(1)

Po uradnem obvestilu Združenega kraljestva 29. marca 2017, da namerava izstopiti iz Unije na podlagi člena 50 Pogodbe o Evropski uniji (PEU), je ostalih 27 držav članic ob robu zasedanja Sveta 20. novembra 2017 izbralo Pariz v Franciji za novi sedež Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) (v nadaljnjem besedilu: Organ).

(2)

V skladu s skupnim poročilom pogajalcev Evropske unije in vlade Združenega kraljestva o napredku v prvi fazi pogajanj v skladu s členom 50 PEU o urejenem izstopu Združenega kraljestva iz Evropske unije, sprejetim 8. decembra 2017, še zlasti z njegovim poglavjem o finančni poravnavi, ter z zavezo Združenega kraljestva, da bo prispevalo v splošni proračun Unije za proračunski leti 2019 in 2020, kot če bi ostalo v Uniji, in da bo prispevalo svoj delež neporavnanih proračunskih obveznosti na dan 31. decembra 2020, bodo stroške preselitve sedeža Organa, ki je potrebna zaradi odločitve Združenega kraljestva, da zapusti Unijo, nosili davkoplačevalci Unije prek splošnega proračuna Unije. Združeno kraljestvo je pripravljeno z agencijami Unije, ki se nahajajo v Londonu, razpravljati o tem, kako bi lahko zmanjšali stroške njihove selitve.

(3)

Ob upoštevanju člena 50(3) PEU bi moral Organ zasesti novi sedež 30. marca 2019.

(4)

Za zagotovitev pravilnega delovanja Organa na novi lokaciji bi bilo treba pred preselitvijo Organa na novi sedež skleniti sporazum med o sedežu Organom in Francijo in odobriti gradbeni projekt v skladu s členom 88 Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1271/2013 (3). Novi prostori bi morali biti pripravljeni in primerni za namene stalne preselitve do 30. marca 2019. V sporazumu o sedežu bi bilo treba navesti, da so francoski organi odgovorni za zagotovitev najustreznejših pogojev za pravilno delovanje Organa v okviru preselitve.

(5)

Selitev sedeža Organa ne vpliva na kadrovski načrt, ki sta ga sprejela Evropski parlament in Svet, in na uporabo kadrovskih predpisov za uradnike in druge uslužbence, ki delajo v Organu.

(6)

Preselitev Organa ne bi smela imeti nobenih posledic za izvajanje specifičnih mandatov Evropskih nadzornih organov ali za ohranjanje njihovega ločenega pravnega statusa. Po preselitvi bi lahko agencije Unije, kadar je to ustrezno, souporabljale storitve za upravno podporo in upravljanje objektov, ki niso povezane z glavnimi dejavnostmi.

(7)

Odnosi med institucijami Unije temeljijo na lojalnem medsebojnem sodelovanju, pri čemer vsaka institucija deluje v mejah pristojnosti, ki so ji dodeljene s PEU in Pogodbo o delovanju Evropske unije, in v skladu s postopki, pogoji in cilji, ki jih določata Pogodbi.

(8)

Da bi imel Organ dovolj časa za preselitev, bi morala ta uredba začeti veljati čim prej po njenem sprejetju v skladu z rednim zakonodajnim postopkom.

(9)

Uredbo (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (4) bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

(1)

Po uradnem obvestilu Združenega kraljestva 29. marca 2017, da namerava izstopiti iz Unije na podlagi člena 50 Pogodbe o Evropski uniji (PEU), je ostalih 27 držav članic ob robu zasedanja Sveta 20. novembra 2017 izbralo Amsterdam na Nizozemskem za novi sedež Evropske agencije za zdravila (v nadaljnjem besedilu: agencija).

(2)

Ob upoštevanju člena 50(3) PEU bi morala agencija zasesti novi sedež 30. marca 2019.

(3)

Za zagotovitev pravilnega delovanja agencije na novi lokaciji bi bilo treba pred preselitvijo agencije na novi sedež skleniti sporazum o sedežu med agencijo in Nizozemsko.

(4)

Pozdraviti je treba dejstvo, da si nizozemski organi prizadevajo zagotoviti operativno učinkovitost, neprekinjeno poslovanje in nemoteno delovanje agencije med in po preselitvi. Kljub temu se bo glede na izredne razmere agencija morda morala začasno osredotočiti na svoje glavne naloge, drugim dejavnostim pa se posvečati glede na njihov vpliv na javno zdravje in sposobnost delovanja agencije.

(5)

Komisija bi morala spremljati celotno preselitev agencije na novi sedež in pri tem pomagati v okviru svojih pristojnosti.

(6)

Da bi imela agencija dovolj časa za preselitev, bi morala ta uredba začeti veljati čim prej.

(7)

Uredbo (ES) št. 726/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (3) bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

(1)

Uredba (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (2) določa skupna in splošna pravila, ki se uporabljajo za evropske strukturne in investicijske sklade.

(2)

Uredba (EU) 2017/2305 Evropskega parlamenta in Sveta (3) je spremenila Uredbo (EU) št. 1303/2013 med drugim tudi glede virov za ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo.

(3)

V splošnem proračunu Evropske unije za proračunsko leto 2018 (4) je bilo spremenjeno finančno načrtovanje za pobudo za zaposlovanje mladih, in sicer s povečanjem odobritev za prevzem obveznosti za posebno dodelitev za pobudo za zaposlovanje mladih za 116,7 milijona EUR v tekočih cenah, s čimer se je skupni znesek odobritev za prevzem obveznosti za pobudo za zaposlovanje mladih za leto 2018 povečal na 350 milijonov EUR v tekočih cenah.

(4)

Znesek odobritev za prevzem obveznosti za leto 2020 bi bilo treba ustrezno prilagoditi navzdol, tako da se bo odražala zgodnejša dodelitev sredstev v letu 2018. Uredbo (EU) št. 1303/2013 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(5)

Ko je bil z Uredbo (EU) 2017/2305 spremenjen člen 92(1) Uredbe (EU) št. 1303/2013, so bili nekateri finančni podatki iz točke (a) člena 1(2) Uredbe (EU) 2017/2305 napačni. Navedene finančne podatke bi bilo treba nadomestiti s pravilnimi podatki. Uredbo (EU) št. 1303/2013 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(6)

Glede na nujnost spremembe programov, ki podpirajo pobudo za zaposlovanje mladih, je primerno določiti izjemo od roka osmih tednov iz člena 4 Protokola št. 1 o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji, Pogodbi o delovanju Evropske unije in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo.

(7)

Glede na nujnost spremembe programov, ki podpirajo pobudo za zaposlovanje mladih, bi morala ta uredba začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije –

(1)

Namen Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) je zagotavljanje podpore delavcem, ki so postali presežni zaradi velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih, ki so posledica globalizacije, zaradi še vedno trajajoče svetovne finančne in gospodarske krize ali nove svetovne finančne in gospodarske krize, in samozaposlenim osebam, ki so iz istih razlogov opustile dejavnost, ter pomoč pri njihovi ponovni vključitvi na trg dela.

(2)

Sredstva ESPG ne smejo presegati najvišjega letnega zneska 150 milijonov EUR (cene iz leta 2011), kot je določeno v členu 12 Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 (3).

(3)

Portugalska je 24. aprila 2018 vložila vlogo za finančni prispevek iz ESPG v zvezi z odpusti v sektorju proizvodnje oblačil v regijah Norte, Centro in Lisboa na Portugalskem. Vloga je bila dopolnjena z dodatnimi informacijami, predloženimi v skladu s členom 8(3) Uredbe (EU) št. 1309/2013. Vloga izpolnjuje zahteve za določitev finančnega prispevka iz ESPG, kakor je določeno v členu 13 Uredbe (EU) št. 1309/2013.

(4)

Portugalska se je v skladu s členom 6(2) Uredbe (EU) št. 1309/2013 odločila, da prilagojene storitve, sofinancirane iz ESPG, zagotovi tudi 730 mladim, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo (NEET).

(5)

Zato bi bilo treba uporabiti sredstva ESPG, da se zagotovi finančni prispevek v višini 4 655 883 EUR za vlogo, ki jo je vložila Portugalska.

(6)

Da bi čim bolj skrajšali čas, potreben za uporabo sredstev ESPG, bi se moral ta sklep uporabljati od datuma sprejetja –