarifne kvote najboljši način za uskladitev interesov proizvajalcev in uporabnikov jekla iz Unije. Ta oblika, če je ustrezno prilagojena, bi omogočila začasno povečanje uvoza na neškodljivo raven za jeklarsko industrijo Unije, hkrati pa bi ohranila ustrezno izbiro virov oskrbe, ki so na voljo njenim strankam, na način, ki bi bil združljiv z nadaljnjim konkurenčnim delovanjem trga jekla.

(165)

Na podlagi zgornje analize interesa Unije Komisija meni, da je tarifna kvota dejansko najboljša oblika ukrepa za uravnoteženje različnih zadevnih interesov, in sicer bi preprečila resno škodo ter zagotovila ohranitev tradicionalnih trgovinskih tokov.

(166)

V pripombah, ki jih je Komisija prejela po začasnih ukrepih, je večina uporabnikov jekla, čeprav je nasprotovala njihovemu sprejetju, predložila tudi koristne predloge za njihovo prilagoditev in zmanjšanje njihovih negativnih učinkov na trg.

(167)

Od prejetih pripomb se jih je zelo malo nanašalo na mikrosimulacije in makromodel, ki ga je Komisija predstavila za preverjanje sorazmernosti tarifne stopnje zunaj tarifne kvote.

(168)

Kar zadeva makromodel, je združenje izvoznikov v tretji državi izrazilo kritiko, da se elastičnost, uporabljena v modelu Armington za celotni nabor kategorij izdelkov, razlikuje od elastičnosti, uporabljene v nekaterih bolj razčlenjenih študijah o določenih kategorijah izdelkov iz jekla; vendar te strani niso predlagale nobene druge stopnje za skupni izračun. Isto združenje je trdilo tudi, da Komisija ni upoštevala znatnega povečanja ravni cen na trgu ZDA, ki kljub ukrepom iz oddelka 232 zakona ZDA še naprej privablja uvoz. Glede mikrosimulacij so združenje uporabnikov iz Unije in več izvoznikov trdili, da je bila primerjalna analiza mikrosimulacij izvedena le v zvezi z omejenim številom kategorij izdelkov, medtem ko so ukrepi zajemali večji sklop; izrazili so tudi kritiko, da naj bi izračuni temeljili na stroških kitajskih proizvajalcev, ki jih ni bilo mogoče šteti za reprezentativne za vse uvozne vire. Več izvoznikov je trdilo, da Komisija ni dovolj pojasnila uporabe zgoraj navedenih modelov in da je določitev 25-odstotne tarife zunaj kvote na tej podlagi arbitrarna.

(169)

Komisija meni, da tako mikrosimulacija kot makromodel ustrezata realnosti, vendar pa v nasprotju z nekaterimi pripombami omogočata tehnično razpravo o drugih scenarijih za oblikovanje odločitve politike, ki temelji na dejstvih in ne na arbitrarnih sodbah.

(170)

Komisija želi poudariti, da je namen 25-odstotne tarifne stopnje zunaj kvote, ki jo je Komisija določila v fazi začasnih ukrepov, obravnavati znatno povečanje uvoza jekla v Unijo, ki se je v zadnjem obdobju pospešilo zaradi globalne tarife v višini 25 %, ki so jo ZDA uvedle za uvoz jekla (z omejenim številom izjem glede porekla, za katere veljajo zelo omejevalne kvote), in 50-odstotne tarife na uvoz iz Turčije. Izrecni cilj ukrepov ZDA je doseči cilj industrijske politike, tj. umetno zmanjšanje ravni uvoza jekla za 13,3 milijona metričnih ton, kar bo jeklarski industriji ZDA omogočilo, da bo delovala s stopnjo izkoriščenosti zmogljivosti v višini 80 %.

(171)

V nasprotju s trditvami nekaterih zainteresiranih strani tarifna stopnja Unije v višini 25 % ni arbitrarna, temveč je videti, da je to popolnoma sorazmeren ukrep in je povsem skladen s ciljem zaščite trga jekla Unije pred nenadnim povečanjem uvoza, ki ga v zadnjem obdobju v veliki meri povzročajo trgovinska odstopanja kot posledica zaščitnih ukrepov ZDA. Dejansko bi lahko svetovni izvozniki jekla, ki se soočajo s 25-odstotno ali 50-odstotno tarifo ali z omejevalnimi kvotami v ZDA, preusmerili svoj izvoz v Unijo nad raven svoje tradicionalne prodaje in povzročili škodo jeklarski industriji Unije, če v Uniji ne bi bilo dovolj odvračalne ovire, ko bi uvoz presegel svojo tradicionalno raven.

(172)

Na tem mestu je treba ponovno poudariti, da medtem ko se tarife na podlagi ukrepov iz oddelka 232 zakona ZDA poberejo ob prvem uvozu in zato resno izkrivljajo trgovinske pritoke navzdol, tarifna kvota Unije omogoča stalen vstop uvoza vseh porekel brez dodatnih ovir in učinkuje le, če so presežene zadevne kvote, ki predstavljajo tradicionalni tok uvoza vseh porekel, zlasti zaradi preusmeritve trgovine, ki je posledica ukrepov ZDA.

(173)

Če Unija za zadevni uvoz jekla ne bo določila tarife nad kvoto, najmanj enake tarifi, ki jo uporabljajo ZDA, bo izvoznik v ZDA v teh razmerah povišal maržo ali zmanjšal izgubo, tako da bo preusmeril prodajo v EU. Ta analiza kaže, da bi morala najnižja vrednost tarifne stopnje zunaj kvote, ki lahko zagotovi minimalno zaščito Unije pred preusmeritvijo trgovine, znašati vsaj 25 %. Vendar ta raven ne bo zaustavila preusmeritve trgovine. Ker se uvozne cene v ZDA s protekcionističnimi ukrepi zvišujejo, je pomemben delež proizvodnje jekla v ZDA, ki je bil prej nedonosen, postal donosen, izpodrinil uvoz in preusmeril trgovino na druge trge, Unija pa je najbolj privlačna alternativna destinacija.

(174)

V zvezi s tem so mikroekonomske simulacije prispevka iztovorjenega uvoza v Unijo k marži, ki jih je predlagala industrija Unije in jih je Komisija predstavila v začasni fazi, ključnega pomena za razpravo o poslovnem ravnanju izvoznika, ki se sooča z zgoraj navedeno izbiro med prodajo na trgu ZDA po plačilu tarif iz oddelka 232 in alternativnim postopnim izvozom v Unijo, ki presega njegovo tradicionalno prodajo, da bi se izognil takemu plačilu.

(175)

V nasprotju s pripombami nekaterih strani so predpostavke v simulacijah realne in konservativne. Ne temeljijo večinoma na kitajskih stroških. Najpomembnejši del stroškov, uporabljenih pri simulaciji, je košarica surovin, vrednotena po mednarodnih cenah. Kitajske referenčne vrednosti se uporabljajo le za sorazmerno majhen delež pomožnih spremenljivih stroškov poleg surovin, ker je Kitajska eden od najpomembnejših izvoznikov za vse kategorije izdelkov. Poleg tega je izbira stroškov prevoza iz Kitajske v Unijo za izračun iztovorjenih stroškov zelo konservativna predpostavka v izračunu, saj bi bila v primeru, da bi bili uporabljeni nižji stroški za prevoz iz drugih možnih virov porekla, stopnja prispevka k marži višja.

(176)

Te simulacije omogočajo izračun dejanske ravni tarife zunaj kvote, ki lahko odvrača od preusmeritve trgovine. Kot je pojasnjeno v uredbi o začasnih ukrepih, te simulacije kažejo, da prispevek k marži od prodaje za izvoznika jekla v Unijo v številnih najbolj reprezentativnih kategorijah izdelkov iz jekla, ki so predmet preiskave, znaša več kot 30 %, pri čemer je mediana 34 %. Samo tarife nad kvoto na teh ravneh bi lahko v celoti izravnale prispevek zadevnega uvoza jekla na trg Unije k marži, s čimer za izvoznika v ZDA ne bi bilo več spodbude, da preusmeri prodajo na trg Unije, saj bi zaradi tarife to postalo negospodarno.

(177)

Na podlagi tega se je Unija odločila, da bo sprejela najmanj motečo stopnjo tarife nad kvoto v višini 25 %, ki predstavlja spodnjo mejo različnih možnosti, o katerih se je razpravljalo. Kot je pojasnjeno, ta stopnja tarife nad kvoto ne zagotavlja popolne zaščite Unije pred celotno preusmeritvijo trgovine. Nasprotno, s tem ne bo mogoče le omogočiti prostega pretoka tradicionalnega uvoza, temveč bodo poleg tega navedene stopnje tarife nad kvoto omogočile tudi, da bo kljub plačilu tarife na trgu Unije še vedno možen omejen delež prodaje preusmerjene trgovine, tudi če so presežene tradicionalne ravni trgovanja, da bi se tako zadostilo pričakovanemu povečanju povpraševanja.

(178)

Kar zadeva pripombe zainteresiranih strani o uporabi enotnega makroekonomskega modela, ki zajema vse kategorije izdelka skupaj, namesto da bi uporabili bolj razčlenjeno analizo modela, Komisija, kot je bilo pojasnjeno v začasni fazi in v oddelku 2, meni, da je glede na visoko stopnjo medsebojne povezanosti med kategorijami izdelkov z vidika ponudbe in povpraševanja taka celovita ocena v celoti primerna, zlasti če so sprejete konservativne vrednosti elastičnosti.

(179)

Komisija je v začasni uredbi navedla, da bo pozorno spremljala razvoj uvoza, preden bo sprejela končno stališče. Statistični podatki ZDA in Unije o uvozu izdelkov iz jekla v preiskavi kažejo, da se je kljub pomembnemu zvišanju cen na ameriškem trgu z ukrepi iz oddelka 232 uvoz v ZDA v zadnjih šestih mesecih od maja 2018 znatno trajno zmanjšal, hkrati pa se je v istem obdobju rast uvoza istih kategorij izdelkov iz jekla v Unijo postopno povečala. Od maja do septembra 2018 se je uvoz iz ZDA za kategorije izdelkov v preiskavi zmanjšal za 2,6 milijona ton glede na isto obdobje leta 2017, medtem ko se je uvoz enakih izdelkov v EU v istem obdobju močno povečal, in sicer za 2 milijona ton (77 % zmanjšanja v ZDA). To je jasen trend naraščanja. Ti podatki jasno kažejo, da so načrtovani učinki zaščitnih ukrepov iz oddelka 232 zakona ZDA za zmanjšanje uvoza jekla v višini 13,3 milijona ton od leta 2017 v polnem teku. Zato se zdi, da ugotovljeni najnovejši trendi uvoza niso v nasprotju s predpostavkami iz modela, ki je napovedoval možno preusmeritev trgovine v višini približno 70 %, ki bi jo lahko ZDA sčasoma dosegle z ukrepi, ko bodo postopoma začeli veljati vsi njihovi zaščitni učinki. Prav tako to ne bi bilo v nasprotju s tem, da bi morala tarifna stopnja nad kvoto znašati več kot 30 %, da bi pred učinki teh ukrepov popolnoma zaščitila trg Unije. Ta raven prav tako sovpada z zgoraj opisanim rezultatom mikroekonomskih simulacij.

(180)

V skladu s tem se je Komisija odločila, da potrdi 25-odstotno stopnjo tarife nad kvoto, ki je nižja in najmanj moteča možnost za preusmeritev trgovine, ki je posledica ukrepov iz oddelka 232 zakona ZDA.

8.2 Upravljanje tarifnih kvot

(181)

Kot je pojasnjeno zgoraj, je na podlagi premislekov v zvezi z interesom Unije in da bi se čim bolj ohranili tradicionalni trgovinski tokovi, najboljši način za zagotovitev optimalne uporabe tarifnih kvot razdelitev tarifnih kvot med države, ki imajo znaten interes za dobavo zadevnega izdelka, drugim pa v kronološkem vrstnem redu datumov, na katere se sprejmejo deklaracije za sprostitev v prosti promet, kot je določeno v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2015/2447 (28). Ta način upravljanja zahteva tesno sodelovanje med državami članicami in Komisijo.

(182)

Ali je blago, uvoženo iz držav v razvoju, upravičeno do izključitve iz tarifne kvote, je odvisno od njegovega porekla. Zato je treba uporabiti merila za določanje nepreferencialnega porekla, ki trenutno veljajo v Uniji.

(183)

Za namene dokončnih ukrepov se bo, da se bo omogočilo nadaljevanje tradicionalnih trgovinskih tokov, določila posebna kvota za vsako od kategorij izdelkov, za katere ta uredba določa dokončne ukrepe.

8.3 Veljavni protidampinški in protisubvencijski ukrepi

(184)

Po uvedbi začasnih ukrepov je več uporabnikov in uvoznikov ponovilo svoje trditve, da proizvajalci Unije zaradi obstoječih protidampinških in protisubvencijskih ukrepov ne potrebujejo dodatne zaščite, ter da se v vsakem primeru zaščitni in protidampinški/protisubvencijski ukrepi ne bi smeli kumulirati.

(185)

Komisija opozarja, da se protidampinškimi in izravnalnimi ukrepi ne poskuša zapreti trg Unije, temveč se le poskušajo odpraviti škodljive trgovinske prakse. Zato so ti ukrepi usmerjeni v primere dampinga in subvencioniranja za posamezne države, imajo različen obseg uporabe in namen kot zaščitni ukrepi, ki jih določa ta uredba, in se medsebojno ne izključujejo.

(186)

Vendar, kot je navedeno v uvodni izjavi 117 začasne uredbe, Komisija priznava, da bi kumulacija protidampinških/protisubvencijskih ukrepov z zaščitnimi ukrepi lahko privedla do večjega učinka, kot je zaželeno. Ker bi to vprašanje kumulacije lahko nastalo šele, ko bi dosegli zgornje meje tarifnih kvot, bo Komisija pozneje in pravočasno preučila potrebo po obravnavi tega vprašanja. Da bi se izognili uvedbi „dvojnih ukrepov“, kadar je tarifna kvota presežena, lahko Komisija v tem okviru meni, da je treba ukiniti ali zmanjšati raven obstoječih protidampinških in izravnalnih dajatev, da se zagotovi, da skupni učinek teh ukrepov ne bo presegel najvišje ravni veljavnih zaščitnih ali protidampinških/izravnalnih dajatev.

8.4 Trajanje

(187)

Komisija meni, da bi morali ukrepi veljati za obdobje treh let (vključno z obdobjem uvedbe začasnih ukrepov), ki poteče 30. junija 2021. Treba bi bilo odpreti tarifno kvoto za obdobje od 2. februarja 2019 do 30. junija 2019, nato za obdobje od 1. julija 2019 do 30. junija 2020 in nato za obdobje od 1. julija 2020 do 30. junija 2021, kot je za vsako zadevno kategorijo izdelkov določeno v Prilogi IV.

(188)

Ker ukrepi trajajo že več kot eno leto, morajo biti postopno liberalizirani v rednih časovnih presledkih v obdobju uporabe. Komisija meni, da je najprimernejši način za liberalizacijo ukrepov zvišanje stopnje dajatev prostih kvot za 5 % po vsakem letu. To bi moralo vključevati obdobje uporabe začasnih ukrepov, kar pomeni, da bo prvi ukrep liberalizacije uveden 1. julija 2019, drugi pa 1. julija 2020. Naknadni ukrepi liberalizacije bodo sledili po istem vzorcu.

8.5 Nadzor nad izdelki iz jekla

(189)

Nadzorni ukrepi v zvezi z izdelki iz jekla, ki so predmet te preiskave, so bili uvedeni aprila 2016, ker je bilo videti, da bi lahko trend uvoza povzročil resno škodo. Glede na ugotovitve te preiskave in uvedbo dokončnih zaščitnih ukrepov Komisija meni, da bi bilo treba nadzorni sistem za izdelke iz jekla, za katere veljajo zaščitni ukrepi, ustaviti v obdobju uvedbe zaščitnih ukrepov.

9. IZKLJUČITEV NEKATERIH DRŽAV IZ PODROČJA UPORABE DOKONČNIH UKREPOV

(190)

V skladu s členom 18 Uredbe (EU) 2015/478 in mednarodnimi obveznostmi Unije se začasni ukrepi ne bi smeli uporabljati za izdelke s poreklom iz države v razvoju, ki je članica STO, če delež uvoza tega izdelka iz te države v Unijo ne presega 3 %, pod pogojem, da države v razvoju, ki so članice STO in katerih delež izvoza v Unijo je manjši od 3 %, skupaj ne dosegajo več kot 9 % celotnega izvoza zadevnega izdelka v Unijo.

(191)

Končna ugotovitev Komisije kaže, da zadevne kategorije izdelkov, ki izvirajo iz nekaterih držav v razvoju, izpolnjujejo zahteve za upravičenost do zgoraj navedenega odstopanja. V Prilogi III.2 (Seznam kategorij izdelkov s poreklom iz držav v razvoju, za katere se uporabljajo dokončni ukrepi) so navedene države v razvoju za namene te uredbe. Prav tako so za vsako od 26 kategorij izdelkov navedene države v razvoju, za katere se uporabljajo začasni ukrepi. Komisija meni, da je primerno izračunati obseg uvoza iz držav v razvoju na podlagi statističnih podatkov na voljo v zadnjem obdobju za vsako kategorijo izdelka, saj je tarifna kvota določena tudi s sklicevanjem na tradicionalne trgovinske tokove za vsako kategorijo posebej.

(192)

Ker bi se morala izključitev držav v razvoju, ki so članice STO, uporabljati, dokler njihov delež uvoza v Unijo ne preseže 3 %, bo Komisija redno ocenjevala razmere, in sicer vsaj ob koncu vsakega leta uvedbe ukrepov, da bi preverila, ali je katera koli država presegla zgoraj navedeni prag, in bi jo bilo treba sčasoma vključiti v področje uporabe zaščitnih ukrepov.

(193)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 80 začasne uredbe, Komisija glede na tesno povezovanje trgov s članicami EGP, skupno vrednost uvoza iz teh držav in majhno tveganje preusmeritve trgovine meni, da bi morali biti izdelki, ki se ocenjujejo, s poreklom iz Norveške, Islandije in Lihtenštajna izključeni iz uporabe te uredbe. Poleg tega bi bilo treba zaradi izpolnitve dvostranskih obveznosti nekatere države, s katerimi je Unija podpisala sporazum o gospodarskem partnerstvu, ki je trenutno v veljavi (29), izključiti iz uporabe te uredbe. Po uvedbi začasnih ukrepov Komisija ni prejela nobenih pripomb, ki bi privedle do spremembe teh sklepov, ki se zato potrdijo.

10. OBVEZNOSTI, KI IZHAJAJO IZ DVOSTRANSKIH SPORAZUMOV MED UNIJO IN TRETJIMI DRŽAVAMI.

(194)

Komisija je zagotovila, da so zaščitni ukrepi, sprejeti v skladu s to uredbo, skladni tudi z obveznostmi, ki izhajajo iz dvostranskih sporazumov, podpisanih z nekaterimi tretjimi državami.

(195)

V zvezi s tem je treba opozoriti, da se je uvoz iz nekdanje jugoslovanske republike Makedonije v Unijo v obdobju preiskave znatno povečal in prispeval k tveganju za nastanek resne škode, ki jo je utrpela jeklarska industrija Unije. Ta uvoz zato izpolnjuje pogoje, ki so potrebni za sprejetje zaščitnih ukrepov v skladu s členom 37(1) Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami in Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo (30).

(196)

Na podlagi obsega in ugotovitev preiskave se prav tako šteje, da obstajajo resne motnje v jeklarskem sektorju ter da so zato zaščitni ukrepi upravičeni tudi v skladu s členom 26 Sporazuma, sklenjenega med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo leta 1972 (31).

(197)

Poleg tega uvoz s poreklom iz Turčije izpolnjuje tudi pogoje iz člena 12 Sporazuma, sklenjenega med Evropsko skupnostjo za premog in jeklo ter Republiko Turčijo o trgovini z izdelki, zajetimi s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo (32), in člena 60 Dodatnega protokola, podpisanega 23. novembra 1970, ki je priložen k Sporazumu o pridružitvi med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Turčijo (33).

11. SKLEPNE UGOTOVITVE

(198)

Glede na sodno prakso Sodišča (34) je primerno, da se določi stopnja zamudnih obresti, ki se plačajo v primeru kakršnega koli morebitnega povračila dokončnih dajatev, saj ustrezni veljavni carinski predpisi ne določajo take obrestne mere, uporaba nacionalnih predpisov pa bi privedla do neupravičenega izkrivljanja konkurence med gospodarskimi subjekti glede na to, katera država članica se izbere za carinjenje.

(199)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za zaščitne ukrepe, ustanovljenim na podlagi člena 3(3) Uredbe (EU) 2015/478 oziroma člena 22(3) Uredbe (EU) 2015/755 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1. Ob upoštevanju členov 6 in 7 se odpre tarifna kvota v zvezi z uvozom v Unijo za vsako od 26 zadevnih kategorij izdelkov (opredeljenih s sklicevanjem na oznake KN, navedene v Prilogi I) in v vsako od obdobij, podrobno določenih v prilogah IV.1 in IV.2.

2. Za vsako zadevno kategorijo izdelkov in z izjemo kategorije izdelkov 1 se del vsake tarifne kvote dodeli državam, podrobno določenim v Prilogi IV.

3. Preostali del vsake tarifne kvote in tarifna kvota za kategorijo izdelkov 1 se dodelijo po načelu „kdor prej prispe, prej dobi“ na podlagi tarifne kvote, ki je enako določena za vsako četrtletje obdobja uvedbe.

4. Črpanje vsake četrtletne kvote se ustavi na dvajseti delovni dan Komisije po koncu četrtletnega obdobja. Ob koncu vsakega četrtletja se neporabljen preostanek tarifne kvote samodejno prenese v naslednje četrtletje. Ob koncu zadnjega četrtletja vsakega leta uporabe dokončne tarifne kvote se neporabljen preostanek ne prenese.

5. Kadar se ustrezna kvota iz odstavka 2 za določeno državo izčrpa, se lahko uvoz iz te države opravi v okviru preostalega dela tarifne kvote za isto kategorijo izdelkov. Ta določba se uporablja le v zadnjem četrtletju vsakega leta uporabe dokončne tarifne kvote.

6. Kadar je zadevna tarifna kvota izčrpana ali kadar za uvoz kategorij izdelkov ni zadevne tarifne kvote, se za kategorije izdelkov iz Priloge IV.1. uporablja dodatna dajatev s stopnjo 25 %, ki se uporablja za neto ceno franko meja Unije, pred plačilom dajatve.

Člen 2

1. Poreklo izdelkov, za katere se uporablja ta uredba, se določi v skladu z določbami, ki se uporabljajo v Uniji za blago z nepreferencialnim poreklom.

2. Če ni določeno drugače, se uporabljajo veljavni carinski predpisi. Obrestna mera v primeru povračila, ki sproži pravico do plačila zamudnih obresti, je mera, ki jo uporablja Evropska centralna banka pri svojih glavnih dejavnostih refinanciranja, objavljena v seriji C Uradnega lista Evropske unije, veljavna na prvi koledarski dan meseca, v katerem se izteče rok za plačilo, ter povečana za eno odstotno točko.

Člen 3

Tarifne kvote iz člena 1 upravljajo Komisija in države članice v skladu s sistemom v zvezi z upravljanjem tarifnih kvot iz členov 49 do 54 Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447.

Člen 4

Države članice in Komisija tesno sodelujejo pri zagotavljanju skladnosti s to uredbo.

Člen 5

1. V skladu z odstavkom 2 za uvoz 26 kategorij izdelkov, določenih v Prilogi IV, s poreklom iz ene od držav, navedenih v Prilogi III, ne veljajo ukrepi iz člena 1.

2. V Prilogi III.2 so za vseh 26 kategorij izdelkov, podrobno določenih v Prilogi IV, navedene države porekla, za katere veljajo ukrepi iz člena 1.

Člen 6

1. Za izdelke s poreklom iz Norveške, Islandije in Lihtenštajna ne veljajo ukrepi iz člena 1.

2. Za izdelke s poreklom iz naslednjih držav prav tako ne veljajo ukrepi iz člena 1: Bocvana, Kamerun, Fidži, Gana, Slonokoščena obala, Lesoto, Mozambik, Namibija, Južna Afrika, Esvatini.

Člen 7

Predhodni nadzorni ukrepi, ki so začeli veljati z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/670 (35), se v času uvedbe zaščitnih ukrepov iz člena 1 za izdelke, navedene v Prilogi IV, začasno prekinejo.

Člen 8

V obdobju, določenem v prilogah IV.1 in IV.2, lahko Komisija pregleda ukrepe v primeru spremembe okoliščin.

Člen 9

Vsi zneski, plačani v zvezi z dodatnimi dajatvami, naloženimi v skladu z Izvedbeno uredbo (EU) 2018/1013 v zvezi z izdelki, podrobno določenimi v Prilogi IV k tej uredbi, se dokončno poberejo na ravni iz člena 1(3) Izvedbene uredbe (EU) 2018/1013.

Člen 10

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 31. januarja 2019

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 83, 27.3.2015, str. 16.

(2) UL L 123, 19.5.2015, str. 33.

(3) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/1013 z dne 17. julija 2018 o uvedbi začasnih zaščitnih ukrepov za uvoz nekaterih izdelkov iz jekla (UL L 181, 18.7.2018, str. 39).

(4) Obvestilo o začetku zaščitne preiskave v zvezi z uvozom jeklenih izdelkov (UL C 111, 26.3.2018, str. 29).

(5) Obvestilo o spremembi obvestila o začetku zaščitne preiskave v zvezi z uvozom jeklenih izdelkov(UL C 225, 28.6.2018, str. 54).

(6) Poročilo pritožbenega organa STO, ZDA – Dokončni zaščitni ukrepi za uvoz nekaterih izdelkov iz jekla, WT/DS259/AB/R, točka 319.

(7) Uredba Komisije (ES) št. 1694/2002 (UL L 261, 28.9.2002, str. 1).

(8) Poročilo odbora STO, Dominikanska republika – Zaščitni ukrepi na področju uvoza polipropilenskih vrečk in cevastih tkanin, WT/DS415/R, WT/DS416/R, WT/DS417/R, WT/DS418/R, točki 7.177 in 7.236.

(9) Bocvana, Kamerun, Fidži, Gana, Slonokoščena obala, Lesoto, Mozambik, Namibija, Južna Afrika, Esvatini.

(10) Te so bile kategorije izdelkov 10, 11, 19, 24 in 27.

(11) Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, Indija, Ljudska republika Kitajska, Rusija, Južna Koreja in Turčija.

(12) Poročilo pritožbenega organa STO, Argentina – Zaščitni ukrepi za uvoz obutve, WT/DS121/9, točka 131.

(13) Poročilo odbora STO, ZDA – Dokončni zaščitni ukrepi za uvoz pšeničnega glutena iz Evropskih skupnosti, WT/DS166/R, točka 8.31.

(14) Poročilo odbora STO, Ukrajina – Dokončni zaščitni ukrepi za osebne avtomobile, WT/DS468/R, poročilo odbora z dne 26. junija 2015, točka 7.146.

(15) Poročilo organa STO, ZDA – Dokončni zaščitni ukrepi za uvoz nekaterih izdelkov iz jekla, WT/DS259/AB/R, točka 10.168.

(16) Poročilo pritožbenega organa STO, Argentina – Zaščitni ukrepi za uvoz obutve, WT/DS121/AB/R, sprejeto 12. januarja 2000, točka 130.

(17) Poročilo organa STO, ZDA – Dokončni zaščitni ukrepi za uvoz nekaterih izdelkov iz jekla, WT/DS259/AB/R, opomba 17, točka 374.

(18) Poročilo organa STO, ZDA – Dokončni zaščitni ukrepi za uvoz nekaterih izdelkov iz jekla, WT/DS259/AB/R, točka 10.168, opomba 16, točka 7.132.

(19) https://www.globaltradealert.org/reports/download/44, str. 11.

(20) COM(2016) 155 final z dne 16. marca 2016.

(21) Vir: Global Trade Atlas

(22) https://www.cbp.gov/trade/quota/bulletins/qb-18-126-absolute-quota-aluminum-products-argentina-brazil-south-korea.

(23) Ukrepi iz oddelka 232 zakona ZDA so začeli veljati 8. marca 2018, Komisija pa je opravila analizo podatkov do septembra 2018.

(24) Družba in datumi obvestil, v milijonih ameriških ton: Big River, 25.4.2018 in 29.6.2018, 3,2; US Steel, 5.3.2018, 2,8; JSW Steel, 26.3.2018 in 21.6.2018, 2,5; Nucor, 10.1.2018, 2.3.2018, 11.5.2018 in 7.9.2018, 2,25; North Star Bluescope, 13.8.2018, 0,7–1,0; Liberty Steel Group, 26.6.2018, 0,75; Republic Steel Group, 12.3.2018 in 19.7.2018, 0,66; Steel Dynamics, 26.6.2018, 0,4. Celotna načrtovana razširitev zmogljivosti, napovedana v tem neizčrpnem seznamu poročil za javnost iz leta 2018 (večinoma sporočil za javnost), znaša 13,5 milijona ameriških ton, kar je približno 12 milijonov metričnih ton.

(25) Člen 7(2c) Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta, kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) 2018/825 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 (UL L 143, 7.6.2018, str. 6).

(26) Poročilo pritožbenega organa STO, US-Line Pipe, WT/DS202, točka 235.

(27) Oznaki KN 7225 19 90, 7226 19 80.

(28) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/2447 z dne 24. novembra 2015 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o carinskem zakoniku Unije (UL L 343, 29.12.2015, str. 558).

(29) Bocvana, Kamerun, Fidži, Gana, Slonokoščena obala, Lesoto, Mozambik, Namibija, Južna Afrika, Esvatini.

(30) UL L 84, 20.3.2004, str. 13.

(31) UL L 300, 31.12.1972, str. 189.

(32) UL L 227, 7.9.1996, str. 3.

(33) UL L 293, 29.12.1972, str. 3.

(34) Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 18. januarja 2017 v zadevi C-365/15, Wortmann proti Hauptzollamt Bielefeld, EU:C:2017:19, točke 35 do 39.

(35) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/670 z dne 28. aprila 2016 o uvedbi predhodnega nadzora uvoza nekaterih železnih in jeklenih izdelkov s poreklom iz nekaterih tretjih držav s strani Unije (UL L 115, 29.4.2016, str. 37).

PRILOGA I

Zadevni izdelki

Številka izdelka	Kategorija izdelka	Oznake KN
1	Nelegirani in drugi legirani vroče valjani pločevina in trakovi	7208 10 00 , 7208 25 00 , 7208 26 00 , 7208 27 00 , 7208 36 00 , 7208 37 00 , 7208 38 00 , 7208 39 00 , 7208 40 00 , 7208 52 10 , 7208 52 99 , 7208 53 10 , 7208 53 90 , 7208 54 00 , 7211 13 00 , 7211 14 00 , 7211 19 00 , 7212 60 00 , 7225 19 10 , 7225 30 10 , 7225 30 30 , 7225 30 90 , 7225 40 15 , 7225 40 90 , 7226 19 10 , 7226 91 20 , 7226 91 91 , 7226 91 99
2	Nelegirana in druga legirana hladno valjana pločevina	7209 15 00 , 7209 16 90 , 7209 17 90 , 7209 18 91 , 7209 25 00 , 7209 26 90 , 7209 27 90 , 7209 28 90 , 7209 90 20 , 7209 90 80 , 7211 23 20 , 7211 23 30 , 7211 23 80 , 7211 29 00 , 7211 90 20 , 7211 90 80 , 7225 50 20 , 7225 50 80 , 7226 20 00 , 7226 92 00
3	Elektropločevina (razen GOES)	7209 16 10 , 7209 17 10 , 7209 18 10 , 7209 26 10 , 7209 27 10 , 7209 28 10 , 7225 19 90 , 7226 19 80
4	Pločevina s kovinsko prevleko	7210 20 00 , 7210 30 00 , 7210 41 00 , 7210 49 00 , 7210 61 00 , 7210 69 00 , 7210 90 80 , 7212 20 00 , 7212 30 00 , 7212 50 20 , 7212 50 30 , 7212 50 40 , 7212 50 61 , 7212 50 69 , 7212 50 90 , 7225 91 00 , 7225 92 00 , 7225 99 00 , 7226 99 10 , 7226 99 30 , 7226 99 70
5	Pločevina z organsko prevleko	7210 70 80 , 7212 40 80
6	Izdelki iz bele pločevine	7209 18 99 , 7210 11 00 , 7210 12 20 , 7210 12 80 , 7210 50 00 , 7210 70 10 , 7210 90 40 , 7212 10 10 , 7212 10 90 , 7212 40 20
7	Nelegirane in druge legirane plošče kvarto	7208 51 20 , 7208 51 91 , 7208 51 98 , 7208 52 91 , 7208 90 20 , 7208 90 80 , 7210 90 30 , 7225 40 12 , 7225 40 40 , 7225 40 60
8	Nerjavni vroče valjani pločevina in trakovi	7219 11 00 , 7219 12 10 , 7219 12 90 , 7219 13 10 , 7219 13 90 , 7219 14 10 , 7219 14 90 , 7219 22 10 , 7219 22 90 , 7219 23 00 , 7219 24 00 , 7220 11 00 , 7220 12 00
9	Nerjavni hladno valjani pločevina in trakovi	7219 31 00 , 7219 32 10 , 7219 32 90 , 7219 33 10 , 7219 33 90 , 7219 34 10 , 7219 34 90 , 7219 35 10 , 7219 35 90 , 7219 90 20 , 7219 90 80 , 7220 20 21 , 7220 20 29 , 7220 20 41 , 7220 20 49 , 7220 20 81 , 7220 20 89 , 7220 90 20 , 7220 90 80
10	Nerjavne vroče valjane plošče kvarto	7219 21 10 , 7219 21 90
11	Zrnato usmerjena elektropločevina	7225 11 00 , 7226 11 00
12	Nelegirane in druge legirane trgovske palice in lahki profili	7214 30 00 , 7214 91 10 , 7214 91 90 , 7214 99 31 , 7214 99 39 , 7214 99 50 , 7214 99 71 , 7214 99 79 , 7214 99 95 , 7215 90 00 , 7216 10 00 , 7216 21 00 , 7216 22 00 , 7216 40 10 , 7216 40 90 , 7216 50 10 , 7216 50 91 , 7216 50 99 , 7216 99 00 , 7228 10 20 , 7228 20 10 , 7228 20 91 , 7228 30 20 , 7228 30 41 , 7228 30 49 , 7228 30 61 , 7228 30 69 , 7228 30 70 , 7228 30 89 , 7228 60 20 , 7228 60 80 , 7228 70 10 , 7228 70 90 , 7228 80 00
13	Armaturne palice	7214 20 00 , 7214 99 10
14	Nerjavne palice in lahki profili	7222 11 11 , 7222 11 19 , 7222 11 81 , 7222 11 89 , 7222 19 10 , 7222 19 90 , 7222 20 11 , 7222 20 19 , 7222 20 21 , 7222 20 29 , 7222 20 31 , 7222 20 39 , 7222 20 81 , 7222 20 89 , 7222 30 51 , 7222 30 91 , 7222 30 97 , 7222 40 10 , 7222 40 50 , 7222 40 90
15	Nerjavne žice	7221 00 10 , 7221 00 90
16	Nelegirane in druge legirane žice	7213 10 00 , 7213 20 00 , 7213 91 10 , 7213 91 20 , 7213 91 41 , 7213 91 49 , 7213 91 70 , 7213 91 90 , 7213 99 10 , 7213 99 90 , 7227 10 00 , 7227 20 00 , 7227 90 10 , 7227 90 50 , 7227 90 95
17	Kotni profili in drugi profili iz železa ali nelegiranega jekla	7216 31 10 , 7216 31 90 , 7216 32 11 , 7216 32 19 , 7216 32 91 , 7216 32 99 , 7216 33 10 , 7216 33 90
18	Piloti	7301 10 00
19	Železniški material	7302 10 22 , 7302 10 28 , 7302 10 40 , 7302 10 50 , 7302 40 00
20	Cevi za plinovode	7306 30 41 , 7306 30 49 , 7306 30 72 , 7306 30 77
21	Votli profili	7306 61 10 , 7306 61 92 , 7306 61 99
22	Nerjavne brezšivne cevi	7304 11 00 , 7304 22 00 , 7304 24 00 , 7304 41 00 , 7304 49 10 , 7304 49 93 , 7304 49 95 , 7304 49 99
23	Nosilne cevi	7304 51 12 , 7304 51 18 , 7304 59 32 , 7304 59 38
24	Druge brezšivne cevi	7304 19 10 , 7304 19 30 , 7304 19 90 , 7304 23 00 , 7304 29 10 , 7304 29 30 , 7304 29 90 , 7304 31 20 , 7304 31 80 , 7304 39 10 , 7304 39 52 , 7304 39 58 , 7304 39 92 , 7304 39 93 , 7304 39 98 , 7304 51 81 , 7304 51 89 , 7304 59 10 , 7304 59 92 , 7304 59 93 , 7304 59 99 , 7304 90 00
25	Velike varjene cevi	7305 11 00 , 7305 12 00 , 7305 19 00 , 7305 20 00 , 7305 31 00 , 7305 39 00 , 7305 90 00
26	Druge varjene cevi	7306 11 10 , 7306 11 90 , 7306 19 10 , 7306 19 90 , 7306 21 00 , 7306 29 00 , 7306 30 11 , 7306 30 19 , 7306 30 80 , 7306 40 20 , 7306 40 80 , 7306 50 20 , 7306 50 80 , 7306 69 10 , 7306 69 90 , 7306 90 00
27	Hladno dodelane palice iz nelegiranih in drugih legiranih jekel	7215 10 00 , 7215 50 11 , 7215 50 19 , 7215 50 80 , 7228 10 90 , 7228 20 99 , 7228 50 20 , 7228 50 40 , 7228 50 61 , 7228 50 69 , 7228 50 80
28	Nelegirana žica	7217 10 10 , 7217 10 31 , 7217 10 39 , 7217 10 50 , 7217 10 90 , 7217 20 10 , 7217 20 30 , 7217 20 50 , 7217 20 90 , 7217 30 41 , 7217 30 49 , 7217 30 50 , 7217 30 90 , 7217 90 20 , 7217 90 50 , 7217 90 90

PRILOGA II

II.1 – Rast uvoza za 26 kategorij izdelkov (v tonah)

Številka izdelka	Kategorija izdelka	2013	2014	2015	2016	2017	Zadnje obdobje	Rast v zadnjem obdobju v primerjavi z letom 2013
1	Nelegirani in drugi legirani vroče valjani pločevina in trakovi	4 867 242	5 263 815	7 854 395	8 610 847	7 048 217	7 209 718	48 %
2	Nelegirana in druga legirana hladno valjana pločevina	1 837 875	1 906 067	2 761 337	2 007 299	2 463 937	2 463 941	34 %
3	Elektropločevina (razen GOES)	266 355	284 376	279 777	312 647	377 744	433 526	63 %
4	Pločevina s kovinsko prevleko	1 855 325	2 203 135	2 688 830	3 924 906	5 019 132	4 637 052	150 %
5	Pločevina z organsko prevleko	681 646	725 004	622 482	730 619	919 000	937 693	38 %
6	Izdelki iz bele pločevine	549 941	660 743	634 722	754 638	616 810	735 928	34 %
7	Nelegirane in druge legirane plošče kvarto	1 439 430	1 968 634	2 573 220	2 834 744	2 549 694	2 374 170	65 %
8	Nerjavni vroče valjani pločevina in trakovi	157 197	213 885	247 090	326 631	407 886	408 468	160 %
9	Nerjavni hladno valjani pločevina in trakovi	645 004	954 179	697 199	753 058	869 091	972 415	51 %
10	Nerjavne vroče valjane plošče kvarto	26 799	34 700	31 586	25 995	27 704	28 677	7 %
12	Nelegirane in druge legirane trgovske palice in lahki profili	942 999	1 265 397	1 233 328	1 429 511	1 419 973	1 792 392	90 %
13	Armaturne palice	528 702	972 572	1 430 000	1 292 936	1 191 379	1 755 338	232 %
14	Nerjavne palice in lahki profili	114 638	149 670	144 875	149 499	161 973	184 811	61 %
15	Nerjavne žice	52 068	71 209	57 542	58 659	63 022	69 786	34 %
16	Nelegirane in druge legirane žice	1 107 169	1 267 308	1 694 707	2 001 322	2 093 877	2 354 164	113 %
17	Kotni profili in drugi profili iz železa ali nelegiranega jekla	222 797	274 863	267 851	387 353	262 759	373 732	68 %
18	Piloti	15 871	16 497	14 051	36 683	84 549	83 502	426 %
19	Železniški material	14 587	25 532	23 202	12 494	18 232	23 013	58 %
20	Cevi za plinovode	275 378	349 078	314 471	354 261	401 410	445 569	62 %
21	Votli profili	485 038	578 426	602 190	757 274	862 889	956 360	97 %
22	Nerjavne brezšivne cevi	42 417	55 590	54 948	51 614	49 593	49 781	17 %
24	Druge brezšivne cevi	440 696	509 052	448 761	448 333	410 822	480 600	9 %
25	Velike varjene cevi	295 502	418 808	218 549	171 512	1 053 049	720 886	144 %
26	Druge varjene cevi	462 137	484 915	494 914	526 634	551 764	558 457	21 %
27	Hladno dodelane palice iz nelegiranih in drugih legiranih jekel	446 086	514 066	479 271	454 924	454 921	501 232	12 %
28	Nelegirana žica	555 798	700 560	683 041	726 158	714 480	762 600	37 %

II.2 – Rast uvoza za 2 kategoriji izdelkov (v tonah)

Številka izdelka	Kategorija izdelka	2013	2014	2015	2016	2017	Zadnje obdobje	Rast v zadnjem obdobju v primerjavi z letom 2013
11	Zrnato usmerjena elektropločevina	114 388	112 258	101 737	109 518	99 917	106 570	– 7 %
23	Nosilne cevi	7 475	8 998	8 337	7 035	6 137	6 265	– 16 %

PRILOGA III

III.1 – Seznam držav v razvoju, ki so članice STO

Afganistan, Albanija, Angola, Antigva in Barbuda, Argentina, Armenija, Bahrajn, Bangladeš, Barbados, Belize, Benin, Bolivija, Bocvana, Brazilija, Brunej, Burkina Faso, Burundi, Zelenortski otoki, Kambodža, Kamerun, Srednjeafriška republika, Čad, Čile, Kitajska, Kolumbija, Kongo, Kostarika, Slonokoščena obala, Kuba, Demokratična republika Kongo, Džibuti, Dominika, Dominikanska republika, Ekvador, Egipt, Salvador, Esvatini, Fidži, Gabon, Gambija, Gruzija, Gana, Grenada, Gvatemala, Gvineja, Gvineja-Bissau, Gvajana, Haiti, Honduras, Hongkong, Indija, Indonezija, Jamajka, Jordanija, Kazahstan, Kenija, Kuvajt, Kirgiška republika, Laos, Lesoto, Liberija, Macao, Madagaskar, Malavi, Malezija, Maldivi, Mali, Mavretanija, Mauritius, Mehika, Moldavija, Mongolija, Črna gora, Maroko, Mozambik, Mjanmar/Burma, Namibija, Nepal, Nikaragva, Niger, Nigerija, Oman, Pakistan, Panama, Papua Nova Gvineja, Paragvaj, Peru, Filipini, Katar, Ruanda, Saint Kitts in Nevis, Sveta Lucija, Saint Vincent in Grenadine, Samoa, Saudova Arabija, Senegal, Sejšeli, Sierra Leone, Salomonovi otoki, Južna Afrika, Šrilanka, Surinam, Tadžikistan, Tanzanija, Tajska, nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, Togo, Tonga, Trinidad in Tobago, Tunizija, Turčija, Uganda, Ukrajina, Združeni arabski emirati, Urugvaj, Vanuatu, Venezuela, Vietnam, Jemen, Zambija, Zimbabve

III.2 – Seznam kategorij izdelkov s poreklom iz držav v razvoju, za katere se uporabljajo dokončni ukrepi

Država / skupina izdelkov

Brazilija

Kitajska

Egipt

nekdanja jugoslovanska republika Makedonija

Indija

Indonezija

Malezija

Mehika

Moldavija

Tajska

Turčija

Ukrajina

Združeni arabski emirati

Vietnam

PRILOGA IV

IV.1 – Količine tarifnih kvot

Številka izdelka	Kategorija izdelka	Oznake KN	Dodelitev po državah (če je ustrezno)	Od 2.2.2019 do 30.6.2019	Od 1.7.2019 do 30.6.2020	Od 1.7.2020 do 30.6.2021	Stopnja dodatne dajatve	Zaporedne številke
Številka izdelka	Kategorija izdelka	Oznake KN	Dodelitev po državah (če je ustrezno)	Količina tarifne kvote (v neto tonah)	Količina tarifne kvote (v neto tonah)	Količina tarifne kvote (v neto tonah)	Stopnja dodatne dajatve	Zaporedne številke
1	Nelegirani in drugi legirani vroče valjani pločevina in trakovi	7208 10 00 , 7208 25 00 , 7208 26 00 , 7208 27 00 , 7208 36 00 , 7208 37 00 , 7208 38 00 , 7208 39 00 , 7208 40 00 , 7208 52 10 , 7208 52 99 , 7208 53 10 , 7208 53 90 , 7208 54 00 , 7211 13 00 , 7211 14 00 , 7211 19 00 , 7212 60 00 , 7225 19 10 , 7225 30 10 , 7225 30 30 , 7225 30 90 , 7225 40 15 , 7225 40 90 , 7226 19 10 , 7226 91 20 , 7226 91 91 , 7226 91 99	Vse tretje države	3 359 532,08	8 641 212,54	9 073 273,16	25 %	(1)
2	Nelegirana in druga legirana hladno valjana pločevina	7209 15 00 , 7209 16 90 , 7209 17 90 , 7209 18 91 , 7209 25 00 , 7209 26 90 , 7209 27 90 , 7209 28 90 , 7209 90 20 , 7209 90 80 , 7211 23 20 , 7211 23 30 , 7211 23 80 , 7211 29 00 , 7211 90 20 , 7211 90 80 , 7225 50 20 , 7225 50 80 , 7226 20 00 , 7226 92 00	Indija	234 714,39	603 720,07	633 906,07	25 %	09 8801
			(Republika) Koreja	144 402,99	371 425,82	389 997,11	25 %	09 8802
			Ukrajina	102 325,83	263 197,14	276 357,00	25 %	09 8803
			Brazilija	65 398,61	168 214,89	176 625,64	25 %	09 8804
			Srbija	56 480,21	145 275,43	152 539,20	25 %	09 8805
			Druge države	430 048,96	1 106 149,42	1 161 456,89	25 %	(2)
3.A	Elektropločevina (razen GOES)	7209 16 10 , 7209 17 10 , 7209 18 10 , 7209 26 10 , 7209 27 10 , 7209 28 10	(Republika) Koreja	1 923,96	4 948,72	5 196,15	25 %	09 8806
			Kitajska	822,98	2 116,84	2 222,68	25 %	09 8807
			Rusija	519,69	1 336,71	1 403,54	25 %	09 8808
			(Islamska republika) Iran	227,52	585,21	614,47	25 %	09 8809
			Druge države	306,34	787,96	827,35	25 %	(3)
3.B		7225 19 90 , 7226 19 80	Rusija	51 426,29	132 276,00	138 889,80	25 %	09 8811
			(Republika) Koreja	31 380,40	80 715,02	84 750,77	25 %	09 8812
			Kitajska	24 187,01	62 212,57	65 323,20	25 %	09 8813
			Tajvan	18 144,97	46 671,54	49 005,12	25 %	09 8814
			Druge države	8 395,39	21 594,19	22 673,90	25 %	(4)
4.A (5)	Pločevina s kovinsko prevleko	Oznake TARIC: 7210410020 , 7210490020 7210610020 , 7210690020 , 7212300020 , 7212506120 , 7212506920 , 7225920020 , 7225990011 , 7225990022 , 7225990040 , 7225990091 , 7225990092 , 7226993010 , 7226997011 , 7226997091 , 7226997094	(Republika) Koreja	69 571,10	178 947,15	187 894,51	25 %	09 8816
			Indija	83 060,42	213 643,66	224 325,84	25 %	09 8817
			Druge države	761 518,93	1 958 739,13	2 056 676,09	25 %	(6)
4.B (7)		Oznake KN: 7210 20 00 , 7210 30 00 , 7210 90 80 , 7212 20 00 , 7212 50 20 , 7212 50 30 , 7212 50 40 , 7212 50 90 , 7225 91 00 , 7226 99 10 Oznake TARIC: 7210410080 , 7210490080 , 7210610080 , 7210690080 , 7212300080 , 7212506180 , 7212506980 , 7225920080 , 7225990025 , 7225990095 , 7226993090 , 7226997019 , 7226997096	Kitajska	204 951,07	527 164,42	553 522,64	25 %	09 8821
			(Republika) Koreja	249 533,26	641 836,39	673 928,21	25 %	09 8822
			Indija	118 594,25	305 041,91	320 294,00	25 %	09 8823
			Tajvan	49 248,78	126 675,12	133 008,88	25 %	09 8824
			Druge države	125 598,05	323 056,72	339 209,55	25 %	(8)
5	Pločevina z organsko prevleko	7210 70 80 , 7212 40 80	Indija	108 042,36	277 900,89	291 795,94	25 %	09 8826
			(Republika) Koreja	103 354,11	265 842,04	279 134,14	25 %	09 8827
			Tajvan	31 975,79	82 246,46	86 358,79	25 %	09 8828
			Turčija	21 834,45	56 161,42	58 969,49	25 %	09 8829
			nekdanja jugoslovanska republika Makedonija	16 331,15	42 006,13	44 106,44	25 %	09 8830
			Druge države	43 114,71	110 897,39	116 442,26	25 %	(9)
6	Izdelki iz bele pločevine	7209 18 99 , 7210 11 00 , 7210 12 20 , 7210 12 80 , 7210 50 00 , 7210 70 10 , 7210 90 40 , 7212 10 10 , 7212 10 90 , 7212 40 20	Kitajska	158 139,17	406 757,31	427 095,17	25 %	09 8831
			Srbija	30 545,88	78 568,52	82 496,95	25 %	09 8832
			(Republika) Koreja	23 885,70	61 437,55	64 509,42	25 %	09 8833
			Tajvan	21 167,00	54 444,65	57 166,88	25 %	09 8834
			Brazilija	19 730,03	50 748,55	53 285,98	25 %	09 8835
			Druge države	33 167,30	85 311,19	89 576,75	25 %	(10)
7	Nelegirane in druge legirane plošče kvarto	7208 51 20 , 7208 51 91 , 7208 51 98 , 7208 52 91 , 7208 90 20 , 7208 90 80 , 7210 90 30 , 7225 40 12 , 7225 40 40 , 7225 40 60	Ukrajina	339 678,24	873 702,59	917 387,71	25 %	09 8836
			(Republika) Koreja	140 011,38	360 129,93	378 136,43	25 %	09 8837
			Rusija	115 485,12	297 044,77	311 897,01	25 %	09 8838
			Indija	74 811,09	192 425,17	202 046,43	25 %	09 8839
			Druge države	466 980,80	1 201 143,58	1 261 200,76	25 %	(11)
8	Nerjavni vroče valjani pločevina in trakovi	7219 11 00 , 7219 12 10 , 7219 12 90 , 7219 13 10 , 7219 13 90 , 7219 14 10 , 7219 14 90 , 7219 22 10 , 7219 22 90 , 7219 23 00 , 7219 24 00 , 7220 11 00 , 7220 12 00	Kitajska	87 328,82	224 622,62	235 853,75	25 %	09 8841
			(Republika) Koreja	18 082,33	46 510,43	48 835,95	25 %	09 8842
			Tajvan	12 831,07	33 003,41	34 653,58	25 %	09 8843
			Združene države Amerike	11 810,30	30 377,84	31 896,74	25 %	09 8844
			Druge države	10 196,61	26 227,19	27 538,55	25 %	(12)
9	Nerjavni hladno valjani pločevina in trakovi	7219 31 00 , 7219 32 10 , 7219 32 90 , 7219 33 10 , 7219 33 90 , 7219 34 10 , 7219 34 90 , 7219 35 10 , 7219 35 90 , 7219 90 20 , 7219 90 80 , 7220 20 21 , 7220 20 29 , 7220 20 41 , 7220 20 49 , 7220 20 81 , 7220 20 89 , 7220 90 20 , 7220 90 80	(Republika) Koreja	70 813,18	182 141,97	191 249,07	25 %	09 8846
			Tajvan	65 579,14	168 679,23	177 113,19	25 %	09 8847
			Indija	42 720,54	109 883,53	115 377,71	25 %	09 8848
			Združene države Amerike	35 609,52	91 592,94	96 172,59	25 %	09 8849
			Turčija	29 310,69	75 391,41	79 160,98	25 %	09 8850
			Malezija	19 799,24	50 926,57	53 472,90	25 %	09 8851
			Vietnam	16 832,28	43 295,10	45 459,86	25 %	09 8852
			Druge države	50 746,86	130 528,43	137 054,85	25 %	(13)
10	Nerjavne vroče valjane plošče kvarto	7219 21 10 , 7219 21 90	Kitajska	6 765,50	17 401,86	18 271,95	25 %	09 8856
			Indija	2 860,33	7 357,20	7 725,06	25 %	09 8857
			Tajvan	1 119,34	2 879,11	3 023,06	25 %	09 8858
			Druge države	1 440,07	3 704,07	3 889,27	25 %	(14)
12	Nelegirane in druge legirane trgovske palice in lahki profili	7214 30 00 , 7214 91 10 , 7214 91 90 , 7214 99 31 , 7214 99 39 , 7214 99 50 , 7214 99 71 , 7214 99 79 , 7214 99 95 , 7215 90 00 , 7216 10 00 , 7216 21 00 , 7216 22 00 , 7216 40 10 , 7216 40 90 , 7216 50 10 , 7216 50 91 , 7216 50 99 , 7216 99 00 , 7228 10 20 , 7228 20 10 , 7228 20 91 , 7228 30 20 , 7228 30 41 , 7228 30 49 , 7228 30 61 , 7228 30 69 , 7228 30 70 , 7228 30 89 , 7228 60 20 , 7228 60 80 , 7228 70 10 , 7228 70 90 , 7228 80 00	Kitajska	166 217,87	427 536,89	448 913,74	25 %	09 8861
			Turčija	114 807,87	295 302,79	310 067,93	25 %	09 8862
			Rusija	94 792,44	243 820,15	256 011,16	25 %	09 8863
			Švica	73 380,52	188 745,54	198 182,81	25 %	09 8864
			Belorusija	57 907,73	148 947,24	156 394,60	25 %	09 8865
			Druge države	76 245,19	196 113,88	205 919,57	25 %	(15)
13	Armaturne palice	7214 20 00 , 7214 99 10	Turčija	117 231,80	301 537,50	316 614,37	25 %	09 8866
			Rusija	94 084,20	241 998,46	254 098,38	25 %	09 8867
			Ukrajina	62 534,65	160 848,36	168 890,77	25 %	09 8868
			Bosna in Hercegovina	39 356,10	101 229,71	106 291,20	25 %	09 8869
			Moldavija	28 284,59	72 752,14	76 389,74	25 %	09 8870
			Druge države	217 775,50	560 150,74	588 158,28		(16)
14	Nerjavne palice in lahki profili	7222 11 11 , 7222 11 19 , 7222 11 81 , 7222 11 89 , 7222 19 10 , 7222 19 90 , 7222 20 11 , 7222 20 19 , 7222 20 21 , 7222 20 29 , 7222 20 31 , 7222 20 39 , 7222 20 81 , 7222 20 89 , 7222 30 51 , 7222 30 91 , 7222 30 97 , 7222 40 10 , 7222 40 50 , 7222 40 90	Indija	44 433,00	114 288,24	120 002,65	25 %	09 8871
			Švica	6 502,75	16 726,03	17 562,33	25 %	09 8872
			Ukrajina	5 733,50	14 747,41	15 484,78	25 %	09 8873
			Druge države	8 533,24	21 948,75	23 046,19	25 %	(17)
15	Nerjavne žice	7221 00 10 , 7221 00 90	Indija	10 135,23	26 069,31	27 372,78	25 %	09 8876
			Tajvan	6 619,68	17 026,79	17 878,13	25 %	09 8877
			(Republika) Koreja	3 300,07	8 488,26	8 912,67	25 %	09 8878
			Kitajska	2 216,86	5 702,09	5 987,20	25 %	09 8879
			Japonska	2 190,40	5 634,03	5 915,73	25 %	09 8880
			Druge države	1 144,43	2 943,64	3 090,82	25 %	(18)
16	Nelegirane in druge legirane žice	7213 10 00 , 7213 20 00 , 7213 91 10 , 7213 91 20 , 7213 91 41 , 7213 91 49 , 7213 91 70 , 7213 91 90 , 7213 99 10 , 7213 99 90 , 7227 10 00 , 7227 20 00 , 7227 90 10 , 7227 90 50 , 7227 90 95	Ukrajina	149 009,10	383 273,39	402 437,06	25 %	09 8881
			Švica	141 995,22	365 232,67	383 494,31	25 %	09 8882
			Rusija	122 883,63	316 074,84	331 878,59	25 %	09 8883
			Turčija	121 331,08	312 081,44	327 685,51	25 %	09 8884
			Belorusija	97 436,46	250 620,96	263 152,01	25 %	09 8885
			Moldavija	73 031,65	187 848,18	197 240,59	25 %	09 8886
			Druge države	122 013,20	313 835,96	329 527,76	25 %	(19)
17	Kotni profili in drugi profili iz železa ali nelegiranega jekla	7216 31 10 , 7216 31 90 , 7216 32 11 , 7216 32 19 , 7216 32 91 , 7216 32 99 , 7216 33 10 , 7216 33 90	Ukrajina	42 915,19	110 384,21	115 903,42	25 %	09 8891
			Turčija	38 465,03	98 937,73	103 884,61	25 %	09 8892
			(Republika) Koreja	10 366,76	26 664,84	27 998,09	25 %	09 8893
			Rusija	9 424,08	24 240,12	25 452,12	25 %	09 8894
			Brazilija	8 577,95	22 063,74	23 166,93	25 %	09 8895
			Švica	6 648,01	17 099,66	17 954,65	25 %	09 8896
			Druge države	14 759,92	37 964,70	39 862,93	25 %	(20)
18	Piloti	7301 10 00	Kitajska	12 198,24	31 375,68	32 944,46	25 %	09 8901
			Združeni arabski emirati	6 650,41	17 105,84	17 961,13	25 %	09 8902
			Druge države	480,04	1 234,73	1 296,46	25 %	(21)
19	Železniški material	7302 10 22 , 7302 10 28 , 7302 10 40 , 7302 10 50 , 7302 40 00	Rusija	2 147,19	5 522,90	5 799,05	25 %	09 8906
			Kitajska	2 145,07	5 517,42	5 793,30	25 %	09 8907
			Turčija	1 744,68	4 487,58	4 711,96	25 %	09 8908
			Ukrajina	657,60	1 691,46	1 776,03	25 %	09 8909
			Druge države	1 010,85	2 600,06	2 730,07	25 %	(22)
20	Cevi za plinovode	7306 30 41 , 7306 30 49 , 7306 30 72 , 7306 30 77	Turčija	88 914,68	228 701,68	240 136,77	25 %	09 8911
			Indija	32 317,40	83 125,12	87 281,37	25 %	09 8912
			nekdanja jugoslovanska republika Makedonija	9 637,48	24 789,01	26 028,46	25 %	09 8913
			Druge države	22 028,87	56 661,52	59 494,59	25 %	(23)
21	Votli profili	7306 61 10 , 7306 61 92 , 7306 61 99	Turčija	154 436,15	397 232,59	417 094,22	25 %	09 8916
			Rusija	35 406,28	91 070,18	95 623,68	25 %	09 8917
			nekdanja jugoslovanska republika Makedonija	34 028,95	87 527,48	91 903,85	25 %	09 8918
			Ukrajina	25 240,74	64 922,92	68 169,06	25 %	09 8919
			Švica	25 265,29	57 369,40	60 237,87	25 %	09 8920
			Belorusija	20 898,79	53 754,78	56 442,52	25 %	09 8921
			Druge države	25 265,29	64 986,05	68 235,36	25 %	(24)
22	Nerjavne brezšivne cevi	7304 11 00 , 7304 22 00 , 7304 24 00 , 7304 41 00 , 7304 49 10 , 7304 49 93 , 7304 49 95 , 7304 49 99	Indija	8 315,90	21 389,71	22 459,20	25 %	09 8926
			Ukrajina	5 224,94	13 439,33	14 111,29	25 %	09 8927
			(Republika) Koreja	1 649,31	4 242,27	4 454,39	25 %	09 8928
			Japonska	1 590,45	4 090,86	4 295,41	25 %	09 8929
			Združene države Amerike	1 393,26	3 583,68	3 762,86	25 %	09 8930
			Kitajska	1 299,98	3 343,74	3 510,92	25 %	09 8931
			Druge države	2 838,17	7 300,20	7 665,21	25 %	(25)
24	Druge brezšivne cevi	7304 19 10 , 7304 19 30 , 7304 19 90 , 7304 23 00 , 7304 29 10 , 7304 29 30 , 7304 29 90 , 7304 31 20 , 7304 31 80 , 7304 39 10 , 7304 39 52 , 7304 39 58 , 7304 39 92 , 7304 39 93 , 7304 39 98 , 7304 51 81 , 7304 51 89 , 7304 59 10 , 7304 59 92 , 7304 59 93 , 7304 59 99 , 7304 90 00	Kitajska	49 483,75	127 279,51	133 643,48	25 %	09 8936
			Ukrajina	36 779,89	94 603,32	99 333,49	25 %	09 8937
			Belorusija	19 655,31	50 556,35	53 084,17	25 %	09 8938
			Japonska	13 766,04	35 408,29	37 178,71	25 %	09 8939
			Združene države Amerike	12 109,53	31 147,50	32 704,87	25 %	09 8940
			Druge države	55 345,57	142 356,97	149 474,82	25 %	(26)
25	Velike varjene cevi	7305 11 00 , 7305 12 00 , 7305 19 00 , 7305 20 00 , 7305 31 00 , 7305 39 00 , 7305 90 00	Rusija	140 602,32	361 649,91	379 732,41	25 %	09 8941
			Turčija	17 543,40	45 124,22	47 380,43	25 %	09 8942
			Kitajska	14 213,63	36 559,56	38 387,54	25 %	09 8943
			Druge države	34 011,86	87 483,52	91 857,70	25 %	(27)
26	Druge varjene cevi	7306 11 10 , 7306 11 90 , 7306 19 10 , 7306 19 90 , 7306 21 00 , 7306 29 00 , 7306 30 11 , 7306 30 19 , 7306 30 80 , 7306 40 20 , 7306 40 80 , 7306 50 20 , 7306 50 80 , 7306 69 10 , 7306 69 90 , 7306 90 00	Švica	64 797,98	166 669,96	175 003,46	25 %	09 8946
			Turčija	60 693,64	156 113,01	163 918,66	25 %	09 8947
			Združeni arabski emirati	18 676,40	48 038,46	50 440,38	25 %	09 8948
			Kitajska	18 010,22	46 324,96	48 641,20	25 %	09 8949
			Tajvan	14 374,20	36 972,56	38 821,19	25 %	09 8950
			Indija	11 358,87	29 216,69	30 677,53	25 %	09 8951
			Druge države	36 898,57	94 908,57	99 653,99	25 %	(28)
27	Hladno dodelane palice iz nelegiranih in drugih legiranih jekel	7215 10 00 , 7215 50 11 , 7215 50 19 , 7215 50 80 , 7228 10 90 , 7228 20 99 , 7228 50 20 , 7228 50 40 , 7228 50 61 , 7228 50 69 , 7228 50 80	Rusija	117 519,41	302 277,28	317 391,14	25 %	09 8956
			Švica	27 173,22	69 893,54	73 388,22	25 %	09 8957
			Kitajska	20 273,26	52 145,82	54 753,12	25 %	09 8958
			Ukrajina	15 969,02	41 074,67	43 128,40	25 %	09 8959
			Druge države	17 540,47	45 116,69	47 372,52	25 %	(29)
28	Nelegirana žica	7217 10 10 , 7217 10 31 , 7217 10 39 , 7217 10 50 , 7217 10 90 , 7217 20 10 , 7217 20 30 , 7217 20 50 , 7217 20 90 , 7217 30 41 , 7217 30 49 , 7217 30 50 , 7217 30 90 , 7217 90 20 , 7217 90 50 , 7217 90 90	Belorusija	88 294,51	227 106,51	238 461,84	25 %	09 8961
			Kitajska	66 719,82	171 613,24	180 193,90	25 %	09 8962
			Rusija	41 609,21	107 025,04	112 376,29	25 %	09 8963
			Turčija	40 302,46	103 663,89	108 847,08	25 %	09 8964
			Ukrajina	26 755,09	68 818,05	72 258,95	25 %	09 8965
			Druge države	39 770,29	102 295,06	107 409,81	25 %	(30)

IV.2 – Količine tarifnih kvot na četrtletje

		LETO 1		LETO 2				LETO 3
Številka izdelka		Od 2.2.2019 do 31.3.2019	Od 1.4.2019 do 30.6.2019	Od 1.7.2019 do 30.9.2019	Od 1.10.2019 do 31.12.2019	Od 1.1.2020 do 31.3.2020	Od 1.4.2020 do 30.6.2020	Od 1.7.2020 do 30.9.2020	Od 1.10.2020 do 31.12.2020	Od 1.1.2021 do 31.3.2021	Od 1.4.2021 do 30.6.2021
1	Druge države	1 307 737,32	2 051 794,76	2 172 108,07	2 172 108,07	2 148 498,20	2 148 498,20	2 286 962,00	2 286 962,00	2 237 245,44	2 262 103,72
2	Druge države	167 401,61	262 647,35	278 048,49	278 048,49	275 026,22	275 026,22	292 750,78	292 750,78	286 386,63	289 568,70
3A	Druge države	119,25	187,09	198,07	198,07	195,91	195,91	208,54	208,54	204,01	206,27
3B	Druge države	3 268,01	5 127,39	5 428,05	5 428,05	5 369,05	5 369,05	5 715,07	5 715,07	5 590,82	5 652,94
4A	Druge države	296 430,19	465 088,74	492 360,66	492 360,66	487 008,91	487 008,91	518 395,07	518 395,07	507 125,61	512 760,34
4B	Druge države	48 890,51	76 707,53	81 205,51	81 205,51	80 322,84	80 322,84	85 499,39	85 499,39	83 640,71	84 570,05
5	Druge države	16 782,91	26 331,80	27 875,85	27 875,85	27 572,85	27 572,85	29 349,83	29 349,83	28 711,79	29 030,81
6	Druge države	12 910,76	20 256,54	21 444,34	21 444,34	21 211,25	21 211,25	22 578,25	22 578,25	22 087,42	22 332,83
7	Druge države	181 777,76	285 203,04	301 926,80	301 926,80	298 644,99	298 644,99	317 891,70	317 891,70	310 981,01	314 436,35
8	Druge države	3 969,15	6 227,46	6 592,63	6 592,63	6 520,97	6 520,97	6 941,22	6 941,22	6 790,33	6 865,78
9	Druge države	19 753,81	30 993,05	32 810,42	32 810,42	32 453,79	32 453,79	34 545,33	34 545,33	33 794,35	34 169,84
10	Druge države	560,56	879,51	931,08	931,08	920,96	920,96	980,31	980,31	959,00	969,65
12	Druge države	29 679,33	46 565,85	49 296,38	49 296,38	48 760,55	48 760,55	51 903,01	51 903,01	50 774,69	51 338,85
13	Druge države	84 771,67	133 003,83	140 802,92	140 802,92	139 272,45	139 272,45	148 248,11	148 248,11	145 025,33	146 636,72
14	Druge države	3 321,66	5 211,58	5 517,17	5 517,17	5 457,20	5 457,20	5 808,90	5 808,90	5 682,62	5 745,76
15	Druge države	445,48	698,95	739,93	739,93	731,89	731,89	779,06	779,06	762,12	770,59
16	Druge države	47 495,07	74 518,13	78 887,73	78 887,73	78 030,25	78 030,25	83 059,05	83 059,05	81 253,42	82 156,24
17	Druge države	5 745,47	9 014,45	9 543,04	9 543,04	9 439,31	9 439,31	10 047,64	10 047,64	9 829,22	9 938,43
18	Druge države	186,86	293,18	310,37	310,37	306,99	306,99	326,78	326,78	319,68	323,23
19	Druge države	393,49	617,37	653,57	653,57	646,46	646,46	688,13	688,13	673,17	680,65
20	Druge države	8 575,00	13 453,88	14 242,79	14 242,79	14 087,97	14 087,97	14 995,90	14 995,90	14 669,90	14 832,90
21	Druge države	9 834,81	15 430,48	16 335,29	16 335,29	16 157,73	16 157,73	17 199,05	17 199,05	16 825,16	17 012,10
22	Druge države	1 104,79	1 733,38	1 835,02	1 835,02	1 815,08	1 815,08	1 932,05	1 932,05	1 890,05	1 911,05
24	Druge države	21 543,91	33 801,65	35 783,72	35 783,72	35 394,77	35 394,77	37 675,84	37 675,84	36 856,80	37 266,32
25	Druge države	13 239,52	20 772,34	21 990,39	21 990,39	21 751,37	21 751,37	23 153,17	23 153,17	22 649,84	22 901,51
26	Druge države	14 363,20	22 535,37	23 856,80	23 856,80	23 597,48	23 597,48	25 118,27	25 118,27	24 572,22	24 845,24
27	Druge države	6 827,84	10 712,64	11 340,81	11 340,81	11 217,54	11 217,54	11 940,47	11 940,47	11 680,90	11 810,68
28	Druge države	15 481,05	24 289,24	25 713,51	25 713,51	25 434,02	25 434,02	27 073,16	27 073,16	26 484,61	26 778,88

(1) Od 2.2.2019 do 31.3.2019, od 1.7.2019 do 31.3.2020 in od 1.7.2020 do 31.3.2021: 09 8601.

Od 1.4.2019 do 30.6.2019, od 1.4.2020 do 30.6.2020 in od 1.4.2021 do 30.6.2021: 09 8602.

(2) Od 2.2.2019 do 31.3.2019, od 1.7.2019 do 31.3.2020 in od 1.7.2020 do 31.3.2021: 09 8603.

Od 1.4.2019 do 30.6.2019, od 1.4.2020 do 30.6.2020 in od 1.4.2021 do 30.6.2021: 09 8604.

(3) Od 2.2.2019 do 31.3.2019, od 1.7.2019 do 31.3.2020 in od 1.7.2020 do 31.3.2021: 09 8605.

Od 1.4.2019 do 30.6.2019, od 1.4.2020 do 30.6.2020 in od 1.4.2021 do 30.6.2021: 09 8606.

(4) Od 2.2.2019 do 31.3.2019, od 1.7.2019 do 31.3.2020 in od 1.7.2020 do 31.3.2021: 09 8607.

Od 1.4.2019 do 30.6.2019, od 1.4.2020 do 30.6.2020 in od 1.4.2021 do 30.6.2021: 09 8608.

(5) Izdelki, za katere veljajo protidampinške dajatve.

(6) Od 2.2.2019 do 31.3.2019, od 1.7.2019 do 31.3.2020 in od 1.7.2020 do 31.3.2021: 09 8609.

Od 1.4.2019 do 30.6.2019, od 1.4.2020 do 30.6.2020 in od 1.4.2021 do 30.6.2021: 09 8610.

(7) Izdelki, za katere ne veljajo protidampinške dajatve (vključno z izdelki za avtomobilsko industrijo).

(8) Od 2.2.2019 do 31.3.2019, od 1.7.2019 do 31.3.2020 in od 1.7.2020 do 31.3.2021: 09 8611.

Od 1.4.2019 do 30.6.2019, od 1.4.2020 do 30.6.2020 in od 1.4.2021 do 30.6.2021: 09 8612.

(9) Od 2.2.2019 do 31.3.2019, od 1.7.2019 do 31.3.2020 in od 1.7.2020 do 31.3.2021: 09 8613.

Od 1.4.2019 do 30.6.2019, od 1.4.2020 do 30.6.2020 in od 1.4.2021 do 30.6.2021: 09 8614.

(10) Od 2.2.2019 do 31.3.2019, od 1.7.2019 do 31.3.2020 in od 1.7.2020 do 31.3.2021: 09 8615.

Od 1.4.2019 do 30.6.2019, od 1.4.2020 do 30.6.2020 in od 1.4.2021 do 30.6.2021: 09 8616.

(11) Od 2.2.2019 do 31.3.2019, od 1.7.2019 do 31.3.2020 in od 1.7.2020 do 31.3.2021: 09 8617.

Od 1.4.2019 do 30.6.2019, od 1.4.2020 do 30.6.2020 in od 1.4.2021 do 30.6.2021: 09 8618.

(12) Od 2.2.2019 do 31.3.2019, od 1.7.2019 do 31.3.2020 in od 1.7.2020 do 31.3.2021: 09 8619.

Od 1.4.2019 do 30.6.2019, od 1.4.2020 do 30.6.2020 in od 1.4.2021 do 30.6.2021: 09 8620.

(13) Od 2.2.2019 do 31.3.2019, od 1.7.2019 do 31.3.2020 in od 1.7.2020 do 31.3.2021: 09 8621.

Od 1.4.2019 do 30.6.2019, od 1.4.2020 do 30.6.2020 in od 1.4.2021 do 30.6.2021: 09 8622.

(14) Od 2.2.2019 do 31.3.2019, od 1.7.2019 do 31.3.2020 in od 1.7.2020 do 31.3.2021: 09 8623.

Od 1.4.2019 do 30.6.2019, od 1.4.2020 do 30.6.2020 in od 1.4.2021 do 30.6.2021: 09 8624.

(15) Od 2.2.2019 do 31.3.2019, od 1.7.2019 do 31.3.2020 in od 1.7.2020 do 31.3.2021: 09 8625.

Od 1.4.2019 do 30.6.2019, od 1.4.2020 do 30.6.2020 in od 1.4.2021 do 30.6.2021: 09 8626.

(16) Od 2.2.2019 do 31.3.2019, od 1.7.2019 do 31.3.2020 in od 1.7.2020 do 31.3.2021: 09 8627.

Od 1.4.2019 do 30.6.2019, od 1.4.2020 do 30.6.2020 in od 1.4.2021 do 30.6.2021: 09 8628.

(17) Od 2.2.2019 do 31.3.2019, od 1.7.2019 do 31.3.2020 in od 1.7.2020 do 31.3.2021: 09 8629.

Od 1.4.2019 do 30.6.2019, od 1.4.2020 do 30.6.2020 in od 1.4.2021 do 30.6.2021: 09 8630.

(18) Od 2.2.2019 do 31.3.2019, od 1.7.2019 do 31.3.2020 in od 1.7.2020 do 31.3.2021: 09 8631.

Od 1.4.2019 do 30.6.2019, od 1.4.2020 do 30.6.2020 in od 1.4.2021 do 30.6.2021: 09 8632.

(19) Od 2.2.2019 do 31.3.2019, od 1.7.2019 do 31.3.2020 in od 1.7.2020 do 31.3.2021: 09 8633.

Od 1.4.2019 do 30.6.2019, od 1.4.2020 do 30.6.2020 in od 1.4.2021 do 30.6.2021: 09 8634.

(20) Od 2.2.2019 do 31.3.2019, od 1.7.2019 do 31.3.2020 in od 1.7.2020 do 31.3.2021: 09 8635.

Od 1.4.2019 do 30.6.2019, od 1.4.2020 do 30.6.2020 in od 1.4.2021 do 30.6.2021: 09 8636.

(21) Od 2.2.2019 do 31.3.2019, od 1.7.2019 do 31.3.2020 in od 1.7.2020 do 31.3.2021: 09 8637.

Od 1.4.2019 do 30.6.2019, od 1.4.2020 do 30.6.2020 in od 1.4.2021 do 30.6.2021: 09 8638.

(22) Od 2.2.2019 do 31.3.2019, od 1.7.2019 do 31.3.2020 in od 1.7.2020 do 31.3.2021: 09 8639.

Od 1.4.2019 do 30.6.2019, od 1.4.2020 do 30.6.2020 in od 1.4.2021 do 30.6.2021: 09 8640.

(23) Od 2.2.2019 do 31.3.2019, od 1.7.2019 do 31.3.2020 in od 1.7.2020 do 31.3.2021: 09 8641.

Od 1.4.2019 do 30.6.2019, od 1.4.2020 do 30.6.2020 in od 1.4.2021 do 30.6.2021: 09 8642.

(24) Od 2.2.2019 do 31.3.2019, od 1.7.2019 do 31.3.2020 in od 1.7.2020 do 31.3.2021: 09 8643.

Od 1.4.2019 do 30.6.2019, od 1.4.2020 do 30.6.2020 in od 1.4.2021 do 30.6.2021: 09 8644.

(25) Od 2.2.2019 do 31.3.2019, od 1.7.2019 do 31.3.2020 in od 1.7.2020 do 31.3.2021: 09 8645.

Od 1.4.2019 do 30.6.2019, od 1.4.2020 do 30.6.2020 in od 1.4.2021 do 30.6.2021: 09 8646.

(26) Od 2.2.2019 do 31.3.2019, od 1.7.2019 do 31.3.2020 in od 1.7.2020 do 31.3.2021: 09 8647.

Od 1.4.2019 do 30.6.2019, od 1.4.2020 do 30.6.2020 in od 1.4.2021 do 30.6.2021: 09 8648.

(27) Od 2.2.2019 do 31.3.2019, od 1.7.2019 do 31.3.2020 in od 1.7.2020 do 31.3.2021: 09 8649.

Od 1.4.2019 do 30.6.2019, od 1.4.2020 do 30.6.2020 in od 1.4.2021 do 30.6.2021: 09 8650.

(28) Od 2.2.2019 do 31.3.2019, od 1.7.2019 do 31.3.2020 in od 1.7.2020 do 31.3.2021: 09 8651.

Od 1.4.2019 do 30.6.2019, od 1.4.2020 do 30.6.2020 in od 1.4.2021 do 30.6.2021: 09 8652.

(29) Od 2.2.2019 do 31.3.2019, od 1.7.2019 do 31.3.2020 in od 1.7.2020 do 31.3.2021: 09 8653.

Od 1.4.2019 do 30.6.2019, od 1.4.2020 do 30.6.2020 in od 1.4.2021 do 30.6.2021: 09 8654.

(30) Od 2.2.2019 do 31.3.2019, od 1.7.2019 do 31.3.2020 in od 1.7.2020 do 31.3.2021: 09 8655.

Od 1.4.2019 do 30.6.2019, od 1.4.2020 do 30.6.2020 in od 1.4.2021 do 30.6.2021: 09 8656.

1.2.2019

Uradni list Evropske unije

L 31/77

IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2019/161

z dne 31. januarja 2019

o spremembi Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU o nadzornih ukrepih za zdravje živali v zvezi z afriško prašičjo kugo v nekaterih državah članicah

(notificirano pod dokumentarno številko C(2019) 821)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive Sveta 89/662/EGS z dne 11. decembra 1989 o veterinarskih pregledih v trgovini znotraj Skupnosti glede na vzpostavitev notranjega trga (1) in zlasti člena 9(4) Direktive,

ob upoštevanju Direktive Sveta 90/425/EGS z dne 26. junija 1990 o veterinarskih pregledih, ki se zaradi vzpostavitve notranjega trga izvajajo v trgovini znotraj Unije z nekaterimi živimi živalmi in proizvodi (2), ter zlasti člena 10(4) Direktive,

ob upoštevanju Direktive Sveta 2002/99/ES z dne 16. decembra 2002 o predpisih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki urejajo proizvodnjo, predelavo, distribucijo in uvoz proizvodov živalskega izvora, namenjenih prehrani ljudi (3), ter zlasti člena 4(3) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Izvedbeni sklep Komisije 2014/709/EU (4) določa nadzorne ukrepe za zdravje živali v zvezi z afriško prašičjo kugo v nekaterih državah članicah, kjer so bili potrjeni primeri navedene bolezni pri domačih ali divjih prašičih (v nadaljnjem besedilu: zadevne države članice). V delih od I do IV Priloge k navedenemu izvedbenemu sklepu so nekatera območja zadevnih držav članic razmejena in navedena po različni stopnji tveganja zaradi epidemioloških razmer glede navedene bolezni. Priloga k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU je bila večkrat spremenjena, da bi se upoštevale spremembe epidemioloških razmer glede afriške prašičje kuge v Uniji, ki jih je bilo treba vključiti v navedeno prilogo. Priloga k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU je bila nazadnje spremenjena z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2019/122 (5), in sicer po nedavnih primerih afriške prašičje kuge v Romuniji.

(2)

Tveganje širjenja afriške prašičje kuge pri prostoživečih živalih je povezano s počasnim naravnim širjenjem navedene bolezni v populacijah divjih prašičev in s človekovimi dejavnostmi, kot je pokazal nedavni epidemiološki razvoj navedene bolezni v Uniji in kot je dokumentirala Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) v svojem znanstvenem mnenju Sveta za zdravje in zaščito živali, objavljenem 14. julija 2015, v svojem znanstvenem poročilu o epidemioloških analizah afriške prašičje kuge v baltskih državah in na Poljskem, objavljenem 23. marca 2017, v svojem znanstvenem poročilu o epidemioloških analizah afriške prašičje kuge v baltskih državah in na Poljskem, objavljenem 8. novembra 2017, ter v svojem znanstvenem poročilu o epidemioloških analizah afriške prašičje kuge v Evropski uniji, objavljenem 29. novembra 2018 (6).

(3)	Od datuma sprejetja Izvedbenega sklepa (EU) 2019/122 so se pojavili novi primeri afriške prašičje kuge pri domačih prašičih v Romuniji, kar bi bilo prav tako treba upoštevati v Prilogi k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU.

(4)

Januarja 2019 sta bila ugotovljena dva izbruha afriške prašičje kuge pri domačih prašičih v okrožjih Arad in Timis v Romuniji zunaj območij, navedenih v Prilogi k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU. Ta izbruha afriške prašičje kuge pri domačih prašičih pomenita povišanje stopnje tveganja, ki bi ga bilo treba upoštevati v navedeni prilogi. Zato bi bilo treba ti območji v Romuniji, prizadeti zaradi afriške prašičje kuge, navesti v delu III Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU.

(5)

Da bi se upoštevale nedavne spremembe pri epidemiološkem razvoju afriške prašičje kuge v Uniji in proaktivno obvladovala tveganja, povezana s širjenjem navedene bolezni, bi bilo treba v Romuniji razmejiti dovolj velika nova območja z visokim tveganjem ter jih ustrezno navesti v delih I in III Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU. Prilogo k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(6)	Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Priloga k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU se nadomesti z besedilom iz Priloge k temu sklepu.

Člen 2

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Bruslju, 31. januarja 2019

Za Komisijo

Vytenis ANDRIUKAITIS

Član Komisije

(1) UL L 395, 30.12.1989, str. 13.

(2) UL L 224, 18.8.1990, str. 29.

(3) UL L 18, 23.1.2003, str. 11.

(4) Izvedbeni sklep Komisije 2014/709/EU z dne 9. oktobra 2014 o nadzornih ukrepih za zdravje živali v zvezi z afriško prašičjo kugo v nekaterih državah članicah in razveljavitvi Izvedbenega sklepa 2014/178/EU (UL L 295, 11.10.2014, str. 63).

(5) Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2019/122 z dne 25. januarja 2019 o spremembi Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU o nadzornih ukrepih za zdravje živali v zvezi z afriško prašičjo kugo v nekaterih državah članicah (UL L 24, 28.1.2019, str. 31).

(6) EFSA Journal 2015;13(7):4163; EFSA Journal 2017;15(3):4732; EFSA Journal 2017;15(11):5068; EFSA Journal 2018;16(11):5494.

PRILOGA

Priloga k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU se nadomesti z naslednjim:

„PRILOGA

DEL I

1. Belgija

Naslednja območja v Belgiji:

v provinci Luxembourg:

—

območje je v smeri urinega kazalca razmejeno z naslednjim:

—	meja s Francijo,

—	Rue Mersinhat,

—

N818,

—	N83: Le Buisson des Cailles,

—	Rue des Sources,

—	Rue Antoine,

—	Rue de la Cure,

—	Rue du Breux,

—	Rue Blondiau,

—	Nouvelle Chiyue,

—	Rue de Martué,

—	Rue du Chêne,

—	Rue des Aubépines,

—	N85: Rue des Iles,

—	N894: Rue de Chiny, Rue de la Fontenelle, Rue du Millénaire, Rue de la Goulette, Pont saint Nicolas, Rue des Combattants, Rue du Pré au bois,

—	N801: Rue Notre-Dame,

—	N894: Rue des Combattants, Rue des Tilleuls, Naleumont, Rue de Rindchay, Rue de la Distillerie,

—	N40: Rue de Luxembourg, Rue Ranci, Rue de la Chapelle,

—	Rue du Tombois,

—	Rue Du Pierroy,

—	Rue Saint-Orban,

—	Rue Saint-Aubain,

—	Rue des Cottages,

—	Rue de Relune,

—	Rue de Rulune,

—	Route de l'Ermitage,

—	N87: Route de Habay,

—	Chemin des Ecoliers,

—

Le Routy,

—	Rue Burgknapp,

—	Rue de la Halte,

—	Rue du Centre,

—	Rue de l'Eglise,

—	Rue du Marquisat,

—	Rue de la Carrière,

—	Rue de la Lorraine,

—	Rue du Beynert,

—

Millewée,

—	Rue du Tram,

—

Millewée,

—	N4: Route de Bastogne, Avenue de Longwy, Route de Luxembourg,

—	meja z Velikim vojvodstvom Luksemburg,

—	meja s Francijo,

—	La N87 jusque son intersection avec la N871 au niveau de Rouvroy,

—	La N871 jusque son intersection avec la N88,

—	La N88 jusque son intersection avec la N883 au niveau d'Aubange,

—	La N883 jusque son intersection avec la N81 au niveau d'Aubange,

—	La N81 jusque son intersection avec la E25-E411,

—	La E25-E411 jusque son intersection avec la N897,

—	La N897 jusque son intersection avec la N879,

—	La N879 jusque son intersection avec la N891,

—	La N891 jusque son intersection avec la N83,

—	La N83 jusque son intersection avec la N85,

—	La N85 jusque son intersection avec la frontière avec la France,

—	meja s Francijo.

2. Bolgarija

Naslednja območja v Bolgariji:

v regiji Silistra:

celotna občina Glavinica,

celotna občina Tutrakan,

celotna občina Dulovo,

v občini Sitovo:

Bosna,

Garvan,

Irnik,

Iskra,

Nova Popina,

Polyana,

Popina,

Sitovo,

Yastrebna,

v regiji Dobrič:

celotna občina Baltčik,

celotna občina General Toševo,

celotna občina Dobrič,

celotna občina Dobrič-selska (Dobrička),

v občini Krušari:

Severnyak,

Abrit,

Dobrin,

Alexandria,

Polkovnik Dyakovo,

Poruchik Kardzhievo,

Zagortzi,

Zementsi,

Koriten,

Krushari,

Bistretz,

Efreytor Bakalovo,

Telerig,

Lozenetz,

Krushari,

Severnyak,

Severtsi,

v občini Kavarna:

Krupen,

Belgun,

Bilo,

Septemvriytsi,

Travnik,

celotna občina Tervel, razen Brestnica in Kolarci,

v regiji Ruse:

v občini Slivo pole:

Babovo,

Brashlen,

Golyamo vranovo,

Malko vranovo,

Ryahovo,

Slivo pole,

Borisovo,

v občini Ruse:

Sandrovo,

Prosena,

Nikolovo,

Marten,

Dolno Ablanovo,

Ruse,

Chervena voda,

Basarbovo,

v občini Ivanovo:

Krasen,

Bozhichen,

Pirgovo,

Mechka,

Trastenik,

v občini Borovo:

Batin,

Gorno Ablanovo,

Ekzarh Yosif,

Obretenik,

Batin,

v občini Cenovo:

Krivina,

Belyanovo,

Novgrad,

Dzhulyunitza,

Beltzov,

Tsenovo,

Piperkovo,

Karamanovo,

v regiji Veliko Tarnovo:

v občini Svištov:

Sovata,

Vardim,

Svishtov,

Tzarevets,

Bulgarsko Slivovo,

Oresh,

v regiji Pleven:

v občini Belene:

Dekov,

Belene,

Kulina voda,

Byala voda,

v občini Nikopol:

Lozitza,

Dragash voyvoda,

Lyubenovo,

Nikopol,

Debovo,

Evlogievo,

Muselievo,

Zhernov,

Cherkovitza,

v občini Guljanci:

Somovit,

Dolni vit,

Milkovitsa,

Shiyakovo,

Lenkovo,

Kreta,

Gulyantzi,

Brest,

Dabovan,

Zagrazhdan,

Gigen,

Iskar,

v občini Dolna Mitropolija:

Komarevo,

Baykal,

Slavovitsa,

Bregare,

Orehovitsa,

Krushovene,

Stavertzi,

Gostilya,

v regiji Vraca:

v občini Orjahovo:

Dolni vadin,

Gorni vadin,

Ostrov,

Galovo,

Leskovets,

Selanovtsi,

Oryahovo,

v občini Mizija:

Saraevo,

Miziya,

Voyvodovo,

Sofronievo,

v občini Kozloduj:

Harlets,

Glozhene,

Butan,

Kozloduy,

v regiji Montana:

v občini Valtčedram:

Dolni Tzibar,

Gorni Tzibar,

Ignatovo,

Zlatiya,

Razgrad,

Botevo,

Valtchedram,

Mokresh,

v občini Lom:

Kovatchitza,

Stanevo,

Lom,

Zemphyr,

Dolno Linevo,

Traykovo,

Staliyska mahala,

Orsoya,

Slivata,

Dobri dol,

v občini Brusarci:

Vasilyiovtzi,

Dondukovo,

v regiji Vidin:

v občini Ružinci:

Dinkovo,

Topolovets,

Drenovets,

v občini Dimovo:

Artchar,

Septemvriytzi,

Yarlovitza,

Vodnyantzi,

Shipot,

Izvor,

Mali Drenovetz,

Lagoshevtzi,

Darzhanitza,

v občini Vidin:

Vartop,

Botevo,

Gaytantsi,

Tzar Simeonovo,

Ivanovtsi,

Zheglitza,

Sinagovtsi,

Dunavtsi,

Bukovets,

Bela Rada,

Slana bara,

Novoseltsi,

Ruptzi,

Akatsievo,

Vidin,

Inovo,

Kapitanovtsi,

Pokrayna,

Antimovo,

Kutovo,

Slanotran,

Koshava,

Gomotartsi.

3. Češka

Naslednja območja na Češkem:

—	okres Uherské Hradiště,

—	okres Kroměříž,

—	okres Vsetín,

—

katastrální území obcí v okrese Zlín:

—

Bělov,

—	Biskupice u Luhačovic,

—	Bohuslavice nad Vláří,

—

Brumov,

—

Bylnice,

—

Divnice,

—	Dobrkovice,

—	Dolní Lhota u Luhačovic,

—	Drnovice u Valašských Klobouk,

—	Halenkovice,

—

Haluzice,

—	Hrádek na Vlárské dráze,

—	Hřivínův Újezd,

—	Jestřabí nad Vláří,

—	Kaňovice u Luhačovic,

—

Kelníky,

—	Kladná-Žilín,

—

Kochavec,

—	Komárov u Napajedel,

—

Křekov,

—

Lipina,

—	Lipová u Slavičína,

—	Ludkovice,

—	Luhačovice,

—

Machová,

—	Mirošov u Valašských Klobouk,

—	Mysločovice,

—	Napajedla,

—

Návojná,

—

Nedašov,

—	Nedašova Lhota,

—

Nevšová,

—	Otrokovice,

—	Petrůvka u Slavičína,

—	Pohořelice u Napajedel,

—

Polichno,

—	Popov nad Vláří,

—

Poteč,

—	Pozlovice,

—	Rokytnice u Slavičína,

—

Rudimov,

—

Řetechov,

—

Sazovice,

—

Sidonie,

—

Slavičín,

—

Smolina,

—	Spytihněv,

—	Svatý Štěpán,

—

Šanov,

—

Šarovy,

—	Štítná nad Vláří,

—

Tichov,

—	Tlumačov na Moravě,

—	Valašské Klobouky,

—	Velký Ořechov,

—	Vlachova Lhota,

—	Vlachovice,

—

Vrbětice,

—

Žlutava.

4. Estonija

Naslednja območja v Estoniji:

—	Hiiu maakond.

5. Madžarska

Naslednja območja na Madžarskem:

—

Borsod-Abaúj-Zemplén megye 651100, 651300, 651400, 651500, 651610, 651700, 651801, 651802, 651803, 651900, 652000, 652200, 652300, 652400, 652500, 652601, 652602, 652603, 652700, 652800, 652900, 653000, 653100, 653200, 653300, 653401, 653403, 653500, 653600, 653700, 653800, 653900, 654000, 654201, 654202, 654301, 654302, 654400, 654501, 654502, 654600, 654700, 654800, 654900, 655000, 655100, 655200, 655300, 655500, 655600, 655700, 655800, 655901, 655902, 656000, 656100, 656200, 656300, 656400, 656600, 657300, 657400, 657500, 657600, 657700, 657800, 657900, 658000, 658100, 658201, 658202, 658403, 659220, 659300, 659400, 659500, és 659602 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

—

Hajdú-Bihar megye 900750, 900850, 900860, 900930, 900950, 901050, 901150, 901250, 901260, 901270, 901350, 901450, 901551, 901560, 901570, 901580, 901590, 901650, 901660, 901750, 901950, 902050, 902150, 902250, 902350, 902450, 902850, 902860, 902950, 902960, 903050, 903150, 903250, 903350, 903360, 903370, 903450, 903550, 904450, 904460, 904550, 904650, 904750, 904760, 905450 és 905550 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

—	Heves megye 702350, 702450, 702550, 702750, 702850, 703350, 703360, 703450, 703550, 703610, 703750, 703850, 703950, 704050, 704150, 704250, 704350, 704450, 704550, 704650, 704750, 704850, 704950, 705050, 705250, 705350, és 705610 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

—	Jász-Nagykun-Szolnok megye 750150, 750160, 750250, 750260, 750350, 750450, 750460, 750550, 750650, 750750, 750850, 750950, 751150, 752150 és 755550 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

—

Nógrád megye 550710, 550810, 551450, 551460, 551550, 551650, 551710, 552010, 552150, 552250, 552350, 552360, 552450, 552460, 552520, 552550, 552610, 552620, 552710, 552850, 552860, 552950, 552960, 552970, 553050, 553110, 553250, 553260, 553350, 553650, 553750, 553850, 553910 és 554050 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

—	Pest megye 571250, 571350, 571550, 571610, 571750, 571760, 572250, 572350, 572550, 572850, 572950, 573360, 573450, 580050 és 580450 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

—

Szabolcs-Szatmár-Bereg megye 850650, 850850, 851851, 851852, 851950, 852350, 852450, 852550, 852750, 853560, 853650, 853751, 853850, 853950, 853960, 854050, 854150, 854250, 854350, 855250, 855350, 855450, 855460, 855550, 855650, 855660, 855750, 855850, 855950, 855960, 856012, 856050, 856150, 856260, 857050, 857150, 857350 és 857450 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe.

6. Latvija

Naslednja območja v Latviji:

—	Aizputes novada Aizputes, Cīravas, Lažas, Kazdangas pagasts un Aizputes pilsēta,

—	Alsungas novads,

—	Durbes novada Dunalkas un Tadaiķu pagasts,

—	Kuldīgas novada Gudenieku pagasts,

—	Pāvilostas novada Sakas pagasts un Pāvilostas pilsēta,

—	Stopiņu novada daļa, kas atrodas uz rietumiem no autoceļa V36, P4 un P5, Acones ielas, Dauguļupes ielas un Dauguļupītes,

—	Ventspils novada Jūrkalnes pagasts,

—	Grobiņas novada Bārtas un Gaviezes pagasts,

—	Rucavas novada Dunikas pagasts.

7. Litva

Naslednja območja v Litvi:

—	Jurbarko rajono savivaldybė: Smalininkų ir Viešvilės seniūnijos,

—

Kelmės rajono savivaldybė: Kelmės, Kelmės apylinkių, Kražių, Kukečių, Liolių, Pakražančio seniūnijos, Tytyvėnų seniūnijos dalis į vakarus ir šiaurę nuo kelio Nr. 157 ir į vakarus nuo kelio Nr. 2105 ir Tytuvėnų apylinkių seniūnijos dalis į šiaurę nuo kelio Nr. 157 ir į vakarus nuo kelio Nr. 2105, ir Vaiguvos seniūnijos,

—	Mažeikių rajono savivaldybė: Sedos, Šerkšnėnų ir Židikų seniūnijos,

—	Pagėgių savivaldybė,

—	Plungės rajono savivaldybė,

—	Raseinių rajono savivaldybė: Girkalnio ir Kalnūjų seniūnijos dalis į šiaurę nuo kelio Nr A1, Nemakščių, Paliepių, Raseinių, Raseinių miesto ir Viduklės seniūnijos,

—	Rietavo savivaldybė,

—	Skuodo rajono savivaldybė: Barstyčių ir Ylakių seniūnijos,

—	Šilalės rajono savivaldybė,

—	Šilutės rajono savivaldybė: Juknaičių, Kintų, Šilutės ir Usėnų seniūnijos,

—	Tauragės rajono savivaldybė: Lauksargių, Skaudvilės, Tauragės, Mažonų, Tauragės miesto ir Žygaičių seniūnijos.

8. Poljska

Naslednja območja na Poljskem:

w województwie warmińsko-mazurskim:

gmina Ruciane – Nida i część gminy Pisz położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 58 oraz miasto Pisz w powiecie piskim,

gmina Miłki, część gminy Ryn położona na południe od linii kolejowej łączącej miejscowości Giżycko i Kętrzyn, część gminy wiejskiej Giżycko położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 59 biegnącą od zachodniej granicy gminy do granicy miasta Giżycko, na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 63 biegnącą od południowej granicy gminy do granicy miasta Giżycko i na południe od granicy miasta Giżycko w powiecie giżyckim,

gminy Mikołajki, Piecki, część gminy Sorkwity położona na południe od drogi nr 16 i część gminy wiejskiej Mrągowo położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 16 biegnącą od zachodniej granicy gminy do granicy miasta Mrągowo oraz na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 59 biegnącą od wschodniej granicy gminy do granicy miasta Mrągowo w powiecie mrągowskim,

gminy Dźwierzuty i Świętajno w powiecie szczycieńskim.

część gminy wiejskiej Lidzbark Warmiński położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 513 biegnącą od wschodniej granicy gminy do wschodniej granicy miasta Lidzbark Warmiński oraz na południowy wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 51 i część gminy Kiwity położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 513 w powiecie lidzbarskim,

gminy Elbląg, Gronowo Elbląskie, Markusy, Rychliki i część gminy Tolkmicko niewymieniona w części II załącznika w powiecie elbląskim oraz strefa wód przybrzeżnych Zalewu Wiślanego i Zatoki Elbląskiej,

powiat miejski Elbląg,

gminy Barczewo, Biskupiec, Dobre Miasto, Jeziorany i Świątki w powiecie olsztyńskim,

gminy Miłakowo, Małdyty i część gminy Morąg położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 519 biegnącą od zachodniej granicy gminy do skrzyżowania z drogą nr 527 i na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 527 biegnącą od skrzyżowania z drogą nr 519 do południowo - wschodniej granicy gminy w powiecie ostródzkim;

w województwie podlaskim:

gminy Rudka, Wyszki, część gminy Brańsk położona na północ od linii od linii wyznaczonej przez drogę nr 66 biegnącą od wschodniej granicy gminy do granicy miasta Brańsk i miasto Brańsk w powiecie bielskim,

gmina Perlejewo w powiecie siemiatyckim,

gminy Kolno z miastem Kolno, Mały Płock i Turośl w powiecie kolneńskim,

gmina Poświętne w powiecie białostockim,

gminy Kołaki Kościelne, Rutki, Szumowo, część gminy Zambrów położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr S8 i miasto Zambrów w powiecie zambrowskim,

gminy Kulesze Kościelne, Nowe Piekuty, Szepietowo, Klukowo, Ciechanowiec, Wysokie Mazowieckie z miastem Wysokie Mazowieckie, Czyżew w powiecie wysokomazowieckim,

gminy Miastkowo, Nowogród i Zbójna w powiecie łomżyńskim;

w województwie mazowieckim:

gminy Ceranów, Kosów Lacki, Sabnie, Sterdyń, część gminy Bielany położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 63 i część gminy wiejskiej Sokołów Podlaski położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 63 w powiecie sokołowskim,

gminy Grębków, Korytnica, Liw, Łochów, Miedzna, Sadowne, Stoczek, Wierzbno i miasto Węgrów w powiecie węgrowskim,

gminy Rzekuń, Troszyn, Lelis, Czerwin i Goworowo w powiecie ostrołęckim,

powiat miejski Ostrołęka,

powiat ostrowski,

gminy Karniewo, Maków Mazowiecki, Rzewnie i Szelków w powiecie makowskim,

gmina Krasne w powiecie przasnyskim,

gminy Mała Wieś i Wyszogród w powiecie płockim,

gminy Ciechanów z miastem Ciechanów, Glinojeck, Gołymin – Ośrodek, Ojrzeń, Opinogóra Górna i Sońsk w powiecie ciechanowskim,

gminy Baboszewo, Czerwińsk nad Wisłą, Naruszewo, Płońsk z miastem Płońsk, Sochocin i Załuski w powiecie płońskim,

gminy Gzy, Obryte, Zatory, Pułtusk i część gminy Winnica położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę łączącą miejscowości Bielany, Winnica i Pokrzywnica w powiecie pułtuskim,

gminy Brańszczyk, Długosiodło, Rząśnik, Wyszków, Zabrodzie i część gminy Somianka położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 62 w powiecie wyszkowskim,

gminy Jadów, Klembów, Poświętne, Strachówka i Tłuszcz w powiecie wołomińskim,

gminy Dobre, Jakubów, Kałuszyn, Stanisławów, część gminy Cegłów położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę biegnącą od zachodniej granicy gminy łączącą miejscowości Wiciejów, Mienia, Cegłów i na wschód od linii wyznaczonej przez drogę łączącą miejscowości Cegłów, Skwarne i Podskwarne biegnącą do wschodniej granicy gminy i część gminy Mińsk Mazowiecki położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 92 biegnącą od zachodniej granicy gminy do granicy miasta Mińsk Mazowiecki i na północ od linii wyznaczonej przez drogę biegnącą od wschodniej granicy miasta Mińsk Mazowiecki łączącą miejscowości Targówka, Budy Barcząckie do wschodniej granicy gminy w powiecie mińskim,

gmina Żelechów w powiecie garwolińskim,

gminy Garbatka Letnisko, Gniewoszów i Sieciechów w powiecie kozienickim,

gminy Baranów i Jaktorów w powiecie grodziskim,

powiat żyrardowski,

gminy Belsk Duży, Błędów, Goszczyn i Mogielnica w powiecie grójeckim,

gminy Białobrzegi, Promna, Stara Błotnica, Wyśmierzyce i część gminy Stromiec położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 48 w powiecie białobrzeskim,

gminy Jedlińsk, Jastrzębia i Pionki z miastem Pionki w powiecie radomskim,

gminy Iłów, Nowa Sucha, Rybno, Teresin, część gminy wiejskiej Sochaczew położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 92 biegnącą od wschodniej granicy gminy do granicy miasta Sochaczew oraz na południowy zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 50 biegnącą od północnej granicy gminy do granicy miasta Sochaczew i część miasta Sochaczew położona na południowy zachód od linii wyznaczonej przez drogi nr 50 i 92 w powiecie sochaczewskim,

gmina Policzna w powiecie zwoleńskim,

gmina Solec nad Wisłą w powiecie lipskim;

w województwie lubelskim:

gminy Bełżyce, Borzechów, Niedrzwica Duża, Jabłonna, Krzczonów, Jastków, Konopnica, Wólka, Głusk, Strzyżewice i Wojciechów w powiecie lubelskim,

gminy Miączyn, Nielisz, Sitno, Stary Zamość, Komarów-Osada i część gminy wiejskiej Zamość położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 74 w powiecie zamojskim,

powiat miejski Zamość,

gminy Jeziorzany i Kock w powiecie lubartowskim,

gminy Adamów i Serokomla w powiecie łukowskim,

gminy Kłoczew, Nowodwór, Ryki, Ułęż i miasto Dęblin w powiecie ryckim,

gminy Janowiec, i część gminy wiejskiej Puławy położona na zachód od rzeki Wisły w powiecie puławskim,

gminy Chodel, Karczmiska, Łaziska, Opole Lubelskie, Poniatowa i Wilków w powiecie opolskim,

gminy Mełgiew, Rybczewice, miasto Świdnik i część gminy Piaski położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 17 biegnącą od wschodniej granicy gminy Piaski do skrzyżowania z drogą nr S12 i na zachód od linii wyznaczonej przez drogę biegnącą od skrzyżowania dróg nr 17 i nr S12 przez miejscowość Majdan Brzezicki do północnej granicy gminy w powiecie świdnickim;

gminy Gorzków, Rudnik i Żółkiewka w powiecie krasnostawskim,

gminy Bełżec, Jarczów, Lubycza Królewska, Rachanie, Susiec, Ulhówek i część gminy Łaszczów położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 852 w powiecie tomaszowskim,

gminy Łukowa i Obsza w powiecie biłgorajskim,

powiat miejski Lublin,

gminy Kraśnik z miastem Kraśnik, Szastarka, Trzydnik Duży, Urzędów, Wilkołaz i Zakrzówek w powiecie kraśnickim,

gminy Modliborzyce i Potok Wielki w powiecie janowskim;

w województwie podkarpackim:

gminy Horyniec-Zdrój, Narol, Stary Dzików, Wielkie Oczy i część gminy Oleszyce położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę biegnącą od wschodniej granicy gminy przez miejscowość Borchów do skrzyżowania z drogą nr 865 w miejscowości Oleszyce, a następnie na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 865 biegnącą w kierunku północno-wschodnim do skrzyżowania z drogą biegnąca w kierunku północno-zachodnim przez miejscowość Lubomierz - na południe od linii wyznaczonej przez tę drogę do skrzyżowania z drogą łączącą miejscowości Uszkowce i Nowy Dzików – na zachód od tej drogi w powiecie lubaczowskim,

gminy Laszki i Wiązownica w powiecie jarosławskim,

gminy Pysznica, Zaleszany i miasto Stalowa Wola w powiecie stalowowolskim,

gmina Gorzyce w powiecie tarnobrzeskim;

w województwie świętokrzyskim:

gminy Tarłów i Ożarów w powiecie opatowskim,

gminy Dwikozy, Zawichost i miasto Sandomierz w powiecie sandomierskim.

9. Romunija

Naslednja območja v Romuniji:

—	Județul Alba,

—	Restul județului Argeș care nu a fost inclus în partea III,

—	Județul Brașov,

—	Județul Cluj,

—	Județul Covasna,

—	Județul Harghita,

—	Județul Hunedoara,

—	Județul Iași,

—	Județul Neamț,

—	Județul Vâlcea,

—

Restul județului Mehedinți care nu a fost inclus în Partea III cu următoarele comune:

—	Comuna Garla Mare,

—

Hinova,

—	Burila Mare,

—

Gruia,

—

Pristol,

—

Dubova,

—	Municipiul Drobeta Turnu Severin,

—

Eselnița,

—

Salcia,

—

Devesel,

—

Svinița,

—

Gogoșu,

—

Simian,

—

Orșova,

—	Obârșia Closani,

—	Baia de Aramă,

—

Bala,

—

Florești,

—

Broșteni,

—

Corcova,

—

Isverna,

—

Balta,

—

Podeni,

—

Cireșu,

—

Ilovița,

—	Ponoarele,

—

Ilovăț,

—

Patulele,

—

Jiana,

—	Iyvoru Bârzii,

—

Malovat,

—	Bălvănești,

—	Breznița Ocol,

—

Godeanu,

—	Padina Mare,

—

Corlățel,

—	Vânju Mare,

—

Vânjuleț,

—	Obârșia de Câmp,

—

Vânători,

—

Vladaia,

—

Punghina,

—

Cujmir,

—

Oprișor,

—

Dârvari,

—	Căzănești,

—	Husnicioara,

—	Poroina Mare,

—

Prunișor,

—

Tămna,

—

Livezile,

—

Rogova,

—

Voloiac,

—

Sisești,

—

Sovarna,

—

Bălăcița,

—	Județul Gorj,

—	Județul Suceava,

—	Județul Mureș,

—	Județul Sibiu,

—	Județul Caraș-Severin.

DEL II

1. Belgija

Naslednja območja v Belgiji:

v provinci Luxembourg:

—

območje je v smeri urinega kazalca razmejeno z naslednjim:

—	meja s Francijo,

—	La N85 jusque son intersection avec la N83 au niveau de Florenville,

—	La N83 jusque son intersection avec la N891,

—	La N891 jusque son intersection avec la N879 au niveau de Marbehan,

—	La N879 jusque son intersection avec la N897 au niveau de Marbehan,

—	La N897 jusque son intersection avec la E25 - E411,

—	La E25 - E411 jusque son intersection avec la N81 au niveau de Weyler,

—	La N81 jusque son intersection avec la N883 au niveau d'Aubange,

—	La N883 jusque son intersection avec la N88 au niveau d'Aubange,

—	La N88 jusque son intersection avec la N871,

—	La N871 jusque son intersection avec la N87 au niveau de Rouvroy,

—	La N87 jusque son intersection avec la frontière avec la France,

—	meja s Francijo.

2. Bolgarija

Naslednja območja v Bolgariji:

v regiji Silistra:

v občini Kajnardža:

Voynovo,

Kaynardzha,

Kranovo,

Zarnik,

Dobrudzhanka,

Golesh,

Svetoslav,

Polkovnik Cholakovo,

Kamentzi,

Gospodinovo,

Davidovo,

Sredishte,

Strelkovo,

Poprusanovo,

Posev,

v občini Alfatar:

Alfatar,

Alekovo,

Bistra,

Kutlovitza,

Tzar Asen,

Chukovetz,

Vasil Levski,

v občini Silistra:

Glavan,

Silistra,

Aydemir,

Babuk,

Popkralevo,

Bogorovo,

Bradvari,

Sratzimir,

Bulgarka,

Tsenovich,

Sarpovo,

Srebarna,

Smiletz,

Profesor Ishirkovo,

Polkovnik Lambrinovo,

Kalipetrovo,

Kazimir,

Yordanovo,

v občini Sitovo:

Dobrotitza,

Lyuben,

Slatina,

v regiji Dobrič:

v občini Krušari:

Kapitan Dimitrovo,

Ognyanovo,

Zimnitza,

Gaber,

v občini Tervel:

Brestnitza,

Kolartzi,

v občini Šabla:

Shabla,

Tyulenovo,

Bozhanovo,

Gorun,

Gorichane,

Prolez,

Ezeretz,

Zahari Stoyanovo,

Vaklino,

Granichar,

Durankulak,

Krapetz,

Smin,

Staevtsi,

Tvarditsa,

Chernomortzi,

v občini Kavarna:

Balgarevo,

Bozhurets,

Vranino,

Vidno,

Irechek,

Kavarna,

Kamen briag,

Mogilishte,

Neykovo,

Poruchik Chunchevo,

Rakovski,

Sveti Nikola,

Seltse,

Topola,

Travnik,

Hadzhi Dimitar,

Chelopechene.

3. Češka

Naslednja območja na Češkem:

—

katastrální území obcí v okrese Zlín:

—	Bohuslavice u Zlína,

—	Bratřejov u Vizovic,

—	Březnice u Zlína,

—	Březová u Zlína,

—

Březůvky,

—	Dešná u Zlína,

—	Dolní Ves,

—

Doubravy,

—

Držková,

—

Fryšták,

—	Horní Lhota u Luhačovic,

—	Horní Ves u Fryštáku,

—	Hostišová,

—	Hrobice na Moravě,

—

Hvozdná,

—	Chrastěšov,

—	Jaroslavice u Zlína,

—	Jasenná na Moravě,

—	Karlovice u Zlína,

—

Kašava,

—

Klečůvka,

—	Kostelec u Zlína,

—

Kudlov,

—	Kvítkovice u Otrokovic,

—	Lhota u Zlína,

—	Lhotka u Zlína,

—

Lhotsko,

—	Lípa nad Dřevnicí,

—

Loučka I,

—	Loučka II,

—	Louky nad Dřevnicí,

—	Lukov u Zlína,

—	Lukoveček,

—

Lutonina,

—	Lužkovice,

—	Malenovice u Zlína,

—

Mladcová,

—

Neubuz,

—	Oldřichovice u Napajedel,

—

Ostrata,

—	Podhradí u Luhačovic,

—	Podkopná Lhota,

—	Provodov na Moravě,

—

Prštné,

—	Příluky u Zlína,

—

Racková,

—

Raková,

—	Salaš u Zlína,

—	Sehradice,

—

Slopné,

—	Slušovice,

—

Štípa,

—

Tečovice,

—	Trnava u Zlína,

—

Ublo,

—	Újezd u Valašských Klobouk,

—

Velíková,

—	Veselá u Zlína,

—

Vítová,

—

Vizovice,

—

Vlčková,

—

Všemina,

—	Vysoké Pole,

—	Zádveřice,

—

Zlín,

—	Želechovice nad Dřevnicí.

4. Estonija

Naslednja območja v Estoniji:

—	Eesti Vabariik (välja arvatud Hiiu maakond).

5. Madžarska

Naslednja območja na Madžarskem:

—

Heves megye 700150, 700250, 700260, 700350, 700450, 700460, 700550, 700650, 700750, 700850, 700860, 700950, 701050, 701111, 701150, 701250, 701350, 701550, 701560, 701650, 701750, 701850, 701950, 702050, 702150, 702250, 702260, 702950, 703050, 703150, 703250, 703370, 705150, 705450 és 705510 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

—

Szabolcs-Szatmár-Bereg megye 850950, 851050, 851150, 851250, 851350, 851450, 851550, 851560, 851650, 851660, 851751, 851752, 852850, 852860, 852950, 852960, 853050, 853150, 853160, 853250, 853260, 853350, 853360, 853450, 853550, 854450, 854550, 854560, 854650, 854660, 854750, 854850, 854860, 854870, 854950, 855050, 855150, 856250, 856350, 856360, 856450, 856550, 856650, 856750, 856760, 856850, 856950, 857650, valamint 850150, 850250, 850260, 850350, 850450, 850550, 852050, 852150, 852250 és 857550 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

—	Nógrád megye 550110, 550120, 550130, 550210, 550310, 550320, 550450, 550460, 550510, 550610, 550950, 551010, 551150, 551160, 551250, 551350, 551360, 551810 és 551821 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

—

Borsod-Abaúj-Zemplén megye 650100, 650200, 650300, 650400, 650500, 650600, 650700, 650800, 650900, 651000, 651200, 652100, 655400, 656701, 656702, 656800, 656900, 657010, 657100, 658310, 658401, 658402, 658404, 658500, 658600, 658700, 658801, 658802, 658901, 658902, 659000, 659100, 659210, 659601, 659701, 659800, 659901, 660000, 660100, 660200, 660400, 660501, 660502, 660600 és 660800 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

—	Hajdú-Bihar megye 900150, 900250, 900350, 900450, 900550, 900650, 900660, 900670 és 901850 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe.

6. Latvija

Naslednja območja v Latviji:

—	Ādažu novads,

—	Aizputes novada Kalvenes pagasts,

—	Aglonas novads,

—	Aizkraukles novads,

—	Aknīstes novads,

—	Alojas novads,

—	Alūksnes novads,

—	Amatas novads,

—	Apes novads,

—	Auces novads,

—	Babītes novads,

—	Baldones novads,

—	Baltinavas novads,

—	Balvu novads,

—	Bauskas novads,

—	Beverīnas novads,

—	Brocēnu novada Blīdenes pagasts, Remtes pagasta daļa uz austrumiem no autoceļa 1154 un P109,

—	Burtnieku novads,

—	Carnikavas novads,

—	Cēsu novads,

—	Cesvaines novads,

—	Ciblas novads,

—	Dagdas novads,

—	Daugavpils novads,

—	Dobeles novads,

—	Dundagas novads,

—	Durbes novada Durbes un Vecpils pagasts,

—	Engures novads,

—	Ērgļu novads,

—	Garkalnes novads,

—	Gulbenes novads,

—	Iecavas novads,

—	Ikšķiles novads,

—	Ilūkstes novads,

—	Inčukalna novads,

—	Jaunjelgavas novads,

—	Jaunpiebalgas novads,

—	Jaunpils novads,

—	Jēkabpils novads,

—	Jelgavas novads,

—	Kandavas novads,

—	Kārsavas novads,

—	Ķeguma novads,

—	Ķekavas novads,

—	Kocēnu novads,

—	Kokneses novads,

—	Krāslavas novads,

—	Krimuldas novads,

—	Krustpils novads,

—	Kuldīgas novada Ēdoles, Īvandes, Padures, Rendas, Kabiles, Rumbas, Kurmāles, Pelču, Snēpeles, Turlavas, Laidu un Vārmes pagasts, Kuldīgas pilsēta,

—	Lielvārdes novads,

—	Līgatnes novads,

—	Limbažu novads,

—	Līvānu novads,

—	Lubānas novads,

—	Ludzas novads,

—	Madonas novads,

—	Mālpils novads,

—	Mārupes novads,

—	Mazsalacas novads,

—	Mērsraga novads,

—	Naukšēnu novads,

—	Neretas novads,

—	Ogres novads,

—	Olaines novads,

—	Ozolnieku novads,

—	Pārgaujas novads,

—	Pļaviņu novads,

—	Preiļu novads,

—	Priekules novads,

—	Priekuļu novads,

—	Raunas novads,

—	republikas pilsēta Daugavpils,

—	republikas pilsēta Jelgava,

—	republikas pilsēta Jēkabpils,

—	republikas pilsēta Jūrmala,

—	republikas pilsēta Rēzekne,

—	republikas pilsēta Valmiera,

—	Rēzeknes novads,

—	Riebiņu novads,

—	Rojas novads,

—	Ropažu novads,

—	Rugāju novads,

—	Rundāles novads,

—	Rūjienas novads,

—	Salacgrīvas novads,

—	Salas novads,

—	Salaspils novads,

—	Saldus novada Novadnieku, Kursīšu, Zvārdes, Pampāļu, Šķēdes, Nīgrandes, Zaņas, Ezeres, Rubas, Jaunauces un Vadakstes pagasts,

—	Saulkrastu novads,

—	Sējas novads,

—	Siguldas novads,

—	Skrīveru novads,

—	Skrundas novads,

—	Smiltenes novads,

—	Stopiņu novada daļa, kas atrodas uz austrumiem no autoceļa V36, P4 un P5, Acones ielas, Dauguļupes ielas un Dauguļupītes,

—	Strenču novads,

—	Talsu novads,

—	Tērvetes novads,

—	Tukuma novads,

—	Vaiņodes novads,

—	Valkas novads,

—	Varakļānu novads,

—	Vārkavas novads,

—	Vecpiebalgas novads,

—	Vecumnieku novads,

—	Ventspils novada Ances, Tārgales, Popes, Vārves, Užavas, Piltenes, Puzes, Ziru, Ugāles, Usmas un Zlēku pagasts, Piltenes pilsēta,

—	Viesītes novads,

—	Viļakas novads,

—	Viļānu novads,

—	Zilupes novads.

7. Litva

Naslednja območja v Litvi:

—	Alytaus rajono savivaldybė: Alovės, Butrimonių, Daugų, Krokialaukio, Miroslavo, Nemunaičio, Pivašiūnų Simno ir Raitininkų seniūnijos,

—	Anykščių rajono savivaldybė,

—	Biržų miesto savivaldybė,

—	Biržų rajono savivaldybė,

—	Druskininkų savivaldybė,

—	Elektrėnų savivaldybė,

—	Ignalinos rajono savivaldybė,

—	Jonavos rajono savivaldybė,

—	Joniškio rajono savivaldybė: Kepalių, Kriukų, Saugėlaukio ir Satkūnų seniūnijos,

—	Jurbarko rajono savivaldybė: Eržvilko, Jurbarko miesto ir Jurbarkų seniūnijos,

—	Kaišiadorių miesto savivaldybė,

—	Kaišiadorių rajono savivaldybė,

—	Kalvarijos savivaldybė,

—	Kauno miesto savivaldybė,

—	Kauno rajono savivaldybė,

—	Kazlų Rūdos savivaldybė,

—	Kelmės rajono savivaldybė: Tytuvėnų seniūnijos dalis į rytus ir pietus nuo kelio Nr. 157 ir į rytus nuo kelio Nr. 2105 ir Tytuvėnų apylinkių seniūnijos dalis į pietus nuo kelio Nr. 157 ir į rytus nuo kelio Nr. 2105, Užvenčio ir Šaukėnų seniūnijos,

—	Kėdainių rajono savivaldybė,

—	Kupiškio rajono savivaldybė,

—	Lazdijų rajono savivaldybė: Būdveičių, Kapčiamiesčio, Krosnos, Kūčiūnų ir Noragėlių seniūnijos,

—	Marijampolės savivaldybė: Igliaukos, Gudelių, Liudvinavo, Sasnavos, Šunskų seniūnijos,

—	Mažeikių rajono savivaldybė: Šerkšnėnų, Židikų ir Sedos seniūnijos,

—	Molėtų rajono savivaldybė,

—	Pakruojo rajono savivaldybė,

—	Panevėžio rajono savivaldybė,

—	Pasvalio rajono savivaldybė,

—

Radviliškio rajono savivaldybė: Aukštelkų seniūnija, Baisogalos seniūnijos dalis į vakarus nuo kelio Nr. 144, Radviliškio, Radviliškio miesto seniūnija, Šeduvos miesto seniūnijos dalis į pietus nuo kelio Nr. A9 ir į vakarus nuo kelio Nr. 3417,Tyrulių, Pakalniškių, Sidabravo, Skėmių, Šeduvos miesto seniūnijos dalis į šiaurę nuo kelio Nr. A9 ir į rytus nuo kelio Nr. 3417, ir Šiaulėnų seniūnijos,

—	Prienų miesto savivaldybė,

—	Prienų rajono savivaldybė: Ašmintos, Balbieriškio, Išlaužo, Naujosios Ūtos, Pakuonio, Šilavoto ir Veiverių seniūnijos,

—	Raseinių rajono savivaldybė: Ariogalos, Betygalos, Pagojukų, Šiluvos, Kalnųjų seniūnijos ir Girkalnio seniūnijos dalis į pietus nuo kelio Nr. A1,

—	Rokiškio rajono savivaldybė,

—	Šakių rajono savivaldybė,

—	Šalčininkų rajono savivaldybė,

—	Šilutės rajono savivaldybė: Rusnės seniūnija,

—	Širvintų rajono savivaldybės,Švenčionių rajono savivaldybė,

—	Tauragės rajono savivaldybė: Batakių ir Gaurės seniūnijos,

—	Telšių rajono savivaldybė: Degaičių, Gadūnavo, Luokės, Nevarėnų, Ryškėnų, Telšių miesto, Upynos, Varnių, Viešvėnų ir Žarėnų seniūnijos,

—	Trakų rajono savivaldybė,

—	Ukmergės rajono savivaldybė,

—	Utenos rajono savivaldybė,

—	Varėnos rajono savivaldybė,

—	Vilniaus miesto savivaldybė,

—	Vilniaus rajono savivaldybė,

—	Vilkaviškio rajono savivaldybė,

—	Visagino savivaldybė,

—	Zarasų rajono savivaldybė.

8. Poljska

Naslednja območja na Poljskem:

w województwie warmińsko-mazurskim:

Gminy Kalinowo, Prostki, Stare Juchy i gmina wiejska Ełk w powiecie ełckim,

gminy Godkowo, Milejewo, Młynary, Pasłęk i część obszaru lądowego gminy Tolkmicko położona na południe od linii brzegowej Zalewu Wiślanego i Zatoki Elbląskiej do granicy z gminą wiejską Elbląg w powiecie elbląskim,

gminy Kruklanki, Wydminy, część gminy Ryn położona na północ od linii kolejowej łączącej miejscowości Giżycko i Kętrzyn i część gminy wiejskiej Giżycko położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 59 biegnącą od zachodniej granicy gminy do granicy miasta Giżycko, na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 63 biegnącą od południowej granicy gminy do granicy miasta Giżycko i na północ od granicy miasta Giżycka i miasto Giżycko w powiecie giżyckim,

gmina Gołdap, Dubeninki i część gminy Banie Mazurskie położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 650 w powiecie gołdapskim,

gmina Pozezdrze i część gminy Węgorzewo położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 63 biegnącą od południowo-wschodniej granicy gminy do skrzyżowania z drogą nr 650, a następnie na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 650 biegnącą od skrzyżowania z drogą nr 63 do skrzyżowania z drogą biegnącą do miejscowości Przystań i na wschód od linii wyznaczonej przez drogę łączącą miejscowości Przystań, Pniewo, Kamionek Wielki, Radzieje, Dłużec w powiecie węgorzewskim,

powiat olecki,

gminy Orzysz, Biała Piska i część gminy Pisz położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 58 w powiecie piskim,

gminy Górowo Iławeckie z miastem Górowo Iławeckie, Bisztynek, część gminy wiejskiej Bartoszyce położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 51 biegnącą od północnej granicy gminy do skrzyżowania z drogą nr 57 i na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 57 biegnącą od skrzyżowania z drogą nr 51 do południowej granicy gminy i miasto Bartoszyce w powiecie bartoszyckim,

gmina Kolno w powiecie olsztyńskim,

powiat braniewski,

gminy Kętrzyn z miastem Kętrzyn, Reszel i część gminy Korsze położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę biegnącą od wschodniej granicy łączącą miejscowości Krelikiejmy i Sątoczno i na wschód od linii wyznaczonej przez drogę łączącą miejscowości Sątoczno, Sajna Wielka biegnącą do skrzyżowania z drogą nr 590 w miejscowości Glitajny, a następnie na wschód od drogi nr 590 do skrzyżowania z drogą nr 592 i na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 592 biegnącą od zachodniej granicy gminy do skrzyżowania z drogą nr 590 w powiecie kętrzyńskim,

gminy Lubomino, Orneta, część gminy Kiwity położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 513, część gminy wiejskiej Lidzbark Warmiński położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 51 biegnącą od południowo - zachodniej granicy gminy do południowo - zachodniej granicy miasta Lidzbark Warmiński i na północ od granic miasta Lidzbark Warmiński oraz linii wyznaczonej przez drogę nr 513 biegnącą od wschodniej granicy gminy do wschodniej granicy miasta Lidzbark Warmiński w powiecie lidzbarskim,

część gminy Sorkwity położona na północ od drogi nr 16 i część gminy wiejskiej Mrągowo położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 16 biegnącą od zachodniej granicy gminy do granicy miasta Mrągowo oraz na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 59 biegnącą od wschodniej granicy gminy do granicy miasta Mrągowo w powiecie mrągowskim;

w województwie podlaskim:

powiat grajewski,

powiat moniecki,

powiat sejneński,

gminy Łomża, Piątnica, Śniadowo, Jedwabne, Przytuły i Wizna w powiecie łomżyńskim,

powiat miejski Łomża,

gminy Mielnik, Nurzec – Stacja, Grodzisk, Drohiczyn, Dziadkowice, Milejczyce i Siemiatycze z miastem Siemiatycze w powiecie siemiatyckim,

powiat hajnowski,

gminy Kobylin-Borzymy i Sokoły w powiecie wysokomazowieckim,

część gminy Zambrów położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr S8 w powiecie zambrowskim,

gminy Grabowo i Stawiski w powiecie kolneńskim,

gminy Czarna Białostocka, Dobrzyniewo Duże, Gródek, Juchnowiec Kościelny, Łapy, Michałowo, Supraśl, Suraż, Turośń Kościelna, Tykocin, Wasilków, Zabłudów, Zawady i Choroszcz w powiecie białostockim,

gminy Boćki, Orla, Bielsk Podlaski z miastem Bielsk Podlaski i część gminy Brańsk położona na południe od linii od linii wyznaczonej przez drogę nr 66 biegnącą od wschodniej granicy gminy do granicy miasta Brańsk w powiecie bielskim,

powiat suwalski,

powiat miejski Suwałki,

powiat augustowski,

powiat sokólski,

powiat miejski Białystok;

w województwie mazowieckim:

gminy Korczew, Kotuń, Paprotnia, Przesmyki, Wodynie, Skórzec, Mokobody, Mordy, Siedlce, Suchożebry i Zbuczyn i część gminy Kotuń położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę łączącą miejscowości Nowa Dąbrówka, Pieróg, Kotuń wzdłuż ulicy Gorzkowskiego i Kolejowej do przejazdu kolejowego łączącego się z ulicą Siedlecką, Broszków, Żuków w powiecie siedleckim,

powiat miejski Siedlce,

gminy Repki, Jabłonna Lacka, część gminy Bielany położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 63 i część gminy wiejskiej Sokołów Podlaski położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 63 w powiecie sokołowskim,

powiat łosicki,

gminy Brochów, Młodzieszyn, część gminy wiejskiej Sochaczew położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 92 biegnącą od wschodniej granicy gminy do granicy miasta Sochaczew oraz na północny wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 50 biegnącą od północnej granicy gminy do granicy miasta Sochaczew i część miasta Sochaczew położona na północny wschód od linii wyznaczonej przez drogi nr 50 i 92 w powiecie sochaczewskim,

powiat nowodworski,

gminy Joniec i Nowe Miasto w powiecie płońskim,

gminy Pokrzywnica, Świercze i część gminy Winnica położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę łączącą miejscowości Bielany, Winnica i Pokrzywnica w powiecie pułtuskim,

gminy Dąbrówka, Kobyłka, Marki, Radzymin, Wołomin, Zielonka i Ząbki w powiecie wołomińskim,

część gminy Somianka położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 62 w powiecie wyszkowskim,

gminy Dębe Wielkie, Halinów, Latowicz, Mrozy, Siennica, Sulejówek, część gminy Cegłów położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę biegnącą od zachodniej granicy gminy łączącą miejscowości Wiciejów, Mienia, Cegłów i na zachód od linii wyznaczonej przez drogę łączącą miejscowości Cegłów, Skwarne i Podskwarne biegnącą do wschodniej granicy gminy, część gminy Mińsk Mazowiecki położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 92 biegnącą od zachodniej granicy gminy do granicy miasta Mińsk Mazowiecki i na południe od linii wyznaczonej przez drogę biegnącą od wschodniej granicy miasta Mińsk Mazowiecki łączącą miejscowości Targówka, Budy Barcząckie do wschodniej granicy gminy i miasto Mińsk Mazowiecki w powiecie mińskim,

gminy Borowie, Wilga, Garwolin z miastem Garwolin, Górzno, Łaskarzew z miastem Łaskarzew, Maciejowice, Parysów, Pilawa, Miastków Kościelny, Sobolew i Trojanów w powiecie garwolińskim,

powiat otwocki,

powiat warszawski zachodni,

powiat legionowski,

powiat piaseczyński,

powiat pruszkowski,

gminy Chynów, Grójec, Jasieniec, Pniewy i Warka w powiecie grójeckim,

gminy Milanówek, Grodzisk Mazowiecki, Podkowa Leśna i Żabia Wola w powiecie grodziskim,

gminy Grabów nad Pilicą, Magnuszew, Głowaczów, Kozienice w powiecie kozienickim,

część gminy Stromiec położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 48 w powiecie białobrzeskim,

powiat miejski Warszawa;

w województwie lubelskim:

gminy Borki, Czemierniki, Kąkolewnica, Komarówka Podlaska, Wohyń i Radzyń Podlaski z miastem Radzyń Podlaski w powiecie radzyńskim,

gminy Stoczek Łukowski z miastem Stoczek Łukowski, Wola Mysłowska, Trzebieszów, Krzywda, Stanin, część gminy wiejskiej Łuków położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 63 biegnącą od północnej granicy gminy do granicy miasta Łuków i na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 806 biegnącą od wschodniej granicy miasta Łuków do wschodniej granicy gminy wiejskiej Łuków i miasto Łuków w powiecie łukowskim,

gminy Janów Podlaski, Kodeń, Tuczna, Leśna Podlaska, Rossosz, Łomazy, Konstantynów, Piszczac, Rokitno, Biała Podlaska, Zalesie, Terespol z miastem Terespol, Drelów, Międzyrzec Podlaski z miastem Międzyrzec Podlaski w powiecie bialskim,

powiat miejski Biała Podlaska,

gmina Łęczna i część gminy Spiczyn położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 829 w powiecie łęczyńskim,

część gminy Siemień położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 815 i część gminy Milanów położona na zachód od drogi nr 813 w powiecie parczewskim,

gminy Niedźwiada, Ostrówek, Abramów, Firlej, Kamionka, Michów i Lubartów z miastem Lubartów, w powiecie lubartowskim,

gminy Niemce i Garbów w powiecie lubelskim,

część gminy Piaski położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 17 biegnącą od wschodniej granicy gminy Piaski do skrzyżowania z drogą nr S12 i na wschód od linii wyznaczonej przez drogę biegnącą od skrzyżowania dróg nr 17 i nr S12 przez miejscowość Majdan Brzezicki do północnej granicy gminy w powiecie świdnickim;

gmina Fajsławice, Izbica, Kraśniczyn, część gminy Krasnystaw położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 17 biegnącą od północno – wschodniej granicy gminy do granicy miasta Krasnystaw, miasto Krasnystaw i część gminy Łopiennik Górny położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 17 w powiecie krasnostawskim,

gminy Dołhobyczów, Mircze, Trzeszczany, Werbkowice i część gminy wiejskiej Hrubieszów położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 844 oraz na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 74 i miasto Hrubieszów w powiecie hrubieszowskim,

gmina Telatyn, Tyszowce i część gminy Łaszczów położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 852 w powiecie tomaszowskim,

część gminy Wojsławice położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę biegnącą od północnej granicy gminy przez miejscowość Wojsławice do południowej granicy gminy w powiecie chełmskim,

gmina Grabowiec i Skierbieszów w powiecie zamojskim,

gminy Markuszów, Nałęczów, Kazimierz Dolny, Końskowola, Kurów, Wąwolnica, Żyrzyn, Baranów, część gminy wiejskiej Puławy położona na wschód od rzeki Wisły i miasto Puławy w powiecie puławskim,

gminy Annopol, Dzierzkowice i Gościeradów w powiecie kraśnickim,

gmina Józefów nad Wisłą w powiecie opolskim,

gmina Stężyca w powiecie ryckim;

w województwie podkarpackim:

gminy Radomyśl nad Sanem i Zaklików w powiecie stalowowolskim.

9. Romunija

Naslednja območja v Romuniji:

—

Restul județului Maramureș care nu a fost inclus în Partea III cu următoarele comune:

—	Comuna Vișeu de Sus,

—	Comuna Moisei,

—	Comuna Borșa,

—	Comuna Oarța de Jos,

—	Comuna Suciu de Sus,

—	Comuna Coroieni,

—	Comuna Târgu Lăpuș,

—	Comuna Vima Mică,

—	Comuna Boiu Mare,

—	Comuna Valea Chioarului,

—	Comuna Ulmeni,

—	Comuna Băsești,

—	Comuna Baia Mare,

—	Comuna Tăuții Magherăuș,

—	Comuna Cicărlău,

—	Comuna Seini,

—	Comuna Ardusat,

—	Comuna Farcasa,

—	Comuna Salsig,

—	Comuna Asuaju de Sus,

—	Comuna Băița de sub Codru,

—	Comuna Bicaz,

—	Comuna Grosi,

—	Comuna Recea,

—	Comuna Baia Sprie,

—	Comuna Sisesti,

—	Comuna Cernesti,

—	Copalnic Mănăstur,

—	Comuna Dumbrăvița,

—	Comuna Cupseni,

—	Comuna Șomcuța Mare,

—	Comuna Sacaleșeni,

—	Comuna Remetea Chioarului,

—	Comuna Mireșu Mare,

—	Comuna Ariniș,

—	Județul Bistrița-Năsăud.

—	Județul Botoșani.

DEL III

1. Latvija

Naslednja območja v Latviji:

—	Brocēnu novada Cieceres un Gaiķu pagasts, Remtes pagasta daļa uz rietumiem no autoceļa 1154 un P109, Brocēnu pilsēta,

—	Saldus novada Saldus, Zirņu, Lutriņu un Jaunlutriņu pagasts, Saldus pilsēta.

2. Litva

Naslednja območja v Litvi:

—	Akmenės rajono savivaldybė,

—	Alytaus miesto savivaldybė,

—	Alytaus rajono savivaldybė: Alytaus, Punios seniūnijos,

—	Birštono savivaldybė,

—	Jurbarko rajono savivaldybė: Girdžių, Juodaičių, Raudonės, Seredžiaus,Skirsnemunės, Šimkaičiųir Veliuonos seniūnijos,

—	Joniškio rajono savivaldybė: Gaižaičių, Gataučių, Joniškio, Rudiškių, Skaistgirio, Žagarės seniūnijos,

—	Lazdijų rajono savivaldybė: Lazdijų miesto, Lazdijų, Seirijų, Šeštokų, Šventežerio, Teizių ir Veisiejų seniūnijos,

—	Marijampolės savivaldybė:Degučių, Mokolų, Narto, Marijampolės seniūnijos,

—	Mažeikių rajono savivaldybės: Laižuvos, Mažeikių apylinkės, Mažeikių, Reivyčių, Tirkšlių ir Viekšnių seniūnijos,

—	Prienų rajono savivaldybė: Jiezno ir Stakliškių seniūnijos,

—	Radviliškio rajono savivaldybė: Baisogalos seniūnijos dalis į rytus nuo kelio Nr. 144, Grinkiškio ir Šaukoto seniūnijos,

—	Raseinių rajono savivaldybė: Kalnųjų seniūnijos ir Girkalnio seniūnijos dalis į pietus nuo kelio Nr. A1,

—	Šiaulių miesto savivaldybė,

—	Šiaulių rajono savivaldybė,

—	Telšių rajono savivaldybė: Tryškių seniūnija,

3. Poljska

Naslednja območja na Poljskem:

w województwie warmińsko-mazurskim:

gmina Sępopol i część gminy wiejskiej Bartoszyce położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 51 biegnącą od północnej granicy gminy do skrzyżowania z drogą nr 57 i na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 57 biegnącą od skrzyżowania z drogą nr 51 do południowej granicy gminy w powiecie bartoszyckim,

gminy Srokowo, Barciany i część gminy Korsze położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę biegnącą od wschodniej granicy łączącą miejscowości Krelikiejmy i Sątoczno i na zachód od linii wyznaczonej przez drogę łączącą miejscowości Sątoczno, Sajna Wielka biegnącą do skrzyżowania z drogą nr 590 w miejscowości Glitajny, a następnie na zachód od drogi nr 590 do skrzyżowania z drogą nr 592 i na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 592 biegnącą od zachodniej granicy gminy do skrzyżowania z drogą nr 590 w powiecie kętrzyńskim,

gmina Budry i część gminy Węgorzewo położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 63 biegnącą od południowo-wschodniej granicy gminy do skrzyżowania z drogą nr 650, a następnie na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 650 biegnącą od skrzyżowania z drogą nr 63 do skrzyżowania z drogą biegnącą do miejscowości Przystań i na zachód od linii wyznaczonej przez drogę łączącą miejscowości Przystań, Pniewo, Kamionek Wielki, Radzieje, Dłużec w powiecie węgorzewskim,

część gminy Banie Mazurskie położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 650 w powiecie gołdapskim,

w województwie mazowieckim:

gminy Domanice i Wiśniew w powiecie siedleckim,

w województwie lubelskim:

gminy Białopole, Dubienka, Chełm, Leśniowice, Wierzbica, Sawin, Ruda Huta, Dorohusk, Kamień, Rejowiec, Rejowiec Fabryczny z miastem Rejowiec Fabryczny, Siedliszcze, Żmudź i część gminy Wojsławice położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę biegnącą od północnej granicy gminy do miejscowości Wojsławice do południowej granicy gminy w powiecie chełmskim,

powiat miejski Chełm,

gmina Siennica Różana część gminy Łopiennik Górny położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 17 i część gminy Krasnystaw położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 17 biegnącą od północno – wschodniej granicy gminy do granicy miasta Krasnystaw w powiecie krasnostawskim,

gminy Hanna, Hańsk, Wola Uhruska, Urszulin, Stary Brus, Wyryki i gmina wiejska Włodawa w powiecie włodawskim,

gminy Cyców, Ludwin, Puchaczów, Milejów i część gminy Spiczyn położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 829 w powiecie łęczyńskim,

gmina Trawniki w powiecie świdnickim,

gminy Jabłoń, Podedwórze, Dębowa Kłoda, Parczew, Sosnowica, część gminy Siemień położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 815 i część gminy Milanów położona na wschód od drogi nr 813 w powiecie parczewskim,

gminy Sławatycze, Sosnówka, i Wisznice w powiecie bialskim,

gmina Ulan Majorat w powiecie radzyńskim,

gminy Ostrów Lubelski, Serniki i Uścimów w powiecie lubartowskim,

gmina Wojcieszków i część gminy wiejskiej Łuków położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 63 biegnącą od północnej granicy gminy do granicy miasta Łuków, a następnie na północ, zachód, południe i wschód od linii stanowiącej północną, zachodnią, południową i wschodnią granicę miasta Łuków do jej przecięcia się z drogą nr 806 i na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 806 biegnącą od wschodniej granicy miasta Łuków do wschodniej granicy gminy wiejskiej Łuków w powiecie łukowskim,

gminy Horodło, Uchanie i część gminy wiejskiej Hrubieszów położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 844 biegnącą od zachodniej granicy gminy wiejskiej Hrubieszów do granicy miasta Hrubieszów oraz na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 74 biegnącą od wschodniej granicy miasta Hrubieszów do wschodniej granicy gminy wiejskiej Hrubieszów w powiecie hrubieszowskim,

w województwie podkarpackim:

gminy Cieszanów, Lubaczów z miastem Lubaczów i część gminy Oleszyce położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę biegnącą od wschodniej granicy gminy przez miejscowość Borchów do skrzyżowania z drogą nr 865 w miejscowości Oleszyce, a następnie na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 865 biegnącą w kierunku północno-wschodnim do skrzyżowania z drogą biegnąca w kierunku północno-zachodnim przez miejscowość Lubomierz - na północ od linii wyznaczonej przez tę drogę do skrzyżowania z drogą łączącą miejscowości Uszkowce i Nowy Dzików – na wschód od tej drogi w powiecie lubaczowskim.

4. Romunija

Naslednja območja v Romuniji:

—	Zona orașului București,

—	Județul Constanța,

—	Județul Satu Mare,

—	Județul Tulcea,

—	Județul Bacău,

—	Județul Bihor,

—	Județul Brăila,

—	Județul Buzău,

—	Județul Călărași,

—	Județul Dâmbovița,

—	Județul Galați,

—	Județul Giurgiu,

—	Județul Ialomița,

—	Județul Ilfov,

—	Județul Prahova,

—	Județul Sălaj,

—	Județul Vaslui,

—	Județul Vrancea,

—	Județul Teleorman,

—

Partea din județul Maramureș cu următoarele delimitări:

—	Comuna Petrova,

—	Comuna Bistra,

—	Comuna Repedea,

—	Comuna Poienile de sub Munte,

—	Comuna Vișeu e Jos,

—	Comuna Ruscova,

—	Comuna Leordina,

—	Comuna Rozavlea,

—	Comuna Strâmtura,

—	Comuna Bârsana,

—	Comuna Rona de Sus,

—	Comuna Rona de Jos,

—	Comuna Bocoiu Mare,

—	Comuna Sighetu Marmației,

—	Comuna Sarasau,

—	Comuna Câmpulung la Tisa,

—	Comuna Săpânța,

—	Comuna Remeti,

—	Comuna Giulești,

—	Comuna Ocna Șugatag,

—	Comuna Desești,

—	Comuna Budești,

—	Comuna Băiuț,

—	Comuna Cavnic,

—	Comuna Lăpuș,

—	Comuna Dragomirești,

—	Comuna Ieud,

—	Comuna Saliștea de Sus,

—	Comuna Săcel,

—	Comuna Călinești,

—	Comuna Vadu Izei,

—	Comuna Botiza,

—	Comuna Bogdan Vodă,

—	Localitatea Groșii Țibileșului, comuna Suciu de Sus,

—	Localitatea Vișeu de Mijloc, comuna Vișeu de Sus,

—	Localitatea Vișeu de Sus, comuna Vișeu de Sus.

—

Partea din județul Mehedinți cu următoarele comune:

—	Comuna Strehaia,

—	Comuna Greci,

—	Comuna Brejnita Motru,

—	Comuna Butoiești,

—	Comuna Stângăceaua,

—	Comuna Grozesti,

—	Comuna Dumbrava de Jos,

—	Comuna Băcles,

—	Comuna Bălăcița,

—

Partea din județu Arges cu următoarele comune:

—	Comuna Bârla,

—	Comuna Miroși,

—	Comuna Popești,

—	Comuna Ștefan cel Mare,

—	Comuna Slobozia,

—	Comuna Mozăceni,

—	Comuna Negrași,

—	Comuna Izvoru,

—	Comuna Recea,

—	Comuna Căldăraru,

—	Comuna Ungheni,

—	Comuna Hârsești,

—	Comuna Stolnici,

—	Comuna Vulpești,

—	Comuna Rociu,

—	Comuna Lunca Corbului,

—	Comuna Costești,

—	Comuna Mărăsești,

—	Comuna Poiana Lacului,

—	Comuna Vedea,

—	Comuna Uda,

—	Comuna Cuca,

—	Comuna Morărești,

—	Comuna Cotmeanaâ,

—	Comuna Răchițele de Jos,

—	Comuna Drăganu-Olteni,

—	Comuna Băbana,

—	Comuna Bascov,

—	Comuna Moșoaia,

—	Municipiul Pitești,

—	Comuna Albota,

—	Comuna Oarja,

—	Comuna Bradu,

—	Comuna Suseni,

—	Comuna Căteasca,

—	Comuna Rătești,

—	Comuna Teiu,

—	Județul Olt,

—	Județul Dolj,

—	Județul Arad,

—	Județul Timiș.

DEL IV

Italija

Naslednja območja v Italiji:

—	tutto il territorio della Sardegna.

“

		ISSN 1977-0804
Uradni list Evropske unije		L 31

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Letnik 62 1. februar 2019

Vsebina		II Nezakonodajni akti	Stran
		UREDBE
	*	Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/157 z dne 6. novembra 2018 o spremembi Priloge II Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1062/2014 o delovnem programu za sistematično preverjanje vseh obstoječih aktivnih snovi, ki jih vsebujejo biocidni proizvodi, iz Uredbe (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 )	1
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/158 z dne 31. januarja 2019 o obnovitvi odobritve aktivne snovi metoksifenozid kot kandidatke za zamenjavo v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet ter o spremembi Priloge k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 540/2011 ( 1 )	21
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/159 z dne 31. januarja 2019 o uvedbi dokončnih zaščitnih ukrepov proti uvozu nekaterih izdelkov iz jekla	27
		SKLEPI
	*	Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2019/160 z dne 24. januarja 2019 o začasnem odstopanju od pogojev za certificirano seme iz direktiv Sveta 66/401/EGS in 66/402/EGS (notificirano pod dokumentarno številko C(2019) 305) ( 1 )	75
	*	Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2019/161 z dne 31. januarja 2019 o spremembi Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU o nadzornih ukrepih za zdravje živali v zvezi z afriško prašičjo kugo v nekaterih državah članicah (notificirano pod dokumentarno številko C(2019) 821) ( 1 )	77

	Popravki
*	Popravek Uredbe Komisije (EU) 2017/2196 z dne 24. novembra 2017 o vzpostavitvi omrežnega kodeksa o izrednih razmerah pri oskrbi z električno energijo in ponovni vzpostavitvi oskrbe ( UL L 312, 28.11.2017 )	108
*	Popravek Direktive Sveta (EU) 2018/822 z dne 25. maja 2018 o spremembi Direktive 2011/16/EU glede obvezne avtomatične izmenjave informacij na področju obdavčenja v zvezi s čezmejnimi aranžmaji, o katerih se poroča ( UL L 139, 5.6.2018 )	108
*	Popravek Direktive 2000/53/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. septembra 2000 o izrabljenih vozilih ( UL L 269, 21.10.2000 ) (Slovenska posebna izdaja, poglavje 15, zvezek 5, str. 224)	109


	(1) Besedilo velja za EGP.