18.12.2018

Uradni list Evropske unije

L 322/3

SPORAZUM

med Evropsko unijo in Republiko Filipini o nekaterih vidikih zračnega prometa

EVROPSKA UNIJA

na eni strani in

VLADA REPUBLIKE FILIPINI,

(v nadaljnjem besedilu: Filipini)

na drugi strani

(v nadaljnjem besedilu: pogodbenici) STA SE –

OB UGOTOVITVI, da dvostranski sporazumi o zračnem prometu, sklenjeni med nekaterimi državami članicami Evropske unije in Filipini, vsebujejo določbe, ki so v nasprotju z s pravom Evropske unije;

OB UGOTOVITVI, da ima Evropska unija izključno pristojnost glede več vidikov, ki so lahko vključeni v dvostranske sporazume o zračnem prometu med državami članicami Evropske unije in tretjimi državami;

OB UGOTOVITVI, da imajo v skladu s pravom Evropske unije letalski prevozniki Unije s sedežem v državi članici Evropske unije pravico do nediskriminatornega dostopa do zračnih poti med državami članicami Evropske unije in tretjimi državami;

OB UPOŠTEVANJU sporazumov med Evropsko unijo in nekaterimi tretjimi državami, ki državljanom teh tretjih držav omogočajo, da pridobijo lastništvo letalskih prevoznikov, ki imajo licence, izdane v skladu s pravom Evropske unije;

OB PRIZNAVANJU, da se morajo nekatere določbe dvostranskih sporazumov o zračnem prometu med državami članicami Evropske unije in Filipini, ki so v nasprotju s pravom Evropske unije, zaradi vzpostavitve trdne pravne podlage za zračni promet med Evropsko unijo in Filipini ter ohranitve stalnosti takega zračnega prometa uskladiti s tem pravom;

OB UGOTOVITVI, da v skladu s pravom Evropske unije letalski prevozniki načeloma ne smejo sklepati sporazumov, ki bi lahko škodili trgovini med državami članicami Evropske unije in katerih cilj ali posledica je preprečevanje, omejevanje ali izkrivljanje konkurence;

OB PRIZNAVANJU, da določbe v dvostranskih sporazumih o zračnem prometu, sklenjenih med državami članicami Evropske unije in Filipini, ki i) zahtevajo ali dajejo prednost sprejetju sporazumov med podjetji, sklepom podjetniških združenj ali usklajenemu ravnanju, ki preprečujejo, izkrivljajo ali omejujejo konkurenco med letalskimi prevozniki na ustreznih poteh, ali (ii) krepijo učinke takih sporazumov, sklepov ali usklajenih ravnanj ali (iii) prenašajo na letalske prevoznike ali druge zasebne gospodarske operatorje odgovornost za sprejemanje ukrepov, ki preprečujejo, izkrivljajo ali omejujejo konkurenco med letalskimi prevozniki na ustreznih zračnih poteh, lahko onemogočijo učinkovito izvajanje pravil o konkurenci, ki se uporabljajo za podjetja;

OB UGOTOVITVI, da Evropska unija v okviru tega sporazuma nima namena povečati skupnega obsega zračnega prevoza med Evropsko unijo in Filipini, vplivati na ravnovesje med letalskimi prevozniki Evropske unije in letalskimi prevozniki Filipini ali se pogajati o spremembah določb obstoječih dvostranskih sporazumov o zračnem prometu v zvezi s prometnimi pravicami –

DOGOVORILI O NASLEDNJEM:

Člen 1

Splošne določbe

1. Za namene tega sporazuma „države članice“ pomenijo države članice Evropske unije, „pogodbi EU“ pa pomenita Pogodbo o Evropski uniji in Pogodbo o delovanju Evropske unije.

2. Sklicevanja v posameznih sporazumih iz Priloge 1 na državljane države članice, ki je pogodbenica navedenega sporazuma, se razumejo kot sklicevanja na državljane držav članic Evropske unije.

3. Sklicevanja v posameznih sporazumih, navedenih v Prilogi 1 na letalske prevoznike ali letalske družbe države članice, ki je pogodbenica navedenega sporazuma, se razumejo kot sklicevanja na letalske prevoznike ali letalske družbe, ki jih določi navedena država članica.

Člen 2

Določitev s strani države članice

1. Določbe iz odstavkov 2 in 3 tega člena nadomestijo ustrezne določbe iz členov iz Priloge 2(a) oziroma (b) o določitvi letalskega prevoznika s strani države članice, njegovem pooblastilu in dovoljenjih, ki jih dodelijo Filipini, oziroma o zavrnitvi, razveljavitvi, začasnem odvzemu ali omejitvi pooblastil ali dovoljenj letalskega prevoznika.

2. Filipini ob prejemu določitve s strani države članice po najkrajšem postopku dodelijo ustrezna pooblastila in dovoljenja, če:

(i)	ima letalski prevoznik v skladu s Pogodbama EU sedež na ozemlju države članice, ki ga je določila, in veljavno operativno licenco v skladu s pravom Evropske unije in

(ii)	država članica, ki je pristojna za izdajo spričevala letalskega prevoznika, izvaja in vzdržuje učinkovit predpisani nadzor letalskega prevoznika in je ustrezni letalski organ v določitvi jasno opredeljen ter

(iii)

je letalski prevoznik v neposredni ali večinski lasti in pod učinkovitim nadzorom držav članic in/ali državljanov držav članic in/ali drugih držav iz Priloge 3 in/ali državljanov teh drugih držav.

3. Filipini lahko zavrnejo, prekličejo, začasno odvzamejo ali omejijo pooblastila ali dovoljenja letalskega prevoznika, ki ga je določila država članica, če:

(i)	letalski prevoznik v skladu s Pogodbama EU nima sedeža na ozemlju države članice, ki ga je določila, ali nima veljavne operativne licence v skladu s pravomEvropske unije ali

(ii)	država članica, ki je pristojna za izdajo spričevala letalskega prevoznika, ne izvaja ali ne vzdržuje učinkovitega predpisanega nadzora letalskega prevoznika ali ustrezni letalski organ v določitvi ni jasno opredeljen ali

(iii)

letalski prevoznik ni v neposredni ali večinski lasti in ni pod učinkovitim nadzorom držav članic in/ali državljanov držav članic ali drugih držav iz Priloge 3 in/ali državljanov teh drugih držav ali

(iv)

letalski prevoznik že ima dovoljenje za opravljanje prometa na podlagi dvostranskega sporazuma med Filipini in drugo državo članico in lahko Filipini dokažejo, da bi se z izvajanjem prometnih pravic iz tega sporazuma na poti, ki vključuje kraj v navedeni drugi državi članici, letalski prevoznik izognil omejitvam v zvezi s prometnimi pravicami, ki jih določa navedeni drugi sporazum.

Filipini pri izvajanju svoje pravice iz tega odstavka ne diskriminirajo med letalskimi prevozniki držav članic na podlagi državne pripadnosti.

Člen 3

Varnost

1. Določbe iz odstavka 2 tega člena dopolnjujejo ustrezne določbe členov iz Priloge 2(c).

2. Kadar država članica določi letalskega prevoznika, katerega predpisani nadzor izvaja in vzdržuje druga država članica, se pravice Filipinov v skladu z varnostnimi predpisi iz sporazuma med državo članico, ki je določila letalskega prevoznika, in Filipini uporabljajo na enak način za to drugo državo članico pri sprejemanju, izvajanju ali vzdrževanju varnostnih standardov in v zvezi z dovoljenjem za opravljanje prometa navedenega letalskega prevoznika.

Člen 4

Obdavčitev letalskega goriva

1. Določbe iz odstavka 2 tega člena dopolnjujejo ustrezne določbe členov iz Priloge 2(d).

2. Ne glede na kakršne koli druge nasprotne določbe, nobena določba iz Priloge 2(d) ne preprečuje državi članici, da na nediskriminatorni podlagi uvede davke, prispevke, dajatve, pristojbine ali druge dajatve za gorivo, dobavljeno na njenem ozemlju za uporabo v letalu določenega letalskega prevoznika Filipinov, ki izvaja svoje dejavnosti med enim krajem na ozemlju navedene države članice in drugim krajem na ozemlju navedene države članice ali na ozemlju druge države članice.

Člen 5

Skladnost s pravili o konkurenci

1. Ne glede na kakršne koli druge nasprotne določbe nobena določba sporazumov iz Priloge 1 ne (i) zahteva ali spodbuja sprejetja sporazumov med podjetji, sklepov podjetniških združenj ali usklajenega ravnanja, ki preprečujejo, izkrivljajo ali omejujejo konkurenco, (ii) krepi učinkov takih sporazumov, sklepov ali usklajenih ravnanj ali (iii) prenese na zasebne gospodarske subjekte odgovornost za sprejetje ukrepov, ki preprečujejo, izkrivljajo ali omejujejo konkurenco.

2. Določbe v sporazumih iz Priloge 1, ki niso skladne z odstavkom 1 tega člena, se ne uporabljajo.

Člen 6

Priloge k Sporazumu

Priloge k temu sporazumu so sestavni del Sporazuma.

Člen 7

Revizija ali spremembe

Pogodbenici Sporazuma lahko kadar koli sporazumno revidirata ali spremenita ta sporazum.

Člen 8

Začetek veljavnosti in začasna uporaba

1. Ta sporazum začne veljati z dnem, ko se pogodbenici medsebojno pisno uradno obvestita, da sta zaključili notranje postopke, potrebne za začetek veljavnosti Sporazuma.

2. Ne glede na odstavek 1 pogodbenici soglašata, da se Sporazum začne začasno uporabljati prvi dan prvega meseca po dnevu, ko se pogodbenici medsebojno uradno obvestita o zaključku za ta namen potrebnih postopkov.

3. Ta sporazum se uporablja za vse sporazume in ureditve iz Priloge 1, vključno s tistimi, ki na datum podpisa tega sporazuma še niso začeli veljati.

Člen 9

Odpoved

1. V primeru prenehanja veljavnosti enega od sporazumov iz Priloge 1 istočasno prenehajo veljati tudi vse določbe tega sporazuma, ki so povezane z zadevnim sporazumom iz Priloge 1.

2. V primeru prenehanja veljavnosti vseh sporazumov iz Priloge 1 istočasno preneha veljati tudi ta sporazum.

V POTRDITEV NAVEDENEGA so spodaj podpisani, ki so bili v ta namen ustrezno pooblaščeni, podpisali ta sporazum.

Sestavljeno v dveh izvodih v angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, hrvaškem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, španskem in švedskem jeziku, pri čemer so besedila v vseh teh jezikih enako verodostojna.

Съставено в Брюксел на двадесет и девети ноември две хиляди и осемнадесета година.

Hecho en Bruselas, el veintinueve de noviembre de dos mil dieciocho.

V Bruselu dne dvacátého devátého listopadu dva tisíce osmnáct.

Udfærdiget i Bruxelles den niogtyvende november to tusind og atten.

Geschehen zu Brüssel am neunundzwanzigsten November zweitausendachtzehn.

Kahe tuhande kaheksateistkümnenda aasta novembrikuu kahekümne üheksandal päeval Brüsselis.

Έγινε στις Βρυξέλλες, στις είκοσι εννέα Νοεμβρίου δύο χιλιάδες δεκαοκτώ.

Done at Brussels on the twenty-ninth day of November in the year two thousand and eighteen.

Fait à Bruxelles, le vingt-neuf novembre deux mille dix-huit.

Sastavljeno u Bruxellesu dvadeset devetog studenoga godine dvije tisuće osamnaeste.

Fatto a Bruxelles, addì ventinove novembre duemiladiciotto.

Briselē, divi tūkstoši astoņpadsmitā gada divdesmit devītajā novembrī.

Priimta du tūkstančiai aštuonioliktų metų lapkričio dvidešimt devintą dieną Briuselyje.

Kelt Brüsszelben, a kétezer-tizennyolcadik év november havának huszonkilencedik napján.

Magħmul fi Brussell, fid-disgħa u għoxrin jum ta’ Novembru fis-sena elfejn u tmintax.

Gedaan te Brussel, negenentwintig november tweeduizend achttien.

Sporządzono w Brukseli dnia dwudziestego dziewiątego listopada roku dwa tysiące osiemnastego.

Feito em Bruxelas, em vinte e nove de novembro de dois mil e dezoito.

Întocmit la Bruxelles la douăzeci și nouă noiembrie două mii optsprezece.

V Bruseli dvadsiateho deviateho novembra dvetisícosemnásť.

V Bruslju, dne devetindvajsetega novembra leta dva tisoč osemnajst.

Tehty Brysselissä kahdentenakymmenentenäyhdeksäntenä päivänä marraskuuta vuonna kaksituhattakahdeksantoista.

Som skedde i Bryssel den tjugonionde november år tjugohundraarton.

За Европейския съюз

Рог la Unión Europea

Za Evropskou unii

For Den Europæiske Union

Für die Europäische Union

Euroopa Liidu nimel

Για την Ευρωπαϊκή Ένωση

For the European Union

Pour l'Union européenne

Za Europsku uniju

Per l'Unione europea

Eiropas Savienības vārdā –

Europos Sąjungos vardu

Az Európai Unió részéről

Għall-Unjoni Ewropea

Voor de Europese Unie

W imieniu Unii Europejskiej

Pela União Europeia

Pentru Uniunea Europeană

Za Európsku úniu

Za Evropsko unijo

Euroopan unionin puolesta

För Europeiska unionen

За правителството на Република Филипини

Por el Gobierno de la República de Filipinas

Za vládu Filipínské republiky

For Republikken Filippinernes regering

Für die Regierung der Republik der Philippinen

Filipiini Vabariigi valitsuse nimel

Για την κυβέρνηση της Δημοκρατίας των Φιλιππίνων

For the Government of the Republic of the Philippines

Pour le Gouvernement de la République des Philippines

Za Vladu Republike Filipina

Per il Governo della Republica delle Filippine

Filipīnu Republikas valdības vārdā –

Filipinų Respublikos Vyriausybės vardu

a Fülöp-szigeteki Köztársaság Kormánya részéről

Għall-Gvern tar-Repubblika tal-Filippini

Voor de regering van de Republiek der Filipijnen

W imieniu rządu Republiki Filipin

Pelo Governo da República das Filipinas

Pentru Guvernul Republicii Filipine

Za vládu Filipínskej republiky

Za vlado Republike Filipini

Filippiinien tasavallan hallituksen puolesta

För Republiken Filippinernas regering

PRILOGA 1

SEZNAM SPORAZUMOV IZ ČLENA 1 TEGA SPORAZUMA

Sporazumi o zračnem prometu in drugi dogovori med Republiko Filipini in državami članicami Evropske unije, kakor so bili preoblikovani ali spremenjeni, ki so bili sklenjeni, podpisani ali parafirani na dan podpisa tega sporazuma:

—	Sporazum o zračnem prometu med zvezno vlado Avstrije in vlado Republike Filipini, podpisan v Manili 12. avgusta 1992, v nadaljnjem besedilu „Sporazum med Filipini in Avstrijo“ v Prilogi 2;

—	Sporazum o zračnem prometu med vlado Kraljevine Belgije in vlado Republike Filipini, podpisan v Manili 30. januarja 1970, v nadaljnjem besedilu „Sporazum med Filipini in Belgijo“ v Prilogi 2;

—	Sporazum o zračnem prometu med vlado Češke in Slovaške federativne republike in vlado Republike Filipini, podpisan v Pragi 23. aprila 1992, v nadaljnjem besedilu „Sporazum med Filipini in Češko republiko“ v Prilogi 2;

—	Sporazum o zračnem prometu med vlado Kraljevine Danske in vlado Republike Filipini, podpisan v Oslu 8. maja 1969, v nadaljnjem besedilu „Sporazum med Filipini in Dansko“ v Prilogi 2;

—	Sporazum o zračnem prometu med Republiko Filipini in Kraljevino Švedsko, podpisan v Oslu 8. maja 1969, v nadaljnjem besedilu „Sporazum med Filipini in Švedsko“ v Prilogi 2;

—	Sporazum o zračnem prometu med Zvezno republiko Nemčijo in Republiko Filipini, podpisan v Manili 6. avgusta 1971, v nadaljnjem besedilu „Sporazum med Filipini in Nemčijo“ v Prilogi 2;

—	Sporazum o zračnem prometu med Kraljevo helensko vlado in vlado Republike Filipini, podpisan v Atenah 8. oktobra 1949, v nadaljnjem besedilu „Sporazum med Filipini in Avstrijo“ v Prilogi 2;

—	Sporazum o zračnem prometu med vlado Republike Madžarske in vlado Republike Filipini, podpisan v Budimpešti 21. maja 1992, v nadaljnjem besedilu „Sporazum med Filipini in Madžarsko“ v Prilogi 2;

—	Sporazum o zračnem prometu med vlado Velikega vojvodstva Luksemburg in vlado Republike Filipini, podpisan v Luxembourgu 21. novembra 2001, v nadaljnjem besedilu „Sporazum med Filipini in Luksemburgom“ v Prilogi 2;

—	Sporazum o zračnem prometu med vlado Republike Poljske in vlado Republike Filipini v zvezi s civilnim zračnim prevozom, podpisan v Manili 1. julija 1993, v nadaljnjem besedilu „Sporazum med Filipini in Poljsko“ v Prilogi 2.

PRILOGA 2

SEZNAM ČLENOV V SPORAZUMIH IZ PRILOGE 1, NA KATERE SE SKLICUJEJO ČLENI 2 DO 4 TEGA SPORAZUMA

(a)

Določitev:

—	člen 3 Sporazuma med Filipini in Avstrijo;

—	člen 3 Sporazuma med Filipini in Belgijo;

—	člen III Sporazuma med Filipini in Češko republiko;

—	člen 3 Sporazuma med Filipini in Dansko;

—	člen 3 Sporazuma med Filipini in Švedsko;

—	člen 3(1) Sporazuma med Filipini in Nemčijo;

—	člena 2 in 3 Sporazuma med Filipini in Grčijo;

—	člen III Sporazuma med Filipini in Madžarsko;

—	člen III Sporazuma med Filipini in Luksemburgom;

—	člen III Sporazuma med Filipini in Poljsko.

(b)

Zavrnitev, razveljavitev, začasni odvzem ali omejitev pooblastil ali dovoljenj:

—	člen 3 Sporazuma med Filipini in Avstrijo;

—	člen 3 Sporazuma med Filipini in Belgijo;

—	člen III Sporazuma med Filipini in Češko republiko;

—	člen 3 Sporazuma med Filipini in Dansko;

—	člen 3 Sporazuma med Filipini in Švedsko;

—	člen 3(4) in (5) ter prvi stavek člena 3(6) Sporazuma med Filipini in Nemčijo;

—	člen 6 Sporazuma med Filipini in Grčijo;

—	člen IV Sporazuma med Filipini in Madžarsko;

—	člen III Sporazuma med Filipini in Luksemburgom;

—	člen III Sporazuma med Filipini in Poljsko.

(c)

Varnost:

—	člen 6 Sporazuma med Filipini in Avstrijo;

—	člen 11 Sporazuma med Filipini in Belgijo;

—	člen X Sporazuma med Filipini in Češko republiko;

—	člen 11 Sporazuma med Filipini in Dansko;

—	člen 11 Sporazuma med Filipini in Švedsko;

—	člen 10 Sporazuma med Filipini in Nemčijo;

—	člen 4 Sporazuma med Filipini in Grčijo;

—	člen XIII Sporazuma med Filipini in Madžarsko;

—	člen XI Sporazuma med Filipini in Luksemburgom;

—	člen XII Sporazuma med Filipini in Poljsko.

(d)

Obdavčitev letalskega goriva:

—	člen 7 Sporazuma med Filipini in Avstrijo;

—	člen 4 Sporazuma med Filipini in Belgijo;

—	člen IV Sporazuma med Filipini in Češko republiko;

—	člen 4 Sporazuma med Filipini in Dansko;

—	člen 4 Sporazuma med Filipini in Švedsko;

—	člen 4 Sporazuma med Filipini in Nemčijo;

—	člen 3 Sporazuma med Filipini in Grčijo;

—	člen V Sporazuma med Filipini in Madžarsko;

—	člen IV Sporazuma med Filipini in Luksemburgom;

—	člen IV Sporazuma med Filipini in Poljsko.

PRILOGA 3

SEZNAM DRUGIH DRŽAV IZ ČLENA 2 TEGA SPORAZUMA

(a)	Republika Islandija (v skladu s Sporazumom o Evropskem gospodarskem prostoru);

(b)	Kneževina Lihtenštajn (v skladu s Sporazumom o Evropskem gospodarskem prostoru);

(c)	Kraljevina Norveška (v skladu s Sporazumom o Evropskem gospodarskem prostoru);

(d)	Švicarska konfederacija (v skladu s Sporazumom med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o zračnem prometu).

18.12.2018

Uradni list Evropske unije

L 322/27

SKLEP SVETA (SZVP) 2018/2010

z dne 17. decembra 2018

v podporo boju proti nedovoljenemu širjenju in trgovini z osebnim in lahkim orožjem in pripadajočim strelivom ter proti njunemu učinku v Latinski Ameriki in na Karibih v okviru strategije EU zoper nedovoljeno strelno orožje, osebno in lahko orožje ter pripadajoče strelivo: „Zavarujmo orožje, zaščitimo ljudi“

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji ter zlasti členov 28(1) in 31(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Evropski svet je 19. novembra 2018 sprejel strategijo EU zoper nedovoljeno strelno orožje, osebno in lahko orožje ter pripadajoče strelivo z naslovom: „Zavarujmo orožje, zaščitimo ljudi (v nadaljnjem besedilu: strategija EU SALW), v kateri so določene smernice za ukrepanje Unije v zvezi z osebnim in lahkim orožjem.

(2)	V strategiji EU SALW je navedeno, da si bo Unija prizadevala za sinergijo z zadevnimi ameriškimi državami in regionalnimi organizacijami za zmanjševanje nedovoljenega širjenja osebnega in lahkega orožja ter trgovine z njim, da bi se zmanjšalo oboroženo nasilje in kazniva dejanja.

(3)	Latinska Amerika in Karibi sta bili opredeljeni kot regiji, ki sta močno izpostavljeni širjenju in čezmernemu kopičenju osebnega in lahkega orožja.

(4)

Vse države članice ZN so leta 2016 na 6. bienalnem srečanju držav pogodbenic akcijskega programa ZN za preprečevanje vseh vidikov nedovoljenega trgovanja z osebnim in lahkim orožjem, boj proti njim in njihovo izkoreninjenje, sprejetega 20. julija 2001, ponovno poudarile, da so zavezane preprečevanju nedovoljene trgovine z osebnim in lahkim orožjem. Države so pozdravile napredek pri krepitvi podregionalnega in regionalnega sodelovanja ter se zavezale, da bodo vzpostavile oziroma po potrebi okrepile tovrstno sodelovanje, usklajevanje in mehanizme za izmenjavo informacij, vključno z izmenjavo najboljših praks, da bi tako podprle izvajanje akcijskega programa.

(5)

Organizacija ameriških držav je sekretariat Medameriške konvencije zoper nedovoljeno proizvodnjo in trgovino s strelnim orožjem, strelivom, eksplozivi in drugim povezanim materialom (v nadaljnjem besedilu: CIFTA) in je tako pristojna za usklajevanje in izvajanje regionalnih pobud v boju proti nedovoljenemu osebnemu in lahkemu orožju v Severni in Južni Ameriki.

(6)	Unija želi financirati projekt, namenjen zmanjševanju grožnje nedovoljenega širjenja in trgovine z osebnim in lahkim orožjem in pripadajočim strelivom v Latinski Ameriki in na Karibih –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Z namenom izvajanja strategije EU zoper nedovoljeno strelno orožje, osebno in lahko orožje ter pripadajoče strelivo z naslovom: „Zavarujmo orožje, zaščitimo ljudi (v nadaljnjem besedilu: strategija EU SALW) in zaradi spodbujanja miru in varnosti ima projekt Organizacije ameriških držav za zmanjševanje grožnje nedovoljenega širjenja in trgovine z osebnim in lahkim orožjem in pripadajočim strelivom v Latinski Ameriki in na Karibih, ki ga podpira Unija, naslednje konkretne cilje:

—	okrepiti sisteme fizične zaščite in upravljanja nacionalnih vojaških in drugih institucionalnih zalog, in sicer z boljšimi ukrepi za varnost na terenu in kontrolami inventarja;

—	okrepiti nacionalne zmogljivosti za uničenje zaseženega, presežnega ali nevarnega osebnega in lahkega orožja in streliva;

—	okrepiti nacionalne zmogljivosti za označevanje in sledenje osebnega in lahkega orožja ter spodbuditi regionalno sodelovanje pri sledenju zaseženega orožja in streliva;

—	izboljšati mehanizme prenosa osebnega in lahkega orožja, in sicer z nacionalno zakonodajo, nadzori meja in regionalnim sodelovanjem, ter

—	spodbujati družbeno odgovorno ravnanje v izbranih skupnostih, pri čemer bo posebna pozornost namenjena skupinam, ki so zelo izpostavljene oboroženemu nasilju, tudi s kampanjami za prostovoljno predajo orožja ali drugimi strategijami za zmanjšanje lokalnih pojavov nasilnih kaznivih dejanj.

Unija financira projekt, ki je podrobneje opisan v Prilogi.

Člen 2

1. Za izvajanje tega sklepa je odgovoren visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko (v nadaljnjem besedilu: visoki predstavnik).

2. Tehnična izvedba projekta iz člena 1 se zaupa Organizaciji ameriških držav.

3. Organizacija ameriških držav opravlja svoje naloge pod pristojnostjo visokega predstavnika. V ta namen visoki predstavnik sklene potrebne dogovore z Organizacijo ameriških držav.

Člen 3

1. Referenčni finančni znesek za izvajanje projekta iz člena 1, ki ga financira Unija, je 3 000 000 EUR. Program v celoti financira Unija, s prispevki v naravi Ministrstva za zunanje zadeve Kraljevine Španije in upravičenca.

2. Odhodki, ki se financirajo iz referenčnega zneska, določenega v odstavku 1, se upravljajo v skladu s postopki in pravili, ki se uporabljajo za proračun Unije.

3. Komisija nadzira pravilno upravljanje odhodkov iz odstavka 1. V ta namen z Organizacijo ameriških držav sklene ustrezen sporazum. V sporazumu je določeno, da Organizacija ameriških držav zagotovi prepoznavnost prispevka Unije, ustrezno njegovemu obsegu.

4. Komisija si prizadeva skleniti sporazum iz odstavka 3, kakor hitro je to mogoče po začetku veljavnosti tega sklepa. Če ima Komisija v tem postopku kakršne koli težave, o tem obvesti Svet, kakor tudi o datumu sklenitve sporazuma.

Člen 4

1. Visoki predstavnik poroča Svetu o izvajanju tega sklepa na podlagi rednih četrtletnih poročil, ki jih pripravi Organizacija ameriških držav. Ta poročila so podlaga za ocenjevanje, ki ga izvede Svet.

2. Komisija poroča o finančnih vidikih projekta iz člena 1.

Člen 5

1. Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

2. Ta sklep preneha veljati 36 mesecev po datumu sklenitve sporazuma iz člena 3(3) ali če v tem roku sporazum ni sklenjen, šest mesecev po datumu začetka njegove veljavnosti.

V Bruslju, 17. decembra 2018

Za Svet

Predsednica

E. KÖSTINGER

PRILOGA

PROJEKT ZA BOJ PROTI NEDOVOLJENEMU ŠIRJENJU IN TRGOVINI Z OSEBNIM IN LAHKIM OROŽJEM IN PRIPADAJOČIM STRELIVOM TER PROTI NJUNEMU UČINKU V LATINSKI AMERIKI IN NA KARIBIH V OKVIRU STRATEGIJE EU ZOPER NEDOVOLJENO STRELNO OROŽJE, OSEBNO IN LAHKO OROŽJE TER PRIPADAJOČE STRELIVO: „ZAVARUJMO OROŽJE, ZAŠČITIMO LJUDI“

1. Uvod in cilji

1.1. Uvod

Širjenje nedovoljenega osebnega in lahkega orožja in streliva je eden glavnih dejavnikov, ki prispevajo k visoki stopnji nasilja in nestabilnosti v več državah Latinske Amerike in Karibov. Skoraj polovica vseh žrtev umorov je starih med 15 in 29 let, v regiji pa zlasti prevladuje uporaba strelnega orožja, s katerim sta zagrešeni dve tretjini (66 %) vseh umorov. Statistični podatki, ki jih je zbrala organizacija Small Arms Survey za svojo publikacijo „Svetovno breme oboroženega nasilja“ (Global Burden of Armed Violence, 2015), kažejo še, da je vseh deset držav z najvišjimi stopnjami smrtnih žrtev, povezanih z uporabo osebnega in lahkega orožja, v letih od 2010 do 2015, ameriških držav, pri čemer je delež umorov z uporabo strelnega orožja v vsaki od njih več kot 20 na 100 000 prebivalcev.

Vlade držav Latinske Amerike in Karibov so se zoperstavile nedovoljeni proizvodnji in trgovini z orožjem, tako da so podprle več mednarodnih instrumentov, med drugim Medameriško konvencijo zoper nedovoljeno proizvodnjo in trgovino s strelnim orožjem, strelivom, eksplozivi in drugim povezanim materialom (v nadaljnjem besedilu: CIFTA), akcijski program Združenih narodov za osebno in lahko orožje ter mednarodni instrument za sledenje. In vendar vojaške in druge varnostne sile ohranjajo velike zaloge osebnega in lahkega orožja ter streliva, ki so pogosto slabo zavarovane ali pa odgovornost zanje ni ustrezno določena. Varnostne sile v regiji vsako leto zasežejo na tisoče ton nezakonitega osebnega in lahkega orožja in streliva. Del zaseženih kosov orožja in streliva je mogoče izslediti nazaj do vojaških zalog v regiji in širše, saj so finančno močne kriminalne združbe, med drugim združbe, ki se ukvarjajo s preprodajo drog, nadnacionalne kriminalne združbe in mednarodni preprodajalci orožja, preobremenile nacionalne zmogljivosti prestrezanja.

Širjenje osebnega orožja pa tudi njegova razpoložljivost splošni javnosti dokazano povečujeta nevarnost nasilja z uporabo tovrstnega strelnega orožja. Globalno poročilo Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) o stanju na področju nasilja iz leta 2014 je na podlagi medsektorskih študij v sodelujočih državah pokazalo, da je razpoložljivost strelnega orožja dejanski dejavnik tveganja za zagrešitev umora. Poročilo kaže tudi, da je strelno orožje na splošno zelo razširjeno v Severni in Južni Ameriki in da je to glavno orožje, ki se uporablja v nasilnih konfliktih. Iz poročila izhaja, da sta lahek dostop do strelnega in drugega orožja ter prekomerno uživanje alkohola prav tako močno povezana z več oblikami nasilja.

Upoštevati je treba še dejstvo, da razpoložljivost strelnega orožja različno vpliva na moške in ženske. Splošna razpoložljivost strelnega orožja povečuje število groženj, pri katerih je uporabljeno tovrstno orožje, pa tudi delež smrtnih žrtev med zlorabljenimi ženskami pri nasilju v družini. Po podatkih Urada Združenih narodov za razoroževanje je nesorazmerni delež lastnikov in uporabnikov osebnega orožja moških, in sicer tako v konfliktnih kot nekonfliktnih situacijah. Pri večini primerov napadov moških na ženske je bilo kot orožje za ustrahovanje ali kot smrtonosno orožje uporabljeno strelno orožje. Če je bilo uporabljeno strelno orožje, je bilo manj verjetno, da so imele žrtve nasilja v družini vidne poškodbe. Hkrati je bilo bolj verjetno, da so bile ustrahovane. Strelno orožje se večinoma uporablja za grožnjo partnerju (69,1 %) in pri uporabi te vrste orožja je manj verjetno, da bo storilec žrtev na primer udaril ali brcnil.

Uporaba kakršne koli vrste orožja je povezana s širokim spektrom nasilnega ravnanja, katerega učinek na žrtve presega fizične poškodbe. Grožnje in ustrahovanje povzročajo psihološke učinke in travme, številne žrtve pa tega nasilja ne prijavijo ustreznim organom, saj se bojijo povračilnih ukrepov. Strokovni delavci, kot so izvajalci zdravstvene dejavnosti, socialni delavci in uradniki za javno varnost, potrebujejo usposabljanje, da bi se lahko odzivali na nasilne situacije, ki vključujejo uporabo osebnega in lahkega orožja.

Z udejstvovanjem skupnosti in vzpostavitvijo mreže za zagotavljanje podpore v okviru skupnosti bi lahko bolje pomagali žrtvam kaznivih dejanj, povezanih s strelnim orožjem, in pomagali preprečevati nasilno vedenje, ki lahko pripelje zlasti do naklepnega umora. Aktivna skupnost prispeva k vzpostavitvi zaupanja, preglednosti in komunikaciji ter je bolj zavezana svojim prizadevanjem.

Generalni sekretariat Oddelka za javno varnost Organizacije ameriških držav (OAS) od leta 2009 podpira prizadevanja držav članic Organizacije ameriških držav za nadzor pretoka nezakonitega osebnega in lahkega orožja ter streliva in za upravljanje institucionalnih zalog prek Programa pomoči za nadzor orožja in streliva (PACAM). V okviru tega programa pomoči so bili izvedeni projekti v sodelovanju z večino 34 aktivnih držav članic Organizacije ameriških držav, pri čemer so bile upoštevane določbe CIFTA. V okviru teh dejavnosti je bilo označenih več kot 290 000 kosov strelnega orožja in uničenih nadaljnjih 60 000 kosov orožja ter več kot 1 700 ton streliva v celotni regiji.

Čeprav so bili pri označevanju osebnega in lahkega orožja, fizični zaščiti in upravljanju zalog doseženi pomembni rezultati, se zmogljivosti posameznih držav še vedno zelo razlikujejo, zlasti med državami v Srednji Ameriki in na Karibih. Protokoli upravljanja zalog v skoraj vseh državah v regiji se še vedno ne izvajajo v celoti, zaradi uspešne izvedbe predhodnih dejavnosti v okviru PACAM in večjega zaupanja nacionalnih organov v vlogo Organizacije ameriških držav na tem področju pa so se povečale potrebe po tehnični pomoči, svetovanju in sodelovanju.

Med izvajanjem prejšnjih projektov v okviru PACAM in med nedavnimi sejami v okviru CIFTA je več držav članic Organizacijo ameriških držav zaprosilo za tehnično pomoč na področjih, ki so v središču predlaganega projekta. Države, ki prosijo za podporo pri izboljšanju zmogljivosti za fizično zaščito in upravljanje zalog, so med drugim Belize, Gvatemala, Salvador, Honduras, Kostarika, Jamajka, Dominikanska republika in Dominika. Belize, Gvatemala, Salvador, Honduras, Kostarika in Panama so zaprosile za pomoč pri uničenju presežnega, zastarelega ali zaseženega osebnega in lahkega orožja in streliva. Veliko je tudi povpraševanje po usposabljanju in pomoči pri označevanju in sledenju osebnega in lahkega orožja, pri čemer so za pomoč zaprosile Gvatemala, Salvador, Honduras, Kostarika, Panama, Bahami, Barbados, Jamajka, Dominikanska republika, Trinidad in Tobago, Gvajana, Surinam, Urugvaj in Paragvaj.

Ta projekt bo vključeval tudi preventivno komponento, ki jo sestavljajo medsektorski skupni ukrepi in ukrepi, usmerjeni v posamezne skupnosti. S temi ukrepi, ki so usmerjeni neposredno na prej navedene strokovne sodelavce in skupnosti, posredno pa tudi na storilce in žrtve, naj bi zmanjšali dejavnike tveganja, povezane z nasiljem.

Preventivna komponenta se bo izvajala v izbrani skupnosti ene od treh izbranih držav. Ukrepe bo morda treba prilagoditi, da bi upoštevali potrebe posameznih skupin prebivalcev, načine udejstvovanja skupnosti ter specifične izzive in priložnosti pri izvajanju skupnih pobud za preprečevanje nasilja s strelnim orožjem v različnih skupnostih. Čeprav države, kamor bodo usmerjena zadevna prizadevanja, še niso izrecno opredeljene, so verjetne kandidatke, ki bodo prejele podporo v okviru tega projekta, Gvatemala, Salvador, Honduras in Jamajka, ki imajo zelo visoko stopnjo nasilnih kaznivih dejanj in s tem povezane uporabe strelnega orožja.

1.2 Cilji

Oddelek za javno varnost želi s pomočjo tega triletnega projekta okrepiti zmogljivost vlad držav članic Organizacije ameriških držav za nadzor in zmanjšanje nedovoljenega širjenja in trgovine z osebnim in lahkim orožjem ter konvencionalnim strelivom v regiji, ter okrepiti zmožnosti izbranih skupnosti, da bi preprečevale oboroženo nasilje. Tehnična pomoč in sodelovanje z državami članicami, ki podpirajo splošni cilj projekta, bo temeljila na naslednjih ciljih:

—	okrepiti sisteme fizične zaščite in upravljanja nacionalnih vojaških in drugih institucionalnih zalog, in sicer z boljšimi ukrepi za varnost na terenu in kontrolami inventarja;

—	okrepiti nacionalne zmogljivosti za uničenje zaseženega, presežnega ali nevarnega osebnega in lahkega orožja in streliva;

—	okrepiti nacionalne zmogljivosti za označevanje in sledenje osebnega in lahkega orožja ter spodbuditi regionalno sodelovanje pri sledenju zaseženega orožja in streliva;

—	izboljšati mehanizme prenosa osebnega in lahkega orožja, in sicer z nacionalno zakonodajo, nadzori meja in regionalnim sodelovanjem, ter

—

spodbujati družbeno odgovorno ravnanje v izbranih skupnostih, pri čemer bo posebna pozornost namenjena skupinam, ki so zelo izpostavljene oboroženemu nasilju, tudi s kampanjami za prostovoljno predajo orožja ali drugimi strategijami za zmanjšanje pojavnosti nasilnih kaznivih dejanj na lokalni ravni.

2. Izbor izvajalske agencije in usklajevanje z drugimi zadevnimi pobudami za financiranje

2.1 Izvajalska agencija – Organizacija ameriških držav

Organizacija ameriških držav ima ključno vlogo v regionalnem okviru za preprečevanje nedovoljenega širjenja osebnega in lahkega orožja ter streliva in razstreliva v Latinski Ameriki in na Karibih. S podpisom CIFTA) leta 1997 je ta regija postala prva na svetu, ki je sprejela regionalni instrument za nadzor tega orožja. Organizacija ameriških držav zagotavlja tehnični sekretariat za CIFTA in ima tako edinstveno možnost, da lahko na zahodni polobli usklajuje prizadevanja za preprečevanje nenadzorovanega širjenja nedovoljenega osebnega in lahkega orožja in streliva, kar je nujen korak za krepitev varnosti državljanov in zmanjšanje oboroženega nasilja. Oddelek za javno varnost generalnega sekretariata Organizacije ameriških držav v tej funkciji izvaja projekte in programe v podporo državam članicam Organizacije ameriških držav pri izpolnjevanju njihovih obveznosti za zagotovitev varnosti nacionalnih zalog strelnega orožja, izvajanju zakonodajnih ukrepov, da bi se nedovoljena proizvodnja in trgovina s strelnim orožjem uvrstila med kazniva dejanja po nacionalnem pravu in bi se uvedlo obvezno označevanje strelnega orožja ter izmenjevale informacije z drugimi podpisnicami CIFTA, kar zadeva informacije o sledenju in vzorcih nedovoljene trgovine. V okviru projektov Organizacije ameriških držav od leta 2007 je bilo ob podpori mednarodnih donatorjev zagotovljeno usposabljanje, tehnična pomoč in oprema za 29 držav v regiji, kar je omogočilo označitev 300 000 kosov strelnega orožja, uničenje nadaljnjih 65 000 kosov presežnega ali zaseženega strelnega orožja in uničenje več kot 1 700 ton presežnega, pretečenega ali nevarnega streliva. Nobena druga regionalna ali podregionalna organizacija, ki zajema celotno Severno in Južno Ameriko, nima takega političnega vpliva, tehničnega strokovnega znanja ali geografskega dosega, da bi lahko zagotavljala podporo in pomoč vsem 35 ameriškim državam.

(Kuba ostaja edina neaktivna država članica Organizacije ameriških držav, o njenem prihodnjem statusu pa so bo odločalo v dialogu, ki bi se lahko začel na zahtevo kubanske vlade in v skladu s praksami, nameni in načeli Organizacije ameriških držav.)

Oddelku za javno varnost Organizacije ameriških držav so države članice Organizacije ameriških držav poleg tega podelile mandat za pripravo akcijskega načrta za preprečevanje in zmanjševanje števila umorov za celotno zahodno poloblo. Eden od ciljev tega načrta je zmanjšati razpoložljivost in dostop do orožja. Oddelek za javno varnost se bo pri izvedbi tega načrta oprl na Medameriški program in mrežo za preprečevanje nasilja in kriminala. Preventivna komponenta tega projekta se bo izvajala v skladu s smernicami programa in mreže, pod vodstvom mladih, ob upoštevanju treh ravni preventive, na podlagi znanstvenih dokazov, ob medsektorskem usklajevanju, z družbenim udejstvovanjem v okviru opolnomočene skupnosti, s spodbujanjem mednarodnega sodelovanja ter promocijo kulture miru, vidikov enakosti spolov in človekovih pravic.

2.2 Usklajevanje z drugimi ustreznimi pobudami za financiranje

Oddelek za javno varnost Organizacije ameriških držav načeloma usklajuje svoje dejavnosti z drugimi agencijami in organizacijami, ki prejemajo sredstva istih ali različnih držav ali mednarodnih organov donatorjev. Kar zadeva organizacije, ki za svoje dejavnosti, povezane s tem projektom, prejemajo podporo Unije, je v tem okviru neposredno relevanten Svetovni program za strelno orožje Urada Združenih narodov za droge in kriminal (UNODC). Osrednja točka za to usklajevanje bodo regionalni urad UNODC v Mehiki in uradi v posameznih državah, v katerih se bodo izvajale konkretne projektne dejavnosti. Glede na trenutno delo UNODOC na tem področju bodo projektne dejavnosti usklajene s stebri globalnega programa o strelnem orožju.

Kar zadeva zakonodajni in politični razvoj, bo Oddelek za javno varnost Organizacije ameriških držav nadaljeval delo na tem področju v okviru CIFTA, in sicer v okviru letnih sej posvetovalnega odbora in prek posebnih delovnih skupin, ki so oblikovale in še dodatno izpopolnjujejo vzorčno zakonodajo za države pogodbenice. Cilj 4 tega predloga je izboljšati mehanizme za prenos osebnega in lahkega orožja, in sicer z nacionalno zakonodajo, nadzori meja in regionalnim usklajevanjem, s poudarkom na pravnih mehanizmih. Dejavnosti bodo vključevale regionalno delavnico za razvoj mehanizmov za zakonite čezmejne prenose in njihovo sledenje, razvoj virtualne usklajevalne mreže za izmenjavo informacij o zakonitih prenosih in nezakoniti trgovini ter pravno pomoč za posamezne države. Delo projekta Organizacije ameriških držav na tem področju bodo usmerjala zakonodajna orodja, ki jih je že razvil UNODC, pri razvoju teh regionalnih okvirov pa se bo projekt opiral tudi na nasvete in izkušnje UNODC; predstavniki UNODC bodo med drugim povabljeni k sodelovanju na delavnicah in zaprošeni za mnenje o pripravi virtualne usklajevalne mreže.

Kar zadeva preventivne in varnostne ukrepe, bo Oddelek za javno varnost Organizacije ameriških držav vzpostavil stik z UNODC, da bi se dogovorili o izmenjavi izkušenj, pridobljenih s projekti označevanja in sledenja strelnemu orožju. Ker je bilo to področje v središču prejšnjih projektov Organizacije ameriških držav, bi lahko v zgodnji fazi projekta olajšali izmenjavo izkušenj tako, da bi na sejah posvetovalnega odbora CIFTA sodelovalo osebje UNODC.

Zbiranje in analiziranje podatkov, kar je drugi steber globalnega programa o strelnem orožju, bo pomembna priložnost za Organizacijo ameriških držav, da bo lahko izmenjala informacije, zbrane med aktivnostmi projekta z UNODC. V zvezi s tem namerava Oddelek za javno varnost Organizacije ameriških držav vzpostaviti stik z glavnim uradom UNODC na Dunaju ter njegovim uradom za zvezo v New Yorku in regionalnim uradom v Mehiki, da bi uskladili načine za izmenjavo informacij o projektnih dejavnostih, ki bodo pomagale pri analizi svetovnih vzorcev in trendov nedovoljene trgovine.

3. Opis projekta

3.1 Opis

Splošni cilj tega projekta je okrepiti zmožnost vlad držav članic Organizacije ameriških držav, da nadzorujejo in zmanjšajo širjenje ter nedovoljeno trgovino z osebnim in lahkim orožjem ter konvencionalnim strelivom po vsej Latinski Ameriki in Karibih ter zmanjšati posledice osebnega in lahkega orožja za ogrožene skupine prebivalstva in skupnosti v regiji. Projektne dejavnosti so nadaljevanje dejavnosti, ki jih je izpeljal oddelek za javno varnost generalnega sekretariata Organizacije ameriških držav v okviru svojega Programa pomoči za nadzor orožja in streliva (PACAM), usmerjene pa bodo na zavarovanje institucionalnih zalog osebnega in lahkega orožja ter streliva z ukrepi fizične zaščite in upravljanja zalog, onemogočanje nedovoljene trgovine z orožjem in strelivom prek mednarodnih meja v regiji ter identifikacijo in sledenje osebnega in lahkega orožja ter streliva, ki so jih zasegli vladni organi, da bi se ugotovil njihov izvor. Med izvajanjem projekta bo Organizacija ameriških držav usposabljala nacionalne agencije, odgovorne za fizično zaščito in upravljanje zalog, ter zagotavljala strojno in programsko opremo za kontrolo nacionalnega inventarja.

Prizadevanja za upravljanje zalog orožja bodo vključevala tudi pomoč vladam pri uničenju zaseženega, presežnega in nevarnega osebnega in lahkega orožja ter streliva. Organizacija ameriških držav bo nadgradila prejšnji projekt, ki je bil namenjen zagotavljanju opreme in usposabljanja za označevanje in odkrivanje osebnega in lahkega orožja, s tem ko bo namenila pomoč državam članicam, ki niso prejele podpore na tem področju, pa tudi državam članicam, ki so že prejele pomoč, vendar so pozneje zahtevale dodatno podporo za usposabljanje in vzdrževanje opreme za označevanje. Organizacija ameriških držav bo z opiranjem na svojo usklajevalno vlogo, ki jo ima kot sekretariat za CIFTA, svetovala in tehnično pomagala državam članicam pri pripravi zakonodaje, ki podpira ukrepe za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje nezakonite proizvodnje in trgovanja z osebnim in lahkim orožjem ter pripadajočim strelivom v skladu z določbami CIFTA. Poleg tega bo pilotni preventivni program usmerjen v izbrane skupnosti v dveh ali treh državah, ki so najbolj prizadete zaradi posledic oboroženega nasilja, povezanega s širjenjem osebnega in lahkega orožja. Projekt naj bi se izvajal predvidoma 36 mesecev.

3.2 Metodologija

3.2.1 Organizacijska sestava

Ta projekt bo izvajal generalni sekretariat Organizacije ameriških držav prek svojega oddelka za javno varnost v sodelovanju z državami članicami Organizacije ameriških držav, ki bodo prejemale podporo. Skupina za upravljanje projekta v oddelku za javno varnost Organizacije ameriških držav bo imela pet članov, ki bodo delali na sedežu Organizacije ameriških držav v Washingtonu, DC, medtem ko bodo za izvrševanje projekta – odvisno od konkretnih dejavnosti – pristojne regionalne skupine za tehnično podporo in lokalno pogodbeno osebje v državah članicah.

Regionalno skupino za Program pomoči za nadzor orožja in streliva (PACAM) bodo sestavljali vodja skupine/koordinator, strokovnjak za upravljanje informacij in podatkovnih zbirk, strokovnjak za logistično/upravno podporo in trije tehniki z izkušnjami na področju varnosti strelnega orožja, identifikacije, označevanja in uničevanja, ki so certificirani na ravni 3 za odstranjevanje neeksplodiranih ubojnih sredstev (EOD) v skladu s standardi Dogovora delavnice Evropskega odbora za standardizacijo glede usposobljenosti za odstranjevanje neeksplodiranih ubojnih sredstev. Organizacija ameriških držav lahko za visoko specializirano usposabljanje in naloge sklene kratkoročne pogodbe za podporo z drugimi tehničnimi partnerskimi organizacijami, na primer z družbo Golden West Humanitarian Foundation, ki ima bogate izkušnje pri razvoju inovativnih ustreznih tehnologij za premagovanje operativnih izzivov na področju streliva, eksplozivov, min ter osebnega in lahkega orožja.

Skupina za upravljanje programa v oddelku za javno varnost Organizacije ameriških držav se bo sprva neposredno usklajevala z nacionalnimi organi držav članic, ki so predhodno zaprosile za podporo pri vprašanjih v zvezi z osebnim in lahkim orožjem ter strelivom. Organizacija ameriških držav ima v več primerih že sklenjene sporazume o sodelovanju, da bi pomagala državam članicam pri fizični zaščiti in upravljanju zalog ter označevanju in sledenju osebnega in lahkega orožja, ki bodo podlaga za tehnično pomoč. Skupina za tehnično pomoč PACAM bo že takoj na začetku projekta sposobna izpolnjevati zahteve za pomoč pri usposabljanju in vzdrževanju opreme za označevanje osebnega in lahkega orožja.

3.2.2 Tehnični pristop

Pri zahtevkih za pomoč v zvezi s fizično zaščito, upravljanjem zalog ter uničenjem osebnega in lahkega orožja ali streliva bo član skupine za upravljanje programa v oddelku za javno varnost Organizacije ameriških držav ob podpori tehnične skupine PACAM najprej moral opraviti začetno presojo. Skupina za upravljanje bo nacionalnim organom na podlagi teh presoj predlagala državne akcijske načrte, ki se bodo izvajali s pomočjo tehnične skupine PACAM glede na to, katere so najnujnejše prednostne naloge in kakšna sredstva so na razpolago. Pri dejavnostih uničenja streliva se bo upoštevala starost, stanje in zastarelost materiala, pri čemer bo prednost imelo uničevanje materiala, ki zaradi nenačrtovanih eksplozij ali preusmerjanja pomeni največjo grožnjo za javno varnost in zaščito. Osebno in lahko orožje, namenjeno uničenju, bo izbrano na podlagi analitičnih meril, kot so funkcionalnost, smrtnost in nevarnost preusmerjanja. Uničeno bo samo tisto zaseženo ali odvzeto orožje, ki ga pravosodni organi sprostijo in ga ni več treba predložiti kot dokaz v sodnih postopkih. Pri vsakem oblikovanem akcijskem načrtu se upoštevajo naslednje smernice:

—	mednarodne tehnične smernice za upravljanje zalog streliva;

—	standardi Organizacije ameriških držav za strelno orožje: označevanje in evidentiranje in

—	priročnik Oddelka Združenih narodov za razorožitev glede uničevanja osebnega orožja, lahkega orožja, streliva in eksplozivov.

Da bi spodbudila regionalno sodelovanje na področju nacionalne zakonodaje, mehanizmov prenosa in nadzora meje v zvezi z osebnim in lahkim orožjem, bo Organizacija ameriških držav organizirala regionalne delavnice v povezavi z letnimi srečanji posvetovalnega odbora CIFTA. Podpora tem delavnicam bo tudi pripomogla k večji udeležbi ustreznih nacionalnih organov na sejah CIFTA in vzpostavila forum za ugotavljanje skupnih problemov in rešitev. Skupina za upravljanje v oddelku za javno varnost Organizacije ameriških držav bo pomagala pri pripravi dnevnih redov sej CIFTA, pa tudi usklajevala in izvajala delavnice. Delavnice bodo osredotočene na specifične teme v zvezi z regionalnim sodelovanjem in usklajevanjem, da bi se ugotovile skupne potrebe sosednjih držav in podregij glede usposabljanja in tehnične pomoči. Na regionalnih delavnicah bo posebna pozornost namenjena razvoju regionalnega sistema uradnega obveščanja o zakonitih prenosih orožja, ki bo skladen z določbami CIFTA in bo prav tako upošteval smernice za preglednost iz Pogodbe o trgovini z orožjem (ATT), ki so jo nekatere države članice Organizacije ameriških držav in podpisnice CIFTA podpisale in ratificirale.

Nadaljnje tečaje usposabljanja bo usklajevala skupina za upravljanje v oddelku za javno varnost Organizacije ameriških držav, tehnična skupina PACAM pa jih bo ob sodelovanju držav članic predstavila na nacionalni in podregionalni ravni, da bi se izboljšala komunikacija med nacionalnimi organi s podobnimi odgovornostmi znotraj posameznih geografskih območij. En tečaj bo namenjen usposabljanju carinskih in pristaniških organov za beleženje inventarja zaseženega orožja in streliva, da bi se spodbudilo sledenje in ugotavljanje vzorcev trgovanja, kar bo pripomoglo k zmanjšanju tihotapljenja orožja in boljšemu poročanju o zasegih. Ko bo usposabljanje nacionalnega osebja zaključeno, bo skupina PACAM zagotovila programsko in strojno opremo za podporo tem dejavnostim. Skupina PACAM bo v povezavi s tem usposabljanjem predstavila informacije in razdelila tiskane vodnike, ki bodo obravnavali identifikacijo, klasifikacijo in varnost osebnega in lahkega orožja ter streliva z namenom preprečevanja nesreč.

Preventivna komponenta projekta bo osredotočena na eno skupnost v vsaki od treh izbranih držav. Oddelek za javno varnost Organizacije ameriških držav bo usklajeval ocenjevanje skupnosti, sprva z uporabo metodologije strateškega diagnostičnega sistema (Sistema de Diagnóstico Estratégico) (SIDIE), da bi se ocenila trenutna nevarnost nasilja s strelnim orožjem na ravni skupnosti, vključno z najbolj ogroženimi skupinami, pa tudi prednosti in šibke točke izbrane skupnosti pri njeni zmožnosti, da se sama zaščiti. Zabeležene bodo dejavnosti, ki jih izvajajo država in civilna družba, da bi pomagale žrtvam oboroženega nasilja in jih zaščitile, lokalnim oblastem pa bo poslan seznam političnih priporočil. Pri oceni bo upoštevan vidik spola, vključen pa bo tudi vidik človekovih pravic.

Naslednji korak v tem procesu bo krepitev zmogljivosti lokalnih izvajalcev zdravstvene dejavnosti, socialnih delavcev ter uradnikov za pravosodje in javno varnost, da bi lahko bolje pomagali žrtvam nasilja in kaznivih dejanj in jih bolje zaščitili ter si prizadevali za preprečevanje povratništva med storilci kaznivih dejanj. Poudarek te dejavnosti bo na delu z žrtvami in storilci kaznivih dejanj nasilja v partnerskih odnosih. Z vzpostavljanjem ali krepitvijo skupin za vzajemno pomoč se bo zagotavljala psihološka in psihosocialna podpora, preučene pa bodo tudi možnosti za ponovno vključitev žrtev na trg dela. Žrtve in njihove družine bodo spodbujane k prijavi nasilnih dogodkov in groženj, uradniki za pravosodje in javno varnost pa se bodo usposabljali za boljše odzivanje na te vrste nasilja. Izvajalcem zdravstvenih dejavnosti in strokovnjakom s področja pravosodja bo priporočeno, naj v svoje delovanje – kot del strategije za preprečevanje tveganj in zaradi preprečevanja povratništva – vključijo psihološko pomoč tudi za storilce kaznivih dejanj.

Del dejavnosti bo tudi spodbujanje skupnosti k odpravljanju svojih slabosti, ugotavljanju in krepitvi obstoječih mrež za zaščito ter sodelovanju z obstoječimi uradnimi mrežami za preprečevanje. Te dejavnosti bodo po potrebi vključevale tečaje usposabljanja voditeljev skupnosti za nenasilno reševanje sporov in kampanje za zmanjšanje tveganja zaradi osebnega in lahkega orožja. Nekateri posegi bi lahko bili usmerjeni na skupine, ki bi bile na začetku procesa opredeljene kot najbolj ranljive, kot na primer ogrožena mladina (npr. večsistemsko zdravljenje) ali ženske (podjetništvo). Vse dejavnosti za krepitev zmogljivosti skupnosti bodo ocenjene na način, ki je najprimernejši, na primer z vprašalniki ali skupinami za razprave. Poleg tega bodo po izbiri posegov oblikovani posebni instrumenti za njihovo oceno.

3.2.3 Vidik spola

Oboroženi spopadi prizadenejo ženske, moške, deklice in dečke na različne načine, zato bo ta projekt upošteval, da so ženske in dekleta v latinskoameriških in karibskih državah izpostavljene diskriminaciji na podlagi spola in nevarnosti spolnega nasilja. Da bi spodbujali in podpirali dejavno in učinkovito sodelovanje žensk v vseh mehanizmih preprečevanja nasilja in reševanja konfliktov, bo vidik spola vključen v vse dejavnosti. Eden glavnih ukrepov bo vključitev žensk v vse ravni izvajanja projektov generalnega sekretariata Organizacije ameriških držav, torej tako za tehnične cilje kot tudi za cilje razreševanja konfliktov in preprečevanja nasilja. To se začne z njihovo udeležbo na ravni sekretariata Organizacije ameriških držav za večrazsežno zaščito in na mestu direktorice oddelka za javno varnost Organizacije ameriških držav ter sega od nacionalnega tehničnega osebja PACAM, vključenega v fizično zaščito, dejavnosti upravljanja zalog osebnega in lahkega orožja ter nadzor nad njim in njegovo uničenje, pa do lokalnega osebja za spodbujanje preprečevanja nasilja. Dejavnosti za preprečevanje nasilja bodo zlasti usmerjene na potrebe žensk in deklet v zvezi z varnostjo in zaščito v njihovih skupnostih in na njihovo udeležbo pri iskanju rešitev za te izzive. Prizadevanja bodo usmerjena v to, da bi partnerji pri specifičnih dejavnostih bile regionalne in lokalne organizacije, ki jih vodijo ženske, pri čemer bodo upoštevani skladnost socialnih ciljev njihovih organizacij s cilji projektov in njihove pretekle izkušnje na tehničnih področjih projekta.

3.2.4 Zunanje usklajevanje

Poleg usklajevanja in sodelovanja z nacionalnimi organi v celotni regiji se bo Organizacija ameriških držav med izvajanjem projekta usklajevala tudi z drugimi institucijami in organizacijami ter sodelovala z njimi. Subjekti, navedeni v nadaljevanju, bi lahko pomagali pri reševanju specifičnih vprašanj ter pri uveljavljanju pobude v regiji:

—	Urad Združenih narodov za droge in kriminal (UNODC) ter po potrebi njegovi regionalni in nacionalni uradi: svetovni program za strelno orožje (Global Firearms Programme), zlasti nadzor nad tranzitom in posredovanjem;

—

Srednjeameriški program za nadzor nad osebnim in lahkim orožjem (CASAC), ki je del Integracijskega sistema Srednje Amerike (SICA): uveljavljanje regionalnih pobud za Srednjo Ameriko prek sodelovanja v regionalnih delavnicah in nadaljnje ukrepanje na podlagi prejšnjih projektov s področja osebnega in lahkega orožja, ki jih je financirala ESZD;

—	Izvedbena agencija Karibske skupnosti za kriminal in varnost (IMPACS): usklajevanje z regionalno mrežo integriranih balističnih informacij (Regional Integrated Ballistic Information Network – RIBIN);

—	INTERPOL: tehnična pomoč pri usposabljanju z osebnim in lahkim orožjem (iARMS);

—	Urad ZDA za alkohol, tobak, strelno orožje in eksplozive (ATF): tehnično strokovno znanje za izsleditev osebnega in lahkega orožja (e-Trace);

—	Royal Canadian Mounted Police (RCMP): tehnično sodelovanje pri razvoju usposabljanja za identifikacijo in klasifikacijo osebnega in lahkega orožja;

—	Družba Conflict Armament Research: usklajevanje in tehnična pomoč pri sledenju osebnega in lahkega orožja prek pobude I-Trace;

—

organizacije civilne družbe, ki se borijo proti kriminalu in nasilju, na primer Srednjeameriška mreža za izgradnjo miru in človekovo varnost (REDCEPAZ – Red Centroamericana para la Construcción de la Paz y Seguridad Humana), Inštitut za poučevanje o trajnostnem razvoju (IEPADES – Instituto de Enseñanza para el Desarrollo Sostenible – Gvatemala), Interpeace (Srednja Amerika), Zveza za preprečevanje nasilja (Violence Prevention Alliance – Jamajka) in Skupina severne obale za opolnomočenje (North Coast Empowerment Group – Trinidad in Tobago).

3.3. Cilji projekta in dejavnosti

Cilj št. 1: okrepiti fizično varnost in sisteme upravljanja (PSSM) za nacionalne vojaške in druge institucionalne zaloge, in sicer z boljšimi ukrepi za varnost na terenu in kontrolami inventarja.

Podporne dejavnosti:

—	Dejavnost 1.1: oceniti stanje glede fizične zaščite in upravljanja zalog v nacionalnih ustanovah v vsaj devetih državah članicah Organizacije ameriških držav.

—	Dejavnost 1.2: razviti programsko opremo za kontrolo inventarja osebnega in lahkega orožja in streliva ter omogočiti, da bosta programska oprema in usposabljanje prek CIFTA na voljo vsem ključnim državam članicam Organizacije ameriških držav.

—	Dejavnost 1.3: seznaniti ključne nacionalne organe z najboljšimi praksami na področju fizične zaščite in upravljanja zalog – tudi glede kontrole inventarja ter identifikacije in klasifikacije osebnega in lahkega orožja – na delavnicah, organiziranih v povezavi z dogodki CIFTA.

Pričakovani rezultati:

—	V devetih primerih se na nacionalni ravni ocenijo zmogljivosti za fizično zaščito in upravljanje zalog ter tozadevne potrebe.

—	Razvije se programska oprema za kontrolo inventarja in oprema je razposlana vsaj devetim državam članicam Organizacije ameriških držav.

—	Organizirata se dve delavnici glede najboljših praks fizične zaščite in upravljanja zalog, na katerih se usposablja skupno 60 članov nacionalnega osebja iz 15 držav članic Organizacije ameriških držav.

Cilj št. 2: okrepiti nacionalne zmogljivosti za uničenje zaseženega, presežnega ali nevarnega osebnega in lahkega orožja ter streliva.

Podporne dejavnosti:

—	Dejavnost 2.1: zagotoviti usposabljanje in tehnično pomoč ter nadzor pri uničevanju zaseženega, presežnega in neželenega osebnega in lahkega orožja ter streliva v vsaj osmih državah članicah Organizacije ameriških držav.

—	Dejavnost 2.2: usklajevanje s špansko vlado pri nadaljevalnem usposabljanju 60 strokovnjakov iz držav članic Organizacije ameriških držav na španski akademiji za vojaške inženirje v Madridu za uničevanje neeksplodiranih ubojnih sredstev.

Pričakovani rezultati:

—	Vsaj 200 članov nacionalnega osebja iz osmih držav članic Organizacija ameriških držav se je usposabljalo na področju varnega uničevanja osebnega in lahkega orožja, streliva in razstreliva.

—	Uničeno je 300 ton streliva in 30 000 kosov osebnega in lahkega orožja.

—	Vsaj 60 nacionalnih tehnikov se je usposabljalo za uničevanje neeksplodiranih ubojnih sredstev na ravni 3 v skladu s standardi delavnice CEN.

Cilj št. 3: okrepiti nacionalne zmogljivosti za označevanje in sledenje osebnega in lahkega orožja ter spodbuditi regionalno sodelovanje pri sledenju zaseženega orožja in streliva.

Podporne dejavnosti:

—	Dejavnost 3.1: opraviti vsaj en obisk za pomoč pri vzdrževanju in usposabljanju v 18 državah članicah Organizacije ameriških držav, ki jim je Organizacija ameriških držav predhodno poslala opremo za označevanje osebnega in lahkega orožja ter v njih organizirala usposabljanje.

—	Dejavnost 3.2: državam članicam Organizacije ameriških držav, ki so zaprosile za strojno in programsko opremo, da bi povečale zmožnosti za označevanje in evidentiranje, zagotoviti omejeno število dodatne opreme za označevanje osebnega in lahkega orožja.

—	Dejavnost 3.3: dostaviti opremo za označevanja osebnega in lahkega orožja in organizirati usposabljanje v treh državah članicah Organizacije ameriških držav, ki v preteklosti niso prejele pomoči.

—	Dejavnost 3.4: konsolidirati podatke o osebnem in lahkem orožju, ki so ga zasegli nacionalni organi in ga uničili v okviru dejavnosti 2.1, da bi izsledili države izvora in tranzita ter analizirali vzorce nezakonitega trgovanja.

Pričakovani rezultati:

—	Dvesto nacionalnih strokovnjakov iz 18 držav članic Organizacije ameriških držav se je usposabljalo za uporabo opreme za označevanja in evidentiranje osebnega in lahkega orožja.

—	Popravilo ali nadomestitev poškodovane opreme za označevanje v državah članicah Organizacije ameriških držav, da bi vsaka od 25 držav, ki so sodelovale v prvotnem projektu Organizacije ameriških držav za označevanja osebnega in lahkega orožja, imela vsaj eno delujočo napravo.

—	Trem državam članicam Organizacije ameriških držav, ki niso sodelovale pri njenem prvotnem projektu za označevanja osebnega in lahkega orožja, se dostavi vsaj ena naprava za označevanje osebnega in lahkega orožja ter programska in strojna oprema za evidentiranje.

—

Družbi Conflict Armament Research se pošljejo podatki za identifikacijo približno 30 000 kosov zaseženega osebnega in lahkega orožja iz inventarja držav članic Organizacije ameriških držav, da bi jih uporabila in analizirala z mehanizmom iTrace, prav tako pa mednarodnim agencijam kazenskega pregona za individualno spremljanje strelnega orožja prek evidence Interpola iArms ter sistemov e-Trace urada ZDA za alkohol, tobak in orožje.

Cilj št. 4: izboljšati mehanizme prenosa osebnega in lahkega orožja, in sicer z nacionalno zakonodajo, mejnimi kontrolami in regionalnim sodelovanjem.

Podporne dejavnosti:

—	Dejavnost 4.1: organizirati regionalno delavnico v okviru CIFTA, da bi se oblikoval mehanizem za čezmejno in regionalno komuniciranje, namenjen uradnemu obveščanju sosednjih držav in lažjemu spremljanju zakonitih prenosov orožja.

—	Dejavnost 4.2: vzpostaviti virtualno usklajevalno mrežo za izmenjavo informacij o dejavnostih nezakonite trgovine in proizvodnje orožja.

—	Dejavnost 4.3: državam članicam Organizacije ameriških držav, ki so zaprosile za podporo, zagotoviti pravno pomoč glede nacionalne zakonodaje za nadzor nad osebnim in lahkim orožjem.

Pričakovani rezultati:

—	Države pogodbenice CIFTA uskladijo in odobrijo standardizirano obliko za poročanje o spremljanju zakonitih prenosov orožja v Severni in Južni Ameriki.

—	Oblikuje in vzpostavi se virtualna platforma za predhodno uradno obveščanje o prenosih orožja (po vzoru spletnega sistema za opozarjanje pred izvozom predhodnih sestavin – PEN).

—	Petim državam članicam Organizacije ameriških držav se zagotovi pravna pomoč pri vzpostavljanju nacionalnega nadzora nad osebnim in lahkim orožjem, strelivom in/ali eksplozivi.

Cilj št. 5: spodbujati družbeno odgovorno ravnanje v izbranih skupnostih, pri čemer bo posebna pozornost namenjena skupinam, ki so zelo izpostavljene oboroženemu nasilju, v eni izbrani skupnosti iz vsake od treh sodelujočih držav pa uporabiti medsektorske skupne posege, ki so oblikovani tako, da zmanjšujejo nevarnost nasilnih kaznivih dejanj in njihovih ponovitev.

Podporne dejavnosti:

—

Dejavnost 5.1: usklajevati in izvajati diagnostično ocenjevanje vzorcev oboroženega nasilja in težav v izbranih skupnostih iz treh držav članic Organizacije ameriških držav (po eni skupnosti na državo), da bi se ugotovile skupine prebivalstva, ki so še zlasti prizadete zaradi visoke stopnje kaznivih dejanj, povezanih z uporabo osebnega in lahkega orožja, kadar bi lahko preventivni ukrepi zmanjšali raven nasilja ter kadar so v teh državah že vzpostavljene državne službe in službe civilne družbe za pomoč žrtvam kaznivih dejanj in nasilja.

—

Dejavnost 5.2: organizirati tečaje usposabljanje za izvajalce zdravstvene dejavnosti, socialne delavce ter uradnike za pravosodje in javno varnost, da bi izboljšali njihove zmogljivosti za pomoč žrtvam nasilja med partnerji in drugih oblik oboroženega nasilja, ter tečaje usposabljanja zlasti voditeljev skupnosti za nenasilno reševanje sporov ter moških voditeljev, da se prepreči povratništvo med storilci kaznivih dejanj.

—	Dejavnost 5.3: v treh izbranih skupnostih organizirati delavnice za vzpostavljanja zmogljivosti skupnosti za preprečevanje nasilja, ki so usmerjene v povečanje zaščitnih dejavnikov med prebivalci, za katere je bilo ugotovljeno, da so najbolj izpostavljeni nasilju in nasilju, povezanemu z orožjem.

—	Dejavnost 5.4: oceniti učinkovitost preventivnih posegov znotraj projekta.

Pričakovani rezultati:

—

Izvedejo se tri lokalne ocene [ocena vključuje lokalne vzorce nasilja s strelnim orožjem, ugotavljanje obstoječega ranljivega prebivalstva, število primerov nasilja med partnerji, pri katerih je uporabljeno strelno orožje kot sredstvo nasilja in kaznivega dejanja, lokalne službe za pomoč in zaščito žrtev nasilja in oboroženega nasilja ter seznam priporočil za nosilce odločanja v treh izbranih skupnostih].

—	Okrepitev treh mrež skupnosti, da se vzpostavijo sredstva za zoperstavljanje tveganju zaradi nasilja s strelnim orožjem.

—	Tristo izvajalcev zdravstvene dejavnosti države in civilne družbe ter uradnikov se je usposabljalo za izboljšanje zmogljivosti za preprečevanje in zmanjševanje oboroženega nasilja.

—	V eni skupnosti znotraj vsake od treh izbranih držav upravičenk se izvedejo in ocenijo izbrani ukrepi, usmerjeni v skupine, ki so najbolj izpostavljene nasilju s strelnim orožjem.

4. Upravičenci

Neposredni upravičenci ciljev od 1 do 4 so nacionalne institucije in organi Latinske Amerike in Karibov, pristojni za nadzor nad osebnim in lahkim orožjem, strelivom ter eksplozivi. Za razvoj zmogljivosti v zvezi s fizično zaščito in upravljanjem zalog ter uničenjem osebnega in lahkega orožja, streliva in eksplozivov bodo upravičena ministrstva za obrambo in javno varnost vlad naslednjih držav: Belize, Gvatemala, Salvador, Honduras, Kostarika, Jamajka, Dominikanska republika in Panama. Poleg teh držav bodo tudi ministrstva Bahamov, Barbadosa, Trinidada in Tobaga, Gvajane, Surinama, Urugvaja in Paragvaja neposredni upravičenci za razvoj zmogljivosti za označevanje in sledenje osebnega in lahkega orožja. Organi za nadzor nad osebnim in lahkim orožjem v celotni regiji bodo upravičeni do usposabljanja, izmenjave informacij ter pobud za regionalno sodelovanje in usklajevanje. Lokalni organi iz treh držav, ki so najbolj prizadete zaradi nasilnih kaznivih dejanj in drugih oblik oboroženega nasilja, bodo upravičeni do usposabljanja na področju preprečevanja nasilja in zmanjševanja njihovih posledic. Navsezadnje pa bodo dejavnosti za uresničitev vseh petih ciljev koristile državljanom Srednje Amerike, Karibov in izbranih držav Južne Amerike, ki jih je prizadela visoka stopnja kriminala in oboroženega nasilja.

5. Prepoznavnost Evropske unije

Oddelek za javno varnost Organizacije ameriških držav bo zagotovil, da bo pri vseh projektnih dejavnostih na različne načine prepoznavna finančna podpora Evropske unije. V sporočilih za javnost, družbenih medijih in v pogovorih s sredstvi obveščanja ob odmevnih prireditvah bo opozorjeno na podporo EU. Na vsej opremi, tiskanemu gradivu ali računalniški programski opremi, ki je bila podarjena državam upravičenkam, bo oznaka, da jo je financirala Unija. Projektno osebje bo uporabljalo pokrivala, kombinezone ali delavne uniforme, na katerih bo jasno viden logotip EU in/ali njena zastava. Informacija o podpori Unije bo jasno navedena in dobro opazna na spletnih straneh in v publikacijah Organizacije ameriških držav, v katerih bo govora o podprtih projektih in programih.

6. Trajanje

Projekt naj bi se predvidoma izvajal 36 mesecev.

7. Splošna struktura

Projekt bo tehnično izvedel oddelek za javno varnost generalnega sekretariata Organizacije ameriških držav prek dveh obstoječih programov: Program pomoči za nadzor orožja in streliva (PACAM) ter Medameriški program in mreža za preprečevanje nasilja in kriminala. Vloga oddelka pri izvajanju in podpori CIFTA prek svojega načrta ukrepov za obdobje 2018–2022 bo ključni člen pri krepitvi nacionalnih zmogljivosti.

8. Partnerji

Oddelek za javno varnost Organizacije ameriških držav bo projekt izvedel v sodelovanju z nacionalnimi organi za nadzor nad osebnim in lahkim orožjem, strelivom in eksplozivi ter organi, odgovornimi za javno varnost v podprtih državah. Prizadevanja bodo zlasti usmerjena v podregije Srednje Amerike in Karibov, kjer je stopnja oboroženega nasilja še vedno visoka, državna finančna sredstva in zmogljivosti pa so najbolj omejena.

9. Poročanje

Enkrat na četrtletje bo predloženo opisno poročilo o napredku in finančnem stanju, s čimer bo omogočeno ustrezno in pravočasno spremljanje in ocenjevanje.

18.12.2018

Uradni list Evropske unije

L 322/38

SKLEP SVETA (SZVP) 2018/2011

z dne 17. decembra 2018

v podporo politikam, programom in ukrepom, ki vključujejo vidik spola, v boju proti trgovanju z osebnim orožjem in njegovi zlorabi, v skladu z agendo o ženskah, miru in varnosti

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji ter zlasti členov 28(1) in 31(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Svet je 19. novembra 2018 sprejel Strategijo EU zoper nedovoljeno strelno orožje ter osebno in lahko orožje in pripadajoče strelivo „Zaščita orožja, varnost za državljane“. V tej strategiji je navedeno, da bo EU sistematično vključevala vidike spola v zasnovo novih projektov na področju boja proti nasilju, storjenem s strelnim orožjem, ter nadzora nad osebnim in lahkim orožjem na splošno in v zvezi s tem izmenjavala dobre prakse.

(2)

Svet je 3. aprila 2017 sprejel Sklep (SZVP) 2017/633 (1) v podporo Akcijskemu programu Združenih narodov za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje vseh oblik nezakonitega trgovanja z osebnim in lahkim orožjem (v nadaljnjem besedilu: akcijski program). Ukrepe, financirane na podlagi navedenega sklepa, je izvajal Urad Združenih narodov za razorožitev (UNODA), ki je med drugim organiziral tematski seminar „Osebno in lahko orožje ter agenda za trajnostni razvoj do leta 2030, vključno s ciljem trajnostnega razvoja 16 ter vidiki spola pri nadzoru nad osebnim in lahkim orožjem“.

(3)

Svet je 28. maja 2018 v okviru priprav na tretjo konferenco Združenih narodov za pregled napredka pri izvajanju akcijskega programa, ki je potekala junija 2018, sprejel sklepe o stališču Unije glede boja proti nezakoniti trgovini z osebnim in lahkim orožjem. Eden ključnih ciljev Unije za izid konference o pregledu je bilo priznati, da oboroženo nasilje različno učinkuje na ženske, moške, deklice in dečke, ter spodbujati vlogo žensk pri izvajanju akcijskega programa in ozaveščenost glede spola pri ukrepih nadzora nad osebnim in lahkim orožjem kot pogoja za njihovo učinkovitost.

(4)

V okviru tretje konference Združenih narodov za pregled napredka pri izvajanju akcijskega programa je bil 30. junija 2018 sprejet sklepni dokument, v katerem so države navedle, da so še naprej resno zaskrbljene zaradi negativnega vpliva nedovoljene trgovine z osebnim in lahkim orožjem na življenja žensk, moških, deklic in dečkov, da se zavedajo, da je izkoreninjenje te nedovoljene trgovine bistveni element boja proti nasilju na podlagi spola, da priznavajo, da je treba okrepiti udeležbo žensk v postopkih odločanja in izvajanja v okviru akcijskega programa in mednarodnega instrumenta za sledenje, ter da ponovno potrjujejo potrebo po vključevanju razsežnosti spola v prizadevanja za izvajanje akcijskega programa. Države so se tudi zavezale, da bodo spodbujale vključevanje vidikov spola v politike in programe na področju osebnega in lahkega orožja, tudi kar zadeva oblikovanje, načrtovanje, izvajanje, spremljanje in ocenjevanje programov, ob ustreznem upoštevanju zadevnih smernic in standardov. Države so se odločile, da bodo spodbujale usklajeno izvajanje nacionalnih akcijskih načrtov za osebno in lahko orožje z nacionalnimi akcijskimi načrti, pripravljenimi na podlagi ustreznih resolucij Združenih narodov in cilja 16.4 iz agende za trajnostni razvoj do leta 2030, in zbiranje podatkov, razčlenjenih po spolu, o nedovoljeni trgovini z osebnim in lahkim orožjem, tudi z nacionalnimi poročili, ter okrepile razumevanje s spolom povezanih učinkov nedovoljene trgovine z osebnim in lahkim orožjem, zlasti z namenom izboljšanja ustreznih nacionalnih politik in programov.

(5)	Varnostni svet ZN je večkrat pozval k obravnavi vprašanj smiselne udeležbe žensk, preprečevanja konfliktov in nasilja, zaščite pred nasiljem, tudi spolnim nasiljem, povezanim s konflikti, ter pokonfliktne pomoči in okrevanja.

(6)

Generalni sekretar ZN v agendi za razoroževanje „Varovanje naše skupne prihodnosti“, ki jo je predložil 24. maja 2018, poziva vse države, naj vidike spola vključijo v oblikovanje nacionalne zakonodaje in politik na področju razoroževanja in nadzora nad orožjem, pri čemer upoštevajo tudi s spolom povezane vidike lastništva, uporabe in zlorabe orožja, različne učinke orožja na ženske in moške, načine, na katere lahko spolne vloge vplivajo na politike in prakse za nadzor nad orožjem in razoroževanje, ter polno in enakopravno udeležbo žensk v vseh postopkih odločanja, povezanih z razoroževanjem in mednarodno varnostjo –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

1. Splošni cilj tega sklepa je prispevati k mednarodnemu miru, varnosti, enakosti spolov in trajnostnemu razvoju z izboljšanjem učinkovitosti ukrepov za nadzor nad osebnim orožjem prek spodbujanja pristopov, ki temeljijo na sistematičnih analizah glede na spol, vključevanju vidika spola in pobudah za krepitev vloge žensk. Ta sklep podpira uresničevanje s spolom povezanih izidov tretje konference Združenih narodov za pregled napredka pri izvajanju Akcijskega programa Združenih narodov za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje vseh oblik nezakonitega trgovanja z osebnim in lahkim orožjem (v nadaljnjem besedilu: akcijski program), ki je bila leta 2018. Ta sklep prispeva tudi k širši mednarodni politični agendi za enakost spolov in krepitev vloge žensk v skladu z agendo o ženskah, miru in varnosti ter agendo za trajnostni razvoj do leta 2030.

2. Za uresničitev ciljev iz odstavka 1 ta sklep podpira ukrepe za:

—	operacionalizacijo modulov „Ženske, moški in razlike med spoloma pri uporabi osebnega in lahkega orožja“ ter „Otroci, najstniki, mladi ter osebno in lahko orožje“ iz modularne zbirke za izvajanje nadzora nad osebnim orožjem (MOSAIC);

—	pripravo priročnika za usposabljanje, ki v obliki smernic zagotavlja, da se vsi ukrepi izvajajo v skladu z aktualnimi standardi ZN;

—	usposabljanje osebja in izvajalcev usposabljanj v okviru regionalnih centrov ZN in uslužbencev sekretariatov regionalnih in podregionalnih organizacij o vključevanju vidika spola v politike in okvire za osebno orožje, da se zagotovi sistematičen pristop k temu vprašanju;

—	usposabljanje nacionalnih uradnikov v 18 državah o vključevanju vidika spola in nadzoru nad osebnim orožjem;

—	spodbujanje upoštevanja in vključevanja vidika spola ter krepitve vloge žensk v regionalnih pobudah;

—	okrepitev komponente za nadzor nad osebnim orožjem v okviru agende o ženskah, miru in varnosti ter tega okvira samega;

—	prispevanje k izvajanju Agende 2030, zlasti ciljev 16 in 5, pa tudi k zbliževanju mednarodnih političnih programov za enakost spolov;

—	okrepitev sodelovanja civilne družbe pri vključevanju vidika spola v nadzor nad osebnim orožjem v partnerstvu z Mednarodno akcijsko mrežo za osebno orožje (v nadaljnjem besedilu: mreža IANSA) in mrežo žensk v okviru mreže IANSA;

—	ustvarjanje trajnega učinka z učinkovitim ozaveščanjem, zastopanjem interesov, vzpostavljanjem stikov in partnerstvi.

3. Ta sklep neposredno koristi nacionalnim, regionalnim in globalnim deležnikom, pristojnim za nadzor nad osebnim orožjem v ciljnih državah in regijah, in sicer v Afriki, Karibih in Latinski Ameriki ter Aziji in pacifiških državah.

4. Projekt je podrobno opisan v Prilogi k temu sklepu.

Člen 2

1. Za izvajanje tega sklepa je odgovoren visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko (v nadaljnjem besedilu: visoki predstavnik).

2. Za tehnično izvedbo projekta iz člena 1 je pristojen Urad ZN za razorožitev (UNODA).

3. UNODA opravlja svoje naloge pod odgovornostjo visokega predstavnika. Visoki predstavnik v ta namen sklene potrebne dogovore z UNODA.

Člen 3

1. Referenčni finančni znesek za izvajanje projekta iz člena 1, ki ga financira Unija, je 4 375 507,85 EUR.

2. Odhodki, ki se financirajo iz referenčnega zneska, določenega v odstavku 1, se upravljajo v skladu s postopki in pravili, ki se uporabljajo za proračun Unije.

3. Komisija nadzira pravilno upravljanje odhodkov iz odstavka 1. V ta namen sklene ustrezen sporazum z UNODA. V sporazumu se določi, da mora UNODA zagotoviti prepoznavnost prispevka Unije, ustrezno njegovi višini.

4. Komisija si prizadeva, da bi sporazum iz odstavka 3 sklenila čim prej po začetku veljavnosti tega sklepa. Svet obvesti o kakršnih koli težavah pri tem postopku in tudi o datumu sklenitve sporazuma.

Člen 4

1. Visoki predstavnik poroča Svetu o izvajanju tega sklepa na podlagi rednih četrtletnih poročil, ki jih pripravi UNODA. Ta poročila so podlaga za ocenjevanje, ki ga opravi Svet.

2. Komisija poroča o finančnih vidikih projekta iz člena 1.

Člen 5

1. Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

2. Ta sklep preneha veljati 36 mesecev po datumu sklenitve sporazuma iz člena 3(3). Vendar pa preneha veljati šest mesecev po datumu začetka svoje veljavnosti, če sporazum v tem času ni sklenjen.

V Bruslju, 17. decembra 2018

Za Svet

Predsednica

E. KÖSTINGER

(1) Sklep Sveta (SZVP) 2017/633 z dne 3. aprila 2017 v podporo Akcijskemu programu Združenih narodov za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje vseh oblik nezakonitega trgovanja z osebnim in lahkim orožjem (UL L 90, 4.4.2017, str. 12).

PRILOGA

1. UTEMELJITEV IN OZADJE

V prelomni agendi za trajnostni razvoj do leta 2030 se priznava, da so miroljubne družbe neločljivo povezane s trajnostnim razvojem. Poleg tega je Varnostni svet ZN sprejel več resolucij, s katerimi je v središče agende o ženskah, miru in varnosti umestil preprečevanje konfliktov, smiselno in enakopravno udeležbo žensk ter ohranjanje miru. Med večjimi ovirami za mir in trajnostni razvoj po svetu sta še vedno nezakonita trgovina z osebnim orožjem in njegova vsesplošna zloraba. Ustrezen nadzor nad osebnim orožjem je bistven za zmanjšanje konfliktov, kriminala in nasilja. Hkrati je osnovni pogoj za družbeno stabilnost in trajnostni razvoj.

Akcijski program Združenih narodov za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje vseh oblik nezakonitega trgovanja z osebnim in lahkim orožjem (v nadaljnjem besedilu: akcijski program) določa splošni okvir za obravnavo problema osebnega orožja, z njim pa so se vse države zavezale izboljšanju nacionalnih zakonov o osebnem orožju, nadzora uvoza/izvoza, upravljanja zalog, uničenja presežka, označevanja in izsleditve ter sodelovanju in pomoči. Čeprav je bil dosežen napredek, je treba še veliko storiti, da bi z izvajanjem akcijskega programa okrepili nadzor nad osebnim orožjem in izpolnili zaveze iz Agende 2030.

Zaradi edinstvenih in izrazito družbeno pogojenih značilnosti vprašanja osebnega orožja je potrebna celovita vključitev vidika spola v vse razsežnosti nadzora nad osebnim orožjem. Doslej vidik spola ni bil zadostno raziskan, obravnavan in upoštevan v politikah nadzora nad osebnim orožjem. In kadar razsežnosti spola niso ustrezno obravnavane v zakonodajnih in političnih okvirih za nadzor nad osebnim orožjem, sta uspešnost in učinkovitost ukrepov omejeni. Vendar so s spolom povezani pristopi k potrebnim ukrepom za nadzor nad osebnim orožjem še v povojih. V zadnjih letih je bila vzpostavljena vse tesnejša povezava med agendo za osebno orožje ter širšo mednarodno politiko na področju enakosti spolov in krepitve vloge žensk, ki jo bo ta sklep še podkrepil.

Agenda 2030 je nadzor nad osebnim orožjem povezala z agendo za mir, varnost in razvoj, s čimer je hkrati zagotovila medsebojno povezan okvir ciljev, ki presega varnostno razsežnost in jasno kaže, da ima problem osebnega orožja posledice za uresničevanje več ciljev trajnostnega razvoja, vključno s ciljem 5 o enakosti spolov in krepitvi vloge žensk. Dejansko se enakost spolov odraža v cilju 5, vendar je hkrati kot horizontalno vprašanje prisotna v celotni Agendi 2030. Ta sklep prispeva k vključevanju vidika spola v vse postopke odločanja o nadzoru nad orožjem ter k enakovredni in smiselni udeležbi žensk v takšnih postopkih. Priznava tudi različen učinek uporabe in zlorabe osebnega orožja na moške, ženske, dečke in dekleta ter podpira ukrepe, ki naj bi privedli do bolj vključujočih, učinkovitih in trajnostnih rezultatov politike na področju nadzora nad osebnim orožjem.

Konvencija o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk in Pekinška deklaracija sta močna normativna podlaga za povezovanje agende o ženskah, miru in varnosti ter agende o osebnem orožju. S sprejetjem Pogodbe o trgovini z orožjem ter nedavnim začetkom izvajanja pobude EU in ZN „Spotlight“ se je nadalje pokazalo, da se je treba osredotočiti na to vprašanje. Medtem ko predlagani ukrepi pospešujejo vključevanje vidika spola v nadzor nad osebnim orožjem, bodo rezultati neposredno prispevali k odpravi vseh oblik nasilja in diskriminacije nad ženskami in dekleti. Z zaščito strelnega orožja in zmanjšanjem njegove razširjenosti se odpravi eno od glavnih sredstev, ki se najpogosteje uporablja pri nasilju v družini in nasilju na podlagi spola ter umorih žensk. S krepitvijo vloge žensk in odpravljanjem spolnih stereotipov v zvezi z uporabo orožja bomo obravnavali temeljne vzroke nasilja na podlagi spola, ki so med drugim patriarhalni sistemi, prepričanje o neenakosti spolov in nasilni vidiki tradicionalne moškosti.

Vse večje zbliževanje agende o ženskah, miru in varnosti ter agende na področju nadzora nad osebnim orožjem se odraža tudi v Resoluciji Varnostnega sveta ZN (RVSZN) 2242 (2015). Ukrepi, podprti s tem sklepom, so odgovor na poziv Varnostnega sveta ZN, da je treba sodelovati pri zasnovi in izvajanju prizadevanj za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje nedovoljenega prenosa osebnega in lahkega orožja ter njegovega destabilizirajočega kopičenja in zlorabe, ter krepiti vlogo žensk kot dejavnih akterjev v boju proti nezakonitem prenosu osebnega in lahkega strelnega orožja. S konkretnimi ukrepi, opredeljenimi v tem sklepu, se te povezave uresničujejo v praksi.

2. CILJI

Splošni cilj tega sklepa je prispevati k mednarodnemu miru, varnosti, enakosti spolov in trajnostnemu razvoju, in sicer z izboljšanjem učinkovitosti ukrepov za nadzor nad osebnim orožjem prek spodbujanja pristopov, ki temeljijo na sistematičnih analizah glede na spol in vključevanju vidika spola. Rezultati ukrepov iz tega sklepa bodo prispevali k širši mednarodni politični agendi na področju enakosti spolov in krepitve vloge žensk.

S tem sklepom se bosta podprla dosledno in učinkovito izvajanje akcijskega programa ter uresničevanje z vidiki spola povezanih rezultatov tretje konference ZN za pregled napredka pri izvajanju akcijskega programa, organizirane leta 2018.

Ta sklep bo prispeval tudi k izvajanju agende generalnega sekretarja Združenih narodov za razorožitev (1), ki poziva k večjim prizadevanjem za enako, polnopravno in učinkovito udeležbo žensk v vseh postopkih odločanja v zvezi z razoroževanjem; navaja, da je treba prekiniti povezavo med lastništvom in uporabo orožja ter specifičnimi izrazi moškosti, povezanimi z nadzorom, močjo in dominantnostjo, ki so razlog tako za strukturno kot fizično nasilje nad ženskami, ter poziva k nadzoru nad orožjem, pri katerem se upošteva vidik spola, da bi se zmanjšalo nasilje nad ženskami in dekleti v javni in zasebni sferi. Ta sklep bo prispeval tudi h krepitvi partnerstev s civilno družbo in mladimi, da bi dosegli napredek na področju razoroževanja in nadzora nad orožjem, kot je zapisano v agendi za razorožitev.

Za uresničitev navedenega bo ta sklep podprl ukrepe za:

—	operacionalizacijo modulov „Ženske, moški in razlike med spoloma pri uporabi osebnega in lahkega orožja“ ter „Otroci, najstniki, mladi ter osebno in lahko orožje“ iz modularne zbirke za izvajanje nadzora nad osebnim orožjem (MOSAIC) (2);

—	pripravo priročnika za usposabljanje, ki bo v obliki smernic zagotovil, da se vsi ukrepi izvajajo v skladu z aktualnimi standardi ZN;

—	usposabljanje osebja/izvajalcev usposabljanj v okviru regionalnih centrov ZN in uslužbencev sekretariatov regionalnih in podregionalnih organizacij o vključevanju vidika spola v politike in okvire za osebno orožje, da se zagotovi sistematičen pristop k temu vprašanju;

—	usposabljanje nacionalnih uradnikov v 18 državah o vključevanju vidika spola in nadzoru nad osebnim orožjem;

—	upoštevanje vidika spola, vključevanje vidika spola in krepitev vloge žensk v regionalnih pobudah;

—	okrepitev komponente za nadzor nad osebnim orožjem v okviru agende o ženskah, miru in varnosti ter tega okvira samega;

—	prispevanje k izvajanju Agende 2030, zlasti ciljev št. 16 in 5, pa tudi k zbliževanju mednarodnih političnih programov za enakost spolov;

—	okrepitev sodelovanja civilne družbe pri nadzoru nad osebnim orožjem, ki vključuje vidik spola, v partnerstvu z Mednarodno akcijsko mrežo za osebno orožje (v nadaljnjem besedilu: mreža IANSA) in mrežo žensk v okviru mreže IANSA;

—	ustvarjanje trajnega učinka z učinkovitim ozaveščanjem, zastopanjem interesov, informiranjem in partnerstvi.

3. OPIS UKREPOV

3.1 Priprava priročnika za usposabljanje o nadzoru nad osebnim orožjem, ki vključuje vidik spola

3.1.1 Cilj

Na podlagi tega sklepa bo pripravljen priročnik za usposabljanje, s katerim se bosta v praksi uresničila modula MOSAIC „Ženske, moški in razlike med spoloma pri uporabi osebnega in lahkega orožja“ ter „Otroci, najstniki, mladi ter osebno in lahko orožje“. Priročnik bo zagotovil smernice vsem deležnikom, ki so vključeni v izvajanje ukrepov iz tega sklepa, zlasti programov usposabljanja po posameznih državah, ki jih izvajajo regionalni centri UNODA. Priročnik za usposabljanje bo temeljil na obstoječih orodjih, informacijah in strokovnemu znanju, če so na voljo, in bo po pregledu javno dostopen, da bi ga lahko uporabljale širše skupnosti uporabnikov.

3.1.2 Ukrepi

(a)	Prevod dveh modulov MOSAIC iz angleščine v arabščino, francoščino, portugalščino in španščino.

(b)

Priprava, v sodelovanju s ključnimi deležniki, priročnika za usposabljanje o nadzoru nad osebnim orožjem, ki vključuje vidik spola, ki bo temeljil na modulih MOSAIC in obstoječih programih usposabljanja in virih ter zagotavljal praktične smernice za vse deležnike, vključene v izvajanje vseh ukrepov iz tega sklepa.

(c)	Prevod priročnika za usposabljanje iz angleščine v francoščino, portugalščino in španščino (delovni jeziki regionalnih centrov UNODA).

(d)	Objava priročnika za usposabljanje in dodatnega gradiva na spletu in v tiskani obliki, da bi bil tako na voljo širšim skupnostim uporabnikov.

3.1.3 Odgovornosti izvajalske agencije

Urad ZN za razorožitev bo pripravo priročnika za usposabljanje poveril svetovalcu, ki so tesno sodeloval z zadevnimi telesi ZN, zlasti Centrom jugovzhodne in vzhodne Evrope za nadzor nad osebnim in lahkim orožjem v okviru Programa ZN za razvoj (UNDP SEESAC). Mreža IANSA bo povabljena, naj za pripravo priročnika prispeva strokovno znanje.

3.1.4 Časovnica

Leta 2019 bosta prevedena oba modula in pripravljen bo priročnik za usposabljanje, čemur bosta sledila prevod in objava priročnika za usposabljanje in drugega gradiva.

3.1.5 Pričakovani rezultati

Dva zadevna modula MOSAIC bosta na voljo v arabskem, francoskem, portugalskem in španskem jeziku na spletišču UNODA (3) (trenutno na voljo samo v angleščini), poleg tega pa bo pripravljen priročnik za izvedbo zadevnih modulov v praksi, ki bo objavljen v francoščini, portugalščini in španščini. Priročnik, ki ga bodo pregledali projektni partnerji, bo zagotavljal smernice za izvajanje ukrepov iz tega sklepa. Služil bo tudi širšim skupnostim uporabnikov in bo relevanten tudi izven časovnega okvira tega sklepa.

3.2 Usposabljanje osebja in izvajalcev usposabljanj ZN, ki so dejavni na področju nadzora nad osebnim orožjem

3.2.1 Cilji

Vzpostavljen bo spletni program usposabljanja, namenjen usposabljanju osebja ustreznih oddelkov ZN in širših skupnosti uporabnikov o nadzoru nad osebnim orožjem, ki vključuje vidik spola, da bi zagotovili, da se v okviru sistema ZN in širše zagotavljata svetovanje in pomoč pri nadzoru nad osebnim orožjem, ki sistematično vključujeta vidik spola. Osebje v regionalnih centrih, ki je neposredno udeleženo pri izvajanju ukrepov iz tega sklepa, bo mentoriral strokovnjak UNDP SESAC za vprašanja vidikov spola in osebnega orožja, da bi se ukrepi izvajali v skladu s smernicami iz priročnika za usposabljanje in prirejeno razmeram v regiji.

3.2.2 Ukrepi

(a)

Vzpostavitev, skupaj s Centrom ZN za usposabljanje žensk, spletnega programa usposabljanja o nadzoru nad osebnim orožjem, ki vključuje vidik spola, za osebje ZN in širše skupnosti uporabnikov. Usposabljanje bo odražalo vsebino zadevnih modulov MOSAIC in zadevnih agend in bo na voljo v arabskem, angleškem, francoskem, portugalskem in španskem jeziku.

(b)

Vzpostavitev, v sodelovanju z UNDP SEESAC, programa mentorstva za osebje regionalnih centrov ZN, da bi se izboljšala njihova ozaveščenost ter okrepile njihove zmogljivosti za vključevanje vidika spola v nadzor nad osebnim orožjem na podlagi prilagojenih ukrepov v posameznih regijah, zlasti v državah, v katerih se izvajajo programi usposabljanja po posameznih državah [3.3.2]. V okviru programa mentorstva bo pripravljen priročnik za usposabljanje, ki bo podprt s tem sklepom [3.1.2(b)] in bo temeljil na delu in izkušnjah UNDP SEESAC, financiranih na podlagi Sklepa Sveta (SZVP) 2016/2356 (4).

(c)

Organizirati delavnico projektne skupine po zaključku pilotne faze programov usposabljanja po posameznih državah [3.3.2.a]. Delavnica bo priložnost za čim večje usklajevanje in sodelovanje projektne skupine; pregled priročnika za usposabljanje pred njegovim prevodom in objavo; omogočanje izmenjave mnenj o izvajanju tega sklepa, zlasti pilotnih programov usposabljanja po posameznih državah, ter potrditev potrebnega gradiva za usposabljanje.

3.2.3 Časovnica

Program spletnega usposabljanja bo pripravljen v letu 2019 in bo na voljo v začetku leta 2020. Program mentorstva se bo začel izvajati v začetku leta 2020, ko bo zaposleno osebje v regionalnih centrih in bo pripravljen priročnik za usposabljanje. Delavnica projektne skupine bo organizirana v letu 2020 po zaključku pilotne faze programov usposabljanja po posameznih državah.

3.2.4 Pričakovani rezultati

Program spletnega izobraževanja o nadzoru nad osebnim orožjem, ki vključuje vidik spola, bo na voljo v arabskem, angleškem, francoskem, portugalskem in španskem jeziku in bo prispeval k boljšemu razumevanju potrebe po tem, da se v ukrepe nadzora nad osebnim orožjem vključijo vidiki spola. Usposabljanje se bo promoviralo v okviru sistema ZN in širšim skupnostim uporabnikov ter postalo obvezno za osebje, ki sodeluje pri izvajanju tega sklepa. Osebje regionalnih centrov UNODA bo usposobljeno glede priročnika za usposabljanje in bo s pomočjo programa mentorstva oblikovalo strategije za njegovo prilagoditev regionalnim razmeram. Organizirana bo delavnica projektne skupine, ki bo okrepila usklajevanje in sodelovanje za izvajanje ukrepov iz tega sklepa, poleg tega pa bo pripravljeno, pregledano in objavljeno gradivo za usposabljanje.

3.3 Programi usposabljanja o nadzoru nad osebnim orožjem, ki vključuje vidik spola, po posameznih državah

3.3.1 Cilji

Prek regionalnih centrov UNODA se bo oblikovalo in izvajalo 18 posameznim državam prilagojenih programov usposabljanja o nadzoru nad osebnim orožjem, ki vključuje vidik spola. Glavni poudarek programov je usposabljanje nacionalnih usklajevalnih organov za področje nadzora nad osebnim orožjem o vključevanju vidika spola v nacionalne akcijske načrte za osebno orožje in druge relevantne politične in zakonodajne okvire, vključno z zbiranjem in analizo podatkov, razčlenjenih po spolu in starosti. Če ima sodelujoča država obstoječi nacionalni akcijski načrt o ženskah, miru in varnosti, se bo spodbujala uskladitev obeh dokumentov.

Dodatne dejavnosti bodo prilagojene posameznim državam in njihovim potrebam po pomoči in lahko vključujejo: praktične mehanizme za zagotavljanje stvarne udeležbe žensk; analizo glede na spol kot izhodišče za nacionalne ukrepe; namensko delavnico o vključevanju vidikov spola v nacionalne akcijske načrte za osebno orožje, ob uporabi modula MOSAIC o pripravi nacionalnih akcijskih načrtov; oblikovanje nacionalnih instrumentov spremljanja in ocenjevanja za pregled izvedenih dejavnosti. Predlagane dejavnosti lahko vključujejo tudi pravni pregled nacionalnega okvira politike, da bi se predpisi o osebnem orožju, vključno z izdajanjem dovoljenj, medsebojno uskladili z določbami za preprečevanje nasilja v družini in za usposabljanje uslužbencev organov pregona in pravnih služb o njihovih vlogah in odgovornostih na podlagi zadevne nacionalne zakonodaje, kar zadeva prisotnost in uporabo osebnega orožja pri nasilju s strani intimnega partnerja in nasilju v družini, spolnem nasilju, umorih žensk v povezavi z osebnim orožjem, pa tudi v zvezi z vključevanjem vidika spola v kazenske preiskave in sodne postopke.

3.3.2 Ukrepi

(a)	Pilotna faza: vzpostaviti in začeti izvajati pilotne programe usposabljanja v šestih izbranih državah, ob usklajevanju z vzpostavljenimi nacionalnimi usklajevalnimi organi teh držav.

(b)	Faza uvajanja: Razširitev – na podlagi pilotnih programov – programov usposabljanja o nadzoru nad osebnim orožjem, ki vključuje vidik spola, v nadaljnjih dvanajst držav, ob usklajevanju z vzpostavljenimi nacionalnimi usklajevalnimi organi teh držav.

3.3.3 Izbor držav upravičenk

Države upravičenke bo izbrala Evropska služba za zunanje delovanje na priporočilo UNODA v posvetovanju s svojimi regionalnimi centri in mrežo IANSA. Načeloma bodo imele prednost zlasti najmanj razvite države in druge države v razvoju, ki jih je hudo prizadela problematika osebnega orožja. Države morajo vzpostaviti nacionalni usklajevalni organ na področju nadzora nad osebnim orožjem in/ali imenovati pooblaščeno nacionalno kontaktno točko v okviru akcijskega programa. Države morajo izraziti interes za predlagane ukrepe iz tega sklepa. Prednost bi bilo treba nameniti državam, ki izkazujejo stalno zavezanost izvajanju akcijskega programa.

Pri izbiri držav se bo poleg tega upoštevala regionalna uravnoteženost:

—	pilotna faza: dve državi v vsaki regiji – Afrika, Azija/Pacifik in Latinska Amerika/Karibi;

—	faza uvajanja: štiri države v vsaki regiji – Afrika, Azija/Pacifik in Latinska Amerika/Karibi.

3.3.4 Odgovornosti izvajalske agencije

Regionalni centri ZN za mir in razorožitev bodo izvajali programe usposabljanja po posameznih državah v tesnem sodelovanju z UNODA in agencijami ZN na terenu. Če je to izvedljivo, bodo v te dejavnosti vključene nacionalne institucije za enakost spolov in organizacije civilne družbe. UNDP SEESAC bo zagotavljal podporo s svetovanjem na podlagi lastnih izkušenj pri oblikovanju in izvajanju usposabljanja o vidikih spola in nadzoru nad osebnim orožjem. Mreža IANSA bo dopolnjevala dejavnosti po posameznih državah, tako da bo prek svoje mreže na lokalni ravni in na ravni skupnosti krepila sodelovanje civilne družbe pri nadzoru nad osebnim orožjem, ki vključuje vidik spola [3.6.3].

3.3.5 Časovnica

Programi usposabljanja po posameznih državah se bodo začeli izvajati leta 2020 in se bodo izvajali do sredine leta 2022.

3.3.6 Pričakovani rezultati

Programi usposabljanja o vključevanju vidika spola po posameznih državah bodo ustvarili skupno razumevanje na nacionalni ravni, da ima spol pomembno vlogo pri učinkovitem nadzoru nad osebnim orožjem in poznavanju različnih posledic oboroženega nasilja za ženske, moške, deklice in dečke. To novo razumevanje o pomembnosti tega vprašanja bo povečalo učinkovitost in splošno kakovost nadzora nad osebnim orožjem in ustvarilo konsenz med nacionalnimi uradniki, vključenimi v zadevne politike in njihovo izvajanje. Ta konsenz se bo izrazil v nacionalni zavezanosti, da se bo pri politikah in zakonodaji na področju nadzora nad osebnim orožjem sledilo pristopom, ki upoštevajo vidik spola. Ozaveščene bodo tudi lokalne skupnosti v zadevnih državah. Med rezultati programov bo tudi oblikovanje ciljev in kazalnikov napredka. Oblikovale jih bodo države, ki se bodo zavezale, da bodo kot del nacionalnega poročanja v okviru akcijskega programa poročale o teh ciljih in kazalnikih.

3.4 Regionalni pristopi k nadzoru nad osebnim orožjem, ki vključuje vidik spola

3.4.1 Cilji

Nezakonita trgovina in zloraba osebnega orožja povzročata različne težave v različnih regijah in države imajo na voljo različne finančne in materialne vire za odzivanje nanje. Cilj regionalnih pristopov je na podlagi MOSAIC vzpostaviti in/ali okrepiti strokovno znanje vladnih uradnikov, civilne družbe in poslancev na regionalni in podregionalni ravni v zvezi z nadzorom nad osebnim orožjem, ki vključuje vidik spola. Okrepila se bo tudi potreba po vključevanju vidika spola v regionalne in podregionalne pobude za nadzor nad osebnim orožjem. Regionalne izmenjave dobrih praks/modulov MOSAIC bodo okrepile nacionalno strokovno znanje in dodatne zaveze vseh držav v regiji, da bodo obravnavale vprašanje nadzora nad osebnim orožjem z upoštevanjem vidika spola.

3.4.2 Ukrepi

(a)

Enodnevno usposabljanje ob robu sedmega bienalnega srečanja držav o akcijskem programu v letu 2020, namenjeno uradnikom sekretariatov podregionalnih in regionalnih organizacij za področje osebnega in lahkega orožja. S tem se bo spodbujalo vključevanje vidika spola v regionalne pobude in omogočilo, da se 15 predstavnikov teh organizacij, ki sicer ne bi imele sredstev, da bi se udeleževale srečanj v zvezi z akcijskim programom, udeleži zadevnega sedmega bienalnega srečanja držav.

(b)

Štiridnevna podregionalna delavnica v okviru MOSAIC za pacifiške države, ki bo na Fidžiju, namenjena krepitvi vloge žensk na področju nadzora nad orožjem z boljšim razumevanjem tega, kakšen učinek z vidika spolov imajo oboroženo nasilje in mednarodni instrumenti za nadzor nad orožjem, ter s krepitvijo zmogljivosti civilne družbe, poslancev in vladnih uradnikov, ki so dejavni na tem področju. (Gre za nadaljevanje dveh podregionalnih delavnic v jugovzhodni Aziji in južni Aziji v letu 2018, ki ju je financiral Skrbniški sklad ZN za podporo sodelovanju pri urejanju področja orožja (UNSCAR).)

(c)

Tridnevni regionalni seminar v okviru MOSAIC v Katmanduju, namenjen krepitvi vloge žensk na področju nadzora nad orožjem. Na seminarju sodelujejo predstavniki civilne družbe, poslanci in vladni uradniki iz azijskih in pacifiških držav, tudi tisti, ki so sodelovali v podregionalni delavnici na Fidžiju [3.4.2b]. Udeleženci bodo razpravljali o tem, kako ob upoštevanju razmer v posameznih državah oblikovati ukrepe za nadaljnje vključevanje vidika spola in nadzor nad osebnim orožjem. Povzetek razprav, skupaj z dodatnim gradivom, bo objavljen na spletu in v tiskani obliki ter bo razdeljen udeležencem in deležnikom.

(d)

Dvodnevna regionalna delavnica v okviru MOSAIC v Peruju, namenjena predstavitvi in razširjanju dobrih praks na področju politik, ki upoštevajo vidik spola, in pravnih pristopov k nadzoru nad osebnim orožjem, ki jih je od leta 2017 razvijal regionalni center za mir in razorožitev v Latinski Ameriki in na Karibih (UNLIREC). Delavnice se bodo udeležili oblikovalci politik za nadzor nad osebnim orožjem na visoki ravni, od organov za nadzor nad osebnim orožjem do državnih agencij, odgovornih za preprečevanje, odpravljanje in kaznovanje nasilja nad ženskami. Delavnica poudarja potrebo po zaostritvi zakonodaje za osebno orožje v Latinski Ameriki in na Karibih, in sicer tako, da se vključi omejitev pridobitve orožja in streliva s strani oseb, ki so bile obsojene zaradi nasilja v družini in/ali medosebnega nasilja.

3.4.3 Časovnica

Usposabljanje ob robu srečanja BMS7 bo potekalo sredi leta 2020, regionalne in podregionalne delavnice pa bodo potekale od konca leta 2019 do konca leta 2021.

3.4.4 Partnerji, zadolženi za izvajanje

UNODA bo organiziral in sklical enodnevno usposabljanje ob robu srečanja BMS7 za osebje iz regionalnih in podregionalnih organizacij, v kar bo vključena tudi finančna pomoč za udeležbo nekaterih izmed teh predstavnikov na srečanju. Regionalni center Združenih narodov za mir in razorožitev na območju Azije in Pacifika bo v tesnem sodelovanju z mrežo IANSA organiziral in sklical podregionalno delavnico na Fidžiju ter regionalni seminar v Katmanduju. UN-LiREC bo organiziral in sklical regionalno delavnico v Peruju.

3.4.5 Pričakovani rezultati

Strokovnjaki za nadzor nad osebnim orožjem iz sekretariatov regionalnih in podregionalnih organizacij se bodo usposabljali glede pomembnosti vključevanja vidika spola v pobude in politike na področju nadzora nad osebnim orožjem v skladu z vodilnimi svetovnimi smernicami (MOSAIC). Seznanili se bodo z idejami o tem, kako oblikovati ukrepe za nadzor nad osebnim orožjem, ki upoštevajo različnost spolov, na podlagi dognanj, da oboroženo nasilje in oboroženi spopadi različno vplivajo na moške, ženske, dečke in deklice. Poleg tega bo s tem usposabljanjem ob robu srečanja BMS7 promoviran pomen vključevanja vidika spola v nadzor nad osebnim orožjem. Ta ukrep bo omogočil sodelovanje organizacij, ki sicer ne bi imele sredstev za udeležbo na seji akcijskega programa. Regionalne in podregionalne delavnice bodo platforma za izmenjavo dobrih praks glede politik in pravnih pristopov, ki upoštevajo različnost spolov, na področju nadzora nad osebnim orožjem v Latinski Ameriki in na Karibskem otočju; obenem bodo mobilizirale civilno družbo, poslance in poslanke ter vladne uradnike in uradnice iz Azije in Pacifika v zvezi z vprašanjem, kakšen učinek z vidika spolov imajo oboroženo nasilje in mednarodni instrumenti za nadzor nad orožjem, in okrepile njihove zmogljivosti na tem področju. Kot rezultat naštetega bodo politike, okviri in programi za nadzor nad osebnim orožjem na regionalni in nacionalni ravni upoštevali vprašanja spola.

3.5 Okrepiti komponento nadzora nad osebnim orožjem v agendi o ženskah, miru in varnosti ter sinergije med ciljema 5 in 16 agende za trajnostni razvoj do leta 2030

3.5.1 Cilji

Dejavnosti so zasnovane tako, da združujejo strokovnjake in diplomatske skupnosti, ki se ukvarjajo z nadzorom nad osebnim orožjem, agendo o ženskah, miru in varnosti ter uresničevanjem ciljev 5 in 16 agende za trajnostni razvoj do leta 2030, da bi lahko pregledali in uskladili svoja prizadevanja, zlasti z namenom, da bi izkoristili sinergije in preprečili podvajanje.

3.5.2 Ukrepi

(a)

Omogočiti nekaterim nacionalnim in regionalnim kontaktnim točkam, izbranim v okviru akcijskega programa, in civilnodružbenim strokovnjakom za osebno orožje, da sodelujejo na enem od letnih srečanj mreže kontaktnih točk na ravni glavnih mest v zvezi z ženskami, mirom in varnostjo, da bi razpravljali o sinergijah med zavezami, o katerih so se v okviru akcijskega programa in agende o ženskah, miru in varnosti dogovorile države, ter podprli vključitev komponente nadzora nad osebnim orožjem v nacionalne akcijske načrte v okviru resolucije VSZN 1325 (2000) ter vidikov spola v akcijske načrte za izvajanje akcijskega programa. To vključuje izmenjavo informacij o najboljših praksah in o doseženem napredku v zvezi z izvajanjem politik in zakonodaje, ki upošteva različnost spolov.

(b)

Vzpostaviti redni dialog med ustreznimi agencijami ZN; skupino prijateljev resolucije 1325; drugimi diplomatskimi in političnimi skupnostmi, ki jih zadeva resolucija VSZN 1325 (2000) in širša agenda o ženskah, miru in varnosti; diplomati in strokovnjaki, ki se ukvarjajo z uresničevanjem ciljev trajnostnega razvoja 5 in 16, ter diplomati in oblikovalci politik, ki se v Ženevi in New Yorku ukvarjajo z vprašanji v zvezi z razoroževanjem in nadzorom nad orožjem, da bi na ta način optimizirali in uskladili prizadevanja in delo. Dialog bo temeljil na rezultatih srečanj, ki so v letu 2018 potekala v Ženevi in New Yorku.

3.5.3 Pričakovani rezultati

Strokovnjakom, oblikovalcem politik in diplomatom, ki se ukvarjajo z nadzorom nad osebnim orožjem, agendo o ženskah, miru in varnosti ter izvajanjem agende za trajnostni razvoj do leta 2030, bodo dialog in izmenjave koristili in bodo začeli usklajevati svoja prizadevanja. Dosežena je bila okrepitev izvajanja vseh programov, pa tudi usklajen pristop, ki bo zagotovil kar največje možne sinergije in preprečil podvajanje.

3.6 Sodelovanje civilne družbe na področju vključevanja vidika spola v nadzor nad osebnim orožjem

3.6.1 Cilji

Oblikujejo se ukrepi z namenom bistveno okrepiti sodelovanje na področju vključevanja vidika spola v nadzor nad osebnim orožjem, in sicer z obravnavo povezave med pristopi in učinki z vidika spola, pravicami žensk, nadzorom nad osebnim orožjem ter oboroženim nasiljem na lokalni ravni in na ravni skupnosti. Sodelovanje civilne družbe pri nadzoru nad osebnim orožjem je ključnega pomena za obvladovanje tega področja na lokalni ravni, zagotavlja dragocen vpogled v zadevno problematiko in povečuje podporo prizadevanjem za nadzor. Organizacije civilne družbe, specializirane za vprašanja spola, bodo okrepile prizadevanja na področju nadzora nad osebnim orožjem z vidika spola ter utrdile in dopolnile druge ukrepe, sprejete v skladu s tem sklepom. Med letoma 2019 in 2022 se bodo izvajali ukrepi v državah, izbranih za izvajanje državnih programov usposabljanja v okviru tega sklepa, pa tudi v drugih državah.

3.6.2 Odgovornosti izvajalske agencije

Vse dejavnosti bosta prevzeli mreža IANSA ter mreža žensk v okviru mreže IANSA; usklajene bodo z UNODA, ki jih bo tudi spremljal. Predstavnik mreže IANSA bo del projektne skupine, da bo lažje izvajati in usklajevati vse ukrepe, izvedene v skladu s tem sklepom.

3.6.3 Ukrepi

(a)	Okrepiti mrežo lokalnih organizacij v okviru mreže IANSA, vključno z njeno mrežo žensk, in tako mobilizirati civilno družbo ter se odzvati na problematiko osebnega orožja z vidika spola vse od lokalne pa do svetovne ravni.

(b)

Zagotavljanje majhnih štipendij za 30–40 dejavnosti lokalne civilne družbe vsako leto na področju vključevanja vidika spola v nadzor nad osebnim orožjem. Te dejavnosti bi lahko vključevale dogodke ob svetovnem tednu ukrepanja proti nasilju, storjenem s strelnim orožjem, mednarodnem dnevu mladih, mesecu amnestije v Afriki, mednarodnem dnevu miru, dnevu afriških otrok, mednarodnem dnevu uničenja orožja, oranžnem dnevu (ang. Wear Orange Day), mednarodnem dnevu žena in kampanji „16 dni aktivizma proti nasilju na podlagi spola“ itd.

(c)	Mreža IANSA bo v različnih jezikih pripravila in distribuirala gradivo, primerno za otroke in najstnike, o pogostih povezavah med moškostjo in nasiljem. Skupine v okviru mreže IANSA iz različnih držav bodo to gradivo uporabile za mobilizacijo lokalnih skupnosti.

(d)

Mreža IANSA bo za svoje člane v različnih jezikih pripravila in distribuirala dostopno gradivo za senzibilizacijo (npr. teme za razpravo, zloženke) in tako promovirala vprašanje vključevanja vidika spola v kontekstu nadzora nad osebnim orožjem v različnih državah; v zvezi s tem bo lokalno mobilizirala uradnike, oblikovalce politik, novinarje in druge deležnike civilne družbe.

(e)	Prizadevati si za vključitev žensk, mladih in drugih premalo zastopanih deležnikov (npr. zdravstveni sektor, preživeli, podeželske skupnosti) v nacionalne usklajevalne organe.

(f)

Oblikovati in vzdrževati bolj dostopno in izčrpno spletišče mreže IANSA ter njene mreže žensk, ki bi omogočalo predstavljanje dejavnosti članov mreže, služilo kot platforma za ukrepanje NVO, usklajeno na svetovni ravni, in ponujalo informacije, gradivo, kontakte, vzorčne primere in dokumente v zvezi z vprašanji, kot so opolnomočenje žensk, vključevanje vidika spola, zmanjšanje oboroženega nasilja, nadzor nad osebnim orožjem, moškost in orožje ter povezanost ciljev trajnostnega razvoja 5 in 16.

(g)	Podpirati praktične raziskave lokalnih skupin, da bi identificirali strateške točke interveniranja za zmanjšanje trgovine z orožjem in oboroženega nasilja z vidika spola ter pripravili in izvedli nadaljnje ukrepe na podlagi teh raziskav.

(h)	Promovirati in podpirati izvajanje poziva k ukrepanju iz leta 2018 v zvezi z vidikom spola in nadzorom nad osebnim orožjem (5) ter rezultate srečanja BMS6 in tretje konference o pregledu, ki zadevajo vidik spola, na lokalni ravni.

(i)

Zagotoviti, da se vidik spola še naprej promovira v prizadevanjih civilne družbe v okviru svetovnih procesov v zvezi z osebnim in lahkim orožjem, vključno z BMS7 in BMS8, in prispevati k delu delovne skupine NVO glede žensk, miru in varnosti ter k procesom, ki so povezani s tem, da bi zagotovili upoštevanje razsežnosti nadzora nad orožjem.

(j)

Prispevati k ukrepom, izvedenim v skladu s tem sklepom, kot je priprava priročnika za usposabljanje; izvajanje državnih programov usposabljanja, in sicer tako, da se zagotovi zastopanost civilne družbe v relevantnih dejavnostih in da se civilna družba mobilizira na lokalni ravni in na ravni skupnosti v državi upravičenki; in sodelovanje v podregionalni delavnici in regionalnih seminarjih v Aziji in na območju Pacifika.

3.6.4 Pričakovani rezultati

Okrepljena bo mobilizacija civilne družbe na področju vključevanja vidika spola v nadzor nad osebnim orožjem, njihova raven delovanja za promocijo tega vprašanja pa bo občutno zvišana. Podpora prizadevanjem za vključevanje vidika spola v nadzor nad osebnim orožjem bo okrepljena na lokalni ravni, o pomembnosti vprašanja se bo ozaveščalo skupnosti, na lokalni ravni bodo potekale raziskave in sprejeti bodo nadaljnji ukrepi, da bi se rešilo vprašanje v zvezi z uporabo in zlorabo osebnega orožja. Okrepljena bo tudi mobilizacija civilne družbe v okviru agende o ženskah, miru in varnosti ter na sejah akcijskega programa, v ospredje pa bodo bili postavljeni tudi pomisleki glede vprašanja spola v okviru političnega procesa v zvezi z osebnim orožjem.

3.7 Partnerstvo, zastopanje interesov in ozaveščanje

3.7.1 Cilji

Vse organizacije, ki sestavljajo sistem Združenih narodov, vključno s skladi, programi in specializiranimi agencijami, morajo prispevati k doseganju enakosti spolov. Poleg tega bodo organizacije pod okriljem ZN, vključene v nadzor nad osebnim orožjem, vključile vidik spola v vse faze projektov in programov v zvezi z osebnim orožjem. Da bi podprli tovrstne ukrepe, so zasnovani ukrepi, s katerimi se pritegne pozornost ZN, pa tudi širših izkustvenih skupnosti, za to problematiko. Tudi večja prepoznavnost problematike z dejavnostmi zastopanja interesov in ozaveščanja bo okrepila vpliv projekta. Partnerstvo z vsemi ustreznimi deležniki je namenjeno temu, da se omogoči lažje usklajevanje in prispeva h koordiniranemu izvajanju vseh ukrepov, ki jih podpira ta sklep.

3.7.2 Ukrepi

(a)

Organizirati redne dejavnosti v okviru Prvega odbora Generalne skupščine ZN (oktobra) in Komisije ZN za položaj žensk (marca) v New Yorku, in sicer v okviru procesa dela med sejami o vključevanju vidika spola v nadzor nad osebnim orožjem, vključno z razpravami na forumih in spremljevalnimi prireditvami s pomembnimi govorci iz sistema ZN, držav, raziskovalnih ustanov, akademskih krogov in NVO. Ta proces upošteva zbliževanje mednarodnih programov in pobud politike v zvezi z enakostjo spolov.

(b)

V letu 2021 organizirati enodnevni dogodek v New Yorku med kampanjo „16 dni aktivizma proti nasilju na podlagi spola“, ki promovira vključevanje vidika spola v nadzor nad osebnim orožjem, vključno z razpravo na visoki ravni, da se pokaže politična zavezanost temu vprašanju, predstavitvijo praktičnih primerov s terena, vključno z rezultati dejavnosti, izvedenih v okviru tega projekta, ter strokovnimi odbori in razpravami za nadaljnjo poglobitev vprašanja.

(c)	Zasnovati uradno spletno stran UNODA, posvečeno vključevanju vidika spola v nadzor nad osebnim orožjem, ki bi med drugim ponujala informacije in vire iz ukrepov, ki jih podpira ta sklep.

(d)	V okviru ZN ustanoviti delovno skupino CASA (6) za vidik spola in osebno orožje, ki jo bo sklical UNODA in ki združuje vse pomembne partnerje za izvajanje ukrepov, ki jih podpira ta sklep. Tudi mreža IANSA bo povabljena, da se pridruži tej delovni skupini.

(e)	Promovirati pomen vključevanja vidika spola prek socialnih medijev in medijskih kampanj.

(f)	Redno obveščati donatorja (Unijo) o napredku pri izvajanju tega sklepa.

3.7.3 Pričakovani rezultati

Vzpostavljena bo redna izmenjava mnenj o pristopih k nadzoru nad osebnim orožjem z vidika spola, problematika in rezultati ukrepov, izvedenih v skladu s tem sklepom, pa bodo pogosto promovirani. Ustvarjeno bo spletišče kot izčrpen vir, ki vsebuje informacije o vključevanju vidika spola v nadzor nad osebnim orožjem in o rezultatih, doseženih v okviru tega sklepa. Organizirani bodo redni sestanki delovne skupine CASA na temo spola in osebnega orožja in ves čas trajanja izvajanja projekta bo usklajevano izvajanje ukrepov.

4. KONČNI REZULTATI

Izvajalska agencija bo za Unijo pripravila in ji predložila naslednje končne rezultate:

—	zbirna poročila 18 državnih programov usposabljanja o vključevanju vidika spola na področje osebnega orožja;

—	priročnik za usposabljanje v angleškem, francoskem, portugalskem in španskem jeziku ter ustrezna gradiva za usposabljanje na spletu in v tiskani obliki;

—	usposabljanje prek spleta v arabskem, angleškem, francoskem, portugalskem in španskem jeziku o vključevanju vidika spola v nadzor nad osebnim orožjem za osebje ZN in širše skupnosti uporabnikov;

—	končni dokument delavnice Azija-Pacifik za civilno družbo ter poslanke in poslance, na podlagi katerega se lahko oblikujejo ukrepi;

—	zbirno poročilo sodelovanja civilne družbe na področju vključevanja vidika spola v nadzor nad osebnim orožjem;

—	prevod modulov MOSAIC v arabski, francoski, portugalski in španski jezik;

—	končno poročilo ob zaključku projekta.

5. PARTNERJI

Ukrepi iz tega sklepa so oblikovani tako, da se opirajo na obstoječa orodja, informacije in strokovno znanje, kadar so ti na voljo. Mehanizem usklajevanja delovanja v zvezi z osebnim orožjem v okviru ZN, imenovan CASA (7), bo služil kot platforma za usklajevanje, predvsem z Agencijo ZN za ženske, programom ZN za razvoj/SEESAC in Oddelkom za operacije za ohranjanje miru ter uradi posebnih predstavnikov generalnega sekretarja ZN za otroke v oboroženih spopadih, za spolno nasilje v konfliktih in za nasilje nad otroki. UNODA bo tesno usklajeval izvajanje tega sklepa z donatorjem (Unijo) ter mrežo IANSA.

6. UPRAVIČENCI

Ta sklep bo neposredno koristil nacionalnim institucijam, pristojnim za nadzor nad osebnim orožjem v ciljnih državah in regijah, in sicer v Afriki, Karibih in Latinski Ameriki ter Aziji in pacifiških državah. Splošno prebivalstvo zadevnih držav, ki je ogroženo zaradi močno razširjene dostopnosti osebnega orožja, bo imelo posredne koristi, saj se bo ogroženost zmanjšala. Poleg tega ta sklep podpira partnerje in osebje sistema ZN, ki se ukvarjajo z vprašanjem nadzora nad osebnim orožjem v sekretariatih regionalnih in podregionalnih organizacij. Koristi bodo imele tudi lokalne skupnosti in organizacije civilne družbe, zlasti člani mreže IANSA. Prav tako bodo imele koristi diplomatske skupnosti v New Yorku in Ženevi ter v glavnih mestih, ki se ukvarjajo z agendo o ženskah, miru in varnosti ter uresničevanjem ciljev 5 in 16 agende za trajnostni razvoj do leta 2030. Ukrepi bodo morali biti popolnoma v skladu z nacionalnimi prednostnimi nalogami držav in potrjeni s strani pristojnih nacionalnih organov. Ukrepi bodo zasnovani tako, da bodo koristili več kot eni ciljni skupini.

7. TRAJANJE

Ob upoštevanju svetovnega obsega ukrepov, ki jih podpira ta sklep, števila partnerjev, upravičencev in načrtovanih ukrepov je časovni okvir za izvajanje 36 mesecev.

8. KOMUNIKACIJA IN PREPOZNAVNOST UNIJE

UNODA bo sprejel vse ustrezne ukrepe, s katerimi bo zagotovil ustrezno prepoznavnost prispevka Unije za ukrepanje. Ti ukrepi se bodo izvajali v skladu s priročnikom Komisije o komunikaciji in prepoznavnosti zunanjega delovanja Evropske unije. UNODA bo podpiral širjenje informacij in rezultatov predlaganih dejavnosti za čim širše občinstvo. Poleg tega se bodo izvajale dejavnosti ozaveščanja v okviru vseh ustreznih ukrepov prek medijev, spremljevalnih dogodkov in spletnih orodij. UNODA bo zagotovil, da se upravičenci ukrepov zavedajo vloge Unije, in bo ozaveščal o tem, kako Unija in ZN sodelujejo, da bi okrepili nadzor nad osebnim orožjem s spodbujanjem takega pristopa k problematiki osebnega orožja, ki upošteva vidik spolov.

UNODA in mreža IANSA bosta izkoristila najširši možen razpon različnih komunikacijskih orodij, vključno s spletno stranjo, pisnimi sporočili za javnost, izbranimi orodji socialnih medijev, spremljevalnimi dogodki in neuradnimi poročanji. Izvajanje vseh ukrepov se bo spremljalo prek orodij za spremljanje in vrednotenje, vključno z anketami za udeležence in rednimi sejami zadevnih delovnih skupin.

(1) „Varovanje naše skupne prihodnosti. Agenda za razorožitev“, maj 2018, https://front.un-arm.org/documents/SG+disarmament+agenda_1.pdf

(2) www.un.org/disarmament/mosaic

(3) https://www.un.org/disarmament/mosaic

(4) Sklep Sveta (SZVP) 2016/2356 z dne 19. decembra 2016 v podporo dejavnostim SEESAC za razorožitev in nadzor nad oborožitvijo v Jugovzhodni Evropi v okviru strategije EU za boj proti nedovoljenemu kopičenju in trgovini z osebnimi in lahkim orožjem in pripadajočim strelivom (UL L 348, 21.12.2016, str. 60).

(5) https://docs.wixstatic.com/ugd/bb4a5b_8c8bd0e981b54b6e8b01da205c10d4a3.pdf

(6) http://www.un-arm.org/PoAISS/CASA.aspx

(7) http://www.un-arm.org/PoAISS/CASA.aspx

18.12.2018

Uradni list Evropske unije

L 322/57

IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2018/2015

z dne 17. decembra 2018

o spremembi Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU o nadzornih ukrepih za zdravje živali v zvezi z afriško prašičjo kugo v nekaterih državah članicah

(notificirano pod dokumentarno številko C(2018) 8998)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive Sveta 89/662/EGS z dne 11. decembra 1989 o veterinarskih pregledih v trgovini znotraj Skupnosti glede na vzpostavitev notranjega trga (1) in zlasti člena 9(4) Direktive,

ob upoštevanju Direktive Sveta 90/425/EGS z dne 26. junija 1990 o veterinarskih pregledih, ki se zaradi vzpostavitve notranjega trga izvajajo v trgovini znotraj Unije z nekaterimi živimi živalmi in proizvodi (2), ter zlasti člena 10(4) Direktive,

ob upoštevanju Direktive Sveta 2002/99/ES z dne 16. decembra 2002 o predpisih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki urejajo proizvodnjo, predelavo, distribucijo in uvoz proizvodov živalskega izvora, namenjenih prehrani ljudi (3), ter zlasti člena 4(3) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Izvedbeni sklep Komisije 2014/709/EU (4) določa nadzorne ukrepe za zdravje živali v zvezi z afriško prašičjo kugo v nekaterih državah članicah, kjer so bili potrjeni primeri navedene bolezni pri domačih ali divjih prašičih (v nadaljnjem besedilu: zadevne države članice). V delih I do IV Priloge k navedenemu izvedbenemu sklepu so nekatera območja zadevnih držav članic razmejena in navedena po različni stopnji tveganja zaradi epidemioloških razmer glede navedene bolezni. Priloga k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU je bila večkrat spremenjena, da bi se upoštevale spremembe epidemioloških razmer glede afriške prašičje kuge v Uniji, ki jih je bilo treba vključiti v navedeno prilogo. Priloga k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU je bila nazadnje spremenjena z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2018/1856 (5), in sicer po nedavnih primerih afriške prašičje kuge v Belgiji, Latviji, Litvi, na Madžarskem in Poljskem.

(2)

Tveganje širjenja afriške prašičje kuge pri prostoživečih živalih je povezano s počasnim naravnim širjenjem navedene bolezni v populacijah divjih prašičev in s človekovimi dejavnostmi, kot je pokazal nedavni epidemiološki razvoj navedene bolezni v Uniji in kot je dokumentirala Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) v svojem znanstvenem mnenju Sveta za zdravje in zaščito živali, objavljenem 14. julija 2015, v svojem znanstvenem poročilu o epidemioloških analizah afriške prašičje kuge v baltskih državah in na Poljskem, objavljenem 23. marca 2017, v svojem znanstvenem poročilu o epidemioloških analizah afriške prašičje kuge v baltskih državah in na Poljskem, objavljenem 8. novembra 2017, in v svojem znanstvenem poročilu o epidemioloških analizah afriške prašičje kuge v Evropski uniji, objavljenem 29. novembra 2018 (6).

(3)

Direktiva Sveta 2002/60/ES (7) določa minimalne ukrepe Unije za nadzor nad afriško prašičjo kugo. Zlasti člen 9 Direktive 2002/60/ES določa vzpostavitev okuženega in ogroženega območja, kadar je afriška prašičja kuga uradno potrjena pri prašičih na gospodarstvu, člena 10 in 11 navedene direktive pa določata ukrepe, ki jih je treba sprejeti na okuženih in ogroženih območjih za preprečevanje širjenja navedene bolezni. Poleg tega člen 15 Direktive 2002/60/ES določa ukrepe, ki jih je treba sprejeti v primeru potrditve afriške prašičje kuge pri divjih prašičih, vključno z uvedbo uradnega nadzora gospodarstev s prašiči na opredeljenem okuženem območju. Nedavne izkušnje so pokazale, da so ukrepi, določeni v Direktivi 2002/60/ES, učinkoviti pri nadzoru širjenja navedene bolezni, in zlasti ukrepi čiščenja in razkuževanja na okuženih gospodarstvih.

(4)

Ob upoštevanju učinkovitosti ukrepov, ki se izvajajo v državah članicah v skladu z Direktivo 2002/60/ES, zlasti tistih iz člena 10(4)(b), člena 10(5) in člena 15 Direktive, ter v skladu z ukrepi za zmanjšanje tveganja glede afriške prašičje kuge iz Zoosanitarnega kodeksa za kopenske živali Svetovne organizacije za zdravje živali bi bilo treba nekatera območja v Litvi in na Poljskem, ki so trenutno navedena v delu III Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU, zdaj navesti v delu II navedene priloge zaradi izteka trimesečnega obdobja od končnega čiščenja in razkuževanja okuženih gospodarstev. Glede na to, da so v delu III Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU navedena območja, na katerih se epidemiološke razmere še vedno spreminjajo in so zelo dinamične, je treba ob kakršnih koli spremembah območij iz navedenega dela še posebej upoštevati vpliv na okoliška območja.

(5)	Od datuma sprejetja Izvedbenega sklepa (EU) 2018/1856 so se pojavili dodatni primeri afriške prašičje kuge v Latviji, Litvi in na Poljskem, kar bi bilo prav tako treba upoštevati v Prilogi k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU.

(6)

Novembra 2018 je bilo ugotovljenih nekaj primerov afriške prašičje kuge pri divjih prašičih v okrožjih Telšių in Marijampolė v Litvi v neposredni bližini območij, navedenih v delu I Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU. Ti primeri afriške prašičje kuge pri divjih prašičih pomenijo povišanje stopnje tveganja, ki bi ga bilo treba upoštevati v navedeni prilogi. Zato bi bilo treba ti območji v Litvi, prizadeti zaradi afriške prašičje kuge, zdaj namesto v delu I navesti v delu II Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU.

(7)

Decembra 2018 je bilo ugotovljenih nekaj primerov afriške prašičje kuge pri divjih prašičih v okrožju Vaiņodes v Latviji v neposredni bližini območja, navedenega v delu I Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU. Ti primeri afriške prašičje kuge pri divjih prašičih pomenijo povišanje stopnje tveganja, ki bi ga bilo treba upoštevati v navedeni prilogi. Zato bi bilo treba to območje v Latviji, prizadeto zaradi afriške prašičje kuge, zdaj namesto v delu I navesti v delu II Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU.

(8)

Decembra 2018 je bilo ugotovljenih nekaj primerov afriške prašičje kuge pri divjih prašičih v okrožjih giżycki, hrubieszowski in garwoliński na Poljskem na območjih, navedenih v delu I, ali na območjih v neposredni bližini območij, navedenih v delu I Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU. Ti primeri afriške prašičje kuge pri divjih prašičih pomenijo povišanje stopnje tveganja, ki bi ga bilo treba upoštevati v navedeni prilogi. Zato bi bilo treba ta območja na Poljskem, prizadeta zaradi afriške prašičje kuge, zdaj namesto v delu I navesti v delu II Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU.

(9)

Da bi se upoštevale nedavne spremembe pri epidemiološkem razvoju afriške prašičje kuge v Uniji in proaktivno obvladovala tveganja, povezana s širjenjem navedene bolezni, bi bilo treba razmejiti dovolj velika nova območja z visokim tveganjem v Latviji, Litvi in na Poljskem ter jih ustrezno navesti delih I in II Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU. Prilogo k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(10)	Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Priloga k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU se nadomesti z besedilom iz Priloge k temu sklepu.

Člen 2

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Bruslju, 17. decembra 2018

Za Komisijo

Vytenis ANDRIUKAITIS

Član Komisije

(1) UL L 395, 30.12.1989, str. 13.

(2) UL L 224, 18.8.1990, str. 29.

(3) UL L 18, 23.1.2003, str. 11.

(4) Izvedbeni sklep Komisije 2014/709/EU z dne 9. oktobra 2014 o nadzornih ukrepih za zdravje živali v zvezi z afriško prašičjo kugo v nekaterih državah članicah in razveljavitvi Izvedbenega sklepa 2014/178/EU (UL L 295, 11.10.2014, str. 63).

(5) Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2018/1856 z dne 27. novembra 2018 o spremembi Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU o nadzornih ukrepih za zdravje živali v zvezi z afriško prašičjo kugo v nekaterih državah članicah (UL L 302, 28.11.2018, str. 78).

(6) EFSA Journal 2015;13(7):4163; EFSA Journal 2017;15(3):4732; EFSA Journal 2017;15(11):5068; EFSA Journal 2018;16(11):5494.

(7) Direktiva Sveta 2002/60/ES z dne 27. junija 2002 o določitvi posebnih ukrepov za nadzor nad afriško prašičjo kugo in o spremembi Direktive 92/119/EGS v zvezi z nalezljivo ohromelostjo prašičev in afriško prašičjo kugo (UL L 192, 20.7.2002, str. 27).

PRILOGA

Priloga k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU se nadomesti z naslednjim:

„PRILOGA

DEL I

1. Belgija

Naslednja območja v Belgiji:

v provinci Luxembourg:

—

območje je v smeri urinega kazalca razmejeno z naslednjim:

—	meja s Francijo,

—	N85: Rue de Carignan, Rue de France, Rue des Généraux Cuvelier, Rue de la Station, Rue de Neufchâteau,

—	N894: Rue de Chiny, Rue de la Fontenelle, Rue du Millénaire, Rue de la Goulette, Pont saint Nicolas, Rue des Combattants, Rue du Pré au bois,

—	N801: Rue Notre-Dame,

—	N894: Rue des Combattants, Rue des Tilleuls, Naleumont, Rue de Rindchay, Rue de la Distillerie,

—	N40: Rue de Luxembourg, Rue Ranci, Rue de la Chapelle,

—	Rue du Tombois,

—	Rue Du Pierroy,

—	Rue Saint-Orban,

—	Rue Saint-Aubain,

—	Rue des Cottages,

—	Rue de Relune,

—	Rue de Rulune,

—	Route de l'Ermitage,

—	N87: Route de Habay,

—	Chemin des Ecoliers,

—

Le Routy,

—	Rue Burgknapp,

—	Rue de la Halte,

—	Rue du Centre,

—	Rue de l'Eglise,

—	Rue du Marquisat,

—	Rue de la Carrière,

—	Rue de la Lorraine,

—	Rue du Beynert,

—

Millewée,

—	Rue du Tram,

—

Millewée,

—	N4: Route de Bastogne, Avenue de Longwy, Route de Luxembourg,

—	meja z Velikim vojvodstvom Luksemburg,

—

območje je v smeri urinega kazalca razmejeno z naslednjim:

—	La N88, depuis son intersection avec la N883 au niveau d'Aubange jusque son intersection avec la N891 au niveau de Gérouville,

—	La N891 jusque son intersection avec la N83 au niveau de Jamoigne,

—	La N83 jusque son intersection avec la N891,

—	La N891 jusque son intersection avec la N879 au niveau de Marbehan,

—	La N879 jusque son intersection avec la N897 au niveau de Marbehan,

—	La N897 jusque son intersection avec la E25 - E411,

—	La E25 - E411 jusque son intersection avec la N81 au niveau de Weyler,

—	La N81 jusque son intersection avec la N883 au niveau d'Aubange,

—	La N883 jusque son intersection avec la N88.

2. Bolgarija

Naslednja območja v Bolgariji:

v regiji Silistra:

—

v občini Alfatar:

—

Bistra,

—

Alekovo,

—

v občini Dulovo:

—

Kolobar,

—

Varbina,

—

Kozyak,

—

Mezhden,

—	Chukovetz,

—	Tzar Asen,

—	Cherkovna,

—

Dulovo,

—

Chernik,

—

Poroyno,

—

Vodno,

—	Chernolik,

—

v občini Sitovo:

—

Sitovo,

—	Yastrebno,

—

Slatina,

—

v občini Silistra:

—

Bradvari,

—	Zlatoklas,

—	Yordanovo,

—	Profesor Ishirkovo,

—

Kazimir,

—

Babuk,

—

Sarpovo,

—

Smiletz,

—	Tzenovich,

—	Polkovnik Lambrinovo,

—

Srebarna,

—

Aydemir,

—

Silistra,

—	Kalipetrovo,

v regiji Dobrich:

—

v občini General Toshevo:

—

Rosen,

—

Krasen,

—

Zhiten,

—

Snop,

—

Gradini,

—

v občini Krushari:

—	Severnyak,

—

Abrit,

—

Dobrin,

—	Alexandria,

—	Polkovnik Dyakovo,

—

Zagortzi,

—	Krushartzi,

—

Bistretz,

—

Telerig,

—

Lozenetz,

—

v občini Tervel:

—

Onogur,

—

Balik,

—	Аngelariy,

—

Sarnetz,

—

Bozhan,

—	Popgruevo,

—

Kochmar,

—

Guslar,

—	Mali Izvor,

—

Тervel,

—

Bonevo,

—	Voynikovo,

—

Bezmer,

—	Chestimensko,

—	Profesor Zlatarski,

—	Kableshkovo,

—	Glavantzi,

—	Nova kamena,

—	Kladentzi,

—	Gradnitza,

—

v občini Dobrich:

—	Kragulevo,

—

Dobrevo,

—

Cherna,

—

Pchelnik,

—	Zhitnitza,

—	Polkovnik Ivanovo,

—

Hitovo,

—	Vodnyantzi,

—	Feldfebel Denkovo (Dyankovo),

—

Podslon,

—	Geshanovo.

3. Češka

Naslednja območja na Češkem:

—	okres Uherské Hradiště,

—	okres Kroměříž,

—	okres Vsetín,

—

katastrální území obcí v okrese Zlín:

—

Bělov,

—	Biskupice u Luhačovic,

—	Bohuslavice nad Vláří,

—

Brumov,

—

Bylnice,

—

Divnice,

—	Dobrkovice,

—	Dolní Lhota u Luhačovic,

—	Drnovice u Valašských Klobouk,

—	Halenkovice,

—

Haluzice,

—	Hrádek na Vlárské dráze,

—	Hřivínův Újezd,

—	Jestřabí nad Vláří,

—	Kaňovice u Luhačovic,

—

Kelníky,

—	Kladná-Žilín,

—

Kochavec,

—	Komárov u Napajedel,

—

Křekov,

—

Lipina,

—	Lipová u Slavičína,

—	Ludkovice,

—	Luhačovice,

—

Machová,

—	Mirošov u Valašských Klobouk,

—	Mysločovice,

—	Napajedla,

—

Návojná,

—

Nedašov,

—	Nedašova Lhota,

—

Nevšová,

—	Otrokovice,

—	Petrůvka u Slavičína,

—	Pohořelice u Napajedel,

—

Polichno,

—	Popov nad Vláří,

—

Poteč,

—	Pozlovice,

—	Rokytnice u Slavičína,

—

Rudimov,

—

Řetechov,

—

Sazovice,

—

Sidonie,

—

Slavičín,

—

Smolina,

—	Spytihněv,

—	Svatý Štěpán,

—

Šanov,

—

Šarovy,

—	Štítná nad Vláří,

—

Tichov,

—	Tlumačov na Moravě,

—	Valašské Klobouky,

—	Velký Ořechov,

—	Vlachova Lhota,

—	Vlachovice,

—

Vrbětice,

—

Žlutava.

4. Estonija

Naslednja območja v Estoniji:

—	Hiiu maakond.

5. Madžarska

Naslednja območja na Madžarskem:

—

Borsod-Abaúj-Zemplén megye 650100, 650200, 650300, 650400, 650500, 650600, 650700, 650800, 650900, 651000, 651100, 651200, 651300, 651400, 651500, 651610, 651700, 651801, 651802, 651803, 651900, 652000, 652100, 652200, 652300, 652400, 652500, 652601, 652602, 652603, 652700, 652800, 652900, 653000, 653100, 653200, 653300, 653401, 653403, 653500, 653600, 653700, 653800, 653900, 654000, 654201, 654202, 654301, 654302, 654400, 654501, 654502, 654600, 654700, 654800, 654900, 655000, 655100, 655200, 655300, 655400, 655500, 655600, 655700, 655800, 655901, 655902, 656000, 656100, 656200, 656300, 656400, 656600, 657300, 657400, 657500, 657600, 657700, 657800, 657900, 658000, 658100, 658201, 658202, 658403, 659210, 659220, 659300, 659400, 659500, 659601, 659602, 659901, 660000, 660100, 660200, 660400, 660501, 660502, és 660600 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

—

Hajdú-Bihar megye 900150, 900250, 900350, 900450, 900550, 900650, 900660, 900670, 900750, 900850, 900860, 900930, 900950, 901050, 901150, 901250, 901260, 901270, 901350, 901450, 901551, 901560, 901570, 901580, 901590, 901650, 901660, 901850, 901950, 902050, 902850, 902860, 902950, 902960, 903050, 903150, 903250, 903350, 903360, 903370, 903450, 903550, 904450, 904460, 904550, 904650, 904750, 904760, 905450 és 905550 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

—

Heves megye 700150, 700250, 700260, 700350, 700450, 700460, 700550, 700650, 700750, 700850, 702350, 702450, 702550, 702750, 702850, 703350, 703360, 703450, 703550, 703610, 703750, 703850, 703950, 704050, 704150, 704250, 704350, 704450, 704550, 704650, 704750, 704850, 704950, 705050, 705250, 705350, 705510 és 705610 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

—	Jász-Nagykun-Szolnok megye 750150, 750160, 750250, 750260, 750350, 750450, 750460, 750550, 750650, 750750, 750850, 750950 és 750960 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

—

Nógrád megye 550120, 550130, 550210, 550710, 550810, 551450, 551460, 551550, 551650, 551710, 552010, 552150, 552250, 552350, 552360, 552450, 552460, 552520, 552550, 552610, 552620, 552710, 552850, 552860, 552950, 552960, 552970, 553050, 553110, 553250, 553260, 553350, 553650, 553750, 553850, 553910és 554050 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

—	Pest megye 571250, 571350, 571550, 571610, 571750, 571760, 572250, 572350, 572550, 572850, 572950, 573360, 573450, 580050 és 580450 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

—

Szabolcs-Szatmár-Bereg megye 850650, 850850, 851851, 851852, 851950, 852350, 852450, 852550, 852750, 853560, 853650, 853751, 853850, 853950, 853960, 854050, 854150, 854250, 854350, 855250, 855350, 855450, 855460, 855550, 855650, 855660, 855750, 855850, 855950, 855960, 856012, 856050, 856150, 856260, 857050, 857150, 857350 és 857450 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe.

6. Latvija

Naslednja območja v Latviji:

—	Aizputes novada Aizputes, Cīravas, Lažas, Kazdangas pagasts un Aizputes pilsēta,

—	Alsungas novads,

—	Durbes novada Dunalkas un Tadaiķu pagasts,

—	Kuldīgas novada Gudenieku pagasts,

—	Pāvilostas novada Sakas pagasts un Pāvilostas pilsēta,

—	Stopiņu novada daļa, kas atrodas uz rietumiem no autoceļa V36, P4 un P5, Acones ielas, Dauguļupes ielas un Dauguļupītes,

—	Ventspils novada Jūrkalnes pagasts,

—	Grobiņas novada Bārtas un Gaviezes pagasts,

—	Rucavas novada Dunikas pagasts.

7. Litva

Naslednja območja v Litvi:

—	Jurbarko rajono savivaldybė: Smalininkų ir Viešvilės seniūnijos,

—

Kelmės rajono savivaldybė: Kelmės, Kelmės apylinkių, Kražių, Kukečių, Liolių, Pakražančio seniūnijos, Tytyvėnų seniūnijos dalis į vakarus ir šiaurę nuo kelio Nr. 157 ir į vakarus nuo kelio Nr. 2105 ir Tytuvėnų apylinkių seniūnijos dalis į šiaurę nuo kelio Nr. 157 ir į vakarus nuo kelio Nr. 2105, ir Vaiguvos seniūnijos,

—	Mažeikių rajono savivaldybė: Sedos, Šerkšnėnų ir Židikų seniūnijos,

—	Pagėgių savivaldybė,

—	Plungės rajono savivaldybė,

—	Raseinių rajono savivaldybė: Girkalnio ir Kalnūjų seniūnijos dalis į šiaurę nuo kelio Nr A1, Nemakščių, Paliepių, Raseinių, Raseinių miesto ir Viduklės seniūnijos,

—	Rietavo savivaldybė,

—	Skuodo rajono savivaldybė: Barstyčių ir Ylakių seniūnijos,

—	Šilalės rajono savivaldybė,

—	Šilutės rajono savivaldybė: Juknaičių, Kintų, Šilutės ir Usėnų seniūnijos,

—	Tauragės rajono savivaldybė: Lauksargių, Skaudvilės, Tauragės, Mažonų, Tauragės miesto ir Žygaičių seniūnijos.

8. Poljska

Naslednja območja na Poljskem:

w województwie warmińsko-mazurskim:

—	gmina Dubeninki w powiecie gołdapskim,

—	gmina Ruciane – Nida i część gminy Pisz położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 58 oraz miasto Pisz w powiecie piskim,

—	gminy Miłki, Ryn, część gminy wiejskiej Giżycko położona na północny wschód od linii wyznaczonej przez drogi nr 59 i 63 i miasto Giżycko w powiecie giżyckim,

—

gminy Mikołajki, Piecki, część gminy Sorkwity położona na południe od drogi nr 16 i część gminy wiejskiej Mrągowo położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 16 biegnącą od zachodniej granicy gminy do granicy miasta Mrągowo oraz na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 59 biegnącą od wschodniej granicy gminy do granicy miasta Mrągowo w powiecie mrągowskim,

—	gmina Bisztynek w powiecie bartoszyckim,

—	gminy Dźwierzuty i Świętajno w powiecie szczycieńskim.

—

gminy Lubomino, część gminy Orneta położona na zachód od linii wyznaczonej przez linię kolejową łącząca miejscowości Lubomino i Pieniężno, część gminy wiejskiej Lidzbark Warmiński położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 513 biegnącą od wschodniej granicy gminy do wschodniej granicy miasta Lidzbark Warmiński oraz na południowy wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 51 i część gminy Kiwity położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 513 w powiecie lidzbarskim,

—	gminy Elbląg, Godkowo, Gronowo Elbląskie, Markusy, Pasłęk i część gminy Tolkmicko niewymieniona w części II załącznika w powiecie elbląskim oraz strefa wód przybrzeżnych Zalewu Wiślanego i Zatoki Elbląskiej,

—	powiat miejski Elbląg,

—	gminy Biskupiec, Dobre Miasto, Jeziorany, Kolno i Świątki w powiecie olsztyńskim,

—	gmina Miłakowo w powiecie ostródzkim,

w województwie podlaskim:

—	gminy Brańsk z miastem Brańsk, Rudka i Wyszki w powiecie bielskim,

—	gmina Perlejewo w powiecie siemiatyckim,

—	gminy Kolno z miastem Kolno, Mały Płock i Turośl w powiecie kolneńskim,

—	gmina Poświętne w powiecie białostockim,

—	gminy Kołaki Kościelne, Rutki, Szumowo, część gminy Zambrów położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr S8 i miasto Zambrów w powiecie zambrowskim,

—	gminy Wiżajny i Przerośl w powiecie suwalskim,

—	gminy Kulesze Kościelne, Nowe Piekuty, Szepietowo, Klukowo, Ciechanowiec, Wysokie Mazowieckie z miastem Wysokie Mazowieckie, Czyżew w powiecie wysokomazowieckim,

—	gminy Miastkowo, Nowogród i Zbójna w powiecie łomżyńskim.

w województwie mazowieckim:

—	gminy Ceranów, Kosów Lacki, Sabnie, Sterdyń, część gminy Bielany położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 63 i część gminy wiejskiej Sokołów Podlaski położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 63 w powiecie sokołowskim,

—	gminy Grębków, Korytnica, Liw, Łochów, Miedzna, Sadowne, Stoczek, Wierzbno i miasto Węgrów w powiecie węgrowskim,

—	część gminy Kotuń położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę łączącą miejscowości Nowa Dąbrówka, Pieróg, Kotuń wzdłuż ulicy Gorzkowskiego i Kolejowej do przejazdu kolejowego łączącego się z ulicą Siedlecką, Broszków, Żuków w powiecie siedleckim,

—	gminy Rzekuń, Troszyn, Lelis, Czerwin i Goworowo w powiecie ostrołęckim,

—	powiat miejski Ostrołęka,

—	powiat ostrowski,

—	gminy Karniewo, Maków Mazowiecki, Rzewnie i Szelków w powiecie makowskim,

—	gmina Krasne w powiecie przasnyskim,

—	gminy Mała Wieś i Wyszogród w powiecie płockim,

—	gminy Ciechanów z miastem Ciechanów, Glinojeck, Gołymin – Ośrodek, Ojrzeń, Opinogóra Górna i Sońsk w powiecie ciechanowskim,

—	gminy Baboszewo, Czerwińsk nad Wisłą, Naruszewo, Płońsk z miastem Płońsk, Sochocin i Załuski w powiecie płońskim,

—	gminy Gzy, Obryte, Zatory, Pułtusk i część gminy Winnica położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę łączącą miejscowości Bielany, Winnica i Pokrzywnica w powiecie pułtuskim,

—	gminy Brańszczyk, Długosiodło, Rząśnik, Wyszków, Zabrodzie i część gminy Somianka położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 62 w powiecie wyszkowskim,

—	gminy Jadów, Klembów, Poświętne, Strachówka i Tłuszcz w powiecie wołomińskim,

—

gminy Dobre, Jakubów, Mrozy, Kałuszyn, Stanisławów, część gminy Cegłów położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę biegnącą od zachodniej granicy gminy łączącą miejscowości Wiciejów, Mienia, Cegłów i na wschód od linii wyznaczonej przez drogę łączącą miejscowości Cegłów, Skwarne i Podskwarne biegnącą do wschodniej granicy gminy i część gminy Mińsk Mazowiecki położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 92 biegnącą od zachodniej granicy gminy do granicy miasta Mińsk Mazowiecki i na północ od linii wyznaczonej przez drogę biegnącą od wschodniej granicy miasta Mińsk Mazowiecki łączącą miejscowości Targówka, Budy Barcząckie do wschodniej granicy gminy w powiecie mińskim,

—	gminy Sobolew, Trojanów i Żelechów w powiecie garwolińskim,

—	gminy Garbatka Letnisko, Gniewoszów i Sieciechów w powiecie kozienickim,

—	gminy Baranów i Jaktorów w powiecie grodziskim,

—	powiat żyrardowski,

—	gminy Belsk Duży, Błędów, Goszczyn i Mogielnica w powiecie grójeckim,

—	gminy Białobrzegi, Promna, Stara Błotnica, Wyśmierzyce i część gminy Stromiec położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 48 w powiecie białobrzeskim,

—	gminy Jedlińsk, Jastrzębia i Pionki z miastem Pionki w powiecie radomskim,

—	gminy Iłów, Młodzieszyn, Nowa Sucha, Rybno, Sochaczew z miastem Sochaczew i Teresin w powiecie sochaczewskim,

—	gmina Policzna w powiecie zwoleńskim,

—	gmina Solec nad Wisłą w powiecie lipskim.

w województwie lubelskim:

—	gminy Bełżyce, Borzechów, Niedrzwica Duża, Jabłonna, Krzczonów, Jastków, Konopnica, Wólka, Głusk, Strzyżewice i Wojciechów w powiecie lubelskim,

—	gminy Miączyn, Nielisz, Sitno, Stary Zamość, Komarów-Osada i część gminy wiejskiej Zamość położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 74 w powiecie zamojskim,

—	powiat miejski Zamość,

—	gmina Trzeszczany w powiecie hrubieszowskim,

—	gminy Jeziorzany i Kock w powiecie lubartowskim,

—	gminy Adamów i Serokomla w powiecie łukowskim,

—	powiat rycki,

—	gminy Janowiec, i część gminy wiejskiej Puławy położona na zachód od rzeki Wisły w powiecie puławskim,

—	gminy Chodel, Karczmiska, Łaziska, Opole Lubelskie, Poniatowa i Wilków w powiecie opolskim,

—

gminy Mełgiew, Rybczewice, miasto Świdnik i część gminy Piaski położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 17 biegnącą od wschodniej granicy gminy Piaski do skrzyżowania z drogą nr S12 i na zachód od linii wyznaczonej przez drogę biegnącą od skrzyżowania dróg nr 17 i nr S12 przez miejscowość Majdan Brzezicki do północnej granicy gminy w powiecie świdnickim;

—	gminy Gorzków, Rudnik i Żółkiewka w powiecie krasnostawskim,

—	gminy Bełżec, Jarczów, Lubycza Królewska, Rachanie, Susiec, Ulhówek i część gminy Łaszczów położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 852 w powiecie tomaszowskim,

—	gminy Łukowa i Obsza w powiecie biłgorajskim,

—	powiat miejski Lublin,

—	gminy Kraśnik z miastem Kraśnik, Szastarka, Trzydnik Duży, Urzędów, Wilkołaz i Zakrzówek w powiecie kraśnickim,

—	gminy Modliborzyce i Potok Wielki w powiecie janowskim.

w województwie podkarpackim:

—

gminy Horyniec-Zdrój, Narol, Stary Dzików, Wielkie Oczy i część gminy Oleszyce położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę biegnącą od wschodniej granicy gminy przez miejscowość Borchów do skrzyżowania z drogą nr 865 w miejscowości Oleszyce, a następnie na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 865 biegnącą w kierunku północno-wschodnim do skrzyżowania z drogą biegnąca w kierunku północno-zachodnim przez miejscowość Lubomierz - na południe od linii wyznaczonej przez tę drogę do skrzyżowania z drogą łączącą miejscowości Uszkowce i Nowy Dzików – na zachód od tej drogi w powiecie lubaczowskim,

—	gminy Laszki i Wiązownica w powiecie jarosławskim,

—	gminy Pysznica, Zaleszany i miasto Stalowa Wola w powiecie stalowowolskim,

—	gmina Gorzyce w powiecie tarnobrzeskim.

w województwie świętokrzyskim:

—	gminy Tarłów i Ożarów w powiecie opatowskim,

—	gminy Dwikozy, Zawichost i miasto Sandomierz w powiecie sandomierskim.

9. Romunija

Naslednja območja v Romuniji:

—

Județul Alba cu următoarea delimitare:

—	La nord de drumul național nr. 7,

—

Județul Arad cu următoarea delimitare:

—

La nord de linia descrisă de următoarele localități:

—

Macea,

—

Șiria,

—

Bârzava,

—	Toc, care se află la joncțiunea cu drumul național nr. 7,

—	La nord de drumul național nr. 7,

—	Restul județului Argeș care nu a fost inclus în partea III,

—	Județul Bistrița,

—	Județul Brașov,

—	Județul Cluj,

—	Județul Covasna,

—	Județul Harghita,

—

Județul Hunedoara cu următoarea delimitare:

—

La nord de linia descrisă de următoarele localități:

—

Brănișca,

—	Municipiul Deva,

—

Turdaș,

—	Localitățile Zam și Aurel Vlaicu, care se află la joncțiunea cu drumul național nr. 7,

—	La nord de drumul național nr. 7,

—	Județul Iași,

—	Județul Neamț,

—	Județul Vâlcea,

—	Județul Bistrița Nasaud,

—

Restul județului Maramureș care nu a fost inclus în Partea III cu următoarele comune:

—	Comuna Vișeu de Sus,

—	Comuna Borșa,

—	Comuna Oarța de Jos,

—	Comuna Suciu de Sus,

—	Comuna Moisei,

—	Comuna Coroieni,

—	Comuna Târgu Lăpuș,

—	Comuna Vima Mică,

—	Comuna Boiu Mare,

—	Comuna Valea Chioarului,

—	Comuna Ulmeni,

—	Comuna Băsești,

—	Comuna Baia Mare,

—	Comuna Tăuții Magherăuș,

—	Comuna Cicărlău,

—	Comuna Seini,

—	Comuna Ardusat,

—	Comuna Farcasa,

—	Comuna Salsig,

—	Comuna Asuaju de Sus,

—	Comuna Băița de sub Codru,

—	Comuna Bicaz,

—	Comuna Grosi,

—	Comuna Recea,

—	Comuna Baia Sprie,

—	Comuna Sisesti,

—	Comuna Cernesti,

—	Copalnic Mănăstur,

—	Comuna Dumbrăvița,

—	Comuna Cupseni,

—	Comuna Șomcuța Mare,

—	Comuna Sacaleșeni,

—	Comuna Remetea Chioarului,

—	Comuna Mireșu Mare,

—	Comuna Ariniș.

—

Restul județului Mehedinți care nu a fost inclus în Partea III cu următoarele comune:

—	Comuna Garla Mare,

—

Hinova,

—	Burila Mare,

—

Gruia,

—

Pristol,

—

Dubova,

—	Municipiul Drobeta Turnu Severin,

—

Eselnița,

—

Salcia,

—

Devesel,

—

Svinița,

—

Gogoșu,

—

Simian,

—

Orșova,

—	Obârșia Closani,

—	Baia de Aramă,

—

Bala,

—

Florești,

—

Broșteni,

—

Corcova,

—

Isverna,

—

Balta,

—

Podeni,

—

Cireșu,

—

Ilovița,

—	Ponoarele,

—

Ilovăț,

—

Patulele,

—

Jiana,

—	Iyvoru Bârzii,

—

Malovat,

—	Bălvănești,

—	Breznița Ocol,

—

Godeanu,

—	Padina Mare,

—

Corlățel,

—	Vânju Mare,

—

Vânjuleț,

—	Obârșia de Câmp,

—

Vânători,

—

Vladaia,

—

Punghina,

—

Cujmir,

—

Oprișor,

—

Dârvari,

—	Căzănești,

—	Husnicioara,

—	Poroina Mare,

—

Prunișor,

—

Tămna,

—

Livezile,

—

Rogova,

—

Voloiac,

—

Sisești,

—

Sovarna,

—

Bălăcița,

—	Județul Gorj.

DEL II

1. Belgija

Naslednja območja v Belgiji:

v provinci Luxembourg:

—

območje je v smeri urinega kazalca razmejeno z naslednjim:

—	La N88, depuis son intersection avec la N883 au niveau d'Aubange jusque son intersection avec la N891 au niveau de Gérouville,

—	La N891 jusque son intersection avec la N83 au niveau de Jamoigne,

—	La N83 jusque son intersection avec la N891,

—	La N891 jusque son intersection avec la N879 au niveau de Marbehan,

—	La N879 jusque son intersection avec la N897 au niveau de Marbehan,

—	La N897 jusque son intersection avec la E25 - E411,

—	La E25 - E411 jusque son intersection avec la N81 au niveau de Weyler,

—	La N81 jusque son intersection avec la N883 au niveau d'Aubange,

—	La N883 jusque son intersection avec la N88.

2. Bolgarija

Naslednja območja v Bolgariji:

v regiji Silistra:

—

v občini Kaynardzha:

—

Voynovo,

—	Kaynardzha,

—

Kranovo,

—

Zarnik,

—	Dobrudzhanka,

—

Golesh,

—	Svetoslav,

—	Polk. Cholakovo,

—

Kamentzi,

—	Gospodinovo,

—	Sredishte,

—	Strelkovo,

—	Poprusanovo,

—

Posev,

—

v občini Alfatar:

—

Alfatar,

—	Kutlovitza,

—	Vasil Levski,

—

v občini Silistra:

—

Glavan,

—	Popkralevo,

—

Bogorovo,

—	Sratzimir,

—

Bulgarka,

v regiji Dobrich:

—

v občini Krushari:

—	Kapitan Dimitrovo,

—	Ognyanovo,

—

Zimnitza,

—

v občini Tervel:

—	Brestnitza,

—

Kolartzi.

3. Češka

Naslednja območja na Češkem:

—

katastrální území obcí v okrese Zlín:

—	Bohuslavice u Zlína,

—	Bratřejov u Vizovic,

—	Březnice u Zlína,

—	Březová u Zlína,

—

Březůvky,

—	Dešná u Zlína,

—	Dolní Ves,

—

Doubravy,

—

Držková,

—

Fryšták,

—	Horní Lhota u Luhačovic,

—	Horní Ves u Fryštáku,

—	Hostišová,

—	Hrobice na Moravě,

—

Hvozdná,

—	Chrastěšov,

—	Jaroslavice u Zlína,

—	Jasenná na Moravě,

—	Karlovice u Zlína,

—

Kašava,

—

Klečůvka,

—	Kostelec u Zlína,

—

Kudlov,

—	Kvítkovice u Otrokovic,

—	Lhota u Zlína,

—	Lhotka u Zlína,

—

Lhotsko,

—	Lípa nad Dřevnicí,

—

Loučka I,

—	Loučka II,

—	Louky nad Dřevnicí,

—	Lukov u Zlína,

—	Lukoveček,

—

Lutonina,

—	Lužkovice,

—	Malenovice u Zlína,

—

Mladcová,

—

Neubuz,

—	Oldřichovice u Napajedel,

—

Ostrata,

—	Podhradí u Luhačovic,

—	Podkopná Lhota,

—	Provodov na Moravě,

—

Prštné,

—	Příluky u Zlína,

—

Racková,

—

Raková,

—	Salaš u Zlína,

—	Sehradice,

—

Slopné,

—	Slušovice,

—

Štípa,

—

Tečovice,

—	Trnava u Zlína,

—

Ublo,

—	Újezd u Valašských Klobouk,

—

Velíková,

—	Veselá u Zlína,

—

Vítová,

—

Vizovice,

—

Vlčková,

—

Všemina,

—	Vysoké Pole,

—	Zádveřice,

—

Zlín,

—	Želechovice nad Dřevnicí.

4. Estonija

Naslednja območja v Estoniji:

—	Eesti Vabariik (välja arvatud Hiiu maakond).

5. Madžarska

Naslednja območja na Madžarskem:

—	Heves megye 700860, 700950, 701050, 701111, 701150, 701250, 701350, 701550, 701560, 701650, 701750, 701850, 701950, 702050, 702150, 702250, 702260, 702950, 703050, 703150, 703250, 703370, 705150 és 705450 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

—

Szabolcs-Szatmár-Bereg megye 850950, 851050, 851150, 851250, 851350, 851450, 851550, 851560, 851650, 851660, 851751, 851752, 852850, 852860, 852950, 852960, 853050, 853150, 853160, 853250, 853260, 853350, 853360, 853450, 853550, 854450, 854550, 854560, 854650, 854660, 854750, 854850, 854860, 854870, 854950, 855050, 855150, 856250, 856350, 856360, 856450, 856550, 856650, 856750, 856760, 856850, 856950, 857650, valamint 850150, 850250, 850260, 850350, 850450, 850550, 852050, 852150, 852250 és 857550 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

—	Nógrád megye 550110, 550310, 550320, 550450, 550460, 550510, 550610, 550950, 551010, 551150, 551160, 551250, 551350, 551360, 551810 és 551821 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

—	Borsod-Abaúj-Zemplén megye 656701, 656702, 656800, 656900, 657010, 657100, 658310, 658401, 658402, 658404, 658500, 658600, 658700, 658801, 658802, 658901, 658902, 659000, 659100, 659701, 659800 és 660800 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe.

6. Latvija

Naslednja območja v Latviji:

—	Ādažu novads,

—	Aizputes novada Kalvenes pagasts,

—	Aglonas novads,

—	Aizkraukles novads,

—	Aknīstes novads,

—	Alojas novads,

—	Alūksnes novads,

—	Amatas novads,

—	Apes novads,

—	Auces novads,

—	Babītes novads,

—	Baldones novads,

—	Baltinavas novads,

—	Balvu novads,

—	Bauskas novads,

—	Beverīnas novads,

—	Brocēnu novada Blīdenes pagasts, Remtes pagasta daļa uz austrumiem no autoceļa 1154 un P109,

—	Burtnieku novads,

—	Carnikavas novads,

—	Cēsu novads,

—	Cesvaines novads,

—	Ciblas novads,

—	Dagdas novads,

—	Daugavpils novads,

—	Dobeles novads,

—	Dundagas novads,

—	Durbes novada Durbes un Vecpils pagasts,

—	Engures novads,

—	Ērgļu novads,

—	Garkalnes novads,

—	Gulbenes novads,

—	Iecavas novads,

—	Ikšķiles novads,

—	Ilūkstes novads,

—	Inčukalna novads,

—	Jaunjelgavas novads,

—	Jaunpiebalgas novads,

—	Jaunpils novads,

—	Jēkabpils novads,

—	Jelgavas novads,

—	Kandavas novads,

—	Kārsavas novads,

—	Ķeguma novads,

—	Ķekavas novads,

—	Kocēnu novads,

—	Kokneses novads,

—	Krāslavas novads,

—	Krimuldas novads,

—	Krustpils novads,

—	Kuldīgas novada Ēdoles, Īvandes, Padures, Rendas, Kabiles, Rumbas, Kurmāles, Pelču, Snēpeles, Turlavas, Laidu un Vārmes pagasts, Kuldīgas pilsēta,

—	Lielvārdes novads,

—	Līgatnes novads,

—	Limbažu novads,

—	Līvānu novads,

—	Lubānas novads,

—	Ludzas novads,

—	Madonas novads,

—	Mālpils novads,

—	Mārupes novads,

—	Mazsalacas novads,

—	Mērsraga novads,

—	Naukšēnu novads,

—	Neretas novads,

—	Ogres novads,

—	Olaines novads,

—	Ozolnieku novads,

—	Pārgaujas novads,

—	Pļaviņu novads,

—	Preiļu novads,

—	Priekules novads,

—	Priekuļu novads,

—	Raunas novads,

—	republikas pilsēta Daugavpils,

—	republikas pilsēta Jelgava,

—	republikas pilsēta Jēkabpils,

—	republikas pilsēta Jūrmala,

—	republikas pilsēta Rēzekne,

—	republikas pilsēta Valmiera,

—	Rēzeknes novads,

—	Riebiņu novads,

—	Rojas novads,

—	Ropažu novads,

—	Rugāju novads,

—	Rundāles novads,

—	Rūjienas novads,

—	Salacgrīvas novads,

—	Salas novads,

—	Salaspils novads,

—	Saldus novada Novadnieku, Kursīšu, Zvārdes, Pampāļu, Šķēdes, Nīgrandes, Zaņas, Ezeres, Rubas, Jaunauces un Vadakstes pagasts,

—	Saulkrastu novads,

—	Sējas novads,

—	Siguldas novads,

—	Skrīveru novads,

—	Skrundas novads,

—	Smiltenes novads,

—	Stopiņu novada daļa, kas atrodas uz austrumiem no autoceļa V36, P4 un P5, Acones ielas, Dauguļupes ielas un Dauguļupītes,

—	Strenču novads,

—	Talsu novads,

—	Tērvetes novads,

—	Tukuma novads,

—	Vaiņodes novads,

—	Valkas novads,

—	Varakļānu novads,

—	Vārkavas novads,

—	Vecpiebalgas novads,

—	Vecumnieku novads,

—	Ventspils novada Ances, Tārgales, Popes, Vārves, Užavas, Piltenes, Puzes, Ziru, Ugāles, Usmas un Zlēku pagasts, Piltenes pilsēta,

—	Viesītes novads,

—	Viļakas novads,

—	Viļānu novads,

—	Zilupes novads.

7. Litva

Naslednja območja v Litvi:

—	Alytaus rajono savivaldybė: Alovės, Butrimonių, Daugų, Krokialaukio, Miroslavo, Nemunaičio, Pivašiūnų Simno ir Raitininkų seniūnijos,

—	Anykščių rajono savivaldybė,

—	Biržų miesto savivaldybė,

—	Biržų rajono savivaldybė,

—	Druskininkų savivaldybė,

—	Elektrėnų savivaldybė,

—	Ignalinos rajono savivaldybė,

—	Jonavos rajono savivaldybė,

—	Joniškio rajono savivaldybė: Kepalių, Kriukų, Saugėlaukio ir Satkūnų seniūnijos,

—	Jurbarko rajono savivaldybė: Eržvilko, Jurbarko miesto ir Jurbarkų seniūnijos,

—	Kaišiadorių miesto savivaldybė,

—	Kaišiadorių rajono savivaldybė,

—	Kalvarijos savivaldybė,

—	Kauno miesto savivaldybė,

—	Kauno rajono savivaldybė,

—	Kazlų Rūdos savivaldybė,

—	Kelmės rajono savivaldybė: Tytuvėnų seniūnijos dalis į rytus ir pietus nuo kelio Nr. 157 ir į rytus nuo kelio Nr. 2105 ir Tytuvėnų apylinkių seniūnijos dalis į pietus nuo kelio Nr. 157 ir į rytus nuo kelio Nr. 2105, Užvenčio ir Šaukėnų seniūnijos,

—	Kėdainių rajono savivaldybė,

—	Kupiškio rajono savivaldybė,

—	Lazdijų rajono savivaldybė: Būdveičių, Kapčiamiesčio, Krosnos, Kūčiūnų ir Noragėlių seniūnijos,

—	Marijampolės savivaldybė: Igliaukos, Gudelių, Liudvinavo, Sasnavos, Šunskų seniūnijos,

—	Mažeikių rajono savivaldybė: Šerkšnėnų, Židikų ir Sedos seniūnijos,

—	Molėtų rajono savivaldybė,

—	Pakruojo rajono savivaldybė,

—	Panevėžio rajono savivaldybė,

—	Pasvalio rajono savivaldybė,

—

Radviliškio rajono savivaldybė: Aukštelkų seniūnija, Baisogalos seniūnijos dalis į vakarus nuo kelio Nr. 144, Radviliškio, Radviliškio miesto seniūnija, Šeduvos miesto seniūnijos dalis į pietus nuo kelio Nr. A9 ir į vakarus nuo kelio Nr. 3417,Tyrulių, Pakalniškių, Sidabravo, Skėmių, Šeduvos miesto seniūnijos dalis į šiaurę nuo kelio Nr. A9 ir į rytus nuo kelio Nr. 3417, ir Šiaulėnų seniūnijos,

—	Prienų miesto savivaldybė,

—	Prienų rajono savivaldybė: Ašmintos, Balbieriškio, Išlaužo, Naujosios Ūtos, Pakuonio, Šilavoto ir Veiverių seniūnijos,

—	Raseinių rajono savivaldybė: Ariogalos, Betygalos, Pagojukų, Šiluvos, Kalnųjų seniūnijos ir Girkalnio seniūnijos dalis į pietus nuo kelio Nr. A1,

—	Rokiškio rajono savivaldybė,

—	Šakių rajono savivaldybė,

—	Šalčininkų rajono savivaldybė,

—	Šilutės rajono savivaldybė: Rusnės seniūnija,

—	Širvintų rajono savivaldybės,Švenčionių rajono savivaldybė,

—	Tauragės rajono savivaldybė: Batakių ir Gaurės seniūnijos,

—	Telšių rajono savivaldybė: Degaičių, Gadūnavo, Luokės, Nevarėnų, Ryškėnų, Telšių miesto, Upynos, Varnių, Viešvėnų ir Žarėnų seniūnijos,

—	Trakų rajono savivaldybė,

—	Ukmergės rajono savivaldybė,

—	Utenos rajono savivaldybė,

—	Varėnos rajono savivaldybė,

—	Vilniaus miesto savivaldybė,

—	Vilniaus rajono savivaldybė,

—	Vilkaviškio rajono savivaldybė,

—	Visagino savivaldybė,

—	Zarasų rajono savivaldybė.

8. Poljska

Naslednja območja na Poljskem:

w województwie warmińsko-mazurskim:

—	Gminy Kalinowo, Prostki, Stare Juchy i gmina wiejska Ełk w powiecie ełckim,

—	gminy Milejewo, Młynary i część obszaru lądowego gminy Tolkmicko położona na południe od linii brzegowej Zalewu Wiślanego i Zatoki Elbląskiej do granicy z gminą wiejską Elbląg w powiecie elbląskim,

—	gminy Kruklanki, Wydminy i część gminy wiejskiej Giżycko położona na północny zachód od linii wyznaczonej przez drogi nr 59 i 63 w powiecie giżyckim,

—	gmina Gołdap i część gminy Banie Mazurskie położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 650 w powiecie gołdapskim,

—

gmina Pozezdrze i część gminy Węgorzewo położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 63 biegnącą od południowo-wschodniej granicy gminy do skrzyżowania z drogą nr 650, a następnie na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 650 biegnącą od skrzyżowania z drogą nr 63 do skrzyżowania z drogą biegnącą do miejscowości Przystań i na wschód od linii wyznaczonej przez drogę łączącą miejscowości Przystań, Pniewo, Kamionek Wielki, Radzieje, Dłużec w powiecie węgorzewskim,

—	powiat olecki,

—	gminy Orzysz, Biała Piska i część gminy Pisz położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 58 w powiecie piskim,

—

gmina Górowo Iławeckie z miastem Górowo Iławeckie, część gminy wiejskiej Bartoszyce położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 51 biegnącą od północnej granicy gminy do skrzyżowania z drogą nr 57 i na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 57 biegnącą od skrzyżowania z drogą nr 51 do południowej granicy gminy i miasto Bartoszyce w powiecie bartoszyckim,

—	powiat braniewski,

—

gminy Kętrzyn z miastem Kętrzyn, Reszel i część gminy Korsze położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę biegnącą od wschodniej granicy łączącą miejscowości Krelikiejmy i Sątoczno i na wschód od linii wyznaczonej przez drogę łączącą miejscowości Sątoczno, Sajna Wielka biegnącą do skrzyżowania z drogą nr 590 w miejscowości Glitajny, a następnie na wschód od drogi nr 590 do skrzyżowania z drogą nr 592 i na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 592 biegnącą od zachodniej granicy gminy do skrzyżowania z drogą nr 590 w powiecie kętrzyńskim,

—

część gminy Kiwity położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 513, część gminy Orneta położona na wschód od linii wyznaczonej przez linię kolejową łączącą miejscowości Lubomino i Pieniężno, część gminy wiejskiej Lidzbark Warmiński położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 51 biegnącą od południowo - zachodniej granicy gminy do południowo - zachodniej granicy miasta Lidzbark Warmiński i na północ od granic miasta Lidzbark Warmiński oraz linii wyznaczonej przez drogę nr 513 biegnącą od wschodniej granicy gminy do wschodniej granicy miasta Lidzbark Warmiński w powiecie lidzbarskim,

—

część gminy Sorkwity położona na północ od drogi nr 16 i część gminy wiejskiej Mrągowo położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 16 biegnącą od zachodniej granicy gminy do granicy miasta Mrągowo oraz na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 59 biegnącą od wschodniej granicy gminy do granicy miasta Mrągowo w powiecie mrągowskim;

w województwie podlaskim:

—	powiat grajewski,

—	powiat moniecki,

—	powiat sejneński,

—	gminy Łomża, Piątnica, Śniadowo, Jedwabne, Przytuły i Wizna w powiecie łomżyńskim,

—	powiat miejski Łomża,

—	gminy Mielnik, Nurzec – Stacja, Grodzisk, Drohiczyn, Dziadkowice, Milejczyce i Siemiatycze z miastem Siemiatycze w powiecie siemiatyckim,

—	powiat hajnowski,

—	gminy Kobylin-Borzymy i Sokoły w powiecie wysokomazowieckim,

—	część gminy Zambrów położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr S8 w powiecie zambrowskim,

—	gminy Grabowo i Stawiski w powiecie kolneńskim,

—	gminy Czarna Białostocka, Dobrzyniewo Duże, Gródek, Juchnowiec Kościelny, Łapy, Michałowo, Supraśl, Suraż, Turośń Kościelna, Tykocin, Wasilków, Zabłudów, Zawady i Choroszcz w powiecie białostockim,

—	gminy Boćki, Orla i Bielsk Podlaski z miastem Bielsk Podlaski w powiecie bielskim,

—	gminy Bakałarzewo, Filipów, Jeleniewo, Raczki, Rutka-Tartak, Suwałki i Szypliszki w powiecie suwalskim,

—	powiat miejski Suwałki,

—	powiat augustowski,

—	powiat sokólski,

—	powiat miejski Białystok.

w województwie mazowieckim:

—

gminy Przesmyki, Wodynie, Skórzec, Mokobody, Mordy, Siedlce, Suchożebry, Zbuczyn i część gminy Kotuń położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę łączącą miejscowości Nowa Dąbrówka, Pieróg, Kotuń wzdłuż ulicy Gorzkowskiego i Kolejowej do przejazdu kolejowego łączącego się z ulicą Siedlecką, Broszków, Żuków w powiecie siedleckim,

—	powiat miejski Siedlce,

—	gminy Repki, Jabłonna Lacka, część gminy Bielany położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 63 i część gminy wiejskiej Sokołów Podlaski położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 63 w powiecie sokołowskim,

—	powiat łosicki,

—	gmina Brochów w powiecie sochaczewskim,

—	powiat nowodworski,

—	gminy Joniec i Nowe Miasto w powiecie płońskim,

—	gminy Pokrzywnica, Świercze i część gminy Winnica położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę łączącą miejscowości Bielany, Winnica i Pokrzywnica w powiecie pułtuskim,

—	gminy Dąbrówka, Kobyłka, Marki, Radzymin, Wołomin, Zielonka i Ząbki w powiecie wołomińskim,

—	część gminy Somianka położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 62 w powiecie wyszkowskim,

—

gminy Dębe Wielkie, Halinów, Latowicz, Siennica, Sulejówek, część gminy Cegłów położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę biegnącą od zachodniej granicy gminy łączącą miejscowości Wiciejów, Mienia, Cegłów i na zachód od linii wyznaczonej przez drogę łączącą miejscowości Cegłów, Skwarne i Podskwarne biegnącą do wschodniej granicy gminy, część gminy Mińsk Mazowiecki położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 92 biegnącą od zachodniej granicy gminy do granicy miasta Mińsk Mazowiecki i na południe od linii wyznaczonej przez drogę biegnącą od wschodniej granicy miasta Mińsk Mazowiecki łączącą miejscowości Targówka, Budy Barcząckie do wschodniej granicy gminy i miasto Mińsk Mazowiecki w powiecie mińskim,

—	gminy Borowie, Wilga, Garwolin z miastem Garwolin, Górzno, Łaskarzew z miastem Łaskarzew, Maciejowice, Parysów, Pilawa i Miastków Kościelny w powiecie garwolińskim,

—	powiat otwocki,

—	powiat warszawski zachodni,

—	powiat legionowski,

—	powiat piaseczyński,

—	powiat pruszkowski,

—	gminy Chynów, Grójec, Jasieniec, Pniewy i Warka w powiecie grójeckim,

—	gminy Milanówek, Grodzisk Mazowiecki, Podkowa Leśna i Żabia Wola w powiecie grodziskim,

—	gminy Grabów nad Pilicą, Magnuszew, Głowaczów, Kozienice w powiecie kozienickim,

—	część gminy Stromiec położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 48 w powiecie białobrzeskim,

—	powiat miejski Warszawa.

w województwie lubelskim:

—	gminy Borki, Czemierniki, Kąkolewnica, Komarówka Podlaska, Wohyń i Radzyń Podlaski z miastem Radzyń Podlaski w powiecie radzyńskim,

—

gminy Stoczek Łukowski z miastem Stoczek Łukowski, Wola Mysłowska, Trzebieszów, Krzywda, Stanin, część gminy wiejskiej Łuków położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę biegnącą od północnej granicy gminy przez miejscowość Wólka Świątkowa do północnej granicy miasta Łuków i na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 806 biegnącą od wschodniej granicy miasta Łuków do wschodniej granicy gminy wiejskiej Łuków i miasto Łuków w powiecie łukowskim,

—	gminy Janów Podlaski, Kodeń, Tuczna, Leśna Podlaska, Rossosz, Łomazy, Konstantynów, Piszczac, Rokitno, Biała Podlaska, Zalesie, Terespol z miastem Terespol, Drelów, Międzyrzec Podlaski z miastem Międzyrzec Podlaski w powiecie bialskim,

—	powiat miejski Biała Podlaska,

—	gmina Łęczna i część gminy Spiczyn położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 829 w powiecie łęczyńskim,

—	część gminy Siemień położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 815 i część gminy Milanów położona na zachód od drogi nr 813 w powiecie parczewskim,

—	gminy Niedźwiada, Ostrówek, Abramów, Firlej, Kamionka, Michów i Lubartów z miastem Lubartów, w powiecie lubartowskim,

—	gminy Niemce i Garbów w powiecie lubelskim,

—

część gminy Piaski położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 17 biegnącą od wschodniej granicy gminy Piaski do skrzyżowania z drogą nr S12 i na wschód od linii wyznaczonej przez drogę biegnącą od skrzyżowania dróg nr 17 i nr S12 przez miejscowość Majdan Brzezicki do północnej granicy gminy w powiecie świdnickim;

—

gmina Fajsławice, Izbica, Kraśniczyn, część gminy Krasnystaw położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 17 biegnącą od północno – wschodniej granicy gminy do granicy miasta Krasnystaw, miasto Krasnystaw iczęść gminy Łopiennik Górny położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 17 w powiecie krasnostawskim,

—	gminy Dołhobyczów, Mircze, Werbkowice i część gminy wiejskiej Hrubieszów położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 844 oraz na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 74 i miasto Hrubieszów w powiecie hrubieszowskim,

—	gmina Telatyn, Tyszowce i część gminy Łaszczów położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 852 w powiecie tomaszowskim,

—	część gminy Wojsławice położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę biegnącą od północnej granicy gminy przez miejscowość Wojsławice do południowej granicy gminy w powiecie chełmskim,

—	gmina Grabowiec i Skierbieszów w powiecie zamojskim,

—	gminy Markuszów, Nałęczów, Kazimierz Dolny, Końskowola, Kurów, Wąwolnica, Żyrzyn, Baranów, część gminy wiejskiej Puławy położona na wschód od rzeki Wisły i miasto Puławy w powiecie puławskim,

—	gminy Annopol, Dzierzkowice i Gościeradów w powiecie kraśnickim,

—	gmina Józefów nad Wisłą w powiecie opolskim,

w województwie podkarpackim:

—	gminy Radomyśl nad Sanem i Zaklików w powiecie stalowowolskim.

DEL III

1. Latvija

Naslednja območja v Latviji:

—	Brocēnu novada Cieceres un Gaiķu pagasts, Remtes pagasta daļa uz rietumiem no autoceļa 1154 un P109, Brocēnu pilsēta,

—	Saldus novada Saldus, Zirņu, Lutriņu un Jaunlutriņu pagasts, Saldus pilsēta.

2. Litva

Naslednja območja v Litvi:

—	Akmenės rajono savivaldybė,

—	Alytaus miesto savivaldybė,

—	Alytaus rajono savivaldybė: Alytaus, Punios seniūnijos,

—	Birštono savivaldybė,

—	Jurbarko rajono savivaldybė: Girdžių, Juodaičių, Raudonės, Seredžiaus,Skirsnemunės, Šimkaičiųir Veliuonos seniūnijos,

—	Joniškio rajono savivaldybė: Gaižaičių, Gataučių, Joniškio, Rudiškių, Skaistgirio, Žagarės seniūnijos,

—	Lazdijų rajono savivaldybė: Lazdijų miesto, Lazdijų, Seirijų, Šeštokų, Šventežerio, Teizių ir Veisiejų seniūnijos,

—	Marijampolės savivaldybė:Degučių, Mokolų, Narto, Marijampolės seniūnijos,

—	Mažeikių rajono savivaldybės: Laižuvos, Mažeikių apylinkės, Mažeikių, Reivyčių, Tirkšlių ir Viekšnių seniūnijos,

—	Prienų rajono savivaldybė: Jiezno ir Stakliškių seniūnijos,

—	Radviliškio rajono savivaldybė: Baisogalos seniūnijos dalis į rytus nuo kelio Nr. 144, Grinkiškio ir Šaukoto seniūnijos,

—	Raseinių rajono savivaldybė: Kalnųjų seniūnijos ir Girkalnio seniūnijos dalis į pietus nuo kelio Nr. A1,

—	Šiaulių miesto savivaldybė,

—	Šiaulių rajono savivaldybė,

—	Telšių rajono savivaldybė: Tryškių seniūnija.

3. Poljska

Naslednja območja na Poljskem:

w województwie warmińsko-mazurskim:

—

gmina Sępopol i część gminy wiejskiej Bartoszyce położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 51 biegnącą od północnej granicy gminy do skrzyżowania z drogą nr 57 i na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 57 biegnącą od skrzyżowania z drogą nr 51 do południowej granicy gminy w powiecie bartoszyckim,

—

gminy Srokowo, Barciany i część gminy Korsze położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę biegnącą od wschodniej granicy łączącą miejscowości Krelikiejmy i Sątoczno i na zachód od linii wyznaczonej przez drogę łączącą miejscowości Sątoczno, Sajna Wielka biegnącą do skrzyżowania z drogą nr 590 w miejscowości Glitajny, a następnie na zachód od drogi nr 590 do skrzyżowania z drogą nr 592 i na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 592 biegnącą od zachodniej granicy gminy do skrzyżowania z drogą nr 590 w powiecie kętrzyńskim,

—

gmina Budry i część gminy Węgorzewo położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 63 biegnącą od południowo-wschodniej granicy gminy do skrzyżowania z drogą nr 650, a następnie na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 650 biegnącą od skrzyżowania z drogą nr 63 do skrzyżowania z drogą biegnącą do miejscowości Przystań i na zachód od linii wyznaczonej przez drogę łączącą miejscowości Przystań, Pniewo, Kamionek Wielki, Radzieje, Dłużec w powiecie węgorzewskim,

—	część gminy Banie Mazurskie położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 650 w powiecie gołdapskim,

w województwie mazowieckim:

—	gminy Domanice, Korczew, Paprotnia i Wiśniew w powiecie siedleckim,

w województwie lubelskim:

—

gminy Białopole, Dubienka, Chełm, Leśniowice, Wierzbica, Sawin, Ruda Huta, Dorohusk, Kamień, Rejowiec, Rejowiec Fabryczny z miastem Rejowiec Fabryczny, Siedliszcze, Żmudź i część gminy Wojsławice położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę biegnącą od północnej granicy gminy do miejscowości Wojsławice do południowej granicy gminy w powiecie chełmskim,

—	powiat miejski Chełm,

—	gmina Siennica Różana część gminy Łopiennik Górny położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 17 i część gminy Krasnystaw położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 17 biegnącą od północno – wschodniej granicy gminy do granicy miasta Krasnystaw w powiecie krasnostawskim,

—	gminy Hanna, Hańsk, Wola Uhruska, Urszulin, Stary Brus, Wyryki i gmina wiejska Włodawa w powiecie włodawskim,

—	gminy Cyców, Ludwin, Puchaczów, Milejów i część gminy Spiczyn położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 829 w powiecie łęczyńskim,

—	gmina Trawniki w powiecie świdnickim,

—	gminy Jabłoń, Podedwórze, Dębowa Kłoda, Parczew, Sosnowica, część gminy Siemień położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 815 i część gminy Milanów położona na wschód od drogi nr 813 w powiecie parczewskim,

—	gminy Sławatycze, Sosnówka, i Wisznice w powiecie bialskim,

—	gmina Ulan Majorat w powiecie radzyńskim,

—	gminy Ostrów Lubelski, Serniki i Uścimów w powiecie lubartowskim,

—

gmina Wojcieszków i część gminy wiejskiej Łuków położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę biegnącą od północnej granicy gminy przez miejscowość Wólka Świątkowa do północnej granicy miasta Łuków, a następnie na północ, zachód, południe i wschód od linii stanowiącej północną, zachodnią, południową i wschodnią granicę miasta Łuków do jej przecięcia się z drogą nr 806 i na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 806 biegnącą od wschodniej granicy miasta Łuków do wschodniej granicy gminy wiejskiej Łuków w powiecie łukowskim;

—

gminy Horodło, Uchanie i część gminy wiejskiej Hrubieszów położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 844 biegnącą od zachodniej granicy gminy wiejskiej Hrubieszów do granicy miasta Hrubieszów oraz na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 74 biegnącą od wschodniej granicy miasta Hrubieszów do wschodniej granicy gminy wiejskiej Hrubieszów w powiecie hrubieszowskim,

w województwie podkarpackim:

—

gminy Cieszanów, Lubaczów z miastem Lubaczów i część gminy Oleszyce położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę biegnącą od wschodniej granicy gminy przez miejscowość Borchów do skrzyżowania z drogą nr 865 w miejscowości Oleszyce, a następnie na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 865 biegnącą w kierunku północno-wschodnim do skrzyżowania z drogą biegnąca w kierunku północno-zachodnim przez miejscowość Lubomierz - na północ od linii wyznaczonej przez tę drogę do skrzyżowania z drogą łączącą miejscowości Uszkowce i Nowy Dzików – na wschód od tej drogi w powiecie lubaczowskim.

4. Romunija

Naslednja območja v Romuniji:

—	Zona orașului București,

—	Județul Constanța,

—	Județul Satu Mare,

—	Județul Tulcea,

—	Județul Bacău,

—	Județul Bihor,

—	Județul Brăila,

—	Județul Buzău,

—	Județul Călărași,

—	Județul Dâmbovița,

—	Județul Galați,

—	Județul Giurgiu,

—	Județul Ialomița,

—	Județul Ilfov,

—	Județul Prahova,

—	Județul Sălaj,

—	Județul Vaslui,

—	Județul Vrancea,

—	Județul Teleorman,

—

Partea din județul Maramureș cu următoarele delimitări:

—	Comuna Petrova,

—	Comuna Bistra,

—	Comuna Repedea,

—	Comuna Poienile de sub Munte,

—	Comuna Vișeu e Jos,

—	Comuna Ruscova,

—	Comuna Leordina,

—	Comuna Rozavlea,

—	Comuna Strâmtura,

—	Comuna Bârsana,

—	Comuna Rona de Sus,

—	Comuna Rona de Jos,

—	Comuna Bocoiu Mare,

—	Comuna Sighetu Marmației,

—	Comuna Sarasau,

—	Comuna Câmpulung la Tisa,

—	Comuna Săpânța,

—	Comuna Remeti,

—	Comuna Giulești,

—	Comuna Ocna Șugatag,

—	Comuna Desești,

—	Comuna Budești,

—	Comuna Băiuț,

—	Comuna Cavnic,

—	Comuna Lăpuș,

—	Comuna Dragomirești,

—	Comuna Ieud,

—	Comuna Saliștea de Sus,

—	Comuna Săcel,

—	Comuna Călinești,

—	Comuna Vadu Izei,

—	Comuna Botiza,

—	Comuna Bogdan Vodă,

—	Localitatea Groșii Țibileșului, comuna Suciu de Sus,

—	Localitatea Vișeu de Mijloc, comuna Vișeu de Sus,

—	Localitatea Vișeu de Sus, comuna Vișeu de Sus.

—

Partea din județul Mehedinți cu următoarele comune:

—	Comuna Strehaia,

—	Comuna Greci,

—	Comuna Brejnita Motru,

—	Comuna Butoiești,

—	Comuna Stângăceaua,

—	Comuna Grozesti,

—	Comuna Dumbrava de Jos,

—	Comuna Băcles,

—	Comuna Bălăcița,

—

Partea din județu Arges cu următoarele comune:

—	Comuna Bârla,

—	Comuna Miroși,

—	Comuna Popești,

—	Comuna Ștefan cel Mare,

—	Comuna Slobozia,

—	Comuna Mozăceni,

—	Comuna Negrași,

—	Comuna Izvoru,

—	Comuna Recea,

—	Comuna Căldăraru,

—	Comuna Ungheni,

—	Comuna Hârsești,

—	Comuna Stolnici,

—	Comuna Vulpești,

—	Comuna Rociu,

—	Comuna Lunca Corbului,

—	Comuna Costești,

—	Comuna Mărăsești,

—	Comuna Poiana Lacului,

—	Comuna Vedea,

—	Comuna Uda,

—	Comuna Cuca,

—	Comuna Morărești,

—	Comuna Cotmeanaâ,

—	Comuna Răchițele de Jos,

—	Comuna Drăganu-Olteni,

—	Comuna Băbana,

—	Comuna Bascov,

—	Comuna Moșoaia,

—	Municipiul Pitești,

—	Comuna Albota,

—	Comuna Oarja,

—	Comuna Bradu,

—	Comuna Suseni,

—	Comuna Căteasca,

—	Comuna Rătești,

—	Comuna Teiu,

—	Județul Olt,

—	Județul Dolj.

DEL IV

Italija

Naslednja območja v Italiji:

—	tutto il territorio della Sardegna.

“

		ISSN 1977-0804
Uradni list Evropske unije		L 322

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Letnik 61 18. december 2018

Vsebina		II Nezakonodajni akti	Stran
		MEDNARODNI SPORAZUMI
	*	Sklep Sveta (EU) 2018/2003 z dne 20. septembra 2016 o podpisu, v imenu Evropske unije, in začasni uporabi Sporazuma med Evropsko unijo in vlado Republike Filipini o nekaterih vidikih zračnega prometa	1
		Sporazum med Evropsko unijo in Republiko Filipini o nekaterih vidikih zračnega prometa	3
		UREDBE
	*	Uredba Sveta (EU) 2018/2004 z dne 17. decembra 2018 o spremembi Uredbe (EU) 2016/44 o omejevalnih ukrepih zaradi razmer v Libiji	12
	*	Uredba Komisije (EU) 2018/2005 z dne 17. decembra 2018 o spremembi Priloge XVII k Uredbi (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) glede bis(2-etilheksil)ftalata (DEHP), dibutil ftalata (DBP), benzil butil ftalata (BBP) in diizobutil ftalata (DIBP) ( 1 )	14
		SKLEPI
	*	Izvedbeni sklep Sveta (EU) 2018/2006 z dne 11. decembra 2018 o spremembi Izvedbenega sklepa 2009/1008/EU o dovoljenju Republiki Latviji, da še naprej uporablja odstopanje od člena 193 Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost	20
	*	Sklep Sveta (SZVP) 2018/2007 z dne 17. decembra 2018 o spremembi Skupnega ukrepa 2008/851/SZVP o vojaški operaciji Evropske unije kot prispevku k odvračanju, preprečevanju in zatiranju piratstva in oboroženih ropov pred somalsko obalo	22
	*	Sklep Sveta (SZVP) 2018/2008 z dne 17. decembra 2018 o spremembi in podaljšanju Sklepa 2014/219/SZVP o misiji Evropske unije v okviru SVOP v Maliju (EUCAP Sahel Mali)	24
	*	Sklep Sveta (SZVP) 2018/2009 z dne 17. decembra 2018 o spremembi in podaljšanju Sklepa 2013/233/SZVP o misiji Evropske unije za pomoč pri integriranem upravljanju libijskih meja (EUBAM Libya)	25
	*	Sklep Sveta (SZVP) 2018/2010 z dne 17. decembra 2018 v podporo boju proti nedovoljenemu širjenju in trgovini z osebnim in lahkim orožjem in pripadajočim strelivom ter proti njunemu učinku v Latinski Ameriki in na Karibih v okviru strategije EU zoper nedovoljeno strelno orožje, osebno in lahko orožje ter pripadajoče strelivo: Zavarujmo orožje, zaščitimo ljudi	27
	*	Sklep Sveta (SZVP) 2018/2011 z dne 17. decembra 2018 v podporo politikam, programom in ukrepom, ki vključujejo vidik spola, v boju proti trgovanju z osebnim orožjem in njegovi zlorabi, v skladu z agendo o ženskah, miru in varnosti	38
	*	Sklep Sveta (SZVP) 2018/2012 z dne 17. decembra 2018 o spremembi Sklepa (SZVP) 2015/1333 o omejevalnih ukrepih zaradi razmer v Libiji	51
	*	Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2018/2013 z dne 14. decembra 2018 o identifikaciji snovi 1,7,7-trimetil-3-(fenilmetilen)biciklo[2.2.1]heptan-2-on (3-benziliden kafra) kot snovi, ki vzbuja veliko zaskrbljenost v skladu s členom 57(f) Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 )	53
	*	Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2018/2014 z dne 14. decembra 2018 o spremembi Priloge I k Sklepu 2010/221/EU glede seznama območij na Irskem, ki so prosta ostreidnega herpesvirusa 1 μνar (OsHV-1 μVar) (notificirano pod dokumentarno številko C(2018) 8618) ( 1 )	55
	*	Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2018/2015 z dne 17. decembra 2018 o spremembi Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU o nadzornih ukrepih za zdravje živali v zvezi z afriško prašičjo kugo v nekaterih državah članicah (notificirano pod dokumentarno številko C(2018) 8998) ( 1 )	57


	(1) Besedilo velja za EGP.