(1)

Uredba (EU) 2015/2283 določa, da se na trg v Uniji lahko dajo le odobrena nova živila, vključena na seznam Unije. Tradicionalno živilo iz tretje države je novo živilo, opredeljeno v členu 3 Uredbe (EU) 2015/2283.

(2)

V skladu s členom 8 Uredbe (EU) 2015/2283 je bila sprejeta Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/2470 (2), s katero je bil oblikovan seznam Unije odobrenih novih živil.

(3)

Komisija v skladu s členom 15(4) Uredbe (EU) 2015/2283 odloči o odobritvi in dajanju tradicionalnega živila iz tretje države na trg Unije.

(4)

Podjetje Obà Food Srl (v nadaljnjem besedilu: vložnik) je 23. januarja 2018 Komisiji predložilo priglasitev namere dajanja oluščenega zrnja Digitaria exilis (Kippist) Stapf („bele fonijske srakonje“) na trg Unije kot tradicionalnega živila iz tretje države v smislu člena 14 Uredbe (EU) 2015/2283. Vložnik trdi, da lahko oluščeno zrnje Digitaria exilis (Kippist) Stapf kot tako ali kot živilsko sestavino uživa splošna populacija.

(5)

Dokumentacija, ki jo je preložil vložnik, kaže, da ima oluščeno zrnje Digitaria exilis (Kippist) Stapf dolgo tradicijo varne uporabe živila v zahodnoafriških državah, zlasti v Gvineji, Nigeriji in Maliju.

(6)

Komisija je 28. februarja 2018 v skladu s členom 15(1) Uredbe (EU) 2015/2283 posredovala veljavno priglasitev državam članicam in Evropski agenciji za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija).

(7)

Države članice ali Agencija Komisiji niso predložile ustrezno utemeljenih pripomb glede varnosti dajanja oluščenega zrnja Digitaria exilis (Kippist) Stapf na trg v Uniji v obdobju štirih mesecev iz člena 15(2) Uredbe (EU) 2015/2283.

(8)

Komisija bi zato morala odobriti dajanje oluščenega zrnja Digitaria exilis (Kippist) Stapf na trg v Uniji in posodobiti seznam Unije novih živil.

(9)

Izvedbeno uredbo (EU) 2017/2470 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

(1)

Uredba (EU) 2015/2283 določa, da se na trg v Uniji lahko dajo le odobrena nova živila, vključena na seznam Unije. Tradicionalno živilo iz tretje države je novo živilo, opredeljeno v členu 3 Uredbe (EU) 2015/2283.

(2)

V skladu s členom 8 Uredbe (EU) 2015/2283 je bila sprejeta Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/2470 (2), s katero je bil oblikovan seznam Unije odobrenih novih živil.

(3)

Komisija v skladu s členom 15(4) Uredbe (EU) 2015/2283 odloči o odobritvi in dajanju tradicionalnega živila iz tretje države na trg Unije. Podjetje Sorghum Zrt. (v nadaljnjem besedilu: vložnik) je 5. aprila 2018 Komisiji predložilo priglasitev namere dajanja sirupa iz Sorghum bicolor (L.) Moench (sirka) na trg Unije kot tradicionalnega živila iz tretje države v smislu člena 14 Uredbe (EU) 2015/2283. Vložnik trdi, da lahko sirup iz Sorghum bicolor (L.) Moench (sirka) kot tak ali kot živilsko sestavino uživa splošna populacija.

(4)

Dokumentacija, ki jo je preložil vložnik, kaže, da ima sirup iz Sorghum bicolor (L.) Moench (sirka) dolgo tradicijo varne uporabe živila v Združenih državah Amerike.

(5)

Komisija je 30. aprila 2018 v skladu s členom 15(1) Uredbe (EU) 2015/2283 posredovala veljavno priglasitev državam članicam in Evropski agenciji za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija).

(6)

Države članice ali Agencija Komisiji niso predložile ustrezno utemeljenih pripomb glede varnosti dajanja sirupa iz Sorghum bicolor (L.) Moench (sirka) na trg v Uniji v obdobju štirih mesecev iz člena 15(2) Uredbe (EU) 2015/2283.

(7)

Komisija bi zato morala odobriti dajanje sirupa iz Sorghum bicolor (L.) Moench (sirka) na trg v Uniji in posodobiti seznam Unije novih živil.

(8)

Izvedbeno uredbo (EU) 2017/2470 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

(1)

Da bi bila ocena tveganja iz člena 42(4) Uredbe (EU) 2016/2031 izvedena v razumnem roku in na podlagi pravočasne obdelave tehnične dokumentacije, bi bilo treba določiti pravila.

(2)

Za izvedbo navedene ocene tveganja bi morala Komisiji predložiti vlogo izključno nacionalna organizacija za varstvo rastlin (v smislu Mednarodne konvencije o varstvu rastlin) tretje države. Tako se zagotovi, da pristojni javni organ tretje države potrdi vse potrebne elemente za oceno tveganja v zvezi z rastlinami, rastlinskimi proizvodi ali drugimi predmeti, ki so namenjeni vnosu na ozemlje Unije. To je potrebno zaradi verodostojnosti in utemeljitve ocene tveganja kot podlage za ukrepe, ki se sprejmejo v skladu s členom 42(4) Uredbe (EU) 2016/2031. Navedene določbe bi se morale uporabljati brez poseganja v pravico Komisije, da Evropsko agencijo za varnost hrane (EFSA) zaprosi za znanstvena mnenja v skladu s členom 29 in znanstveno ali tehnično pomoč v skladu s členom 31 Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (2).

(3)

Tehnična dokumentacija bi morala vsebovati podatke o blagu, ki je namenjeno vnosu na ozemlje Unije, ter podatke o določitvi škodljivih organizmov, ki so morda povezani z blagom v državi izvoznici, podatke o nacionalnih fitosanitarnih ukrepih za zmanjševanje tveganja, uradnih pregledih ter tretiranju in obdelavi blaga ter kontaktne podatke fizične osebe, odgovorne za stike s Komisijo in EFSA. Takšni podatki so bistveni za izvedbo ocene tveganja blaga in za opredelitev vrst škodljivih organizmov, za katere bi se lahko zahtevali fitosanitarni ukrepi za zmanjševanje tveganja.

(4)

Da bi imela EFSA vse potrebne elemente za izvedbo ocene tveganja, bi morala tehnična dokumentacija vsebovati informacije, določene v dokumentu EFSA z naslovom „Information required for dossiers to support demands for import of high risk plants, plant products and other objects as foreseen in Article 42 of Regulation (EU) 2016/2031“ (3) (Informacije, ki jih mora vsebovati dokumentacija, da bi lahko podprla povpraševanja za uvoz zelo tveganih rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov, kot je predvideno v členu 42 Uredbe (EU) 2016/2031).

(5)

Primerno je, da Komisija po potrditvi prejema tehnične dokumentacije prouči, ali slednja vsebuje zahtevane informacije, in po potrebi zahteva dodatne informacije ali pojasnila ter tako zagotovi, da vloga vsebuje vse zahtevane in ustrezne elemente za oceno tveganja.

(6)

Za zagotovitev preglednega, učinkovitega in pravočasnega postopka ocene tveganja bi bilo treba določiti pravila v zvezi z izvedbo ocene tveganja s strani EFSA, njeno komunikacijo z vložnikom in objavo navedene ocene.

(7)

Da bi preprečili, da razkritje nekaterih informacij škoduje konkurenčnemu položaju nekaterih tretjih strank, bi bilo treba ustrezno uporabljati določbe o zaupnosti iz Uredbe (ES) št. 178/2002.

(8)

Zaradi pravne varnosti bi se morala ta uredba začeti uporabljati od istega datuma kot Uredba (EU) 2016/2031.

(9)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(a)

informacije o blagu, vključno s tretiranjem in predelavo blaga;

(b)

informacije o določitvi škodljivih organizmov, ki so morda povezani z blagom v državi izvoznici;

(c)

informacije o fitosanitarnih ukrepih za zmanjševanje tveganja in uradnih pregledih;

(d)

kontaktne podatke kontaktne točke nacionalne organizacije za varstvo rastlin tretje države, odgovorne za stike s Komisijo in Evropsko agencijo za varnost hrane (EFSA).

(1)

V skladu s členom 42(3) Uredbe (EU) 2016/2031 Komisija na podlagi predhodne ocene sprejme izvedbene akte, v katerih začasno določi seznam zelo tveganih rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov, ki predstavljajo nesprejemljivo raven tveganja zaradi škodljivih organizmov za ozemlje Unije.

(2)

Od sprejetja navedene uredbe je bilo izvedenih več predhodnih ocen glede tega, ali rastline in rastlinski proizvodi s poreklom iz tretjih držav predstavljajo nesprejemljivo raven tveganja zaradi škodljivih organizmov za ozemlje Unije. V teh ocenah je bilo ugotovljeno, da bi se nekatere rastline in rastlinski proizvodi lahko šteli za „zelo tvegane rastline“ ali „zelo tvegane rastlinske proizvode“ v smislu člena 42 navedene uredbe, ker izpolnjujejo enega ali več meril, določenih v Prilogi III k navedeni uredbi. Poleg tega je bilo v navedenih predhodnih ocenah tveganja ugotovljeno, da bi bilo treba semena in material in vitro navedenih zelo tveganih rastlin izključiti iz področja uporabe te uredbe, ker je raven tveganja zaradi škodljivih organizmov sprejemljiva. Prav tako bi bilo treba iz področja uporabe te uredbe izključiti naravno ali siljeno pritlikave lesnate rastline za saditev, saj za uvoz takšnih rastlin veljajo posebne zahteve iz Direktive Sveta 2000/29/ES (2), ki tveganje zaradi škodljivih organizmov zmanjšujejo na sprejemljivo raven, poleg tega pa bodo zanj veljale posebne zahteve iz člena 41 Uredbe (EU) 2016/2031 z dne 14. decembra 2019.

(3)

Za rastline za saditev Acacia Mill., Acer L., Albizia Durazz., Alnus Mill., Annona L., Bauhinia L., Berberis L., Betula L., Caesalpinia L., Cassia L., Castanea Mill., Cornus L., Corylus L., Crataegus L., Diospyros L., Fagus L., Ficus carica L., Fraxinus L., Hamamelis L., Jasminum L., Juglans L., Ligustrum L., Lonicera L., Malus Mill., Nerium L., Persea Mill., Populus L., Prunus L., Quercus L., Robinia L., Salix L., Sorbus L., Taxus L., Tilia L., Ulmus L., razen semen, materiala in vitro ter naravno ali siljeno pritlikavih lesnatih rastlin za saditev, in rastline Ullucus tuberosus Loz. je znano, da gostijo pogoste škodljive organizme, za katere je znano, da imajo velik učinek na rastlinske vrste, ki imajo velik gospodarski, družbeni ali okoljski pomen za Unijo. Za navedene rastline je tudi znano, da so na njih pogosto prisotni škodljivi organizmi brez znakov okužbe ali z latentnim obdobjem za pojav zadevnih znakov. To zmanjšuje možnost za odkrivanje prisotnosti takšnih škodljivih organizmov med inšpekcijskimi pregledi, izvedenimi ob vnosu zadevnih rastlin na ozemlje Unije. Poleg tega se navedene rastline za saditev v Unijo običajno vnesejo v obliki grmičevja ali dreves, prav tako pa so običajno v takšni obliki v Uniji tudi prisotne. Ob upoštevanju navedenega se obstoječi ukrepi, ki urejajo vnos rastlin za saditev, navedenih v Prilogi I k tej uredbi, in rastlin Ullucus tuberosus Loz. s poreklom iz tretjih držav, štejejo za nezadostne za preprečitev vstopa škodljivih organizmov. Zato bi bilo treba rastline za saditev, navedene v Prilogi I, in rastline Ullucus tuberosus Loz. navesti na seznamu kot zelo tvegane rastline v smislu člena 42(1) Uredbe (EU) 2016/2031, njihov vnos na ozemlje Unije pa začasno prepovedati.

(4)

Za plodove Momordica L. je znano, da gostijo škodljivi organizem Thrips palmi Karny, prav tako pa pomenijo pomembno pot za vnos in naselitev navedenega škodljivega organizma, za katerega je znano, da ima lahko velik učinek na rastlinske vrste, ki imajo velik gospodarski, družbeni ali okoljski pomen za ozemlje Unije. Vendar se ta škodljivi organizem ne pojavlja v vseh tretjih državah, prav tako pa se ne pojavlja na vseh območjih tretjih držav, kjer je znana njegova prisotnost. Poleg tega nekatere tretje države izvajajo učinkovite ukrepe proti navedenemu škodljivemu organizmu. Ob upoštevanju navedenega se plodovi Momordica L. s poreklom iz tretjih držav ali delov tretjih držav, kjer je znana prisotnost navedenega škodljivega organizma in se ne izvajajo učinkoviti ukrepi za zmanjšanje tveganja zaradi navedenega škodljivega organizma, lahko štejejo za zelo tvegane rastline v smislu člena 42(1) Uredbe (EU) 2016/2031, vnos navedenih rastlin v Unijo pa bi bilo treba začasno prepovedati.

(5)

Za les Ulmus L. je znano, da gosti škodljivi organizem Saperda tridentata Olivier ter pomeni pomembno pot za njegov vnos in naselitev. Za navedeni škodljivi organizem je znano, da ima lahko velik učinek na rastlinske vrste, ki imajo velik gospodarski, družbeni ali okoljski pomen za ozemlje Unije. Vendar se ta škodljivi organizem ne pojavlja v vseh tretjih državah, prav tako pa se ne pojavlja na nekaterih območjih tretjih držav, kjer je znana njegova prisotnost. Ob upoštevanju navedenega se les Ulmus L. s poreklom iz tretjih držav ali območij tretjih držav, kjer je znana prisotnost Saperda tridentata Olivier, lahko šteje za zelo tvegan rastlinski proizvod v smislu člena 42(1) Uredbe (EU) 2016/2031. Vnos navedenega lesa v Unijo bi bilo zato treba začasno prepovedati.

(6)

Rastline in rastlinski proizvodi iz uvodnih izjav 3, 4 in 5 niso navedeni v skladu s členom 40 Uredbe (EU) 2016/2031 ali so navedeni le v zvezi z nekaterimi tretjimi državami. Poleg tega in glede na zadevne predhodne ocene jih zahteve iz člena 41 navedene uredbe glede vseh tretjih držav ne zadevajo v zadostni meri, prav tako pa zanje ne veljajo začasni ukrepi iz člena 49 navedene uredbe.

(7)

Za rastline in rastlinske proizvode iz uvodnih izjav 3, 4 in 5 se še ne izvaja celovita ocena tveganja, ki je potrebna, da se ugotovi, ali na podlagi verjetnosti, da gostijo karantenski škodljivi organizem za Unijo, pomenijo nesprejemljivo raven tveganja ali pa se lahko z uporabo nekaterih ukrepov to tveganje zmanjša na sprejemljivo raven. Če se opredeli potreba po uvozu navedenih rastlin in rastlinskih proizvodov, je treba izvesti oceno tveganja, in sicer v skladu z izvedbenim aktom, ki se sprejme na podlagi člena 42(6) Uredbe (EU) 2016/2031.

(8)

V skladu s členom 73 Uredbe (EU) 2016/2031 mora Komisija z izvedbenimi akti določiti, da se za vnos rastlin, ki niso vključene na seznam iz člena 72(1), na ozemlje Unije zahteva fitosanitarno spričevalo.

(9)

Vendar je treba v teh izvedbenih aktih določiti, da se fitosanitarno spričevalo ne zahteva za tiste rastline, za katere ocena na podlagi dokazov o tveganjih zaradi škodljivih organizmov in izkušenj na področju trgovine pokaže, da takšno spričevalo ni potrebno.

(10)

Od sprejetja navedene uredbe je bilo izvedenih več ocen glede tveganj zaradi škodljivih organizmov in izkušenj na področju trgovine za več rastlin, ki niso rastline za saditev, s poreklom iz tretjih držav.

(11)

Glede na navedene ocene plodovi Ananas comosus (L.) Merrill, Cocos nucifera L., Durio zibethinus Murray, Musa L. in Phoenix dactylifera L. ne gostijo karantenskih škodljivih organizmov za Unijo ali škodljivih organizmov, za katere veljajo ukrepi, sprejeti v skladu s členom 30 Uredbe (EU) 2016/2031, ali pogostih škodljivih organizmov, ki bi lahko imeli učinek na rastlinske vrste, ki rastejo na ozemlju Unije. Poleg tega ni bilo izbruhov škodljivih organizmov, povezanih z vnosom navedenih plodov iz ene ali več tretjih držav. Prav tako pri vnosu navedenih plodov na ozemlje Unije ni bilo ponavljajočih se prestrežb zaradi prisotnosti karantenskih škodljivih organizmov za Unijo ali škodljivih organizmov, za katere veljajo ukrepi, sprejeti v skladu s členom 30 navedene uredbe.

(12)

Glede na to, da navedeni plodovi izpolnjujejo vsa merila iz Priloge VI k Uredbi (EU) 2016/2031, se za njihov vnos na ozemlje Unije ne bi smelo zahtevati fitosanitarno spričevalo.

(13)

Seznama, ki ju je treba pripraviti v skladu s členom 42(3) in členom 73 Uredbe (EU) 2016/2031, se nanašata na uvozna pravila, ki temeljijo na podobnih merilih za oceno tveganja, kot so določena v prilogah III in VI k navedeni uredbi. Osredotočata se na tveganja, ki jih predstavljajo zadevne rastline in rastlinski proizvodi, in ne na tveganja zaradi posameznih škodljivih organizmov. Pripravljena sta bila v skladu z enotno metodologijo za oceno tveganja, po kateri se tudi posodabljata, in sicer na podlagi razpoložljivih tehničnih in znanstvenih dokazov. Zato ju je primerno združiti v eni sami uredbi.

(14)

Ker se Uredba (EU) 2016/2031 uporablja od 14. decembra 2019 in da bi se zagotovila dosledna uporaba vseh pravil glede vnosa rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov v Unijo, bi se morala ta uredba uporabljati od istega datuma.

(15)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(1)

Svet je 22. junija 2018 v skladu s členom 121(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) ugotovil, da v Romuniji obstaja znaten ugotovljen odklon od prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega proračunskega cilja v višini –1 % BDP.

(2)

Zaradi ugotovljenega znatnega odklona je Svet 22. junija 2018 izdal Priporočilo (2), da mora Romunija sprejeti potrebne ukrepe za zagotovitev, da nominalna stopnja rasti neto primarnih javnofinančnih odhodkov (3) v letu 2018 ne preseže 3,3 %, v letu 2019 pa 5,1 %, kar ustreza letni strukturni prilagoditvi v višini 0,8 % BDP za vsako leto. Romuniji je prav tako priporočil, naj za zmanjšanje primanjkljaja uporabi morebitne nepričakovane prihodke, medtem ko bi morali ukrepi za konsolidacijo proračuna zagotoviti trajno izboljšanje strukturnega salda sektorja država brez oviranja rasti. Svet je določil, da mora Romunija do 15. oktobra 2018 poročati o ukrepih, ki jih je sprejela na podlagi navedenega priporočila.

(3)

Komisija je 27. in 28. septembra 2018 v Romuniji opravila misijo okrepljenega nadzora z namenom spremljanja na kraju samem v skladu s členom -11(2) Uredbe (ES) št. 1466/97. Potem ko je Komisija svoje predhodne ugotovitve sporočila romunskim organom, da podajo pripombe, je 21. novembra 2018 o svojih ugotovitvah poročala Svetu. Te ugotovitve so bile pozneje javno objavljene. Komisija v poročilu ugotavlja, da romunski organi ohranjajo cilj za nominalni primanjkljaj v letu 2018, ki je malo pod 3 % BDP, in zato ne nameravajo ukrepati na podlagi Priporočila Sveta z dne 22. junija 2018. Vlada v letu 2019 načrtuje zmanjšanje nominalnega primanjkljaja na 2,38 % BDP, vendar je treba ukrepe še določiti.

(4)

Romunski organi so 16. oktobra 2018 predložili poročilo o ukrepih, ki so jih sprejeli na podlagi Priporočila Sveta z dne 22. junija 2018 (4). Organi so v poročilu ponovno zatrdili, da njihov cilj za leto 2018 ostaja nominalni primanjkljaj v višini 2,96 % BDP. Za leto 2019 organi načrtujejo primanjkljaj v višini 2,38 % BDP. V poročilu niso navedeni novi ukrepi za leto 2018. V poročilu za leto 2019 je navedena zajezitev odhodkov za sredstva za zaposlene ter blago in storitve, pri čemer pa ta ni podkrepljena z dovolj podrobnimi in sprejetimi ali vsaj verodostojno napovedanimi ukrepi. Na strani prihodkov poročilo navaja podaljšanje že obstoječih ukrepov in nekaterih ukrepov za povečanje izpolnjevanja davčnih obveznosti. Na splošno fiskalni učinek sporočenih ukrepov zaostaja za zahtevo, navedeno v Priporočilu Sveta z dne 22. junija 2018.

(5)

V letu 2018 naj bi na podlagi jesenske napovedi Komisije iz leta 2018 rast neto primarnih javnofinančnih odhodkov znašala 11,3 %, kar je precej nad referenčno vrednostjo za odhodke v višini 3,3 %. Strukturni saldo naj bi v letu 2018 ostal razmeroma stabilen v višini 3,3 % BDP. Oba stebra torej kažeta na tveganje odklona od priporočene prilagoditve. Merilo rasti odhodkov kaže na odklon v višini 2,3 % BDP. Strukturni saldo potrjuje to analizo in kaže na manjši odklon v višini 0,8 % BDP. Na strukturni saldo pozitivno vplivata znatno višji deflator BDP in višja ocena potencialne rasti BDP v primerjavi s srednjeročnim povprečjem, na katerem temelji referenčna vrednost za odhodke. Ta učinek se delno izravna z vplivom povečanja javnih naložb, ki se zgladi v referenčnem merilu za odhodke. Zato celovita ocena potrjuje precejšen odklon od prilagoditve, ki jo je priporočil Svet.

(6)

Na podlagi napovedi Komisije iz jeseni 2018 naj bi v letu 2019 rast nominalnih javnofinančnih odhodkov brez diskrecijskih ukrepov na strani prihodkov in enkratnih ukrepov znašala 7,5 %, kar je precej nad referenčnim merilom za odhodke v višini 5,1 % (odklon od priporočene prilagoditve v višini 0,7 % BDP). Strukturni saldo naj bi se zmanjšal za 0,1 % BDP in dosegel primanjkljaj v višini 3,4 % (odklon v višini 0,9 % BDP). Ker oba stebra kažeta na podobno stopnjo odklona od zahtevane prilagoditve v letu 2019, splošna ocena potrjuje odklon od prilagoditve, ki jo je priporočil Svet.

(7)

Poleg tega napoved Komisije iz jeseni 2018 predvideva, da bo dolg sektorja država v letu 2018 znašal 3,3 %, v letu 2019 pa 3,4 %, kar presega referenčno vrednost 3 % BDP iz Pogodbe.

(8)

Iz navedenih ugotovitev sledi sklep, da odziv Romunije na Priporočilo Sveta z dne 22. junija 2018 ni bil zadosten. Fiskalni napor ne zadošča za zagotavljanje, da nominalna stopnja rasti neto primarnih javnofinančnih odhodkov v letu 2018 ne preseže 3,3 %, v letu 2019 pa 5,1 %, kar ustreza letni strukturni prilagoditvi v višini 0,8 % BDP za vsako leto –

(1)

V skladu z Uredbo (ES) št. 549/2004 morajo države članice sprejeti nacionalne načrte ali načrte funkcionalnih blokov zračnega prostora (v nadaljnjem besedilu: FAB), vključno z obvezujočimi nacionalnimi cilji ali cilji na ravni FAB, pri čemer morajo zagotoviti skladnost z vseevropskimi cilji uspešnosti. Uredba (ES) št. 549/2004 določa tudi, da mora Komisija oceniti skladnost navedenih ciljev na podlagi meril za oceno iz člena 11(6)(d) navedene uredbe. Podrobna pravila v zvezi s tem so bila določena v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 390/2013.

(2)

Po oceni načrtov izvedbe je Komisija sprejela Izvedbeni sklep (EU) 2015/348 (3), s katerim je med drugim ugotovila, da so lokalni cilji na ključnem področju uspešnosti glede stroškovne učinkovitosti Portugalske in Romunije, ki so vključeni v načrt izvedbe South-West FAB oziroma Danube FAB, skladni z vseevropskimi cilji uspešnosti za drugo referenčno obdobje (2015–2019).

(3)

Komisija je nato sprejela Izvedbeni sklep (EU) 2018/1782 (4) o omogočitvi spremembe ciljev na ključnem področju uspešnosti glede stroškovne učinkovitosti za leti 2018 in 2019 za navigacijske službe zračnega prometa Romunije in Portugalske v skladu s členom 17(1) Izvedbene Uredbe (EU) št. 390/2013.

(4)

Na podlagi navedenega sta Portugalska in Romunija revidirali navedene cilje in ustrezno spremenili svoje načrte izvedbe.

(5)

Dokumentacijo, ki sta jo predložili Romunija in Portugalska, je ocenil organ za oceno uspešnosti (v nadaljnjem besedilu: PRB), ki pomaga Komisiji pri izvajanju načrta izvedbe v skladu s členom 3 Izvedbene uredbe (EU) št. 390/2013. Poročilo PRB o oceni revidiranih ciljev za Portugalsko je bilo Komisiji predloženo 20. septembra 2018 in posodobljeno 12. oktobra 2018.

(6)

Poročilo PRB o oceni revidiranih ciljev za Romunijo je bilo Komisiji predloženo 16. oktobra 2018.

(7)

Komisija je navedene spremenjene načrte in zlasti revidirane cilje ocenila v skladu s členom 14 Izvedbene uredbe (EU) št. 390/2013, ob upoštevanju prejete dokumentacije in poročil PRB. Skladnost ciljev na ključnem področju uspešnosti glede stroškovne učinkovitosti, izraženih v ugotovljenih stroških na enoto na ruti in terminalih, z vseevropskimi cilji je bila ocenjena v skladu z načeli iz točke 5 v povezavi s točko 1 Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) št. 390/2013. Komisija je zlasti upoštevala gibanje ugotovljenih stroškov na enoto na ruti v drugem referenčnem obdobju glede na ciljno zmanjšanje za povprečno 3,3 % letno ter v skupno prvem in drugem referenčnem obdobju (2012–2019) glede na ciljno zmanjšanje za povprečno 1,7 % letno. Upoštevala je tudi stopnjo ugotovljenih stroškov na enoto na ruti v primerjavi z državami članicami s podobnim operativnim in gospodarskim okoljem.

(8)

Ocena je pokazala, da revidirani cilji Portugalske temeljijo na načrtovanem zmanjšanju ugotovljenih stroškov na enoto na ruti v drugem referenčnem obdobju za povprečno 2 % letno. To je pod ciljnim zmanjšanjem povprečnih ugotovljenih stroškov na enoto na ruti na vseevropski ravni v navedenem obdobju. Vendar revidirani cilj Portugalske za leto 2019 temelji na načrtovanih ugotovljenih stroških na enoto na ruti, ki so precej nižji (– 30 %) od povprečnih ugotovljenih stroškov na enoto na ruti v državah članicah s podobnim delovnim in gospodarskim okoljem, kot ga ima Portugalska. Načrtovani ugotovljeni stroški na enoto na ruti se v skupno prvem in drugem referenčnem obdobju zmanjšujejo hitreje (– 4 %) od vseevropskega cilja. Komisija zato meni, da so revidirani cilji Portugalske za leti 2018 in 2019 skladni z vseevropskimi cilji na ključnem področju uspešnosti glede stroškovne učinkovitosti za drugo referenčno obdobje.

(9)

Ocena je pokazala, da revidirani cilji Romunije temeljijo na načrtovanem zmanjšanju ugotovljenih stroškov na enoto na ruti v drugem referenčnem obdobju za povprečno 3,2 % letno. To je rahlo pod ciljnim zmanjšanjem povprečnih ugotovljenih stroškov na enoto na ruti na vseevropski ravni v navedenem obdobju. Vendar revidirani cilj Romunije za leto 2019 temelji na načrtovanih ugotovljenih stroških na enoto na ruti, ki so nižji (– 1,5 %) od povprečnih ugotovljenih stroškov na enoto na ruti v državah članicah s podobnim delovnim in gospodarskim okoljem, kot ga ima Romunija. Načrtovani ugotovljeni stroški na enoto na ruti v skupno prvem in drugem referenčnem obdobju se zmanjšujejo enako hitro (– 1,7 %) kot vseevropski cilj. Komisija zato meni, da so revidirani cilji Romunije za leti 2018 in 2019 skladni z vseevropskimi cilji na ključnem področju uspešnosti glede stroškovne učinkovitosti za drugo referenčno obdobje.

(10)

Izvedbeni sklep (EU) 2015/348 bi bilo zato treba spremeniti, da se upoštevajo revidirani cilji Portugalske in Romunije –

(1)

Uredba (EU) 2016/796 Agencijo Evropske unije za železnice (v nadaljnjem besedilu: Agencija) pooblašča, da sprejema posamezne odločitve na področju dovoljenj za vozila, varnostnih spričeval in zagotavljanja usklajenega izvajanja opreme ob progi v okviru evropskega sistema za upravljanje železniškega prometa (v nadaljnjem besedilu: ERTMS). Vzpostavlja tudi komisije za pritožbe, pri katerih se je mogoče pritožiti zoper posamezne odločitve Agencije.

(2)

Komisija je objavila razpis za prijavo interesa dne 25. maja 2018 na spletni strani Generalnega direktorata za mobilnost in promet z rokom za oddajo prijav 30. junija 2018. Komisija je prejela vloge 46 kandidatov.

(3)

Komisija je te vloge ocenila na podlagi meril, določenih v razpisu za prijavo interesa. Ta merila so vključevala merila upravičenosti, merila v zvezi s tehnično in strokovno usposobljenostjo, zahteve glede znanja in merila za področja, ki jih zadevajo odločitve Agencije, zlasti dovoljenja za vozila, enotna varnostna spričevala in ERTMS. Za preprečitev morebitnega nasprotja interesov so kandidati, ki so v preteklih dveh letih delali na Agenciji, izključeni iz izbirnega postopka. Po oceni vlog je bilo 40 kandidatov izbranih za kvalificirane strokovnjake za komisije za pritožbe in uvrščenih na seznam –

(1)

Če proizvajalci ali uvozniki dajo na trg Unije vsaj 100 ton ekvivalenta CO2 fluoriranih ogljikovodikov na leto, zanje v skladu z Uredbo (EU) št. 517/2014 veljajo količinske omejitve, da se zagotovi njihovo postopno zmanjševanje.

(2)

V skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 517/2014 se količinske omejitve – kvote – izračunajo na podlagi referenčnih vrednosti, ki jih Komisija ob upoštevanju razpoložljivih podatkov v skladu s Prilogo V k Uredbi (EU) št. 517/2014 določi na podlagi letnega povprečja količin fluoriranih ogljikovodikov, za katere so proizvajalci ali uvozniki v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 517/2014 sporočili, da so jih zakonito dali na trg od 1. januarja 2015 dalje, pri čemer se izključijo količine fluoriranih ogljikovodikov za uporabe iz člena 15(2) Uredbe (EU) št. 517/2014 v istem obdobju.

(3)

V skladu s členom 16(5) Uredbe (EU) št. 517/2014 se kvote za fluorirane ogljikovodike dodelijo proizvajalcem ali uvoznikom iz Priloge k Izvedbenemu sklepu Komisije (EU) 2017/1984 (2), ki imajo sedež v Uniji, ali uvoznikom iz tretjih držav, ki so pooblastili edinega zastopnika s sedežem v Uniji, kot je navedeno v Prilogi k Izvedbenemu sklepu (EU) 2017/1984.

(4)

Ob upoštevanju uradnega obvestila Združenega kraljestva v skladu s členom 50 Pogodbe o Evropski uniji in za zagotovitev, da referenčne vrednosti in kvote za proizvajalce in uvoznike s sedežem v Združenem kraljestvu odražajo zakonito dajanje na trg fluoriranih ogljikovodikov v Uniji 27 držav članic po izstopu Združenega kraljestva, bi bilo treba referenčne vrednosti za te družbe ponovno izračunati za leto 2019 za obdobje po izstopu dne 30. marca 2019.

(5)

Za obdobje od 1. januarja do 29. marca 2019 bi morale ostati veljavne in se uporabljati referenčne vrednosti, določene v Izvedbenem sklepu (EU) 2017/1984. Za določitev kvote za proizvajalce in uvoznike s sedežem v Združenem kraljestvu bodo referenčne vrednosti za obdobje do vključno 29. marca in obdobje po tem datumu tehtane s številom dni v letu 2019, ko je Združeno kraljestvo država članica Unije.

(6)

Za družbe s sedežem v Združenem kraljestvu na novo preračunane referenčne vrednosti, kot so določene v tem sklepu, temeljijo na dodatnih preverjenih podatkih, ki so jih te družbe predložile Komisiji, in dopolnjujejo poročanje, ki se je že opravilo v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 517/2014, z razlikovanjem med fluoriranimi ogljikovodiki, ki so bili dani na trg v Združenem kraljestvu, in tistimi, ki so bili dani na trg v Uniji 27 držav članic. Za družbe, ki niso predložile dodatnih podatkov, bi bilo treba domnevati, da so bili vsi fluorirani ogljikovodiki dani na trg v Združenem kraljestvu in da ni treba določiti referenčne vrednosti.

(7)

Preračunane referenčne vrednosti so določene v primeru, da se pravo Unije 30. marca 2019 preneha uporabljati za Združeno kraljestvo in v njem.

(8)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 24 Uredbe (EU) št. 517/2014 –