24.1.2019

Uradni list Evropske unije

L 21/3

PROTOKOL

k Evro-mediteranskemu sporazumu o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in državo Izrael na drugi strani zaradi upoštevanja pristopa Republike Hrvaške k Evropski uniji

KRALJEVINA BELGIJA,

REPUBLIKA BOLGARIJA,

ČEŠKA REPUBLIKA,

KRALJEVINA DANSKA,

ZVEZNA REPUBLIKA NEMČIJA,

REPUBLIKA ESTONIJA,

IRSKA,

HELENSKA REPUBLIKA,

KRALJEVINA ŠPANIJA,

FRANCOSKA REPUBLIKA,

REPUBLIKA HRVAŠKA,

ITALIJANSKA REPUBLIKA,

REPUBLIKA CIPER,

REPUBLIKA LATVIJA,

REPUBLIKA LITVA,

VELIKO VOJVODSTVO LUKSEMBURG,

MADŽARSKA,

REPUBLIKA MALTA,

KRALJEVINA NIZOZEMSKA,

REPUBLIKA AVSTRIJA,

REPUBLIKA POLJSKA,

PORTUGALSKA REPUBLIKA,

ROMUNIJA,

REPUBLIKA SLOVENIJA,

SLOVAŠKA REPUBLIKA,

REPUBLIKA FINSKA,

KRALJEVINA ŠVEDSKA

ZDRUŽENO KRALJESTVO VELIKA BRITANIJA IN SEVERNA IRSKA,

pogodbenice Pogodbe o Evropski uniji in Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: države članice), ki jih zastopa Svet Evropske unije in,

EVROPSKA UNIJA (v nadaljnjem besedilu: Unija)

na eni strani ter

DRŽAVA IZRAEL (v nadaljnjem besedilu: Izrael)

na drugi strani,

v nadaljevanju za namene tega protokola skupaj poimenovani:pogodbenici, sta se –

KER je bil Evro-mediteranski sporazum o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter državo Izrael na drugi strani (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) podpisan v Bruslju 20. novembra 1995 in je začel veljati 1. junija 2000.

KER je bila Pogodba o pristopu Republike Hrvaške k Evropski uniji podpisana v Bruslju 9. decembra 2011 in je začela veljati 1. julija 2013.

KER se v skladu s členom 6(2) Akta o pristopu Republike Hrvaške njen pristop k Sporazumu uredi s sklenitvijo protokola k Sporazumu.

KER so bila v skladu s členom 21(2) Sporazuma opravljena posvetovanja, da bi se zagotovilo upoštevanje skupnih interesov Unije in Izraela –

DOGOVORILI O NASLEDNJEM:

Člen 1

Republika Hrvaška postane pogodbenica Evro-mediteranskega sporazuma o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter državo Izrael na drugi strani in se, tako kot druge države članice Unije, seznani z besedili Sporazuma, skupnimi izjavami, izjavami in izmenjavami pisem ter jih sprejme.

POGLAVJE I

SPREMEMBE BESEDILA SPORAZUMA, VKLJUČNO Z NJEGOVIMI PRILOGAMI IN PROTOKOLI

Člen 2

Kmetijski proizvodi, predelani kmetijski in ribiški proizvodi

Razpredelnica 2, priložena Protokolu 1 k Sporazumu, se spremeni v skladu z razpredelnico iz Priloge k temu protokolu.

Člen 3

Pravila o poreklu

Protokol 4 se spremeni:

Priloga IVa se nadomesti z naslednjim:

„

PRILOGA IVa

BESEDILO IZJAVE NA RAČUNU

Izjava na računu, katere besedilo je navedeno spodaj, mora biti izpolnjena v skladu z opombami. Pri tem opomb ni treba ponovno navajati.

Bolgarska različica

Износителят на продуктите, обхванати от този документ (митническо разрешение № … (1)) декларира, че освен където е отбелязано друго, тези продукти са с … преференциален произход (2).

Španska različica

El exportador de los productos incluidos en el presente documento [autorización aduanera no … (1)] declara que, salvo indicación expresa en sentido contrario, estos productos gozan de un origen preferencial … (2).

Češka različica

Vývozce výrobků uvedených v tomto dokumentu (číslo povolení … (1)) prohlašuje, že kromě zřetelně označených mají tyto výrobky preferenční původ v … (2).

Danska različica

Eksportøren af varer, der er omfattet af nærværende dokument, (toldmyndighedernes tilladelse nr. … (1)), erklærer, at varerne, medmindre andet tydeligt er angivet, har præferenceoprindelse i … (2).

Nemška različica

Der Ausführer (Ermächtigter Ausführer; Bewilligungs-Nr. … (1)) der Waren, auf die sich dieses Handelspapier bezieht, erklärt, dass diese Waren, soweit nicht anders angegeben, präferenzbegünstigte … (2) Ursprungswaren sind.

Estonska različica

Käesoleva dokumendiga hõlmatud toodete eksportija (tolli luba nr … (1)) deklareerib, et need tooted on … (2) sooduspäritoluga, välja arvatud juhul, kui on selgelt näidatud teisiti.

Grška različica

Ο εξαγωγέας των προϊόντων που καλύπτονται από το παρόν έγγραφο [άδεια τελωνείου υπ' αριθ. … (1)] δηλώνει ότι, εκτός εάν δηλώνεται σαφώς άλλως, τα προϊόντα αυτά είναι προτιμησιακής καταγωγής … (2).

Angleška različica

The exporter of the products covered by this document (customs authorisation No … (1)) declares that, except where otherwise clearly indicated, these products are of … (2) preferential origin.

Francoska različica

L'exportateur des produits couverts par le présent document [autorisation douanière no … (1)] déclare que, sauf indication claire du contraire, ces produits ont l'origine préférentielle … (2).

Hrvaška različica

Izvoznik proizvoda obuhvaćenih ovom ispravom (carinsko ovlaštenje br. … (1)) izjavljuje da su, osim ako je drukčije izričito navedeno, ovi proizvodi … (2) preferencijalnog podrijetla.

Italijanska različica

L'esportatore delle merci contemplate nel presente documento [autorizzazione doganale n. … (1)] dichiarache, salvo indicazione contraria, le merci sono di origine preferenziale … (2).

Latvijska različica

To produktu eksportētājs, kuri ietverti šajā dokumentā (muitas atļauja Nr. … (1)), deklarē, ka, izņemot tur, kur ir citādi skaidri noteikts, šiem produktiem ir preferenciāla izcelsme … (2).

Litovska različica

Šiame dokumente išvardintų produktų eksportuotojas (muitinės liudijimo Nr … (1)) deklaruoja, kad, jeigu kitaip nenurodyta, tai yra … (2) preferencinės kilmės produktai.

Madžarska različica

A jelen okmányban szereplő áruk exportőre (vámfelhatalmazási szám: … (1)) kijelentem, hogy egyértelmű eltérő jelzés hiányában az áruk preferenciális … (2) származásúak.

Malteška različica

L-esportatur tal-prodotti koperti b'dan id-dokument (awtorizzazzjoni tad-dwana nru. … (1)) jiddikjara li, ħlief fejn indikat b'mod ċar li mhux hekk, dawn il-prodotti huma ta' oriġini preferenzjali … (2).

Nizozemska različica

De exporteur van de goederen waarop dit document van toepassing is (douanevergunning nr. … (1)), verklaart dat, behoudens uitdrukkelijke andersluidende vermelding, deze goederen van preferentiële …oorsprong zijn (2).

Poljska različica

Eksporter produktów objętych tym dokumentem (upoważnienie władz celnych nr … (1)) deklaruje, że z wyjątkiem gdzie jest to wyraźnie określone, produkty te mają … (2) preferencyjne pochodzenie.

Portugalska različica

O abaixo-assinado, exportador dos produtos abrangidos pelo presente documento [autorização aduaneira n.o … (1)], declara que, salvo indicaçãodeclaração expressa em contrário, estes produtos são de origem preferencial … (2).

Romunska različica

Exportatorul produselor ce fac obiectul acestui document [autorizația vamală nr. … (1)] declară că, exceptând cazul în care în mod expres este indicat altfel, aceste produse sunt de origine preferențială … (2).

Slovenska različica

Izvoznik blaga, zajetega s tem dokumentom (pooblastilo carinskih organov št. … (1)) izjavlja, da, razen če ni drugače jasno navedeno, ima to blago preferencialno poreklo … (2).

Slovaška različica

Vývozca výrobkov uvedených v tomto dokumente (číslo povolenia … (1)) vyhlasuje, že okrem zreteľne označených, majú tieto výrobky preferenčný pôvod v … (2).

Finska različica

Tässä asiakirjassa mainittujen tuotteiden viejä (tullin lupa nro … (1)) ilmoittaa, että nämä tuotteet ovat, ellei toisin ole selvästi merkitty, etuuskohteluun oikeutettuja … (2) alkuperätuotteita.

Švedska različica

Exportören av de varor som omfattas av detta dokument (tullmyndighetens tillstånd nr … (1)) försäkrar att dessa varor, om inte annat tydligt markerats, har förmånsberättigande … ursprung (2).

Hebrejska različica

… (3)

(Kraj in datum)

… (4)

(podpis izvoznika in čitljivo navedeno ime osebe, ki podpiše izjavo).

(1) Če izjavo na računu sestavi pooblaščeni izvoznik v smislu člena 23 Protokola, se na tem mestu vpiše številka pooblastila pooblaščenega izvoznika. Če izjave na računu ne sestavi pooblaščeni izvoznik, se besedilo v oklepaju izpusti ali pa se pusti prazen prostor."

(2) Navede se poreklo izdelkov. Če se izjava na računu v celoti ali deloma nanaša na izdelke s poreklom iz Ceute ali Melille v smislu člena 38 Protokola, jih mora izvoznik v dokumentu, na katerega se izjava nanaša, jasno označiti z oznako „CM“."

(3) Te navedbe se lahko izpustijo, če so informacije že v samem dokumentu."

(4) Glej člen 22(5) Protokola. Kadar se podpis izvoznika ne zahteva, se izvzetje podpisa nanaša tudi na navedbo imena podpisnika."

“.

Priloga IVb se nadomesti z naslednjim:

„

PRILOGA IVb

BESEDILO IZJAVE NA RAČUNU EUR-MED

Izjava na računu EUR-MED, katere besedilo je navedeno spodaj, mora biti izpolnjena v skladu z opombami. Pri tem opomb ni treba ponovno navajati.

Bolgarska različica

Износителят на продуктите, обхванати от този документ (митническо разрешение № … (5)) декларира, че освен където ясно е отбелязано друго, тези продукти са с … преференциален произход (6).

—	cumulation applied with … (name of the country/countries)

—	no cumulation applied (7)

Španska različica

El exportador de los productos incluidos en el presente documento [autorización aduanera no … (5)] declara que, salvo indicación expresa en sentido contrario, estos productos gozan de un origen preferencial … (6).

—	cumulation applied with … (name of the country/countries)

—	no cumulation applied (7)

Češka različica

Vývozce výrobků uvedených v tomto dokumentu (číslo povolení … (5)) prohlašuje, že kromě zřetelně označených, mají tyto výrobky preferenční původ v … (6).

—	cumulation applied with … (name of the country/countries)

—	no cumulation applied (7)

Danska različica

Eksportøren af varer, der er omfattet af nærværende dokument, (toldmyndighedernes tilladelse nr … (5)), erklærer, at varerne, medmindre andet tydeligt er angivet, har præferenceoprindelse i … (6).

—	cumulation applied with … (name of the country/countries)

—	no cumulation applied (7)

Nemška različica

Der Ausführer (Ermächtigter Ausführer; Bewilligungs-Nr. … (5)) der Waren, auf die sich dieses Handelspapier bezieht, erklärt, dass diese Waren, soweit nicht anderes angegeben, präferenzbegünstigte … (6) Ursprungswaren sind.

—	cumulation applied with … (name of the country/countries)

—	no cumulation applied (7)

Estonska različica

Käesoleva dokumendiga hõlmatud toodete eksportija (tolli luba nr. … (5)) deklareerib, et need tooted on … (6) sooduspäritoluga, välja arvatud juhul kui on selgelt näidatud teisiti.

—	cumulation applied with … (name of the country/countries)

—	no cumulation applied (7)

Grška različica

Ο εξαγωγέας των προϊόντων που καλύπτονται από το παρόν έγγραφο (άδεια τελωνείου υπ'αριθ. … (5)) δηλώνει ότι, εκτός εάν δηλώνεται σαφώς άλλως, τα προϊόντα αυτά είναι προτιμησιακής καταγωγής … (6).

—	cumulation applied with … (name of the country/countries)

—	no cumulation applied (7)

Angleška različica

The exporter of the products covered by this document (customs authorization No … (5)) declares that, except where otherwise clearly indicated, these products are of … (6) preferential origin.

—	cumulation applied with … (name of the country/countries)

—	no cumulation applied (7)

Francoska različica

L'exportateur des produits couverts par le présent document (autorisation douanière no … (5)) déclare que, sauf indication claire du contraire, ces produits ont l'origine préférentielle … (6).

—	cumulation applied with … (name of the country/countries)

—	no cumulation applied (7)

Hrvaška različica

Izvoznik proizvoda obuhvaćenih ovom ispravom (carinsko ovlaštenje br. … (5)) izjavljuje da su, osim ako je drukčije izričito navedeno, ovi proizvodi … (6) preferencijalnog podrijetla.

—	cumulation applied with … (name of the country/countries)

—	no cumulation applied (7)

Italijanska različica

L'esportatore delle merci contemplate nel presente documento (autorizzazione doganale n. … (5)) dichiara che, salvo indicazione contraria, le merci sono di origine preferenziale … (6).

—	cumulation applied with … (name of the country/countries)

—	no cumulation applied (7)

Latvijska različica

To produktu eksportētājs, kuri ietverti šajā dokumentā (muitas atļauja Nr. … (5)), deklarē, ka, izņemot tur, kur ir citādi skaidri noteikts, šiem produktiem ir preferenciāla izcelsme … (6)

—	cumulation applied with … (name of the country/countries)

—	no cumulation applied (7)

Litovska različica

Šiame dokumente išvardytų produktų eksportuotojas (muitinės liudijimo Nr … (5)) deklaruoja, kad, jeigu kitaip nenurodyta, tai yra … (6) preferencinės kilmės produktai.

—	cumulation applied with … (name of the country/countries)

—	no cumulation applied (7)

Madžarska različica

A jelen okmányban szereplő áruk exportőre (vámfelhatalmazási szám: … (5)) kijelentem, hogy egyértelmű eltérő jelzés hiányában az áruk preferenciális … (6) származásúak

—	cumulation applied with … (name of the country/countries)

—	no cumulation applied (7)

Malteška različica

L-esportatur tal-prodotti koperti b'dan id-dokument (awtorizzazzjoni tad-dwana nru. … (5)) jiddikjara li, ħlief fejn indikat b'mod ċar li mhux hekk, dawn il-prodotti huma ta' oriġini preferenzjali … (6).

—	cumulation applied with … (name of the country/countries)

—	no cumulation applied (7)

Nizozemska različica

De exporteur van de goederen waarop dit document van toepassing is (douanevergunning nr. … (5)), verklaart dat, behoudens uitdrukkelijke andersluidende vermelding, deze goederen van preferentiële … oorsprong zijn (6).

—	cumulation applied with … (name of the country/countries)

—	no cumulation applied (7)

Poljska različica

Eksporter produktów objętych tym dokumentem (upoważnienie władz celnych nr … (5)) deklaruje, że z wyjątkiem gdzie jest to wyraźnie określone, produkty te mają … (6) preferencyjne pochodzenie.

—	cumulation applied with … (name of the country/countries)

—	no cumulation applied (7)

Portugalska različica

O abaixo-assinado, exportador dos produtos abrangidos pelo presente documento (autorização aduaneira n.o … (5)) declara que, salvo indicaçãodeclaração expressa em contrário, estes produtos são de origem preferencial … (6).

—	cumulation applied with … (name of the country/countries)

—	no cumulation applied (7)

Romunska različica

Exportatorul produselor ce fac obiectul acestui document (autorizația vamală nr. … (5)) declară că, exceptând cazul în care în mod expres este indicat altfel, aceste produse sunt de origine preferențială … (6).

—	cumulation applied with … (name of the country/countries)

—	no cumulation applied (7)

Slovenska različica

Izvoznik blaga, zajetega s tem dokumentom (pooblastilo carinskih organov št … (5)) izjavlja, da, razen če ni drugače jasno navedeno, ima to blago preferencialno poreklo … (6).

—	cumulation applied with … (name of the country/countries)

—	no cumulation applied (7)

Slovaška različica

Vývozca výrobkov uvedených v tomto dokumente (číslo povolenia … (5)) vyhlasuje, že okrem zreteľne označených, majú tieto výrobky preferenčný pôvod v … (6).

—	cumulation applied with … (name of the country/countries)

—	no cumulation applied (7)

Finska različica

Tässä asiakirjassa mainittujen tuotteiden viejä (tullin lupa n:o … (5)) ilmoittaa, että nämä tuotteet ovat, ellei toisin ole selvästi merkitty, etuuskohteluun oikeutettuja … alkuperätuotteita (6).

—	cumulation applied with … (name of the country/countries)

—	no cumulation applied (7)

Švedska različica

Exportören av de varor som omfattas av detta dokument (tullmyndighetens tillstånd nr. … (5)) försäkrar att dessa varor, om inte annat tydligt markerats, har förmånsberättigande … ursprung (6).

—	cumulation applied with … (name of the country/countries)

—	no cumulation applied (7)

Hebrejska različica

—	cumulation applied with … (name of the country/countries)

—	no cumulation applied (7)

… (8)

(Kraj in datum)

… (9)

(podpis izvoznika; poleg tega mora biti čitljivo navedeno ime osebe, ki podpiše izjavo)

(5) Če izjavo na računu sestavi pooblaščeni izvoznik v smislu člena 23 Protokola, se na tem mestu vpiše številka pooblastila pooblaščenega izvoznika. Če izjave na računu ne sestavi pooblaščeni izvoznik, se besedilo v oklepaju izpusti ali pa se pusti prazen prostor."

(6) Navede se poreklo izdelkov. Če se izjava na računu v celoti ali deloma nanaša na izdelke s poreklom iz Ceute ali Melille v smislu člena 38 Protokola, jih mora izvoznik v dokumentu, na katerega se izjava nanaša, jasno označiti z oznako „CM“."

(7) Izpolniti in prečrtati, kjer je potrebno."

(8) Te navedbe se lahko izpustijo, če so informacije že v samem dokumentu."

(9) Glej člen 22(5) Protokola. Kadar se podpis izvoznika ne zahteva, se izvzetje podpisa nanaša tudi na navedbo imena podpisnika."

“.

POGLAVJE II

SPLOŠNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 4

Izrael se zavezuje, da ne bo vlagal zahtevkov, zahtev ali pritožb in da ne bo spreminjal ali umaknil nobene koncesije iz členov XXIV.6 in XXVIII Sporazuma GATT iz leta 1994 v zvezi s širitvijo Unije.

Člen 5

Unija v primernem času po parafiranju tega protokola svojim državam članicam in Izraelupredloži hrvaško jezikovno različico Sporazuma. S pridržkom začetka veljavnosti tega protokola jezikovna različica iz prvega stavka tega člena postane verodostojna pod enakimi pogoji kot jezikovne različice Sporazuma v angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, španskem, švedskem in hebrejskem jeziku.

Člen 6

Ta protokol in njegova priloga sta sestavni del Sporazuma.

Člen 7

1. Ta protokol v skladu s svojimi postopki odobrita Svet Evropske unije v imenu Unije in njenih držav članic in Izrael. Pogodbenici se medsebojno uradno obvestita o zaključku postopkov, potrebnih v ta namen. Listine o odobritvi se deponirajo pri Generalnem sekretariatu Sveta Evropske unije.

2. Ta protokol začne veljati prvi dan meseca, ki sledi dnevu, ko se vse pogodbenice medsebojno uradno obvestijo o zaključku postopkov, potrebnih v ta namen.

3. Protokol se do začetka njegove veljavnosti uporablja začasno z učinkom od 1. julija 2013.

Člen 8

Ta protokol je sestavljen v dveh izvodih v angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, hrvaškem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, španskem, švedskem in hebrejskem jeziku, pri čemer so besedila v vseh teh jezikih enako verodostojna.

V POTRDITEV TEGA so spodaj podpisani pooblaščenci, ki so v ta namen ustrezno pooblaščeni, podpisali ta protokol.

Съставено в Брюксел на двадесети декември две хиляди и осемнадесета година.

Hecho en Bruselas, el veinte de diciembre de dos mil dieciocho.

V Bruselu dne dvacátého prosince dva tisíce osmnáct.

Udfærdiget i Bruxelles den tyvende december to tusind og atten.

Geschehen zu Brüssel am zwanzigsten Dezember zweitausendachtzehn.

Kahe tuhande kaheksateistkümnenda aasta detsembrikuu kahekümnendal päeval Brüsselis.

Έγινε στις Βρυξέλλες, στις είκοσι Δεκεμβρίου δύο χιλιάδες δεκαοκτώ.

Done in Brussels on the twentieth day of December in the year two thousand and eighteen.

Fait à Bruxelles, le vingt décembre deux mille dix-huit.

Sastavljeno u Bruxellesu dvadesetog prosinca godine dvije tisuće osamnaeste.

Fatto a Bruxelles, addì venti dicembre duemiladiciotto.

Briselē, divi tūkstoši astoņpadsmitā gada divdesmitajā decembrī.

Priimta du tūkstančiai aštuonioliktų metų gruodžio dvidešimtą dieną Briuselyje.

Kelt Brüsszelben, a kétezer-tizennyolcadik év december havának huszadik napján.

Magħmul fi Brussell, fl-għoxrin jum ta’ Diċembru fis-sena elfejn u tmintax.

Gedaan te Brussel, twintig december tweeduizend achttien.

Sporządzono w Brukseli dnia dwudziestego grudnia roku dwa tysiące osiemnastego.

Feito em Bruxelas, em vinte de dezembro de dois mil e dezoito.

Întocmit la Bruxelles la douăzeci decembrie două mii optsprezece.

V Bruseli dvadsiateho decembra dvetisícosemnásť.

V Bruslju, dne dvajsetega decembra leta dva tisoč osemnajst.

Tehty Brysselissä kahdentenakymmenentenä päivänä joulukuuta vuonna kaksituhattakahdeksantoista.

Som skedde i Bryssel den tjugonde december år tjugohundraarton.

За държавите-членки

Por los Estados miembros

Za členské státy

For medlemsstaterne

Für die Mitgliedstaaten

Liikmesriikide nimel

Για τα κράτη μέλη

For the Member States

Pour les États membres

Za države članice

Per gli Stati membri

Dalībvalstu vārdā –

Valstybių narių vardu

A tagállamok részéről

Għall-Istati Membri

Voor de lidstaten

W imieniu Państw Członkowskich

Pelos Estados-Membros

Pentru statele membre

Za členské štáty

Za države članice

Jäsenvaltioiden puolesta

För medlemsstaterna

За Европейския съюз

Рог la Unión Europea

Za Evropskou unii

For Den Europæiske Union

Für die Europäische Union

Euroopa Liidu nimel

Για την Ευρωπαϊκή Ένωση

For the European Union

Pour l'Union européenne

Za Europsku uniju

Per l'Unione europea

Eiropas Savienības vārdā –

Europos Sąjungos vardu

Az Európai Unió részéről

Għall-Unjoni Ewropea

Voor de Europese Unie

W imieniu Unii Europejskiej

Pela União Europeia

Pentru Uniunea Europeană

Za Európsku úniu

Za Evropsko unijo

Euroopan unionin puolesta

För Europeiska unionen

За Държавата Израел

Por el Estado de Israel

Za Stát Izrael

For Staten Israel

Für den Staat Israel

Iisraeli Riigi nimel

Για το Κράτος του Ισραήλ

For the State of Israel

Pour l'État d'Israël

Za Državu Izrael

Per lo Stato d'Israele

Izraēlas Valsts vārdā –

Izraelio Valstybės vardu

Izrael Állam részéről

Għall-Istat ta' l-Iżrael

Voor de Staat Israël

W imieniu Państwa Izrael

Pelo Estado de Israel

Pentru Statul Israel

Za Izraelský štát

Za Državo Izrael

Israelin valtion puolesta

För Staten Israel

PRILOGA

SPREMEMBE PROTOKOLA 1 O UREDITVAH, KI SE UPORABLJAJO ZA UVOZ KMETIJSKIH PROIZVODOV, PREDELANIH KMETIJSKIH PROIZVODOV TER RIB IN RIBIŠKIH PROIZVODOV S POREKLOM IZ DRŽAVE IZRAELA V EVROPSKO SKUPNOST

Koncesije iz Priloge za spodaj navedene proizvode nadomestijo koncesije, ki se trenutno uporabljajo v okviru Pridružitvenega sporazuma (Protokol 1). Za vse proizvode, ki v tej prilogi niso navedeni, se še naprej uporabljajo trenutno veljavne koncesije.

V razpredelnico 2 Priloge k Protokolu 1 se doda naslednje:

„Razpredelnica 2

Oznaka KN	Poimenovanje	Znižanje carine MFN v %	Tarifna kvota (v tonah neto mase, če ni navedeno drugače)	Znižanje carine MFN, ki presega obstoječo tarifno kvoto, v %	Posebne določbe
2008 70 61	Breskve, vključno z nektarinami, brez dodanega alkohola, z dodanim sladkorjem, v izvirnem pakiranju z neto vsebino več kot 1 kg, z vsebnostjo sladkorja več kot 13 mas. %	74 %	555	—	—
2008 70 92	Breskve, vključno z nektarinami, brez dodanega alkohola, brez dodanega sladkorja, v izvirnem pakiranju z neto vsebino 5 kg ali več	67 %“.	555	—	—

24.1.2019

Uradni list Evropske unije

L 21/13

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/103

z dne 23. januarja 2019

o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2015/1998 glede pojasnitve, uskladitve in poenostavitve ter okrepitve nekaterih posebnih ukrepov za varovanje letalstva

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 300/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2008 o skupnih pravilih na področju varovanja civilnega letalstva in o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2320/2002 (1) ter zlasti člena 4(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Izkušnje, pridobljene z izvajanjem Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/1998 (2), so pokazale potrebo po manjših spremembah načinov izvajanja nekaterih skupnih osnovnih standardov.

(2)	Nekatere posebne ukrepe za varovanje letalstva bi bilo treba pojasniti, uskladiti ali poenostaviti, da bi se izboljšala pravna jasnost, standardizirala skupna razlaga zakonodaje in dodatno zagotovilo najboljše izvajanje skupnih osnovnih standardov za varovanje letalstva.

(3)

Poleg tega je treba zaradi novega razvoja v smislu operacij letališč in letalskih prevoznikov, tehnologije in varnostne opreme, ki obravnava spremenjene grožnje in tveganja, pa tudi zaradi razvoja mednarodnih standardov in priporočenih praks Mednarodne organizacije civilnega letalstva ustrezno spremeniti izvedbena pravila.

(4)	Spremembe se nanašajo na ukrepe na področju varovanja letališča, revizijo pravil o preverjanju preteklosti za okrepitev kulture varnosti in odpornosti ter uvedbo detektorjev eksplozivov za čevlje in detektorjev eksplozivnih hlapov, opredelitvijo standardov učinkovitosti zanje ter njihovo uporabo.

(5)	Izvedbeno uredbo (EU) 2015/1998 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(6)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 19 Uredbe (ES) št. 300/2008 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga k Izvedbeni uredbi (EU) 2015/1998 se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 1. februarja 2019. Vendar se točke 2, 20, 25, 26, 28 do 38, 44 in 45 Priloge k tej uredbi uporabljajo od 31. decembra 2020.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 23. januarja 2019

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 97, 9.4.2008, str. 72.

(2) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/1998 z dne 5. novembra 2015 o določitvi podrobnih ukrepov za izvajanje skupnih osnovnih standardov za varovanje letalstva (UL L 299, 14.11.2015, str. 1).

PRILOGA

Priloga k Izvedbeni uredbi (EU) 2015/1998 se spremeni:

(1)

točka 1.1.3.4 se nadomesti z naslednjim:

„1.1.3.4

Čim prej se izvede varnostni pregled kritičnih delov, ki bi lahko bili kontaminirani, da se tako ustrezno zagotovi, da na njih ni prepovedanih predmetov, kadar koli so imeli dostop do kritičnih delov:

(a)	varnostno nepregledane osebe;

(b)	potniki in člani posadke, ki prihajajo iz tretjih držav, ki niso naštete v Dodatku 4-B;

(c)	potniki in člani posadke, ki prihajajo z letališč Unije, na katerih zadevna država članica odstopa od skupnih osnovnih standardov, kot je določeno v členu 1 Uredbe Komisije (EU) št. 1254/2009 (*1), razen če so ob prihodu pričakani in pospremljeni izven teh območij v skladu s točko 1.2.7.3.

Ta točka se šteje za izpolnjeno pri zrakoplovih, ki so podvrženi varnostni preiskavi zrakoplova, in se ne uporablja, kadar so imele dostop do kritičnih delov osebe, ki jih zajemata točki 1.3.2 in 4.1.1.7.

V zvezi s točkama (b) in (c) se ta določba uporablja samo za tiste kritične dele, ki se uporabljajo za varnostno pregledano oddano prtljago in/ali varnostno pregledane odhajajoče potnike, ki ne odhajajo na istem zrakoplovu kot ti potniki in člani posadke.

(*1) Uredba Komisije (EU) št. 1254/2009 z dne 18. decembra 2009 o določitvi meril, na podlagi katerih lahko države članice odstopajo od skupnih osnovnih standardov za varnost civilnega letalstva ter sprejmejo druge alternativne varnostne ukrepe (UL L 338, 19.12.2009, str. 17).“;"

(2)

točka 1.2.3 se nadomesti z naslednjim:

„1.2.3 Zahteve za identifikacijske priponke Unije za člane posadke in za letališče

1.2.3.1 Identifikacijska priponka člana posadke, zaposlenega pri letalskem prevozniku Unije, in identifikacijska priponka za letališče se lahko izdata samo osebi, ki ima operativno potrebo in je uspešno opravila temeljito preverjanje preteklosti v skladu s točko 11.1.3.

1.2.3.2 Identifikacijske priponke za člane posadke in za letališče se izdajajo za največ pet let.

1.2.3.3 Identifikacijska priponka osebe, ki temeljitega preverjanja preteklosti ne opravi uspešno, se nemudoma onemogoči ali prekliče, kot je primerno, ter vrne pristojnemu organu, upravljavcu ali izdajatelju, kot je ustrezno.

1.2.3.4 Identifikacijska priponka se nosi na vidnem mestu vsaj takrat, kadar se imetnik nahaja na varnostnih območjih omejenega gibanja.

Osebe, pristojne za izvajanje točke 1.5.1(c), opozorijo in po potrebi prijavijo osebo, ki ne nosi identifikacijske priponke na varnostnih območjih omejenega gibanja, razen na tistih območjih, kjer so prisotni potniki.

1.2.3.5 Identifikacijska priponka se nemudoma vrne v naslednjih primerih:

(a)	na zahtevo pristojnega organa, upravljavca ali izdajatelja, kot je ustrezno:

(b)	ob prenehanju delovnega razmerja;

(c)	ob spremembi delodajalca;

(d)	ob spremembi potrebe po dostopu na območja, za katera je bilo pooblastilo dano;

(e)	ob poteku veljavnosti priponke;

(f)	ob odvzemu priponke.

1.2.3.6 Izdajatelja se nemudoma uradno obvesti o izgubi, kraji ali nevrnitvi identifikacijske priponke.

1.2.3.7 Elektronska priponka se po vrnitvi, poteku veljavnosti, odvzemu ali obvestilu o izgubi, kraji ali nevrnitvi nemudoma onemogoči.“;

(3)

točka 1.2.6.3(b) se nadomesti z naslednjim:

„(b)	vezana na družbo ali posameznega registriranega uporabnika vozila prek varne baze podatkov o registraciji vozil.“;

(4)	v točki 1.2.6.3 se zadnji stavek nadomesti z naslednjim: „Elektronske prepustnice za vozila so tudi elektronsko berljive na nadzorovanem delu letališča.“;

(5)

točka 1.3.1.1(f) se nadomesti z naslednjim:

„(f)	z napravami za zaznavanje sledi eksplozivov v kombinaciji z detektorji kovin za ročno uporabo;“;

(6)

v točki 1.3.1.1 se dodata naslednji točki (g) in (h):

„(g)	z detektorjem kovin za čevlje;

(h)	z detektorjem eksplozivov za čevlje.“;

(7)	na koncu točke 1.3.1.1 se doda naslednji stavek: „Detektorji kovin za čevlje in detektorji eksplozivov za čevlje se lahko uporabljajo le kot dopolnilno sredstvo varnostnega pregleda.“;

(8)

točka 1.3.1.3 se nadomesti z naslednjim:

„1.3.1.3

Psi za odkrivanje eksplozivov, naprave za zaznavanje sledi eksplozivov in naprave za zaznavanje sledi eksplozivov v kombinaciji z detektorjem eksplozivov za čevlje se lahko uporabljajo le kot dopolnilno sredstvo varnostnega pregleda oseb, razen potnikov, ali pri nepredvidljivem izmenjevanju z ročnimi preiskavami, ročnimi preiskavami v kombinaciji z detektorjem kovin za čevlje, prehodnim detektorjem kovin ali varnostnimi skenerji.“;

(9)	na koncu točke 3.1.3 se doda naslednji stavek: „Zabeležene informacije, kot so zgornje, se lahko hranijo v elektronski obliki.“;

(10)

točka 4.0.3 se nadomesti z naslednjim:

„4.0.3

Potniki in njihova ročna prtljaga, ki prihajajo iz države članice, v kateri je bil zrakoplov v tranzitu, potem ko je prispel iz tretje države, ki ni na seznamu v Dodatku 4-B, ali z letališča Unije, na katerem zadevna država članica odstopa od skupnih osnovnih standardov, kot je določeno v členu 1 Uredbe (EU) št. 1254/2009, se štejejo za potnike in ročno prtljago, ki prihajajo iz tretje države, razen če obstaja dokaz, da so bili ti potniki in njihova ročna prtljaga varnostno pregledani v skladu s tem poglavjem.“;

(11)

doda se naslednja točka 4.0.6:

„4.0.6

Potniki in njihova ročna prtljaga, ki prihajajo z letališča Unije, na katerem zadevna država članica odstopa od skupnih osnovnih standardov, kot je določeno v členu 1 Uredbe (EU) št. 1254/2009, se štejejo za potnike in ročno prtljago, ki prihajajo iz tretje države, razen če obstaja dokaz, da so bili ti potniki in njihova ročna prtljaga varnostno pregledani v skladu s tem poglavjem.“;

(12)

točka 4.1.1.2(f) se nadomesti z naslednjim:

„(f)	s kombinacijo naprav za zaznavanje sledi eksplozivov in detektorjev kovin za ročno uporabo;“;

(13)

v točki 4.1.1.2 se dodata naslednji točki (g) in (h):

„(g)	z detektorjem kovin za čevlje;

(h)	z detektorjem eksplozivov za čevlje.“;

(14)

točka 4.1.1.9 se nadomesti z naslednjim:

„4.1.1.9

Psi za odkrivanje eksplozivov, naprave za zaznavanje sledi eksplozivov, detektorji kovin za čevlje in detektorji eksplozivov za čevlje se lahko uporabljajo le kot dopolnilno sredstvo varnostnega pregleda.“;

(15)

točka 4.1.3.1 se nadomesti z naslednjim:

„4.1.3.1

Tekočine, razpršila in geli, ki jih nosijo potniki, se lahko izvzamejo iz varnostnega pregledovanja s sistemi za odkrivanje tekočih eksplozivov ob vstopu na varnostno območje omejenega gibanja, če so v posameznih posodah s prostornino največ 100 mililitrov ali enakovredno v eni prozorni plastični vrečki, ki jo je mogoče znova zatesniti in katere prostornina ne presega enega litra, pri čemer je plastična vrečka primerno zapolnjena in popolnoma zaprta.“;

(16)	točka 4.1.3.2 se črta;

(17)

točka 5.0.3 se spremeni:

„5.0.3

Oddana prtljaga, ki prihaja iz države članice, v kateri je bil zrakoplov v tranzitu, potem ko je prispel iz tretje države, ki ni na seznamu v Dodatku 5-A, ali z letališča Unije, na katerem zadevna država članica odstopa od skupnih osnovnih standardov, kot je določeno v členu 1 Uredbe (EU) št. 1254/2009, se šteje za oddano prtljago, ki prihaja iz tretje države, razen če obstaja dokaz, da je bila oddana prtljaga varnostno pregledana v skladu s tem poglavjem.“;

(18)

doda se naslednja točka 5.0.6:

„5.0.6

Oddana prtljaga, ki prihaja z letališča Unije, na katerem zadevna država članica odstopa od skupnih osnovnih standardov, kot je določeno v členu 1 Uredbe (EU) št. 1254/2009, se šteje za oddano prtljago, ki prihaja iz tretje države, razen če obstaja dokaz, da je bila oddana prtljaga varnostno pregledana v skladu s tem poglavjem.“;

(19)

v poglavju 5 se Dodatek 5-A nadomesti z naslednjim:

„DODATEK 5-A

ODDANA PRTLJAGA

TRETJE DRŽAVE TER DRUGE DRŽAVE IN OZEMLJA, ZA KATERE SE V SKLADU S ČLENOM 355 POGODBE O DELOVANJU EVROPSKE UNIJE NASLOV VI TRETJEGA DELA NAVEDENE POGODBE NE UPORABLJA IN ZA KATERE JE PRIZNANO, DA SE V NJIH UPORABLJAJO VARNOSTNI STANDARDI, ENAKOVREDNI SKUPNIM OSNOVNIM STANDARDOM NA PODROČJU VAROVANJA V CIVILNEM LETALSTVU

Kar zadeva oddano prtljago, je bilo za naslednje tretje države ter države in ozemlja, za katere se v skladu s členom 355 Pogodbe o delovanju Evropske unije naslov VI tretjega dela navedene pogodbe ne uporablja, priznano, da se v njih uporabljajo varnostni standardi, enakovredni skupnim osnovnim standardom na področju varovanja v civilnem letalstvu:

Kanada

Ferski otoki v zvezi z letališčem Vagar

Grenlandija v zvezi z letališčem Kangerlussuaq

Guernsey

Otok Man

Jersey

Črna gora

Republika Singapur v zvezi z letališčem Singapore Changi Airport

Država Izrael v zvezi z letališčem Ben Gurion International Airport

Združene države Amerike

Komisija nemudoma uradno obvesti ustrezne organe držav članic, če ima informacije o tem, da varnostni standardi, ki jih uporablja zadevna tretja država ali druga država ali ozemlje in ki bistveno vplivajo na splošno varnost letalstva v Uniji, niso več enakovredni skupnim osnovnim standardom Unije.

Ustrezni organi držav članic se nemudoma uradno obvestijo, če ima Komisija informacije o ukrepih, vključno z izravnalnimi ukrepi, ki potrjujejo, da je ponovno vzpostavljena enakovrednost ustreznih varnostnih standardov, ki jih uporablja zadevna tretja država ali druga država ali ozemlje.

;

(20)	točka 6.1.3 se črta;

(21)

točka 6.8.3.6(d) se nadomesti z naslednjim:

„(d)	vsebino pošiljke ali navedbo uskupinjenja, če je potrebno, in“;

(22)

na koncu točke 6.8.3.6 se doda naslednji stavek:

„V primeru uskupinjenja ACC3 ali regulirani agent, ki je potrjen za ukrepe varovanja v letalstvu EU (RA3), ki je izvedel uskupinjanje, zgoraj zahtevane informacije za vsako posamezno pošiljko zadrži vsaj do predvidenega časa prihoda pošiljke na prvo letališče v Evropski uniji ali 24 ur, katera koli od možnosti je daljša.“;

(23)

doda se naslednja točka 6.8.3.8:

„6.8.3.8

Pošiljke, namenjene za prevoz ali tranzit, ki prispejo iz tretje države, ki je na seznamu v Dodatku 6-I, in katerih spremna dokumentacija ni v skladu s točko 6.8.3.6, se pred naslednjim letom obravnavajo v skladu s poglavjem 6.7.“;

(24)

doda se naslednja točka 6.8.3.9:

„6.8.3.9

Pošiljke, namenjene za prevoz ali tranzit, ki prispejo iz tretje države, ki ni na seznamu v Dodatku 6-I, in katerih spremna dokumentacija ni v skladu s točko 6.8.3.6, se pred naslednjim letom obravnavajo v skladu s poglavjem 6.2. Spremna dokumentacija pošiljk, ki prispejo iz tretje države, ki je na seznamu v Dodatku 6-F, je v skladu najmanj z načrtom Mednarodne organizacije civilnega letalstva za izjavo o varnosti pošiljke.“;

(25)

dodata se naslednji točki 11.0.8 in 11.0.9:

11.0.8 V tem poglavju je ‚radikalizacija‘ pojav privzema kulture ekstremizma pri ljudeh, ki sprejemajo mnenja, poglede in zamisli, ki bi lahko vodili v terorizem.

11.0.9 V tem poglavju ter brez poseganja v uporabo prava Unije in nacionalnega prava države članice pri določanju zanesljivosti posameznika, ki opravlja postopek, opisan v točkah 11.1.3 in 11.1.4, upoštevajo vsaj:

(a)	kazniva dejanja iz Priloge II k Direktivi (EU) 2016/681 Evropskega parlamenta in Sveta (*2) ter

(b)	teroristična kazniva dejanja iz Direktive (EU) 2017/541 Evropskega parlamenta in Sveta (*3).

Kazniva dejanja iz točke (b) štejejo za „izključitvena kazniva dejanja“.

(*2) Direktiva (EU) 2016/681 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o uporabi podatkov o potnikih (PNR) za preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje in pregon terorističnih in hudih kaznivih dejanj (UL L 119, 4.5.2016, str. 132)."

(*3) Direktiva (EU) 2017/541 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o boju proti terorizmu in nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2002/475/PNZ ter o spremembi Sklepa Sveta 2005/671/PNZ (UL L 88, 31.3.2017, str. 6).“;"

(26)

točka 11.1 se nadomesti z naslednjim:

„11.1 ZAPOSLOVANJE

11.1.1 Osebe, ki se zaposlujejo za izvajanje ali za odgovornost za izvajanje varnostnih pregledov, nadzora dostopa ali drugih oblik varnostnega nadzora na varnostnem območju omejenega gibanja, predhodno uspešno opravijo temeljito preverjanje preteklosti.

11.1.2 Osebe, ki se zaposlujejo za izvajanje ali za odgovornost za izvajanje varnostnih pregledov, nadzora dostopa ali drugih oblik varnostnega nadzora na območju, ki ni varnostno območje omejenega gibanja, ali imajo dostop brez spremstva do zračnega tovora in zračne pošte, pošte letalskega prevoznika in materiala letalskega prevoznika, zalog za oskrbo med letom ter zalog za oskrbo na letališču, za katere je bil izveden zahtevani varnostni nadzor, predhodno uspešno opravijo temeljito ali standardno preverjanje preteklosti. Če v tej uredbi ni določeno drugače, odločitev o tem, ali je treba opraviti temeljito ali standardno preverjanje preteklosti, sprejme pristojni organ v skladu z veljavnimi nacionalnimi predpisi.

11.1.3 V skladu z veljavnimi predpisi Unije in nacionalnim pravom se pri temeljitem preverjanju preteklosti vsaj:

(a)	ugotovi identiteta osebe na podlagi dokumentarnega dokazila;

(b)	zajame kazenska evidenca v vseh državah prebivališča najmanj v predhodnih 5 letih;

(c)	zajamejo zaposlitve, izobraževanje in morebitne vrzeli najmanj v predhodnih 5 letih;

(d)	zajamejo obveščevalni in morebitni drugi ustrezni podatki, ki so na voljo pristojnim nacionalnim organom in za katere ti menijo, da bi lahko vplivali na primernost osebe za opravljanje dela, ki zahteva temeljito preverjanje preteklosti.

11.1.4 V skladu z veljavnimi predpisi Unije in nacionalnim pravom se pri standardnem preverjanju preteklosti vsaj:

(a)	ugotovi identiteta osebe na podlagi dokumentarnega dokazila;

(b)	zajame kazenska evidenca v vseh državah prebivališča najmanj v predhodnih 5 letih;

(c)	zajamejo zaposlitve, izobraževanje in morebitne vrzeli najmanj v predhodnih 5 letih.

11.1.5 Standardno preverjanje preteklosti ali točke od (a) do (c) temeljitega preverjanja preteklosti se opravijo, preden oseba začne uvodno usposabljanje na področju varovanja, ki vključuje dostop do informacij, ki zaradi svoje občutljivosti niso javno dostopne. Preden se osebi dovoli izvajanje ali postane odgovorna za izvajanje varnostnih pregledov, nadzora dostopa ali drugih oblik varnostnega nadzora, se po potrebi opravi točka (d) temeljitega preverjanja preteklosti.

11.1.6 Temeljito ali standardno preverjanje preteklosti se šteje za neuspešno opravljeno, če niso vsi elementi iz točk 11.1.3 in 11.1.4 zadovoljivo izpolnjeni ali če ti elementi na kateri koli točki ne zagotovijo potrebne stopnje zagotovila o zanesljivosti posameznika.

Države članice si prizadevajo za vzpostavitev primernih in učinkovitih mehanizmov, da se zagotovi izmenjava informacij na nacionalni ravni in z drugimi državami z namenom dopolnjevanja in ocenjevanja informacij, pomembnih za preverjanje preteklosti.

11.1.7 Za preverjanje preteklosti se uporablja naslednje:

(a)

mehanizem za redne preglede elementov iz točk 11.1.3 in 11.1.4 s takojšnjim obveščanjem pristojnega organa, upravljavca ali izdajatelja, kot je primerno, o vsakem dogodku, ki bi lahko vplival na zanesljivost posameznika. Načini obveščanja ter izmenjave informacij in vsebin med pristojnimi organi, upravljavci in subjekti se vzpostavijo in spremljajo v skladu z nacionalnim pravom; ali

(b)	ponovitve v rednih časovnih presledkih, ki niso daljši od dvanajstih mesecev za temeljito preverjanje preteklosti oziroma treh let za standardno preverjanje preteklosti.

11.1.8 Postopek zaposlitve za vse osebe, ki se zaposlujejo v skladu s točkama 11.1.1 in 11.1.2, vključuje najmanj pisno prošnjo in intervju, namenjen zagotovitvi začetne ocene sposobnosti in zmožnosti.

11.1.9 Osebe, ki se zaposlujejo za izvajanje varnostnega nadzora, imajo umske in telesne sposobnosti in zmožnosti, potrebne za učinkovito opravljanje svojih dodeljenih nalog, ter so na začetku postopka zaposlitve seznanjene z naravo teh zahtev.

Te sposobnosti in zmožnosti se ocenjujejo v postopku zaposlovanja in pred koncem poskusne dobe.

11.1.10 Zaposlitvena evidenca, vključno z rezultati morebitnih ocenjevalnih testov, se hrani za vse osebe, ki se zaposlijo v skladu s točkama 11.1.1 in 11.1.2, najmanj toliko časa, kolikor traja njihova pogodba.

11.1.11 Za obravnavanje notranjih groženj ter ne glede na ustrezno vsebino usposabljanja osebja in sposobnosti, navedene v odstavku 11.2, program varovanja upravljavcev in subjektov iz členov 12, 13 in 14 Uredbe (ES) št. 300/2008 vključuje ustrezno notranjo politiko in z njo povezane ukrepe za izboljšanje ozaveščenosti osebja in spodbujanje kulture varnosti.

11.1.12 Preverjanja preteklosti, uspešno zaključena pred 31. decembrom 2020, bodo ostala veljavna do njihovega poteka veljavnosti oziroma ne dlje kot do 30. junija 2023, kar je prej.“;

(27)	na koncu točke 11.1.2 se doda naslednji stavek: „Predzaposlitvena preverjanja se odpravijo do 31. julija 2019. Za osebe, za katere je bilo opravljeno predzaposlitveno preverjanje, se najkasneje do 30. junija 2020 opravi preverjanje preteklosti.“;

(28)

v točki 11.2.2 se točka (k) se nadomesti z naslednjim:

„(k)	sposobnost jasne in samozavestne komunikacije ter“;

(29)

v točki 11.2.2 se doda naslednja točka (l):

„(l)	poznavanje elementov, ki prispevajo k vzpostavitvi trdne in odporne kulture varnosti na delovnem mestu in na področju letalstva, med drugim notranjih groženj in radikalizacije.“;

(30)

v točki 11.2.3.2 se točka (b) se nadomesti z naslednjim:

„(b)	poznavanje ustreznih zakonskih zahtev ter elementov, ki prispevajo k vzpostavitvi trdne in odporne kulture varnosti na delovnem mestu in na področju letalstva, med drugim notranjih groženj in radikalizacije;“;

(31)

v točki 11.2.3.3 se točka (b) nadomesti z naslednjim:

„(b)	poznavanje ustreznih zakonskih zahtev ter elementov, ki prispevajo k vzpostavitvi trdne in odporne kulture varnosti na delovnem mestu in na področju letalstva, med drugim notranjih groženj in radikalizacije;“;

(32)

v točki 11.2.3.6 se točka (a) nadomesti z naslednjim:

„(a)	poznavanje zakonskih zahtev za varnostne preiskave zrakoplova ter elementov, ki prispevajo k vzpostavitvi trdne in odporne kulture varnosti na delovnem mestu in na področju letalstva, med drugim notranjih groženj in radikalizacije;“;

(33)

v točki 11.2.3.7 se točka (a) nadomesti z naslednjim:

„(a)	poznavanje načina varovanja in preprečevanja nepooblaščenega dostopa do zrakoplova ter poznavanje elementov, ki prispevajo k vzpostavitvi trdne in odporne kulture varnosti na delovnem mestu in na področju letalstva, med drugim notranjih groženj in radikalizacije;“;

(34)

v točki 11.2.3.8 se točka (b) nadomesti z naslednjim:

„(b)	poznavanje ustreznih zakonskih zahtev ter elementov, ki prispevajo k vzpostavitvi trdne in odporne kulture varnosti na delovnem mestu in na področju letalstva, med drugim notranjih groženj in radikalizacije;“;

(35)

v točki 11.2.3.9 se točka (b) nadomesti z naslednjim:

„(b)	poznavanje ustreznih zakonskih zahtev ter elementov, ki prispevajo k vzpostavitvi trdne in odporne kulture varnosti na delovnem mestu in na področju letalstva, med drugim notranjih groženj in radikalizacije;“;

(36)

v točki 11.2.3.10 se točka (b) nadomesti z naslednjim:

„(b)	poznavanje ustreznih zakonskih zahtev ter elementov, ki prispevajo k vzpostavitvi trdne in odporne kulture varnosti na delovnem mestu in na področju letalstva, med drugim notranjih groženj in radikalizacije;“;

(37)

v točki 11.2.6.2 se točka (b) nadomesti z naslednjim:

„(b)	poznavanje ustreznih zakonskih zahtev ter elementov, ki prispevajo k vzpostavitvi trdne in odporne kulture varnosti na delovnem mestu in na področju letalstva, med drugim notranjih groženj in radikalizacije;“;

(38)

v točki 11.2.7 se točka (b) nadomesti z naslednjim:

„(b)	poznavanje ustreznih zakonskih zahtev ter elementov, ki prispevajo k vzpostavitvi trdne in odporne kulture varnosti na delovnem mestu in na področju letalstva, med drugim notranjih groženj in radikalizacije;“;

(39)

točka 11.3.1(b) se nadomesti z naslednjim:

„(b)	najmanj vsaka tri leta ponovno certifikacijo pri osebah, ki upravljajo rentgenski aparat oziroma sisteme za odkrivanje eksploziva, ter“;

(40)

točka 11.3.2 se nadomesti z naslednjim:

„11.3.2

Osebe, ki upravljajo rentgenski aparat oziroma sisteme za odkrivanje eksploziva, v okviru uvodnega postopka certifikacije oziroma odobritve opravijo standardiziran preizkus interpretacije slik.“;

(41)

točka 11.3.3 se nadomesti z naslednjim:

„11.3.3

Postopek ponovne certifikacije oziroma ponovne odobritve za osebe, ki upravljajo rentgenski aparat oziroma sisteme za odkrivanje eksploziva, obsega standardizirani preizkus interpretacije slik in oceno operativne učinkovitosti.“;

(42)	v točki 11.4.1 se črta naslednji odstavek: „Rezultati preizkusov se posredujejo osebi in evidentirajo ter se lahko upoštevajo v okviru postopka ponovne certifikacije oziroma ponovne odobritve.“;

(43)

točka 11.4.2 se nadomesti z naslednjim:

„11.4.2

Ocena uspešnosti posameznih pregledovalcev se opravi ob koncu vsakega šestmesečnega obdobja. Rezultati te ocene:

(a)	se posredujejo osebi in evidentirajo;

(b)	uporabijo za ugotavljanje pomanjkljivosti ter oblikovanje prihodnjega usposabljanja in preizkušanja, ki bosta prilagojena za obravnavanje teh pomanjkljivosti, ter

(c)	se lahko upoštevajo v okviru postopka ponovne certifikacije oziroma ponovne odobritve.“;

(44)

točka 11.5.1(a) se nadomesti z naslednjim:

„(a)	uspešno opravljeno temeljito preverjanje preteklosti v skladu s točko 11.1.3;“;

(45)

točka 11.6.3.5(a) se nadomesti z naslednjim:

„(a)	je opravil temeljito preverjanje preteklosti v skladu s točko 11.1.3;“;

(46)	v točki 11.6.5.5 se doda naslednji stavek: „Ročne parafe na vsaki strani se lahko nadomestijo z elektronskim podpisom celotnega dokumenta.“;

(47)

dodata se naslednji točki 12.0.4 in 12.0.5:

12.0.4 Če se uporablja kombinacija več vrst varnostne opreme, mora biti vsaka vrsta v skladu z opredeljenimi specifikacijami in izpolnjevati standarde iz tega poglavja, tako posamično kot tudi v kombinaciji.

12.0.5 Oprema se namesti in vzdržuje v skladu z zahtevami proizvajalcev opreme.“;

(48)	točka 12.1.1.8 se črta;

(49)

zadnji stavek točke 12.5.1.1 se nadomesti z naslednjim:

„Če se kombinirane slike nevarnih predmetov programa za projekcijo slik nevarnih predmetov uporabljajo s sistemom za odkrivanje eksploziva, ki se uporablja izključno za varnostne preglede oddane prtljage, se zahteva iz točke (b) uporablja šele od 1. septembra 2020.“;

(50)

doda se naslednja točka 12.11.2.3:

„12.11.2.3

Standard 2.1 se uporablja za varnostne skenerje, nameščene od 1. januarja 2021.“;

(51)

točka 12.12 se nadomesti z naslednjim:

„12.12 SKENER ZA ČEVLJE

12.12.1 Splošna načela

12.12.1.1 Detektor kovin za čevlje lahko odkrije in z alarmom opozori vsaj na določene kovinske predmete, tako posamično kot tudi v kombinaciji.

12.12.1.2 Detektor eksplozivov za čevlje lahko odkrije in z alarmom opozori vsaj na določene eksplozivne predmete.

12.12.1.3 Odkrivanje detektorja kovin za čevlje in detektorja eksplozivov za čevlje ni odvisno od položaja ali usmeritve kovinskih ali eksplozivnih predmetov.

12.12.1.4 Detektor kovin za čevlje in detektor eksplozivov za čevlje se namestita na trdno podlago.

12.12.1.5 Detektor kovin za čevlje in detektor eksplozivov za čevlje imata vidni indikator, ki pokaže, da naprava deluje.

12.12.1.6 Sredstva za nastavitev detekcijskih parametrov detektorja kovin za čevlje in detektorja eksplozivov za čevlje so zaščitena in dostopna le pooblaščenim osebam.

12.12.1.7 Ko detektor kovin za čevlje zazna kovinske predmete iz točke 12.12.1.1, odda vsaj vizualni in zvočni alarm. Obe vrsti alarma sta opazni v dosegu enega metra.

12.12.1.8 Ko detektor eksplozivov za čevlje zazna eksplozivne predmete iz točke 12.12.1.2, odda vsaj vizualni in zvočni alarm. Obe vrsti alarma sta opazni v dosegu enega metra.

12.12.2 Standardi za detektor kovin za čevlje

12.12.2.1 Za detektor kovin za čevlje obstajata dva standarda. Podrobne zahteve glede teh standardov so določene v Izvedbenem sklepu Komisije C(2015) 8005.

12.12.2.2 Vsi detektorji kovin za čevlje, ki se uporabljajo izključno za varnostni pregled oseb, razen potnikov, izpolnjujejo vsaj standard 1.

12.12.2.3 Vsi detektorji kovin za čevlje, ki se uporabljajo za varnostni pregled potnikov, izpolnjujejo standard 2.

12.12.2.4 Vsi detektorji kovin za čevlje lahko ugotovijo vzrok za alarm, ki ga sproži prehodni detektor kovin, na območju med površino, ki podpira čevelj, in vsaj 35 cm nad njo.

12.12.3 Standardi za detektor eksplozivov za čevlje

12.12.3.1 Podrobne zahteve glede tega standarda so določene v Izvedbenem sklepu Komisije C(2015) 8005.“;

(52)

doda se naslednja točka 12.14:

„12.14 DETEKTOR EKSPLOZIVNIH HLAPOV

12.14.1 Standardi za detektor eksplozivnih hlapov

12.14.1.1 Vsi detektorji eksplozivnih hlapov, ki se uporabljajo za varnostni pregled oddane prtljage ali tovora, izpolnjujejo vsaj standard 1.

12.14.1.2 Vsi detektorji eksplozivnih hlapov, ki se uporabljajo za varnostni pregled oseb ali ročne prtljage, izpolnjujejo vsaj standard 3.

12.14.1.3 Podrobne zahteve glede teh standardov so določene v Izvedbenem sklepu Komisije C(2015) 8005.“.

24.1.2019

Uradni list Evropske unije

L 21/23

SKLEP SVETA (EU) 2019/104

z dne 22. maja 2018

o stališču, ki se v imenu Evropske unije zavzame v Skupnem svetu EU-Mehika, ustanovljenem na podlagi Sporazuma o gospodarskem partnerstvu in političnem usklajevanju in sodelovanju med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Združenimi mehiškimi državami na drugi, v zvezi s spremembo sklepov št. 2/2000 in št. 2/2001 Skupnega sveta zaradi upoštevanja pristopa Republike Hrvaške k Evropski uniji

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 91, člena 100(2), členov 207 in 211, v povezavi s členom 218(9) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Sporazum o gospodarskem partnerstvu in političnem usklajevanju in sodelovanju med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Združenimi mehiškimi državami na drugi (1) (v nadaljnjem besedilu: Globalni sporazum) je bil podpisan 8. decembra 1997, veljati pa je začel 1. oktobra 2000.

(2)	Svet je 14. septembra 2012 pooblastil Komisijo, da z Združenimi mehiškimi državami začne pogajanja o Tretjem dodatnem protokolu h Globalnemu sporazumu zaradi upoštevanja pristopa Republike Hrvaške k Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: Protokol).

(3)	Pogajanja so bila uspešno zaključena in v skladu s Sklepom Sveta (EU) 2018/2024 (2) je bil Protokol podpisan 27. novembra 2018.

(4)

V skladu s členi 5, 6, 7, 10 in 47 Globalnega sporazuma je Skupni svet EU-Mehika, ustanovljen na podlagi člena 45 Globalnega sporazuma (v nadaljnjem besedilu: Skupni svet), pristojen za sprejemanje odločitev z namenom doseganja ciljev Globalnega sporazuma in zlasti za odločanje o ustreznih režimih in časovnem razporedu za blagovno menjavo, za trgovino s storitvami in za javna naročila.

(5)

Ker je Hrvaška pogodbenica Globalnega sporazuma, je treba prilagoditi nekaj določb:

—	Sklepa št. 2/2000 Skupnega sveta (3), kakor je bil spremenjen s sklepoma št. 3/2004 (4) in št. 2/2008 (5), ki se nanaša na blagovno menjavo, potrjevanje porekla blaga in javna naročila, ter

—	Sklepa št. 2/2001 (6), kakor je bil spremenjen s sklepoma št. 4/2004 (7) in št. 3/2008 (8), da se posodobi seznam organov, pristojnih za finančne storitve, in tistih ukrepov, ki niso skladni s členi 12 do 16 Sklepa št. 2/2001 in jih bo Hrvaška ohranila na podlagi člena 17(3) navedenega sklepa.

(6)	Stališče Unije v Skupnem svetu bi zato moralo temeljiti na priloženih osnutkih sklepov –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

1. Stališče, ki se v imenu Unije zavzame v Skupnem svetu EU-Mehika, ustanovljenem na podlagi Globalnega sporazuma, v zvezi s spremembo sklepov št. 2/2000 in št. 2/2001 Skupnega sveta, zaradi upoštevanja pristopa Hrvaške k Uniji, temeljijo na osnutkih sklepov Skupnega sveta, priloženih temu sklepu.

2. Predstavniki Unije v Skupnem svetu se lahko o manjših tehničnih spremembah osnutkov sklepov dogovorijo brez nadaljnjega sklepa Sveta.

Člen 2

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

V Bruslju, 22. maja 2018

Za Svet

Predsednik

E. KARANIKOLOV

(1) UL L 276, 28.10.2000, str. 45.

(2) Sklep Sveta (EU) 2018/2024 z dne 22. maja 2018 o podpisu, v imenu Evropske unije in njenih držav članic, in začasni uporabi Tretjega dodatnega protokola k Sporazumu o gospodarskem partnerstvu in političnem usklajevanju in sodelovanju med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Združenimi mehiškimi državami na drugi zaradi upoštevanja pristopa Republike Hrvaške k Evropski uniji (UL L 325, 20.12.2018, str. 1).

(3) Sklep št. 2/2000 Skupnega sveta ES-Mehika z dne 23. marca 2000 (UL L 157, 30.6.2000, str. 10).

(4) Sklep št. 3/2004 Skupnega sveta EU-Mehika z dne 29. julija 2004 o spremembi Sklepa Skupnega sveta št. 2/2000 z dne 23. marca 2000 (UL L 293, 16.9.2004, str. 15).

(5) Sklep št. 2/2008 Skupnega sveta EU-Mehika z dne 25. julija 2008 o spremembi Sklepa Skupnega sveta št. 2/2000, kakor je bil spremenjen s Sklepom Skupnega sveta št. 3/2004 (UL L 198, 26.7.2008, str. 55).

(6) Sklep št. 2/2001 Skupnega Sveta EU-Mehika z dne 27. februarja 2001 o izvajanju členov 6 in 9, člena 12(2)(b) in člena 50 Sporazuma o gospodarskem partnerstvu in političnem usklajevanju in sodelovanju (UL L 70, 12.3.2001, str. 7).

(7) Sklep Skupnega sveta EU/Mehika št. 4/2004 z dne 18. maja 2005 o spremembi Sklepa Skupnega sveta št. 2/2001 (UL L 192, 22.7.2005, str. 35).

(8) Sklep št. 3/2008 Skupnega sveta EU-Mehika z dne 15. decembra 2008 o spremembi Sklepa Skupnega sveta št. 2/2001, kakor je bil spremenjen s Sklepom št. 4/2004 (UL L 137, 3.6.2009, str. 7).

OSNUTEK 1

SKLEP št. 1/2018 SKUPNEGA SVETA EU-MEHIKA

z dne …

o spremembi Sklepa št. 2/2000

SKUPNI SVET JE –

ob upoštevanju Sporazuma o gospodarskem partnerstvu in političnem usklajevanju in sodelovanju med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Združenimi mehiškimi državami na drugi (1) (v nadaljnjem besedilu: Globalni sporazum) ter zlasti členov 5 in 10 v povezavi s členom 47 Sporazuma,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Po pristopu Republike Hrvaške (v nadaljnjem besedilu: Hrvaška) k Evropski uniji 1. julija 2013 je bil v …, …, podpisan Tretji dodatni protokol h Globalnemu sporazumu, ki se uporablja od … (+).

(2)	Zato je treba z učinkom od datuma, ko je Hrvaška pristopila h Globalnemu sporazumu, prilagoditi nekatere določbe Sklepa št. 2/2000 (2), kakor je bil spremenjen s sklepoma št. 3/2004 (3) in št. 2/2008 (4), v zvezi z blagovno menjavo, potrjevanjem porekla in javnimi naročili.

(3)

V skladu s členi 5, 6, 7, 10 in 47 Globalnega sporazuma je Skupni svet, ustanovljen na podlagi člena 45 Globalnega sporazuma, pristojen za sprejemanje odločitev z namenom doseganja ciljev Globalnega sporazuma in zlasti za odločanje o ustreznih režimih in časovnem razporedu za blagovno menjavo,za trgovino s storitvami in za javna naročila –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

1. Priloga I k Sklepu št. 2/2000 se spremeni, kot je določeno v Prilogi I k temu sklepu.

2. Ta člen ne vpliva na vsebino klavzule o pregledu iz člena 10 Sklepa št. 2/2000.

Člen 2

Člena 17(4) in 18(2) ter Dodatek IV k Prilogi III k Sklepu št. 2/2000 se spremenijo, kot je določeno v Prilogi II k temu sklepu.

Člen 3

1. Subjekti Hrvaške, navedeni v Prilogi III k temu sklepu, se dodajo ustreznim oddelkom dela B Priloge VI k Sklepu št. 2/2000.

2. Hrvaške publikacije, navedene v Prilogi IV k temu sklepu, se dodajo delu B Priloge XIII k Sklepu št. 2/2000.

Člen 4

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

Uporablja se od datuma, ko je Hrvaška pristopila h Globalnemu sporazumu.

V …

Za Skupni svet

Predsednik

(1) UL L 276, 28.10.2000, str. 45.

(+)

+	UL: prosimo, vstavite kraj in datum podpisa in datum začetka uporabe protokola v ST 15410/17.

(2) Sklep št. 2/2000 Skupnega sveta ES-Mehika z dne 23. marca 2000 (UL L 157, 30.6.2000, str. 10).

(3) Sklep št. 3/2004 Skupnega sveta EU-Mehika z dne 29. julija 2004 o spremembi Sklepa Skupnega sveta št. 2/2000 z dne 23. marca 2000 (UL L 293, 16.9.2004, str. 15).

(4) Sklep št. 2/2008 Skupnega sveta EU-Mehika z dne 25. julija 2008 o spremembi Sklepa Skupnega sveta št. 2/2000, kakor je bil spremenjen s Sklepom Skupnega sveta št. 3/2004 (UL L 198, 26.7.2008, str. 55).

PRILOGA I

ČASOVNI RAZPORED ODPRAVE CARINSKIH TARIF SKUPNOSTI

V Prilogi I k Sklepu št. 2/2000 se vstavi naslednje:

Oznaka KN	Opis	Letna tarifna kvota	Stopnja dajatve v okviru tarifne kvote
„0803 00 19	Banane, sveže (razen rajskih smokev)	2 010 ton (*1)	70 EUR/tono

(*1) Letna tarifna kvota velja vsako koledarsko leto od 1. januarja do 31. decembra. Začne se uporabljati tri dni po objavi tega sklepa v Uradnem listu Evropske unije.“

PRILOGA II

UPRAVNE OPOMBE V JEZIKIH NOVIH DRŽAV ČLANIC TER „IZJAVA NA RAČUNU“ V PRILOGI III K SKLEPU št. 2/2000

Priloga III k Sklepu št. 2/2000 se spremeni:

(1)

v členu 17 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:

„4. Naknadno izdana potrdila o prometu blaga EUR.1 morajo vsebovati enega od naslednjih izrazov:

BG ‚ИЗДАДЕН ВПОСЛЕДСТВИЕ‘

ES ‚EXPEDIDO A POSTERIORI‘

CS ‚VYSTAVENO DODATEČNE‘

DA ‚UDSTEDT EFTERFØLGENDE‘

DE ‚NACHTRÄGLICH AUSGESTELLT‘

ET ‚TAGANTJÄRELE VÄLJA ANTUD‘

EL ‚ΕΚΔΟΘΕΝ ΕΚ ΤΩΝ ΥΣΤΕΡΩΝ‘

EN ‚ISSUED RETROSPECTIVELY‘

FR ‚DÉLIVRÉ A POSTERIORI‘

HR ‚NAKNADNO IZDANO‘

IT ‚RILASCIATO A POSTERIORI‘

LV ‚IZSNIEGTS RETROSPEKTĪVI‘

LT ‚RETROSPEKTYVUSIS IŠDAVIMAS‘

HU ‚KIADVA VISSZAMENŐLEGES HATÁLLYAL‘

MT ‚MAHRUG RETROSPETTIVAMENT‘

NL ‚AFGEGEVEN A POSTERIORI‘

PL ‚WYSTAWIONE RETROSPEKTYWNIE‘

PT ‚EMITIDO A POSTERIORI‘

RO ‚EMIS A POSTERIORI‘

SK ‚VYDANÉ DODATOČNE‘

SL ‚IZDANO NAKNADNO‘

FI ‚ANNETTU JÄLKIKÄTEEN‘

SV ‚UTFÄRDAT I EFTERHAND‘“;

(2)

v členu 18 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2. Dvojnik, izdan v skladu z odstavkom 1, mora vsebovati enega od naslednjih zaznamkov:

BG ‚ДУБЛИКАТ‘

ES ‚DUPLICADO‘

CS ‚DUPLIKÁT‘

DA ‚DUPLIKAT‘

DE ‚DUPLIKAT‘

ET ‚DUPLIKAAT‘

EL ‚ΑΝΤΙΓΡΑΦΟ‘

EN ‚DUPLICATE‘

FR ‚DUPLICATA‘

HR ‚DUPLIKAT‘

IT ‚DUPLICATO‘

LV ‚DUBLIKĀTS‘

LT ‚DUBLIKATAS‘

HU ‚MÁSODLAT‘

MT ‚DUPLIKAT‘

NL ‚DUPLICAAT‘

PL ‚DUPLIKAT‘

PT ‚SEGUNDA VIA‘

RO ‚DUPLICAT‘

SK ‚DUPLIKÁT‘

SL ‚DVOJNIK‘

FI ‚KAKSOISKAPPALE‘

SV ‚DUPLIKAT‘“;

(3)

Dodatku IV se za francosko različico doda:

„Hrvaška različica

Izvoznik proizvoda obuhvaćenih ovom ispravom (carinsko ovlaštenje br. … (1)) izjavljuje da su, osim ako je drukčije izričito navedeno, ovi proizvodi … (2) preferencijalnog podrijetla.

(1) Kadar izjavo na računu izpolni pooblaščeni izvoznik v smislu člena 21 te priloge, mora biti na tem mestu vpisana številka pooblastila pooblaščenega izvoznika. Kadar izjave na računu ne izdela pooblaščeni izvoznik, se besede v oklepajih izpustijo ali pa se pusti prazen prostor."

(2) Navede se poreklo izdelkov. Kadar se izjava na računu v celoti ali deloma nanaša na izdelke s poreklom iz Ceute ali Melille v smislu člena 37 ter priloge, jih mora izvoznik jasno navesti v dokumentu, na podlagi katerega se izdela izjava, z oznako ‚CM‘.“"

PRILOGA III

OSREDNJI VLADNI SUBJEKTI

K oddelku 1 dela B Priloge VI k Sklepu št. 2/2000 se dodajo naslednji osrednji vladni subjekti:

„AC – Hrvaška

1	Parlament Republike Hrvaške	Hrvatski Sabor
2	Predsednik Republike Hrvaške	Predsjednik Republike Hrvatske
3	Urad predsednika Republike Hrvaške	Ured predsjednika Republike Hrvatske
4	Urad predsednika Republike Hrvaške po preteku mandata	Ured predsjednika Republike Hrvatske po prestanku obnašanja dužnosti
5	Vlada Republike Hrvaške	Vlada Republike Hrvatske
6	uradi Vlade Republike Hrvaške	uredi Vlade Republike Hrvatske
7	Ministrstvo za gospodarstvo	Ministarstvo gospodarstva
8	Ministrstvo za regionalni razvoj in sklade EU	Ministarstvo regionalnoga razvoja i fondova Europske unije
9	Ministrstvo za finance	Ministarstvo financija
10	Ministrstvo za obrambo	Ministarstvo obrane
11	Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve	Ministarstvo vanjskih i europskih poslova
12	Ministrstvo za notranje zadeve	Ministarstvo unutarnjih poslova
13	Ministrstvo za pravosodje	Ministarstvo pravosuđa
14	Ministrstvo za javno upravo	Ministarstvo uprave
15	Ministrstvo za podjetništvo in obrtništvo	Ministarstvo poduzetništva i obrta
16	Ministrstvo za delo in pokojninski sistem	Ministarstvo rada i mirovinskoga sustava
17	Ministrstvo za pomorstvo, promet in infrastrukturo	Ministarstvo pomorstva, prometa i infrastrukture
18	Ministrstvo za kmetijstvo	Ministarstvo poljoprivrede
19	Ministrstvo za turizem	Ministarstvo turizma
20	Ministrstvo za okolje in varstvo narave	Ministarstvo zaštite okoliša i prirode
21	Ministrstvo za gradbeništvo in prostorsko ureditev	Ministarstvo graditeljstva i prostornoga uređenja
22	Ministrstvo za vojne veterane	Ministarstvo branitelja
23	Ministrstvo za socialno politiko in mladino	Ministarstvo socijalne politike i mladih
24	Ministrstvo za zdravje	Ministarstvo zdravlja
25	Ministrstvo za znanost, izobraževanje in šport	Ministarstvo znanosti, obrazovanja i sporta
26	Ministrstvo za kulturo	Ministarstvo kulture
27	državne upravne organizacije	državne upravne organizacije
28	okrožni uradi državne uprave	uredi državne uprave u županijama
29	Ustavno sodišče Republike Hrvaške	Ustavni sud Republike Hrvatske
30	Vrhovno sodišče Republike Hrvaške	Vrhovni sud Republike Hrvatske
31	sodišča	sudovi
32	Državni svet sodnikov	Državno sudbeno vijeće
33	državna pravobranilstva	državna odvjetništva
34	Državnotožilski svet	Državno odvjetničko vijeće
35	uradi varuha človekovih pravic	pravobraniteljstva
36	Državna komisija za nadzor postopkov javnih naročil	Državna komisija za kontrolu postupaka javne nabave
37	Hrvaška narodna banka	Hrvatska narodna banka
38	državne agencije in uradi	državne agencije i uredi
39	Državni urad za revizijo	Državni ured za reviziju“.

K besedilu, priloženemu oddelku 2 dela B Priloge VI k Sklepu št. 2/2000, se dodajo naslednji organi in vrste organov:

„(a)

Priloga I

„PROIZVODNJA, TRANSPORT ALI DISTRIBUCIJA PITNE VODE“:

„HRVAŠKA

Javna podjetja, ki so naročniki iz člena 6 Zakona o javnih naročilih (Uradni list št. 90/11, 83/13, 143/13 in 13/14) (Zakon o javnoj nabavi, Narodne novine, broj 90/11, 83/13, 143/13 i 13/14) in ki se v skladu s posebnimi predpisi ukvarjajo z gradnjo (zagotavljanjem) ali upravljanjem stalnih omrežij za opravljanje javnih storitev v zvezi s proizvodnjo, prenosom in distribucijo pitne vode ter tem omrežjem pitno vodo dobavljajo; to so na primer subjekti, ki jih ustanovijo lokalne samoupravne enote in prevzamejo funkcijo javnih dobaviteljev storitev oskrbe z vodo ali odvodnjavanja v skladu z Zakonom o vodah (Uradni list št. 153/09, 63/11, 130/11, 53/13 in 14/14).“;

(b)

Priloga II

„PROIZVODNJA, TRANSPORT ALI DISTRIBUCIJA ELEKTRIČNE ENERGIJE“:

„HRVAŠKA

Javna podjetja, ki so naročniki iz člena 6 Zakona o javnih naročilih (Uradni list št. 90/11, 83/13, 143/13 in 13/14) (Zakon o javnoj nabavi, Narodne novine, broj 90/11, 83/13, 143/13 i 13/14) in ki se v skladu s posebnimi predpisi ukvarjajo z gradnjo (zagotavljanjem) ali upravljanjem stalnih omrežij za opravljanje javnih storitev v zvezi s proizvodnjo, prenosom in distribucijo električne energije ter tem omrežjem električno energijo dobavljajo; to so na primer subjekti, ki se ukvarjajo z navedenimi dejavnostmi na podlagi licence za opravljanje energetske dejavnosti v skladu z Energetskim zakonom (Uradni list št. 120/12 in 14/14).“;

(c)

Priloga VII

„NAROČNIKI S PODROČJA MESTNEGA ŽELEZNIŠKEGA, TRAMVAJSKEGA, TROLEJBUSNEGA ALI AVTOBUSNEGA PROMETA“:

„HRVAŠKA

Javna podjetja, ki so naročniki iz člena 6 Zakona o javnih naročilih (Uradni list št. 90/11, 83/13, 143/13 in 13/14) (Zakon o javnoj nabavi, Narodne novine, broj 90/11, 83/13, 143/13 i 13/14) in ki se v skladu s posebnimi predpisi ukvarjajo z zagotavljanjem ali upravljanjem omrežij za zagotavljanje javnih storitev na področju mestnega železniškega prevoza ter prevoza z avtomatiziranimi sistemi, tramvaji, avtobusi, trolejbusi in žičnicami; to so na primer subjekti, ki navedene dejavnosti opravljajo kot javne storitve v skladu z Zakonom o gospodarskih javnih službah (Uradni list št. 36/95, 70/97, 128/99, 57/00, 129/00, 59/01, 26/03, 82/04, 110/04, 178/04, 38/09, 79/09, 153/09, 49/11, 84/11, 90/11, 144/12, 94/13, 153/13 in 147/14).“;

(d)

Priloga VIII

„NAROČNIKI NA PODROČJU LETALIŠKIH ZMOGLJIVOSTI“:

„HRVAŠKA

Javna podjetja, ki so naročniki iz člena 6 Zakona o javnih naročilih (Uradni list št. 90/11, 83/13, 143/13 in 13/14) (Zakon o javnoj nabavi, Narodne novine, broj 90/11, 83/13, 143/13 i 13/14) in ki v skladu s posebnimi predpisi opravljajo dejavnosti, povezane z izkoriščanjem geografskega območja za zagotovitev letališč in druge terminalske opreme letalskim prevoznikom; to so na primer subjekti, ki navedene dejavnosti opravljajo na podlagi podeljene koncesije v skladu z Zakonom o letališčih (Uradni list št. 19/98 in 14/11).“;

(e)

Priloga IX

„NAROČNIKI NA PODROČJU POMORSKIH PRISTANIŠČ ALI PRISTANIŠČ NA CELINSKIH VODAH ALI DRUGIH TERMINALSKIH KAPACITET“:

„HRVAŠKA

Javna podjetja, ki so naročniki iz člena 6 Zakona o javnih naročilih (Uradni list št. 90/11, 83/13, 143/13 in 13/14) (Zakon o javnoj nabavi, Narodne novine, broj 90/11, 83/13, 143/13 i 13/14) in ki v skladu s posebnimi predpisi opravljajo dejavnosti, povezane z izkoriščanjem geografskega območja za zagotovitev obmorskih pristanišč, rečnih pristanišč in drugih prevoznih terminalov upravljavcem v pomorskem in rečnem prevozu; to so na primer subjekti, ki se ukvarjajo z navedenimi dejavnostmi v skladu z Zakonom o pomorstvu in pristaniščih (Uradni list št. 158/03, 100/04, 141/06 in 38/09).“

PRILOGA IV

PUBLIKACIJE

K Delu B Priloge XIII k Sklepu št. 2/2000 se doda naslednje:

„Hrvaška

Objave obvestil:

—	Uradni list Evropske unije

—	Narodne novine

—	Oglasi Republike Hrvaške v zvezi z elektronskim javnim naročanjem (https://eojn.nn.hr/Oglasnik/clanak/electronic-public-procurement-of-the-republic-of-croatia/0/81/)“

OSNUTEK 2

SKLEP št. 2/2018 SKUPNEGA SVETA EU-MEHIKA

z dne …

o spremembi Sklepa št. 2/2001

SKUPNI SVET JE –

ob upoštevanju Sporazuma o gospodarskem partnerstvu in političnem usklajevanju in sodelovanju med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Združenimi mehiškimi državami na drugi (1) (v nadaljnjem besedilu: Globalni sporazum), ter zlasti člena 6 v povezavi s členom 47 Sporazuma,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Po pristopu Republike Hrvaške (v nadaljnjem besedilu: Hrvaška) k Evropski uniji 1. julija 2013 je bil v …, …, podpisan Tretji dodatni protokol h Globalnemu sporazumu, ki se uporablja od … (+).

(2)

Zato je treba z učinkom od datuma, ko je Hrvaška pristopila h Globalnemu sporazumu, prilagoditi prilogi I in II k Sklepu št. 2/2001 (2), kakor je bil spremenjen s sklepoma št. 4/2004 (3) in št. 3/2008 (4) ter tako vključiti organe, pristojne za finančne storitve na Hrvaškem, in tiste ukrepe, ki niso skladni s členi 12 do 16 Sklepa št. 2/2001 in jih bo Hrvaška ohranila, dokler ne bo izveden člen 17(3) navedenega sklepa.

(3)	Ta prilagoditev med drugim omogoča posodobitev seznama organov, pristojnih za finančne storitve, določenih v Prilogi II k Sklepu št. 2/2001.

(4)

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Del A Priloge I k Sklepu št. 2/2001, kakor je bil spremenjen s sklepoma št. 4/2004 in št. 3/2008, se nadomesti z besedilom iz Priloge I k temu sklepu.

Člen 2

Dela A in B Priloge II k Sklepu št. 2/2001, kakor je bil spremenjen s sklepoma št. 4/2004 in št. 3/2008, se nadomestita z besedilom iz Priloge II k temu sklepu.

Člen 3

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

Uporablja se od datuma, ko je Hrvaška pristopila h Globalnemu sporazumu.

V …

Za Skupni svet

Predsednik

(1) UL L 276, 28.10.2000, str. 45.

(+)

+	UL: prosimo, vstavite kraj in datum podpisa in datum začetka uporabe protokola v ST 15410/17.

(2) Sklep št. 2/2001 Skupnega Sveta EU-Mehika z dne 27. februarja 2001 o izvajanju členov 6 in 9, člena 12(2)(b) in člena 50 Sporazuma o gospodarskem partnerstvu in političnem usklajevanju in sodelovanju (UL L 70, 12.3.2001, str. 7).

(3) Sklep št. 4/2004 Skupnega sveta EU/Mehika z dne 18. maja 2005 o spremembi Sklepa Skupnega sveta št. 2/2001 (UL L 192, 22.7.2005, str. 35).

(4) Sklep št. 3/2008 Skupnega sveta EU-Mehika z dne 15. decembra 2008 o spremembi Sklepa Skupnega sveta št. 2/2001, kakor je bil spremenjen s Sklepom št. 4/2004 (UL L 137, 3.6.2009, str. 7).

PRILOGA I

„PRILOGA I

DEL A

SKUPNOST IN NJENE DRŽAVE ČLANICE

Uporaba poglavja III za Skupnost in njene države članice je predmet omejitev dostopa na trg in nacionalne obravnave, ki jih Evropska skupnost in njene države članice navajajo v oddelkih ‚vsi sektorji‘ v svojih časovnih razporedih GATS, ter omejitev, povezanih s podsektorji, navedenimi spodaj.

Za označevanje držav članic se uporabljajo naslednje kratice:

AT	Avstrija
BE	Belgija
BG	Bolgarija
CY	Ciper
CZ	Češka
DE	Nemčija
DK	Danska
ES	Španija
EE	Estonija
FI	Finska
FR	Francija
EL	Grčija
HR	Hrvaška
HU	Madžarska
IE	Irska
IT	Italija
LV	Latvija
LT	Litva
LU	Luksemburg
MT	Malta
NL	Nizozemska
PL	Poljska
PT	Portugalska
RO	Romunija
SK	Slovaška
SI	Slovenija
SE	Švedska
UK	Združeno kraljestvo

Obveze dostopa na trg v zvezi z načinoma (1) in (2) se uporabljajo samo za:

—	transakcije, navedene v odstavkih B.3. in B.4. ‚Dogovora o obvezah pri finančnih storitvah‘ (v nadaljnjem besedilu: Dogovor), za vse države članice;

—

spodaj navedene transakcije s sklicevanjem na opredelitve člena 11 za vse zadevne države članice:

BG: A.1.(a) (življenjsko zavarovanje) in preostali del A.1.(b) (neživljenjsko ne-PLP – pomorsko, letalsko in drugo prevozno – zavarovanje) v načinih (1) in (2);

CY: A.1.(a) (življenjsko zavarovanje) in preostali del A.1.(b) (neživljenjsko ne-PLP – pomorsko, letalsko in drugo prevozno – zavarovanje) v načinu (2), B.6.(e) (trgovanje s prenosljivimi vrednostnimi papirji) v načinu (1);

EE: A.1.(a) (življenjsko zavarovanje), preostali del A.1.(b) (neživljenjsko ne-PLP zavarovanje) in preostali del A.3. (posredovanje ne-PLP zavarovanja) v načinih (1) in (2), B.1. do B.10. (sprejemanje depozitov, vse vrste posojil, finančni zakup, opravljanje vseh storitev plačilnega prometa in prenosa denarja, garancije in obveze, trgovanje z vrednostnimi papirji, sodelovanje pri izdaji vseh vrst vrednostnih papirjev, denarno posredništvo, upravljanje s sredstvi ter storitve poravnav in kliringov finančnih sredstvev) v načinu (1);

LV: A.1.(a) (življenjsko zavarovanje), preostali del A.1.(b) (neživljenjsko ne-PLP zavarovanje) in preostali del A.3. (posredovanje ne-PLP zavarovanja) v načinu (2), B.7. (sodelovanje pri izdaji vseh vrst vrednostnih papirjev) v načinu (1);

LT: A.1.(a) (življenjsko zavarovanje), preostali del A.1.(b) (neživljenjsko ne-PLP zavarovanje) in preostali del A.3. (posredovanje ne-PLP zavarovanja) v načinu (2), B.1. do B.10. (sprejemanje depozitov, vse vrste posojil, finančni zakup, opravljanje vseh storitev plačilnega prometa in prenosa denarja, garancije in obveze, trgovanje z vrednostnimi papirji, sodelovanje pri izdaji vseh vrst vrednostnih papirjev, denarno posredništvo, upravljanje s sredstvi ter storitve poravnav in kliringov finančnih sredstev) v načinu (1);

MT: A.1.(a) (življenjsko zavarovanje) in preostali del A.1.(b) (neživljenjsko ne-PLP zavarovanje) v načinu (2), B.1. in B.2. (sprejemanje depozitov in vse vrste posojil) v načinu (1);

RO: B.1. (sprejemanje depozitov), B.2. (vse vrste posojil), B.4. (opravljanje vseh storitev plačilnega prometa in prenosa denarja), B.5. (garancije in obveze) in B.8. (denarno posredništvo) v načinu (1);

SI: B.1. do B.10. (sprejemanje depozitov, vse vrste posojil, finančni zakup, opravljanje vseh storitev plačilnega prometa in prenosa denarja, garancije in obveze, trgovanje z vrednostnimi papirji, sodelovanje pri izdaji vseh vrst vrednostnih papirjev, denarno posredništvo, upravljanje s sredstvi ter storitve poravnav in kliringov finančnih sredstvev) v načinu (1).

Za razliko od tujih hčerinskih družb za podružnice, ki jih mehiška finančna ustanova ustanovi neposredno v državi članici, ne veljajo, razen nekaterih omejenih izjem, previdnostni ukrepi, usklajeni na ravni Skupnosti, ki takim hčerinskim družbam omogočajo izkoristiti povečane možnosti za ustanavljanje novih podjetij in zagotavljanje čezmejnih storitev po vsej Skupnosti. Zato take podružnice prejmejo dovoljenje za delovanje na ozemlju države članice pod enakimi pogoji, kot veljajo za domače finančne ustanove te države članice, in se lahko od njih zahteva, da izpolnjujejo nekaj posebnih previdnostnih zahtev, kot so, v primeru bančništva in vrednostnih papirjev, ločena kapitalizacija in druge zahteve glede solventnosti ter poročanje in objava zahtev v zvezi z računi, ali v primeru zavarovanj, zahteve v zvezi s posebnimi jamstvi in pologi, ločena kapitalizacija in lokalizacija sredstev, ki predstavljajo tehnične rezerve in najmanj eno tretjino minimalnega kapitala, v zadevni državi članici. Države članice lahko omejitve, navedene na tem seznamu, uporabijo samo v zvezi z neposredno ustanovitvijo tržne prisotnosti mehiške podružnice ali z zagotavljanjem čezmejnih storitev iz Mehike; posledično država članica ne sme uporabljati teh omejitev, vključno s tistimi v zvezi z ustanavljanjem, za mehiške hčerinske družbe, ustanovljene v drugi državi članici Skupnosti, razen če se te omejitve lahko uporabljajo tudi za družbe ali državljane drugih držav članic v skladu s pravom Skupnosti.

BG: Dovoljenje vstopa novih finančnih storitev ali izdelkov na trg je lahko pogojeno z obstojem in skladnostjo z regulativnim okvirom, katerega namen je doseči cilje, navedene v členu 19.

BG: Zavarovalniške ali bančne dejavnosti ter trgovanje z vrednostnimi papirji in s tem povezane dejavnosti morajo ločeno izvajati družbe, ki imajo dovoljenje za zagotavljanje takih storitev.

BG: Kot splošno pravilo in na nediskriminatorni način morajo finančne ustanove, ki se registrirajo v Bolgariji, sprejeti pravno obliko delniške družbe.

CY: Naslednji splošni pogoji in kvalifikacije se uporabljajo tudi v primerih, kjer razpored ne navaja omejitev ali pogojev:

(i)	Upoštevanje nacionalnih varnostnih ciljev in ciljev javne politike.

(ii)

Ta razpored se v ničemer ne nanaša na storitve, ki se zagotavljajo pri opravljanju vladnih funkcij. Prav tako ne vpliva na ukrepe, ki se nanašajo na trgovino z blagom in lahko predstavljajo vložke v storitev, navedeno v razporedu, ali v druge storitve. Poleg tega naj se še naprej uporabljajo omejitve dostopa na trg ali nacionalna obravnava glede storitev, ki lahko predstavljajo vložke v storitev, navedeno v razporedu, ali se uporabljajo za njeno zagotavljanje.

CY: Zakoni in predpisi, navedeni v tem razporedu, ne bi smeli predstavljati izčrpnega sklicevanja na vse zakone in predpise, ki urejajo finančni sektor. Prenos informacij na primer, ki vsebujejo osebne podatke, bančne skrivnosti ali kakršne koli poslovne skrivnosti, ni dovoljen. Tak prenos ureja domača zakonodaja o zaščiti zaupnosti informacij o strankah bank. Poleg tega se opozarja, da se nediskriminatorni kvalitativni ukrepi, ki se nanašajo na tehnične standarde, javno zdravje in okoljske vidike, izdajo dovoljenj, skrbno presojo, poklicne kvalifikacije in zahteve glede pristojnosti, niso navedli kot pogoji ali omejitve dostopa na trg in nacionalne obravnave.

10.

CY: Neregulirane finančne storitve in izdelki ter sprejem novih finančnih storitev ali izdelkov na trg so lahko pogojeni z obstojem ali vzpostavitvijo regulativnega okvira, katerega namen je doseči cilje, navedene v členu 19.

11.

CY: Zaradi nadzora izmenjave na Cipru:

—	rezidentom ni dovoljen nakup bančnih storitev, ki lahko vključujejo prenos sredstev v tujino, ko so fizično v tujini;

—	za posojila nerezidentom/tujcem ali podjetjem, ki jih upravljajo tujci, je potrebno dovoljenje centralne banke;

—	dovoljenje centralne banke je prav tako potrebno, če želijo nerezidenti pridobiti vrednostne papirje;

—	s tujimi valutami lahko poslujejo le banke, ki jim je centralna banka podelila status ‚pooblaščenega trgovca‘.

12.

CZ: Dovoljenje vstopa novih finančnih storitev ali instrumentov na trg je lahko pogojeno z obstojem in skladnostjo z domačim regulativnim okvirom, katerega namen je doseči cilje, navedene v členu 19.

13.

CZ: Kot splošno pravilo in na nediskriminatorni način morajo finančne ustanove, ki so registrirane na Češkem, sprejeti posebno pravno obliko.

14.

CZ: Obvezno zavarovanje odgovornosti voznika motornega vozila sklene izključni izvajalec. Ko se umakne pravica do monopola za obvezno odgovornost voznika motornega vozila, je ta storitev na nediskriminatorni osnovi na voljo ustaljenim češkim ponudnikom storitev. Obvezno zdravstveno zavarovanje izvajajo le licencirani ponudniki v češki lasti.

15.

EE: Obvezne storitve socialnega varstva niso komitirane.

16.

HR: Zavarovalne in bančne storitve bi morala opravljati pravno ločena podjetja. Poleg tega lahko banke za razliko od zavarovalnic neposredno sodelujejo pri dejavnostih, povezanih s trgovanjem z vrednostnimi papirji.

17.

HU: Dovoljenje vstopa novih finančnih storitev ali izdelkov na trg je lahko pogojeno z obstojem in skladnostjo z regulativnim okvirom, katerega namen je doseči cilje, navedene v členu 19.

18.

HU: Prenos informacij, ki vsebujejo osebne podatke, bančne skrivnosti, skrivnosti o vrednostnih papirjih in/ali poslovne skrivnosti, ni dovoljen.

19.

HU: Kot splošno pravilo in na nediskriminatorni način morajo finančne ustanove, ki so registrirane na Madžarskem, sprejeti posebno pravno obliko.

20.

HU: Zavarovalne in bančne storitve ter storitve upravljanja z vrednostnimi papirji in skupnimi investicijami morajo opravljati pravno ločeno in neodvisno kapitalizirani ponudniki finančnih storitev.

21.

MT: Za obveze iz načina (3), na podlagi zakonodaje, ki ureja nadzor nad menjavo, lahko nerezidenti, ki želijo izvajati storitve tako, da registrirajo lokalno podjetje, to storijo s predhodnim dovoljenjem centralne banke Cental Bank of Malta. Za podjetja, ki sodelujejo z nerezidenčnimi pravnimi ali fizičnimi osebami, znaša minimalni delniški kapital vsaj 10 000 MTL (malteških lir), od katerih mora biti vplačanih 50 %. Delež nerezidentov mora biti plačan s sredstvi iz tujine. Podjetja, v katerih so udeležene pravne ali fizične nerezidenčne osebe, morajo zaprositi za dovoljenje Ministrstva za finance, s katerim lahko v skladu z ustrezno zakonodajo pridobijo prostore.

22.

MT: Za obveze iz načina (4) se zahteve iż malteških zakonov in drugih predpisov, ki se nanašajo na vstop, bivanje, pridobitev nepremičnin, delo in ukrepe socialne varnosti, še naprej uporabljajo, skupaj s predpisi o času bivanja, najnižji plači in kolektivnih pogodbah o plačah. Za izdajo dovoljenj za vstop, delo in bivanje je odgovorna vlada Malte.

23.

MT: Za obveze iz načinov (1) in (2) lahko rezidenti na podlagi zakonodaje, ki ureja nadzor nad menjavo, v tujino letno prenesejo portfeljsko naložbo do 5 000 MTL. Za zneske, ki presegajo 5 000 MLT, je potrebno dovoljenje nadzora nad menjavo.

24.

MT: Rezidenti lahko najamejo čezmorska posojila brez dovoljenja nadzora nad menjavo, če se posojilo najema za obdobje, ki presega tri leta. Taka posojila pa se morajo registrirati na centralni banki.

25.

PL: Na Poljskem se pripravljajo previdnostni ukrepi v finančnem sektorju. Morda bodo zahtevali spremembo trenutno obstoječih pravil in pripravo novih zakonov.

26.

RO: Za ustanovitev in dejavnost zavarovalnic in družb pozavarovanja je potrebno dovoljenje organa za nadzor zavarovalnih in pozavarovalnih dejavnosti. Za ustanovitev in dejavnost bančnih družb je potrebno dovoljenje Narodne banke Romunije. Za ustanovitev in dejavnost subjektov, povezanih s trgom vrednostnih papirjev (fizičnih ali pravnih oseb, odvisno od primera), je potrebno dovoljenje romunske nacionalne komisije za vrednostne papirje (NKVP). Po ustanovitvi tržne prisotnosti morajo finančne institucije svoje transakcije z rezidenti izvajati samo v nacionalni valuti Romunije.

27.

SK: Dovoljenje vstopa novih finančnih storitev in instrumentov na trg je lahko pogojeno z obstojem in skladnostjo z domačim regulativnim okvirom, katerega namen je doseči cilje, navedene v členu 19.

28.

SK: Izključni izvajalci nudijo naslednje zavarovalne storitve: obvezno zavarovanje odgovornosti voznika motornega vozila, obvezno zavarovanje za letalski prevoz, zavarovanje odgovornosti delodajalca za poškodbe ali poklicne bolezni mora izvajati slovaška zavarovalnica. Osnovno zdravstveno zavarovanje izvajajo slovaške družbe za zdravstveno zavarovanje, ki imajo dovoljenje slovaškega ministrstva za zdravje za izvajanje zdravstvenega zavarovanja v skladu z zakonom 273/1994 Coll. Sheme skladov pokojninskega zavarovanja in zdravstveno zavarovanje izvaja družba za socialno zavarovanje.

29.

SI: Dovoljenje vstopa novih finančnih storitev ali izdelkov na trg je lahko pogojeno z obstojem in skladnostjo z regulativnim okvirom, katerega namen je doseči cilje, navedene v členu 19.

30.

SI: Kot splošno pravilo in na nediskriminatorni način morajo finančne ustanove, ki so registrirane v Sloveniji, sprejeti posebno pravno obliko.

31.

SI: Zavarovalniške in bančniške dejavnosti morajo opravljati pravno ločeni izvajalci finančnih storitev.

32.

SI: Investicijske storitve lahko izvajajo samo banke in investicijske družbe.

A.	Zavarovanje in z njim povezane storitve

1)	Čezmejno zagotavljanje storitev

AT: Promocijska dejavnost in posredovanje v imenu hčerinske družbe, ki ni ustanovljena v Skupnosti, ali podružnice, ki ni ustanovljena v Avstriji (razen pozavarovanja in retrocesije), sta prepovedana.

AT: Obvezno zavarovanje za letalski prevoz lahko prevzame samo hčerinska družba, ustanovljena v Skupnosti, ali podružnica, ustanovljena v Avstriji.

AT: Za zavarovalne pogodbe (razen za pogodbe o pozavarovanju in retrocesiji), ki jih sklene hčerinska družba, ki ni ustanovljena v Skupnosti, ali podružnica, ki ni ustanovljena v Avstriji, se plača višji davek na zavarovalne premije. Odobri se lahko izvzetje od višjega davka.

BG: Podsektor A.1. (neposredno zavarovanje). Brez obvez, razen za storitve, ki jih tuji izvajalci na ozemlju Bolgarije zagotavljajo tujcem. Tuje zavarovalnice ne smejo neposredno prevzeti zavarovanja prevoza, ki zajema blago, zavarovanja samih vozil in zavarovanja odgovornosti v zvezi s tveganji, ki obstajajo v Bolgariji. Tuja zavarovalnica lahko sklepa zavarovalne pogodbe samo prek podružnice. Brez obvez za zavarovanje depozita in podobne sheme za nadomestila ter sheme obveznega zavarovanja. Brez obvez za nacionalno obravnavo.

BG: Podsektor A.2. (pozavarovanje in retrocesija). Brez obvez za storitve retrocesije.

BG: Podsektorja A.3. in A.4. (posredovanje zavarovanja in pomožne zavarovalne storitve): Brez obvez.

CY: Tuji pozavarovatelji, ki imajo dovoljenje glavnega zavarovalniškega nadzornika (na podlagi meril varnega poslovanja) lahko izvajajo storitve pozavarovanja in retrocesije za zavarovalnice, ki so registrirane in licencirane na Cipru.

CY: Podsektorja A.3. in A.4. (posredovanje zavarovanja in pomožne zavarovalniške storitve): Brez obvez.

CZ: Jih ni, razen:

tuji ponudniki finančnih storitev lahko ustanovijo zavarovalnico s sedežem na Češkem v obliki delniške družbe ali pa storitve izvajajo prek podružnic z registriranim sedežem na Češkem, v skladu s pogoji iz zakona o zavarovalništvu.

Ponudniki zavarovalnih storitev morajo biti prisotni na trgu in imeti dovoljenje

—	za opravljanje takih storitev, vključno s pozavarovanjem, in

—	za sklepanje posredniških pogodb s posredniki, katerih namen je sklepanje zavarovalnih pogodb med ponudnikom zavarovalnih storitev in tretjimi stranmi.

Posrednik potrebuje dovoljenje, če namerava izvajati posredniške dejavnosti za podružnico, ki ima registriran sedež na Češkem.

DK: Obvezno zavarovanje za letalski prevoz lahko prevzamejo samo družbe, ustanovljene v Skupnosti.

DK: Nobena oseba ali družba (vključno z zavarovalnicami) ne sme za poslovne namene na Danskem pomagati pri izvajanju neposrednega zavarovanja za osebe s stalnim prebivališčem na Danskem, za danske ladje ali za lastnino na Danskem, razen zavarovalnic z dovoljenjem danske zakonodaje ali danskih pristojnih organov.

DE: Polico obveznega zavarovanja za letalski prevoz lahko prevzame samo hčerinska družba, ustanovljena v Skupnosti, ali podružnica, ustanovljena v Nemčiji.

DE: Če ima tuja zavarovalnica podružnico v Nemčiji, lahko v Nemčiji sklepa zavarovalne pogodbe za mednarodni prevoz samo prek te podružnice.

FI: Samo zavarovatelji s sedežem v Evropskem gospodarskem prostoru ali s podružnico na Finskem lahko nudijo zavarovalniške storitve iz pododstavka B.3(a) Dogovora.

FI: Za zagotavljanje storitev zavarovalnih posrednikov je pogoj stalni kraj poslovanja v Evropskem gospodarskem prostoru.

FR: Zavarovanje tveganj v zvezi s kopenskim prevozom lahko izvajajo samo zavarovalnice, ustanovljene v Skupnosti.

HR: Podsektor A.1. (a) (neposredno zavarovanje, a) življenjsko zavarovanje): Brez obvez, razen za zagotavljanje življenjskega zavarovanja tujim osebam, ki prebivajo na Hrvaškem.

HR: Podsektor A.1. (b) (neposredno zavarovanje, b) neživljenjsko zavarovanje): Brez obvez, razen za zagotavljanje neživljenjskega zavarovanja tujim osebam, ki prebivajo na Hrvaškem, z izjemo avtomobilske odgovornosti; Brez obvez za pomorsko, letalsko in transportno zavarovanje.

HU: Podsektor A.1. (neposredno zavarovanje): Storitve so na voljo le podjetnikom, ki se ukvarjajo z mednarodno poslovno dejavnostjo, določeno v pravnih predpisih o deviznem poslovanju. Zavarujejo se lahko samo zavarovalniški dogodki v tujini.

IT: Brez obvez za poklic aktuarja.

IT: Zavarovanje tveganj v zvezi z izvozom CIF s strani rezidentov v Italiji lahko prevzemajo samo zavarovalnice s sedežem v Skupnosti.

IT: Transportno zavarovanje blaga, zavarovanje samih vozil in zavarovanje odgovornosti v zvezi s tveganji, ki se nahajajo v Italiji, lahko prevzemajo samo zavarovalnice, ustanovljene v Skupnosti. Ta pridržek ne velja za mednarodni prevoz, ki zajema uvoz v Italijo.

LV: Brez obvez za pododstavek B.3(a) Dogovora.

MT: Podsektorja A.3. in A.4. (posredovanje zavarovanja in pomožne zavarovalne storitve): Brez obvez.

PL: Brez obvez, razen za pozavarovanje, retrocesijo in zavarovanje blaga v mednarodni trgovini.

RO: Brez obvez za pododstavka B.3(a) in (c) Dogovora. Za podsektor A.2. (pozavarovanje in retrocesija): Pozavarovanje na mednarodnem trgu je dovoljeno samo, če pozavarovanje tveganja na domačem trgu ni možno.

PT: Zavarovanje v zračnem in pomorskem prometu, ki zajema blago, letala, ladje brez tovora in odgovornost, lahko prevzemajo samo družbe s sedežem v Skupnosti; samo osebe ali družbe s sedežem v Skupnosti lahko delujejo kot posredniki za take zavarovalne posle na Portugalskem.

SK: Tržna prisotnost je potrebna za zagotavljanje storitev:

—	življenjskega zavarovanja oseb s stalnim prebivališčem na Slovaškem;

—	zavarovanja lastnine na ozemlju Slovaške;

—	zavarovanja odgovornosti za izgubo premoženja ali materialno škodo, ki jo povzročijo dejavnosti fizične in pravne osebe na ozemlju Slovaške;

—	zavarovanja v zračnem in pomorskem prometu, ki zajema blago, letala, ladje brez tovora in odgovornost.

SI: Pomorsko, letalsko in transportno zavarovanje: Zavarovalniške dejavnosti, ki jih izvajajo vzajemne zavarovalniške institucije, so omejene na podjetja, ustanovljena v Sloveniji.

SI: Podsektorji A.2., A.3. in A.4. (pozavarovanje in retrocesija, posredovanje zavarovanja ter pomožne zavarovalniške storitve) Brez obvez.

SE: Zagotavljanje neposrednega zavarovanja je dovoljeno samo prek ponudnika zavarovalnih storitev, pooblaščenega na Švedskem, če tuji ponudnik storitev in švedska zavarovalnica pripadata isti skupini družb ali imata sklenjen sporazum o sodelovanju.

2)	Potrošnja v tujini

AT: Obvezno zavarovanje za letalski prevoz lahko prevzame samo hčerinska družba, ustanovljena v Skupnosti, ali podružnica, ustanovljena v Avstriji.

BG: Podsektor A.1. (neposredno zavarovanje) Bolgarske fizične in pravne osebe ter tujci, ki izvajajo poslovne dejavnosti na ozemlju Bolgarije, lahko sklepajo zavarovalne pogodbe v zvezi s svojo dejavnostjo v Bolgariji samo s ponudniki, ki imajo dovoljenje za izvajanje zavarovalne dejavnosti v Bolgariji. Nadomestilo iz zavarovanja, ki izhaja iz teh pogodb, se izplača v Bolgariji. Brez obvez za zavarovanje depozita in podobne sheme za nadomestila ter sheme obveznega zavarovanja.

BG: Podsektorji A.2., A.3. in A.4. (pozavarovanje in retrocesija, posredovanje zavarovanja ter pomožne zavarovalne storitve): Brez obvez.

CY: Podsektorja A.3. in A.4. (posredovanje zavarovanja in pomožne zavarovalne storitve): Brez obvez.

CZ: Jih ni, razen:

spodaj navedene zavarovalniške storitve niso na voljo v tujini:

—	življenjsko zavarovanje oseb s stalnim prebivališčem na Češkem,

—	zavarovanje lastnine na ozemlju Češke,

—	zavarovanje odgovornosti za izgubo premoženja ali materialno škodo, ki jo povzročijo dejavnosti fizične in pravne osebe na ozemlju Češke.

DK: Obvezno zavarovanje za letalski prevoz lahko prevzamejo samo družbe, ustanovljene v Skupnosti.

DE: Polico obveznega zavarovanja za letalski prevoz lahko prevzame samo hčerinska družba, ustanovljena v Skupnosti, ali podružnica, ustanovljena v Nemčiji.

DE: Če ima tuja zavarovalnica podružnico v Nemčiji, lahko v Nemčiji sklepa zavarovalne pogodbe za mednarodni prevoz samo prek te podružnice.

FR: Zavarovanje tveganj v zvezi s kopenskim prevozom lahko izvajajo samo zavarovalnice, ustanovljene v Skupnosti.

HR: Podsektor A.1. (a) (neposredno zavarovanje, a) življenjsko zavarovanje): Brez obvez razen za možnost pridobitve življenjskega zavarovanja za tuje osebe, ki prebivajo na Hrvaškem.

HR: Podsektor A.1. (b) (neposredno zavarovanje, b) neživljenjsko zavarovanje):

Brez obvez, razen za:

(i)	možnost pridobitve neživljenjskega zavarovanja za tuje osebe, ki prebivajo na Hrvaškem, z izjemo avtomobilske odgovornosti;

(ii)

—	zavarovanje za osebna ali premoženjska tveganja, ki v Hrvaški ni na voljo;

—	podjetja, ki v tujini kupujejo zavarovanja v zvezi z investicijskimi deli v tujini, ki vključujejo opremo za navedena dela;

—	za zavarovanje vračanja tujih posojil (posojilno zavarovanje);

—	zavarovanje za fizične osebe in premoženjsko zavarovanje za podjetja v polni lasti in skupna podjetja, ki svojo gospodarsko dejavnost opravljajo v tuji državi, če to zahtevajo predpisi v navedeni državi ali če se zavarovanje zahteva za registracijo podjetja;

—	ladje, ki se gradijo ali popravljajo, če je tako določeno v pogodbi s tujo stranko (kupcem).

IT: Zavarovanje tveganj v zvezi z izvozom CIF s strani rezidentov v Italiji lahko prevzemajo samo zavarovalnice s sedežem v Skupnosti.

MT: Podsektorja A.3. in A.4. (posredovanje zavarovanja in pomožne zavarovalne storitve): Brez obvez.

PL: Brez obvez, razen za pozavarovanje, retrocesijo in zavarovanje blaga v mednarodni trgovini.

RO: Brez obvez za pododstavka B.3(a) in (c) Dogovora. Za podsektor A.2 (pozavarovanje in retrocesija): Pozavarovanje na mednarodnem trgu je dovoljeno samo, če pozavarovanje tveganja na domačem trgu ni možno.

SK: Navarovalnih storitev, zajetih v načinu (1), razen zgoraj omenjenega zavarovanja v zračnem in pomorskem prometu, ki zajema blago, letala, ladje brez tovora in odgovornost, v tujini ni mogoč.

SI: Pomorsko, letalsko zavarovanje in zavarovanje prevoza: Zavarovalniške dejavnosti, ki jih izvajajo vzajemne zavarovalniške institucije, so omejene na podjetja, ustanovljena v Sloveniji.

SI: Pozavarovalnice v Sloveniji imajo prednost pri zbiranju zavarovalnih premij. Če te ne morejo izenačiti vseh tveganj, so lahko ta pozavarovana in retrocesirana v tujini. (Ni omejitev po sprejetju novega zakona o zavarovalnicah).

3)	Tržna prisotnost

AT: Dovoljenje za podružnice tujih zavarovateljev je treba zavrniti, če zavarovatelj v matični državi nima pravne oblike, ki je ustrezna ali primerljiva z delniško družbo ali vzajemnim zavarovalnim združenjem.

BE: vse javne ponudbe za pridobitev belgijskih vrednostnih papirjev s strani ali v imenu osebe, družbe ali institucije izven pristojnosti ene od držav članic Evropske unije se predloži v odobritev ministru za finance.

BG: Podsektor A.1. (neposredno zavarovanje):

Brez obvez za zavarovanje depozita in podobne sheme za nadomestila ter sheme obveznega zavarovanja.

Ponudniki zavarovalnih storitev ne morejo hkrati zagotavljati storitev življenjskega zavarovanja in storitev neživljenjskega zavarovanja. Tujci lahko zagotavljajo zavarovalniške storitve samo s sodelovanjem v bolgarskih zavarovalnicah brez omejitev kapitalske udeležbe in neposredno prek podružnice z registriranim sedežem v Bolgariji. Za ustanovitev podružnic tujih zavarovalnic je potrebno dovoljenje komisije za finančni nadzor. Tuj zavarovatelj mora za ustanovitev podružnice v Bolgariji, ki bi zagotavljala nekatere razrede zavarovanja, v matični državi za opravljanje istih razredov zavarovanja imeti dovoljenje vsaj pet let. Podružnice tujih zavarovalnic morajo ustrezati naslednjim zahtevam: zahtevam posebnega jamstva in depozita, ločene kapitalizacije in lokalizacije sredstev, ki predstavljajo tehnične rezerve, v Bolgariji.

Tuje zavarovalnice ne smejo neposredno prevzeti zavarovanja prevoza, ki zajema blago, zavarovanja samih vozil in zavarovanja odgovornosti v zvezi s tveganji, ki obstajajo v Bolgariji. Tuja zavarovalnica lahko sklepa zavarovalne pogodbe samo prek podružnice.

Zavarovalna sredstva, pridobljena na podlagi zavarovalnih pogodb in iz lastnega kapitala, se morajo naložiti v Bolgariji in se lahko prenesejo v tujino le na podlagi dovoljenja komisije za finančni nadzor.

Tuji izvajalci storitev ne morejo sklepati zavarovalnih pogodb z lokalnimi fizičnimi in pravnimi osebami prek posrednikov.

BG: Podsektor A.2. (pozavarovanje in retrocesija):

Ponudniki zavarovalnih storitev ne morejo hkrati zagotavljati storitev življenjskega in neživljenjskega pozavarovanja.

Tujci lahko zavarovalne storitve zagotavljajo samo z udeležbo v bolgarskih zavarovalnicah brez omejitev kapitalske udeležbe. Tuje pozavarovalnice lahko storitve pozavarovanja zagotavljajo neposredno prek podružnice z registriranim sedežem v Bolgariji. Za ustanovitev podružnic tujih zavarovalnic je potrebno dovoljenje komisije za finančni nadzor.

Pozavarovalna sredstva, pridobljena na podlagi pozavarovalnih pogodb in iz lastnega kapitala, se morajo naložiti v Bolgariji in se lahko prenesejo v tujino le na podlagi dovoljenja komisije za finančni nadzor.

Tuji izvajalci storitev ne morejo sklepati pozavarovalnih pogodb z lokalnimi fizičnimi in pravnimi osebami prek posrednikov.

Brez obvez za storitve retrocesije.

BG: Podsektorja A.3. in A.4. (posredovanje zavarovanja in pomožne zavarovalne storitve):

Posredniške dejavnosti lahko izvajajo le trgovske družbe, ki so registrirane v Bolgariji v skladu s trgovinskim pravom in imajo dovoljenje komisije za finančni nadzor.

Pomožne zavarovalniške storitve morajo biti povezane z zavarovanjem.

Brez obvez za aktuarske storitve.

CY: Podsektor A.1. (neposredno zavarovanje):

Nobeden od zavarovateljev ne more delovati na Cipru ali s Cipra, razen če ima dovoljenje, ki ga na podlagi prava o zavarovalnicah izda glavni zavarovalniški nadzornik.

Tuje zavarovalnice lahko na Cipru delujejo z ustanovitvijo podružnice ali agencije. Da lahko tuj zavarovatelj ustanovi podružnico ali agencijo, mora imeti predhodno dovoljenje za delovanje v matični državi.

Za sodelovanje nerezidentov z zavarovalnicami, registriranimi na Cipru, je potrebno predhodno dovoljenje centralne banke. Obseg tuje udeležbe se določi za vsak primer posebaj v skladu z gospodarskimi potrebami.

CY: Podsektor A.2. (pozavarovanje in retrocesija):

Na Cipru družbe ne morejo delovati kot pozavarovatelji, razen če imajo dovoljenje glavnega zavarovalniškega nadzornika.

Nerezidenti lahko v pozavarovalnice investirajo le s predhodnim dovoljenjem centralne banke. Delež tujega sodelovanja v kapitalu lokalnih pozavarovalnic se določi za vsak primer posebej. Zaenkrat ni lokalnih pozavarovalnic.

CY: Podsektorja A.3. in A.4. (posredovanje zavarovanja in pomožne zavarovalne storitve): Brez obvez.

CZ: Jih ni, razen:

Tuji ponudniki finančnih storitev lahko ustanovijo zavarovalnico s sedežem na Češkem v obliki delniške družbe ali pa storitve izvajajo prek podružnic z registriranim sedežem na Češkem, v skladu s pogoji iz zakona o zavarovalništvu.

Ponudniki zavarovalnih storitev morajo biti prisotni na trgu in imeti dovoljenje

—	za opravljanje storitev, skupaj s pozavarovanjem, ter

—	za sklepanje posredniških pogodb s posredniki, katerih namen je sklepanje zavarovalnih pogodb med ponudnikom zavarovanja in tretjimi stranmi.

Posrednik potrebuje dovoljenje, če namerava izvajati posredniške dejavnosti za podružnico, ki ima registriran sedež na Češkem.

ES: Tuji zavarovatelj mora pred ustanovitvijo podružnice ali agencije v Španiji, ki bi zagotavljala nekatere razrede zavarovanja, v matični državi za opravljanje istih razredov zavarovanja imeti dovoljenje vsaj pet let.

ES, EL: Pravica do ustanavljanja ne vključuje ustanavljanja predstavništev ali druge stalne navzočnosti zavarovalnic, razen če so taka podjetja ustanovljena kot agencije, podružnice ali glavni sedeži.

EE: Podsektor A.1. (neposredno zavarovanje): Jih ni, razen da lahko upravni organ zavarovalniške delniške družbe z udeležbo tujega kapitala vključuje državljane tujih držav skladno z deležem tuje udeležbe, vendar ne več kot polovico članov upravne skupine; vodja uprave hčerinske družbe ali neodvisnega podjetja mora imeti stalno prebivališče v Estoniji.

FI: Izvršni direktor, vsaj en revizor in najmanj polovica ustanoviteljev in članov upravnega odbora ter nadzornega odbora zavarovalnice ima stalno prebivališče v Evropskem gospodarskem prostoru, razen če Ministrstvo za socialne zadeve in zdravje prizna izjemo.

FI: Tuj zavarovatelj ne more dobiti dovoljenja na Finskem kot podružnica za izvajanje obveznega socialnega zavarovanja (obvezno pokojninsko zavarovanje, obvezno nezgodno zavarovanje).

FI: Generalni agent tuje zavarovalnice ima prebivališče na Finskem, razen če ima družba svoj glavni sedež v Evropskem gospodarskem prostoru.

FR: Za ustanovitev podružnic se zahteva posebno dovoljenje za predstavnika podružnice.

HU: Namerava se povezati neposredne podružnice, ki so v okviru GATS, ob upoštevanju tam določenih pogojev.

HU: Vsaj dva člana vodstva finančne ustanove morata biti madžarska državljana in rezidenta v skladu z ustreznimi predpisi o deviznih zadevah ter imeti stalno prebivališče na Madžarskem vsaj eno leto.

IE: Pravica do ustanavljanja ne pokriva ustanavljanja predstavniških podjetij.

IT: Dostop do poklica aktuarja je omejen samo na fizične osebe. Poklicna združenja (neregistrirana), katerih člani so fizične osebe, so dovoljena.

IT: Dovoljenje za ustanovitev podružnice je v končni fazi pogojeno z oceno nadzornih organov.

LV: Podsektorja A.1. in A.2. (neposredno zavarovanje ter pozavarovanje in retrocesija) Kot splošno pravilo morajo tuje zavarovalnice na nediskriminatoren način sprejeti posebno pravno obliko.

LV: Podsektor A.3. (posredovanja v zavarovalništvu): Posrednik je lahko samo fizična oseba (državljanstvo se ne zahteva) in lahko izvaja storitve v imenu zavarovalnice, ki ima dovoljenje latvijskega organa za nadzor zavarovalnic.

LT: Zavarovalnice ne smejo ponujati življenjskega in neživljenjskega zavarovanja hkrati. Za vsako od vrst (a) in (b) je potrebna ločena registracija.

MT: Lahko je predmet preverjanja gospodarskih potreb.

PL: Podsektorji A.1. do A.3. (neposredno zavarovanje, pozavarovanje in retrocesija ter posredovanje zavarovanja):

Ustanovitev je možna samo v obliki delniške družbe ali podružnice po pridobljenem dovoljenju. V tujino se ne sme investirati več kot 5 % zavarovalnih skladov. Oseba, ki se ukvarja z dejavnostjo posredovanja zavarovanja, mora imeti dovoljenje. Zavarovalni posredniki morajo biti ustanovljeni lokalno.

PL: Podsektor A.4. (pomožne zavarovalne storitve): Brez obvez.

PT: Tuje družbe lahko posredujejo zavarovanje na Portugalskem izvajajo samo prek družbe, ustanovljene v skladu z zakonodajo države članice Skupnosti.

PT: Za ustanovitev podružnice na Portugalskem morajo tuje družbe dokazati najmanj pet let predhodnih operativnih izkušenj.

RO: Ustanovitev družb in agencij za posredovanje s tujo udeležbo je dovoljena samo v partnerstvu z romunsko pravno ali fizično osebo. Predstavniki tujih zavarovalnic in združenj tujih zavarovateljev lahko sklepajo samo naslednje vrste zavarovalnih pogodb: 1. zavarovalne in pozavarovalne pogodbe s pravnimi in fizičnimi tujimi osebami ali za njihovo blago; 2. pozavarovalne pogodbe z romunskimi zavarovalnicami, drużbami za zavarovanje-pozavarovanje in pozavarovalnicami. Agencije za posredovanje ne smejo sklepati zavarovalnih pogodb za tuje zavarovalnice z romunskimi pravnimi in fizičnimi osebami ali za njihovo blago.

SK: Večina članov upravnega odbora zavarovalnice mora prebivati na Slovaškem.

Za izvajanje zavarovalnih storitev je potrebno dovoljenje. Tuji državljani lahko ustanovijo zavarovalnico s sedežem na Slovaškem v obliki delniške družbe ali pa zavarovalne posle izvajajo prek hčerinskih družb z registriranim sedežem na Slovaškem v skladu s splošnimi pogoji iz zakona o zavarovanju. Zavarovalno poslovanje pomeni zavarovalne dejavnosti, vključno s posredniškimi in pozavarovalnimi dejavnostmi.

Posredniške dejavnosti, katerih namen je sklenitev zavarovalne pogodbe med tretjo stranjo in zavarovalnico, lahko opravljajo fizične ali pravne osebe, ki prebivajo na Slovaškem, za dobro zavarovalnice pa morajo imeti dovoljenje organa za nadzor zavarovalnic.

Posredniška pogodba, katere namen je sklenitev zavarovalne pogodbe tretje strani z zavarovalnico, se lahko sklene s strani domače ali tuje zavarovalnice, potem ko organ za nadzor zavarovalnic izda dovoljenje.

Finančni viri določenih zavarovalnih skladov upraviteljev zavarovanja z dovoljenjem, ki izvirajo od imetnikov zavarovalnih ali pozavarovalnih polic s prebivališčem ali registriranim sedežem na Slovaškem, morajo biti položeni v rezidenčni banki na Slovaškem in se ne morejo prenesti v tujino.

SI: Podsektor A.1. (neposredno zavarovanje):

Za ustanovitev je potrebno dovoljenje Ministrstva za finance. Tuje osebe lahko zavarovalnico ustanovijo samo v obliki mešane družbe z domačo osebo, v katerih je udeležba tujih oseb omejena na 99 %.

Omejitev največjega dovoljenega deleža tujega lastništva bo odpravljena s sprejetjem novega zakona o zavarovalnicah.

Tuje osebe lahko pridobijo ali povečajo delež v domači zavarovalnici s predhodnim dovoljenjem Ministrstva za finance.

Ob izdaji dovoljenja ali odobritve za pridobitev delnic domače zavarovalnice Ministrstvo za finance upošteva naslednja merila:

—	porazdelitev lastništva delnic in obstoj delničarjev iz različnih držav;

—	ponudbo novih zavarovalniških izdelkov in prenos sorodnega znanja, če je tuji investitor zavarovalnica.

Brez obvez za tujo udeležbo v zavarovalnicah, ki so v postopku privatizacije.

Članstvo v vzajemni zavarovalni instituciji je omejeno na družbe, ki so ustanovljene v Sloveniji, in na domače fizične osebe.

SI: Podsektor A.2. (pozavarovanje in retrocesija): Tuja udeležba v pozavarovalnici je omejena s kontrolnim deležem kapitala. (Jih ni, razen za podružnice po sprejetju novega zakona o zavarovalnicah).

SI: Podsektorja A.3. in A.4. (posredovanje zavarovanja in pomožne zavarovalne storitve):

Za izvajanje storitev svetovanja in likvidacije škod je potrebna registracija pravnega subjekta z dovoljenjem predsedstva zavarovalnice.

Aktuarji in ocenjevalci škod lahko storitve izvajajo samo prek strokovne ustanove.

Delovanje je omejeno na neposredno zavarovanje in pozavarovanje.

Za samostojne lastnike se zahteva prebivališče v Sloveniji.

SE: Družbe za zavarovalno posredništvo, ki niso registrirana na Švedskem, lahko vzpostavijo tržno prisotnost samo s podružnico.

SE: Za zavarovalnice za neživljenjsko zavarovanje, ki niso registrirane na Švedskem in poslujejo na Švedskem, se namesto obdavčitve glede na neto rezultat uporablja obdavčitev, ki temelji na dohodku od premij neposrednega zavarovanja.

SE: Ustanovitelj zavarovalnice je fizična oseba s stalnim prebivališčem v Evropskem gospodarskem prostoru ali pravna oseba, registrirana v Evropskem gospodarskem prostoru.

4)	Prisotnost fizičnih oseb

CY: Brez obvez.

PL:

Podsektorji A.1. do A.3. (neposredno zavarovanje, pozavarovanje in retrocesija ter posredovanje zavarovanja): Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obvez in ob upoštevanju naslednjih omejitev: za zavarovalne posrednike se zahteva stalno prebivališče.

Podsektor A.4. (pomožne zavarovalne storitve): Brez obvez.

AT, BE, BG, CZ, DE, DK, ES, EE, FR, FI, EL, HR, HU, IT, IE, LU, LT, LV, MT, NL, PT, RO, SE, SI, SK, UK: Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obvez in ob upoštevanju naslednjih specifičnih omejitev:

AT: Vodstvo podružnice morata sestavljati dve fizični osebi s stalnim prebivališčem v Avstriji.

BG: Brez obvez za zavarovanje depozita in podobne sheme za nadomestila tere sheme obveznega zavarovanja. Brez obvez za storitve retrocesije. Brez obvez za podsektorja A.3. in A.4. (posredovanje zavarovanja in pomožne zavarovalniške storitve).

DK: Generalni agent zavarovalniške podružnice mora imeti zadnji dve leti stalno prebivališče na Danskem, razen če je državljan ene od držav članic Skupnosti. Minister za trgovino in industrijo lahko prizna izjemo.

DK: Za upravitelje in člane upravnega odbora družbe se zahteva stalno bivališče. Vendar pa lahko minister za trgovino in industrijo prizna izjemo. Izjeme se prizna na nediskriminacijski osnovi.

ES, IT: Za poklic aktuarja se zahteva stalno prebivališče.

EL: Večina članov upravnega odbora družbe, ustanovljene v Grčiji, mora biti državljanov ene od držav članic Skupnosti.

SI: Za aktuarje in ocenjevalce tveganja se poleg strokovnega izpita, članstva v Slovenskem aktuarskem društvu in aktivnega znanja slovenščine zahteva prebivališče v Sloveniji.

B.	Bančne in druge finančne storitve (razen zavarovanja)

1)	Čezmejno zagotavljanje storitev

BE: Za zagotavljanje svetovalnih storitev v zvezi z naložbami se zahteva ustanovitev podjetja v Belgiji.

BG: Podsektorja B.11. in B.12. (zagotavljanje in prenos finančnih informacij ter svetovalne storitve): V primeru čezmejnega izvajanja teh storitev se zahteva uporaba javnega telekomunikacijskega omrežja ali omrežja drugega pooblaščenega operaterja. Brez obvez za posredovanje in druge pomožne finančne storitve.

CY: Brez obvez.

CZ: Storitve izdaje valut s strani necentralnih bank, trgovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti, s prenosljivimi vrednostnimi papirji ter drugimi prenosljivimi instrumenti in finančnimi sredstvi, sodelovanje pri izdaji vseh vrst vrednostnih papirjev, denarno posredništvo, upravljanje s sredstvi, storitve poravnav in kliringov finančnih sredstev, svetovanje, posredništvo ter druge pomožne finančne storitve, povezane s temi dejavnostmi: Brez obvez.

CZ: Jih ni, razen:

Samo banke, ustanovljene na Češkem, in podružnice tujih bank z ustreznim dovoljenjem lahko:

—	zagotavljajo depozitne storitve;

—	trgujejo z deviznimi sredstvi;

—	opravijo čezmejna nedenarna plačila.

Za češke rezidente, razen bank, je potrebno dovoljenje za devizno poslovanje, ki ga izda Češka narodna banka ali Ministrstvo za finance, za:

(a)	odprtje in financiranje računov čeških rezidentov v tujini;

(b)	kapitalska plačila v tujini (razen neposrednih tujih naložb);

(c)	odobritev finančnih kreditov in jamstev;

(d)	poslovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti;

(e)	nakup tujih vrednostnih papirjev, razen v primerih, ki jih navaja zakon o deviznem poslovanju;

(f)	izdajo tujih vrednostnih papirjev za javno in nejavno trgovino na Češkem ali njihovo predstavitev na domačem trgu.

EE: Podsektor B.1. (sprejemanje depozitov): Zahteva se dovoljenje banke Eesti Pank in registracija kot delniška družba, hčerinska družba ali podružnica, kot to določajo estonski zakoni.

EE, LT: Za opravljanje dejavnosti upravljanja skupnih investicijskih skladov in investicijskih družb se zahteva ustanovitev specializirane družbe za upravljanje. Samo podjetja z registriranim sedežem v Skupnosti lahko delujejo kot depozitarji premoženja investicijskih skladov.

HR: Brez obvez za podsektorje B.1., B.6., B.7., B.9. in B.10.

HU: Brez obvez.

IE: Zagotavljanje investicijskih storitev ali svetovanja v zvezi z investicijami zahteva 1. dovoljenje na Irskem, ki ponavadi zahteva, da je oseba registrirana ali je partnerska družba ali pa samostojni trgovec, ki mora imeti sedež/registrirani sedež na Irskem (v nekaterih primerih dovoljenje ni potrebno, npr. če ponudnik storitev iz tretje države nima tržne prisotnosti na Irskem in storitev ne izvaja za posameznike) ali 2. dovoljenje v drugi državi članici v skladu z Direktivo 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta (1).

IT: Brez obvez za ‚promotori di servizi finanziari‘ (prodajalce finančnih storitev).

LT: Upravljanje pokojninskih skladov: Zahteva se poslovna prisotnost.

MT:

Podsektorja B.1. in B.2. (sprejemanje depozitov in vse vrste posojil): Ni omejitev.

Podsektor B.11. (zagotavljanje in prenos finančnih informacij): Brez obvez, razen za mednarodne ponudnike finančnih informacij.

Podsektor B.12. (svetovanje in druge pomožne finančne storitve): Brez obvez.

PL:

Podsektor B.11. (zagotavljanje in prenos finančnih informacij): V primeru čezmejnega izvajanja teh storitev se zahteva uporaba javnega telekomunikacijskega omrežja ali omrežja drugega pooblaščenega operaterja.

Podsektor B.12. (svetovanje in druge pomožne finančne storitve): Brez obvez.

RO: Podsektor B.4. (opravljanje vseh storitev plačilnega prometa in prenosa denarja): Dovoljeno samo prek rezidenčnih bank.

SK: Trgovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti, s prenosljivimi vrednostnimi papirji ter drugimi prenosljivimi instrumenti in finančnimi sredstvi, sodelovanje pri izdaji vseh vrst vrednostnih papirjev, denarno posredništvo, upravljanje s sredstvi ter storitve poravnav in kliringov finančnih sredstev: Brez obvez.

SK:

(i)	Depozitne storitve opravljajo samo domače banke in podružnice tujih bank na Slovaškem.

(ii)

Z deviznimi sredstvi lahko trgujejo samo pooblaščene domače banke, podružnice tujih bank na Slovaškem in osebe z dovoljenjem za trgovanje z deviznimi sredstvi. Na bratislavski borzi lahko trgujejo le člani borze. Državljani lahko brez omejitev trgujejo znotraj sistema RM-System Slovakia, nedržavljani pa samo prek trgovcev z vrednostnimi papirji.

(iii)

Nedenarna čezmejna plačila lahko izvajajo samo pooblaščene domače banke in podružnice tujih bank na Slovaškem.

(iv)

Dovoljenje za devizno poslovanje, ki ga izda Narodna banka Slovaške, je potrebno za:

(a)	odprtje računa v tujini s strani slovaških rezidentov (razen bank), razen za fizične osebe med njihovim bivanjem v tujini;

(b)	kapitalska plačila v tujini;

(c)	pridobitev finančnega kredita nerezidenta, ki posluje z devizami, razen za kredite iz tujine, ki jih prejmejo rezidenti in pri katerih je odplačilna doba daljša od treh let, ter za posojila, ki jih izvajajo fizične osebe za neposlovne dejavnosti.

(v)	Za izvoz in uvoz slovaške valute in deviz v gotovini, ki presega vrednost 150 000 slovaških kron, in plemenitih kovin, se zahteva poročanje.

(vi)	Za polog finančnih sredstev s strani rezidentov v tujini je potrebno dovoljenje ali licenca za devizno poslovanje, ki jo izda organ za devizno poslovanje.

(vii)

Samo devizni subjekti, ustanovljeni na Slovaškem, lahko odobrijo in pridobijo jamstva in odgovornosti v skladu z določenimi omejitvami in določili Narodne banke Slovaške.

SI:

Sodelovanje pri izdaji državnih obveznic, upravljanje pokojninskih skladov ter s tem povezanih svetovalnih in drugih pomožnih finančnih storitev: Brez obvez.

Podsektorja B.11. in B.12. (zagotavljanje in prenos finančnih informacij ter svetovalnih in drugih pomožnih finančnih storitev, razen navedenih, povezanih s sodelovanjem pri izdaji državnih obveznic in upravljanjem pokojninskih skladov): Ni omejitev.

Vsi ostali podsektorji:

Brez obvez, razen za kredite (posojila vseh vrst) ter garancije in obveze, ki jih od tujih kreditnih ustanov sprejmejo domače pravne osebe in samostojni podjetniki. (Pripomba: potrošniška posojila bodo prosta s sprejetjem novega zakona o deviznem poslovanju).

Vsa zgoraj omenjena kreditna poslovanja morajo biti registrirana pri Banki Slovenije. (Pripomba: to določilo bo odpravljeno s sprejetjem novega zakona o bančništvu.)

Tujci lahko tuje vrednostne papirje v prodajo ponudijo le prek domačih bank in borznoposredniških podjetij. Člani slovenske borze morajo biti registrirani v Sloveniji.

2)	Potrošnja v tujini

BG:

Podsektorji B.1. do B.10. (sprejemanje depozitov, vse vrste posojil, finančni zakup, opravljanje vseh storitev plačilnega prometa in prenosa denarja, garancije in obveze, trgovanje z vrednostnimi papirji, sodelovanje pri izdaji vseh vrst vrednostnih papirjev, denarno posredništvo, upravljanje s sredstvi ter storitve poravnav in kliringov finančnih sredstev): Brez obvez.

Podsektorja B.11. in B.12. (zagotavljanje in prenos finančnih informacij ter svetovalne storitve): V primeru porabe teh storitev v tujini se zahteva uporaba javnega telekomunikacijskega omrežja ali omrežja drugega pooblaščenega operaterja. Brez obvez za posredovanje in druge pomožne finančne storitve.

CY: Brez obvez, razen za podsektor B.6.(e) (trgovanje s prenosljivimi vrednostnimi papirji): Ni omejitev.

CZ: Storitve izdaje valut necentralnih bank, trgovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti in plemenitimi kovinami, denarno posredništvo, upravljanje s sredstvi, storitve poravnav in kliringov finančnih instrumentov ter svetovanje, posredništvo in druge pomožne finančne storitve, povezane s temi dejavnostmi: Brez obvez.

CZ: Jih ni, razen:

Samo banke, ustanovljene na Češkem, in podružnice tujih bank z ustreznim dovoljenjem lahko:

—	sprejemajo depozitne storitve;

—	trgujejo z deviznimi sredstvi;

—	opravijo čezmejna nedenarna plačila.

Za češke rezidente, razen bank, je potrebno dovoljenje za devizno poslovanje, ki ga izda Češka narodna banka ali Ministrstvo za finance, za:

(a)	odprtje in financiranje računov čeških rezidentov v tujini;

(b)	kapitalska plačila v tujini (razen neposrednih tujih naložb);

(c)	odobritev denarnih posojil in jamstev;

(d)	poslovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti;

(e)	nakup tujih vrednostnih papirjev, razen v primerih, ki jih navaja zakon o deviznem poslovanju;

(f)	izdajo tujih vrednostnih papirjev za javno in nejavno trgovino na Češkem ali njihovo predstavitev na domačem trgu.

DE: Izdajo vrednostnih papirjev, denominiranih v nemških markah, lahko vodijo samo kreditna ustanova, hčerinska družba ali podružnica s sedežem v Nemčiji.

FI: Plačila državnih ustanov (stroški) se posredujejo prek finskega poštnega sistema za brezgotovinsko denarno poslovanje pri Postipankki Ltd. Izjemo k tej zahtevi lahko s posebnim razlogom odobri Ministrstvo za finance.

EL: Potrebna je organizacijska enota za zagotavljanje skrbniških in depozitarnih storitev, ki vključujejo vodenje plačil obresti in glavnic, predpisanih za vrednostne papirje, izdane v Grčiji.

HU: Brez obvez.

MT:

Podsektorja B.1. in B.2. (sprejemanje depozitov in vse vrste posojil): Ni omejitev.

Podsektor B.11. (zagotavljanje in prenos finančnih informacij): Brez obvez, razen za mednarodne ponudnike finančnih informacij.

Podsektorji B.3. do B.10. in B.12. Brez obvez.

PL:

Podsektorji B.1. do B.10. in B.12. Brez obvez.

RO: Odprtje računov in koriščenje virov v tuji valuti v tujini s strani fizičnih in pravnih romunskih oseb je dovoljeno samo na podlagi dovoljenja Narodne banke Romunije. Brez obvez za podsektorje B.3. (finančni zakup), B.7. (sodelovanje pri izdaji vseh vrst vrednostnih papirjev), B.9. (upravljanje s sredstvi) in B.10. (storitve poravnav in kliringov finančnih sredstev).

SK: Trgovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti in plemenitimi kovinami, denarno posredništvo, upravljanje s sredstvi in posredovanje: Brez obvez.

SK:

(i)	Depozitne storitve opravljajo samo domače banke in podružnice tujih bank na Slovaškem.

(ii)

(iii)

Nedenarna čezmejna plačila lahko izvajajo samo pooblaščene domače banke in podružnice tujih bank na Slovaškem.

(iv)

Dovoljenje za devizno poslovanje, ki ga izda Narodna banka Slovaške, je potrebno za:

(a)	odprtje računa v tujini s strani slovaških rezidentov (razen bank), razen za fizične osebe med njihovim bivanjem v tujini;

(b)	kapitalska plačila v tujini;

(c)	pridobitev finančnega kredita od menjalnih tečajev nerezidentov; razen za kredite iz tujine, ki jih prejmejo rezidenti in pri katerih je odplačilna doba daljša od treh let, ter za posojila, ki jih izvajajo fizične osebe za neposlovne dejavnosti.

(v)	Za izvoz in uvoz slovaške valute in deviz v gotovini, ki presega vrednost 150 000 slovaških kron, in plemenitih kovin, se zahteva poročanje.

(vi)	Za polog finančnih sredstev s strani rezidentov v tujini je potrebno dovoljenje ali licenca za devizno poslovanje, ki jo izda organ za devizno poslovanje.

(vii)

Samo devizni subjekti, ustanovljeni na Slovaškem, lahko odobrijo in pridobijo jamstva in odgovornosti v skladu z določenimi omejitvami in določili Narodne banke Slovaške.

SI:

Sodelovanje pri izdaji državnih obveznic, upravljanje pokojninskih skladov ter s tem povezanih svetovalnih in drugih pomožnih finančnih storitev: Brez obvez.

Vsi ostali podsektorji:

Vsa zgoraj omenjena kreditna poslovanja morajo biti registrirana pri Banki Slovenije. (Pripomba: to določilo bo odpravljeno s sprejetjem novega zakona o bančništvu.)

Pravni subjekti, ustanovljeni v Sloveniji, so lahko depozitarji sredstev investicijskih skladov.

UK Izdajo britanskih funtov, vključno z zasebno vodenimi izdajami, lahko vodijo samo družbe, ustanovljene v Evropskem gospodarskem prostoru.

3)	Tržna prisotnost

Vse države članice:

Za opravljanje dejavnosti upravljanja skupnih investicijskih skladov in investicijskih družb se zahteva ustanovitev specializirane družbe za upravljanje (členi 16 do 21 in 28 do 31 Direktive 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2) (v nadaljnjem besedilu: direktiva o KNPVP)).

Samo podjetja z registriranim sedežem v Skupnosti so lahko depozitarji sredstev investicijskih skladov (člen 23 direktive o KNPVP).

AT: Pri trgovanju z vrednostnimi papirji na borzi lahko sodelujejo samo člani avstrijske borze.

AT: Za trgovanje z devizami in tujimi valutami se zahteva dovoljenje nacionalne banke Avstrije.

AT: Hipotekarne in občinske obveznice lahko izdajajo samo banke, ki so specializirane in pooblaščene za to dejavnost.

AT: Za izvajanje storitev upravljanja pokojninskih skladov je potrebna gospodarska družba, ki je specializirana samo za to dejavnost in je v Avstriji registrirana kot delniška družba.

BE: Vse javne ponudbe za pridobitev belgijskih vrednostnih papirjev s strani ali v imenu osebe, družbe ali ustanove izven pristojnosti ene od držav članic Evropske skupnosti se predložijo v odobritev ministru za finance.

BG:

Podsektorji B.1. do B.5. (sprejemanje depozitov, vse vrste posojil, finančni zakup, opravljanje vseh storitev plačilnega prometa in prenosa denarja, garancije in obveze)

Tuje banke, ki se ustanavljajo v Bolgariji, morajo imeti ustrezno dovoljenje v okviru nacionalnega prava in ne smejo imeti prepovedi opravljanja bančnih dejavnosti v svoji matični državi in v državah, v katerih delujejo. Brez obvez za ‚caisses populaires‘.

Za neposredno ali posredno pridobitev delnic, ki predstavljajo 5 % ali več glasovalnih pravic ustanovljene banke, je potrebno dovoljenje Narodne banke Bolgarije. Merila za dovoljenje so previdnostna in skladna z obveznostmi iz členov XVI in XVII GATS.

Za neposredno in posredno pridobitev deleža v družbi, ki ni banka, s strani banke, je potrebno dovoljenje Narodne banke Bolgarije, kadar ta delež predstavlja več kot 10 % kapitala te družbe.

Status izključnega ponudnika storitev se lahko dodeli za depozitne storitve in storitve prenosa denarja, ki se zagotavljajo javnim ustanovam, financiranim iz proračuna.

Izvršni direktorji upravnih organov, ki delujejo v imenu in za potrebe banke, morajo imeti stalno prebivališče.

Brez obvez za garancije državne blagajne.

Podsektorji B.6., B.7. in B.9. (trgovanje z vrednostnimi papirji, sodelovanje pri izdaji vseh vrst vrednostnih papirjev, upravljanje s sredstvi):

Z obvezo za posrednike investicij, investicijske družbe in borze, ustanovljene v obliki delniških družb, z dovoljenjem komisije za finančni nadzor (KFN). Odobritev ustreznega dovoljenja je povezana z zahtevami upravljanja in tehničnimi zahtevami ter z zahtevami, povezanimi z zaščito investitorjev.

Borza JSC: Pogoji za minimalni kapital (100 000 BGN); ne manj kot 2/3 kapitala, porazdeljenega med finančne ustanove (zavarovalnice, finančne hiše, posrednike investicij); petodstotna omejitev kapitala borze za neposredno ali posredno udeležbo delničarja.

Posredniki investicij: Jih ni za investicijske posredne dejavnosti, ki se izvajajo na ozemlju Bolgarije, razen če komisija za finančni nadzor dovoli drugače.

Pogoj za članstvo na borzi za trgovanje z vrednostnimi papirji na borzi. Članstvo za posrednika investicij je v Bolgariji omejeno na samo eno borzo.

Investicijske družbe: Investicijska družba ne izvaja dejavnosti banke, zavarovalnice ali posrednika investicij.

Brez obvez za trgovanje za lastne potrebe ali za potrebe svojih strank s prenosljivimi instrumenti in finančnimi sredstvi, razen s prenosljivimi vrednostnimi papirji. Brez obvez za sodelovanje pri izdaji državnih obveznic. Brez obvez za upravljanje pokojninskih skladov.

Podsektorja B.8. in B.10. (denarno posredništvo, storitve poravnav in kliringov finančnih sredstev): Brez obvez.

Podsektorja B.11. in B.12. (zagotavljanje in prenos finančnih informacij ter svetovalne storitve): Zahteva po uporabi javnega telekomunikacijskega omrežja ali omrežja drugega pooblaščenega operaterja. Brez obvez za posredovanje in druge pomožne finančne storitve.

CY: Zakonska zahteva, ki se uporablja nediskriminatorno, je, da morajo biti banke, ki nudijo storitve na Cipru, pravni subjekti. Pravni subjekti vključujejo podružnice tujih bank/finančnih institucij, ki so registrirane na Cipru.

CY: Posredno ali neposredno lastništvo ali volilne pravice v banki s strani osebe ali njegovih/njenih družabnikov ne smejo presegati 10 %, razen v primeru predhodnega dovoljenja centralne banke.

CY: Poleg zgoraj navedenega velja, da je v treh obstoječih lokalnih bankah, ki kotirajo na borzi, neposredno ali posredno lastništvo delnic ali pridobitev deleža kapitala za tujce omejeno na 0,5 % na posameznika ali organizacijo oziroma na skupaj 6 %.

CY:

Podsektorji B.1. do B.5. in B.6.(b) (sprejemanje depozitov, vse vrste posojil, finančni zakup, opravljanje vseh storitev plačilnega prometa in prenosa denarja, garancije in obveze ter trgovanje s tujimi valutami):

Za nove banke veljajo naslednje zahteve:

(a)	za izvajanje bančnih poslov je potrebno dovoljenje centralne banke. Centralna banka lahko pri dodeljevanju dovoljenja preveri gospodarske potrebe;

(b)	podružnice tujih bank na Cipru se morajo registrirati v skladu s pravom družb in pridobiti dovoljenje v skladu s pravom o bančništvu.

Podsektor B.6.(e) (trgovanje s prenosljivimi vrednostnimi papirji):

Samo člani (borzni posredniki) ciprske borze lahko opravljajo storitve, ki se nanašajo na posredništvo vrednostnih papirjev na Cipru. Podjetja, ki delujejo kot posredniki, lahko zaposlijo le posameznike, ki lahko poslujejo kot posredniki, če imajo ustrezno dovoljenje. Banke in zavarovalnice ne morejo opravljati teh poslov.

Borznoposredniško podjetje je lahko registrirano kot član ciprske borze, če je bilo ustanovljeno in registrirano v skladu s ciprskim pravom družb.

Podsektorji B.6.(a), (c), (d) in (f), ter B.7. do B.12.: Brez obvez.

CZ: Storitve izdaje valut necentralnih bank, trgovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti in plemenitimi kovinami, denarno posredništvo, storitve poravnav in kliringov izvedenih finančnih instrumentov ter svetovanje, posredništvo in druge pomožne finančne storitve, povezane s temi dejavnostmi: Brez obvez.

CZ: Jih ni, razen:

Bančne storitve lahko izvajajo samo banke, ustanovljene na Češkem, ali podružnice tujih bank, ki imajo dovoljenje Češke narodne banke, v soglasju z Ministrstvom za finance.

Izdaja dovoljenja temelji na upoštevanju meril, ki se dosledno uporabljajo z GATS. Hipotečna posojila lahko dajejo le češke banke.

Banke so lahko ustanovljene le v obliki delniških družb. Za nakup delnic obstoječih bank je potrebno predhodno dovoljenje Češke narodne banke.

Z vrednostnimi papirji se lahko javno trguje, če je izdano ustrezno dovoljenje in odobren prospekt, ki opredeljuje vrednostni papir.

Dovoljenje se ne izda, če je javno trgovanje z vrednostnimi papirji v nasprotju z interesi investitorjev, če ni v skladu z vladno finančno politiko ali če ne ustreza zahtevam finančnega trga (3).

Za ustanovitev in dejavnosti trgovcev z vrednostnimi papirji, borznih posrednikov, borze ali organizatorjev izvenborznega trga (trg OTC), investicijskih družb in investicijskih skladov je potrebno dovoljenje organov, ki je povezano z usposobljenostjo, osebno integriteto, upravljanjem in materialnimi zahtevami.

Storitve poravnav in kliringov vseh mogočih načinov plačila spremlja in pregleduje Češka narodna banka ter tako zagotavlja nemoteno in ekonomično poslovanje.

DK: Finančne institucije lahko sodelujejo pri trgovanju z vrednostnimi papirji na Københavnski borzi samo s hčerinskimi družbami, registriranimi na Danskem.

FI: Vsaj polovica ustanoviteljev, članov upravnega odbora, nadzornega odbora in delegatov, generalni direktor, pooblaščeni zastopnik podjetja in oseba, pooblaščena za podpisovanje v imenu kreditne institucije, morajo imeti stalno prebivališče v Evropskem gospodarskem prostoru, razen če Ministrstvo za finance prizna izjemo. Vsaj en revizor ima prebivališče v Evropskem gospodarskem prostoru.

FI: Borzni posrednik (posameznik) na borzi izvedenih finančnih instrumentov ima stalno prebivališče v Evropskem gospodarskem prostoru. Izjeme pri izpolnjevanju te zahteve se lahko priznajo pod pogoji, ki jih določi Ministrstvo za finance.

FR: Poleg francoskih kreditnih institucij so lahko pri izdajah, nominiranih v francoskih frankih, vodilne banke samo francoske hčerinske družbe (v skladu s francoskim pravom) nefrancoskih bank, ki pridobijo dovoljenje na osnovi zadostnih sredstev in obvez, ki jih ima v Parizu francoska hčerinska družba nefrancoske banke, ki kandidira. Ti pogoji se uporabljajo za vodilne banke, ki skrbijo za vodenje računov. Nefrancoska banka lahko brez omejitev ali zahtev za ustanovitev sovodi izdajo obveznic Eurofranc.

EL: Finančne institucije se lahko s trgovanjem z vrednostnimi papirji, ki kotirajo na atenski borzi, ukvarjajo samo prek borznih podjetij, registriranih v Grčiji.

EL: Za ustanovitev in poslovanje podružnic je treba uvoziti minimalno količino tuje valute, jo pretvoriti v drahme in obdržati v Grčiji, dokler tuja banka v Grčiji posluje:

do štirih podružnic je trenutno ta minimalni znesek enak polovici minimalnega zneska delniškega kapitala, ki se zahteva za registracijo kreditne institucije v Grčiji,

za delovanje dodatnih podružnic mora biti minimalni znesek kapitala enak minimalnemu delniškemu kapitalu, ki se zahteva za registracijo kreditne institucije v Grčiji.

HR: Jih ni, razen za storitve poravnav in klirinške storitve, ki jih na Hrvaškem zagotavlja samo osrednja depozitarna agencija. Dostop do storitev osrednje depozitarne agencije bo omogočen nerezidentom na nediskriminatorni osnovi.

HU: Namenjeno za neposredno širjenje poslovne mreže v okviru GATS in ob upoštevanju navedenih pogojev.

HU: Posredno ali neposredno lastništvo ali glasovalne pravice v kreditni instituciji edinega delničarja, ki ni kreditna institucija, zavarovalnica ali investicijska družba, ne smejo preseči 15 %.

HU: Vsaj dva člana vodstva finančne institucije morata biti madžarska državljana in rezidenta v skladu z ustreznimi predpisi o deviznih zadevah ter imeti vsaj eno leto stalno prebivališče na Madžarskem.

HU: Država bo v Országos Takarékpénztár és Kereskedelmi Bank Rt. obdržala dolgoročno lastništvo na ravni najmanj 25 % + 1 glas.

IE: V primeru kolektivnih naložbenih shem, ki so ustanovljene kot skupni investicijski skladi in družbe s spremenljivim kapitalom (razen kolektivnih naložbenih podjemov za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje, KNPVP), morajo biti skrbnik/depozitar in družba za upravljanje registrirani na Irskem ali v drugi državi članici Skupnosti. V primeru investicijskih komanditnih družb mora biti vsaj en glavni partner registriran na Irskem.

IE: Oseba, ki želi postati član borze na Irskem, mora biti: 1. pooblaščena na Irskem, za kar mora biti registrirana ali mora biti partnerska družba z glavnim/registriranim sedežem na Irskem, ali 2. pooblaščena v drugi državi članici v skladu z Direktivo 2014/65/EU.

IE: Za zagotavljanje investicijskih storitev ali svetovanja v zvezi z investicijami se zahteva 1. pooblastilo na Irskem, ki ponavadi zahteva, da je oseba registrirana ali je partner ali pa je samostojni trgovec, ki mora imeti sedež/registrirani sedež na Irskem (nadzorni organ lahko pooblasti tudi podružnice oseb iz tretjih držav), ali 2. pooblastilo v drugi državi članici v skladu z Direktivo 2014/65/EU.

IT: Javno ponudbo vrednostnih papirjev (kako je določena v členu 18 Zakona 216/74), razen delnic ali dolžniških vrednostnih papirjev (vključno z zamenljivimi dolžniškimi vrednostnimi papirji) lahko izvedejo samo italijanske družbe z omejeno odgovornostjo, pravilo pooblaščene tuje gospodarske družbe, javni organi ali družbe, ki so v lasti lokalnih organov, katerih preneseni kapital ni nižji od 2 milijard italijanskih lir.

IT: Centralizirane depozitne, skrbniške in administrativne storitve lahko za državne vrednostne papirje opravlja samo Banka Italije, za delnice, vrednostne papirje s pravico do udeležbe in za druge obveznice, s katerimi se trguje na reguliranem trgu, pa Monte Titoli SpA.

IT: V primeru kolektivnih shem, razen harmoniziranih KNPVP v skladu z Direktivo 2009/65/ES, mora biti skrbnik/depozitar registriran v Italiji ali v drugi državi članici Evropske skupnosti, pri čemer je ustanovljen prek podružnice v Italiji. Samo banke, zavarovalnice, investicijske družbe za vrednostne papirje, ki imajo svoj glavni sedež v Skupnosti, lahko izvajajo dejavnosti upravljanja s sredstvi pokojninskih skladov. Družbe za upravljanje (zaprti naložbeni skladi in nepremičninski skladi) morajo biti prav tako registrirane v Italiji.

IT: Pri zagotavljanju prodaje od vrat do vrat morajo posredniki uporabljati pooblaščene prodajalce finančnih storitev s stalnim prebivališčem na ozemlju države članice Evropskih skupnosti.

IT: Obračun in poravnavo vrednostnih papirjev se lahko izvaja samo prek uradnega sistema za obračune. Banke Italije v dogovoru z Nacionalno komisijo za družbe in borzo (CONSOB) lahko pooblasti družbo za dejavnost obračuna, vse do končne poravnave vrednostnih papirjev.

IT: Predstavništva tujih posrednikov ne morejo opravljati dejavnosti, namenjenih zagotavljanju investicijskih storitev.

LV:

Podsektor B.7. (sodelovanje pri izdaji vseh vrst vrednostnih papirjev): Banka Latvije (centralna banka) je finančni agent za potrebe države na trgu državnih obveznic.

Podsektor B.9. (upravljanje s sredstvi): Upravljanje pokojninskih skladov zagotavlja državni monopol.

LT:

Podsektorji B.1. do B.12.: Vsaj en upravitelj mora biti litovski državljan.

Podsektor B.3. (finančni zakup): Finančni zakup se lahko omeji na posebne finančne institucije (kot so banke in zavarovalnice). Od 1. januarja 2001 ni omejitev, razen kot je navedeno v horizontalnih obvezah v delu ‚Bančne in druge finančne storitve‘.

Podsektor B.9. (upravljanje s sredstvi): Mogoča je ustanovitev v obliki javnih delniških družb (AB) in zaprtih družb (UAB), ki jih je treba ustanoviti na zaprt način (vse prvotno izdane delnice pridobijo ustanovitelji). Za upravljanje s sredstvi je treba ustanoviti posebno družbo za upravljanje. Samo družbe z registriranim sedežem v Litvi lahko delujejo kot depozitarji sredstev.

MT:

Podsektorja B.1. in B.2. (sprejemanje depozitov in vse vrste posojil): Kreditne in druge finančne ustanove v tuji lasti lahko delujejo v obliki podružnice ali lokalne hčerinske družbe. Pogoj za dovoljenje je lahko ocena gospodarskih potreb.

Podsektorji B.3. do B.12.: Brez obvez.

PL:

Podsektorji B.1., B.2., B.4. in B.5. (razen garancij in finančnih obvez državne blagajne): Ustanovitev banke je mogoča le v obliki delniške družbe ali pooblaščene podružnice. Sistem dovoljenj v zvezi z ustanovitvijo vseh bank temelji na previdnostnih razlogih. Zahteva se državljanstvo za nekatere bančne vodstvene delavce (vsaj enega).

Podsektorji B.6.(e) in B.7. (razen sodelovanja pri izdaji papirjev državne blagajne), B.9. (samo storitve upravljanja portfelja) in B.12. (svetovalne in druge pomožne finančne storitve samo v povezavi z dejavnostmi, storjenimi za Poljsko.): Ustanovitev je mogoča samo s predhodnim dovoljenjem in le v obliki delniške družbe ali podružnice tujega pravnega subjekta, ki opravlja storitve z vrednostnimi papirji.

Podsektor B.11.: V primeru čezmejnega izvajanja in/ali uporabe teh storitev v tujini se zahteva uporaba javnega telekomunikacijskega omrežja ali omrežja drugega pooblaščenega operaterja.

Vsi ostali podsektorji: Brez obvez.

PT: Ustanovitev bank, ki niso iz ES, je pogojena z dovoljenjem ministra za finance, ki dovoljenje izda glede na posamezen primer. Ustanovitev mora prispevati k povečanju učinkovitosti nacionalnega bančnega sistema ali imeti pomembne učinke na internacionalizacijo portugalskega gospodarstva.

PT: Storitev v zvezi s tveganim kapitalom ne smejo zagotavljati podružnice družb za tvegani kapital, ki imajo svoj glavni sedež v državi nečlanici ES. Storitve borznih posrednikov na lizbonski borzi lahko zagotavljajo samo borznoposredniške in trgovske družbe, registrirane na Portugalskem, ali podružnice investicijskih družb, ki imajo dovoljenje za opravljanje teh storitev v drugi državi članici ES in v svoji matični državi. Storitve borznega posredovanja in trgovanja na borzi izvedenih finančnih instrumentov v Portu in na prostem trgu OTC ne morejo zagotavljati podružnice borznoposredniških družb/trgovcev iz držav nečlanic ES.

Upravljanje pokojninskih skladov lahko zagotavljajo samo družbe, registrirane na Portugalskem, in zavarovalnice, ustanovljene na Portugalskem, ki imajo dovoljenje za opravljanje dejavnosti življenjskega zavarovanja.

RO: Družba za vrednostne papirje (posredništvo) mora biti romunska pravna oseba, ustanovljena kot delniška družba v skladu z romunskim pravom, katere izključni poslovni cilj je posredništvo z vrednostnimi papirji. Za vsako javno ponudbo vrednostnih papirjev, pred objavo njenih prospektov, je potrebno dovoljenje romunske nacionalne komisije za vrednostne papirje. Družbe, ki izvajajo upravljanje s sredstvi, morajo biti ustanovljene kot delniške družbe v skladu z romunskim pravom; odprti investicijski skladi se morajo ustanoviti v skladu z romunskim civilnim pravom. Brez obvez za finančni zakup. Brez obvez za trgovanje za lastne potrebe ali za potrebe svojih strank s prenosljivimi instrumenti in finančnimi sredstvi, razen s prenosljivimi vrednostnimi papirji.

SK: Trgovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti in plemenitimi kovinami, denarno posredništvo in posredništvo: Brez obvez.

SK: Bančne storitve lahko izvajajo samo slovaške banke ali podružnice tujih bank, ki imajo dovoljenje Narodne banke Slovaške, v soglasju z Ministrstvom za finance. Odobritev dovoljenja temelji na proučitvi meril, ki so še posebej povezana z dotacijskim ustanovitvenim kapitalom (finančna moč), strokovno usposobljenostjo, integriteto in sposobnostjo upravljanja načrtovanih bančnih dejavnosti. Banke so pravni subjekti, registrirani na Slovaškem in ustanovljeni kot delniške družbe ali javne (državne) finančne ustanove.

Nakup delnic, kjer gre za zanimanje za lastniški kapital obstoječe poslovne banke in presega določeno omejitev, je pogojen s predhodnim dovoljenjem Narodne banke Slovaške. Investicijske storitve na Slovaškem lahko izvajajo banke, investicijske družbe, investicijski skladi in posredniki vrednostnih papirjev, katerih pravna oblika je delniška družba z zakonsko določenim lastniškim kapitalom. Tuja investicijska družba ali investicijski sklad mora dobiti dovoljenje Ministrstva za finance za prodajo lastnih vrednostnih papirjev ali enot investicijskih certifikatov na ozemlju Slovaške, kot je določeno z domačim pravom. Za izdajo dolžniških vrednostnih papirjev je potrebno dovoljenje Ministrstva za finance, pa naj gre za izdajo v državi ali v tujini.

Vrednostne papirje se sme izdati in z njimi trgovati le, ko Ministrstvo za finance odobri dovoljenje za javno trgovanje v skladu z zakonom o vrednostnih papirjih. Za delovanje posrednika vrednostnih papirjev, borznega posrednika ali organizatorja izvenborznega trga je potrebno dovoljenje Ministrstva za finance. Storitve poravnav in kliringov vseh mogočih načinov plačila ureja Narodna banka Slovaške.

Storitve poravnav in kliringov, povezanih s spremembo fizične lastnine vrednostnih papirjev, so zabeležene v centru za vrednostne papirje (hiša za obračune in poravnave vrednostnih papirjev). Center za vrednostne papirje lahko izvaja le prenose znotraj lastniških računov lastnikov vrednostnih papirjev. Obračun in poravnava denarnih sredstev potekata prek bančne hiše za obračune in poravnave (kjer je Narodna banka Slovaške glavni delničar) za borzo v Bratislavi, prek delniške družbe ali računa Jumbo v sistemu RM-System Slovakia.

SI:

Sodelovanje pri izdaji državnih obveznic, upravljanje pokojninskih skladov in s tem povezanih svetovalnih in drugih pomožnih finančnih storitev: Brez obvez.

Vsi ostali podsektorji:

Za ustanovitev kakršnih koli vrst banke je potrebno dovoljenje Banke Slovenije.

Predhodno dovoljenje Banke Slovenije je prav tako potrebno, če želijo tujci postati delničarji bank ali pridobiti dodatne delnice bank. (Pripomba: to določilo bo odpravljeno ob sprejetju novega zakona o bančništvu.)

Z dovoljenjem Banke Slovenije lahko banke, hčerinske družbe in podružnice tujih bank opravljajo vse ali omejene bančne storitve, odvisno od količine kapitala.

Banka Slovenije pri odločanju o izdaji dovoljenja za ustanovitev banke v popolni lasti ali z večinskim deležem tujih investitorjev ali o odobritvi pridobitve dodatnih delnic bank upošteva naslednje smernice (4):

—	obstoj investitorjev iz različnih držav ter

—	mnenje tuje institucije, ki izvaja bančni nadzor.

(Pripomba: to določilo bo odpravljeno s sprejetjem novega zakona o bančništvu.)

Brez obvez za tuje sodelovanje v bankah, ki so v postopku privatizacije.

Podružnice tujih bank morajo biti registrirane v Sloveniji in biti pravne osebe.

(Pripomba: to določilo bo odpravljeno s sprejetjem novega zakona o bančništvu.) Brez obvez za vse vrste hipotekarnih bank, varčevalnih in posojilnih ustanov.

Brez obvez v zvezi z ustanovitvijo zasebnih pokojninskih skladov (neobvezni pokojninski skladi).

Družbe za upravljanje so komercialna podjetja, katerih edini namen je upravljanje investicijskih skladov.

Tujci lahko neposredno ali posredno pridobijo največ 20 % delnic ali volilnih pravic upravljalnih podjetij, za večji delež je potrebno dovoljenje Agencije za trg vrednostnih papirjev.

Pooblaščena (privatizacijska) investicijska družba je investicijska družba, katere edini namen je zbiranje lastniških certifikatov (kuponov) in prodaja delnic, ki so izdane v skladu z uredbami o lastninskem preoblikovanju. Pooblaščena družba za upravljanje je družba, katere edini namen je upravljanje pooblaščenih investicijskih družb.

Tujci lahko neposredno ali posredno pridobijo največ 10 % delnic ali volilnih pravic pooblaščenih (privatizacijskih) upravljalnih podjetij, za večji delež je potrebno dovoljenje Agencije za trg vrednostnih papirjev s privoljenjem Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Naložbe investicijskih skladov v vrednostne papirje tujih izdajateljev ne smejo preseči 10 % naložb investicijskih skladov. Ti vrednostni papirji kotirajo na tistih borzah, ki jih predhodno določi Agencija za trg vrednostnih papirjev.

Tujci lahko postanejo delničarji ali partnerji v borznoposredniški družbi do 24 % kapitala borznoposredniške družbe s predhodnim dovoljenjem Agencije za trg vrednostnih papirjev. (Pripomba: to določilo bo odpravljeno ob sprejetju novega zakona o trgu vrednostnih papirjev.)

Vrednostne papirje tujega izdajatelja, ki še niso bili naprodaj na ozemlju Slovenije, lahko prodaja samo borznoposredniška družba ali banka, ki je pooblaščena za izvajanje takega poslovanja. Pred objavo ponudbe mora borznoposredniška družba ali banka pridobiti dovoljenje Agencije za trg vrednostnih papirjev.

Prošnja za dovoljenje za prodajo vrednostnih papirjev tujega izdajatelja v Sloveniji mora vsebovati osnutek prospekta, dokazila o tem, da je garant izdaje vrednostnih papirjev tujega izdajatelja banka ali borznoposredniška družba, razen v primeru izdaje delnic tujega izdajatelja.

SE: Družbe, ki niso registrirane na Švedskem, lahko vzpostavijo tržno prisotnost s podružnico, banke pa tudi s predstavništvom.

SE: Ustanovitelj bančne družbe je fizična oseba s prebivališčem v Evropskem gospodarskem prostoru ali tuja banka. Ustanovitelj hranilnice je fizična oseba s prebivališčem v Evropskem gospodarskem prostoru.

UK Borzni posredniki iz kategorije finančnih institucij, ki se ukvarjajo z javnim dolgom, morajo biti ustanovljeni v Evropskem gospodarskem prostoru in ločeno kapitalizirani.

4)	Prisotnost fizičnih oseb

CY:

Podsektor B.6.(e) (trgovanje s prenosljivimi vrednostnimi papirji): Posamezniki, ki delujejo kot samostojni posredniki ali prek borznoposredniških podjetij, morajo v ta namen izpolnjevati merila za dovoljenje.

Podsektorji B.1. do B.12., razen B.6.(e): Brez obvez.

CZ:

Storitve izdaje valut necentralnih bank, trgovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti in plemenitimi kovinami, denarno posredništvo, storitve poravnav in kliringov izvedenih finančnih instrumentov ter svetovanje, posredništvo in druge pomožne finančne storitve, povezane s temi dejavnostmi: Brez obvez.

Vsi ostali podsektorji: Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obvez.

MT:

Podsektorji B.1., B.2. in B.11. (sprejemanje depozitov, vse vrste posojil ter zagotavljanje in prenos finančnih informacij): Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obvez.

Podsektorji B.3. do B.10. in B.12.: Brez obvez.

PL:

Podsektorji B.1., B.2., B.4. in B.5. (razen garancij in finančnih obvez državne blagajne): Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obvez in ob upoštevanju naslednjih omejitev: Zahteva se državljanstvo za nekatere bančne vodstvene delavce (vsaj enega).

Podsektorji B.6.(e) in B.7. (razen sodelovanja pri izdaji papirjev državne blagajne), B.9. (samo storitve upravljanja portfelja), B.11. in B.12. (svetovalne in druge pomožne finančne storitve samo v povezavi z dejavnostmi, storjenimi za Poljsko.): Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obvez.

Vsi ostali podsektorji: Brez obvez.

SK:

Trgovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti in plemenitimi kovinami, denarno posredništvo in posredništvo: Brez obvez.

Vsi ostali podsektorji: Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obvez.

SI:

Sodelovanje pri izdaji državnih obveznic, upravljanje pokojninskih skladov ter s tem povezanih svetovalnih in drugih pomožnih finančnih storitev: Brez obvez.

Vsi ostali podsektorji: Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obvez.

AT, BE, BG, DE, DK, ES, EE, FR, FI, EL, HR, HU, IT, IE, LU, LT, LV, NL, PT, RO, SE, UK:

Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelkih horizontalnih obvez in ob upoštevanju naslednjih specifičnih omejitev:

BG: Brez obvez za garancije državne blagajne. Brez obvez za trgovanje za lastne potrebe ali za potrebe svojih strank s prenosljivimi instrumenti in finančnimi sredstvi, razen s prenosljivimi vrednostnimi papirji. Brez obvez za sodelovanje pri izdaji državnih obveznic. Brez obvez za denarno posredništvo. Brez obvez za upravljanje pokojninskih skladov. Brez obvez za storitve poravnav in kliringov finančnih sredstev. Brez obvez za posredovanje in druge pomožne finančne storitve.

HR: Upravni odbor vodi poslovanje kreditne ustanove z ozemlja Hrvaške. Vsaj en član upravnega odbora mora tekoče govoriti hrvaški jezik. Dejavnosti institucije za izdajo elektronskega denarja se izvajajo na ozemlju Hrvaške. Pooblaščene menjalnice lahko upravljajo rezidenti s statusom pravne osebe in posamezna podjetja, ki pri delu uporabljajo zaščitene računalniške programe za devizne posle, imajo dogovor z banko in so pooblaščena za izvajanje deviznih poslov.

FR: Sociétés d'investissement à capital fixe: državljanstvo je pogoj za predsednika upravnega odbora, generalne direktorje in vsaj dve tretjini upravljavcev, če ima podjetje, ki se ukvarja z vrednostnimi papirji, nadzorni odbor ali svet, pa je državljanstvo pogoj tudi za člane takega odbora ali njegovega generalnega direktorja ter za najmanj dve tretjini članov nadzornega sveta.

EL: Kreditne ustanove morajo imenovati vsaj dve osebi, ki sta odgovorni za delovanje ustanove. Za te osebe je pogoj prebivališče.

IT: Zahteva se stalno prebivališče na ozemlju države članice Evropskih skupnosti za ‚promotori di servizi finanziari‘ (prodajalce finančnih storitev).

LV: Upravitelji podružnic ali hčerinskih družb morajo biti latvijski davkoplačevalci (rezidenti).

RO: Brez obvez za finančni zakup. Brez obvez za trgovanje za lastne potrebe ali za potrebe svojih strank s prenosljivimi instrumenti in finančnimi sredstvi, razen s prenosljivimi vrednostnimi papirji.

“.

(1) Direktiva 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (UL L 173, 12.6.2014, str. 349).

(2) Direktiva 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (UL L 302, 17.11.2009, str. 32).

(3) CZ: Trenutno se v parlamentu razpravlja o zakonodaji glede odprave merila zahtev finančnega trga.

(4) Banka Slovenije pri odločanju o izdaji neomejenega ali omejenega bančnega dovoljenja poleg količine kapitala upošteva tudi naslednje smernice (za domače in tuje prosilce):

—	nacionalne gospodarske prednosti za nekatere bančne dejavnosti;

—	obstoječo regionalno pokritost Republike Slovenije z bankami;

—	dejansko izvajanje dejavnosti banke v primerjavi s tistimi, ki ga predvideva obstoječe dovoljenje.

(Pripomba: to določilo bo odpravljeno s sprejetjem novega zakona o bančništvu.)

PRILOGA II

„PRILOGA II

ORGANI, PRISTOJNI ZA FINANČNE STORITVE

DEL A

Za Skupnost in njene države članice

Evropska komisija

GD za trgovino

GD za notranji trg

B-1049 Bruxelles

Avstrija

Ministrstvo za finance

Directorate Economic Policy and Financial Markets

Himmelpfortgasse 4-8

Postfach 2

A-1015 Wien

Belgija

Ministrstvo za gospodarstvo

Ministrstvo za finance

Rue de Bréderode 7

B-1000 Bruxelles

Rue de la Loi 12

B-1000 Bruxelles

Bolgarija

Ministrstvo za gospodarstvo in energetiko

Ministrstvo za finance

Narodna banka Bolgarije

Komisija za finančni nadzor

Slavyanska str. 8

Sofia 1052

G.S.Rakovski str. 102

Sofia 1000

Al.Batenberg sq.1

Sofia 1000

33, Shar Planina Street

Sofia 1303

Hrvaška

Ministrstvo za finance

Katančićeva 5

10000 Zagreb

Ciper

Ministrstvo za finance

CY-1439 Nicosia

Češka

Ministrstvo za finance

Letenská 15

CZ-118 10 Prague

Danska

Ministrstvo za gospodarstvo

Ved Stranden 8

DK-1061 Copenhagen K

Estonija

Ministrstvo za finance

Suur-Ameerika 1

EE-15006 Tallinn

Finska

Ministrstvo za finance

PO Box 28

FIN-00023 Helsinki

Francija

Ministrstvo za gospodarstvo, finance in industrijo

Ministère de l'Economie, des Finances et de l'Industrie

139, rue de Bercy

F-75572 Paris

Nemčija

Ministrstvo za finance

Bundesanstalt für Finanzdienstleistungsaufsicht

Graurheindorfer Str. 108

D-53117 Bonn

Grčija

Banka Grčije

Panepistimiou Street, 21

GR-10563 Athens

Madžarska

Ministrstvo za finance

Pénzügyminisztérium

Postafiók 481

HU-1369 Budapest

Irska

Irski regulativni organ finančnih služb

PO Box 9138

College Green

IRL-Dublin 2

Italija

Ministrstvo za finance

Ministero del Tesoro

Via XX Settembre 97

I-00187 Roma

Latvija

Komisija za finančni in kapitalski trg

Kungu Street 1

LV-1050 Riga

Litva

Ministrstvo za finance

Vaizganto 8a/2

LT-01512 Vilnius

Luksemburg

Ministrstvo za finance

Ministère des Finances

3, rue de la Congrégation

L-2931 Luxembourg

Malta

Organ finančnih služb

Notabile Road

MT-Attard

Nizozemska

Ministrstvo za finance

Financial Markets Policy Directorate

Postbus 20201

NL-2500 EE Den Haag

Poljska

Ministrstvo za finance

12 Świętokrzyska Street

PL-00-916 Warsaw

Portugalska

Ministrstvo za finance

Direcção Geral dos Assuntos Europeus e Relações Internacionais

Av. Infante D. Henrique, 1C-1o

P-1100-278 Lisboa

Romunija

Narodna banka Romunije

Romunska nacionalna komisija za vrednostne papirje

25 Lipscani Str, sector 3

Bucharest“ code 030031

(2 Foisorului Street, Bucharest, sector 3)

Komisija za nadzor zavarovalnic

18th, Amiral Constantin Balescu Street, Sector 1, Bucharest Code 011954

Komisija za nadzor zasebnih pokojninskih sistemov

74 Splaiul Unirii, sector 4,

Bucharest, code 030128

Slovaška

Ministrstvo za finance

Stefanovicova 5

SK-817 82 Bratislava

Slovenija

Ministrstvo za gospodarstvo

Kotnikova 5

SI-1000 Ljubljana

Španija

Finančno ministrstvo

Directora General del Tesoro y Politica Financiera

Paseo del Prado 6-6a Planta

E-28071 Madrid

Švedska

Organ za finančni nadzor

Box 6750

S-113 85 Stockholm

Švedska centralna banka

Malmskillnadsgatan 7

S-103 37 Stockholm

Švedska agencija za potrošnike

Rosenlundsgatan 9

S-118 87 Stockholm

Združeno kraljestvo

Ministrstvo za finance Združenega kraljestva

1 Horse Guards Road

UK-London SW1A 2HQ

DEL B

Za Mehiko, Secretaría de Hacienda y Crédito Público

Mehika	Unidad de Banca, Valores y Ahorro	Insurgentes Sur 1971, Colonia Guadalupe Inn, Deleg. Álvaro Obregón, C.P, 01020 México, D.F.
Mehika	Unidad de Seguros, Pensiones y Seguridad Social	Insurgentes Sur 1971, Colonia Guadalupe Inn, Deleg. Álvaro Obregón, C.P, 01020 México, D.F.

“.

		ISSN 1977-0804
Uradni list Evropske unije		L 21

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Letnik 62 24. januar 2019

Vsebina		II Nezakonodajni akti	Stran
		MEDNARODNI SPORAZUMI
	*	Sklep Sveta (EU) 2019/102 z dne 25. junija 2018 o podpisu, v imenu Evropske unije in njenih držav članic, ter začasni uporabi Protokola k Evro-mediteranskemu sporazumu o pridružitvi med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter državo Izrael na drugi strani zaradi upoštevanja pristopa Republike Hrvaške k Evropski uniji	1
		Protokol k Evro-mediteranskemu sporazumu o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in državo Izrael na drugi strani zaradi upoštevanja pristopa Republike Hrvaške k Evropski uniji	3
		UREDBE
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/103 z dne 23. januarja 2019 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2015/1998 glede pojasnitve, uskladitve in poenostavitve ter okrepitve nekaterih posebnih ukrepov za varovanje letalstva ( 1 )	13
		SKLEPI
	*	Sklep Sveta (EU) 2019/104 z dne 22. maja 2018 o stališču, ki se v imenu Evropske unije zavzame v Skupnem svetu EU-Mehika, ustanovljenem na podlagi Sporazuma o gospodarskem partnerstvu in političnem usklajevanju in sodelovanju med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Združenimi mehiškimi državami na drugi, v zvezi s spremembo sklepov št. 2/2000 in št. 2/2001 Skupnega sveta zaradi upoštevanja pristopa Republike Hrvaške k Evropski uniji	23
	*	Sklep Sveta (EU) 2019/105 z dne 20. decembra 2018 o stališču, ki se v imenu Evropske unije zavzame v pridružitvenem svetu, ustanovljenem z Evro-mediteranskim sporazumom o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Državo Izrael na drugi strani, o podaljšanju akcijskega načrta EU-Izrael	64
		AKTI, KI JIH SPREJMEJO ORGANI, USTANOVLJENI Z MEDNARODNIMI SPORAZUMI
	*	Priporočilo št. 1/2018 pridružitvenega sveta EU-Izrael z dne 27. decembra 2018 o odobritvi podaljšanja akcijskega načrta EU-Izrael [2019/106]	66


	(1) Besedilo velja za EGP.