a)

razvijati in izvajati načrt za izboljšanje evropskega omrežja rut za varno in učinkovito delovanje zračnega prometa, ob ustreznem upoštevanju vpliva na okolje;

b)

v okviru načrta za izboljšanje evropskega omrežja rut spodbuditi razvoj strukture zračnega prostora, ki zagotavlja zahtevano raven varnosti, zmogljivosti, prilagodljivosti, odzivnosti, okoljske učinkovitosti in brezhibnega izvajanja hitrih navigacijskih služb zračnega prometa, ob ustreznem upoštevanju potreb na področju varnosti in obrambe;

c)

zagotoviti regionalno povezljivost in interoperabilnost evropskega omrežja rut znotraj regije EUR ICAO in s sosednjimi regijami ICAO.

a)

skupna splošna načela, ki jih dopolnjujejo tehnične specifikacije za projektiranje zračnega prostora;

b)

vojaške zahteve glede uporabe zračnega prostora;

c)

evropsko omrežje rut in, kjer je izvedljivo, strukture zračnega prostora prostih rut, oblikovane za izpolnjevanje vseh zahtev uporabnikov, s podrobnostmi o vseh spremembah zračnega prostora;

d)

pravila uporabe in razpoložljivost omrežja rut in zračnega prostora prostih rut;

e)

razdelitev zračnega prostora v sektorje kontrole zračnega prometa (ATC) v podporo zračnemu prostoru služb zračnega prometa (ATS);

f)

postopke za upravljanje zračnega prostora;

g)

podroben časovni razpored razvoja sprememb projektiranja zračnega prostora;

h)

koledar skupnega ciklusa objavljanja in izvajanja sprememb struktur zračnega prostora in pravil uporabe, na podlagi načrta delovanja omrežja;

i)

pregled sedanjega in pričakovanega stanja v omrežju, vključno s pričakovano uspešnostjo, na podlagi sedanjih in dogovorjenih načrtov glede projektiranja zračnega prostora.

a)

spremembe poteka rut;

b)

spremembe smeri rut;

c)

spremembe namena rut;

d)

opis zračnega prostora prostih rut, vključno z ustreznimi pravili uporabe;

e)

pravila uporabe rut in razpoložljivost;

f)

spremembe meje vertikalnega ali horizontalnega sektorja;

g)

dodajanje ali odstranjevanje pomembnih točk;

h)

spremembe uporabe čezmejnega zračnega prostora;

i)

spremembe koordinat pomembnih točk;

j)

spremembe, ki vplivajo na prenos podatkov;

k)

spremembe, ki vplivajo na podatke, objavljene v zbornikih letalskih informacij;

l)

spremembe, ki vplivajo na sporazume v zvezi s projektiranjem in uporabo zračnega prostora.

a)

vzpostavitev in konfiguracija struktur zračnega prostora temeljita na operativnih zahtevah, ne glede na nacionalne meje ali meje funkcionalnih blokov zračnega prostora ali meje območij z informacijami za letenje (FIR), pri tem pa nista vezani na raven razdelitve med zgornjim in spodnjim zračnim prostorom;

b)

oblikovanje struktur zračnega prostora temelji na preglednem postopku, ki omogoča preverjanje sprejetih odločitev in razumevanje njihovih utemeljitev ter upošteva zahteve vseh uporabnikov, pri tem pa se uskladijo varnostni, zmogljivostni in okoljski vidiki ter ustrezno upoštevajo vojaške potrebe in potrebe nacionalne varnosti;

c)

sedanje in predvideno povpraševanje po zračnem prometu na ravni omrežja in lokalni ravni ter cilji uspešnosti se vnesejo v načrt za izboljšanje evropskega omrežja rut, da se zadovoljijo potrebe glavnih tokov prometa in letališč;

d)

zagotavljanje vertikalne in horizontalne povezljivosti, vključno z zračnim prostorom na terminalih in s strukturo zračnega prostora pri vmesniku;

e)

možnost za lete po rutah ali čim bližje rutam, ki jih zahteva uporabnik, in profili letov v fazi leta na ruti;

f)

sprejetje vseh predlogov struktur zračnega prostora za vrednotenje in možen razvoj, vključno z zračnim prostorom prostih rut, večjim številom možnosti rut in pogojnimi rutami (CDR), ki jih predložijo deležniki, ki imajo na navedenem območju operativne zahteve;

g)

pri oblikovanju struktur zračnega prostora, vključno z zračnim prostorom prostih rut in sektorji ATC, se upoštevajo obstoječe ali predlagane strukture zračnega prostora, namenjene dejavnostim, ki zahtevajo rezervacijo ali omejitev zračnega prostora. Za ta namen se vzpostavijo samo take strukture, ki so v skladu s prilagodljivo uporabo zračnega prostora (FUA). Take strukture se v največji možni meri uskladijo v celotnem evropskem omrežju;

h)

razvoj oblikovanja sektorja ATC se začne z zahtevano določitvijo poteka rute ali toka prometa v okviru ponavljajočega se postopka, ki zagotavlja združljivost rut oziroma tokov in sektorjev;

i)

sektorji ATC se oblikujejo tako, da se omogoči izgradnja konfiguracij sektorja, ki ustrezajo prometnim tokom ter so prilagodljivi in sorazmerni s spremenljivim povpraševanjem po prometu;

j)

če je treba iz operativnih razlogov sektorje ATC oblikovati prek nacionalnih meja ali meja funkcionalnih blokov zračnega prostora ali prek meja FIR, zadevni operativni deležniki sklenejo dogovore o zagotavljanju služb.

a)

strukture zračnega prostora se načrtujejo tako, da omogočijo prilagodljivo ter pravočasno uporabo in upravljanje zračnega prostora v zvezi z možnostmi rut, tokovi prometa, načrti konfiguracij sektorjev in konfiguracijo drugih struktur zračnega prostora;

b)

strukture zračnega prostora morajo omogočati vzpostavitev dodatnih možnosti rut ter pri tem zagotoviti njihovo skladnost z obstoječimi vidiki zmogljivosti in omejitvami oblikovanja sektorja.

a)

razvoj povpraševanja po prometu;

b)

uspešnost in omejitve na področju zmogljivosti in učinkovitosti letov na ravni države, funkcionalnega bloka zračnega prostora ali omrežja;

c)

oceno vidikov uporabe zračnega prostora s civilnega in vojaškega vidika;

d)

oceno porazdelitve po sektorjih in uporabljenih konfiguracij sektorja;

e)

oceno celovitosti in stalnosti struktur zračnega prostora.

a)

zagotavljati doseganje učinkovite uporabe razpoložljive zmogljivosti evropskega omrežja za upravljanje zračnega prometa (EATMN);

b)

spodbujati načrtovanje, usklajevanje in izvrševanje ukrepov v zvezi z ATFM, ki jih sprejmejo vsi operativni deležniki;

c)

spodbujati upoštevanje vojaških zahtev in odzivov v okviru upravljanja kriznih razmer;

d)

zagotavljati regionalno povezljivost in interoperabilnost evropskega omrežja znotraj regije EUR ICAO in s sosednjimi regijami ICAO.

a)

operaterje zrakoplovov;

b)

izvajalce službe zračnega prometa (ATS), vključno z enotami ATS, službami za poročanje v zvezi z ATS in enotami službe aerodromske kontrole;

c)

izvajalce službe za letalske informacije;

d)

subjekte s področja upravljanja zračnega prostora;

e)

upravljavce letališč;

f)

osrednjo enoto za ATFM, ki jo vodi upravitelj omrežja;

g)

lokalne enote za ATFM, kot je navedeno v točki 6 dela A te priloge;

h)

koordinatorje slotov koordiniranih letališč.

a)

vse faze vseh letov, ki se bodo opravljali ali se opravljajo kot splošni zračni promet in v celoti ali delno v skladu s pravili instrumentalnega letenja (IFR);

b)

vse faze letov iz točke (a) in upravljanje zračnega prometa.

a)

z ukrepi ATFM se:

b)

prednost pri dodelitvi odhodnih slotov ATFM imajo leti po vrstnem redu njihovega načrtovanega vstopanja na območje, na katerem se bo uporabljal ukrep ATFM, razen če je treba zaradi posebnih okoliščin, kot so na primer tiste, ki izhajajo iz varnostnih in obrambnih potreb, uporabiti drugačno pravilo prednosti, ki je dogovorjeno in koristi EATMN;

c)

časi poti leta v fazah načrtovanja in izvajanja so skladni z vsemi uporabljenimi ukrepi ATFM ter jih upravitelj omrežja sporoči operaterjem zrakoplovov, enotam ATS in lokalnim enotam za ATFM;

d)

dodelitev slotov ATFM velja za lete, ki odhajajo z geografskega območja, kjer se uporabljajo ukrepi ATFM, in s sosednjih območij z informacijami za letenje, kot je opisano v ustreznih dokumentih ICAO. Leti, ki odhajajo z drugih območij, so izvzeti iz dodeljevanja slotov ATFM, vendar zanje veljajo sheme orientacije rut in zračnega prometa ter časovne omejitve poti leta.

a)

je funkcija ATFM zadevnim strankam na voljo 24 ur na dan in da lokalna enota za ATFM izključno pokriva dodeljeno območje v zvezi z zračnim prostorom, za katerega je odgovorna, na geografskem območju, kjer se uporabljajo ukrepi ATFM;

b)

za sodelovanje med strankami, vključenimi v funkcijo ATFM, enotami ATS in subjekti, vključenimi v upravljanje zračnega prostora, se vzpostavijo dosledni postopki, da se zagotovijo učinkovito dodeljevanje načrtovanja zračnega prostora in učinkovita uporaba ter tudi neposredne povezave med upravljanjem zračnega prostora in ATFM;

c)

skupni postopki glede zahtev za izvzetje iz odhodnega slota ATFM so v skladu z določbami ICAO iz Dodatka. Navedeni postopki se uskladijo z upraviteljem omrežja prek njegove osrednje enote za ATFM in objavijo v nacionalnih zbornikih letalskih informacij.

a)

optimizira splošno uspešnost EATMN z načrtovanjem, usklajevanjem in izvajanjem dogovorjenih ukrepov ATFM, tudi v zvezi z načrti prehoda za uvedbo večjih izboljšav zračnega prostora ali sistemov ATM in slabim vremenom, na podlagi sodelovalnega odločanja;

b)

se posvetuje z operaterji glede opredelitve ukrepov ATFM;

c)

sklene delovne dogovore z lokalnimi enotami za ATFM;

d)

zagotavlja razvoj, razpoložljivost in učinkovito izvajanje ukrepov ATFM (v vseh fazah ATFM), v sodelovanju z lokalnimi enotami za ATFM; če imajo taki ukrepi ATFM širši učinek na omrežje, upravitelj omrežja na podlagi sodelovalnega odločanja opredeli naravo ukrepov ATFM, ki se izvedejo;

e)

v sodelovanju z lokalnimi enotami za ATFM opredeljuje alternativne rute za izogibanje področjem z zastoji ali zmanjšanje zastojev na posameznih področjih, pri tem pa upošteva splošno uspešnost EATMN;

f)

ponudi preusmeritev tistim letom, ki bi optimizirali učinek točke (e);

g)

z enotami ATS in lokalnimi enotami za ATFM opredeli, usklajuje in zagotavlja izvajanje ustreznih ukrepov, katerih cilj je zagotavljati potrebne zmogljivosti za zadovoljevanje povpraševanja po prometu na posameznih področjih, za katera so odgovorni;

h)

operaterjem zrakoplovov, lokalnim enotam za ATFM in enotam ATS zagotavlja pravočasne informacije o operacijah ATFM, vključno z:

i)

spremlja primere manjkajočih načrtov letov in prijavljenih večkratnih načrtov letov;

j)

ob upoštevanju časovne tolerance začasno ustavi načrt leta, kadar odhodnega slota ATFM ni mogoče uporabiti, nov predvideni čas začetka gibanja letala pa ni znan;

k)

spremlja število podeljenih izvzetij iz ukrepov ATFM;

l)

razvija, vzdržuje in objavlja kontingentne načrte, v katerih opredeli ukrepe, ki jih morajo sprejeti ustrezni operativni deležniki v primeru večje napake na elementu funkcije ATFM na ravni omrežja, ki bi povzročila večji upad zmogljivosti ali pomembnejše motnje v prometnih tokovih ali oboje;

m)

vsem operativnim deležnikom zagotovi vse ustrezne postoperativne analize in ocene;

n)

zagotovi, da se na podlagi delovnih dogovorov pri uporabnikih zračnega prostora zbirajo pravočasne in posodobljene informacije o povpraševanju po prometu glede vseh faz ATFM, ter jih zagotavlja lokalnim enotam za ATFM, da se omogoči ustrezna pripravljenost in predvidljivost EATMN.

a)

z upraviteljem omrežja usklajujejo ukrepe ATFM prek lokalnih enot za ATFM, da se zagotovi, da je cilj izbranih ukrepov optimizacija splošne uspešnosti EATMN;

b)

zagotavljajo, da so ukrepi ATFM, ki se nanašajo na letališča, usklajeni z zadevnimi upravljavci letališč, da se zagotovi učinkovitost načrtovanja in uporabe letališč v korist vseh zadevnih operativnih deležnikov;

c)

upravitelja omrežja prek lokalnih enot za ATFM obveščajo o vseh dogodkih, vključno z načrti prehoda za uvedbo večjih izboljšav zračnega prostora ali sistemov ATM in slabim vremenom, ki bi lahko vplivali na zmogljivost kontrole zračnega prometa ali povpraševanje po zračnem prometu in predlagane blažilne ukrepe;

d)

upravitelju omrežja in lokalnim enotam za ATFM pravočasno zagotavljajo naslednje podatke in posodobitve, kot je tehnično mogoče, ter zagotavljajo njihovo kakovost:

a)

delujejo kot kontaktne točke in vmesniki med upraviteljem omrežja, ki zagotavlja osrednje ATFM, na eni strani, ter dodeljenimi območji in z njimi povezanimi aerodromi in enotami ATS (vojaškimi in civilnimi) v okviru svojih pristojnosti na drugi strani, na podlagi vlog in odgovornosti, dogovorjenih z upraviteljem omrežja na podlagi ustreznih delovnih dogovorov;

b)

vzpostavijo ustrezne lokalne postopke v skladu s postopki, ki jih vzpostavi upravitelj omrežja, ki zagotavlja osrednje ATFM, vključno z začasnimi postopki;

c)

upravitelju omrežja, ki zagotavlja osrednje ATFM, zagotavljajo vse potrebne lokalne podatke za izvrševanje funkcije ATFM;

d)

v sodelovanju z ustreznimi enotami ATS in upraviteljem omrežja, ki zagotavlja osrednje ATFM, zagotavljajo ustrezno izvajanje ukrepov ATFM za optimalen pretok prometa ter usklajeno povpraševanje in zmogljivost, z usklajevanjem učinkovite uporabe razpoložljivih zmogljivosti. Kadar imajo navedeni ukrepi širši učinek na omrežje, se zagotovi regionalno usklajevanje pod vodstvom upravitelja omrežja;

e)

upravitelja omrežja obveščajo o vseh dogodkih, vključno z načrti prehoda za uvedbo večjih izboljšav zračnega prostora ali sistemov ATM in slabim vremenom, ki bi lahko vplivali na zmogljivost kontrole zračnega prometa ali povpraševanje po zračnem prometu in predlagane blažilne ukrepe;

f)

v sodelovanju z ustreznimi enotami ATS in upraviteljem omrežja zagotavljajo postoperativne analize, da se opredelijo načini izboljšanja uspešnosti omrežja;

g)

imajo vzpostavljene stalno posodobljene in vnaprej določene kontingentne načrte, ki opredeljujejo način obravnave območja, za katerega so odgovorne, da se upravitelju omrežja omogoči zagotavljanje pomoči lokalnim enotam za ATFM pri kontingentnih operacijah. Navedeni lokalni načrti se predložijo upravitelju omrežja in usklajujejo z njim.

a)

določijo en načrt leta za vsak predviden let. Prijavljeni načrt leta pravilno odraža načrtovani profil leta;

b)

zagotavljajo, da so vsi ustrezni ukrepi ATFM in njihove spremembe vključeni v načrtovano opravljanje leta;

c)

sodelujejo pri delovnih dogovorih, ki jih vzpostavi upravitelj omrežja, ter zagotavljajo pravočasne in posodobljene informacije o povpraševanju po zračnem prometu v vseh fazah ATFM.

a)

sklenejo dogovore z lokalnimi enotami ATS:

b)

vzpostavijo postopke za vrednotenje povpraševanja in vpliva posebnih dogodkov na povpraševanje, ki se nanašajo na vse faze ATFM.

a)

pred izvedbo leta upravitelj omrežja ali lokalna enota za ATFM koordinatorju letaliških slotov ali upravljavcu koordiniranega letališča na njegovo zahtevo da na voljo načrt leta za let, ki se izvaja na navedenem letališču. Koordinatorji letaliških slotov ali upravljavci koordiniranih letališč zagotovijo potrebno infrastrukturo za sprejetje načrtov letov, ki jih da na voljo upravitelj omrežja ali lokalna enota za ATFM;

b)

pred izvedbo leta operaterji zrakoplovov odhodnim in ciljnim aerodromom zagotovijo potrebne informacije, da se omogoči povezava med oznako leta v načrtu leta in oznako leta, prijavljeno za ustrezni letališki slot; navedeno povezavo zagotovi upravitelj omrežja, lokalna enota za ATFM, lokalna enota ATS ali upravljavec letališča, kot je ustrezno;

c)

vsi operaterji zrakoplovov, upravljavci letališč in enote ATS poročajo koordinatorju letaliških slotov o ponovnem opravljanju služb zračnega prometa ob časih, ki se močno razlikujejo od dodeljenih letaliških slotov, ali o uporabi slotov na precej drugačen način, kot je navedeno ob času dodelitve, če to škodi letališču ali operacijam zračnega prometa;

d)

upravitelj omrežja poroča koordinatorjem letaliških slotov o ponovnem opravljanju služb zračnega prometa ob časih, ki se močno razlikujejo od dodeljenih letaliških slotov, ali o uporabi slotov na precej drugačen način, kot je navedeno ob času dodelitve, če to škodi ATFM.

a)

upravitelj omrežja razvije, vzdržuje in objavi postopke ATFM za obravnavo kritičnih dogodkov na ravni omrežja. V postopkih ATFM so opredeljeni ukrepi, ki jih morajo sprejeti ustrezni operativni deležniki v primeru večje motnje na elementu omrežja, ki bi povzročila večji upad zmogljivosti ali pomembnejše motnje v prometnih tokovih ali oboje;

b)

med pripravami na kritične dogodke enote ATS in upravljavci letališč z upraviteljem omrežja, lokalnimi enotami za ATFM in operaterji zrakoplovov, ki jih prizadenejo kritični dogodki, če je ustrezno, pa tudi s koordinatorji letaliških slotov, uskladijo ustreznost in vsebino kontingentnih postopkov, vključno z morebitnimi spremembami prednostnih pravil. Kontingentni postopki vključujejo:

a)

vzrokih za ukrepe ATFM;

b)

učinku ukrepov ATFM;

c)

upoštevanju ukrepov ATFM;

d)

prispevkih vseh operativnih deležnikov k optimizaciji skupnega učinka na omrežje;

e)

priporočilih glede navedenega, da se izboljša uspešnost omrežja.

a)

čim bolj uporabiti evropski letalski radijski spekter z izboljšavami postopkov upravljanja frekvenc in meril načrtovanja, da se prepreči pomanjkanje frekvenc in s tem zmanjšanje zmogljivosti omrežja;

b)

izboljšati preglednost praks upravljanja frekvenc, da se omogoči natančno vrednotenje učinkovite uporabe frekvenc in opredelitev rešitev za izpolnjevanje prihodnjih potreb po frekvencah;

c)

izboljšati učinkovitost postopkov upravljanja frekvenc s spodbujanjem dobrih praks in razvojem ustreznih orodij.

a)

potrebo po zagotavljanju varnih infrastrukturnih služb na področju komunikacije, navigacije in nadzora;

b)

potrebo po optimizaciji uporabe omejenih virov radijskega spektra;

c)

potrebo po stroškovno učinkovitem, pravičnem in preglednem dostopu do radijskega spektra;

d)

operativne zahteve vložnikov in operativnih deležnikov;

e)

predvideno prihodnje povpraševanje po radijskem spektru;

f)

določbe iz Priročnika ICAO za upravljanje evropskih frekvenc.

a)

podatke iz Priročnika ICAO za upravljanje evropskih frekvenc, vključno z ustreznimi s tem povezanimi tehničnimi in operativnimi podatki;

b)

izboljšane zahteve glede podatkov, kot je navedeno v točki 6;

c)

opis operativne uporabe dodeljene frekvence;

d)

kontaktne podatke operativnega deležnika, ki uporablja dodeljeno frekvenco.

a)

da dodeljena frekvenca ostane veljavna, dokler se uporablja za izpolnitev operativnih zahtev, ki jih je opisal vložnik;

b)

da se lahko zahteva pomik dodeljene frekvence in da je take pomike treba izvesti v omejenem časovnem okviru;

c)

da se dodeljena frekvenca lahko spremeni, če se spremeni operativna uporaba, ki jo je opisal vložnik.

a)

merila za vrednotenje operativnih zahtev in njihovo prednostno razvrstitev;

b)

najmanjše časovne okvire za usklajevanje novih ali spremenjenih dodeljenih radijskih frekvenc;

c)

mehanizme, s katerimi se zagotovi, da upravitelj omrežja in nacionalni upravitelji frekvenc izpolnjujejo ustrezne cilje uspešnosti v vsej EU;

d)

da izboljšani postopki, merila in procesi upravljanja frekvenc nimajo negativnega vpliva na tiste frekvence, ki jih uporabljajo druge države v okviru regionalnih postopkov ICAO;

e)

zahteve, da se zagotovi ustrezno posvetovanje o novih ali spremenjenih dogovorih o upravljanju med državami članicami in vsemi zadevnimi deležniki na nacionalni in evropski ravni.

a)

izboljšati zanesljivost postopka dodeljevanja kod z dodelitvijo jasnih vlog in odgovornosti vsem vključenim deležnikom, pri čemer je celovita uspešnost omrežja osrednjega pomena za odločitev o dodelitvi kode;

b)

zagotoviti boljšo preglednost dodeljevanja kod in njihove dejanske uporabe, da se omogoči boljše vrednotenje skupne učinkovitosti omrežja.

a)

operativne zahteve vseh operativnih deležnikov;

b)

dejanske in predvidene ravni zračnega prometa;

c)

zahtevana uporaba kod odzivnikov SSR v skladu z ustreznimi določbami dokumenta ICAO o regionalnem načrtu za navigacijske službe zračnega prometa, napravah in opravljanju služb v evropski regiji ter v zadevnih smernicah.

a)

predložitev vlog za dodelitev kod odzivnikov SSR;

b)

vrednotenje vlog za dodelitev kod odzivnikov SSR;

c)

usklajevanje predlaganih sprememb dodelitev kod odzivnikov SSR z državami članicami v skladu z zahtevami iz dela B;

d)

redna revizija dodelitev kod in potreb, da se optimizira stanje, vključno s prerazporeditvijo obstoječih dodeljenih kod;

e)

redne spremembe in potrditve skupnega seznama dodeljenih kod odzivnikov SSR iz točke 3 ter obveščanje o njem;

f)

sporočanje, vrednotenje in reševanje nepredvidenih neujemanj med dodelitvami kod odzivnikov SSR;

g)

sporočanje, vrednotenje in reševanje napačnih dodelitev kod odzivnikov SSR, ugotovljenih pri pregledu ohranitve kode;

h)

sporočanje, vrednotenje in reševanje nepredvidenih pomanjkljivosti pri dodeljevanju kod odzivnikov SSR;

i)

zagotavljanje podatkov in informacij v skladu z zahtevami iz dela C.

a)

usklajeno dodeljevati spraševalne kode Mode S, da se omogoči splošna učinkovitost omrežja;

b)

zagotavljati regulativno podlago za boljše izvrševanje in nadzor.

a)

operativne zahteve vseh operativnih deležnikov;

b)

Uredba Komisije (ES) št. 262/2009 (1);

c)

zahtevano vodenje spraševalnih kod Mode S v skladu z določbami evropskih načel in postopkov dodeljevanja spraševalnih kod Mode S (IC) sekundarnih nadzornih radarjev (dokument ICAO EUR št. 024).

a)

predložitev vlog za dodelitev spraševalnih kod;

b)

vrednotenje vlog za dodelitev spraševalnih kod;

c)

usklajevanje predlaganih sprememb dodelitev spraševalnih kod z državami članicami v skladu z zahtevami iz dela B;

d)

redna revizija dodelitev spraševalnih kod in potreb, da se izboljša stanje, vključno s prerazporeditvijo obstoječih dodeljenih spraševalnih kod;

e)

redne spremembe in potrditve skupnega načrta dodeljevanja spraševalnih kod iz točke 16 ter obveščanje o njem;

f)

sporočanje, vrednotenje in reševanje nepredvidenih neujemanj med spraševalnimi kodami spraševalnikov Mode S;

g)

sporočanje, vrednotenje in reševanje nepredvidenih pomanjkljivosti pri dodeljevanju spraševalnih kod;

h)

zagotavljanje podatkov in informacij v skladu z zahtevami iz dela C.

a)

izvaja simulacije posodabljanja načrta dodeljevanja spraševalnih kod na podlagi vlog, ki so še v postopku obravnave;

b)

pripravi predlagano posodobitev načrta dodeljevanja spraševalnih kod, ki ga odobrijo države članice, na katere vpliva;

c)

zagotovi največjo možno usklajenost predlagane posodobitve načrta dodeljevanja spraševalnih kod z operativnimi zahtevami glede vlog za dodelitev spraševalnih kod;

d)

posodobi načrt dodeljevanja spraševalnih kod in ga sporoči državam članicam takoj po njegovi odobritvi, brez poseganja v nacionalne postopke sporočanja informacij glede spraševalnikov Mode S, ki jih uporablja vojska.

a)

zagotovi, da se vpliv uporabe kod odzivnikov SSR v tretjih državah upošteva na podlagi udeležbe pri delovnih dogovorih o upravljanju kod odzivnikov SSR, kot je določeno v ustreznih določbah dokumenta ICAO o regionalnem načrtu za navigacijske službe zračnega prometa, napravah in opravljanju služb v evropski regiji;

b)

zagotovi, da je seznam dodeljenih kod odzivnikov SSR iz točke 3 dela A združljiv z načrtom upravljanja kod, določenim v ustreznih določbah dokumenta ICAO o regionalnem načrtu za navigacijske službe zračnega prometa, napravah in opravljanju služb v evropski regiji;

c)

opredelijo zahteve, da se zagotovi ustrezno posvetovanje o novih ali spremenjenih dogovorih glede upravljanja kod odzivnikov SSR z zadevnimi državami članicami;

d)

opredelijo zahteve, da se zagotovi, da države članice opravijo ustrezno posvetovanje o novih ali spremenjenih dogovorih glede upravljanja kod odzivnikov SSR z vsemi zadevnimi deležniki na nacionalni ravni;

e)

zagotovi, da se na podlagi delovnih dogovorov o upravljanju kod odzivnikov SSR opravi uskladitev s tretjimi državami o strateški in taktični uporabi kod odzivnikov SSR, kot je določeno v ustreznih določbah dokumenta ICAO o regionalnem načrtu za navigacijske službe zračnega prometa, napravah in opravljanju služb v evropski regiji;

f)

določijo najmanjši časovni okviri za usklajevanje in posvetovanje o predlaganih novih ali spremenjenih dodelitvah nadzornih spraševalnikov in kod odzivnikov SSR;

g)

zagotovi, da za spremembe seznama dodeljenih kod odzivnikov SSR velja pogoj, da jih odobrijo tiste zadevne države članice, na katere spremembe vplivajo;

h)

opredelijo zahteve, da se zagotovi, da se spremembe seznama dodeljenih kod odzivnikov SSR sporočijo vsem deležnikom takoj po odobritvi, brez poseganja v nacionalne postopke sporočanja informacij o uporabi kod odzivnikov SSR s strani vojaških organov.

a)

določijo najmanjši časovni okviri za usklajevanje in posvetovanje o predlaganih novih ali spremenjenih dodelitvah spraševalnih kod Mode S;

b)

zagotovi, da za spremembe načrta dodeljevanja spraševalnih kod Mode S velja pogoj, da jih odobrijo tiste zadevne države članice, na katere spremembe vplivajo;

c)

zagotovi, da se na podlagi delovnih dogovorov o upravljanju spraševalnih kod Mode S opravi uskladitev s tretjimi državami o strateški in taktični uporabi spraševalnih kod Mode S;

d)

opredelijo zahteve, da se zagotovi, da se spremembe načrta dodeljevanja spraševalnih kod Mode S sporočijo vsem deležnikom takoj po odobritvi, brez poseganja v nacionalne postopke sporočanja informacij o uporabi spraševalnih kod Mode S in kod odzivnikov SSR s strani vojaških organov.

a)

posodobljeno evidenco dodelitev in uporabe vseh kod odzivnikov SSR v njihovi pristojnosti, pri čemer veljajo vse varnostne omejitve glede popolnega razkritja posebnih vojaških dodelitev kod, ki se ne uporabljajo v splošnem zračnem prometu;

b)

utemeljitev, iz katere izhaja, da so obstoječe in zahtevane dodelitve kod odzivnikov SSR nujne za izpolnjevanje operativnih zahtev;

c)

podrobnosti o vseh dodeljenih kodah odzivnikov SSR, ki z operativnega vidika niso več potrebne in ki jih je mogoče prerazporediti znotraj omrežja;

d)

poročila o vseh dejanskih nepredvidenih pomanjkljivostih v zvezi z dodeljevanjem kod odzivnikov SSR;

e)

podrobnosti o vseh spremembah pri načrtovanju namestitve ali operativnem stanju sistemov oziroma sestavnih delov, ki bi lahko vplivale na dodeljevanje kod odzivnikov SSR letom.

a)

poročila o stanju v zvezi z izboljšanim sistemom taktičnega upravljanja pretoka, ki vsebujejo dodelitve kod odzivnikov SSR za splošni zračni promet, v okviru katerega se izvajajo leti na podlagi pravil instrumentalnega letenja;

b)

poročila o vseh dejanskih nepredvidenih neujemanjih ali nevarnostih, ki jih povzroči dejanska dodelitev operativne kode odzivnikov SSR, vključno z informacijami o odpravi teh neujemanj.

a)

opredelijo, ali se lahko predvidi kakršno koli neujemanje ali nevarnost pri dodelitvi kod odzivnikov SSR;

b)

potrdijo, ali bo to negativno vplivalo na operativne zahteve oziroma učinkovitost;

c)

potrdijo, da je spremembe dodelitev kod odzivnikov SSR mogoče izvesti v skladu z zahtevanimi časovnimi okviri.

a)

značilnosti spraševalnikov Mode S, navedene v Uredbi Komisije (ES) št. 262/2009;

b)

podrobnosti o vseh spremembah pri načrtovanju namestitve ali operativnem stanju spraševalnikov Mode S oziroma sestavnih delov, ki bi lahko vplivale na dodeljevanje spraševalnih kod spraševalnikom Mode S;

c)

utemeljitev, iz katere izhaja, da so obstoječe in zahtevane dodelitve spraševalnih kod nujne za izpolnjevanje operativnih zahtev;

d)

podrobnosti o dodelitvah spraševalnih kod, ki z operativnega vidika niso več potrebne in ki jih je mogoče prerazporediti znotraj omrežja;

e)

poročila o vseh dejanskih nepredvidenih pomanjkljivostih v zvezi z dodeljevanjem spraševalnih kod.

a)

opredelitvijo kakršnega koli predvidenega neujemanja ali nevarnosti pri dodelitvi spraševalnih kod Mode S;

b)

potrditvijo, ali bo to negativno vplivalo na operativne zahteve oziroma učinkovitost;

c)

potrditvijo, da je spremembe dodelitev spraševalnih kod Mode S mogoče izvesti v skladu z zahtevanimi časovnimi okviri.

(a)

vključuje sodelovalne vidike udeleženih operativnih deležnikov v smislu vlog in odgovornosti;

(b)

navaja, kako se bodo strateški cilji odzvali na zahteve;

(c)

opredeljuje način merjenja napredka pri doseganju navedenih ciljev;

(d)

navaja vpliv strateških ciljev na industrijo in druga zadevna področja.

(a)

prednostne naloge glede vsakega od strateških ciljev;

(b)

izvajanje vsakega od strateških ciljev v smislu zahtevane uvedbe tehnologije, arhitekturnega vpliva, človeških vidikov, vključenih stroškov in koristi ter potrebnega upravljanja, virov in regulativne ureditve;

(c)

zahtevana udeležba operativnih deležnikov pri vsakem elementu načrta, vključno z njihovimi vlogami in odgovornostmi;

(d)

dogovorjena raven vključenosti upravitelja omrežja v pomoč pri izvajanju vsakega elementa načrta za vsako posamezno funkcijo.

(a)

namen doseči vsakega od strateških ciljev v smislu zahtevane tehnologije ter ustreznih vidikov raziskav in razvoja, arhitekturnega vpliva, človeških vidikov, poslovnih zadev, potrebnega upravljanja in potrebne regulativne ureditve ter s tem povezanih varnostnih in ekonomskih utemeljitev navedenih naložb;

(b)

zahtevana udeležba operativnih deležnikov pri vsakem elementu načrta, vključno z njihovimi vlogami in odgovornostmi.

—

Vključuje sodelovalni vidik udeleženih operativnih deležnikov v smislu vlog in odgovornosti,

—

navaja, kako bodo operativni cilji vključeni v taktične, predtaktične, kratko- in srednjeročne faze načrta delovanja omrežja ter druge cilje uspešnosti, določene v načrtu izvedbe,

—

opredeljuje zastavljene prednostne naloge in potrebne vire za obdobje načrtovanja,

—

navaja vpliv na sektor ATM in druga zadevna področja.

—

Opis splošnega postopka načrtovanja delovanja omrežja,

—

opis strateškega načina razvoja in napredka načrta delovanja omrežja za uspešno odzivanje na zahteve glede operativne uspešnosti in druge cilje uspešnosti, določene v načrtu izvedbe,

—

opis uporabljenih orodij in podatkov.

—

napovedjo glede omrežja,

—

napovedjo glede izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa, funkcionalnih blokov zračnega prostora in centra območne kontrole (v nadaljnjem besedilu: ACC),

—

napovedjo glede glavnih letališč,

—

analizo napovedi prometa, vključno z več scenariji,

—

analizo vpliva posebnih dogodkov.

—

splošnimi zahtevami glede zmogljivosti omrežja,

—

zahtevami glede zmogljivosti izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa, funkcionalnih blokov zračnega prostora in ACC,

—

zmogljivostjo letališč,

—

analizo zahtev glede zmogljivosti,

—

splošnimi zahtevami glede okolja omrežja/učinkovitosti letov,

—

splošnimi zahtevami glede varnosti omrežja,

—

kontingentnimi zahtevami in neprekinjenim izvajanjem služb, ki vplivajo na omrežje.

—

Opis načrtov in ukrepov, ki naj bi se izvajali na ravni omrežja, vključno z zračnim prostorom, omejenimi viri in ATFM,

—

opis prispevkov vsakega posameznega načrta in ukrepa k operativni uspešnosti.

—

Vključujejo opis vsakega posameznega načrta in operativnega ukrepa, ki naj bi se izvajal na lokalni ravni,

—

opis prispevkov vsakega posameznega načrta in ukrepa k operativni uspešnosti,

—

opis odnosov s tretjimi državami in dela, povezanega z ICAO.

—

Pregled posebnih dogodkov, ki imajo bistven vpliv na ATM,

—

posamezni posebni dogodki in njihovo obvladovanje z vidika omrežja,

—

obsežne vojaške vaje.

—

Razpoložljivost zračnega prostora: vnaprej določeni dnevi/čas razpoložljivosti rezerviranega zračnega prostora,

—

priložnostne zahteve za nenačrtovano uporabo rezerviranega zračnega prostora,

—

sprostitev rezerviranega zračnega prostora za civilno uporabo, kadar se zračni prostor ne zahteva, kolikor je mogoče vnaprej.

—

Cilji in napoved zamud/zmogljivosti ATFM v omrežju, pri izvajalcih navigacijskih služb zračnega prometa, v funkcionalnih blokih zračnega prostora in ravneh ACC,

—

operativna učinkovitost letališč,

—

cilj in napoved glede uspešnosti okolja omrežja/učinkovitosti letov,

—

vpliv posebnih dogodkov,

—

analiza ciljev in napovedi operativne uspešnosti.

—

Opredelitev operativnih (varnost, zmogljivost, učinkovitost letov) ozkih grl in potencialnih ozkih grl, njihovih vzrokov in dogovorjenih rešitev ali blažilnih ukrepov, vključno z možnostmi za uskladitev povpraševanja in zmogljivosti.