---

(1)   UL L 183, 8.7.2016, str. 30.

(2)  Sklep Sveta (EU) 2016/954 z dne 9. junija 2016 o odobritvi okrepljenega sodelovanja na področju pristojnosti, prava, ki se uporablja, ter priznavanja in izvrševanja odločb na področju premoženjskih razmerij mednarodnih parov, ki zajema tako področje premoženjskih razmerij med zakoncema kot premoženjskopravne posledice registriranih partnerskih skupnosti (UL L 159, 16.6.2016, str. 16).

---

(1)   UL L 327, 11.12.2015, str. 1.

(2)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/2470 z dne 20. decembra 2017 o oblikovanju seznama Unije novih živil v skladu z Uredbo (EU) 2015/2283 Evropskega parlamenta in Sveta o novih živilih (UL L 351, 30.12.2017, str. 72).

---

(1)   UL L 150, 20.5.2014, str. 195.

(2)  Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1191/2014 z dne 30. oktobra 2014 o določitvi oblike in načina predložitve poročil iz člena 19 Uredbe (EU) št. 517/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o fluoriranih toplogrednih plinih (UL L 318, 5.11.2014, str. 5)

---

(1)   UL L 192, 1.7.2014, str. 53.

(2)  Sklep Sveta 2013/488/EU z dne 23. septembra 2013 o varnostnih predpisih za varovanje tajnih podatkov EU (UL L 274, 15.10.2013, str. 1).

---

(1)   UL L 347, 11.12.2006, str. 1.

---

(1)   UL L 192, 20.7.2002, str. 27.

(2)  Izvedbeni sklep Komisije 2014/709/EU z dne 9. oktobra 2014 o nadzornih ukrepih za zdravje živali v zvezi z afriško prašičjo kugo v nekaterih državah članicah in razveljavitvi Izvedbenega sklepa 2014/178/EU (UL L 295, 11.10.2014, str. 63).

(3)  Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2018/950 z dne 3. julija 2018 o spremembi Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU o nadzornih ukrepih za zdravje živali v zvezi z afriško prašičjo kugo v nekaterih državah članicah (UL L 167, 4.7.2018, str. 11).

---

(1)  Uredba (EU) 2015/478 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2015 o skupnih pravilih za uvoz (UL L 83, 27.3.2015, str. 16).

(2)  Uredba (EU) 2015/755 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2015 o skupnih pravilih za uvoz iz nekaterih tretjih držav (UL L 123, 19.5.2015, str. 33).

(3)  Uredba (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (UL L 176, 30.6.2016, str. 21).

(4)  Uredba (EU) 2016/1037 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (UL L 176, 30.6.2016, str. 55).

(5)  Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).

(6)  Hrambo spisov v Komisiji ureja skupni seznam hrambe, regulativni dokument (zadnja različica je SEC(2012) 713) v obliki načrta hrambe, ki določa čas hrambe različnih vrst spisov Komisije.

(7)  Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).

(8)  Uredba (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) ter nadomestitvi in razveljavitvi sklepov Sveta 2009/371/PNZ, 2009/934/PNZ, 2009/935/PNZ, 2009/936/PNZ in 2009/968/PNZ (UL L 135, 24.5.2016, str. 53).

(9)  Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (UL L 283, 31.10.2017, str. 1).

(10)  Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

(11)  Direktiva (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PNZ (UL L 119, 4.5.2016, str. 89).

Samo izvirna besedila UN/ECE so pravno veljavna v skladu z mednarodnim javnim pravom. Status in datum začetka veljavnosti tega pravilnika je treba preveriti v najnovejši različici dokumenta UN/ECE TRANS/WP.29/343, ki je na voljo na naslovu:

http://www.unece.org/trans/main/wp29/wp29wgs/wp29gen/wp29fdocstts.html

Vključuje vsa veljavna besedila do:

Dopolnilo 13 prvotne različice Pravilnika – začetek veljavnosti: 10. oktober 2017

VSEBINA

PRAVILNIK

1.

Področje uporabe

2.

Upravne določbe

3.

Tehnične zahteve

4.

Skladnost proizvodnje

5.

Kazni za neskladnost proizvodnje

6.

Dokončno prenehanje proizvodnje

7.

Nazivi in naslovi tehničnih služb, ki izvajajo homologacijske preizkuse, in homologacijskih organov

PRILOGE

1

Podatkovni listi za svetlobne vire, ki delujejo na principu razelektritve v plinu

2

Sporočilo

3

Primer homologacijske oznake

4

Metoda merjenja električnih in fotometričnih značilnosti

5

Optična postavitev za merjenje položaja in oblike obloka ter položaja elektrod

6

Minimalne zahteve za postopke nadzora kakovosti, ki jih opravi proizvajalec

7

Vzorčenje in ravni skladnosti za proizvajalčeve zapise o preizkusih

8

Minimalne zahteve za vzorčenje, ki ga opravi kontrolor

1.   PODROČJE UPORABE

Ta pravilnik se uporablja za svetlobne vire, ki delujejo na principu razelektritve v plinu, iz Priloge 1 k temu pravilniku, namenjene za uporabo v homologiranih svetilkah vozil na motorni pogon.

2.   UPRAVNE DOLOČBE

2.1   Opredelitve pojmov

2.1.1   Izraz „kategorija“ se v tem pravilniku uporablja za opis različnih osnovnih modelov standardiziranih svetlobnih virov, ki delujejo na principu razelektritve v plinu. Vsaka kategorija ima posebno oznako, na primer: „D2S“.

2.1.2    „Različni tipi svetlobnih virov, ki delujejo na principu razelektritve v plinu“  (1) so svetlobni viri iste kategorije, ki delujejo na principu razelektritve v plinu in ki se razlikujejo v naslednjih bistvenih vidikih:

2.1.2.1

blagovnem imenu ali znamki; to pomeni: (a) za svetlobne vire, ki delujejo na principu razelektritve v plinu in imajo isto blagovno ime ali znamko, vendar jih proizvaja drug proizvajalec, se šteje, da so različnega tipa; (b) za svetlobne vire, ki delujejo na principu razelektritve v plinu in jih proizvaja isti proizvajalec ter se razlikujejo le po blagovnem imenu ali znamki, se lahko šteje, da so istega tipa;

2.1.2.2

konstrukciji balona in/ali podnožja, če te razlike vplivajo na optične učinke.

2.2   Vloga za podelitev homologacije

2.2.1   Vlogo za podelitev homologacije vloži lastnik blagovnega imena ali znamke oziroma njegov ustrezno pooblaščeni predstavnik.

2.2.2   Vsaki vlogi za homologacijo se priložijo (glej tudi odstavek 2.4.2):

2.2.2.1

risbe v treh izvodih, ki so dovolj podrobne za identifikacijo zadevnega tipa;

2.2.2.2

tehnični opis, ki vključuje oznako predstikalne naprave, če ta ni vgrajena v svetlobni vir;

2.2.2.3

trije vzorci od vsake barve, za katero je bila vložena vloga;

2.2.2.4

en vzorec predstikalne naprave, če ta ni vgrajena v svetlobni vir.

2.2.3   Če se tip svetlobnega vira, ki deluje na principu razelektritve v plinu, razlikuje od že homologiranega tipa le po blagovnem imenu ali znamki, je dovolj, da se predloži:

2.2.3.1

izjava proizvajalca, da je predloženi tip (razen v blagovnem imenu ali znamki) enak že homologiranemu tipu in označen z njegovo homologacijsko oznako, ter da ga je izdelal isti proizvajalec;

2.2.3.2

dva vzorca, označena z novim blagovnim imenom ali znamko.

2.2.4   Homologacijski organ pred podelitvijo homologacije preveri, ali obstajajo zadovoljivi ukrepi za zagotovitev učinkovitega nadzora skladnosti proizvodnje.

2.3   Napisi

2.3.1   Svetlobni viri, ki delujejo na principu razelektritve v plinu, predloženi v homologacijo, morajo imeti na podnožju ali balonu označeno:

2.3.1.1

blagovno ime ali znamko vložnika;

2.3.1.2

mednarodno oznako ustrezne kategorije;

2.3.1.3

nazivno moč; le-te ni treba navesti ločeno, če je del mednarodne oznake ustrezne kategorije;

2.3.1.4

dovolj veliko površino za homologacijsko oznako.

2.3.2   Prostor iz odstavka 2.3.1.4 mora biti označen na risbah, ki so priložene vlogi za homologacijo.

2.3.3   Poleg napisov iz odstavkov 2.3.1 in 2.4.4 se lahko na podnožje dodajo tudi drugi napisi.

2.3.4   Če predstikalna naprava ni vgrajena v svetlobni vir, se predstikalna naprava, ki se uporablja pri homologaciji svetlobnega vira, označi z oznako tipa in blagovno znamko ter nazivno napetostjo in močjo, kot je navedeno v podatkovnem listu za zadevno svetilko.

2.4   Homologacija

2.4.1   Če vsi vzorci tipa svetlobnega vira, ki deluje na principu razelektritve v plinu, predloženi v skladu z odstavkom 2.2.2.3 ali 2.2.3.2, pri preizkušanju s predstikalno napravo v skladu z odstavkom 2.2.2.4, če predstikalna naprava ni vgrajena v svetlobni vir, izpolnjujejo zahteve iz tega pravilnika, se homologacija podeli.

2.4.2   Vsakemu homologiranemu tipu se dodeli homologacijska oznaka. Prvi znak pomeni spremembe, vključno z zadnjimi večjimi tehničnimi spremembami pravilnika ob izdaji homologacije.

Temu sledi identifikacijska oznaka, ki jo sestavljajo največ trije znaki. Uporabljajo se le arabske številke in velike tiskane črke, navedene v opombi (2).

Ista pogodbenica ne sme dodeliti iste oznake drugemu tipu svetlobnega vira, ki deluje na principu razelektritve v plinu. Na željo vložnika se lahko enaka homologacijska oznaka dodeli svetlobnemu viru, ki deluje na principu razelektritve v plinu in oddaja belo svetlobo, ter svetlobnemu viru, ki deluje na principu razelektritve v plinu in oddaja selektivno rumeno svetlobo (glej odstavek 2.1.2).

2.4.3   Obvestilo o podelitvi, razširitvi, zavrnitvi ali preklicu homologacije ali o dokončnem prenehanju proizvodnje tipa svetlobnega vira, ki deluje na principu razelektritve v plinu, v skladu s tem pravilnikom se pošlje pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, z obrazcem, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 2 k temu pravilniku, in risbo, ki jo predloži vložnik vloge za podelitev homologacije v formatu, ki ni večji od A4 (210 × 297 mm), in v merilu vsaj 2:1.

2.4.4   Na vsakem svetlobnem viru, ki deluje na principu razelektritve v plinu in je v skladu s tipom, homologiranim po tem pravilniku, se poleg napisov iz odstavka 2.3.1 na mestu iz odstavka 2.3.1.4 namesti mednarodna homologacijska oznaka, ki jo sestavljajo:

2.4.4.1

odsekan krog, ki obkroža črko „E“ in številčno oznako države, ki je podelila homologacijo (3);

2.4.4.2

homologacijska oznaka, nameščena v bližini odsekanega kroga.

2.4.5   Če je vložnik pridobil isto homologacijsko oznako za več blagovnih imen ali znamk, za izpolnjevanje zahtev iz odstavka 2.3.1.1 zadošča ena ali več teh oznak.

2.4.6   Oznake in napisi iz odstavkov 2.3.1 in 2.4.3 morajo biti jasno berljivi in neizbrisni.

2.4.7   Primer homologacijske oznake je v Prilogi 3 k temu pravilniku.

3   TEHNIČNE ZAHTEVE

3.1   Opredelitve pojmov

Uporabljajo se opredelitve iz resolucije R.E.5 ali njenih poznejših revizij, ki se uporabljajo v času vložitve vloge za homologacijo.

3.2   Splošne specifikacije

3.2.1   Vsak predloženi vzorec mora biti pri preizkušanju s predstikalno napravo, če ta ni vgrajena v svetlobni vir, v skladu z odstavkom 2.2.2.4 skladen z ustreznimi specifikacijami iz tega pravilnika.

3.2.2   Svetlobni viri, ki delujejo na principu razelektritve v plinu, morajo biti zasnovani tako, da ob običajni uporabi dobro delujejo. Poleg tega ne smejo imeti napak v konstrukciji in izdelavi.

3.2.3   Razelektritveni oblok sme biti edini element svetlobnega vira, ki deluje na principu razelektritve v plinu, ki pod napetostjo ustvarja in oddaja svetlobo.

3.3   Proizvodnja

3.3.1   Balon svetlobnega vira, ki deluje na principu razelektritve v plinu, ne sme imeti nobenih brazd ali madežev, ki bi lahko zmanjšali njegov izkoristek in optično zmogljivost.

3.3.2   Pri barvnem (zunanjem) balonu se površina balona po 15-urnem delovanju s predstikalno napravo ali s svetlobnim virom z vgrajeno predstikalno napravo pri preizkusni napetosti previdno obriše z bombažno krpo, prepojeno z mešanico 70 vol. % n-heptana in 30 vol. % toluola. Po približno petih minutah se površina vizualno pregleda. Na njej ne sme biti očitnih sprememb.

3.3.3   Svetlobni viri, ki delujejo na principu razelektritve v plinu, morajo biti opremljeni s standardnimi podnožji, ki so skladna s podatkovnimi listi za podnožja iz publikacije IEC 60061, kot je navedeno na posameznih podatkovnih listih iz Priloge 1 k temu pravilniku.

3.3.4   Podnožje mora biti trdno in čvrsto pritrjeno na balon.

3.3.5   Skladnost svetlobnih virov, ki delujejo na principu razelektritve v plinu, z zahtevami iz odstavkov 3.3.3 in 3.3.4 se ugotavlja z vizualnim pregledom, preverjanjem mer in po potrebi s poskusno namestitvijo.

3.4   Preizkusi

3.4.1   Svetlobni viri, ki delujejo na principu razelektritve v plinu, se starajo v skladu z navodili iz Priloge 4.

3.4.2   Vsi vzorci se preizkušajo s predstikalno napravo v skladu z odstavkom 2.2.2.4, če predstikalna naprava ni vgrajena v svetlobni vir.

3.4.3   Električne meritve se izvajajo z instrumenti vsaj razreda 0,2. (0,2-odstotna točnost celotne skale).

3.5   Položaj in mere elektrod, obloka in prog

3.5.1   Geometrijski položaj elektrod mora biti v skladu z navedbami na ustreznem podatkovnem listu. Primer metode merjenja položaja obloka in elektrod je naveden v Prilogi 5 k temu pravilniku. Uporabijo se lahko tudi druge metode.

3.5.1.1   Položaj in mere elektrod svetlobnega vira se izmerijo pred obdobjem staranja, pri čemer svetlobni vir, ki deluje na principu razelektritve v plinu, ni prižgan in se uporabijo optične metode s steklenim ovojem.

3.5.2   Oblika in premik obloka morata biti v skladu z zahtevami iz ustreznega podatkovnega lista.

3.5.2.1   Meritev se opravi po staranju s svetlobnim virom, ki ga napaja predstikalna naprava pri preizkusni napetosti, ali s svetlobnim virom z vgrajeno predstikalno napravo pri preizkusni napetosti.

3.5.3   Položaj, mere in prepustnost prog morajo biti v skladu z zahtevami iz ustreznega podatkovnega lista.

3.5.3.1   Meritev se opravi po staranju s svetlobnim virom, ki ga napaja predstikalna naprava pri preizkusni napetosti, ali s svetlobnim virom z vgrajeno predstikalno napravo pri preizkusni napetosti.

3.6   Značilnosti vklopa, časa do polne svetilnosti in takojšnjega ponovnega vklopa brez ohlajanja

3.6.1   Vklop

Pri preizkušanju v skladu s pogoji iz Priloge 4 se mora svetlobni vir, ki deluje na principu razelektritve v plinu, takoj vklopiti in ostati prižgan.

3.6.2   Čas do polne svetilnosti

3.6.2.1   Pri svetlobnih virih, ki delujejo na principu razelektritve v plinu, ki imajo ciljni svetlobni tok, ki presega 2 000 lm:

pri merjenju v skladu s pogoji iz Priloge 4 mora svetlobni vir, ki deluje na principu razelektritve v plinu, oddajati najmanj:   po 1 sekundi: 25 odstotkov ciljnega svetlobnega toka;   po 4 sekundah: 80 odstotkov ciljnega svetlobnega toka.

Ciljni svetlobni tok je naveden na ustreznem podatkovnem listu.

3.6.2.2   Pri svetlobnih virih, ki delujejo na principu razelektritve v plinu, ki imajo ciljni svetlobni tok, ki ne presega 2 000 lm in ne vsebuje črnih prog:

pri merjenju v skladu s pogoji iz Priloge 4 mora svetlobni vir, ki deluje na principu razelektritve v plinu, po 1 sekundi oddajati najmanj 800 lm in po 4 sekundah najmanj 1 000 lm.

Ciljni svetlobni tok je naveden na ustreznem podatkovnem listu.

3.6.2.3   Pri svetlobnih virih, ki delujejo na principu razelektritve v plinu, ki imajo ciljni svetlobni tok, ki ne presega 2 000 lm, vendar vsebuje črne proge:

pri merjenju v skladu s pogoji iz Priloge 4 mora svetlobni vir, ki deluje na principu razelektritve v plinu, po 1 sekundi oddajati najmanj 700 lm in po 4 sekundah najmanj 900 lm.

Ciljni svetlobni tok je naveden na ustreznem podatkovnem listu.

3.6.2.4   pri svetlobnih virih, ki delujejo na principu razelektritve v plinu in imajo več kot en ciljni svetlobni tok, ter vsaj en ciljni svetlobni tok ne presega 2 000 lm:

pri merjenju v skladu s pogoji iz Priloge 4 mora svetlobni vir, ki deluje na principu razelektritve v plinu, po 1 sekundi oddajati najmanj 800 lm in po 4 sekundah najmanj 1 000 lm.

Ciljni svetlobni tok je naveden na ustreznem podatkovnem listu.

3.6.3   Takojšnji ponovni vklop brez ohlajanja

Pri preizkušanju v skladu s pogoji iz Priloge 4 k temu pravilniku se svetlobni vir, ki deluje na principu razelektritve v plinu, takoj po izklopu ponovno vklopi in je prižgan toliko časa, kot je navedeno na podatkovnem listu. Po eni sekundi mora svetlobni vir oddajati najmanj 80 odstotkov ciljnega svetlobnega toka.

3.7   Električne značilnosti

Pri meritvah v skladu s pogoji iz Priloge 4 k temu pravilniku morata biti napetost in moč svetlobnega vira znotraj mejnih vrednosti, navedenih na ustreznem podatkovnem listu.

3.8   Svetlobni tok

Pri meritvah v skladu s pogoji iz Priloge 4 k temu pravilniku mora biti svetlobni tok znotraj mejnih vrednosti, navedenih na ustreznem podatkovnem listu. Kadar sta bela in selektivna rumena svetloba določeni za isti tip, se ciljna vrednost uporabi za svetlobne vire, ki oddajajo belo svetlobo, pri čemer mora svetlobni tok svetlobnega vira, ki oddaja selektivno rumeno svetlobo, znašati najmanj 68 % opredeljene vrednosti.

3.9   Barva

3.9.1   Oddajana svetloba mora biti bele ali selektivno rumene barve. Poleg tega morajo biti kolorimetične značilnosti, izražene v koordinatah kromatičnosti CIE, v mejah iz ustreznega podatkovnega lista.

3.9.2   Za ta pravilnik veljajo opredelitve pojmov glede barve oddajane svetlobe iz Pravilnika št. 48 in njegovih sprememb, ki veljajo v času vložitve vloge za podelitev homologacije tipa.

3.9.3   Barva se izmeri v skladu s pogoji iz odstavka 10 Priloge 4 k temu pravilniku.

3.9.4   Za najmanjšo vsebnost rdeče barve pri svetlobnem viru, ki deluje na principu razelektritve v plinu, mora veljati:

pri čemer je:

Ee (λ)	[W/nm]	spektralna porazdelitev sevalnega toka;
V (λ)	[1]	spektralna svetilni izkoristek;
λ	[nm]	valovna dolžina.

Ta vrednost se izračuna v presledkih enega nanometra.

3.10   Ultravijolično sevanje

UV sevanje svetlobnega vira, ki deluje na principu razelektritve v plinu, mora biti takšno, da ima svetlobni vir, ki deluje na principu razelektritve v plinu, nizko UV sevanje, ki je skladno s:

pri čemer je:

S (λ)	[1]	funkcija spektralnega ponderiranja;
km = 683	[lm/W]	fotometrični ekvivalent sevanja;

(Opredelitve drugih simbolov so navedene v odstavku 3.9.4.)

Ta vrednost se izračuna v presledkih enega nanometra.

Ultravijolično sevanje se ponderira glede na vrednosti iz spodnje tabele.

λ	S(λ)	λ	S(λ)	λ	S(λ)
250	0,430	305	0,060	355	0,00016
255	0,520	310	0,015	360	0,00013
260	0,650	315	0,003	365	0,00011
265	0,810	320	0,001	370	0,000090
270	1,000	325	0,00050	375	0,000077
275	0,960	330	0,00041	380	0,000064
280	0,880	335	0,00034	385	0,000053
285	0,770	340	0,00028	390	0,000044
290	0,640	345	0,00024	395	0,000036
295	0,540	350	0,00020	400	0,000030
300	0,300

Izbrane valovne dolžine so reprezentativne; druge vrednosti je treba interpolirati.

Vrednosti v skladu s „Smernicami IRPA/INIRC o mejnih vrednostih izpostavljenosti ultravijoličnemu sevanju“.

3.11   Standardni svetlobni viri, ki delujejo na principu razelektritve v plinu

Standardni (etalonski) svetlobni viri, ki delujejo na principu razelektritve v plinu, morajo biti v skladu z zahtevami, ki se uporabljajo za homologacijo svetlobnih virov, in posebnimi zahtevami, kot so navedene v ustreznem podatkovnem listu. Pri tipu, ki oddaja belo in selektivno rumeno svetlobo, mora standardni svetlobni vir oddajati belo svetlobo.

4.   SKLADNOST PROIZVODNJE

4.1   Svetlobni viri, ki delujejo na principu razelektritve v plinu, homologirani po tem pravilniku, se izdelajo tako, da so skladni s homologiranim tipom, ker so opremljeni s predpisanimi napisi in izpolnjujejo tehnične zahteve iz odstavka 3 ter prilog 1 in 3 k temu pravilniku.

4.2   Zaradi preverjanja izpolnjevanja zahtev iz odstavka 4.1 se izvede primeren nadzor proizvodnje.

4.3   Imetnik homologacije mora zlasti:

4.3.1

zagotoviti, da obstajajo postopki za učinkovit nadzor kakovosti izdelkov;

4.3.2

imeti dostop do nadzorne opreme, potrebne za preverjanje skladnosti z vsakim homologiranim tipom;

4.3.3

poskrbeti, da so rezultati preizkusov zapisani in da so s tem povezani dokumenti na voljo za obdobje, dogovorjeno s homologacijskim organom;

4.3.4

analizirati rezultate vseh vrst preizkusov, pri čemer uporablja merila iz Priloge 7 k temu pravilniku, da se preveri in zagotovi stalnost značilnosti izdelka, pri čemer se upoštevajo dopustna odstopanja pri industrijski proizvodnji;

4.3.5

zagotoviti, da se za vsak tip svetlobnega vira, ki deluje na principu razelektritve v plinu, opravijo vsaj preizkusi iz Priloge 6 k temu pravilniku;

4.3.6

zagotoviti, da se po vsakem vzorčenju, ki pokaže neskladnost z zadevnim tipom preizkusa, opravita ponovno vzorčenje in ponovni preizkus. Izvesti je treba vse potrebne ukrepe za ponovno vzpostavitev skladnosti te proizvodnje.

4.4   Homologacijski organ, ki je podelil homologacijo, lahko kadar koli preveri metode preverjanja skladnosti, ki se uporabljajo v vsaki proizvodni enoti.

4.4.1   Pri vsaki kontroli se zapisi o rezultatih preizkušanja in evidenca nadzora proizvodnje predložijo zunanjemu kontrolorju.

4.4.2   Kontrolor lahko odvzame naključne vzorce za preizkus v proizvajalčevem laboratoriju. Najmanjše število vzorcev se lahko določi glede na rezultate proizvajalčevih lastnih preverjanj.

4.4.3   Če je raven kakovosti nezadovoljiva ali če je treba preveriti veljavnost preizkusov, opravljenih v skladu z odstavkom 4.4.2, kontrolor izbere vzorce in jih pošlje tehnični službi, ki je opravila homologacijske preizkuse.

4.4.4   Homologacijski organ lahko opravi kateri koli preizkus iz tega pravilnika. Ti preizkusi se izvedejo na naključno izbranih vzorcih brez oviranja proizvajalčevih obveznosti dobave v skladu z merili iz Priloge 8.

4.4.5   Homologacijski organ si mora prizadevati, da se pregled opravi enkrat na dve leti. Vendar je to prepuščeno presoji homologacijskega organa in njegovemu zaupanju v ureditve za zagotavljanje učinkovitega nadzora skladnosti proizvodnje. Če so rezultati pregleda negativni, homologacijski organ zagotovi, da se sprejmejo vsi potrebni ukrepi za čim hitrejšo ponovno vzpostavitev skladnosti proizvodnje.

5.   KAZNI ZA NESKLADNOST PROIZVODNJE

5.1   Homologacija, podeljena za svetlobni vir, ki deluje na principu razelektritve v plinu, v skladu s tem pravilnikom, se lahko prekliče, če niso izpolnjene zahteve za skladnost proizvodnje.

5.2   Če pogodbenica Sporazuma, ki uporablja ta pravilnik, prekliče homologacijo, ki jo je prej podelila, o tem takoj obvesti druge pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 2 k temu pravilniku.

6.   DOKONČNO PRENEHANJE PROIZVODNJE

Če imetnik homologacije dokončno preneha proizvajati tip svetlobnega vira, ki deluje na principu razelektritve v plinu, za katerega je bila podeljena homologacija v skladu s tem pravilnikom, o tem obvesti organ, ki je podelil homologacijo. Ko navedeni organ prejme ustrezno sporočilo, o tem obvesti druge pogodbenice Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 2 k temu pravilniku.

7.   NAZIVI IN NASLOVI TEHNIČNIH SLUŽB, KI IZVAJAJO HOMOLOGACIJSKE PREIZKUSE, IN HOMOLOGACIJSKIH ORGANOV

Pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, generalnemu sekretarju Združenih narodov sporočijo nazive in naslove tehničnih služb, ki izvajajo homologacijske preizkuse, ter homologacijskih organov, ki podeljujejo homologacije in ki se jim pošljejo certifikati, izdani v drugih državah, ki potrjujejo podelitev, razširitev, zavrnitev ali preklic homologacije ali dokončno prenehanje proizvodnje.

---

(1)  Selektivno rumeni balon ali dodatni zunanji selektivno rumeni balon, namenjen izključno spremembi barve in ne spremembi drugih značilnosti svetlobnega vira, ki deluje na principu razelektritve v plinu in oddaja belo svetlobo, ne pomeni spremembe tipa svetlobnega vira, ki deluje na principu razelektritve v plinu.

(2)  0 1 2 3 4 5 6 7 8 9

A B C D E F G H J K L M N P R S T U V W X Y Z

(3)  Številčne oznake pogodbenic Sporazuma iz leta 1958 so navedene v Prilogi 3 h Konsolidirani resoluciji o konstrukciji vozil (R.E.3), dokument ECE/TRANS/WP.29/78/Rev. 3, Priloga 3 – www.unece.org/trans/main/wp29/wp29wgs/wp29gen/wp29resolutions.html.

Samo izvirna besedila UN/ECE so pravno veljavna v skladu z mednarodnim javnim pravom. Status in datum začetka veljavnosti tega pravilnika je treba preveriti v najnovejši različici dokumenta UN/ECE TRANS/WP.29/343, ki je dostopen na:

http://www.unece.org/trans/main/wp29/wp29wgs/wp29gen/wp29fdocstts.html.

Vključuje vsa veljavna besedila do:

Dopolnilo 7 prvotne različice Pravilnika – začetek veljavnosti: 16. oktober 2018

VSEBINA

PRAVILNIK

1.

Področje uporabe

2.

Upravne določbe

3.

Tehnične zahteve

4.

Skladnost proizvodnje

5.

Kazni za neskladnost proizvodnje

6.

Dokončno prenehanje proizvodnje

7.

Nazivi in naslovi tehničnih služb, ki izvajajo homologacijske preskuse, in homologacijskih organov

PRILOGE

1.

Listi za svetlobne vire LED

2.

Sporočilo

3.

Primer namestitve homologacijske oznake

4.

Metoda merjenja električnih in fotometričnih značilnosti

5.

Minimalne zahteve za postopke nadzora kakovosti, ki jih opravi proizvajalec

6.

Vzorčenje in ravni skladnosti za proizvajalčeve zapise o preskusih

7.

Minimalne zahteve za preglede naključnih vzorcev, ki jih opravi homologacijski organ

8.

Skladnost, potrjena s pregledom naključnih vzorcev

9.

Metoda merjenja kontrasta svetilnosti in izenačenosti svetilnosti svetilne površine

1.   PODROČJE UPORABE

Ta pravilnik se uporablja za svetlobne vire LED iz Priloge 1, ki so namenjeni za uporabo v homologiranih svetilkah motornih vozil in njihovih priklopnikov.

2.   UPRAVNE DOLOČBE

2.1   Opredelitev pojmov

2.1.1   Opredelitev pojma „kategorija“

Izraz „kategorija“ v tem pravilniku opisuje različne osnovne zasnove standardiziranih svetlobnih virov LED. Vsaka kategorija ima posebno oznako, na primer: „LW1“, „LY2“, „LR2“.

2.1.2   Opredelitev pojma „tip“

Svetlobni viri LED različnih „tipov“ so svetlobni viri LED iste kategorije, ki se razlikujejo po takih bistvenih značilnostih, kot so:

2.1.2.1

blagovno ime ali znamka; Za svetlobne vire LED, ki imajo isto blagovno ime ali znamko, vendar jih proizvaja drug proizvajalec, se šteje, da so različnega tipa. Za svetlobne vire LED, ki jih proizvaja isti proizvajalec in se razlikujejo samo po blagovnem imenu ali znamki, se lahko šteje, da so istega tipa;

2.1.2.2

zasnova svetlobnega vira, če te razlike vplivajo na optične učinke;

2.1.2.3

nazivna napetost.

2.2   Vloga za podelitev homologacije

2.2.1   Vlogo za podelitev homologacije vloži lastnik blagovnega imena ali znamke ali njegov pooblaščeni zastopnik.

2.2.2   Vsaki vlogi za podelitev homologacije se priložijo (glej tudi odstavek 2.4.2):

2.2.2.1

risbe v treh izvodih, ki so dovolj natančne za identifikacijo tipa;

2.2.2.2

kratek tehnični opis;

2.2.2.3

pet vzorcev.

2.2.3   Če se tip svetlobnega vira LED razlikuje od že homologiranega tipa samo po blagovnem imenu ali znamki, zadošča, če se predloži naslednje:

2.2.3.1

izjava proizvajalca, da je predloženi tip: (a) enak že homologiranemu tipu (razen v blagovnem imenu ali znamki) in označen z njegovo homologacijsko kodo ter (b) da ga je izdelal isti proizvajalec;

2.2.3.2

dva vzorca z novim blagovnim imenom ali znamko.

2.2.4   Pristojni organ pred podelitvijo homologacije preveri, ali obstajajo zadovoljivi ukrepi za zagotovitev učinkovitega nadzora skladnosti proizvodnje.

2.3   Napisi

2.3.1   Svetlobni viri LED, predloženi v homologacijo, morajo imeti na podnožju:

2.3.1.1

blagovno ime ali znamko vložnika;

2.3.1.2

podatke o nazivni napetosti;

2.3.1.3

oznako ustrezne kategorije;

2.3.1.4

dovolj velik prostor za homologacijsko oznako.

2.3.2   Prostor iz odstavka 2.3.1.4 mora biti označen na risbah, ki so priložene vlogi za podelitev homologacije.

2.3.3   Poleg napisov iz odstavkov 2.3.1 in 2.4.4 se lahko dodajo tudi drugi napisi, če nimajo škodljivega vpliva na svetilne značilnosti.

2.4   Homologacija

2.4.1   Homologacija se podeli, če vsi vzorci tipa svetlobnega vira LED, predloženi v skladu z odstavkom 2.2.2.3 ali 2.2.3.2, izpolnjujejo zahteve iz tega pravilnika.

2.4.2   Vsakemu homologiranemu tipu se dodeli homologacijska koda. Prvi znak te kode označuje spremembe ob izdaji homologacije.

Temu sledi identifikacijska koda, ki jo sestavljajo največ trije znaki. Uporabljajo se samo naslednje arabske številke in velike tiskane črke:

Ista pogodbenica ne sme dodeliti iste kode drugemu tipu svetlobnega vira LED.

2.4.3   O podelitvi, razširitvi, zavrnitvi ali preklicu homologacije ali o dokončnem prenehanju proizvodnje tipa svetlobnega vira LED v skladu s tem pravilnikom je treba obvestiti pogodbenice Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, in sicer z obrazcem, ki je skladen z vzorcem iz Priloge 2 k temu pravilniku, in z risbo, ki jo predloži vložnik vloge za homologacijo v formatu, ki ni večji od A4 (210 × 297 mm), in v merilu vsaj 2: 1.

2.4.4   Vsi svetlobni viri LED, ki so skladni s tipom, homologiranim v skladu s tem pravilnikom, morajo imeti na prostoru iz odstavka 2.3.1.4 poleg napisov iz odstavka 2.3.1 še mednarodno homologacijsko oznako, ki jo sestavljata:

2.4.4.1

odsekan krog, ki obkroža črko „E“ in številčno oznako države, ki je podelila homologacijo (1);

2.4.4.2

homologacijska koda, nameščena zraven odsekanega kroga.

2.4.5   Če je vložnik pridobil isto homologacijsko kodo za več blagovnih imen ali znamk, za izpolnjevanje zahtev iz odstavka 2.3.1.1 zadošča ena ali več teh oznak.

2.4.6   Oznake in napisi iz odstavkov 2.3.1 in 2.4.4 morajo biti jasno berljivi in neizbrisni.

2.4.7   V Prilogi 3 k temu pravilniku je primer namestitve homologacijske oznake.

3.   TEHNIČNE ZAHTEVE

3.1   Opredelitev pojmov

Uporabljajo se opredelitve pojmov iz Resolucije R.E.5 ali njenih poznejših revizij, ki veljajo v času vložitve vloge za podelitev homologacije.

3.2   Splošne specifikacije

3.2.1   Vsak predloženi vzorec mora biti skladen z ustreznimi specifikacijami iz tega pravilnika.

3.2.2   Svetlobni viri LED morajo biti zasnovani tako, da pri običajni uporabi njihovo delovanje ostane brezhibno. Poleg tega ne smejo imeti napak v zasnovi in izdelavi.

3.2.3   Svetlobni viri LED ne smejo imeti na optičnih površinah nobenih prask ali madežev, ki bi lahko zmanjšali njihovo učinkovitost in optično delovanje. To se preveri ob začetku homologacijskih preskusov in kadar se tako zahteva v ustreznih odstavkih tega pravilnika.

3.2.4   Svetlobni viri LED morajo biti opremljeni s standardnimi podnožji, ki so skladna s podatkovnimi listi za podnožja iz publikacije IEC 60061, kot je navedeno na posameznih podatkovnih listih iz Priloge 1.

3.2.5   Podnožje mora biti trdno in čvrsto pritrjeno na preostanek svetlobnega vira LED.

3.2.6   Skladnost svetlobnih virov LED z zahtevami iz odstavkov od 3.2.3 do 3.2.5 se ugotavlja z vizualnim pregledom, preverjanjem mer in po potrebi s poskusno namestitvijo v nosilec, kot je navedeno v publikaciji IEC 60061.

3.2.7   Polprevodniški spoji in morebitni element(-i) za pretvorbo na podlagi fluorescence so edini elementi svetlobnega vira LED, ki proizvajajo in oddajajo svetlobo, ko so pod napetostjo.

3.3   Preskusi

3.3.1   Svetlobni viri LED morajo biti najprej najmanj 48 ur starani pri preskusni napetosti. Pri večnamenskih svetlobnih virih LED se vsaka funkcija stara ločeno.

3.3.2   Če ni določeno drugače, se električne in fotometrične meritve izvajajo pri ustreznih preskusnih napetostih.

3.3.3   Električne meritve, kot so opredeljene v Prilogi 4, se izvajajo z instrumenti razreda najmanj 0,2 (natančnost 0,2 % celotnega razpona).

3.4   Položaj in mere svetilne površine

3.4.1   Položaj in mere svetilne površine morajo biti skladni z zahtevami, ki so navedene na zadevnih podatkovnih listih v Prilogi 1.

3.4.2   Meritev se opravi po staranju svetlobnega vira LED v skladu z odstavkom 3.3.1.

3.5   Svetlobni tok

3.5.1   Pri meritvah v skladu s pogoji iz Priloge 4 mora biti svetlobni tok znotraj mejnih vrednosti, navedenih na zadevnem podatkovnem listu v Prilogi 1.

3.5.2   Meritev se opravi po staranju svetlobnega vira LED v skladu z odstavkom 3.3.1.

3.6   Porazdelitev normirane svetilnosti/porazdelitev skupnega svetlobnega toka

3.6.1   Pri meritvah v skladu s preskusnimi pogoji iz Priloge 4 k temu pravilniku morata biti porazdelitev normirane svetilnosti in/ali porazdelitev skupnega svetlobnega toka znotraj mejnih vrednosti, navedenih na zadevnem podatkovnem listu v Prilogi 1.

3.6.2   Meritev se opravi po staranju svetlobnega vira LED v skladu z odstavkom 3.3.1.

3.7   Barva

3.7.1   Barva svetlobe, ki jo oddajajo svetlobni viri LED, mora biti navedena na zadevnem podatkovnem listu. Za ta pravilnik se uporabljajo opredelitve pojmov glede barve oddane svetlobe iz Pravilnika št. 48 in njegovih sprememb, ki veljajo v času vložitve vloge za homologacijo.

3.7.2   Barva oddane svetlobe se meri z metodo iz Priloge 4. Izmerjena integralna vrednost koordinat kromatičnosti mora biti znotraj zahtevanega območja kromatičnosti.

3.7.2.1   Poleg tega se pri svetlobnih virih LED, ki oddajajo belo svetlobo in se uporabljajo v napravah za sprednjo osvetlitev, barva izmeri v istih smereh kot v primerih, ko je porazdelitev svetilnosti določena v zadevnem podatkovnem listu, vendar samo, kadar določena najmanjša svetilnost presega 50 cd/klm. Vsaka izmerjena vrednosti koordinat kromatičnosti mora biti znotraj območja dovoljenega odstopanja, ki znaša 0,025 enot v smeri x in 0,050 enot v smeri y ter zajema izmerjeno integralno vrednost. Izmerjena vrednost v smeri največje svetilnosti in vse izmerjene vrednosti za standardni (etalonski) svetlobni vir LED morajo prav tako biti znotraj zahtevanega območja kromatičnosti za belo svetlobo.

3.7.3   Poleg tega mora biti najmanjša vsebnost rdeče barve v svetlobi svetlobnih virov LED, ki oddajajo belo svetlobo, takšna, da je:

pri čemer je:

Ee(λ)	(enota: W)	spektralna porazdelitev obsevanja;
V(λ)	(enota: 1)	spektralna svetilna učinkovitost;
λ	(enota: nm)	valovna dolžina.

Ta vrednost se izračuna v razmikih enega nanometra.

3.8   UV-sevanje

UV-sevanje svetlobnega vira LED mora biti nizko in skladno z naslednjo enačbo:

pri čemer je:

S(λ)(enota: 1)	funkcija spektralnega ponderiranja;
km = 683 lm/W	največja vrednost svetilne učinkovitosti sevanja.

(Drugi simboli so opredeljeni v odstavku 3.7.3.)

Ta vrednost se izračuna v razmikih enega nanometra. UV-sevanje se ponderira glede na vrednosti v spodnji preglednici:

λ	S(λ)	λ	S(λ)	λ	S(λ)
250	0,430	305	0,060	355	0,00016
255	0,520	310	0,015	360	0,00013
260	0,650	315	0,003	365	0,00011
265	0,810	320	0,001	370	0,00009
270	1,000	325	0,00050	375	0,000077
275	0,960	330	0,00041	380	0,000064
280	0,880	335	0,00034	385	0,000053
285	0,770	340	0,00028	390	0,000044
290	0,640	345	0,00024	395	0,000036
295	0,540	350	0,00020	400	0,000030
300	0,300

Opomba: Vrednosti v skladu s „Smernicami IRPA/INIRC o mejnih vrednostih izpostavljenosti ultravijoličnemu sevanju“. Izbrane valovne dolžine (v nanometrih) so reprezentativne; druge vrednosti je treba interpolirati.

3.9   Standardni svetlobni viri LED

Dodatne zahteve za standardne (etalonske) svetlobne vire LED so navedene na zadevnih podatkovnih listih v Prilogi 1.

3.10   Najvišja preskusna temperatura

Če je v zadevnem podatkovnem listu v Prilogi 1 določena najvišja preskusna temperatura, se uporabljajo naslednje zahteve:

3.10.1

pri merjenju v skladu s pogoji iz odstavka 5 Priloge 4: (a) vrednosti svetlobnega toka pri povišanih temperaturah morajo biti znotraj mejnih vrednosti iz zadevnega podatkovnega lista v Prilogi 1 in (b) barvno odstopanje ne sme presegati 0,010;

3.10.2

po zaključku meritvenega postopka iz odstavka 3.10.1 mora svetlobni vir LED nepretrgano delovati 1 000 ur pri ustreznih preskusnih napetostih in (a) v primeru integriranega hladilnega telesa pri temperaturi okolja, ki ustreza najvišji preskusni temperaturi iz zadevnega podatkovnega lista v Prilogi 1; (b) v primeru določene točke Tb pri vrednosti Tb, ki ustreza najvišji preskusni temperaturi iz zadevnega podatkovnega lista v Prilogi 1;

3.10.3

po zaključku postopka iz odstavka 3.10.2 pri merjenju v skladu s pogoji iz odstavka 5 Priloge 4: (a) vrednosti svetlobnega toka pri povišanih temperaturah ne smejo odstopati za več kot ± 10 odstotkov od ustreznih vrednosti posameznih vzorcev, izmerjenih v skladu z odstavkom 3.10.1, in (b) barvno odstopanje od ustreznih vrednosti posameznega vzorca, izmerjenih v skladu z odstavkom 3.10.1, ne sme biti večje več kot ± 0,010;

3.10.4

po zaključku meritvenega postopka iz odstavka 3.10.3 se še enkrat preverijo zahteve iz točke 3.2.3.

3.11   Svetlobni viri LED brez splošnih omejitev

3.11.1   Značilnosti svetilne površine

Velikost in položaj nominalnega polja svetlečega območja ter strani svetilne površine, ki lahko ustvarijo zastiranje, so določeni v zadevnem podatkovnem listu v Prilogi 1.

Vrednosti naslednjih značilnosti se določijo z metodo iz Priloge 9:

(a)	kontrast svetilnosti;

(b)	velikost in položaj območja 1a in območja 1b;

(c)	površinsko razmerje R0,1 in R0,7;

(d)	vrednost največjega odstopanja ΔL.

3.11.2   Kontrast svetilnosti svetilne površine

3.11.2.1   Vrednosti kontrasta svetilnosti svetilne površine morajo biti znotraj mejnih vrednosti iz zadevnega podatkovnega lista v Prilogi 1.

3.11.2.2   Če je v zadevnem podatkovnem listu določeno, da zastiranje ustvarja samo ena stran svetilne površine, mora biti območje 1b bližje ustrezni strani območja 1a kot nasprotni strani.

3.11.3   Izenačenost svetilnosti svetilne površine

3.11.3.1   Območje 1a (svetilna površina) mora biti znotraj nominalnega polja svetlečega območja, kot je določeno v zadevnem podatkovnem listu v Prilogi 1, velikost svetilne površine pa mora biti znotraj mejnih vrednosti, določenih v zadevnem podatkovnem listu v Prilogi 1.

3.11.3.2   Vrednost R0,1 mora biti znotraj mejnih vrednosti iz zadevnega podatkovnega lista v Prilogi 1.

3.11.3.3   Vrednost R0,7 mora biti znotraj mejnih vrednosti iz zadevnega podatkovnega lista v Prilogi 1.

3.11.3.4   Odstopanje svetilnosti ΔL ne sme presegati ± 20 odstotkov.

4.   SKLADNOST PROIZVODNJE

4.1   Svetlobni viri LED, homologirani v skladu s tem pravilnikom, morajo biti proizvedeni tako, da so skladni s homologiranim tipom in izpolnjujejo zahteve glede napisov in tehnične zahteve iz odstavka 3. ter Prilog 1, 4 in 5 k temu pravilniku.

4.2   Zaradi preverjanja izpolnjevanja zahtev iz odstavka 4.1 se izvaja ustrezen nadzor proizvodnje.

4.3   Imetnik homologacije mora zlasti:

4.3.1

zagotoviti, da obstajajo postopki za učinkovit nadzor kakovosti izdelkov;

4.3.2

imeti dostop do nadzorne opreme, potrebne za preverjanje skladnosti z vsakim homologiranim tipom;

4.3.3

poskrbeti, da so rezultati preskusov zapisani in da so povezani dokumenti na voljo za obdobje, določeno v dogovoru s homologacijskim organom;

4.3.4

analizirati rezultate vseh tipov preskusov, pri čemer uporablja merila iz Priloge 6, da preveri in zagotovi stalnost značilnosti izdelka, pri čemer se upoštevajo dopustna odstopanja pri industrijski proizvodnji;

4.3.5

zagotoviti, da se za vsak tip svetlobnega vira LED opravijo vsaj preskusi iz Priloge 5 k temu pravilniku;

4.3.6

zagotoviti, da se po vsakem vzorčenju, ki pokaže neskladnost z zadevno vrsto preskusa, opravi ponovno vzorčenje in ponoven preskus. Sprejmejo se vsi potrebni ukrepi za ponovno vzpostavitev skladnosti zadevne proizvodnje.

4.4   Pristojni organ, ki je podelil homologacijo, lahko kadar koli preveri ustreznost uporabljenih metod preverjanja skladnosti v vsaki proizvodni enoti.

4.4.1   Pri vsakem takem pregledu se inšpektorju predloži preskusna in proizvodna dokumentacija.

4.4.2   Inšpektor lahko vzame naključne vzorce za preskus v proizvajalčevem laboratoriju. Najmanjše število vzorcev se lahko določi na podlagi rezultatov lastnega preverjanja proizvajalca.

4.4.3   Če je raven kakovosti nezadovoljiva ali če je treba preveriti veljavnost preskusov, opravljenih v skladu z odstavkom 4.4.2, inšpektor izbere vzorce in jih pošlje tehnični službi, ki je opravila homologacijske preskuse.

4.4.4   Pristojni organ lahko opravi kateri koli preskus iz tega pravilnika. Če se pristojni organ odloči za preglede naključnih vzorcev, se uporabijo merila iz prilog 7 in 8 k temu pravilniku.

4.4.5   Pregledi, ki jih predpiše pristojni organ, se običajno opravljajo enkrat na dve leti. Če so rezultati takega pregleda negativni, pristojni organ sprejme vse potrebne ukrepe za čim hitrejšo ponovno vzpostavitev skladnosti proizvodnje.

5.   KAZNI ZA NESKLADNOST PROIZVODNJE

5.1   Homologacija, podeljena za svetlobni vir LED v skladu s tem pravilnikom, se lahko prekliče, če zahteve niso izpolnjene ali če svetlobni vir LED, opremljen s homologacijsko oznako, ni skladen s homologiranim tipom.

5.2   Če pogodbenica Sporazuma, ki uporablja ta pravilnik, prekliče homologacijo, ki jo je predhodno podelila, o tem nemudoma uradno obvesti druge pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 2 k temu pravilniku.

6.   DOKONČNO PRENEHANJE PROIZVODNJE

Če imetnik homologacije dokončno preneha proizvajati tip svetlobnega vira LED, homologiran v skladu s tem pravilnikom, o tem obvesti homologacijski organ, ki je podelil homologacijo. Po prejemu ustreznega sporočila navedeni organ o tem obvesti druge pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, na obrazcu za sporočilo, ki je skladen z vzorcem iz Priloge 2 k temu pravilniku.

7.   NAZIVI IN NASLOVI TEHNIČNIH SLUŽB, KI IZVAJAJO HOMOLOGACIJSKE PRESKUSE, IN HOMOLOGACIJSKIH ORGANOV

Pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, sekretariatu Združenih narodov sporočijo nazive in naslove tehničnih služb, ki izvajajo homologacijske preskuse, ter homologacijskih organov, ki podeljujejo homologacije in ki se jim pošljejo certifikati, ki potrjujejo podelitev, razširitev, zavrnitev ali preklic homologacije ali dokončno prenehanje proizvodnje v drugih državah.

---

(1)  Kot je opredeljeno v Konsolidirani resoluciji o konstrukciji vozil (R.E.3), dokument ECE/TRANS/WP.29/78/Rev.2, odst. 2.