ISSN 1977-0804 |
||
Uradni list Evropske unije |
L 20 |
|
Slovenska izdaja |
Zakonodaja |
Letnik 62 |
Vsebina |
|
II Nezakonodajni akti |
Stran |
|
|
UREDBE |
|
|
* |
||
|
* |
||
|
|
SKLEPI |
|
|
* |
Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2019/100 z dne 22. januarja 2019 o spremembi Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU o nadzornih ukrepih za zdravje živali v zvezi z afriško prašičjo kugo v nekaterih državah članicah (notificirano pod dokumentarno številko C(2019) 615) ( 1 ) |
|
|
|
AKTI, KI JIH SPREJMEJO ORGANI, USTANOVLJENI Z MEDNARODNIMI SPORAZUMI |
|
|
* |
|
|
|
(1) Besedilo velja za EGP. |
SL |
Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje. Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica. |
II Nezakonodajni akti
UREDBE
23.1.2019 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 20/1 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/98
z dne 21. januarja 2019
o začetku razpisnega postopka za odkup posnetega mleka v prahu v obdobju javne intervencije od 1. marca do 30. septembra 2019
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (1),
ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) št. 1370/2013 z dne 16. decembra 2013 o opredelitvi ukrepov za določitev nekaterih pomoči in nadomestil v zvezi s skupno ureditvijo trgov za kmetijske proizvode (2) ter zlasti člena 3(6) Uredbe,
ob upoštevanju Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2016/1240 z dne 18. maja 2016 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede javne intervencije in pomoči za zasebno skladiščenje (3) ter zlasti člena 12(1) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
V skladu s členom 12 Uredbe (EU) št. 1308/2013 je javna intervencija za posneto mleko v prahu na voljo od 1. marca do 30. septembra. |
(2) |
Uredba (EU) št. 1370/2013 določa, da količinske omejitve za odkup posnetega mleka v prahu po fiksni ceni znašajo nič ton za leto 2019. |
(3) |
V skladu s členom 3(2) Uredbe (EU) št. 1370/2013 bi bilo treba začeti razpisni postopek za odkup posnetega mleka v prahu z začetkom obdobja javne intervencije v letu 2019. |
(4) |
Oddelek 3 poglavja II naslova II Izvedbene uredbe (EU) 2016/1240 določa pravila za odkup z razpisnim postopkom. |
(5) |
V skladu s členom 9(1)(b) Izvedbene uredbe (EU) 2016/1240 bi bilo treba določiti rok za države članice, v katerem uradno obvestijo Komisijo o vseh dopustnih ponudbah. |
(6) |
Za učinkovito upravljanje bi morale države članice za uradno obveščanje Komisije uporabljati informacijske sisteme v skladu z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2017/1183 (4) in Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2017/1185 (5) – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Začetek razpisnega postopka
Razpisni postopek se odpre za obdobje od 1. marca do 30. septembra 2019 za odkup posnetega mleka v prahu v obdobju intervencije pod pogoji iz oddelka 3 poglavja II naslova II Izvedbene uredbe (EU) 2016/1240 in te uredbe.
Člen 2
Oddaja ponudb
1. Obdobja za oddajo ponudb se končajo tretji torek v mesecu ob 11. uri (po bruseljskem času). V avgustu pa je rok za oddajo ponudb četrti torek v mesecu ob 11. uri (po bruseljskem času).
Če je na torek državni praznik, se rok izteče ob 11. uri (po bruseljskem času) predhodni delovni dan.
2. Ponudbe se predložijo plačilnim agencijam, ki jih odobrijo države članice (6).
Člen 3
Uradno obveščanje Komisije
Uradno obveščanje iz člena 9(1)(b) Izvedbene uredbe (EU) 2016/1240 se opravi do 16. ure (po bruseljskem času) na rok za oddajo ponudb iz člena 2 te uredbe v skladu z Delegirano uredbo (EU) 2017/1183 in Izvedbeno uredbo (EU) 2017/1185.
Člen 4
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 21. januarja 2019
Za Komisijo
V imenu predsednika
Jerzy PLEWA
Generalni direktor
Generalni direktorat za kmetijstvo in razvoj podeželja
(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 671.
(2) UL L 346, 20.12.2013, str. 12.
(3) UL L 206, 30.7.2016, str. 71.
(4) Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/1183 z dne 20. aprila 2017 o dopolnitvi uredb (EU) št. 1307/2013 in (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede pošiljanja informacij in dokumentov Komisiji (UL L 171, 4.7.2017, str. 100).
(5) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/1185 z dne 20. aprila 2017 o določitvi pravil za uporabo uredb (EU) št. 1307/2013 in (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s pošiljanjem informacij in dokumentov Komisiji ter o spremembi in razveljavitvi več uredb Komisije (UL L 171, 4.7.2017, str. 113).
(6) Naslovi plačilnih agencij so na voljo na spletišču Evropske komisije https://ec.europa.eu/agriculture/milk/policy-instruments/index_sl.htm
23.1.2019 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 20/3 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/99
z dne 22. januarja 2019
o zaključku ponovne preiskave za ugotavljanje absorpcije v zvezi z uvozom cevi iz nodularnega litega železa (imenovanega tudi sferoidno grafitno lito železo) s poreklom iz Indije brez spremembe veljavnih ukrepov
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (1) (v nadaljnjem besedilu: osnovna uredba), ter zlasti člena 9(2) in člena 12 Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
1. POSTOPEK
1.1 Veljavni ukrepi
(1) |
Trenutno veljavni ukrep je dokončna protidampinška dajatev, uvedena z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/388 (2) o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz cevi iz nodularnega litega železa (imenovanega tudi sferoidno grafitno lito železo) s poreklom iz Indije, kakor je bila spremenjena z Izvedbeno uredbo (EU) 2016/1369 (3). |
(2) |
Za zadevni izdelek velja tudi dokončna izravnalna dajatev, uvedena z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/387 (4). Vendar izravnalna dajatev ni predmet te ponovne preiskave. |
1.2 Zahtevek za ponovno preiskavo za ugotavljanje absorpcije
(3) |
Komisija je prejela zahtevek za ponovno preiskavo za ugotavljanje absorpcije v zvezi z veljavnimi protidampinškimi ukrepi v skladu s členom 12 osnovne uredbe. |
(4) |
Zahtevek so 16. marca 2018 vložile družbe Saint-Gobain PAM, Saint-Gobain PAM Deutschland GmbH, Saint-Gobain PAM España S.A. in Duktus (Production) GmbH (v nadaljnjem besedilu: vložnik), tj. štirje proizvajalci Unije, ki predstavljajo več kot 90 % celotne proizvodnje cevi iz nodularnega litega železa v Uniji. |
(5) |
Vložnik je predložil zadostne dokaze, ki upravičujejo ponovni začetek protidampinške preiskave. Vložnik je trdil, da so se cene pri nadaljnji prodaji nepovezanim strankam v Uniji po obdobju prvotne preiskave in po uvedbi protidampinške dajatve znižale ter da to ovira načrtovane popravljalne učinke veljavnih ukrepov. Dokazi iz zahtevka kažejo, da znižanja cen pri nadaljnji prodaji ni mogoče razložiti z drugimi dejavniki, kot so spremembe cen surovin. |
1.3 Ponovni začetek protidampinške preiskave
(6) |
Komisija je 30. aprila 2018 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o ponovnem začetku preiskave), napovedala ponovni začetek protidampinške preiskave (5). |
(7) |
Preiskava je zadevala obstoječo protidampinško dajatev v višini 14,1 %, ki je bila uvedena za družbo Jindal Saw Limited (v nadaljnjem besedilu: družba Jindal) in njene povezane družbe ter za „vse druge družbe“, kot je določeno v členu 1 Izvedbene uredbe (EU) 2016/388. |
1.4 Zainteresirane strani
(8) |
Komisija je v obvestilu o ponovnem začetku preiskave zainteresirane strani pozvala, naj se ji javijo, če želijo sodelovati v ponovni preiskavi. Poleg tega je o ponovni preiskavi za ugotavljanje absorpcije posebej obvestila vložnika, proizvajalce izvoznike in uvoznike, za katere je znano, da jih to zadeva, ter organe zadevne države in jih povabila k sodelovanju. |
(9) |
Zainteresirane strani so imele možnost, da pisno izrazijo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih. Družba Jindal je zahtevala zaslišanje pred Komisijo, ki ji je bilo tudi odobreno. |
1.5 Ponovna preiskava proizvajalcev izvoznikov
(10) |
Komisija je družbi Jindal in njenim povezanim družbam poslala vprašalnik ter povabila druge proizvajalce izvoznike, da se javijo v 15 dneh od objave obvestila o ponovnem začetku preiskave. |
(11) |
V roku se je javil en indijski proizvajalec izvoznik, tj. Electrosteel Castings Limited, vendar ga ponovna preiskava ni zadevala, saj zanj ne velja dokončna protidampinška dajatev na podlagi člena 1 Izvedbene uredbe (EU) 2016/388. |
(12) |
Po izteku roka sta se javila še dva indijska proizvajalca izvoznika, in sicer Electrotherm (India) Ltd in Tata Metaliks Limited. Za ti družbi velja stopnja, ki se uporablja za „vse druge družbe“ iz člena 1 Izvedbene uredbe (EU) 2016/388, ki je bila za družbo Jindal v prvotni preiskavi določena na ravni posamezne protidampinške dajatve v višini 14,1 %. Obe družbi sta imeli v obdobju ponovne preiskave za ugotavljanje absorpcije zanemarljivo prodajo v Uniji. Ker sta se družbi javili prepozno, jima Komisija ni poslala vprašalnika. |
1.6 Vzorčenje nepovezanih uvoznikov
(13) |
Da bi se lahko Komisija odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je nepovezane uvoznike pozvala, naj predložijo informacije, določene v obvestilu o ponovnem začetku preiskave. Javil se ni nihče. |
1.7 Izpolnjeni vprašalniki
(14) |
Komisija je družbi Jindal poslala vprašalnik, na katerega je ta odgovorila. |
1.8 Preveritveni obiski
(15) |
Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za to ponovno preiskavo. Preveritveni obiski na podlagi člena 16 osnovne uredbe so bili opravljeni v prostorih naslednje družbe: Jindal Saw Italia SpA, Trieste, Italija (v nadaljnjem besedilu: družba Jindal Italia). Družba Jindal Italia je edina povezana družba družbe Jindal v Uniji (glej oddelek 3.1). |
1.9 Razkritje
(16) |
Komisija je 24. oktobra 2018 vsem zainteresiranim stranem poslala dokument o razkritju, v katerem so bili navedeni bistvena dejstva in premisleki, na podlagi katerih je Komisija predlagala zaključek ponovne preiskave. Zainteresirane strani so bile seznanjene z rokom, v katerem so lahko predložile pripombe na razkritje. Na razkritje sta se odzvala dva subjekta, in sicer vložnik in družba Jindal. Vložnik je zahteval zaslišanje pred Komisijo, ki mu je bilo tudi odobreno. Pripombe zainteresiranih strani so se proučile in upoštevale, kadar je bilo to primerno. |
1.10 Obdobja, zajeta v ponovni preiskavi za ugotavljanje absorpcije
(17) |
Obdobje ponovne preiskave za ugotavljanje absorpcije je potekalo od 1. aprila 2017 do 31. marca 2018. Zadevno obdobje je potekalo od 1. aprila 2016 do 31. marca 2018. Obdobje prvotne preiskave je potekalo od 1. oktobra 2013 do 30. septembra 2014. |
2. ZADEVNI IZDELEK
(18) |
Zadevni izdelek je opredeljen kot cevi iz nodularnega litega železa (imenovanega tudi sferoidno grafitno lito železo), razen cevi iz nodularnega litega železa brez notranje in zunanje prevleke (v nadaljnjem besedilu: gole cevi), ki se trenutno uvrščajo pod oznaki KN ex 7303 00 10 in ex 7303 00 90 (oznaki TARIC 7303001010 in 7303009010), s poreklom iz Indije (v nadaljnjem besedilu: zadevni izdelek). |
3. UGOTOVITVE
(19) |
Cilj ponovne preiskave za ugotavljanje absorpcije v skladu s členom 12 osnovne uredbe je ugotoviti, ali so se od uvedbe prvotnih ukrepov izvozne cene znižale oziroma ali ni bilo gibanja ali zadostnega gibanja cen pri nadaljnji prodaji ali vseh nadaljnjih prodajnih cen zadevnega izdelka v Uniji. Če bo ugotovljeno, da bi zaradi ukrepa moralo priti do gibanja cen, se bodo nato zaradi odprave škode, predhodno ugotovljene v skladu s členom 3 osnovne uredbe, izvozne cene ponovno proučile v skladu s členom 2 osnovne uredbe, stopnje dampinga pa se bodo ponovno izračunale, da se upoštevajo ponovno proučene cene. |
3.1 Spremembe poslovnega modela družbe Jindal in prodaje v Uniji
(20) |
Po uvedbi ukrepov se je prodaja družbe Jindal v Uniji v primerjavi z obdobjem prvotne preiskave zmanjšala za približno 90 %. Njena prodaja v Uniji v višini [manj kot 2 000 metričnih ton] zdaj znaša [manj kot 0,5 %] potrošnje Unije. |
(21) |
Poleg tega se je od obdobja prvotne preiskave spremenila prodajna struktura družbe Jindal. Družba Jindal je imela v obdobju prvotne preiskave tri povezane prodajne družbe v Združenem kraljestvu, Španiji in Italiji, v obdobju ponovne preiskave za ugotavljanje absorpcije pa je ostala samo še povezana družba v Italiji. Družba Jindal Italia predstavlja veliko večino prodaje družbe Jindal v Uniji, pri čemer je neposreden izvoz omejen. |
(22) |
Poleg tega je imela družba Jindal v obdobju ponovne preiskave za ugotavljanje absorpcije v primerjavi z obdobjem prvotne preiskave znatno manj strank ([manj kot polovico v primerjavi z obdobjem prvotne preiskave]) v manj državah članicah ([manj kot polovici v primerjavi z obdobjem prvotne preiskave]). Družba Jindal je prodala tudi veliko manj vrst izdelka: [manj kot polovico v primerjavi z obdobjem prvotne preiskave]. |
3.2 Analiza gibanja cen
(23) |
Komisija pri ugotavljanju, ali so se izvozne cene znižale, običajno določi izvozne cene za vsakega pregledanega proizvajalca izvoznika v obdobju ponovne preiskave za ugotavljanje absorpcije ter te cene primerja z ustreznimi izvoznimi cenami, ki so bile ugotovljene za obdobje prvotne preiskave. Vendar zaradi zelo majhnega obsega neposrednega izvoza, kot je opisan v uvodni izjavi 21, neposrednih izvoznih cen družbe Jindal neodvisnim strankam v Uniji ni bilo mogoče smiselno primerjati. Ker mora analiza cen temeljiti na ceni za prvo neodvisno stranko in ker povezani družbi družbe Jindal v Španiji in Združenem kraljestvu ne obstajata več, je analiza Komisije temeljila samo na ceni družbe Jindal Italia pri nadaljnji prodaji prvi nepovezani stranki. |
(24) |
Glede na zelo omejen obseg, ki je bil upoštevan, in spremembe vrst izdelka, izpostavljene v oddelku 3.1, primerjava po posameznih vrstah izdelka ni bila reprezentativna in zato ni mogla privesti do smiselne analize. |
(25) |
Komisija je za okvirno analizo primerjala splošno tehtano povprečno ceno na kilogram za vse vrste izdelka za prodajo s strani družbe Jindal Italia prvi nepovezani stranki. Ugotovila je, da se je cena družbe Jindal pri nadaljnji prodaji od obdobja ponovne preiskave za ugotavljanje absorpcije do obdobja prvotne preiskave v povprečju zvišala za [več kot 10 %], kar predstavlja [več kot 80 %] 14,1-odstotne protidampinške dajatve. |
(26) |
Poleg tega je del prodaje družbe Jindal v obdobju ponovne preiskave za ugotavljanje absorpcije potekal na podlagi cen, določenih v razpisih pred uvedbo ukrepov. Ni mogoče pričakovati, da bi se prodajna cena za tako prodajo spremenila, zato ima primerjava cen le omejen pomen. |
(27) |
Po razkritju je vložnik predložil različne pripombe. Prvič, trdil je, da bi morala Komisija upoštevati tri zunanje dejavnike: izravnalno dajatev v višini 8,7 %, konvencionalno carino v višini 3,2 % in menjalni tečaj med INR in EUR. |
(28) |
Glede izravnalne dajatve je vložnik trdil, da je treba zvišanje cene pri nadaljnji prodaji pripisati predvsem izravnalni dajatvi v višini do 8,7 %. Komisija je opozorila, da je ponovna preiskava omejena na domnevno absorpcijo protidampinške dajatve. V vsakem primeru ugotovitve te preiskave kažejo, da je družba Jindal Italia svoje cene zvišala nad stopnjo izravnalne dajatve, uvedene leta 2016. Zato je bila ta trditev zavrnjena. |
(29) |
Kar zadeva konvencionalno carino za zadevni izdelek, je vložnik opozoril, da se je ta od obdobja prvotne preiskave do obdobja ponovne preiskave za ugotavljanje absorpcije spremenila z 0 % na 3,2 %. Za izdelke, ki ustrezajo kategoriji S-15a splošne sheme preferencialov, ki vključuje izdelke iz poglavja 73, vključno z zadevnim izdelkom, se trenutno uporablja konvencionalna carina v višini 3,2 %. Vložnik je trdil, da bi bilo treba to spremembo upoštevati pri oceni zvišanja cene pri nadaljnji prodaji. Komisija je potrdila, da je bila dajatev že upoštevana pri analizi, ki je bila razkrita zainteresiranim stranem, vendar je opozorila, da bi bilo zvišanje cen večje, če se zvišanja konvencionalne carine ne bi upoštevalo. Ker se ugotovitev o zadostnem zvišanju cen z nobenim od obeh pristopov ne bi spremenila, je pustila odprto vprašanje, ali bi bilo treba v tem primeru zvišanje konvencionalne carine upoštevati pri primerjavi cen ali ne. |
(30) |
Glede menjalnega tečaja je vložnik trdil, da bi bilo treba upoštevati spremembo menjalnega tečaja med EUR in INR. Trdil je, da se je cenovna konkurenčnost indijskega izvoza zaradi povečanja vrednosti INR glede na EUR zmanjšala. Komisija je menila, da so spremembe menjalnih tečajev lahko dejavnik, ki ga je treba upoštevati v primerih, ko se računi izdajajo v tuji valuti. Vendar je v tem primeru primerjava temeljila na ceni pri nadaljnji prodaji, ki je bila tako v obdobju prvotne preiskave kot tudi v obdobju ponovne preiskave za ugotavljanje absorpcije fakturirana v EUR, tako da je bila za oceno zvišanja cen uporabljena ista valuta. Zato ni bila upravičena nobena prilagoditev zaradi sprememb menjalnega tečaja med INR in EUR in zahteva je bila zavrnjena. |
(31) |
Drugič, vložnik je tudi trdil, da prodaja na podlagi javnih razpisov ni nereprezentativna in bi jo bilo treba vključiti. Komisija je pojasnila, da ta prodaja ni bila izključena iz primerjave cen (glej uvodno izjavo 26). |
(32) |
Tretjič, vložnik je trdil, da bi moralo biti gibanje cen pri nadaljnji prodaji vsaj enakovredno stopnji uvedene dajatve, da bi se lahko štelo za občutno. Komisija je opozorila, da je ocena odvisna od primera in da zakonsko določen prag za ugotavljanje absorpcije ni odvisen od tega, ali je gibanje cen občutno, temveč od tega, ali ni bilo gibanja cen pri nadaljnji prodaji oziroma ali je bilo to gibanje nezadostno, tako da se je izničil učinek protidampinške dajatve. V tem primeru se po mnenju Komisije zvišanje cen za več kot 10 % ne more šteti za nezadostno. |
(33) |
Četrtič, vložnik je Komisijo pozval, naj preveri izdelke, ki jih je družba Jindal Italia uvozila iz obrata družbe Jindal v Združenih arabskih emiratih ali od kje drugje, da bi potrdila, da ta uvoz po poreklu ni bil iz Indije ali da je bil sicer napačno razvrščen. Komisija je opozorila, da se ta trditev nanaša predvsem na domnevo o izogibanju, kar ni predmet ponovne preiskave za ugotavljanje absorpcije. |
(34) |
Petič, vložnik je trdil, da bi morala Komisija ceno družbe Jindal Italia pri nadaljnji prodaji v obdobju ponovne preiskave za ugotavljanje absorpcije primerjati ne le z njeno ceno v obdobju prvotne preiskave, ampak tudi s ceno njenih nekdanjih odvisnih družb v Španiji in Združenem kraljestvu pri nadaljnji prodaji v obdobju prvotne preiskave. Trdil je, da bi bil ta pristop upravičen, saj se protidampinška dajatev nanaša na vso prodajo družbe Jindal. |
(35) |
Komisija je menila, da taka primerjava ne bi bila primerna in ne bi dala smiselnih rezultatov, zlasti glede na različno ponudbo izdelkov, dobavne pogoje in valute računov. Zato je trdila, da je ustrezno merilo le primerjava cen družbe Jindal Italia. Kljub temu je zaradi celovitosti pripravila simulacijo, pri kateri je primerjala ceno družbe Jindal Italia pri nadaljnji prodaji v obdobju ponovne preiskave za ugotavljanje absorpcije s ceno vseh odvisnih družb družbe Jindal pri nadaljnji prodaji v obdobju prvotne preiskave. Simulacija je pokazala, da bi se cena pri nadaljnji prodaji med obdobjem ponovne preiskave za ugotavljanje absorpcije in obdobjem prvotne preiskave v povprečju še zvišala (za [več kot 13 %]). Zato bi taka analiza kljub temu, da ima le omejen pomen, le podprla sklep Komisije v tej ponovni preiskavi. |
(36) |
Nazadnje je vložnik zastavil vprašanje glede neposredne prodaje družbe Jindal v Unijo. Komisija je ugotovila, da se obseg prodaje ne more šteti za pomembnega ([manj kot 300 ton]) in da prodaja poteka večinoma pod drugačnimi pogoji dobave kot v prvotni preiskavi. Zato smiselne primerjave ni bilo mogoče izvesti. Ta prodaja je bila tako izključena iz primerjave cen. |
3.3 Sklepna ugotovitev
(37) |
Zaradi omejenega obsega in pomanjkanja primerljivosti Komisija za družbo Jindal ni mogla pripraviti dokončne in podrobne analize cen. Kljub temu je, kot je navedeno v uvodni izjavi 25, ugotovila, da se je cena družbe Jindal Italia pri nadaljnji prodaji na splošno zvišala v primerjavi z obdobjem prvotne preiskave, zato so ukrepi privedli do pozitivnega gibanja cen v obsegu, primerljivem z zadevno dajatvijo. Poleg tega je zaradi znatnega zmanjšanja obsega ugotovila, da učinek ukrepov ni bil ogrožen. |
(38) |
Zaradi nesodelovanja in zanemarljivega obsega prodaje ([manj kot 0,1 %] potrošnje Unije) s strani drugih indijskih proizvajalcev izvoznikov, ki so predmet te ponovne preiskave, je Komisija menila, da zgornje ugotovitve veljajo tudi za „vse druge družbe“. V zvezi s tem je ugotovila, da se razpoložljivi statistični podatki za „vse druge družbe“ zaradi majhnega obsega in pomanjkanja informacij o prodajnih kanalih s strani drugih indijskih proizvajalcev izvoznikov, ki so predmet te ponovne preiskave, ne morejo šteti za pomembne. Kljub temu je opozorila, da so podatki o ceni zanemarljivega obsega prodaje, zbrani v skladu z zbirko statističnih podatkov o uvozu iz člena 14(6) osnovne uredbe, pokazali povprečno ceno za „vse druge družbe“, ki je bila podobna povprečni ceni družbe Jindal. |
(39) |
Zato je Komisa menila, da so ukrepi imeli učinek v zvezi z družbo Jindal in „vsemi drugimi družbami“ iz člena 1 Izvedbene uredbe (EU) 2016/388. |
(40) |
Glede na te ugotovitve je Komisija menila, da ni treba ponovno izračunati dajatve. |
4. RAZKRITJE IN SKLEP
(41) |
Kot je navedeno v oddelku 1.9, je Komisija vse zainteresirane strani obvestila o osnovnih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je nameravala zaključiti ponovno preiskavo za ugotavljanje absorpcije. Pripombe so bile analizirane in upoštevane, če je bilo to upravičeno. |
(42) |
Iz zgornjih razlogov je Komisija sklenila, da je treba ponovno preiskavo za ugotavljanje absorpcije zaključiti brez spremembe veljavnih ukrepov. |
(43) |
Ta uredba je v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 15(1) Uredbe (EU) 2016/1036 – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Ponovna preiskava za ugotavljanje absorpcije v zvezi z uvozom cevi iz nodularnega litega železa (imenovanega tudi sferoidno grafitno lito železo) s poreklom iz Indije v skladu s členom 12 Uredbe (EU) 2016/1036 se zaključi brez spremembe veljavnih protidampinških ukrepov.
Člen 2
Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 22. januarja 2019
Za Komisijo
Predsednik
Jean-Claude JUNCKER
(1) UL L 176, 30.6.2016, str. 21.
(2) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/388 z dne 17. marca 2016 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz cevi iz nodularnega litega železa (imenovanega tudi sferoidno grafitno lito železo) s poreklom iz Indije (UL L 73, 18.3.2016, str. 53).
(3) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/1369 z dne 11. avgusta 2016 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2016/388 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz cevi iz nodularnega litega železa (imenovanega tudi sferoidno grafitno lito železo) s poreklom iz Indije (UL L 217, 12.8.2016, str. 4).
(4) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/387 z dne 17. marca 2016 o uvedbi dokončne izravnalne dajatve na uvoz cevi iz nodularnega litega železa (imenovanega tudi sferoidno grafitno lito železo) s poreklom iz Indije (UL L 73, 18.3.2016, str. 1).
SKLEPI
23.1.2019 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 20/8 |
IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2019/100
z dne 22. januarja 2019
o spremembi Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU o nadzornih ukrepih za zdravje živali v zvezi z afriško prašičjo kugo v nekaterih državah članicah
(notificirano pod dokumentarno številko C(2019) 615)
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Direktive Sveta 89/662/EGS z dne 11. decembra 1989 o veterinarskih pregledih v trgovini znotraj Skupnosti glede na vzpostavitev notranjega trga (1) in zlasti člena 9(4) Direktive,
ob upoštevanju Direktive Sveta 90/425/EGS z dne 26. junija 1990 o veterinarskih pregledih, ki se zaradi vzpostavitve notranjega trga izvajajo v trgovini znotraj Unije z nekaterimi živimi živalmi in proizvodi (2), ter zlasti člena 10(4) Direktive,
ob upoštevanju Direktive Sveta 2002/99/ES z dne 16. decembra 2002 o predpisih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki urejajo proizvodnjo, predelavo, distribucijo in uvoz proizvodov živalskega izvora, namenjenih prehrani ljudi (3), ter zlasti člena 4(3) Direktive,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Izvedbeni sklep Komisije 2014/709/EU (4) določa nadzorne ukrepe za zdravje živali v zvezi z afriško prašičjo kugo v nekaterih državah članicah, kjer so bili potrjeni primeri navedene bolezni pri domačih ali divjih prašičih (v nadaljnjem besedilu: zadevne države članice). V delih I do IV Priloge k navedenemu izvedbenemu sklepu so nekatera območja zadevnih držav članic razmejena in navedena po različni stopnji tveganja zaradi epidemioloških razmer glede navedene bolezni. Priloga k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU je bila večkrat spremenjena, da bi se upoštevale spremembe epidemioloških razmer glede afriške prašičje kuge v Uniji, ki jih je bilo treba vključiti v navedeno prilogo. Priloga k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU je bila nazadnje spremenjena z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2018/2015 (5), in sicer po nedavnih primerih afriške prašičje kuge v Latviji, Litvi in na Poljskem. |
(2) |
Tveganje širjenja afriške prašičje kuge pri prostoživečih živalih je povezano s počasnim naravnim širjenjem navedene bolezni v populacijah divjih prašičev in s človekovimi dejavnostmi, kot je pokazal nedavni epidemiološki razvoj navedene bolezni v Uniji in kot je dokumentirala Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) v svojem znanstvenem mnenju Sveta za zdravje in zaščito živali, objavljenem 14. julija 2015, v svojem znanstvenem poročilu o epidemioloških analizah afriške prašičje kuge v baltskih državah in na Poljskem, objavljenem 23. marca 2017, v svojem znanstvenem poročilu o epidemioloških analizah afriške prašičje kuge v baltskih državah in na Poljskem, objavljenem 8. novembra 2017, in v svojem znanstvenem poročilu o epidemioloških analizah afriške prašičje kuge v Evropski uniji, objavljenem 29. novembra 2018 (6). |
(3) |
Direktiva Sveta 2002/60/ES (7) določa minimalne ukrepe Unije za nadzor nad afriško prašičjo kugo. Zlasti člen 9 Direktive 2002/60/ES določa vzpostavitev okuženega in ogroženega območja, kadar je afriška prašičja kuga uradno potrjena pri prašičih na gospodarstvu, člena 10 in 11 navedene direktive pa določata ukrepe, ki jih je treba sprejeti na okuženih in ogroženih območjih za preprečevanje širjenja navedene bolezni. Poleg tega člen 15 Direktive 2002/60/ES določa ukrepe, ki jih je treba sprejeti v primeru potrditve afriške prašičje kuge pri divjih prašičih, vključno z uvedbo uradnega nadzora gospodarstev s prašiči na opredeljenem okuženem območju. Nedavne izkušnje so pokazale, da so ukrepi, določeni v Direktivi 2002/60/ES, učinkoviti pri nadzoru širjenja navedene bolezni, in zlasti ukrepi čiščenja in razkuževanja na okuženih gospodarstvih. |
(4) |
Ob upoštevanju učinkovitosti ukrepov, ki se izvajajo v državah članicah v skladu z Direktivo 2002/60/ES, zlasti tistih iz člena 10(4)(b), člena 10(5) in člena 15 Direktive, ter v skladu z ukrepi za zmanjšanje tveganja glede afriške prašičje kuge iz Zoosanitarnega kodeksa za kopenske živali Svetovne organizacije za zdravje živali bi bilo treba nekatera območja na Poljskem, ki so trenutno navedena v delu III Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU, zdaj navesti v delu II navedene priloge zaradi izteka trimesečnega obdobja od končnega čiščenja in razkuževanja okuženih gospodarstev. Glede na to, da so v delu III Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU navedena območja, na katerih se epidemiološke razmere še vedno spreminjajo in so zelo dinamične, je treba ob kakršnih koli spremembah območij iz navedenega dela še posebej upoštevati vpliv na okoliška območja. |
(5) |
Poleg tega je bilo novembra 2018 v regiji Dobrič v Bolgariji opaziti nekaj primerov afriške prašičje kuge pri divjih prašičih. V odziv na navedene primere je bil sprejet Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2018/1698 (8). Izvedbeni sklep (EU) 2018/1698 se uporablja do 10. februarja 2019 in določa, da okuženo območje, ki ga je določila Bolgarija in na katerem se izvajajo ukrepi iz člena 15 Direktive 2002/60/ES, zajema vsaj območja, ki so navedena v Prilogi k navedenemu izvedbenemu sklepu. |
(6) |
Ti primeri afriške prašičje kuge v Bolgariji pomenijo povišanje stopnje tveganja, ki bi ga bilo treba upoštevati v Prilogi k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU. Zato bi bilo treba okuženo območje v regiji Dobrič v Bolgariji navesti v delu II navedene priloge. |
(7) |
Od datuma sprejetja Izvedbenega sklepa (EU) 2018/2015 so se pojavili dodatni primeri afriške prašičje kuge pri divjih prašičih na Poljskem, Madžarskem in v Belgiji, kar bi bilo prav tako treba upoštevati v Prilogi k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU. |
(8) |
Decembra 2018 je bilo ugotovljenih nekaj primerov afriške prašičje kuge pri divjih prašičih v okrožjih Elbląski in Rycki na Poljskem na območjih, navedenih v delu I Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU. Ti primeri afriške prašičje kuge pri divjih prašičih pomenijo povišanje stopnje tveganja, ki bi ga bilo treba upoštevati v navedeni prilogi. Zato bi bilo treba ta območja na Poljskem, prizadeta zaradi afriške prašičje kuge, namesto v delu I navesti v delu II Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU. |
(9) |
Poleg tega je bilo decembra 2018 ugotovljenih nekaj primerov afriške prašičje kuge pri divjih prašičih v okrožjih Kętrzyński, Sochaczewski, Garwoliński, Giżycki, Lidzbarski, Bielski in Suwalski na Poljskem v neposredni bližini območij, navedenih v delu I Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU. Ti primeri afriške prašičje kuge pri divjih prašičih pomenijo povišanje stopnje tveganja, ki bi ga bilo treba upoštevati v navedeni prilogi. Zato bi bilo treba ta območja na Poljskem, prizadeta zaradi afriške prašičje kuge, namesto v delu I navesti v delu II Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU. |
(10) |
Decembra 2018 je bilo ugotovljenih nekaj primerov afriške prašičje kuge pri divjih prašičih v okrožjih Heves in Borsod-Abaúj-Zemplén na Madžarskem v neposredni bližini območij, navedenih v delu I Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU. Ti primeri afriške prašičje kuge pri divjih prašičih pomenijo povišanje stopnje tveganja, ki bi ga bilo treba upoštevati v navedeni prilogi. Zato bi bilo treba ta območja na Madžarskem, prizadeta zaradi afriške prašičje kuge, namesto v delu I navesti v delu II Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU. |
(11) |
Decembra 2018 in januarja 2019 je bilo ugotovljenih nekaj primerov afriške prašičje kuge pri divjih prašičih v provinci Luxembourg v Belgiji na območjih, navedenih v delu I in v neposredni bližini območij, navedenih v delu I Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU. Ti primeri afriške prašičje kuge pri divjih prašičih pomenijo povišanje stopnje tveganja, ki bi ga bilo treba upoštevati v navedeni prilogi. Zato bi bilo treba ta območja v Belgiji, prizadeta zaradi afriške prašičje kuge, namesto v delu I navesti v delu II Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU. |
(12) |
Da bi se upoštevale nedavne spremembe pri epidemiološkem razvoju afriške prašičje kuge v Uniji in proaktivno obvladovala tveganja, povezana s širjenjem navedene bolezni, bi bilo treba razmejiti dovolj velika nova območja z visokim tveganjem v Belgiji, Bolgariji, na Madžarskem in Poljskem ter jih ustrezno navesti v delih I in II Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU. Prilogo k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU bi bilo zato treba ustrezno spremeniti. |
(13) |
Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo – |
SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Priloga k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU se nadomesti z besedilom iz Priloge k temu sklepu.
Člen 2
Ta sklep je naslovljen na države članice.
V Bruslju, 22. januarja 2019
Za Komisijo
Vytenis ANDRIUKAITIS
Član Komisije
(1) UL L 395, 30.12.1989, str. 13.
(2) UL L 224, 18.8.1990, str. 29.
(3) UL L 18, 23.1.2003, str. 11.
(4) Izvedbeni sklep Komisije 2014/709/EU z dne 9. oktobra 2014 o nadzornih ukrepih za zdravje živali v zvezi z afriško prašičjo kugo v nekaterih državah članicah in razveljavitvi Izvedbenega sklepa 2014/178/EU (UL L 295, 11.10.2014, str. 63).
(5) Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2018/2015 z dne 17. decembra 2018 o spremembi Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU o nadzornih ukrepih za zdravje živali v zvezi z afriško prašičjo kugo v nekaterih državah članicah (UL L 322, 18.12.2018, str. 57).
(6) EFSA Journal 2015;13(7):4163; EFSA Journal 2017;15(3):4732; EFSA Journal 2017;15(11):5068; EFSA Journal 2018;16(11):5494.
(7) Direktiva Sveta 2002/60/ES z dne 27. junija 2002 o določitvi posebnih ukrepov za nadzor nad afriško prašičjo kugo in o spremembi Direktive 92/119/EGS v zvezi z nalezljivo ohromelostjo prašičev in afriško prašičjo kugo (UL L 192, 20.7.2002, str. 27).
(8) Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2018/1698 z dne 9. novembra 2018 o nekaterih zaščitnih ukrepih v zvezi z afriško prašičjo kugo v Bolgariji (UL L 282, 12.11.2018, str. 15).
PRILOGA
Priloga k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU se nadomesti z naslednjim:
„PRILOGA
DEL I
1. Belgija
Naslednja območja v Belgiji:
v provinci Luxembourg:
— |
območje je v smeri urnega kazalca razmejeno z naslednjim:
|
2. Bolgarija
Naslednja območja v Bolgariji:
v regiji Silistra:
|
v regiji Dobrič:
|
v regiji Ruse:
|
v regiji Veliko Tarnovo:
|
v regiji Pleven:
|
v regiji Vraca:
|
v regiji Montana:
|
v regiji Vidin:
|
3. Češka
Naslednja območja na Češkem:
— |
okres Uherské Hradiště, |
— |
okres Kroměříž, |
— |
okres Vsetín, |
— |
katastrální území obcí v okrese Zlín:
|
4. Estonija
Naslednja območja v Estoniji:
— |
Hiiu maakond. |
5. Madžarska
Naslednja območja na Madžarskem:
— |
Borsod-Abaúj-Zemplén megye 651100, 651300, 651400, 651500, 651610, 651700, 651801, 651802, 651803, 651900, 652000, 652200, 652300, 652400, 652500, 652601, 652602, 652603, 652700, 652800, 652900, 653000, 653100, 653200, 653300, 653401, 653403, 653500, 653600, 653700, 653800, 653900, 654000, 654201, 654202, 654301, 654302, 654400, 654501, 654502, 654600, 654700, 654800, 654900, 655000, 655100, 655200, 655300, 655500, 655600, 655700, 655800, 655901, 655902, 656000, 656100, 656200, 656300, 656400, 656600, 657300, 657400, 657500, 657600, 657700, 657800, 657900, 658000, 658100, 658201, 658202, 658403, 659220, 659300, 659400, 659500 és 659602 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe, |
— |
Hajdú-Bihar megye 900750, 900850, 900860, 900930, 900950, 901050, 901150, 901250, 901260, 901270, 901350, 901450, 901551, 901560, 901570, 901580, 901590, 901650, 901660, 901750, 901950, 902050, 902150, 902250, 902350, 902450, 902850, 902860, 902950, 902960, 903050, 903150, 903250, 903350, 903360, 903370, 903450, 903550, 904450, 904460, 904550, 904650, 904750, 904760, 905450 és 905550 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe, |
— |
Heves megye 702350, 702450, 702550, 702750, 702850, 703350, 703360, 703450, 703550, 703610, 703750, 703850, 703950, 704050, 704150, 704250, 704350, 704450, 704550, 704650, 704750, 704850, 704950, 705050, 705250, 705350 és 705610 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe, |
— |
Jász-Nagykun-Szolnok megye 750150, 750160, 750250, 750260, 750350, 750450, 750460, 750550, 750650, 750750, 750850, 750950, 751150, 752150 és 755550 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe, |
— |
Nógrád megye 550710, 550810, 551450, 551460, 551550, 551650, 551710, 552010, 552150, 552250, 552350, 552360, 552450, 552460, 552520, 552550, 552610, 552620, 552710, 552850, 552860, 552950, 552960, 552970, 553050, 553110, 553250, 553260, 553350, 553650, 553750, 553850, 553910 és 554050 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe, |
— |
Pest megye 571250, 571350, 571550, 571610, 571750, 571760, 572250, 572350, 572550, 572850, 572950, 573360, 573450, 580050 és 580450 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe, |
— |
Szabolcs-Szatmár-Bereg megye 850650, 850850, 851851, 851852, 851950, 852350, 852450, 852550, 852750, 853560, 853650, 853751, 853850, 853950, 853960, 854050, 854150, 854250, 854350, 855250, 855350, 855450, 855460, 855550, 855650, 855660, 855750, 855850, 855950, 855960, 856012, 856050, 856150, 856260, 857050, 857150, 857350 és 857450 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe. |
6. Latvija
Naslednja območja v Latviji:
— |
Aizputes novada Aizputes, Cīravas, Lažas, Kazdangas pagasts un Aizputes pilsēta, |
— |
Alsungas novads, |
— |
Durbes novada Dunalkas un Tadaiķu pagasts, |
— |
Kuldīgas novada Gudenieku pagasts, |
— |
Pāvilostas novada Sakas pagasts un Pāvilostas pilsēta, |
— |
Stopiņu novada daļa, kas atrodas uz rietumiem no autoceļa V36, P4 un P5, Acones ielas, Dauguļupes ielas un Dauguļupītes, |
— |
Ventspils novada Jūrkalnes pagasts, |
— |
Grobiņas novada Bārtas un Gaviezes pagasts, |
— |
Rucavas novada Dunikas pagasts. |
7. Litva
Naslednja območja v Litvi:
— |
Jurbarko rajono savivaldybė: Smalininkų ir Viešvilės seniūnijos, |
— |
Kelmės rajono savivaldybė: Kelmės, Kelmės apylinkių, Kražių, Kukečių, Liolių, Pakražančio seniūnijos, Tytyvėnų seniūnijos dalis į vakarus ir šiaurę nuo kelio Nr. 157 ir į vakarus nuo kelio Nr. 2105 ir Tytuvėnų apylinkių seniūnijos dalis į šiaurę nuo kelio Nr. 157 ir į vakarus nuo kelio Nr. 2105, ir Vaiguvos seniūnijos, |
— |
Mažeikių rajono savivaldybė: Sedos, Šerkšnėnų ir Židikų seniūnijos, |
— |
Pagėgių savivaldybė, |
— |
Plungės rajono savivaldybė, |
— |
Raseinių rajono savivaldybė: Girkalnio ir Kalnūjų seniūnijos dalis į šiaurę nuo kelio Nr A1, Nemakščių, Paliepių, Raseinių, Raseinių miesto ir Viduklės seniūnijos, |
— |
Rietavo savivaldybė, |
— |
Skuodo rajono savivaldybė: Barstyčių ir Ylakių seniūnijos, |
— |
Šilalės rajono savivaldybė, |
— |
Šilutės rajono savivaldybė: Juknaičių, Kintų, Šilutės ir Usėnų seniūnijos, |
— |
Tauragės rajono savivaldybė: Lauksargių, Skaudvilės, Tauragės, Mažonų, Tauragės miesto ir Žygaičių seniūnijos. |
8. Poljska
Naslednja območja na Poljskem:
w województwie warmińsko-mazurskim:
|
w województwie podlaskim:
|
w województwie mazowieckim:
|
w województwie lubelskim:
|
w województwie podkarpackim:
|
w województwie świętokrzyskim:
|
9. Romunija
Naslednja območja v Romuniji:
— |
Județul Alba cu următoarea delimitare:
|
— |
Județul Arad cu următoarea delimitare:
|
— |
Restul județului Argeș care nu a fost inclus în partea III, |
— |
Județul Bistrița, |
— |
Județul Brașov, |
— |
Județul Cluj, |
— |
Județul Covasna, |
— |
Județul Harghita, |
— |
Județul Hunedoara cu următoarea delimitare:
|
— |
Județul Iași, |
— |
Județul Neamț, |
— |
Județul Vâlcea, |
— |
Județul Bistrița Nasaud, |
— |
Restul județului Maramureș care nu a fost inclus în Partea III cu următoarele comune:
|
— |
Restul județului Mehedinți care nu a fost inclus în Partea III cu următoarele comune:
|
— |
Județul Gorj. |
DEL II
1. Belgija
Naslednja območja v Belgiji:
v provinci Luxembourg:
— |
območje je v smeri urnega kazalca razmejeno z naslednjim:
|
2. Bolgarija
Naslednja območja v Bolgariji:
v regiji Silistra:
|
v regiji Dobrič:
|
3. Češka
Naslednja območja na Češkem:
— |
katastrální území obcí v okrese Zlín:
|
4. Estonija
Naslednja območja v Estoniji:
— |
Eesti Vabariik (välja arvatud Hiiu maakond). |
5. Madžarska
Naslednja območja na Madžarskem:
— |
Heves megye 700150, 700250, 700260, 700350, 700450, 700460, 700550, 700650, 700750, 700850, 700860, 700950, 701050, 701111, 701150, 701250, 701350, 701550, 701560, 701650, 701750, 701850, 701950, 702050, 702150, 702250, 702260, 702950, 703050, 703150, 703250, 703370, 705150, 705450 és 705510 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe, |
— |
Szabolcs-Szatmár-Bereg megye 850950, 851050, 851150, 851250, 851350, 851450, 851550, 851560, 851650, 851660, 851751, 851752, 852850, 852860, 852950, 852960, 853050, 853150, 853160, 853250, 853260, 853350, 853360, 853450, 853550, 854450, 854550, 854560, 854650, 854660, 854750, 854850, 854860, 854870, 854950, 855050, 855150, 856250, 856350, 856360, 856450, 856550, 856650, 856750, 856760, 856850, 856950, 857650, valamint 850150, 850250, 850260, 850350, 850450, 850550, 852050, 852150, 852250 és 857550 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe, |
— |
Nógrád megye 550110, 550120, 550130, 550210, 550310, 550320, 550450, 550460, 550510, 550610, 550950, 551010, 551150, 551160, 551250, 551350, 551360, 551810 és 551821 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe, |
— |
Borsod-Abaúj-Zemplén megye 650100, 650200, 650300, 650400, 650500, 650600, 650700, 650800, 650900, 651000, 651200, 652100, 655400, 656701, 656702, 656800, 656900, 657010, 657100, 658310, 658401, 658402, 658404, 658500, 658600, 658700, 658801, 658802, 658901, 658902, 659000, 659100, 659210, 659601, 659701, 659800, 659901, 660000, 660100, 660200, 660400, 660501, 660502, 660600 és 660800 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe, |
— |
Hajdú-Bihar megye 900150, 900250, 900350, 900450, 900550, 900650, 900660, 900670 és 901850 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe. |
6. Latvija
Naslednja območja v Latviji:
— |
Ādažu novads, |
— |
Aizputes novada Kalvenes pagasts, |
— |
Aglonas novads, |
— |
Aizkraukles novads, |
— |
Aknīstes novads, |
— |
Alojas novads, |
— |
Alūksnes novads, |
— |
Amatas novads, |
— |
Apes novads, |
— |
Auces novads, |
— |
Babītes novads, |
— |
Baldones novads, |
— |
Baltinavas novads, |
— |
Balvu novads, |
— |
Bauskas novads, |
— |
Beverīnas novads, |
— |
Brocēnu novada Blīdenes pagasts, Remtes pagasta daļa uz austrumiem no autoceļa 1154 un P109, |
— |
Burtnieku novads, |
— |
Carnikavas novads, |
— |
Cēsu novads, |
— |
Cesvaines novads, |
— |
Ciblas novads, |
— |
Dagdas novads, |
— |
Daugavpils novads, |
— |
Dobeles novads, |
— |
Dundagas novads, |
— |
Durbes novada Durbes un Vecpils pagasts, |
— |
Engures novads, |
— |
Ērgļu novads, |
— |
Garkalnes novads, |
— |
Gulbenes novads, |
— |
Iecavas novads, |
— |
Ikšķiles novads, |
— |
Ilūkstes novads, |
— |
Inčukalna novads, |
— |
Jaunjelgavas novads, |
— |
Jaunpiebalgas novads, |
— |
Jaunpils novads, |
— |
Jēkabpils novads, |
— |
Jelgavas novads, |
— |
Kandavas novads, |
— |
Kārsavas novads, |
— |
Ķeguma novads, |
— |
Ķekavas novads, |
— |
Kocēnu novads, |
— |
Kokneses novads, |
— |
Krāslavas novads, |
— |
Krimuldas novads, |
— |
Krustpils novads, |
— |
Kuldīgas novada Ēdoles, Īvandes, Padures, Rendas, Kabiles, Rumbas, Kurmāles, Pelču, Snēpeles, Turlavas, Laidu un Vārmes pagasts, Kuldīgas pilsēta, |
— |
Lielvārdes novads, |
— |
Līgatnes novads, |
— |
Limbažu novads, |
— |
Līvānu novads, |
— |
Lubānas novads, |
— |
Ludzas novads, |
— |
Madonas novads, |
— |
Mālpils novads, |
— |
Mārupes novads, |
— |
Mazsalacas novads, |
— |
Mērsraga novads, |
— |
Naukšēnu novads, |
— |
Neretas novads, |
— |
Ogres novads, |
— |
Olaines novads, |
— |
Ozolnieku novads, |
— |
Pārgaujas novads, |
— |
Pļaviņu novads, |
— |
Preiļu novads, |
— |
Priekules novads, |
— |
Priekuļu novads, |
— |
Raunas novads, |
— |
republikas pilsēta Daugavpils, |
— |
republikas pilsēta Jelgava, |
— |
republikas pilsēta Jēkabpils, |
— |
republikas pilsēta Jūrmala, |
— |
republikas pilsēta Rēzekne, |
— |
republikas pilsēta Valmiera, |
— |
Rēzeknes novads, |
— |
Riebiņu novads, |
— |
Rojas novads, |
— |
Ropažu novads, |
— |
Rugāju novads, |
— |
Rundāles novads, |
— |
Rūjienas novads, |
— |
Salacgrīvas novads, |
— |
Salas novads, |
— |
Salaspils novads, |
— |
Saldus novada Novadnieku, Kursīšu, Zvārdes, Pampāļu, Šķēdes, Nīgrandes, Zaņas, Ezeres, Rubas, Jaunauces un Vadakstes pagasts, |
— |
Saulkrastu novads, |
— |
Sējas novads, |
— |
Siguldas novads, |
— |
Skrīveru novads, |
— |
Skrundas novads, |
— |
Smiltenes novads, |
— |
Stopiņu novada daļa, kas atrodas uz austrumiem no autoceļa V36, P4 un P5, Acones ielas, Dauguļupes ielas un Dauguļupītes, |
— |
Strenču novads, |
— |
Talsu novads, |
— |
Tērvetes novads, |
— |
Tukuma novads, |
— |
Vaiņodes novads, |
— |
Valkas novads, |
— |
Varakļānu novads, |
— |
Vārkavas novads, |
— |
Vecpiebalgas novads, |
— |
Vecumnieku novads, |
— |
Ventspils novada Ances, Tārgales, Popes, Vārves, Užavas, Piltenes, Puzes, Ziru, Ugāles, Usmas un Zlēku pagasts, Piltenes pilsēta, |
— |
Viesītes novads, |
— |
Viļakas novads, |
— |
Viļānu novads, |
— |
Zilupes novads. |
7. Litva
Naslednja območja v Litvi:
— |
Alytaus rajono savivaldybė: Alovės, Butrimonių, Daugų, Krokialaukio, Miroslavo, Nemunaičio, Pivašiūnų Simno ir Raitininkų seniūnijos, |
— |
Anykščių rajono savivaldybė, |
— |
Biržų miesto savivaldybė, |
— |
Biržų rajono savivaldybė, |
— |
Druskininkų savivaldybė, |
— |
Elektrėnų savivaldybė, |
— |
Ignalinos rajono savivaldybė, |
— |
Jonavos rajono savivaldybė, |
— |
Joniškio rajono savivaldybė: Kepalių, Kriukų, Saugėlaukio ir Satkūnų seniūnijos, |
— |
Jurbarko rajono savivaldybė: Eržvilko, Jurbarko miesto ir Jurbarkų seniūnijos, |
— |
Kaišiadorių miesto savivaldybė, |
— |
Kaišiadorių rajono savivaldybė, |
— |
Kalvarijos savivaldybė, |
— |
Kauno miesto savivaldybė, |
— |
Kauno rajono savivaldybė, |
— |
Kazlų Rūdos savivaldybė, |
— |
Kelmės rajono savivaldybė: Tytuvėnų seniūnijos dalis į rytus ir pietus nuo kelio Nr. 157 ir į rytus nuo kelio Nr. 2105 ir Tytuvėnų apylinkių seniūnijos dalis į pietus nuo kelio Nr. 157 ir į rytus nuo kelio Nr. 2105, Užvenčio ir Šaukėnų seniūnijos, |
— |
Kėdainių rajono savivaldybė, |
— |
Kupiškio rajono savivaldybė, |
— |
Lazdijų rajono savivaldybė: Būdveičių, Kapčiamiesčio, Krosnos, Kūčiūnų ir Noragėlių seniūnijos, |
— |
Marijampolės savivaldybė: Igliaukos, Gudelių, Liudvinavo, Sasnavos, Šunskų seniūnijos, |
— |
Mažeikių rajono savivaldybė: Šerkšnėnų, Židikų ir Sedos seniūnijos, |
— |
Molėtų rajono savivaldybė, |
— |
Pakruojo rajono savivaldybė, |
— |
Panevėžio rajono savivaldybė, |
— |
Pasvalio rajono savivaldybė, |
— |
Radviliškio rajono savivaldybė: Aukštelkų seniūnija, Baisogalos seniūnijos dalis į vakarus nuo kelio Nr. 144, Radviliškio, Radviliškio miesto seniūnija, Šeduvos miesto seniūnijos dalis į pietus nuo kelio Nr. A9 ir į vakarus nuo kelio Nr. 3417,Tyrulių, Pakalniškių, Sidabravo, Skėmių, Šeduvos miesto seniūnijos dalis į šiaurę nuo kelio Nr. A9 ir į rytus nuo kelio Nr. 3417, ir Šiaulėnų seniūnijos, |
— |
Prienų miesto savivaldybė, |
— |
Prienų rajono savivaldybė: Ašmintos, Balbieriškio, Išlaužo, Naujosios Ūtos, Pakuonio, Šilavoto ir Veiverių seniūnijos, |
— |
Raseinių rajono savivaldybė: Ariogalos, Betygalos, Pagojukų, Šiluvos, Kalnųjų seniūnijos ir Girkalnio seniūnijos dalis į pietus nuo kelio Nr. A1, |
— |
Rokiškio rajono savivaldybė, |
— |
Šakių rajono savivaldybė, |
— |
Šalčininkų rajono savivaldybė, |
— |
Šilutės rajono savivaldybė: Rusnės seniūnija, |
— |
Širvintų rajono savivaldybės,Švenčionių rajono savivaldybė, |
— |
Tauragės rajono savivaldybė: Batakių ir Gaurės seniūnijos, |
— |
Telšių rajono savivaldybė: Degaičių, Gadūnavo, Luokės, Nevarėnų, Ryškėnų, Telšių miesto, Upynos, Varnių, Viešvėnų ir Žarėnų seniūnijos, |
— |
Trakų rajono savivaldybė, |
— |
Ukmergės rajono savivaldybė, |
— |
Utenos rajono savivaldybė, |
— |
Varėnos rajono savivaldybė, |
— |
Vilniaus miesto savivaldybė, |
— |
Vilniaus rajono savivaldybė, |
— |
Vilkaviškio rajono savivaldybė, |
— |
Visagino savivaldybė, |
— |
Zarasų rajono savivaldybė. |
8. Poljska
Naslednja območja na Poljskem:
w województwie warmińsko-mazurskim:
|
w województwie podlaskim:
|
w województwie mazowieckim:
|
w województwie lubelskim:
|
w województwie podkarpackim:
|
DEL III
1. Latvija
Naslednja območja v Latviji:
— |
Brocēnu novada Cieceres un Gaiķu pagasts, Remtes pagasta daļa uz rietumiem no autoceļa 1154 un P109, Brocēnu pilsēta, |
— |
Saldus novada Saldus, Zirņu, Lutriņu un Jaunlutriņu pagasts, Saldus pilsēta. |
2. Litva
Naslednja območja v Litvi:
— |
Akmenės rajono savivaldybė, |
— |
Alytaus miesto savivaldybė, |
— |
Alytaus rajono savivaldybė: Alytaus, Punios seniūnijos, |
— |
Birštono savivaldybė, |
— |
Jurbarko rajono savivaldybė: Girdžių, Juodaičių, Raudonės, Seredžiaus,Skirsnemunės, Šimkaičiųir Veliuonos seniūnijos, |
— |
Joniškio rajono savivaldybė: Gaižaičių, Gataučių, Joniškio, Rudiškių, Skaistgirio, Žagarės seniūnijos, |
— |
Lazdijų rajono savivaldybė: Lazdijų miesto, Lazdijų, Seirijų, Šeštokų, Šventežerio, Teizių ir Veisiejų seniūnijos, |
— |
Marijampolės savivaldybė:Degučių, Mokolų, Narto, Marijampolės seniūnijos, |
— |
Mažeikių rajono savivaldybės: Laižuvos, Mažeikių apylinkės, Mažeikių, Reivyčių, Tirkšlių ir Viekšnių seniūnijos, |
— |
Prienų rajono savivaldybė: Jiezno ir Stakliškių seniūnijos, |
— |
Radviliškio rajono savivaldybė: Baisogalos seniūnijos dalis į rytus nuo kelio Nr. 144, Grinkiškio ir Šaukoto seniūnijos, |
— |
Raseinių rajono savivaldybė: Kalnųjų seniūnijos ir Girkalnio seniūnijos dalis į pietus nuo kelio Nr. A1, |
— |
Šiaulių miesto savivaldybė, |
— |
Šiaulių rajono savivaldybė, |
— |
Telšių rajono savivaldybė: Tryškių seniūnija. |
3. Poljska
Naslednja območja na Poljskem:
w województwie warmińsko-mazurskim:
|
w województwie mazowieckim:
|
w województwie lubelskim:
|
w województwie podkarpackim:
|
4. Romunija
Naslednja območja v Romuniji:
— |
Zona orașului București, |
— |
Județul Constanța, |
— |
Județul Satu Mare, |
— |
Județul Tulcea, |
— |
Județul Bacău, |
— |
Județul Bihor, |
— |
Județul Brăila, |
— |
Județul Buzău, |
— |
Județul Călărași, |
— |
Județul Dâmbovița, |
— |
Județul Galați, |
— |
Județul Giurgiu, |
— |
Județul Ialomița, |
— |
Județul Ilfov, |
— |
Județul Prahova, |
— |
Județul Sălaj, |
— |
Județul Vaslui, |
— |
Județul Vrancea, |
— |
Județul Teleorman, |
— |
Partea din județul Maramureș cu următoarele delimitări:
|
— |
Partea din județul Mehedinți cu următoarele comune:
|
— |
Partea din județu Arges cu următoarele comune:
|
— |
Județul Olt, |
— |
Județul Dolj. |
DEL IV
Italija
Naslednja območja v Italiji:
— |
tutto il territorio della Sardegna. |
AKTI, KI JIH SPREJMEJO ORGANI, USTANOVLJENI Z MEDNARODNIMI SPORAZUMI
23.1.2019 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 20/40 |
SKLEP št. 1/2018 PODODBORA ZA CARINO EU-UKRAJINA
z dne 21. novembra 2018
o nadomestitvi Protokola I k Sporazumu o pridružitvi EU-Ukrajina o opredelitvi pojma „izdelki s poreklom“ in načinih upravnega sodelovanja [2019/101]
PODODBOR ZA CARINO EU-UKRAJINA JE –
ob upoštevanju Sporazuma o pridružitvi med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Ukrajino na drugi strani (1) ter zlasti člena 26(2) Sporazuma,
ob upoštevanju Protokola I k Sporazumu o pridružitvi med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Ukrajino na drugi strani o opredelitvi pojma „izdelki s poreklom“ in načinih upravnega sodelovanja,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Člen 26(2) Sporazuma o pridružitvi med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Ukrajino na drugi strani (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) se za pravila o poreklu sklicuje na Protokol I k Sporazumu (v nadaljnjem besedilu: Protokol I). |
(2) |
Sporazum je začel veljati 1. septembra 2017. |
(3) |
Člen 39 Protokola I določa, da se Pododbor za carino, ustanovljen na podlagi člena 83 poglavja 5 naslova IV Sporazuma lahko odloči spremeniti določbe navedenega protokola, pravila o poreklu iz navedenega protokola pa nadomestiti z novimi. |
(4) |
Regionalna konvencija o panevro-mediteranskih preferencialnih pravilih o poreklu (2) (v nadaljnjem besedilu: Konvencija) je namenjena nadomestitvi protokolov o pravilih o poreklu, ki trenutno veljajo med državami pan-evro-mediteranskega območja, z enim zakonodajnim aktom. |
(5) |
Evropska unija je Konvencijo podpisala 15. junija 2011. Skupni odbor, ustanovljen na podlagi člena 3(1) Konvencije, je 16. maja 2017 sklenil, da bi bilo treba Ukrajino povabiti, da pristopi h Konvenciji (3). |
(6) |
Evropska unija je deponirala listino o sprejetju pri depozitarju Konvencije 26. marca 2012. Ukrajina je deponirala listino o sprejetju pri depozitarju Konvencije 19. decembra 2017. Posledično je Konvencija v skladu s členom 10(2) in (3) za Unijo začela veljati 1. maja 2012, za Ukrajino pa 1. februarja 2018. |
(7) |
Protokol I bi bilo zato treba nadomestiti z novim protokolom, ki se sklicuje na Konvencijo – |
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Protokol I k Sporazumu o pridružitvi med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Ukrajino na drugi strani o opredelitvi pojma „izdelki s poreklom“ in načinih upravnega sodelovanja se nadomesti z besedilom iz Priloge k temu sklepu.
Člen 2
Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije in Uradnem listu Ukrajine.
Člen 3
Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.
Uporablja se od 1. januarja 2019.
V Bruslju, 21. novembra 2018
Za Pododbor za carino EU-Ukrajina
Predsednik
F.P. DE PINNINCK
Sekretarja
D. WENCEL
N. BILOUS
(1) UL L 161, 29.5.2014, str. 3.
(2) UL L 54, 26.2.2013, str. 4.
(3) Sklep št. 1/2017 Skupnega odbora Regionalne konvencije o panevro-mediteranskih preferencialnih pravilih o poreklu z dne 16. maja 2017 v zvezi z zahtevo Ukrajine, da postane pogodbenica Regionalne konvencije o panevro-mediteranskih preferencialnih pravilih o poreklu [2017/1367] (UL L 191, 22.7.2017, str. 11).
PRILOGA
PROTOKOL I
O OPREDELITVI POJMA „IZDELKI S POREKLOM“ IN NAČINIH UPRAVNEGA SODELOVANJA
Člen 1
Veljavna pravila o poreklu
1. Za namene izvajanja tega sporazuma se uporabljajo Dodatek I in ustrezne določbe Dodatka II k Regionalni konvenciji o panevro-mediteranskih preferencialnih pravilih o poreklu (1) (v nadaljnjem besedilu: Konvencija).
2. Vsa sklicevanja na „ustrezni sporazum“ iz Dodatka I in ustreznih določb Dodatka II h Konvenciji se razumejo kot sklicevanja na ta sporazum.
Člen 2
Reševanje sporov
1. Če pride do sporov v zvezi s postopki preverjanja iz člena 32 Dodatka I h Konvenciji, ki jih ni mogoče rešiti med carinskimi organi, ki zahtevajo preverjanje, in carinskimi organi, odgovornimi za izvedbo navedenega preverjanja, se ti spori predložijo Pododboru za carino. Določbe mehanizma za reševanje sporov iz poglavja 14 (Reševanje sporov) naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma se ne uporabljajo.
2. V vseh primerih se spori med uvoznikom in carinskimi organi države uvoznice rešujejo v skladu z zakonodajo te države.
Člen 3
Spremembe Protokola
Pododbor za carino se lahko odloči spremeniti določbe tega protokola.
Člen 4
Odstop od Konvencije
1. Če Evropska unija ali Ukrajina pošlje pisno obvestilo depozitarju Konvencije o svoji nameri, da odstopa od Konvencije v skladu s členom 9 Konvencije, Evropska unija in Ukrajina nemudoma začneta pogajanja glede pravil o poreklu za namene izvajanja tega sporazuma.
2. Do začetka veljavnosti teh na novo določenih pravil o poreklu se za ta sporazum še naprej uporabljajo pravila o poreklu iz Dodatka I in, kjer je primerno, iz ustreznih določb Dodatka II h Konvenciji, ki veljajo v trenutku odstopa. Vendar se od trenutka odstopa pravila o poreklu iz Dodatka I in, kjer je primerno, ustrezne določbe Dodatka II h Konvenciji razumejo tako, da dopuščajo le dvostransko kumulacijo med Evropsko unijo in Ukrajino.
Člen 5
Prehodne določbe – kumulacija
Ne glede na člena 16(5) in 21(3) Dodatka I h Konvenciji je lahko, kadar kumulacija vključuje le države Efte, Ferske otoke, Evropsko unijo, Turčijo, države, ki sodelujejo v stabilizacijsko-pridružitvenem procesu, Republiko Moldavijo, Gruzijo in Ukrajino, dokazilo o poreklu potrdilo o gibanju blaga EUR.1 ali izjava o poreklu.