(1)

Uredba Sveta (EU) 2018/120 (2) določa kvote za leto 2018.

(2)

Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, se je z ulovi staleža iz Priloge k tej uredbi s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge ali so v njej registrirana, izčrpala dodeljena kvota za leto 2018.

(3)

Zato je za navedeni stalež treba prepovedati ribolovne dejavnosti –

(1)

Uredba Sveta (EU) 2018/120 (2) določa kvote za leto 2018.

(2)

Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, se je z ulovi staleža iz Priloge k tej uredbi s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge ali so v njej registrirana, izčrpala dodeljena kvota za leto 2018.

(3)

Zato je za navedeni stalež treba prepovedati ribolovne dejavnosti –

(1)

Uredba Sveta (EU) 2018/120 (2) določa kvote za leto 2018.

(2)

Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, se je z ulovi staleža iz Priloge k tej uredbi s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge ali so v njej registrirana, izčrpala dodeljena kvota za leto 2018.

(3)

Zato je za navedeni stalež treba prepovedati ribolovne dejavnosti –

(1)

Uredba Sveta (EU) 2016/2285 (2) določa kvote za leto 2018.

(2)

Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, se je z ulovi staleža iz Priloge k tej uredbi s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge ali so v njej registrirana, izčrpala dodeljena kvota za leto 2018.

(3)

Zato je za navedeni stalež treba prepovedati ribolovne dejavnosti –

(1)

Uredba Sveta (EU) 2018/120 (2) določa kvote za leto 2018.

(2)

Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, se je z ulovi staleža iz Priloge k tej uredbi s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge ali so v njej registrirana, izčrpala dodeljena kvota za leto 2018.

(3)

Zato je za navedeni stalež treba prepovedati ribolovne dejavnosti –

(1)

Uredba Sveta (EU) 2018/120 (2) določa kvote za leto 2018.

(2)

Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, se je z ulovi staleža iz Priloge k tej uredbi s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge ali so v njej registrirana, izčrpala dodeljena kvota za leto 2018.

(3)

Zato je za navedeni stalež treba prepovedati ribolovne dejavnosti –

(1)

Uredba Sveta (EU) 2018/120 (2) določa kvote za leto 2018.

(2)

Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, se je z ulovi staleža iz Priloge k tej uredbi s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge ali so v njej registrirana, izčrpala dodeljena kvota za leto 2018.

(3)

Zato je za navedeni stalež treba prepovedati ribolovne dejavnosti –

(1)

Komisija je preučila vlogo za odobritev spremembe specifikacije proizvoda za zaščiteno označbo porekla „Μαντινεία“ (Mantinia), ki jo je Grčija poslala v skladu s členom 105 Uredbe (EU) št. 1308/2013.

(2)

Komisija je objavila vlogo za odobritev spremembe specifikacije proizvoda v Uradnem listu Evropske unije, kot zahteva člen 97(3) Uredbe (EU) št. 1308/2013 (2).

(3)

Komisija ni prejela nobenega ugovora v skladu s členom 98 Uredbe (EU) št. 1308/2013.

(4)

Zato bi bilo treba spremembo specifikacije proizvoda odobriti v skladu s členom 99 Uredbe (EU) št. 1308/2013.

(5)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

(1)

Uredba (ES) št. 1831/2003 določa izdajo dovoljenj za dodatke za uporabo v prehrani živali ter razloge in postopke za izdajo takih dovoljenj.

(2)

Z Uredbo Komisije (EU) št. 885/2010 (2) je bila za deset let dovoljena uporaba pripravka narazina in nikarbazina kot krmnega dodatka za piščance za pitanje.

(3)

V skladu s členom 13(3) Uredbe (ES) št. 1831/2003 je imetnik dovoljenja predlagal spremembo pogojev za izdajo dovoljenja za pripravek, tako da je vložil zahtevek za spremembo vsebnosti mikro traserja rdeč z 11 g/kg na razpon 4–11 g/kg. Zahtevku so bili priloženi ustrezni podporni podatki.

(4)

Evropska agencija za varnost hrane (Agencija) je v svojem mnenju z dne 18. oktobra 2016 (3) navedla, da zmanjšanje vsebnosti mikro traserja rdeč z 11 g/kg na razpon 4–11 g/kg dodatka ne vpliva na fizikalno-kemijske in biološke lastnosti dodatka. Zato je ugotovila, da je ocena varnosti in učinkovitosti za prejšnjo formulacijo z 11 g/kg mikro traserja rdeč še vedno veljavna za novo formulacijo. Agencija meni, da ni potrebe po posebnih zahtevah glede spremljanja po dajanju na trg. Potrdila je tudi poročilo o analizni metodi krmnega dodatka v krmi, ki ga je predložil referenčni laboratorij, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1831/2003.

(5)

Družba Eli Lilly and Company Ltd je 10. julija 2018 v skladu s členom 13(3) Uredbe (ES) št. 1831/2003 vložila tudi zahtevek za spremembo imena imetnika dovoljenja. Vložnik je trdil, da je Elanco GmbH, oddelek družbe Eli Lilly and Company Ltd, treba šteti za imetnika tržnih pravic za zgoraj navedeni dodatek z učinkom od 3. aprila 2018. Zahtevku so bili priloženi ustrezni podporni podatki.

(6)

Predlagana sprememba pogojev dovoljenja v zvezi z imenom imetnika dovoljenja je izključno upravne narave in ne vključuje nove ocene zadevnega dodatka. Agencija je bila obveščena o zahtevku.

(7)

Ocena pripravka narazina in nikarbazina z novo vsebnostjo mikro traserja rdeč kaže, da so pogoji za dovoljenje iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1831/2003 izpolnjeni.

(8)

Uredbo (EU) št. 885/2010 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(9)

Ker ni varnostnih razlogov, ki bi zahtevali takojšnjo uporabo sprememb iz te uredbe, je primerno zagotoviti prehodno obdobje, v katerem se lahko obstoječe zaloge krmnega dodatka narazina in nikarbazina, ki so v skladu z določbami, ki so se uporabljale pred začetkom veljavnosti te uredbe, še naprej dajejo na trg in uporabljajo do porabe zalog.

(10)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(a)

v stolpcu 2 se besede „Eli Lilly and Company Ltd“ nadomestijo z „Elanco GmbH“;

(b)

v stolpcu 4 „Sestava, kemijska formula, opis, analitska metoda“, „Sestava dodatka“, se besedilo „11 g/kg“ v vsebnosti mikro traserja rdeč nadomesti s „4–11 g/kg“.

(1)

Svet je 15. oktobra 2013 sprejel Uredbo (EU) št. 1024/2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko (ECB).

(2)

Načrtovanje in izvajanje nalog, ki se prenesejo na ECB, bi moral v celoti izvajati njen Nadzorni odbor, ki ga sestavljajo predsednik, podpredsednik in štirje predstavniki ECB ter po en predstavnik pristojnega nacionalnega organa iz vsake sodelujoče države članice.

(3)

Nadzorni odbor je ključen organ pri izvajanju nadzorniških nalog ECB. Uredba (EU) št. 1024/2013 je zato na Svet prenesla pooblastilo za imenovanje predsednika in podpredsednika Nadzornega odbora.

(4)

Svet je 16. decembra 2013 z Izvedbeno uredbo Sveta 2013/797/EU (2) imenoval prvega predsednika Nadzornega odbora. Na podlagi člena 26(3) Uredbe (EU) št. 1024/2013 traja mandat predsednika Nadzornega odbora pet let in ne more biti podaljšan.

(5)

V skladu s členom 26(3) Uredbe (EU) št. 1024/2013 je ECB 7. novembra 2018 na podlagi odprtega izbirnega postopka, s katerim se izbira med uglednimi in izkušenimi posamezniki s področja bančnih in finančnih zadev, ter po predstavitvi s strani Nadzornega odbora predložila Evropskemu parlamentu predlog, da se Andrea ENRIA imenuje za predsednika Nadzornega odbora. Slednji je navedeni predlog odobril 29. novembra 2018 –

(1)

Agrilus planipennis (Fairmaire) je škodljivi organizem, ki je naveden pod točko (a)1.2 oddelka I dela A Priloge I k Direktivi 2000/29/ES kot organizem, za katerega ni znano, ali je navzoč v Uniji.

(2)

Določbe iz točke 2.3 oddelka I dela A Priloge IV k Direktivi 2000/29/ES določajo posebne zahteve za preprečevanje vnosa škodljivega organizma Agrilus planipennis (Fairmaire) v Unijo in njegovega širjenja v Uniji z lesom, ki izvira iz nekaterih tretjih držav.

(3)

Na podlagi informacij, zbranih leta 2018 med dvema presojama Evropske komisije v Kanadi in Združenih državah Amerike, se izvajanje pogojev iz možnosti (b) točke 2.3 oddelka I dela A Priloge IV k Direktivi 2000/29/ES pred izvozom ne preverja v zadostni meri.

(4)

Zato je primerno, da se ne dovoli vnos lesa Fraxinus L., Juglans ailantifolia Carr., Juglans Mandshurica Maxim., Ulmus davidiana Planch. in Pterocarya rhoifolia Siebold & Zucc., ki izvira iz Kanade in Združenih držav Amerike, v Unijo z uradno izjavo iz navedene možnosti (b).

(5)

Ta sklep bi moral prenehati veljati 30. junija 2020, da se omogoči pregled točke 2.3 oddelka I dela A Priloge IV k Direktivi 2000/29/ES ob upoštevanju znanstvenega in tehničnega razvoja.

(6)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(1)

Švedska je 18. decembra 2013 obvestila Komisijo o svoji odločitvi z dne 30. avgusta 2013, da bo sprejela zaščitni ukrep za prepoved dajanja na trg naprave za postavljanje kegljev Brunswick GSX (v nadaljnjem besedilu: naprava za postavljanje kegljev) in dele njene dodatne opreme, imenovane Advanced Guards (napredna varovala) (v nadaljnjem besedilu: dodatna oprema), ter umik takšnih naprav iz trga. Oba izdelka je izdelalo podjetje Brunswick Bowling & Billiards (v nadaljnjem besedilu: proizvajalec).

(2)

V zvezi z umikom je Švedska ponudila proizvajalcu možnost, da odpravi napake v delovnem okolju upravljavca, umakne napravo za postavljanje kegljev in dodatno opremo ter jih nadomesti z drugimi tehnično brezhibnimi izdelki enake ali enakovredne vrste ali pa napravo za postavljanje kegljev in dodatno opremo vzame nazaj ter lastniku plača odškodnino.

(3)

Razlogi, na katere se je Švedska sklicevala v tem zaščitnem ukrepu, so bili neizpolnjevanje naprave za postavljanje kegljev in dodatne opreme nekaterih bistvenih zdravstvenih in varnostnih zahtev, določenih v Prilogi I k Direktivi 2006/42/ES, ter nepravilna uporaba nekaterih harmoniziranih standardov.

(4)

Po prejemu uradnega obvestila Švedske o zaščitnem ukrepu je Komisija začela posvetovanja z zadevnimi stranmi, da bi se seznanila z njihovimi mnenji. Proizvajalcu je 11. aprila 2014 poslala dopis, slednji pa je svoje pripombe predložil 24. junija 2014. Komisija se je sestala s proizvajalcem 24. septembra 2014 in 24. maja 2016. Proizvajalec je Komisiji poslal dodatno obrazložitev 6. decembra 2016. Komisija je tudi večkrat izmenjala informacije s švedskimi organi, Švedsko agencijo za delovno okolje (izmenjava elektronske pošte, razprave na sestankih delovne skupine za stroje in skupino za nadzor trga strojev).

(5)

Švedska je navedla, da so bili njeni organi pred sprejetjem zaščitnega ukrepa večkrat v stiku s proizvajalcem, da bi jim pojasnil pomanjkljivosti naprav za postavljanje kegljev in dodatne opreme, ki jih je treba odpraviti za uskladitev z Direktivo 2006/42/ES. Ker je bilo po večletnih razpravah odpravljena le polovica pomanjkljivosti, je Švedska menila, da bi bilo treba uveljaviti mehanizem zaščitne klavzule. V zvezi s sprejetimi ukrepi so švedski organi pojasnili, da so spoštovali načelo sorazmernosti iz člena 18 Uredbe (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (2). Na osnovi tega načela in glede na resnost tveganj in stroške umika so bili nekateri ukrepi, potrebni za odpravo pomanjkljivosti pri novih napravah za postavljanje kegljev in dodatne opreme, nepotrebni, če je prišlo do umika obstoječih naprav za postavljanje kegljev in dodatne opreme. Zlasti so to bili ukrepi v zvezi z namestitvijo treh ločenih luči, ki označujejo različne načine na kontrolni plošči, razširitev točk dostopa med napravami, ki se uporabljajo tudi kot delovna ploščad in za pregled nad nevarnim območjem.

(6)

Švedska je leta 2015 Komisijo obvestila, da je proizvajalec odpravil pomanjkljivosti, določene v zaščitnem ukrepu v zvezi z napravo za postavljanje kegljev in pomožne opreme, le v kegljaškem centru v Gustavsbergu.

(7)

Poleg teh posvetovanj je Komisija opravila neodvisno študijo (3) (v nadaljnjem besedilu: študija), da bi ocenila, ali sta bili naprava za postavljanje kegljev in dodatna oprema v skladu z bistvenimi zdravstvenimi in varnostnimi zahtevami iz Priloge I k Direktivi 2006/42/ES v času, ko je Švedska sprejela zaščitni ukrep. Za izdelavo študije so neodvisni strokovnjaki pregledali napravo za postavljanje kegljev in dodatno opremo, nameščeno v Gustavsbergu, ter se sestali s švedskimi organi in podpredsednikom oddelka za kapital, trženje in inženiring proizvajalca.

(8)

Posvetovanje v zvezi s študijo Komisije je bilo opravljeno z zainteresiranimi stranmi. Pripombe proizvajalca k ugotovitvam niso postavile študije pod vprašaj, saj se sklicujejo na skladnost naprave za postavljanje kegljev in dodatne opreme, nameščenih v Gustavsbergu, po tem ko je Švedska uradno obvestila Komisijo o zaščitnem ukrepu.

(9)

V zvezi z bistvenimi zdravstvenimi in varnostnimi zahtevami, na katere se sklicuje Švedska, in sicer 1.2.2 Krmilne naprave in 1.7.1 Informacije in opozorila na strojih zahtevajo, da so krmilne naprave vidne, nameščene tako, da se varno upravljajo, ter da so informacije in opozorila na teh napravah izraženi v jeziku Unije, ki ga določi država članica, v kateri je oprema nameščena.

Švedska je v zvezi s tem navedla, da eden od gumbov na nadzorni plošči naprave ni bil označen, besedilo na kontrolni plošči pa je bilo v angleščini, čeprav je uradni jezik države, v kateri je oprema nameščena, švedščina. Poleg tega so različne načine delovanja kazale tri ločene luči. Barve teh treh luči so bile različne na različnih napravah, tako da bi lahko prišlo do napačnega razumevanja. Znak za zaustavitev v sili je bil nameščen tako, da je bil obrnjen na glavo.

Proizvajalec je navedel, da bi lahko prišlo do manjše zmede zaradi luči na kontrolni plošči.

Kar zadeva jasno vidljivost in označevanje krmilnih naprav, je proizvajalec priznal nekatera neskladja med dejanskimi napravami, oznakami in priročniki.

Poleg tega je proizvajalec navedel, da oznak, ki nimajo vpliva na varnostne funkcije, ni treba obvezno prevesti.

Poleg tega oddelek 1.2.2 Krmilne naprave zahteva, da morajo biti krmilne naprave zasnovane tako, da je zagon onemogočen, dokler je kdor koli v nevarnem območju.

Po mnenju Švedske bi se naprava lahko ponovno zagnala, tudi kadar upravljavec nima pregleda nad nevarnim območjem, kar je pomenilo nevarnost prisotnosti nekoga v nevarnem območju.

Proizvajalec se ni strinjal s Švedsko glede slabe vidljivosti, ki jo ima upravljavec s svojega kontrolnega mesta, saj ni bilo sporočenih nobenih varnostnih incidentov, druge države članice pa so ugotovile, da vidljivost morda ni bila idealna, vendar je bila zadostna, pod pogojem, da pri zagonu naprave upravljavec ravna razumno in s pričakovano previdnostjo.

Vendar Komisija meni, da opiranje na pričakovano previdnost upravljavca pri zagonu stroja ne odpravi tega tveganja, saj nevarno območje za upravljavca ostaja nepregledno, kar mu preprečuje, da bi preveril ali je kdo v nevernem območju.

Ob upoštevanju zgornjih argumentov in ob upoštevanju študije, ki potrjuje navedene argumente, je torej mogoče sklepati, da niso bile izpolnjene bistvene zdravstvene in varnostne zahteve iz oddelka 1.2.2 in 1.7.1 Priloge I k Direktivi 2006/42/ES v zvezi z napravo za postavljanje kegljev in dodatno opremo.

(10)

Ukrepi iz oddelkov 1.1.6 Ergonomija, 1.6.1 Vzdrževanje strojev in 1.6.2 Dostop do upravljalnih mest in servisnih mest zahtevajo takšno zasnovo in konstrukcijo naprave, ki upravljavcu olajšata delo in mu zagotavljata udobno in varno delovno mesto zunaj nevarnih območij.

Švedska je v zvezi s tem poudarila, da točke dostopa in delovne ploščadi zadevnih naprav za postavljanje kegljev ne bi izpolnjevale teh bistvenih zdravstvenih in varnostnih zahtev, saj je dostopna pot, ki je tudi delovna ploščad med napravami, merila zgolj 190 mm. V nekaterih primerih so morali upravljavci loviti ravnotežje na ozkih kovinskih robovih. Takšno delovno okolje je pomenilo nepotrebno tveganje, da upravljavec pade v napravo. Poleg tega se dostopna pot med temi napravami nenadoma konča na sprednji strani, kar pomeni tveganje padca z višine približno 1 000 mm.

Proizvajalec se je v svoji izjavi ES o skladnosti skliceval na harmonizirani standard EN ISO 14122–2:2001, vendar v tehnični dokumentaciji ni navedel povezave med sklici na harmonizirane standarde in ustreznimi bistvenimi zdravstvenimi in varnostnimi zahtevami, kot je to zahtevano v Prilogi VII k Direktivi 2006/42/ES. Kljub tej pomanjkljivosti proizvajalca je Švedska odkrila bistveno zdravstveno in varnostno zahtevo, ki bi jo lahko zajemal sklic na navedeni harmonizirani standard. Zlasti je ugotovila, da sklic na harmonizirani standard zadeva bistvene zdravstvene in varnostne zahteve iz oddelkov 1.1.6, 1.6.1 in 1.6.2 Priloge I k Direktivi 2006/42/ES.

Harmonizirani standard EN ISO 14122–2:2001 določa varnostne tehnične zahteve za stalne dostope do strojev in zlasti za delovne ploščadi in podeste. Švedska je navedla, da zadevni standard sicer zahteva širino 500 mm, širina podesta pri zadevni napravi pa je bila 190 mm.

V zvezi s tem je proizvajalec navedel, da le 190 mm širok podest velja za varnega in je ustrezne širine ob upoštevanju predvidene in pričakovane uporabe, pogostosti dostopanja in najsodobnejše tehnike za območje vračanja krogel, čeprav standarda EN ISO 14122–2:2001 ni uporabil dosledno. Čeprav je proizvajalec v izjavi o skladnosti navedel ta standard, ga ni uporabil.

Proizvajalec je ocenil, da drugačna ploščad za lažji dostop na sprednjo ploščad in izstop iz nje, ki jo je zahtevala Švedska zaradi nevarnosti padca pri dostopanju na sprednjo ploščad naprave za postavljanje kegljev, ni bila potrebna, ker je dostop do naprave za postavljanje kegljev od spredaj zelo redek, če se upošteva zasnova drugih obstoječih naprav po svetu, pri katerih je dostop zagotovljen predvsem od zadaj.

Komisija meni, da tveganje poškodbe pri dostopu do naprave za postavljanje kegljev (zaradi padca ali izgube ravnotežja) zaradi ozkega podesta med napravami ali nenadnega zaključka podesta na sprednjem delu naprave v višini 1 000 mm ni mogoče zanemariti z utemeljitvijo, da tak dostop ni pogost ali da izboljšave niso mogoče.

Ob upoštevanju zgornjih argumentov in študije, ki potrjuje navedene argumente, je mogoče sklepati, da niso bile izpolnjene bistvene zdravstvene in varnostne zahteve iz oddelkov 1.1.6, 1.6.1 in 1.6.2 Priloge I k Direktivi 2006/42/ES v zvezi z napravo za postavljanje kegljev.

(11)

V zvezi z bistvenimi zdravstvenimi in varnostnimi zahtevami iz oddelkov 1.3.8 in 1.4 Priloge I k Direktivi 2006/42/ES je Švedska navedla, da morajo biti zasloni med napravami za postavljanje kegljev dovolj visoki, da delavci ne morejo priti v stik z nevarnimi, gibajočimi se deli sosednjih naprav. Zaslon mora pokrivati celotno stran stroja, tj. prav do sprednje strani kletke naprave. Vendar je bila ograja naprave za postavljanje kegljev, ki je bila nameščena med napravami, pri nekaterih delovnih mestih visoka samo 500 mm, na nekaterih delovnih mestih pa je sploh ni bilo. To je pomenilo tveganje padca v sosednjo napravo. Zato ta konstrukcija ne bi bila v skladu z bistvenimi zdravstvenimi in varnostnimi zahtevami iz oddelka 1.3.8 Izbira zaščite pred tveganjem zaradi gibajočih se delov.

Proizvajalec se je v svoji izjavi ES o skladnosti skliceval na harmonizirani standard EN ISO 13857:2008, vendar v tehnični dokumentaciji ni navedel povezave med sklici na harmonizirane standarde in ustreznimi bistvenimi zdravstvenimi in varnostnimi zahtevami, kot je to zahtevano v Prilogi VII k Direktivi 2006/42/ES. Kljub tej pomanjkljivosti na strani proizvajalca je Švedska odkrila bistveno zdravstveno in varnostno zahtevo, ki bi jo lahko zajemal sklic na navedeni harmonizirani standard. Švedska je zlasti ugotovila, da sklic na harmoniziran standard zadeva bistvene zdravstvene in varnostne zahteve iz oddelka 1.3.8 Priloge I k Direktivi 2006/42/ES.

Harmonizirani standard EN ISO 13857:2008 določa tehnične zahteve glede varnostnih razdalj, ki preprečujejo doseg nevarnih območij strojev z zgornjimi in spodnjimi udi. Švedska se sklicuje na ta standard, da bi okrepila svojo utemeljitev glede proizvajalčeve neskladnosti z bistvenimi zdravstvenimi iz varnostnimi zahtevami iz oddelka 1.3.8.

Čeprav je bil standard naveden v izjavi o skladnosti, se proizvajalec pri zagotavljanju pojasnil švedskim organom ni skliceval na standard, da bi dokazal skladnost proizvoda z Direktivo. Namesto tega je navedel, da je 500 mm visoka ograja, nameščena med napravami, zasnovana tako, da zagotavlja največjo možno zaščito, pri čemer še vedno izpolnjuje zahteve glede običajnih stropnih višin po vsej Evropi. Višja varnostna ograja bi zagotovila nekoliko več varnosti, vendar bi bila ta dodatna varnost manjša, če bi stropne ovire preprečevale namestitev varnostne ograje, ali če bi se morala varnostna ograja spremeniti zaradi prilagoditve stropnim oviram.

Komisija meni, da odločitev, da se obdrži ograja na napravi za postavljanje kegljev, nameščena med napravami, na višini 500 mm zaradi stropnih ovir, ne pojasnjuje dejstva, da ograje na nekaterih delovnih mestih sploh ni bilo, ter ne odpravlja tveganja padca v sosednjo napravo.

Na podlagi zgornjih argumentov in ob upoštevanju študije, ki potrjuje navedene argumente, je torej mogoče sklepati, da niso bile izpolnjene bistvene zdravstvene in varnostne zahteve iz oddelka 1.3.8 Priloge I k Direktivi 2006/42/ES v zvezi z napravo za postavljanje kegljev in dodatno opremo.

V zvezi z napravo za postavljanje kegljev je Švedska pojasnila, da ima kletka naprave majhna vrata, ki jih je mogoče odpreti, vendar so brez zaklepnega mehanizma, ki bi pri odprtju vrat zaustavil napravo.

Proizvajalec se je v svoji izjavi ES o skladnosti skliceval na harmonizirani standard EN 953:1998, vendar v tehnični dokumentaciji ni navedel povezave med sklici na harmonizirane standarde in ustreznimi bistvenimi zdravstvenimi in varnostnimi zahtevami, kot je to zahtevano v Prilogi VII k Direktivi 2006/42/ES. Kljub tej pomanjkljivosti na strani proizvajalca je Švedska odkrila bistveno zdravstveno in varnostno zahtevo, ki bi jo lahko zajemal sklic na navedeni harmonizirani standard. Švedska je zlasti ugotovila, da sklic na harmonizirani standard zadeva bistvene zdravstvene in varnostne zahteve iz oddelkov 1.3.8 in 1.4 Priloge I k Direktivi 2006/42/ES.

Harmonizirani standard EN 953:1997+A1:2009 določa varnostne tehnične zahteve za varovala strojev ter splošne zahteve za načrtovanje in konstruiranje pritrjenih in premičnih varoval. Švedska se sklicuje na ta standard, da bi okrepila svojo utemeljitev glede proizvajalčeve neskladnosti z bistvenimi zdravstvenimi iz varnostnimi zahtevami iz oddelkov 1.3.8 in 1.4.

V zvezi s tem je proizvajalec pojasnil, da dejstvo, da ima kletka naprave še ena manjša vrata za vsako celico brez zaklepa, ki bi napravo ustavila, ni bilo v nasprotju z Direktivo 2006/42/ES, ker zadnja razdelilna varovala redkokdaj zahtevajo dostop, tako da v tem primeru pritrjena varovala zagotavljajo dovolj visoko stopnjo varnosti. Proizvajalec je navedel, da je bilo na podlagi te utemeljitve in standarda EN 953 izbrano pritrjeno varovalo. Neobstoja zapornega mehanizma proizvajalec ni omenjal.

Komisija meni, da tveganje zaradi premičnih delov ni bilo obravnavano, ker zaklepni mehanizem naprave ni ustavil, ko se ji je delavec približal.

Ob upoštevanju zgornjih argumentov in študije, ki potrjuje navedene argumente, je mogoče sklepati, da niso bile izpolnjene bistvene zdravstvene in varnostne zahteve iz oddelka 1.3.8 in 1.4 Priloge I k Direktivi 2006/42/ES v zvezi z napravo za postavljanje kegljev.

Švedska je tudi navedla, da zaščitni pokrov na mehanizmu za vračanje krogel ni bil v skladu z bistvenimi zdravstvenimi in varnostnimi zahtevami v zvezi s pritrjenimi varovali iz oddelka 1.4.2.1 Priloge I k Direktivi 2006/42/ES, saj ni bilo pritrjeno na noben način in ni izpolnjevalo zahtev za zaklepna varovala iz oddelka 1.4.2.2 Priloge I k Direktivi 2006/42/ES, ker je zaklepni mehanizem manjkal.

Švedska se tudi v tem primeru sklicuje na standard EN 953:1997+A1:2009, da bi okrepila svojo utemeljitev proizvajalčeve neskladnosti z bistvenimi zdravstvenimi in varstvenimi zahtevami iz oddelkov 1.4.2.1 in 1.4.2.2.

Vendar je proizvajalec navedel, da je bil dostop do pokrova za mehanizem za vračanje krogel potreben veliko manj pogosto kot enkrat na izmeno ter omejil svoje razlage na izjavo, da je bilo pritrjeno varovalo uporabljeno na podlagi standardov. Proizvajalec meni, da ukrepi, ki jih je zahtevala Švedska, niso bili potrebni.

Komisija meni, da tveganje, ki izhaja iz premikajočih se delov, ni bilo obravnavano pri zaščitnem pokrovu za mehanizem za vračanje krogel, saj pritrjenih varoval ni bilo, manjkal pa je tudi zaklepni mehanizem.

Ob upoštevanju zgornjih argumentov in ob upoštevanju študije, ki potrjuje navedene argumente, je mogoče sklepati, da niso bile izpolnjene bistvene zdravstvene in varnostne zahteve iz oddelkov 1.4.2.1 in 1.4.2.2 Priloge I k Direktivi 2006/42/ES v zvezi z napravo za postavljanje kegljev.

(12)

Kar zadeva bistvene zdravstvene in varnostne zahteve iz oddelkov 1.7.4, 1.7.4.1 in 1.7.4.2 v zvezi z zahtevami glede navodil, je Švedska sporočila, da bi morala prilepljena slika na napravi za postavljanje kegljev in dodatni opremi prikazovati, kje se nahajajo varovala, vendar se slika ni ujemala z dejansko lokacijo teh varoval na napravi. Kar zadeva navodila za uporabo, je Švedska izjavila, da niso ustrezala dostavljenim napravam, čeprav bi morala zajemati različne postopke, ki jih je treba izvesti.

Kar zadeva neobstoj priročnika in navodil za uporabo, je proizvajalec navedel, da so bili napravam priloženi prevedeni priročniki, tako da je mogoče, da so se priročniki izgubili v kegljaškem centru, ki se je pregledoval. Oznake, ki ne vplivajo na varnostne funkcije, niso bile prevedene. Poleg tega se oznake in priročniki, ki so jih opazili inšpektorji, morda niso ujemali z napravo, ker se je proizvajalec prilagodil posebnim zahtevam regionalnih inšpektorjev in zaradi časovnih omejitev za prilagoditev tem zahtevam.

Komisija torej meni, da na podlagi zgornjih argumentov in ob upoštevanju študije, ki potrjuje navedene argumente, niso bile izpolnjene bistvene zdravstvene in varnostne zahteve iz oddelkov 1.7.4, 1.7.4.1 in 1.7.4.2 Priloge I k Direktivi 2006/42/ES v zvezi z napravo za postavljanje kegljev in dodatno opremo.

(13)

Bistvene zdravstvene in varnostne zahteve iz oddelka 1.1.2 Priloge I k Direktivi 2006/42/ES v zvezi z načeli vključevanja varnosti zahtevajo, da morajo biti stroji načrtovani in izdelani brez izpostavljanja oseb tveganju pri predvideni uporabi stroja ter se mora upoštevati vsaka njegova razumno predvidljiva napačna uporaba.

Švedska je navedla, da so bili pritrdilni nosilci, ki se uporabljajo za varnostne zapore, pritrjeni s standardnimi vijaki, ki se z lahkoto odstranijo s standardnim orodjem, kar je v nasprotju z načelom vključevanja varnosti. To pomeni nevarnost predvidljive zlorabe s tem, da se pritrdilni nosilci onesposobijo, namesto da bi se uporabila vrata z zaklepnim mehanizmom.

Proizvajalec je navedel, da je to zato, ker zaklepna vrata zagotavljajo primeren dostop, kar zmanjšuje motivacijo upravljavca, da onesposobi zaklepne mehanizme, ko opravlja obsežna vzdrževalna dela. Standardni vijaki bi zmanjšali tveganje trajne poškodbe sistema varovanja ali trajno odstranitev varoval.

Poleg tega je Švedska pojasnila, da se pri pritrjenih varovalih uporabljajo pritrdilni elementi s hitro sprostitvijo, kar pomeni tveganje, da bi nekdo odprl pritrjeno varovalo in ga uporabil za dostop, namesto da bi uporabil zaklepna vrata. Švedska je dodala, da kadar ocena tveganja pokaže, da bi se moralo uporabiti pritrjeno varovalo, to ne sme biti zasnovano tako, da bi pomenilo privlačnejši način dostopanja do naprave, tj. z odpiranjem pritrjenega varovala namesto z uporabo zaklenjenih vrat.

Proizvajalec je uporabil pritrdilne elemente s hitrim sproščanjem zato, da se zmanjša motivacija delavcev, da bi onesposobili pritrjena varovala.

Proizvajalec se je v svoji izjavi ES o skladnosti skliceval na harmonizirani standard EN 1088:1995+A1:2007, vendar v tehnični dokumentaciji ni navedel povezave med sklicem na harmonizirani standard in ustreznimi bistvenimi zdravstvenimi in varnostnimi zahtevami, kot je to zahtevano v Prilogi VII k Direktivi 2006/42/ES. Ne glede na to pomanjkljivost, je Švedska povezala sklic tega harmoniziranega standarda z bistvenimi zdravstvenimi in varnostnimi zahtevami iz oddelka 1.1.2 Priloge I k Direktivi 2006/42/ES.

Harmonizirani standard EN 1088+A2:2008 določa varnostne tehnične zahteve za zaporne naprave, povezane z varovali ter načela za načrtovanje in izbiro. Švedska se sklicuje na ta standard, da bi okrepila svojo utemeljitev glede proizvajalčeve neskladnosti z bistvenimi zdravstvenimi iz varnostnimi zahtevami iz oddelka 1.1.2. Proizvajalec je izjavil, da opomba 4 oddelka 5.7.1 omenjenega standarda navaja, da se morajo pri preprečevanju „onesposobitve na razumno predvidljiv način“ upoštevati značilnosti posamezne uporabe, torej na osnovi ocene tveganja. Po navedbah proizvajalca vrata z zaporno napravo zagotavljajo primeren dostop, ki zmanjšuje motivacijo upravljavca, da bi onesposobil zaporne naprave.

Komisija meni, da bi se pritrdilni nosilci in pritrjena varovala lahko zlahka odstranili s standardnim orodjem, kar bi pomenilo razumno predvidljivo zlorabo dostopa do naprave tako, da se zaklenjena vrata ne uporabijo.

Na podlagi zgornjih argumentov in ob upoštevanju študije, ki potrjuje navedene argumente, je torej mogoče sklepati, da bistvena zdravstvena in varnostna zahteva iz oddelka 1.1.2 Priloge I k Direktivi 2006/42/ES o načelih vključevanja varnosti ni bila izpolnjena v zvezi z napravo za postavljanje kegljev in dodatno opremo.

(14)

Preiskava utemeljitve, ki jo je predložila Švedska glede zaščitnega ukrepa, neodvisna študija, ki je potrdila ugotovitve Švedske, in pripombe, ki jih je sporočil proizvajalec, potrjujejo, da naprava za postavljanje kegljev ni bila v skladu z bistvenimi zdravstvenimi in varnostnimi zahtevami iz oddelkov 1.1.2, 1.1.6, 1.2.2, 1.3.8, 1.4, 1.6.1, 1.6.2, 1.7.1, 1.7.4, 1.7.4.1 in 1.7.4.2 Priloge I k Direktivi 2006/42/ES ter da dodatna oprema ni bila v skladu z bistvenimi zdravstvenimi in varnostnimi zahtevami iz oddelkov 1.1.2, 1.2.2, 1.3.8, 1.4, 1.7.1, 1.7.4, 1.7.4.1 in 1.7.4.2 v času, ko je Švedska decembra 2013 uradno obvestila Komisijo o ukrepih. Te pomanjkljivosti lahko ogrozijo zdravje in varnost ljudi. Zato je treba zaščitne ukrepe, ki jih je sprejela Švedska, šteti za upravičene –

(1)

Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (1) od vseh institucij Unije zahteva, da vzpostavijo funkcijo notranje revizije, ki se izvaja v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi. Dejavnosti notranje revizije v Komisiji izvaja Služba za notranjo revizijo (v nadaljnjem besedilu: Služba), ki je bila ustanovljena 11. aprila 2000. Služba izvaja dejavnosti notranje revizije tudi v decentraliziranih agencijah Unije in drugih avtonomnih organih, ki prejemajo prispevke iz proračuna Unije.

(2)

Dejavnosti notranje revizije opravlja v skladu s členi 117 do 123 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 in svojo listino o delu (2). V zvezi s tem je Služba popolnoma neodvisna ter ima popoln in neomejen dostop do vseh informacij, ki jih potrebuje pri izvajanju svojih dejavnostih notranje revizije v zvezi z vsemi dejavnostmi in oddelki zadevne institucije Unije.

(3)

Služba v skladu s členi 117 do 123 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 svetuje drugim službam Komisije, izvajalskim agencijam ter decentraliziranim agencijam Unije in drugim avtonomnim organom, ki prejemajo prispevke iz proračuna Unije, o tem, kako obravnavati tveganja, tj. kakršne koli dogodke ali zadeve, ki bi lahko nastopili in negativno vplivali na doseganje političnih, strateških in operativnih ciljev Komisije, tako, da izdaja neodvisna mnenja o kakovosti upravljavskih in kontrolnih sistemov ter priporočila za izboljšanje pogojev izvajanja postopkov in spodbujanje dobrega finančnega poslovodenja. Zato se Služba pri dejavnostih notranje revizije običajno ne osredotoča na fizične osebe kot take. Vendar se pri svojih dejavnostih ne more izogniti obdelovanju osebnih podatkov v smislu člena 3(1) Uredbe (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta (3). Dejavnosti notranje revizije, ki jih izvaja Služba, vključujejo ocenjevanje ustreznosti in uspešnosti notranjih sistemov za poslovodenje in poslovanje služb pri izvajanju politik, programov in ukrepov, ocenjevanje učinkovitosti in uspešnosti sistemov notranje kontrole in revizije, ki se uporabljajo za posamezno operacijo izvrševanja proračuna. Zato prispevajo k zaščiti pomembnih gospodarskih in finančnih interesov Unije in držav članic. Služba je upravljavec postopkov obdelave, ki jih izvaja v skladu s členom 118 in členom 119(2) finančne uredbe.

(4)

Dejavnosti notranje revizije, ki se izvajajo v Komisiji in njenih izvajalskih agencijah ter v decentraliziranih agencijah Unije in drugih avtonomnih organih, se razlikujejo po obliki in vsebini ter segajo od poslov dajanja zagotovila (vključno z ocenami tveganja) in svetovalnih poslov do pregledov z omejenim revizijskim obsegom in poslov porevizijskega ukrepanja.

(5)

Odbor za spremljanje poteka revizij je v skladu z listino o delu, posodobljeno 21. novembra 2018 (C(2018) 7707) svetovalno telo (4), ki pomaga Komisiji pri izpolnjevanju obveznosti iz Pogodb in drugih zakonskih instrumentov [Uredba (EU, Euratom) 2018/1046] tako, da zagotavlja neodvisnost Službe za notranjo revizijo, spremlja kakovost notranjerevizijsko delo in zagotavlja, da službe Komisije ustrezno upoštevajo priporočila notranjih in zunanjih revizij ter da se nanje ustrezno odzovejo z nadaljnjimi ukrepi. Odbor za spremljanje poteka revizij tako prispeva k splošnemu nadaljnjemu izboljšanju uspešnosti in učinkovitosti Komisije pri doseganju njenih ciljev ter olajšuje nadzor kolegija nad praksami Komisije na področju upravljanja, obvladovanja tveganja in notranje kontrole. Odbor za spremljanje poteka revizij je upravljavec postopkov obdelave, ki jih izvaja v skladu s členom 123 finančne uredbe.

(6)

Komisija za namene svojih dejavnosti iz členov 118 in 119(2) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 ne glede na to, ali ukrepa na lastno pobudo ali na podlagi prejetih prispevkov, obdeluje osebne podatke, ki jih je pridobila ali prejela od pravnih oseb, fizičnih oseb, držav članic ter mednarodnih organov in organizacij. Med takšnimi dejavnostmi notranje revizije lahko Služba obdeluje tudi osebne podatke, ki so bili pridobljeni ali prejeti iz javno dostopnih virov, in sicer iz anonimnih ali iz opredeljenih virov, katerih identiteto je treba zaščititi.

(7)

Komisija lahko izmenjuje osebne podatke z institucijami, organi, uradi in agencijami Unije, s pristojnimi organi držav članic ter v okviru ustreznih mednarodnih sporazumov ali sporazumov o sodelovanju s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami.

(8)

Dejavnosti obdelave osebnih podatkov v smislu člena 3(3) Uredbe (EU) 2018/1725, ki se izvajajo pri dejavnostih notranje revizije, se lahko izvajajo, še preden Komisija uradno začne postopek, lahko se nadaljujejo ves čas trajanja revizijske dejavnosti in tudi po formalnem zaključku revizijske dejavnosti (na primer zaradi spremljanja izvajanja priporočil, da se oceni potreba po uvedbi novih dejavnosti notranje revizije).

(9)

Kategorije osebnih podatkov, ki jih obdeluje Komisija, so na primer identifikacijski podatki, kontaktni podatki, poklicni podatki in podatki, povezani s predmetom revizijske dejavnosti. Te kategorije osebnih podatkov se hranijo v varnem elektronskem okolju, da se prepreči nezakonit dostop ali prenos podatkov osebam, ki nimajo potrebe po tem, da bi bile seznanjene s temi podatki. Osebni podatki se hranijo največ deset let. Ob koncu obdobja hrambe se informacije, povezane z dejavnostjo notranje revizije, vključno z osebnimi podatki, prenesejo v zgodovinski arhiv Komisije (5) ali uničijo.

(10)

Komisija mora pri izvajanju dejavnosti notranje revizije spoštovati pravice fizičnih oseb v zvezi z obdelavo osebnih podatkov, ki jih priznavata člen 8(1) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in člen 16(1) Pogodbe, ter pravice v skladu z Uredbo (EU) 2018/1725. Hkrati mora Komisija v skladu s členom 117 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 spoštovati stroga pravila o zaupnosti, navedena v mednarodnih standardih notranje revizije.

(11)

V nekaterih okoliščinah je treba uskladiti pravice posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, v skladu z Uredbo (EU) 2018/1725 s potrebami dejavnosti notranje revizije in zaupnostjo izmenjave informacij s fizičnimi in pravnimi osebami ter z doslednim spoštovanjem temeljnih pravic in svoboščin drugih posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki. V ta namen člen 25(1)(c), (g) in (h) Uredbe (EU) 2018/1725 Službi omogoča omejitev uporabe členov 14 do 17, 19, 20 in 35 kot tudi načela preglednosti iz člena 4(1)(a), kolikor njegove določbe ustrezajo pravicam in obveznostim iz členov 14 do 17, 19, 20 in 35 navedene uredbe.

(12)

Za zagotovitev uspešnosti dejavnosti notranje revizije ob upoštevanju standardov varstva osebnih podatkov v skladu z Uredbo (EU) 2018/1725, ki je nadomestila Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (6), je treba sprejeti notranja pravila, po katerih lahko Komisija omeji pravice posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, v skladu s členom 25(1)(c), (g) in (h) Uredbe (EU) 2018/1725.

(13)

Ta notranja pravila bi morala zajemati vse postopke obdelave, ki jih uporablja Komisija pri izvajanju svojih dejavnosti notranje revizije, ne glede na to, ali ukrepa na lastno pobudo ali na podlagi prejetih prispevkov, kadar lahko uveljavljanje pravic posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, ogrozi izvajanje dejavnosti notranje revizije. Navedena pravila bi se morala uporabljati za postopke obdelave, izvedene pred uradnim začetkom posla, med trajanjem posla in med spremljanjem nadaljnjega ukrepanja na podlagi njegovega izida.

(14)

Za zagotovitev skladnosti s členi 14, 15 in 16 Uredbe (EU) 2018/1725 bi morala Komisija vse posameznike pregledno in usklajeno obveščati o svojih dejavnostih, ki vključujejo obdelavo njihovih osebnih podatkov, in o njihovih pravicah v obliki obvestila o varstvu podatkov, objavljenega na spletišču Komisije. Po potrebi bi morala Komisija navesti dodatne zaščitne ukrepe, da bi zagotovila, da so posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, o tem v ustrezni obliki posamično obveščeni.

(15)

Na podlagi člena 25 Uredbe (EU) 2018/1725 lahko Komisija tudi omeji zagotavljanje informacij posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki, in uveljavljanje drugih pravic posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, da bi zaščitila svoje dejavnosti notranje revizije, revizije javnih organov držav članic, revizijska orodja in metode ter pravice drugih oseb, povezanih z dejavnostmi notranje revizije.

(16)

Poleg tega bo Komisija zaradi nadaljnjega učinkovitega sodelovanja morda morala omejiti uporabo pravic posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, da bi zaščitila postopke obdelave, ki jih uporabljajo službe Komisije ali druge institucije, organi, uradi in agencije Unije ali organi držav članic in mednarodne organizacije ter odbor za spremljanje poteka revizij. V ta namen bi se morala Komisija posvetovati z navedenimi službami, institucijami, organi, uradi in agencijami Unije ter organi držav članic in organizacijami ter odborom za spremljanje poteka revizij o ustreznih razlogih za uvedbo omejitev ter o potrebi po omejitvah in njihovi sorazmernosti.

(17)

Komisija bo morda morala omejiti tudi zagotavljanje informacij posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki, in uporabo drugih pravic posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, v zvezi z osebnimi podatki, prejetimi od tretjih držav ali mednarodnih organizacij, da bi izpolnila svojo dolžnost sodelovanja s temi državami ali organizacijami in tako ohranila pomemben cilj splošnega javnega interesa Unije. Vendar pa lahko v nekaterih okoliščinah interes ali temeljne pravice posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, prevladajo nad interesom mednarodnega sodelovanja.

(18)

Komisija bi morala vse omejitve obravnavati na pregleden način in vsako uporabo omejitev zabeležiti v ustreznem sistemu evidentiranja.

(19)

V skladu s členom 25(8) Uredbe (EU) 2018/1725 lahko upravljavci odložijo, opustijo ali zavrnejo zagotavljanje informacij o razlogih za uporabo omejitve za posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, če bi zagotovitev te informacije na kakršen koli način ogrozila namen omejitve. To zlasti velja za primere omejitev pravic iz členov 16 in 35 Uredbe (EU) 2018/1725.

(20)

Če se omejijo druge pravice posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, bi moral upravljavec Službe za notranjo revizijo za vsak primer posebej oceniti, ali bi sporočanje omejitve ogrozilo njen namen.

(21)

Uradna oseba za varstvo podatkov Evropske komisije bi morala opraviti neodvisen pregled uporabe omejitev, da se zagotovi skladnost s tem sklepom.

(22)

Uredba (EU) 2018/1725 od datuma, ko začne veljati, brez kakršnega koli prehodnega obdobja nadomešča Uredbo (ES) št. 45/2001. Možnost uporabe omejitev za nekatere pravice je bila določena v Uredbi (ES) št. 45/2001. Da bi se izognili ogrožanju zakonitosti dejavnosti notranje revizije, bi se moral ta sklep uporabljati od datuma začetka veljavnosti Uredbe (EU) 2018/1725.

(23)

Evropski nadzornik za varstvo podatkov je mnenje podal 27. novembra 2018 –

(1)

Evropski urad za boj proti goljufijam (v nadaljnjem besedilu: urad) je bil kot služba Komisije ustanovljen s Sklepom Komisije 1999/352/ES, ESPJ, Euratom (1). Urad izvaja preiskave popolnoma neodvisno.

(2)

Urad v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (2) izvaja upravne preiskave za namene boja proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim dejanjem, ki škodijo finančnim interesom Unije. V ta namen izvaja pooblastila za preiskovanje, ki jih Komisiji podeljujejo ustrezni akti Unije, v državah članicah, v skladu z veljavnimi sporazumi o sodelovanju in medsebojni pomoči ter drugimi veljavnimi pravnimi instrumenti pa tudi v tretjih državah in v prostorih mednarodnih organizacij.

(3)

Urad izvaja tudi upravne preiskave v institucijah, organih, uradih in agencijah, ustanovljenih s Pogodbama ali na podlagi Pogodb. Urad v okviru svojega preiskovalnega mandata iz različnih virov (javnih organov, zasebnih subjektov in fizičnih oseb) zbira informacije v preiskovalnem interesu, vključno z osebnimi podatki, ter jih pred preiskovalnimi ali usklajevalnimi dejavnostmi, med njimi in po njih izmenjuje z institucijami, organi, uradi in agencijami Unije, pristojnimi organi držav članic in tretjih držav ter mednarodnimi organizacijami.

(4)

Urad v okviru svojih dejavnosti obdeluje več kategorij osebnih podatkov, zlasti identifikacijske podatke, kontaktne podatke, podatke o poklicnih dejavnostih in podatke o povezanosti z zadevo. Urad, ki ga zastopa generalni direktor, ima vlogo upravljavca podatkov. Osebni podatki so shranjeni v varnem elektronskem okolju, ki preprečuje nezakonit dostop do podatkov ali njihov prenos osebam, ki nimajo potrebe po seznanitvi z njimi. Obdelani osebni podatki se hranijo petnajst let po tem, ko se postopek ustavi oziroma ko se preiskava ali usklajevanje s sklepom generalnega direktorja zaključi. Ob koncu obdobja hrambe se informacije, povezane z zadevo, vključno z osebnimi podatki, prenesejo v zgodovinski arhiv.

(5)

Urad mora pri opravljanju svojih nalog spoštovati pravice fizičnih oseb v zvezi z obdelavo osebnih podatkov, ki jih priznavajo člen 8(1) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in člen 16(1) Pogodbe ter pravni akti, ki temeljijo na teh določbah. Hkrati mora urad spoštovati stroga pravila o zaupnosti in poslovni skrivnosti iz člena 10 Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 ter zagotoviti spoštovanje procesnih pravic preiskovancev in prič iz člena 9 navedene uredbe, zlasti pravico preiskovancev do domneve nedolžnosti.

(6)

Varno elektronsko okolje, v katerem so shranjeni osebni podatki, ter procesna jamstva in stroga pravila o zaupnosti in poslovni skrivnosti iz členov 9 oziroma 10 Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 zagotavljajo visoko raven zaščite pred tveganji za pravice in svoboščine posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki in ki jih zadeva obdelava.

(7)

V nekaterih okoliščinah je treba uskladiti pravice posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, v skladu z Uredbo (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta (3) s potrebami preiskav in zaupnosti izmenjave informacij z drugimi pristojnimi javnimi organi ter ob doslednem spoštovanju temeljnih pravic in svoboščin drugih posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki. V ta namen člen 25 navedene uredbe uradu omogoča omejitev uporabe členov 14 do 22, 35 in 36 ter člena 4 navedene uredbe, kolikor njegove določbe ustrezajo pravicam in obveznostim iz členov 14 do 22.

(8)

Urad je v skladu s členom 10(4) Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 imenoval uradno osebo za varstvo podatkov v skladu s členom 24 Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (4).

(9)

Za zagotovitev zaupnosti in učinkovitosti preiskav in drugih operativnih dejavnosti, ki jih izvaja urad, ob upoštevanju standardov varstva osebnih podatkov v skladu z Uredbo (EU) 2018/1725 je treba sprejeti notranja pravila, na podlagi katerih lahko urad omeji pravice posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, v skladu s členom 25 navedene uredbe.

(10)

Področje uporabe tega pravnega akta bi moralo zajemati vse postopke obdelave, ki jih urad izvaja pri opravljanju svoje neodvisne preiskovalne funkcije. Pravila bi se morala uporabljati za postopke obdelave, izvedene pred začetkom preiskave, med notranjimi in zunanjimi preiskavami iz členov 3 in 4 Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 ter med spremljanjem nadaljnjih ukrepov v zvezi z rezultati preiskav. Uporabljati bi se morala tudi za postopke obdelave, ki so del dejavnosti, povezanih s preiskovalno funkcijo, kot so sistem poročanja o goljufijah, operativne analize in podatkovne zbirke za mednarodno sodelovanje, ter za postopke, ki lahko vsebujejo preiskovalne podatke, na primer pri opravljanju preiskav s strani uradne osebe za varstvo podatkov ali v drugih pritožbenih postopkih, ki jih vodi urad. Pravila bi morala vključevati tudi pomoč in sodelovanje, ki ju urad izven svojih upravnih preiskav zagotavlja nacionalnim organom in mednarodnim organizacijam.

(11)

Za zagotovitev skladnosti s členi 14, 15 in 16 Uredbe (EU) 2018/1725 bi moral urad vse posameznike obvestiti o svojih dejavnostih, ki vključujejo obdelavo njihovih osebnih podatkov, in o njihovih pravicah na pregleden in usklajen način v obliki obvestil o varstvu podatkov, objavljenih na spletišču urada, posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki in ki jih zadeva preiskava, tj. preiskovance, priče in informatorje, pa bi moral obvestiti posamično v ustrezni obliki.

(12)

Brez poseganja v uporabo izjem, določenih v Uredbi (EU) 2018/1725, bo morda urad moral omejiti zagotavljanje informacij posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki, in uveljavljanje drugih pravic posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, da bi zaščitil lastne preiskave, preiskave in postopke javnih organov držav članic, preiskovalna orodja in metode ter pravice drugih oseb, povezanih z njegovimi preiskavami.

(13)

V nekaterih primerih bi zagotavljanje določenih informacij posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki, ali razkritje obstoja preiskave lahko onemogočilo ali resno ogrozilo namen postopka obdelave in sposobnost urada ali pristojnih nacionalnih organov ter institucij, organov, uradov in agencij Unije, da učinkovito izvedejo preiskavo v prihodnosti.

(14)

Poleg tega mora urad zaščititi identiteto informatorjev, vključno z žvižgači, in prič, ki zaradi svojega sodelovanja z uradom ne bi smeli trpeti negativnih posledic.

(15)

Zato se lahko zgodi, da bo moral urad uporabiti nekatere razloge za omejitve iz člena 25 Uredbe (EU) 2018/1725 za postopke obdelave podatkov, izvedene v okviru nalog urada iz člena 2 Sklepa 1999/352/ES, ESPJ, Euratom.

(16)

Poleg tega je možno, da bo moral urad za ohranitev učinkovitega sodelovanja uporabiti omejitve pravic posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, da se zaščitijo informacije, ki vsebujejo osebne podatke in katerih vir so službe Komisije ali druge institucije, organi, uradi in agencije Unije, pristojni organi držav članic in tretjih držav ter mednarodne organizacije. V ta namen bi se moral urad posvetovati z navedenimi službami, institucijami, organi, uradi, agencijami, organi in mednarodnimi organizacijami o ustreznih razlogih za omejitve ter o nujnosti in sorazmernosti omejitev.

(17)

Urad v okviru svoje preiskovalne funkcije pogosto izmenjuje informacije, vključno z osebnimi podatki, med drugim s službami Komisije in izvajalskimi agencijami, ki službam Komisije pomagajo pri izvajanju njihovih programov. V skladu s členom 25(5) Uredbe (EU) 2018/1725, ki zahteva, da se notranja pravila sprejmejo na najvišji ravni vodstva zadevnih institucij, organov, agencij in uradov Unije, ta sklep zajema obdelavo osebnih podatkov, vsebovanih v informacijah, ki jih morajo zadevne institucije, organi, agencije in uradi Unije posredovati uradu. Zato bi morale vse službe Komisije in izvajalske agencije, ki obdelujejo osebne podatke in so o tem dolžne obvestiti urad v skladu s členom 8(1) Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013, ali urad v primeru osebnih podatkov, ki jih obdeluje pri opravljanju svojih nalog, uporabljati pravila iz tega sklepa, da se zaščitijo postopki obdelave, ki jih izvaja urad. V takih okoliščinah bi se morale zadevne službe Komisije in izvajalske agencije zato posvetovati z uradom o ustreznih razlogih za omejitve ter o nujnosti in sorazmernosti omejitev, da bi se zagotovila njihova usklajena uporaba.

(18)

Urad in, če je to ustrezno, službe Komisije in izvajalske agencije bi morali vse omejitve obravnavati pregledno in vsako uporabo omejitev registrirati v ustreznem sistemu evidentiranja.

(19)

V skladu s členom 25(8) Uredbe (EU) 2018/1725 lahko upravljavci odložijo zagotavljanje informacij ali ne zagotovijo informacij posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, o razlogih za uporabo omejitve, če bi to kakor koli ogrozilo namen omejitve. Zlasti kadar se uporabi omejitev pravic iz členov 16 in 35, bi uradno obvestilo o taki omejitvi ogrozilo njen namen. Za zagotovitev, da je pravica posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, do obveščenosti v skladu s členoma 16 in 38 Uredbe (EU) 2018/1725 omejena le, dokler obstajajo razlogi za odlog, bi moral urad redno proučevati svoje stališče.

(20)

Če se uporabi omejitev drugih pravic posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, bi moral upravljavec za vsak primer posebej oceniti, ali bi sporočanje omejitve ogrozilo njen namen.

(21)

Uradna oseba za varstvo podatkov pri uradu in po potrebi uradna oseba za varstvo podatkov pri Komisiji ali zadevni izvajalski agenciji bi prav tako morali izvesti neodvisen pregled uporabe omejitev, da se zagotovi skladnost s tem sklepom.

(22)

Uredba (EU) 2018/1725 od datuma, ko začne veljati, brez kakršnega koli prehodnega obdobja nadomešča Uredbo (ES) št. 45/2001. Možnost uporabe omejitev za nekatere pravice je bila določena v Uredbi (ES) št. 45/2001. Da bi se izognili ogrožanju namena preiskav, ki so v pristojnosti urada, in negativnemu vplivu na pravice in svoboščine drugih oseb, bi se moral ta sklep uporabljati od datuma začetka veljavnosti Uredbe (EU) 2018/1725.

(23)

Posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov je bilo opravljeno 23. novembra 2018 –