(1)

Evro-mediteranski pridružitveni sporazum med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Kraljevino Maroko na drugi strani (1) (v nadaljnjem besedilu: pridružitveni sporazum) je začel veljati 1. marca 2000.

(2)

Odkar je začel veljati pridružitveni sporazum, je Unija še naprej krepila dvostranske odnose s Kraljevino Maroko in ji dodelila prednostni status.

(3)

Unija ne prejudicira rezultata političnega procesa o končnem statusu Zahodne Sahare, ki se odvija pod okriljem Združenih narodov, ter vedno znova potrjuje svojo zavezanost reševanju spora v Zahodni Sahari, ki je trenutno vpisana na seznam ozemelj brez samouprave, katerega večji del je zdaj pod upravo Kraljevine Maroko. V celoti podpira prizadevanja generalnega sekretarja Združenih narodov in njegovega osebnega odposlanca, da bi stranema pomagali doseči pravično, trajno in za obe strani sprejemljivo politično rešitev, ki bi omogočala samoodločbo ljudstva Zahodne Sahare v okviru ureditev, skladnih s cilji in načeli iz Listine Združenih narodov, kot so zapisani v resolucijah Varnostnega sveta Združenih narodov, zlasti v resolucijah 2152 (2014), 2218 (2015), 2385 (2016), 2351 (2017) in 2414 (2018).

(4)

Odkar je začel veljati pridružitveni sporazum, so se proizvodi iz Zahodne Sahare s potrjenim maroškim poreklom uvažali v Unijo na podlagi tarifnih preferencialov, določenih z upoštevnimi določbami navedenega sporazuma.

(5)

Vendar je Sodišče v sodbi, ki jo je izdalo v zadevi C-104/16 P (2), določilo, da pridružitveni sporazum velja le za ozemlje Kraljevine Maroko, ne pa tudi Zahodne Sahare, ki je nesamoupravno ozemlje.

(6)

Pomembno je poskrbeti, da trgovinski tokovi, ki so se razvili skozi leta, ne bodo moteni, ter hkrati določiti ustrezna jamstva za varstvo mednarodnega prava, vključno s človekovimi pravicami, in trajnostni razvoj zadevnih ozemelj. Svet je 29. maja 2017 Komisijo pooblastil za začetek pogajanj s Kraljevino Maroko, da v skladu s sodbo Sodišča določi pravno podlago za odobritev tarifnih preferencialov, ki so s pridružitvenim sporazumom predvideni za proizvode s poreklom iz Zahodne Sahare. Sporazum med Evropsko unijo in Kraljevino Maroko je edini način za zagotovitev, da je uvoz proizvodov s poreklom iz Zahodne Sahare upravičen do preferencialnega porekla, saj lahko le maroški organi zagotovijo spoštovanje pravil za odobritev takih preferencialov.

(7)

Komisija je ocenila morebitne posledice takega sporazuma za trajnostni razvoj, zlasti z vidika prednosti in slabosti, ki jih tarifni preferenciali, odobreni za proizvode iz Zahodne Sahare, prinašajo za zadevno prebivalstvo, ter njihovih učinkov na izkoriščanje naravnih virov na zadevnih ozemljih. Učinke tarifnih ugodnosti na zaposlovanje, človekove pravice in izkoriščanje naravnih virov je zelo težko izmeriti, saj so posredni. Prav tako ni lahko pridobiti objektivnih informacij v zvezi s tem.

(8)

Kljub temu iz te ocene izhaja, da koristi za gospodarstvo Zahodne Sahare, ki jih prinaša odobritev tarifnih preferencialov, določenih v pridružitvenem sporazumu za proizvode s poreklom iz Zahodne Sahare, ter zlasti močan gospodarski vzvod in torej družbeni razvoj, ki ga to prinaša, na splošno presegajo slabosti, omenjene v postopku pogajanj, med katerimi so obsežno izkoriščanje naravnih virov, zlasti zalog podzemne vode, za katero so bili sprejeti ukrepi.

(9)

Ocenjeno je bilo, da bo imela razširitev tarifnih preferencialov na proizvode s poreklom iz Zahodne Sahare na splošno pozitiven učinek za zadevno prebivalstvo. Pričakuje se, da se bo ta učinek v prihodnosti ohranil ali po možnosti še okrepil. Ocena kaže, da je mogoče z razširitvijo tarifnih preferencialov na proizvode iz Zahodne Sahare spodbuditi pogoje za naložbe ter spodbuditi njegov hiter in pomemben razcvet, ki bi ugodno vplival na lokalno zaposlovanje. Obstoj gospodarskih dejavnosti in proizvodnje v Zahodni Sahari, ki bi imele največje koristi od tarifnih preferencialov, določenih v pridružitvenem sporazumu, kaže, da bi neodobritev tarifnih preferencialov pomembno škodovala izvozu iz Zahodne Sahare, zlasti izvozu ribiških in kmetijskih proizvodov. Ocenjuje se, da bo odobritev tarifnih preferencialov pozitivno vplivala na gospodarski razvoj Zahodne Sahare, saj naj bi spodbudila naložbe.

(10)

Ob upoštevanju uvodnih izjav o privolitvi v sodbi Sodišča je Komisija v sodelovanju z Evropsko službo za zunanje delovanje izvedla vse razumne in možne ukrepe v dani situaciji, da je bilo ustrezno vključeno zadevno prebivalstvo, da se zagotovi njegova privolitev. Izvedena so bila široka posvetovanja in večina socialnih, ekonomskih in političnih deležnikov, ki so sodelovali v posvetovanjih, je izrazila naklonjenost razširitvi tarifnih preferencialov iz pridružitvenega sporazuma na Zahodno Saharo. Tisti, ki so razširitvi nasprotovali, so v bistvu menili, da bi se s takim sporazumom utrdil položaj Maroka na ozemlju Zahodne Sahare. Vendar nič v besedilu sporazuma ne navaja k temu, da se z njim priznava suverenost Maroka nad Zahodno Saharo. Unija bo sicer še naprej krepila prizadevanja v podporo procesu za mirno rešitev spora, ki so ga začeli Združeni narodi in se v njihovem okviru še vedno nadaljuje.

(11)

Komisija je zato v imenu Unije izpogajala sporazum v obliki izmenjave pisem med Evropsko unijo in Kraljevino Maroko o spremembi protokolov št. 1 in št. 4 k pridružitvenemu sporazumu (v nadaljnjem besedilu: sporazum), ki je bil parafiran 31. januarja 2018.

(12)

Sporazum prispeva k uresničitvi ciljev, ki jih Unija izpolnjuje na podlagi člena 21 Pogodbe o Evropski uniji.

(13)

Zato je primerno podpisati sporazum –

(1)

Uredba Sveta (EU) 2018/120 (2) določa kvote za leto 2018.

(2)

Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, se je z ulovi staleža iz Priloge k tej uredbi s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge ali so v njej registrirana, izčrpala dodeljena kvota za leto 2018.

(3)

Zato je za navedeni stalež treba prepovedati ribolovne dejavnosti –

(1)

Uredba Sveta (EU) 2018/120 (2) določa kvote za leto 2018.

(2)

Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, se je z ulovi staleža iz Priloge k tej uredbi s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge ali so v njej registrirana, izčrpala dodeljena kvota za leto 2018.

(3)

Zato je za navedeni stalež treba prepovedati ribolovne dejavnosti –

(1)

Uredba Sveta (EU) 2018/120 (2) določa kvote za leto 2018.

(2)

Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, se je z ulovi staleža iz Priloge k tej uredbi s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge ali so v njej registrirana, izčrpala dodeljena kvota za leto 2018.

(3)

Zato je za navedeni stalež treba prepovedati ribolovne dejavnosti –

(1)

Uredba Sveta (EU) 2018/120 (2) določa kvote za leto 2018.

(2)

Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, se je z ulovi staleža iz Priloge k tej uredbi s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge ali so v njej registrirana, izčrpala dodeljena kvota za leto 2018.

(3)

Zato je za navedeni stalež treba prepovedati ribolovne dejavnosti –

(1)

Uredba Sveta (EU) 2018/120 (2) določa kvote za leto 2018.

(2)

Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, se je z ulovi staleža iz Priloge k tej uredbi s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge ali so v njej registrirana, izčrpala dodeljena kvota za leto 2018.

(3)

Zato je za navedeni stalež treba prepovedati ribolovne dejavnosti –

(1)

Uredba Sveta (EU) 2018/120 (2) določa kvote za leto 2018.

(2)

Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, se je z ulovi staleža iz Priloge k tej uredbi s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge ali so v njej registrirana, izčrpala dodeljena kvota za leto 2018.

(3)

Zato je za navedeni stalež treba prepovedati ribolovne dejavnosti –

(1)

Uredba Sveta (EU) 2017/1970 (2) določa kvote za leto 2018.

(2)

Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, se je z ulovi staleža iz Priloge k tej uredbi s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge ali so v njej registrirana, izčrpala dodeljena kvota za leto 2018.

(3)

Zato je za navedeni stalež treba prepovedati ribolovne dejavnosti –

(1)

Uredba Sveta (EU) 2018/120 (2) določa kvote za leto 2018.

(2)

Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, se je z ulovi staleža iz Priloge k tej uredbi s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge ali so v njej registrirana, izčrpala dodeljena kvota za leto 2018.

(3)

Zato je za navedeni stalež treba prepovedati ribolovne dejavnosti –

(1)

Uredba Sveta (EU) 2018/120 (2) določa kvote za leto 2018.

(2)

Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, se je z ulovi staleža iz Priloge k tej uredbi s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge ali so v njej registrirana, izčrpala dodeljena kvota za leto 2018.

(3)

Zato je za navedeni stalež treba prepovedati ribolovne dejavnosti –

(1)

Po sprejetju Uredbe Komisije (EU) 2017/2279 (2) je bila v točki 2 Priloge k navedeni uredbi, s katero je bil nadomeščen del A Priloge IV k Uredbi (ES) št. 767/2009, ugotovljena napaka v zvezi z navedeno vsebnostjo pepela, netopnega v klorovodikovi kislini. Zato niso bile določene tolerance za vsebnost pepela, netopnega v klorovodikovi kislini, v višini 5 %.

(2)

V točkah 3 in 4 Priloge k Uredbi (EU) 2017/2279, ki nadomeščata točko 7 poglavja I Priloge VI in točko 8 poglavja I Priloge VII k Uredbi (ES) št. 767/2009, je bil ugotovljen izpust. To je povzročilo dvoumnost glede področja uporabe določb o prostovoljnem navajanju senzoričnih ali nutritivnih krmnih dodatkov.

(3)

Uredbo (ES) št. 767/2009 bi bilo zato treba ustrezno popraviti.

(4)

Angleška, češka, estonska, grška, hrvaška, italijanska, latvijska, litovska, madžarska, malteška, nemška, poljska, romunska, slovaška, slovenska, španska in švedska jezikovna različica Uredbe (EU) 2017/2279 vsebujejo napako zvezi z nadomestitvijo izraza „surovo olje in maščobe“ z izrazom „surove maščobe“; v prilogah IV, VI in VII k Uredbi (ES) št. 767/2009 je bil namreč navedeni izraz nadomeščen, v prilogah II in V k navedeni uredbi pa pomotoma ne.

(5)

Nemška jezikovna različica Uredbe (EU) 2017/2279 vsebuje več napak. V točki 2 Priloge k navedeni uredbi, ki nadomešča del A Priloge IV k Uredbi (ES) št. 767/2009, je napaka glede odstotnih vrednosti za vsebnost vlage. V točki 3 Priloge k Uredbi (EU) 2017/2279, ki nadomešča Prilogo VI k Uredbi (ES) št. 767/2009, so napake v zvezi okrajšanim imenom aromatičnih snovi in v zvezi s ciljnimi vrstami, na katere se nanašajo zahteve za obvezno označevanje lizina in metionina.

(6)

Angleško, češko, estonsko, grško, hrvaško, italijansko, latvijsko, litovsko, madžarsko, malteško, nemško, poljsko, romunsko, slovaško, slovensko, špansko in švedsko jezikovno različico Uredbe (ES) št. 767/2009 bi bilo zato treba ustrezno popraviti. Ti popravki ne zadevajo drugih jezikovnih različic.

(7)

Ker ni varnostnih razlogov, zaradi katerih bi se morali takoj začeti uporabljati popravki prilog, je primerno določiti prehodne ukrepe, ki bodo omogočili nemoteno spremembo označevanja, da se preprečijo nepotrebne motnje v poslovnih praksah in nepotrebno upravno breme za nosilce dejavnosti.

(8)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(1)

V skladu s prvim odstavkom člena 285 Direktive 2006/112/ES lahko države članice, ki niso uporabile izbire iz člena 14 Direktive Sveta 67/228/EGS (2), davčne zavezance, katerih letni promet je največ enak 5 000 EUR ali protivrednosti tega zneska v nacionalni valuti, oprostijo obveznosti v zvezi z davkom na dodano vrednost (DDV).

(2)

V dopisu, ki ga je Komisija evidentirala 19. julija 2018, je Nizozemska zaprosila za dovoljenje, da uvede poseben ukrep, ki odstopa od člena 285 Direktive 2006/112/ES, ki bi ji omogočil uporabo praga za oprostitev v višini 25 000 EUR. Na podlagi tega posebnega ukrepa bi bili davčni zavezanci, katerih letni promet znaša največ 25 000 EUR, oproščeni določenih ali vseh obveznosti v zvezi z DDV iz poglavij 2 do 6 naslova XI Direktive 2006/112/ES.

(3)

Višji prag v posebni ureditvi za mala podjetja, določeni v členih 281 do 294 Direktive 2006/112/ES, je ukrep poenostavitve, saj lahko znatno zmanjša obveznosti v zvezi z DDV za mala podjetja. Navedena posebna ureditev za davčne zavezance ni obvezna.

(4)

V skladu z drugim pododstavkom člena 395(2) Direktive 2006/112/ES je Komisija z dopisi z dne 9. avgusta 2018 posrednovala prošnjo Nizozemske drugim državam članicam, z izjemo Španije in Cipra, ki jima je bila prošnja posredovana z dopisoma z dne 10. avgusta 2018. Komisija je z dopisom z dne 13. avgusta 2018 Nizozemsko uradno obvestila, da ima na voljo vse informacije, potrebne za presojo prošnje.

(5)

Zahtevano odstopanje je v skladu s cilji politike sporočila Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 25. junija 2008„‚Najprej pomisli na male‘ – Akt za mala podjetja za Evropo“.

(6)

Glede na to, da Nizozemska pričakuje, da bi zvišan prag zmanjšal obveznosti v zvezi z DDV in s tem upravno breme ter stroške zagotavljanja skladnosti za mala podjetja, bi bilo treba Nizozemski dovoliti, da poseben ukrep uporablja za omejeno obdobje, in sicer do 31. decembra 2022. Posebna ureditev za mala podjetja ni obvezna, tako da lahko davčni zavezanci še vedno izberejo splošno ureditev DDV.

(7)

Ker se členi 281 do 294 Direktive 2006/112/ES, ki določajo posebno ureditev za mala podjetja, pregledujejo, ni mogoče izključiti, da bo pred iztekom veljavnosti odstopanja 31. decembra 2022 sprejeta direktiva, ki bo spreminjala navedene člene in v kateri bo določen datum, od katerega bodo morale države članice uporabljati nacionalne določbe za njeno izvajanje. V tem primeru bi se moral ta sklep prenehati uporabljati.

(8)

Na podlagi informacij, ki jih je predložila Nizozemska, bo imel zvišani prag le zanemarljiv učinek na skupni znesek davčnih prihodkov Nizozemske, pobranih na ravni končne potrošnje.

(9)

Odstopanje ne vpliva na lastna sredstva Unije iz naslova DDV, ker mora Nizozemska izračunati nadomestilo v skladu s členom 6 Uredbe Sveta (EGS, Euratom) št. 1553/89 (3) –

(1)

Predlagana pobuda z naslovom „Referendum na ravni EU o tem, ali evropski državljani želijo, da Združeno kraljestvo ostane ali odide!“ se glasi: „Vsi evropski državljani bi morali imeti možnost izraziti svoje politično mnenje, in sicer, ali želijo, da bi Združeno kraljestvo ostalo v Evropski uniji.“

(2)

Glavni cilji predlagane pobude so: „Ta referendum ni zavezujoč plebiscit, temveč javnomnenjska raziskava. Evropska komisija bi morala podpreti to javnomnenjsko raziskavo, ki bi vsem evropskim državljanom v vseh 28 državah članicah omogočila, da izrazijo željo, ali naj se brexit zgodi ali ne. Upamo, da lahko računamo na 100-odstotno podporo Evropske komisije, predvsem zato, ker ne moremo dopustiti, da so bili vsi evropski državljani na javnem referendumu zavedeni z obljubami in izjavami, ki nikakor ne odražajo resničnosti.“

(3)

Pogodba o Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: PEU) krepi državljanstvo Unije in nadalje krepi demokratično delovanje Unije; med drugim določa, da ima vsak državljan pravico sodelovati v demokratičnem življenju Unije prek evropske državljanske pobude.

(4)

Zato bi morali biti postopki in pogoji, potrebni za državljansko pobudo, jasni, preprosti, uporabniku prijazni in sorazmerni z naravo državljanske pobude, da bi spodbujali sodelovanje državljanov in prispevali k večji dostopnosti Unije.

(5)

Pravica vsake države članice do izstopa iz Evropske unije je zapisana v členu 50(1) PEU, ki določa, da se lahko vsaka država članica v skladu s svojimi ustavnimi pravili odloči za izstop iz Unije.

(6)

Čeprav Evropska komisija obžaluje odločitev Združenega kraljestva za izstop iz Evropske unije, kot so v skupni izjavi z dne 24. junija 2016 (2) izjavili predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker, predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz, predsednik Evropskega sveta Donald Tusk in predsedujoči Svetu EU Mark Rutte, Pogodbe ne vsebujejo pravne podlage, ki bi dopuščala sprejetje pravnega akta v zvezi s postopkom odločanja znotraj države članice v povezavi z uradnim obvestilom o namenu te države članice, da v skladu s členom 50 PEU izstopi iz Unije.

(7)

Iz teh razlogov predlagana državljanska pobuda z naslovom „Referendum na ravni EU o tem, ali evropski državljani želijo, da Združeno kraljestvo ostane ali odide!“ ne sodi v okvir pristojnosti Komisije, da predloži predlog pravnega akta Unije za namene izvajanja Pogodb v smislu člena 4(2)(b) Uredbe v povezavi s točko 1 člena 2 Uredbe –

(1)

V skladu s členom 6(2) Uredbe (EU) št. 1257/2013 morajo lastniki ladij zagotoviti, da so ladje, namenjene za recikliranje, reciklirane izključno v obratih za recikliranje ladij, ki so navedeni na evropskem seznamu obratov za recikliranje ladij, objavljenem v skladu s členom 16 navedene uredbe.

(2)

Evropski seznam je določen v Izvedbenem sklepu Komisije (EU) 2016/2323 (2), kakor je bil nazadnje spremenjen z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2018/1478 (3).

(3)

Danska je Komisijo obvestila, da je pristojni organ v skladu s členom 14 Uredbe (EU) št. 1257/2013 izdal dovoljenje obratu za recikliranje ladij (4) na njenem ozemlju. Danska je Komisiji predložila vse ustrezne informacije za vključitev navedenega obrata na evropski seznam. Evropski seznam bi bilo zato treba posodobiti in dodati navedeni obrat.

(4)

Italija je Komisijo obvestila, da je pristojni organ v skladu s členom 14 Uredbe (EU) št. 1257/2013 izdal dovoljenje obratu za recikliranje ladij (5) na njenem ozemlju. Italija je Komisiji predložila vse ustrezne informacije za vključitev navedenega obrata na evropski seznam. Evropski seznam bi bilo zato treba posodobiti in dodati navedeni obrat.

(5)

Finska je Komisijo obvestila, da je pristojni organ v skladu s členom 14 Uredbe (EU) št. 1257/2013 izdal dovoljenje obratu za recikliranje ladij (6) na njenem ozemlju. Finska je Komisiji predložila vse ustrezne informacije za vključitev navedenega obrata na evropski seznam. Evropski seznam bi bilo zato treba posodobiti in dodati navedeni obrat.

(6)

Komisija je v skladu s členom 15(1) Uredbe (EU) št. 1257/2013 prejela vlogi za vključitev dveh obratov za recikliranje ladij (7) v Turčiji na evropski seznam. Potem ko je ocenila informacije in dokazila, predložene ali zbrane v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1257/2013, Komisija meni, da obrata izpolnjujeta zahteve iz člena 13 navedene uredbe za opravljanje recikliranja ladij in vključitev na evropski seznam. Evropski seznam bi bilo zato treba posodobiti z vključitvijo navedenih obratov.

(7)

Komisija je v skladu s členom 15(1) Uredbe (EU) št. 1257/2013 prejela vlogo za vključitev obrata za recikliranje ladij (8) v Združenih državah Amerike na evropski seznam. Potem ko je ocenila informacije in dokazila, predložene ali zbrane v skladu s členom 15 navedene uredbe, Komisija meni, da obrat izpolnjuje zahteve iz člena 13 navedene uredbe za opravljanje recikliranja ladij in vključitev na evropski seznam. Evropski seznam bi bilo zato treba posodobiti in dodati navedeni obrat.

(8)

Poleg tega je treba popraviti nekaj podatkovnih napak in neskladnosti, ki so bile odkrite pri vnosih na evropskem seznamu.

(9)

Izvedbeni sklep (EU) 2016/2323 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(10)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 25 Uredbe (EU) št. 1257/2013 –