|
ISSN 1977-0804 |
||
|
Uradni list Evropske unije |
L 287 |
|
|
||
|
Slovenska izdaja |
Zakonodaja |
Letnik 61 |
|
Vsebina |
|
II Nezakonodajni akti |
Stran |
|
|
|
UREDBE |
|
|
|
* |
||
|
|
* |
||
|
|
|
SKLEPI |
|
|
|
* |
|
SL |
Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje. Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica. |
II Nezakonodajni akti
UREDBE
|
15.11.2018 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 287/1 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/1721
z dne 12. novembra 2018
o odobritvi večje spremembe specifikacije za ime, vpisano v registru zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb („Gailtaler Speck“ (ZGO))
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (1), ter zlasti člena 52(2) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Komisija je v skladu s prvim pododstavkom člena 53(1) Uredbe (EU) št. 1151/2012 proučila zahtevek Avstrije za odobritev spremembe specifikacije za zaščiteno geografsko označbo „Gailtaler Speck“, registrirano v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1241/2002 (2). |
|
(2) |
Ker zadevna sprememba ni manjša v smislu člena 53(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012, je Komisija v skladu s členom 50(2)(a) navedene uredbe zahtevek za spremembo objavila v Uradnem listu Evropske unije (3). |
|
(3) |
Ker v skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Komisija ni prejela nobenega ugovora, bi bilo treba spremembo specifikacije odobriti – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Sprememba specifikacije, objavljena v Uradnem listu Evropske unije v zvezi z imenom „Gailtaler Speck“ (ZGO), se odobri.
Člen 2
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 12. novembra 2018
Za Komisijo
V imenu predsednika
Phil HOGAN
Član Komisije
(1) UL L 343, 14.12.2012, str. 1.
(2) Uredba Komisije (ES) št. 1241/2002 z dne 10. julija 2002 o dopolnitvi Priloge k Uredbi (ES) št. 2400/96 o vnosu določenih imen v „Register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih oznak“, določen v Uredbi Sveta (EGS) št. 2081/92 o zaščiti geografskih oznak in označb porekla za kmetijske pridelke in živila (Gailtaler Speck, Morbier, Queso Palmero ali Queso de la Palma, ekstra deviško oljčno olje Thrapsano, Turrón de Agramunt ali Torró d'Agramunt) (UL L 181, 11.7.2002, str. 4).
|
15.11.2018 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 287/3 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/1722
z dne 14. novembra 2018
o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 999/2014 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz amonijevega nitrata s poreklom iz Rusije po vmesnem pregledu v skladu s členom 11(3) Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (1) (v nadaljnjem besedilu: osnovna uredba), in zlasti člena 11(3) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
1. POSTOPEK
1.1. Prejšnje preiskave in veljavni ukrepi
|
(1) |
Svet je z Uredbo Sveta (ES) št. 2022/95 (2) uvedel dokončno protidampinško dajatev na uvoz amonijevega nitrata s poreklom iz Rusije, trenutno uvrščenega pod oznaki KN 3102 30 90 in 3102 40 90. Na podlagi nadaljnje preiskave, v kateri je bilo ugotovljeno, da se dajatev absorbira, so bili ukrepi spremenjeni z Uredbo Sveta (ES) št. 663/98. (3) Na podlagi prvega pregleda zaradi izteka ukrepa in prvega vmesnega pregleda v skladu s členom 11(2) in (3) Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 (4) je Svet z Uredbo Sveta (ES) št. 658/2002 (5) uvedel dokončno protidampinško dajatev v višini 47,07 EUR na tono za uvoz amonijevega nitrata s poreklom iz Rusije, uvrščenega pod oznaki KN 3102 30 90 in 3102 40 90. Ta preiskava se navaja kot „pregled iz leta 2002“. |
|
(2) |
Nato je bil opravljen vmesni pregled obsega izdelka v skladu s členom 11(3) Uredbe Sveta (ES) št. 384/96, z Uredbo Sveta (ES) št. 945/2005 (6) pa je bila uvedena dokončna protidampinška dajatev v višini od 41,42 EUR do 47,07 EUR na tono za uvoz trdnih gnojil z deležem amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. %, trenutno uvrščenih pod oznake KN 3102 30 90, 3102 40 90, ex 3102 29 00, ex 3102 60 00, ex 3102 90 00, ex 3105 10 00, ex 3105 20 10, ex 3105 51 00, ex 3105 59 00 in ex 3105 90 20 ter s poreklom iz Rusije. |
|
(3) |
Svet je po drugem pregledu zaradi izteka ukrepa in drugem vmesnem pregledu v skladu s členom 11(2) in (3) Uredbe (ES) št. 384/96 z Uredbo Sveta (ES) št. 661/2008 (7) ohranil veljavne ukrepe. Dajatev je ostala nespremenjena, razen za skupino EuroChem, za katero je fiksen znesek dajatve znašal med 28,88 EUR in 32,82 EUR na tono. Ta preiskava se navaja kot „pregled iz leta 2008“. |
|
(4) |
Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je s Sklepom 2008/577/ES (8) sprejela ponudbe zavez s količinsko zgornjo mejo ruskih proizvajalcev JSC Acron in JSC Dorogobutz, ki sta člana družbe Acron Holding Company, ter skupine EuroChem. |
|
(5) |
Splošno sodišče je s sodbo z dne 10. septembra 2008 (9), ki je bila razložena s sodbo z dne 9. julija 2009 (10), razveljavilo Uredbo (ES) št. 945/2005 v delu, ki se nanaša na družbo JSC Kirovo-Chepetsky Khimichesky Kombinat (v nadaljnjem besedilu: družba Kirovo), ki je del družbe OJSC UCC UralChem (v nadaljnjem besedilu: družba UralChem). V skladu s sodbo je Svet z Uredbo Sveta (ES) št. 989/2009 (11) spremenil Uredbo (ES) št. 661/2008. Posledično velja protidampinška dajatev (47,07 EUR na tono) za družbo Kirovo le za uvoz amonijevega nitrata, trenutno uvrščenega pod oznaki KN 3102 30 90 in 3102 40 90. |
|
(6) |
Komisija je s Sklepom 2012/629/EU (12) umaknila svoje sprejetje zaveze, ki jo je ponudila skupina EuroChem, in sicer zaradi nezmožnosti zaveze družbe. |
|
(7) |
Komisija je po tretjem pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) Uredbe (ES) št. 1225/2009 (13) z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 999/2014 (14) ohranila veljavne ukrepe. Ta preiskava se navaja kot „zadnji pregled zaradi izteka ukrepa“. |
|
(8) |
Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/226 (15) o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 999/2014 obravnava prestrukturiranje družbe Kirovo kot podružnice družbe UralChem. |
|
(9) |
Komisija je z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/415 (16) umaknila svoje sprejetje zaveze za družbo Acron Holding Company zaradi nezmožnosti zaveze družbe. |
|
(10) |
Trenutno veljavni ukrepi so v obliki fiksne dajatve na tono in temeljijo na stopnji škode, razen za skupino EuroChem. Raven za skupino EuroChem je bila določena pri pregledu iz leta 2008 na podlagi stopnje dampinga. |
1.2. Zahtevek za delni vmesni pregled
|
(11) |
Komisiji je zahtevek za delni vmesni pregled (v nadaljnjem besedilu: zahtevek za pregled) v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe predložilo naslednjih osem evropskih združenj kmetov (v nadaljnjem besedilu: vložnik): Association Générale des Producteurs de Blé et autres céréales (v nadaljnjem besedilu: AGPB, Francija), Confederazione Italiana Agricoltori (v nadaljnjem besedilu: CIA, Italija), Confagricoltura (Italija), Coop de France (Francija), Irish Farmers' Association (v nadaljnjem besedilu: IFA, Irska), Office of Finnish Agriculture (v nadaljnjem besedilu: MTK, Finska), National Farmers' Union (v nadaljnjem besedilu: NFU, Združeno kraljestvo) in Unión de Pequeños Agricultores y Ganaderos (v nadaljnjem besedilu: UPA, Španija). Zahtevek je bil omejen na preiskavo škode. Vložnik je trdil, da kmetom Unije kot uporabnikom amonijevega nitrata škodijo protidampinški ukrepi, ki veljajo že več kot 20 let, in da bi bilo treba zaradi trajnih sprememb pregledati razmere v industriji Unije glede škode. |
|
(12) |
Vložnik je tudi pozval Komisijo, naj takoj začasno opusti ukrepe v skladu s členom 14(4) osnovne uredbe. |
1.3. Začetek delnega vmesnega pregleda
|
(13) |
Po obvestitvi držav članic je Komisija ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi, ki upravičujejo začetek delnega vmesnega pregleda, zato je z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije (17) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku), 17. avgusta 2017 začela delni vmesni pregled v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe, po obsegu omejen na preiskavo škode. |
|
(14) |
Istega dne je Komisija z obvestilom o začetku (18) začela drug delni pregled protidampinških ukrepov, ki veljajo za uvoz amonijevega nitrata s poreklom iz Rusije, omejen na preiskavo dampinga v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe. |
1.4. Preiskava
1.4.1. Obdobje preiskave v zvezi s pregledom in obravnavano obdobje
|
(15) |
Obdobje preiskave v zvezi s pregledom (v nadaljnjem besedilu: OPP) je zajemalo obdobje od 1. julija 2016 do 30. junija 2017. Proučevanje trendov, pomembnih za oceno, je zajemalo obdobje od 1. januarja 2014 do konca OPP (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje). |
1.4.2. Zainteresirane strani
|
(16) |
Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani pozvala k sodelovanju v preiskavi. Poleg tega je posebej obvestila vložnika, industrijo Unije (proizvajalce in združenja proizvajalcev), proizvajalce izvoznike in združenja proizvajalcev izvoznikov, organe države izvoznice in znane možne nepovezane uvoznike o začetku preiskave v zvezi z delnim vmesnim pregledom ter jih pozvala k sodelovanju. |
|
(17) |
Zainteresirane strani so imele možnost pisno izraziti svoja stališča in zaprositi za zaslišanje. |
|
(18) |
Zaslišanja s službami Komisije so bila organizirana za vložnika, združenje proizvajalcev Unije Fertilizers Europe, enega posameznega proizvajalca Unije in enega posameznega ruskega proizvajalca. |
|
(19) |
Poleg tega so med preiskavo različne zainteresirane strani, vključno z vložnikom, združenjem Fertilizers Europe, združenjem kmetov Unije COPA-COGECA (19) in ruskim združenjem proizvajalcem gnojil (v nadaljnjem besedilu: RFPA), predložile pisna stališča. |
|
(20) |
Vložnik je 25. aprila 2018 navedel, da Komisija ne bi smela upoštevati nekaterih elementov, ki jih je predložilo združenje Fertilizers Europe, ker niso bili predloženi pravočasno. Ker je preiskava še potekala, Komisija pa ni določila točnega roka za končno predložitev stališč vseh strani, je bila ta zahteva zavrnjena. |
1.4.3. Vzorčenje
|
(21) |
Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec zainteresiranih strani v skladu s členom 17 osnovne uredbe. |
1.4.3.1.
|
(22) |
Komisija je proizvajalce Unije pozvala, naj predložijo informacije, določene v obvestilu o začetku, da bi se odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec. Obrazec za vzorčenje je bil poslan 38 subjektom, tudi 11 znanim združenjem proizvajalcev Unije. Komisija je informacije za vzorčenje prejela od 12 družb ali skupin Unije. |
|
(23) |
Komisija je začasno izbrala vzorec na podlagi proizvodnje v Uniji in obsega prodaje na trgu podobnega izdelka v Uniji med OPP ter vzorca, izbranega pri zadnjem pregledu zaradi izteka ukrepa. Začasni vzorec so sestavljali štirje proizvajalci Unije iz Francije, Litve, Poljske in Združenega kraljestva (20). |
|
(24) |
Vendar je Komisija po pripombah zainteresiranih strani štela za ustrezno, da poljsko družbo nadomesti z družbo iz Bolgarije (21) in doda družbo iz Nizozemske (22). |
|
(25) |
Končni izbrani vzorec je torej vključeval pet družb iz petih držav in predstavljal približno 40 % celotne proizvodnje sodelujočih družb. Zato je vzorec reprezentativen za industrijo Unije. |
1.4.3.2.
|
(26) |
Čeprav ta delni vmesni pregled ne zajema vidikov dampinga, je Komisija menila, da je ustrezno pridobiti informacije ruskih proizvajalcev izvoznikov, na primer o njihovi proizvodnji, zmogljivosti, prodaji v Uniji in prodaji v tretjih državah, da bi jih upoštevala pri oceni škode. |
|
(27) |
Komisija je vse proizvajalce izvoznike v Rusiji pozvala, naj predložijo informacije, določene v obvestilu o začetku, da bi se odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec. Poleg tega je obvestila stalno predstavništvo Rusije pri Uniji in rusko združenje RFPA. |
|
(28) |
Zahtevane informacije je predložilo šest ruskih proizvajalcev. Ker sta v Unijo izvažala le dva proizvajalca, vzorčenje ni bilo potrebno. Zadevni ruski družbi predstavljata 38 % proizvodnje sodelujočih ruskih družb. |
|
(29) |
Ruska skupina izvoznikov Acron, ki je zahtevala začetek vzporednega vmesnega pregleda, omejenega na damping (23), ni izpolnila obrazca za vzorčenje. Vendar je družba med preiskavo zagotovila omejene informacije v obliki delno izpolnjenega vprašalnika. Glede na posodobljene informacije v okviru preverjanja pri vzporedni preiskavi del predloženih podatkov ni bil točen in se ni mogel uporabiti. |
1.4.3.3.
|
(30) |
Komisija je nepovezane uvoznike pozvala, naj predložijo informacije, določene v obvestilu o začetku, da bi se odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec. Vendar noben nepovezani uvoznik ni odgovoril. |
1.4.4. Izpolnjeni vprašalniki
|
(31) |
Komisija je vprašalnike poslala petim vzorčenim proizvajalcem Unije in zadevnima ruskima proizvajalcema izvoznikoma ter prejela odgovore vseh. |
|
(32) |
Zbrala je tudi informacije združenj kmetov, pri čemer je vprašalnik poslala vložniku v okviru te preiskave in drugim združenjem kmetov, ki so se javila kot zainteresirane strani (24). Komisija je prejela odgovora združenja irskih kmetov IFA in združenja kmetov iz Združenega kraljestva NFU ter združen odgovor vložnika v imenu združenj, dejavnih v 15 državah članicah (25). Združenje latvijskih kmetov je pozneje pojasnilo, da ni zavzelo stališča o preiskavi v teku. |
1.4.5. Preveritveni obiski
|
(33) |
Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za preiskavo. Preveritveni obiski v skladu s členom 16 osnovne uredbe so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:
|
1.4.6. Razkritje
|
(34) |
Komisija je 31. avgusta 2018 vse zainteresirane strani obvestila o osnovnih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je nameravala predlagati spremembo stopnje dajatve, ki se uporablja. Zainteresirane strani so imele možnost, da predložijo pripombe do 12. septembra 2018 in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih. |
|
(35) |
Devet subjektov, vključno z evropskimi združenji kmetov, proizvajalci Unije, združenjem proizvajalcev Unije Fertilizers Europe in ruskim združenjem RFPA, je predložilo pripombe o razkritju. Na zahtevo so bila organizirana zaslišanja z vložnikom, družbama Grupa Azoty S.A. in Agropolychim AD ter združenjem RFPA. |
|
(36) |
Pripombe so bile ustrezno upoštevane, če je bilo to upravičeno. |
2. ZADEVNI IZDELEK IN PODOBNI IZDELEK
2.1. Zadevni izdelek
|
(37) |
Zadevni izdelek so trdna gnojila z deležem amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. %, trenutno uvrščena pod oznake KN 3102 30 90, 3102 40 90, ex 3102 29 00, ex 3102 60 00, ex 3102 90 00, ex 3105 10 00, ex 3105 20 10, ex 3105 51 00, ex 3105 59 00 in ex 3105 90 20 ter s poreklom iz Rusije (v nadaljnjem besedilu: zadevni izdelek). Vendar je v zvezi z amonijevim nitratom, ki ga proizvaja Kirovo, tj. podružnica skupine Uralchem, zadevni izdelek v skladu z Uredbo (ES) št. 989/2009 le amonijev nitrat, trenutno uvrščen pod oznaki KN 3102 30 90 in 3102 40 90. |
|
(38) |
Prvotno je bil zadevni izdelek opredeljen kot amonijev nitrat, naknadno pa je bil ponovno opredeljen kot trdna gnojila z določenim deležem amonijevega nitrata. To je bila posledica pojasnitve obsega izdelka leta 2005 (26), katere cilj je bil vključiti tudi amonijev nitrat, ki so mu bila dodana fosforjeva in/ali kalijeva hranila (tako imenovani „umazani“ ali „stabilizirani“ amonijev nitrat, v nadaljnjem besedilu: umazani amonijev nitrat), saj je bilo ugotovljeno, da so imele te mešanice praktično enake osnovne fizične in kemične lastnosti ter agronomske značilnosti. Izdelek se običajno navaja kot amonijev nitrat. |
|
(39) |
Kot je določeno v oddelku 1.1, za družbo Kirovo velja protidampinška dajatev (47,07 EUR na tono) le za uvoz amonijevega nitrata, trenutno uvrščenega pod oznaki KN 3102 30 90 in 3102 40 90. |
|
(40) |
Amonijev nitrat je trdno dušikovo gnojilo, ki se pogosto uporablja v kmetijstvu, uporablja pa se tudi v industrijske namene, kot je proizvodnja eksploziva (npr. v rudarjenju). Amonijev nitrat, ki se uporablja v kmetijstvu in za proizvodnjo eksploziva, urejajo veljavni protidampinški ukrepi. Obe vrsti imata enake tehnične in kemijske lastnosti, sta brez težav zamenljivi in se štejeta za zadevni izdelek. |
|
(41) |
V kmetijstvu se amonijev nitrat med drugim uporablja pri pridelavi žit, na primer pšenice. Zaradi njegovih eksplozivnih lastnosti je njegova uporaba v več državah članicah omejena. Kmetje na Irskem na primer uporabljajo kalcijev amonijev nitrat. |
|
(42) |
Glavna surovina, ki se uporablja pri proizvodnji amonijevega nitrata, je zemeljski plin, ki predstavlja večji del celotnih proizvodnih stroškov. |
|
(43) |
Običajna stopnja dajatve za amonijev nitrat je 6,5 % (27). |
2.2. Podobni izdelek
|
(44) |
Komisija je tako kot v prejšnjih preiskavah, opisanih v oddelku 1.1, ugotovila, da imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne in kemične lastnosti: (a) zadevni izdelek; (b) amonijev nitrat, proizveden in prodan na domačem ruskem trgu in drugih izvoznih trgih, ter (c) amonijev nitrat, ki ga v Uniji proizvaja in prodaja industrija Unije. |
|
(45) |
Zato je Komisija sklenila, da so ti izdelki za namene te preiskave podobni izdelki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe. |
3. TRAJNA NARAVA SPREMENJENIH OKOLIŠČIN
|
(46) |
V skladu s členom 11(3) osnovne uredbe je Komisija proučila, ali so se okoliščine, na katerih temeljijo trenutni ukrepi, spremenile in ali je ta sprememba trajna. |
3.1. Prestrukturiranje
|
(47) |
Stopnja koncentracije industrije Unije se je zvišala zaradi številnih združitev in prevzemov. Več proizvajalcev Unije, kot sta Yara International ASA (v nadaljnjem besedilu: Yara) iz Norveške in Borealis Agrolinz Melamine GmbH (v nadaljnjem besedilu: Borealis) iz Avstrije, je svetovnih akterjev. Od leta 2002 so združitve in prevzemi vključevali na primer naslednje družbe (28): Anwil SA, Azomures, BASF SE, Borealis, Fertiberia S.A., CF Fertilisers UK Limited, Yara in Grupa Azoty S.A. |
|
(48) |
Vložnik je navedel, da je industrija Unije zaradi večje učinkovitosti, ki so jo zagotovile naložbe in prestrukturiranje, v nasprotju z razmerami pri pregledu iz leta 2002, ko je več deset malih in srednjih proizvajalcev delovalo neodvisno, zdaj zmožna konkurirati ruskemu uvozu. Industrija Unije je navedla, da je konkurenca na trgu Unije zdrava, saj je v Uniji več kot deset proizvajalcev, delež nobenega od njih pa ni večji od 20 % (29). |
|
(49) |
Glede na podatke, ki so jih predložili sodelujoči proizvajalci Unije, štiri velike skupine (Yara, CF, Borealis in EuroChem) proizvedejo skoraj šest od osmih milijonov metričnih ton amonijevega nitrata v Uniji. V industriji Unije torej zdaj prevladuje nekaj velikih skupin družb pomembnega obsega. |
|
(50) |
Da bi Komisija ocenila vpliv postopka konsolidacije, ki je v več kot 15 letih zajel toliko družb, je analizirala razvoj industrije Skupnosti, kot je opredeljeno v pregledu iz leta 2002. |
|
(51) |
Pri pregledu iz leta 2002 so bile obiskane štiri družbe: Grande Paroisse (Francija), Kemira Ince (Združeno kraljestvo), Terra Nitrogen (Združeno kraljestvo) in Hydro Agri France. Ker je obrat amonijevega nitrata družbe Grand Paroisse v Franciji leta 2001 eksplodiral, pri čemer je umrlo več ljudi, je Komisija to družbo izključila iz analize. |
|
(52) |
Prvič, družbi iz Združenega kraljestva zdaj pripadata isti družbi, tj. CF Fertilizers UK Limited, ki je del ameriške skupine CF Industries (v nadaljnjem besedilu: skupina CF). Leta 2007 sta se ti družbi združili v skupno podjetje. V poročilu o združitvi (30) je organ Združenega kraljestva, pristojen za konkurenco, navedel, da sta stranki izjavili, da trenutno nobena pri svojih dejavnostih proizvodnje gnojil v Združenem kraljestvu ne dosega in tudi v prihodnje naj ne bi dosegla sprejemljivih ravni donosnosti. Razlog za predlagano ustanovitev skupnega podjetja je torej vzpostavitev dolgoročno uspešnega proizvajalca dušikovih gnojil s sedežem v Združenem kraljestvu, in sicer tako, da se ustvari večje podjetje z nižjo stroškovno osnovo, kot bi jo lahko trenutno neodvisno dosegla katera koli od strank. Leta 2010 je skupina CF prevzela družbo Terra Industries, pri čemer je pričakovala, da bo ta prevzem zagotovil svetovne letne sinergije stroškov v višini do 135 milijonov USD (31). Skupina CF je v letnem poročilu za leto 2011 potrdila, da je lahko dosegla sinergije, ki so presegle pričakovanja ob prevzemu (32). Ker so se poslovne dejavnosti v Združenem kraljestvu takrat še vedno izvajale v okviru skupnega podjetja, je skupina CF nato leta 2015 v celoti prevzela nadzor. Cilj prevzema je bil povečati proizvodnjo za 10 % brez kakršnih koli dodatnih naložb v osnovna sredstva (33). Skupina CF je v letnem poročilu za leto 2017 (34) povzela rezultate prevzema, pri čemer je navedla, da je po prevzemu družbe CF Fertilisers UK in popolnega nadzora nad njenim upravljanjem povečala izkoriščenost sredstev za skoraj 20 %, letno pa dosegla sinergije v znesku več kot 35 milijonov USD. Družba CF Fertilizers UK Limited je zdaj del skupine, ki vključuje 3 000 uslužbencev ter je vodilna svetovna družba za proizvodnjo gnojil in kemikalij z izjemnimi operativnimi zmogljivostmi ter platformo za proizvodnjo in distribucijo z veliko stroškovno prednostjo. |
|
(53) |
Drugič, družba Hydro Agri France je bila del družbe Hydro Agri, ki je podružnica norveške skupine Norsk Hydro, ki se je leta 2004 odcepila in postala skupina Yara. Slednja zaposluje več kot 15 000 oseb, njen prihodek pa znaša približno 10 milijard EUR (35). Glede na njen priročnik o industriji gnojil iz leta 2017 (36) je bila skupina Yara vodilna družba za dušikova gnojila ter glavna svetovna proizvajalka nitratov in NPK, pri proizvodnji amonijaka pa druga na svetu, pri čemer niso upoštevani kitajski proizvajalci. Navedla je, da ji položaj omogoča edinstvene priložnosti za izkoriščanje ekonomij obsega in izvajanje dobre prakse v obsežni mreži obratov. Obseg in globalni doseg sta ključna dejavnika pri spodbujanju konkurenčne prednosti skupine Yara. Poleg tega ima skupina Yara približno 20-odstotni tržni delež svetovne trgovine z amonijakom. Ta vodilni položaj ji omogoča dober pregled nad ravnovesjem med svetovno oskrbo z amonijakom in povpraševanjem po njem ter ji omogoča večjo optimizacijo njenih svetovnih tokov izdelkov. |
|
(54) |
Kar zadeva ostalih pet družb, ki niso bile obiskane v okviru pregleda iz leta 2002, vendar so bile del industrije Skupnosti, sta bili dve prav tako del družbe Hydro Agri, ena pa del družbe Kemira (Belgija), ki je bila naknadno vključena v skupino Yara. |
|
(55) |
Poleg tega je ruska skupina EuroChem leta 2012 zaključila prevzem sredstev družbe BASF na področju gnojil (37). Skupina EuroChem je v letnem poročilu za leto 2012 navedla, da vključevanje teh družb (EuroChem Antwerpen in EuroChem Agro leta 2012) še poteka, vendar je bilo zagotovo strateško uspešno. Na podlagi operativnih sinergij in kulturnega ujemanja so se razvili trdni odnosi, ki so pozitivno vplivali na skupino kot celoto (38). Skupina EuroChem ima več kot 25 000 uslužbencev, svetovne prihodke v višini več kot 4 milijarde USD in ugodnosti svojega vertikalno integriranega poslovnega modela (39). |
|
(56) |
Španska skupina Fertiberia je leta 2009 kupila družbo Adubos do Portugal ter ima razne druge podružnice v Franciji in Alžiriji. Po navedbah skupine Fertiberia je uveljavitev skupine kot vodilne družbe temeljila predvsem na ustanavljanju in prevzemih podružnic na strateških mestih. Ta model komercializacije je omogočil večjo komercialno, produktivno in logistično učinkovitost, ki so ključni vidiki takega konkurenčnega trga (40). Skupina Fertiberia je natančneje v zvezi z družbo Adubos do Portugal v letnem poročilu za leto 2014 navedla, da je treba omeniti tudi konsolidacijo operativnega vključevanja družbe ADP Fertilizantes v skupino, pri čemer se izkoriščajo nove sinergije, ki so ji omogočile, da je dobiček pred obrestmi, davki in amortizacijo povečala na 18 milijonov EUR, ter da te sinergije segajo od oskrbe s surovinami in nemotenega delovanja objektov do pridobivanja obsežnega znanja o trgu z namenom okrepitve njenih ponudb za izdelke z visoko dodano vrednostjo (41). |
|
(57) |
Na podlagi navedenih javnih izjav je mogoče sklepati, da so združitve med drugim privedle do znižanja stroškov (Združeno kraljestvo), ekonomij obsega (Yara), operativnih sinergij (EuroChem) in logistične učinkovitosti (Fertiberia). Zato je bilo povečanje učinkovitosti ugotovljeno pri vseh proizvajalcih amonijevega nitrata, ki so bili v zadevnem obdobju del industrije Skupnosti. Povečanje učinkovitosti je vključevalo povečanje kupne moči ter možnost optimizacije proizvodnje in postopka prodaje. Hkrati se je industrija Unije širila s pristopi v letih 2004, 2007 in 2013, zaradi česar je bila primerjava skupnih stroškov za posamezno družbo nemogoča. Kot pa je navedeno v uvodni izjavi 47, je pri prestrukturiranju sodelovalo tudi več družb iz držav pristopnic. |
|
(58) |
Komisija je sklenila, da je industrija Unije bolj zgoščena kot pri pregledu iz leta 2002, da je navedena konsolidacija trajna in da je ugodno vplivala na strukturo skupnih stroškov. |
|
(59) |
Po razkritju sta dva proizvajalca Unije navedla, da se skupina EuroChem ne bi smela analizirati zaradi povezav z ruskim subjektom in da je vključitev proizvajalca iz Združenega kraljestva vprašljiva, saj bo Združeno kraljestvo kmalu izstopilo iz Unije. Komisija je te trditve zavrnila. Skupina EuroChem je bila analizirana kot del takratne industrije Skupnosti, proizvajalec iz Združenega kraljestva pa se je ustrezno štel za del industrije Unije, saj je bilo Združeno kraljestvo v času preiskave država članice Unije. |
|
(60) |
Poleg tega sta ta proizvajalca navedla, da Komisija ni pojasnila, kako so spremenjene okoliščine prestrukturiranja industrije Unije neposredno vplivale na izračun škode. Komisija je opozorila, da je najprej ugotovila obstoj trajnih sprememb, ki so vplivale na industrijo Unije od pregleda iz leta 2002, ko je bila nazadnje določena raven ukrepov. Nato je ocenila sedanje razmere industrije Unije in na podlagi tega izračunala nove stopnje škode. Ti analizi sta izvedeni posebej in neodvisno druga od druge. |
|
(61) |
Poleg tega je združenje Fertilizers Europe navedlo, da spremembe, povezane s prestrukturiranjem industrije Unije, v primerjavi z rusko prednostjo v zvezi s plinom niso bile velike. Komisija je izpostavila, da se ugotovljene trajne spremembe ne nanašajo na položaj Rusije v zvezi s plinom, ampak na industrijo Unije, ki se je od pregleda iz leta 2002 utrdila. |
3.2. Stroški plina na trgu Unije
|
(62) |
Vložnik je navedel, da so se cene plina v Uniji od leta 2002 do drugega četrtletja leta 2013 zviševale, od tretjega četrtletja leta 2013 pa so se znatno znižale. Čeprav je pričakovati, da se bodo cene zemeljskega plina v naslednjih desetih letih nekoliko zvišale, vložnik meni, da bodo ostale znatno nižje od ravni, doseženih med zadnjim pregledom zaradi izteka ukrepa. V preglednici 1 je na primer prikazana napoved Svetovne banke glede cen zemeljskega plina za obdobje 2018–2030 (42): Preglednica 1 Napoved glede cen plina
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(63) |
Rusko združenje RFPA je predložilo napoved družbe Gazprom glede cen do leta 2021 (43) v podporo trditvi, da je znižanje cen plina trajno. |
|
(64) |
Združenje Fertilizers Europe je navedlo, da med drugim v zvezi z dampingom in cenami plina v Rusiji ni bilo sprememb (44). Po razkritju je ponovno predložilo izjave o položaju Rusije v zvezi s plinom. |
|
(65) |
Komisija je navedla, da je plin dejansko najpomembnejša surovina za amonijev nitrat in predstavlja več kot 60 % skupnih stroškov proizvodnje. Ugotovila je, da domače cene plina v Rusiji ureja država na podlagi zveznih zakonov in da te cene ne odražajo običajnih tržnih pogojev, pri katerih so cene odvisne zlasti od stroškov proizvodnje in pričakovanj o dobičku. |
|
(66) |
Razmere v zvezi z domačimi cenami plina v Rusiji so pomembne le za opredelitev dampinga, saj zadevajo le določitev normalne vrednosti. Komisija je opozorila, da se ta pregled nanaša le na razmere glede škode. |
|
(67) |
Po razkritju sta združenje Fertilizers Europe in en proizvajalec Unije navedla, da je zvišanje ravni cen plina že preseglo pričakovanja v okviru napovedi Svetovne banke iz aprila 2018 (preglednica 1). Poleg tega je Svetovna banka spremenila svojo napoved v izdaji iz septembra 2018. |
|
(68) |
Komisija ugotavlja, da je bilo od pregleda iz leta 2002, ko je bila določena raven ukrepov, veliko nihanj. Cene so se opazno znižale med letoma 2014 in 2016, od takrat pa se spet vztrajno zvišujejo. Ta sprememba se je delno odražala v stroških proizvodnje proizvajalcev Unije. Stroški proizvodnje vzorčenih družb so se od leta 2014 znižali za več kot 20 %. Nedavni dogodki v letu 2018 potrjujejo znatno nihanje ravni cen plina v Evropi. |
|
(69) |
Spremembe domačih cen surovin se načeloma ne štejejo za trajne spremembe, ker so običajno posledica nestanovitnih tržnih sil. Cene plina v Uniji so določene na odprtem trgu. Poleg tega od leta 2002 ni bilo stabilnega trenda. Zato je Komisija sklenila, da se spremembe cen plina v Uniji ne morejo šteti za trajne. |
3.3. Svetovne spremembe na trgu
|
(70) |
Komisija je menila tudi, da so svetovne spremembe na trgu amonijevega nitrata, ki so bile evidentirane od leta 2002, pomemben element ocene. |
|
(71) |
Prvič, poraba amonijevega nitrata v Rusiji se je od leta 2002 več kot potrojila:
|
|
(72) |
Poleg tega je rusko združenje RFPA pozneje navedlo, da se je leta 2017 glede na predhodne podatke, ki jih je objavilo rusko ministrstvo za kmetijstvo, skupna domača potrošnja dušikovih gnojil povečala še za 8,7 % (47). Ruska potrošnja se bo predvidoma rahlo povečevala do leta 2030 (48). |
|
(73) |
Drugič, povečalo se je tudi povpraševanje na tretjih trgih (predvsem v Latinski Ameriki in opazno v Braziliji). Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) ocenjuje, da se je povpraševanje v Braziliji povečalo z 0,9 milijona ton leta 2002 na 1,5 milijona ton leta 2016 (49). Poleg amonijevega nitrata naj bi se v Latinski Ameriki še naprej povečevalo povpraševanje po drugih dušikovih gnojilih (50). |
|
(74) |
Medtem se je potrošnja amonijevega nitrata v kmetijstvu v EU-28 od leta 2002 nekoliko zmanjšala (51). Pričakuje se, da bo potrošnja Unije v prihodnosti ostala stabilna. |
|
(75) |
V zvezi s tem je trg Unije z vidika obsega manj privlačen kot leta 2002 in tudi leta 2014 (51). |
|
(76) |
Poleg tega so se razmere v Združenih državah Amerike (v nadaljnjem besedilu: ZDA) od pregleda iz leta 2002 spremenile. Avgusta 2016 so ZDA prenehale izvajati protidampinške ukrepe na uvoz amonijevega nitrata iz Rusije. To se je zgodilo v povezavi z razcvetom proizvodnje plina iz skrilavca, ki je proizvajalcem v ZDA zagotovil nižje cene plina. Proizvodnja plina iz skrilavca v ZDA se je od leta 2000 močno povečala in se bo v prihodnosti predvidoma še dodatno povečala. Na podlagi razcveta proizvodnje plina iz skrilavca so se razvile in se še vedno razvijajo zmogljivosti proizvajalcev dušikovih gnojil v ZDA. |
|
(77) |
Druge države, na primer Ukrajina, Avstralija in Indija (52), pa so uvedle protidampinške ukrepe na uvoz amonijevega nitrata, zlasti iz Rusije. |
|
(78) |
Te svetovne spremembe na trgu amonijevega nitrata so trajne in lahko vplivajo na razmere glede škode, med drugim tudi na verjetnost ponovitve škode. |
3.4. Sklep o trajnih spremembah
|
(79) |
Komisija je sklenila, da sta se od pregleda iz leta 2002 spremenili dve okoliščini, in sicer prestrukturiranje industrije Unije in svetovni trg amonijevega nitrata, ter da sta ti spremembi trajni. |
4. OPREDELITEV INDUSTRIJE UNIJE
|
(80) |
Industrija Unije v smislu člena 4(1) osnovne uredbe je bila opredeljena kot proizvajalci amonijevega nitrata v Uniji med obravnavanim obdobjem. |
|
(81) |
Kot je navedeno v oddelku 1.4, je bil izbran vzorec petih družb, na podlagi katerega so bili zbrani podatki, ki so bili preverjeni na kraju samem. Poleg tega so zainteresirane strani, predvsem vložnik, združenje proizvajalcev Unije Fertilizers Europe in rusko združenje RFPA, predložile dodatne podatke. Komisija je uporabila tudi javno razpoložljive podatke, če je bilo to mogoče. |
|
(82) |
Vzorec vključuje pet družb. Številke v zvezi z industrijo Unije so torej v nadaljevanju indeksirane le, kadar se nanašajo na eno družbo. |
5. POLOŽAJ INDUSTRIJE UNIJE
5.1. Potrošnja Unije
|
(83) |
Trend potrošnje Unije, ki znaša od 7 do 8 milijonov metričnih ton, je bil v obravnavanem obdobju stabilen, kot je prikazano v preglednici 2: Preglednica 2 Potrošnja Unije (v milijonih metričnih ton)
|
||||||||||||||||||||
|
(84) |
Poleg tega stabilnega trenda v obravnavanem obdobju je pričakovati, da se trg Unije za amonijev nitrat do leta 2030 na splošno ne bo spreminjal (53). |
5.2. Obseg, cene in tržni delež uvoza iz Rusije
|
(85) |
Komisija je obseg in cene uvoza iz Rusije določila na podlagi podatkov iz uvozne statistike, zbrane v skladu s členom 14(6) osnovne uredbe (v nadaljnjem besedilu: zbirka podatkov iz člena 14(6)). Obseg, tržni delež in povprečne cene uvoza iz Rusije so se spreminjali, kot je prikazano v preglednici 3: Preglednica 3 Celoten obseg uvoza in obseg uvoza iz Rusije (v metričnih tonah), tržni delež in uvozne cene iz Rusije (v EUR/tono)
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(86) |
V OPP se je nadaljeval ruski uvoz amonijevega nitrata v Unijo, pri čemer je ta uvoz v OPP znašal 0,1 milijona metričnih ton (približno 35 % celotnega uvoza, za Gruzijo). |
|
(87) |
Raven uvoza iz Rusije je bila v OPP zelo nizka in se je v obravnavanem obdobju strmo zniževala. Ugotovljeno je bilo, da je prodaja umazanega amonijevega nitrata s strani družbe Kirovo, za katero se ne uporablja protidampinška dajatev, v OPP predstavljala veliko večino izvoza Rusije v Unijo. Uvoz iz Rusije v OPP, ki ne vključuje prodaje umazanega amonijevega nitrata s strani družbe Kirovo, je znašal [0–50 000] metričnih ton, kar je manj kot 0,5-odstotni tržni delež trga Unije. |
|
(88) |
Tržni delež uvoza iz Rusije je pri zadnjem pregledu zaradi izteka ukrepa znašal 3,1 % (54), v OPP pa je bil ocenjen na manj kot 2 %. Pri pregledu iz leta 2002 je uvoz iz Rusije predstavljal 5 % potrošnje Unije (pred širitvijo Unije) (55). |
|
(89) |
Povprečne uvozne cene amonijevega nitrata, uvoženega iz Rusije, so se v obravnavanem obdobju znižale, hkrati pa so se znižale tudi cene plina, pri čemer je plin glavni strošek v proizvodnji amonijevega nitrata. |
5.3. Nelojalno nižanje prodajnih cen
5.3.1. Izvozna cena Rusije
|
(90) |
Kot je navedeno v oddelku 1.4.3.2, je Komisija zbrala podatke dveh sodelujočih ruskih proizvajalcev izvoznikov. |
|
(91) |
En proizvajalec izvoznik, tj. PJSC KuibyshevAzot, je izvažal neposredno v Unijo, pri čemer je neposredno prodajal zadevni izdelek. Vendar ta prodaja v Unijo z vidika količine ([manj kot 1 000] metričnih ton (56)) in edine zadevne stranke ni bila reprezentativna. |
|
(92) |
Drug proizvajalec izvoznik, tj. Uralchem, je izvažal prek povezanega prodajnega mesta v Latviji. Prodaja „navadnega“ amonijevega nitrata s strani družbe Uralchem v OPP je bila prav tako zelo omejena, saj je znašala [manj kot 1 000] metričnih ton (57). |
5.3.2. Ugotovitve glede nelojalnega nižanja prodajnih cen iz Rusije
|
(93) |
Zaradi majhnega in nereprezentativnega obsega sodelujočih proizvajalcev izvoznikov iz Rusije v OPP, kot je opisano v oddelku 5.3.1, Komisija ni mogla oblikovati končne ugotovitve o nelojalnem nižanju prodajnih cen. |
|
(94) |
Po razkritju sta vložnik in združenje RFPA trdila, da bi morala Komisija na podlagi podatkov iz preglednice 3 ugotoviti, da v OPP ni bilo nelojalnega nižanja prodajnih cen. Komisija je navedla, da ti podatki vključujejo znatno prodajo umazanega amonijevega nitrata in se zato razlikujejo od podatkov o njegovi prodaji s strani proizvajalcev Unije. Zato se ti podatki niso obravnavali kot primerni za vključitev v ustrezen in zanesljiv izračun nelojalnega nižanja prodajnih cen. |
5.3.3. Obseg, cene in tržni delež uvoza iz drugih tretjih držav
|
(95) |
Obseg uvoza iz drugih tretjih držav, njihovi tržni deleži in cene med obravnavanim obdobjem so prikazani v preglednici 4. Preglednica 4 Obseg uvoza (v metričnih tonah), tržni deleži in uvozne cene (v EUR/tono)
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(96) |
Druge pomembne države izvoznice v Unijo so bile Gruzija, ki je v OPP izvozila 0,15 milijona metričnih ton (približno 48 % celotnega uvoza), ter v manjšem obsegu na primer Turčija, Srbija, Egipt, Maroko in Norveška. V OPP je v Unijo največ izvažala Gruzija, ki je prehitela Rusijo. Tržni delež drugih držav, ki je v OPP predstavljal 2,9 % trga Unije, je v obravnavanem obdobju ostal na splošno stabilen. Skupne povprečne cene uvoza iz drugih držav so se znižale v skladu z enakim trendom cen Rusije (glej oddelek 5.2) in cen Unije (glej oddelek 5.4.4), kar je povezano z znižanjem cen plina v obravnavanem obdobju. |
5.4. Gospodarski položaj industrije Unije
|
(97) |
Komisija je v skladu s členom 3(5) osnovne uredbe proučila vse gospodarske dejavnike in kazalnike, ki so vplivali na položaj industrije Unije v obravnavanem obdobju. |
|
(98) |
Pri analizi škode se gospodarski položaj industrije Unije ocenjuje na podlagi makroekonomskih kazalnikov (proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlenost in produktivnost) ter mikroekonomskih kazalnikov (povprečne cene na enoto, stroški na enoto, stroški dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala). Makroekonomski kazalniki temeljijo na podatkih, ki so jih predložile zainteresirane strani, in na statističnih podatkih ter se z nekaj izjemami nanašajo na vse znane proizvajalce Unije. Mikroekonomski kazalniki pa temeljijo na podatkih iz vprašalnikov, ki so jih izpolnili vzorčeni proizvajalci Unije, pri čemer so bili ti podatki preverjeni med preiskavo. |
|
(99) |
Pri zadnjem pregledu zaradi izteka ukrepa in pregledu iz leta 2008 so bili kazalniki škode na splošno pozitivni, industriji Unije pa ni bila povzročena škoda. Ker ta preiskava temelji na drugačnem vzorcu, ni mogoče o nobenem trendu glede nekaterih elementov sklepati neposredno iz primerjave podatkov iz tega OPP in tega obravnavanega obdobja s podatki iz zadnjega pregleda zaradi izteka ukrepa. |
5.4.1. Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti
|
(100) |
Trenutni pregled zaradi izteka ukrepa je potrdil ugotovitve prejšnjih preiskav, da je zbiranje točnih in zanesljivih podatkov o zmogljivosti in proizvodnji zadevnega izdelka zapleteno, zlasti ker se lahko tekoči amonijev nitrat uporabi za proizvodnjo trdnega izdelka in tudi drugih izdelkov, ki so nižje v prodajni verigi. Statistična izkrivljanja so lahko posledica obstoja večnamenskih obratov, ki lahko hitro prehajajo med proizvodnjo različnih gnojil. Nizka stopnja izkoriščenosti zmogljivosti za zadevni izdelek je tako manj smiseln kazalnik skupnega gospodarskega položaja industrije Unije. |
|
(101) |
Ob upoštevanju teh pomislekov so se celotna proizvodnja Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti ter isti kazalniki za vzorčene družbe v obravnavanem obdobju gibali, kot je prikazano v preglednici 5: Preglednica 5 Proizvodnja, proizvodna zmogljivost (v milijonih metričnih ton) in izkoriščenost zmogljivosti
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(102) |
Ocenjena proizvodnja v Rusiji je znašala približno 10 milijonov metričnih ton (58), v Uniji pa več kot 7 milijonov. Raven proizvodnje proizvajalcev Unije je podobna ravni pri zadnjem pregledu zaradi izteka ukrepa (59). |
|
(103) |
Proizvodna zmogljivost je v obravnavanem obdobju ostala stabilna. Proizvodnja vzorčenih družb se je povečala, s čimer se je povečala tudi izkoriščenost zmogljivosti. V obravnavanem obdobju je bila izkoriščenost zmogljivosti celotne industrije Unije stabilna. |
5.4.2. Obseg, tržni delež in rast prodaje
|
(104) |
Obseg prodaje na trgu Unije nepovezanim strankam in tržni delež celotne industrije Unije sta se v obravnavanem obdobju gibala, kot je prikazano v preglednici 6: Preglednica 6 Obseg prodaje (v milijonih metričnih ton) in tržni delež
|
||||||||||||||||||||||||||||||
|
(105) |
V obravnavanem obdobju se je obseg prodaje nepovezanim strankam nekoliko povečal. Kar zadeva vzorčene družbe, podatki niso pomembni, saj se je obseg prodaje očitno povečal predvsem zaradi prenehanja skupnega podjetja med dvema vzorčenima družbama v obravnavanem obdobju. |
|
(106) |
Tržni delež celotne industrije Unije je v obravnavanem obdobju znašal več kot 90 %, tako kot tudi pri pregledu zaradi izteka ukrepa iz leta 2014 (92 % v OPP, 93 % leta 2010). V tem OPP se je tržni delež proizvajalcev Unije povečal na 96 %. V obdobju prvotne preiskave 1999–2000, na kateri temelji pregled iz leta 2002, je tržni delež znašal 68 % (na podlagi podatkov za Unijo pred širitvijo). |
5.4.3. Zaposlenost in produktivnost
|
(107) |
Zaposlenost in produktivnost petih vzorčenih družb sta se v obravnavanem obdobju gibali, kot je prikazano v preglednici 7: Preglednica 7 Zaposlenost in produktivnost
|
||||||||||||||||||||||||||||||
|
(108) |
Zaposlenost je v obravnavanem obdobju ostala razmeroma nespremenjena, pri čemer je kazala trend zmanjševanja. Hkrati se je povečala produktivnost na zaposlenega. |
5.4.4. Prodajne cene in dejavniki, ki vplivajo na domače cene
|
(109) |
Tehtano povprečje prodajnih cen na enoto vzorčenih proizvajalcev Unije za nepovezane stranke v Uniji se je v obravnavanem obdobju gibalo, kot je prikazano v preglednici 8: Preglednica 8 Prodajne cene v Uniji in proizvodni stroški na enoto (v EUR/tono)
|
||||||||||||||||||||||||||||||
|
(110) |
Prodajna cena industrije Unije na enoto za nepovezane stranke v Uniji se je med letom 2014 in OPP močno znižala, in sicer za 30 %. To znižanje prodajne cene je eden od glavnih trendov v obdobju, pri čemer se je cena z 268 EUR na tono leta 2014 znižala na 185 EUR v OPP. Vložnik je trdil, da bi se morala cena glede na zniževanje cene plina, ki je glavna stroškovna postavka, še bolj znižati (60). |
|
(111) |
Povprečni stroški proizvodnje na enoto se niso znižali tako zelo kot prodajna cena, in sicer so se znižali z 229 EUR na tono leta 2014 na 176 EUR v OPP. |
|
(112) |
Medtem se je obseg neto prodaje nepovezanim strankam zunaj Unije v obravnavanem obdobju skoraj podvojil (na 190 926 metričnih ton), prodajna cena na enoto zunaj Unije pa se je prav tako močno zniževala. |
|
(113) |
Po razkritju je vložnik navedel, da se cene amonijevega nitrata v Združenem kraljestvu in Franciji po OPP zvišujejo ter da je zato položaj proizvajalcev Unije glede na stroške proizvodnje v OPP trden. Komisija je izpostavila, da na stroške proizvodnje močno vpliva raven cen plina. Zato ni primerno primerjati izbranih prodajnih cen iz avgusta 2018 s stroški proizvodnje vzorčenih družb v OPP. |
|
(114) |
Vložnik je tudi navedel, da je prodaja zunaj Unije pokazala, da lahko proizvajalci Unije konkurirajo ruskim proizvajalcem. Preiskava Komisije se nanaša na razmere na trgu Unije. Dejstvo, da lahko ruski proizvajalci izvozniki in industrija Unije konkurirajo na trgih drugih tretjih držav z drugačnimi značilnostmi trga, se ne nanaša neposredno na zadevno analizo. |
5.4.5. Stroški dela
|
(115) |
Povprečni stroški dela vzorčenih družb so se v obravnavanem obdobju gibali, kot je prikazano v preglednici 9: Preglednica 9 Povprečni stroški dela na zaposlenega
|
||||||||||||||||||||
|
(116) |
Povprečni stroški dela na zaposlenega so se v obravnavanem obdobju zvišali. |
5.4.6. Zaloge
|
(117) |
Ravni zalog vzorčenih družb so se v obravnavanem obdobju gibale, kot je prikazano v preglednici 10: Preglednica 10 Zaloge
|
||||||||||||||||||||||||||||||
|
(118) |
Končne zaloge so v obravnavanem obdobju nihale, in sicer so se med letoma 2014 in 2015 povečale, zatem pa močno zmanjšale. |
5.4.7. Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala
|
(119) |
Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb vzorčenih družb so se v obravnavanem obdobju gibali, kot je prikazano v preglednici 11. Komisija je na pripombo ene od zainteresiranih strani po razkritju posodobila vrstici, ki se nanašata na dobičkonosnost, da bi odpravila tehnično napako. Preglednica 11 Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(120) |
Kot je navedeno v oddelku 5.4.4, se je prodajna cena v obravnavanem obdobju znatno znižala, kar je povezano predvsem z nižjimi cenami plina, znižanje povprečnih stroškov proizvodnje na enoto pa ni bilo tako veliko. |
|
(121) |
Zato se je dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev Unije na splošno zmanjšala, in sicer s 12,5 % leta 2014 na 5,1 % v OPP. Ta odstotek je nižji od ciljnega dobička v višini 8 %. Vendar na dobičkonosnost precej vplivata uspešnost vzorčenega proizvajalca iz Združenega kraljestva (61) ter znatno zvišanje prodajnih, splošnih in upravnih stroškov ter režijskih stroškov drugih dveh vzorčenih proizvajalcev v obravnavanem obdobju. |
|
(122) |
Nasprotno pa je dobičkonosnost, ugotovljena pri pregledu iz leta 2002, za obdobje prvotne preiskave (od 1. julija 1999 do 30. junija 2000) znašala –18,0 %. |
|
(123) |
Zdi se, da sprememba dobičkonosnosti v obravnavanem obdobju ni povezana z izvozom iz Rusije, saj se je ta izvoz od leta 2014 zmanjšal, ampak s splošnim poslovnim ciklom in nekaterimi posebnimi elementi glede dveh družb/skupin. |
|
(124) |
Industrija Unije je tako kot v prejšnji preiskavi nasprotovala 8-odstotnemu ciljnemu dobičku in navedla, da ta industrija potrebuje znatne naložbe in vsaj 12-odstotni donos naložbenega kapitala (62). Združenje Fertilizers Europe je predložilo strokovno študijo, ki jo je naročilo (63), pri čemer je navedlo, da je za doseganje v povprečju 12-odstotnega donosa naložbenega kapitala potreben dobiček pred obdavčitvijo, ki v povprečju znaša 94 EUR na tono, kar ustreza 36-odstotni stopnji donosa od prodaje pred obdavčitvijo (64). |
|
(125) |
Denarni tok in donosnost naložb sta se med letom 2014 in OPP znatno zmanjšala. Neto denarni tok je zmožnost industrije Unije, da sama financira svoje dejavnosti. Njegovo gibanje je sledilo gibanju negativnega trenda dobičkonosnosti. Donosnost naložb je dobiček v odstotku neto knjigovodske vrednosti naložb. Njegovo gibanje je večinoma izražalo gibanje negativnega trenda dobičkonosnosti. Medtem so naložbe v obravnavanem obdobju nihale, saj so se med letoma 2014 in 2016 povišale, v OPP pa znižale. |
|
(126) |
Preiskava ni pokazala, da bi imeli vzorčeni proizvajalci Unije pri zbiranju kapitala težave. |
5.4.8. Sklep o položaju industrije Unije
|
(127) |
Pri pregledu iz leta 2008 in zadnjem pregledu zaradi izteka ukrepa je bilo sklenjeno, da gospodarski položaj industrije Unije ne povzroča škode. |
|
(128) |
Pri tej preiskavi je veliko kazalnikov škode pokazalo mešano sliko in trend zmanjševanja. Prodajne cene negativno vplivajo na sliko o dobičkonosnosti. Medtem ko so trendi finančnih kazalnikov, kot so dobičkonosnost, denarni tok in donosnost naložb, negativni, njihove absolutne ravni ne kažejo škode. Tržni delež industrije Unije je v obravnavanem obdobju ostal večji od 90 %. |
|
(129) |
Kazalniki škode kažejo negativen trend finančnega uspeha in gospodarskega položaja industrije. Vendar so razmere veliko boljše kot pri pregledu iz leta 2002, ko je dobičkonosnost v obdobju preiskave znašala – 18 %, tržni delež industrije Unije pa 68 % (pred širitvijo Unije). |
|
(130) |
Komisija je zato sklenila, da industrija Unije ni utrpela znatne škode v smislu člena 3(5) osnovne uredbe, čeprav ni tako zdrava kot pri zadnjem pregledu zaradi izteka ukrepa in je bil ugotovljen trend zmanjševanja, povezan predvsem z zniževanjem cen. |
6. VERJETNOST PONOVITVE ŠKODE
|
(131) |
Komisija je ocenila, kakšen bi verjetno bil položaj industrije Unije, če bi se ukrepi ukinili. |
|
(132) |
Kot je navedeno v oddelku 1.4.3.2, je Komisija v ta namen zbrala podatke sodelujočih ruskih proizvajalcev izvoznikov, na primer o prodajnih cenah, proizvodnji in prosti zmogljivosti. |
6.1. Razpoložljiva prosta zmogljivost v Rusiji
|
(133) |
Pri zadnjem pregledu zaradi izteka ukrepa je ugotovljena prosta zmogljivost znašala približno 1 milijon ton (za celotno proizvodno zmogljivost 9,6 milijona ton). |
|
(134) |
Glede na podatke Fertecona se je proizvodnja amonijevega nitrata v Rusiji od leta 2013 povečala za 7 % in naj bi se do leta 2030 še naprej povečevala. Domača potrošnja v Rusiji se je znatno povečala, kot je navedeno v oddelku 2.4. Izkoriščenost zmogljivosti presega 95 % in bo v naslednjih letih predvidoma ostala na tej ravni. |
|
(135) |
Združenje Fertilizers Europe je navedlo, da prosta zmogljivost Rusije znaša 1,3 milijona ton ali 18 % trga Unije (65). Po razkritju je ponovilo to trditev in se sklicevalo tudi na ugotovitve Komisije pri zadnjem pregledu zaradi izteka ukrepa. |
|
(136) |
Rusko združenje RFPA je navedlo, da je ruska prosta zmogljivost znašala približno 174 000 metričnih ton (ocena Fertecona), tj. približno 2 % potrošnje Unije (66). Navedlo je, da ocena združenja Fertilizers Europe ni bila pravilna, saj je upoštevala le trden amonijev nitrat, in da je treba uporabiti podatke Fertecona. |
|
(137) |
Kot je Komisija ugotovila v zadnjem pregledu zaradi izteka ukrepa, ruski proizvajalci izvozniki običajno poročajo o svoji vgrajeni zmogljivosti na podlagi nazivne teoretične zmogljivosti. Komisija tudi v tej preiskavi ni upoštevala nazivne zmogljivosti, ki so jo navedle ruske sodelujoče družbe, saj je njihova proizvodnja dejansko presegla njihovo teoretično zmogljivost. Ocenjena izkoriščenost zmogljivosti dveh sodelujočih proizvajalcev izvoznikov je bila večja od 94 %. |
|
(138) |
Komisija je zmogljivost in prosto zmogljivost v Rusiji določila na podlagi preverjenih podatkov sodelujočih družb in podatkov o vseh drugih ruskih izvoznikih, ki so se po potrebi prilagodili (67). Ugotovila je, da je zmogljivost v Rusiji znašala približno 11 milijonov ton, prosta zmogljivost pa 0,6 milijona ton. Ta količina ustreza 7,7-odstotni potrošnji Unije, ki znaša približno 7,9 milijona ton. Prosta zmogljivost je torej bolj omejena kot pri zadnjem pregledu zaradi izteka ukrepa. Če pa bi se prosta zmogljivost v celoti usmerila na trg Unije, bi se lahko še vedno izvažal velik obseg, ki bi posebej močno vplival na nekatere sosednje regije. |
|
(139) |
Združenje Fertilizers Europe je trdilo tudi, da se bo zmogljivost Rusije glede na njen nedavni načrt o gnojilih od marca 2018 še povečala (68). Rusko združenje RFPA je v svoji naslednji predložitvi nasprotovalo razlagi poročila združenja Fertilizers Europe (69). Čeprav v poročilu ni neposredno izraženo povečanje v zvezi z amonijevim nitratom, sta navedena pomen gnojil za rusko gospodarstvo in pripravljenost vlade, da zagotovi visoko zmogljivost v državi. |
|
(140) |
Po razkritju je rusko združenje RFPA trdilo, da ta prosta zmogljivost glede na prihodnji razvoj ruske domače potrošnje ne bo usmerjena v Unijo (glej oddelek 3.3). Komisija je to trditev zavrnila. Čeprav je pričakovati, da se bo ruska potrošnja nekoliko povečala, ni mogoče skleniti, da bi se obstoječa prosta zmogljivost v celoti uporabila za zadovoljitev domačega povpraševanja. Vsekakor pa trditev združenja RFPA ne upošteva nobene prihodnje dodatne ruske zmogljivosti v zvezi z amonijevim nitratom. |
|
(141) |
Vložnik je tudi navedel, da bi bil tržni delež industrije Unije, tudi če bi industrija izgubila 7,7 % trga, še vedno večji kot pri pregledu iz leta 2002. Komisija je izpostavila, da je treba pri primerjavi tržnih deležev industrije Unije v obdobjih 1999–2000 in 2016–2017 upoštevati širši okvir. Leta 2002 je industrija Unije vključevala predvsem zahodnoevropske družbe, ki so se srečevale z uvozom iz Rusije in vzhodnoevropskih držav, slednje pa so se od takrat pridružile Uniji. V skladu s tem se je tržni delež industrije Unije s širitvijo Unije znatno povečal. Zato razmere iz leta 2002 niso neposredno primerljive z razmerami v okviru tega pregleda. |
6.2. Ravnanje ruskih izvoznikov na trgih tretjih držav
|
(142) |
Domači ruski trg je glavni trg ruskih proizvajalcev. Brazilija je nedvomno največji izvozni trg sodelujočih ruskih družb. Industrija Unije je navedla, da bodo ruski izvozniki obseg izvoza preusmerili v Unijo (70). |
|
(143) |
Prodajne cene sodelujočih družb kažejo mešano sliko: cene v nekaterih tretjih državah so manj privlačne od cen Unije, čeprav za nekatere države velja nasprotno. Komisija je zato sklenila, da bi se lahko obseg ruskega izvoza v primeru izteka ukrepov preusmeril z manj privlačnih tretjih trgov na trg Unije. |
|
(144) |
Tveganje preusmeritve je še večje zaradi pričakovanega prihodnjega razvoja zmogljivosti dušikovih gnojil v ZDA, kot je navedeno v oddelku 3.3. |
|
(145) |
Po razkritju sta vložnik in rusko združenje RFPA trdila, da preusmeritev ni verjetna, saj je zlasti en proizvajalec Unije od Rusije kupoval znatne količine amonijevega nitrata za svetovno prodajo in ni verjetno, da bi prodajo preusmeril v Unijo. Komisija je izpostavila, da ta pojav zadeva le nekatere proizvajalce in da bi se v primeru ukinitve ukrepov ravnanje ruskih proizvajalcev izvoznikov, ki prodajajo amonijev nitrat, verjetno spremenilo. |
|
(146) |
Poleg tega je rusko združenje RFPA navedlo, da naložbe različnih ruskih proizvajalcev izvoznikov v Braziliji kažejo na privlačnost Brazilije v nasprotju z Unijo. Komisija je izpostavila, da te naložbe potrjujejo pripravljenost ruskih proizvajalcev na izvoz v tretje države. Te naložbe so bile izvedene, ko so se v Uniji izvajali ukrepi. Vendar ne kažejo, ali bi bil trg Unije privlačen ali ne, če bi se ukrepi ukinili (glej oddelek 6.4). |
6.3. Verjeten prihodnji razvoj ruskih izvoznih cen
|
(147) |
Kot je navedeno v oddelku 5.3.2, Komisija ni mogla oblikovati končne ugotovitve o nelojalnem nižanju prodajnih cen. |
|
(148) |
Kot je navedeno v oddelku 5.3.1, prodaja družbe PJSC KuibyshevAzot zaradi obsega in posebnega odnosa s stranko ni bila reprezentativna. |
|
(149) |
V okviru v prihodnost usmerjene analize verjetnosti ponovitve škode je Komisija ustrezno upoštevala celotno prodajo družbe Uralchem v Uniji, vključno s prodajo umazanega amonijevega nitrata s strani njene podružnice Kirovo. Opozorila je, da je umazani amonijev nitrat v okviru te preiskave del zadevnega izdelka in predstavlja veliko večino ruskega izvoza v Unijo. |
|
(150) |
Prvič, v zvezi s celotno prodajo amonijevega nitrata s strani družbe Uralchem so bile prilagoditve navzdol izvedene za prevoz in raztovarjanje (v razponu [od 5 do 15 EUR na tono]). Drugič, kot je navedeno v oddelku 5.3.1, družba Uralchem prodaja prek povezanega trgovca. Komisija je izvozno ceno določila na podlagi člena 2(9) osnovne uredbe. Prilagoditve navzdol so bile izvedene za vse stroške, ki nastanejo med uvozom in nadaljnjo prodajo, vključno s prodajnimi, splošnimi in upravnimi stroški (v razponu [od 1 % do 3 %]), in za ustrezno stopnjo dobička. Za stopnjo dobička je Komisija zaradi pomanjkanja sodelovanja nepovezanih uvoznikov v okviru te preiskave in pomanjkanja preverjenih podatkov iz prejšnjih preiskav, ki zadevajo isto opredelitev izdelka, uporabila stopnjo dobička nepovezanega uvoznika iz nedavne preiskave o drugi podobni kemikaliji, tj. melaminu, v razponu [od 2 % do 4 %]. (71) |
|
(151) |
Po razkritju je rusko združenje RFPA v imenu družbe Uralchem trdilo, da je Komisija nepravilno prilagodila stroške prevoza in raztovarjanja. Komisija je ugotovila, da je ta trditev upravičena v zvezi z nekaterimi za družbo značilnimi dobavnimi pogoji v nekaj držav članic. |
|
(152) |
Poleg tega je združenje RFPA trdilo, da nobena prilagoditev v skladu s členom 2(9) ni bila upravičena, saj družba Uralchem Trading SIA v Latviji ni uvažala amonijevega nitrata v Unijo. Komisija je opozorila, da je bila ta družba povezana z enim proizvajalcem izvoznikom. Zato je bilo določanje izvozne cene v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe upravičeno. |
|
(153) |
Kar zadeva prodajo umazanega amonijevega nitrata s strani podružnice Kirovo družbe Uralchem, je Komisija primerjala ceno, po kateri je družba Uralchem prodajala umazani in navadni amonijev nitrat na velikem trgu tretje države, pri čemer je ugotovila, da je bil obseg prodaje obeh amonijevih nitratov reprezentativen. Opaziti je bilo mogoče prepričljiv trend, in sicer da je družba Uralchem umazani amonijev nitrat prodajala po višji ceni kot navadni amonijev nitrat. Zato je bila izvedena prilagoditev navzdol (v razponu [od 8 % do 10 %]), da bi se določila cena, po kateri bi se navadni amonijev nitrat verjetno uvažal na trg Unije. |
|
(154) |
Po razkritju je rusko združenje RFPA trdilo, da podatki, na katerih je temeljila prilagoditev, niso bili pravilni. Komisija je izpostavila, da bi bila uporaba drugih podatkov v skladu s trditvijo združenja RFPA manj ustrezna zaradi manjše količine za namene primerjave, vendar bi vsekakor privedla do podobne prilagoditve, ki bi se razlikovala za manj kot eno odstotno točko, kar potrjuje, da je ugotovljeni trend razumna podlaga za prilagoditev. |
|
(155) |
Poleg tega je Komisija štela za ustrezno, da upošteva dejstvo, da bi se prihodnja izvozna cena nanašala na ves morebitni ruski izvoz v Unijo, pri čemer bi bili zajeti različni prodajni kanali in dobavni pogoji, ki bi jih verjetno uporabljali vsi ruski proizvajalci izvozniki. Zato je pri določitvi prihodnje izvozne cene upoštevala ta element. |
|
(156) |
Tako je Komisija prihodnjo in verjetno ceno amonijevega nitrata iz Rusije prvi neodvisni stranki v Uniji določila na podlagi CIF (stroški, zavarovanje in prevoznina) z ustreznimi prilagoditvami navzgor za konvencionalno dajatev (6,5 %) in stroške uvoza (v razponu [od 1 % do 3 %]). Ugotovila je, da bi se zadevni izdelek na trgu Unije verjetno prodajal po ceni, nižji od tehtane povprečne prodajne cene proizvajalcev Unije, zaračunane nepovezanim strankam na trgu Unije. |
|
(157) |
Industrija Unije je navedla, da bi bilo treba prilagoditi ruske cene za Brazilijo, da bi se nadomestila ruska cena izvoza v Unijo (72). Po razkritju je ponovila to trditev. Glede na velik obseg amonijevega nitrata, ki se je iz Rusije izvažal na trg Unije, ta metodologija ob upoštevanju umazanega amonijevega nitrata, ki ga je prodajala podružnica Kirovo družbe Uralchem, in zadevne prilagoditve ni bila primerna za ruske sodelujoče družbe. |
|
(158) |
Nasprotno pa sta vložnik in rusko združenje RFPA trdila, da bi morala Komisija stopnjo škode določiti na podlagi statističnih podatkov in ne na podlagi dejanskega preverjenega obsega prodaje družbe Uralchem. Združenje RFPA je navedlo, da je Komisija uporabila statistične podatke pri različnih preiskavah o amonijevem nitratu ali drugih izdelkih. |
|
(159) |
Komisija je zavrnila to trditev, saj je uporabljene preverjene podatke štela za zanesljivejše od nepreverjenih statističnih podatkov. V zvezi s tem je opozorila, da se preverjene informacije nanašajo na velik obseg amonijevega nitrata, ki se je iz Rusije izvažal na trg Unije, pri čemer je upoštevan tudi umazani amonijev nitrat, ki ga je prodajala podružnica Kirovo družbe Uralchem. Nasprotno pa edini sodelujoči proizvajalec izvoznik pri pregledu iz leta 2002 zadevnega izdelka ni izvažal v Skupnost. Poleg tega so se pri zadnjem pregledu zaradi izteka ukrepa izvajale cenovne zaveze. |
6.4. Privlačnost trga Unije
|
(160) |
Na svetovni ravni je sečnina z več kot 50 milijoni ton dušika najpomembnejše gnojilo, medtem ko za amonijev nitrat ta vrednost znaša približno 10 milijonov (73). V Uniji pa je najpomembnejše gnojilo amonijev nitrat. Unija je največji trg amonijevega nitrata na svetu, vendar Rusija zdaj ne zaostaja veliko. Kot je bilo že navedeno, se je raven skupnega uvoza v Unijo znižala, vendar je bil izvoz nekaterih držav, na primer iz sosednje Gruzije in Turčije, v zadevnem obdobju večji. Ruski proizvajalci so lahko Unijo obravnavali kot sosednji trg in raje izvažajo v Evropo kot v Latinsko Ameriko. Poleg tega ostaja trg Unije privlačen z vidika cen. |
|
(161) |
Trg Unije se glede na velikost, geografsko bližino in cene šteje za privlačen za ruske proizvajalce. |
|
(162) |
Komisija je izvedla simulacijo, da bi proučila, kaj bi se zgodilo z dobičkonosnostjo industrije Unije, če bi se morala industrija Unije prilagoditi ruski povprečni ceni iz oddelka 6.3, da bi ohranila obseg uvoza. Glede na to simulacijo bi dobičkonosnost industrije Unije dosegla negativno vrednost. |
|
(163) |
Po razkritju je združenje kmetov iz Združenega kraljestva navedlo, da ponovitev škode glede na veliko gospodarsko uspešnost industrije Unije ni verjetna. Komisija je zlasti na podlagi rezultatov simulacije zavrnila to trditev. |
|
(164) |
Poleg tega je vložnik poudaril trditev ruskega združenja RFPA, da Rusija ne bo uvažala na trg Unije, med drugim tudi zaradi pomanjkanja infrastrukture ruskih družb v Uniji. Vendar je vložnik hkrati tudi predvideval, da bi ukinitev ukrepov spodbudila ruske družbe k naložbam v objekte. |
|
(165) |
Poleg tega sta rusko združenje RFPA in vložnik navedla, da zmanjševanje obsega uvoza umazanega amonijevega nitrata v Unijo v obravnavanem obdobju dokazuje pomanjkanje privlačnosti trga Unije. Združenje RFPA je prav tako trdilo, da se je zmanjšal uvoz kalcijevega amonijevega nitrata iz Rusije v Unijo. Komisija je opozorila, da ne preiskuje trga kalcijevega amonijevega nitrata. Čeprav je bilo v zadnjem času ugotovljeno zmanjševanje obsega uvoza umazanega amonijevega nitrata, ni bil opažen noben dolgoročni trend, ki bi dokazoval, da evropski trg kot celota v primeru ukinitve ukrepov ne bo več privlačen za ruske proizvajalce amonijevega nitrata. |
6.5. Sklep o verjetnosti ponovitve škode
|
(166) |
Obstaja verjetnost, da bi lahko ruski proizvajalci v primeru ukinitve ukrepov uporabili še vedno razpoložljivo, čeprav omejeno prosto zmogljivost za izvoz v Unijo. Prav tako je verjetno, da bodo določene količine, ki se trenutno izvažajo v tretje države, preusmerjene zaradi sorazmerne privlačnosti trga Unije in njegove bližine Rusiji. Ker industrija Unije ni tako uspešna, kot je bila pri zadnjem pregledu zaradi izteka ukrepa (oddelek 5), bi lahko tak povečan obseg povzročil ponovitev škode. Verjeten prihodnji razvoj ruskih izvoznih cen tudi jasno kaže, da bi se lahko škoda hitro ponovila. |
|
(167) |
Na podlagi tega je bilo sklenjeno, da v primeru ukinitve ukrepov obstaja verjetnost ponovitve škode. |
7. RAVEN PROTIDAMPINŠKIH UKREPOV
7.1. Določitev stopnje dajatve
|
(168) |
V skladu s členom 11(9) osnovne uredbe je Komisija, kolikor je bilo mogoče, upoštevala metodologijo, ki se uporablja pri določitvi ukrepov. Določila je znesek dajatve, potreben za preprečitev ponovitve škode industriji Unije. |
|
(169) |
Pri izračunu stopnje škode v okviru pregleda iz leta 2002 je bila neškodljiva cena določena tako, da se je skupnim stroškom proizvodnje na enoto prištela stopnja dobička, ki jo je mogoče razumno doseči, če ni škodljivega dampinga. Stopnja dobička, ki se je uporabila za ta izračun, je 8 %. Komisija je v skladu z logiko iz oddelka 6.3 uporabila enako stopnjo dobička kot v prejšnjih preiskavah v zvezi z amonijevim nitratom. |
|
(170) |
Industrija Unije je naročila in predložila strokovno študijo, da bi potrdila svoje stališče o utemeljenosti precej večjega ciljnega dobička, tj. 36-odstotne stopnje donosa od prodaje (12-odstotni donos naložbenega kapitala) (74). Ta trditev je bila navedena pri prejšnji preiskavi, Komisija pa jo je zavrnila. Kot v prejšnjih primerih trditve ni mogoče sprejeti, saj mora biti ciljni dobiček za analizo omejen na dobiček, ki bi ga industrija Unije po pričakovanjih lahko dosegla pod normalnimi konkurenčnimi pogoji, če ne bi bilo dampinškega uvoza. |
|
(171) |
Po razkritju sta dva proizvajalca Unije ponovila isto trditev, pri čemer sta kot ciljni dobiček zahtevala 36-odstotno stopnjo donosa od prodaje. Podrejeno sta navedla, da je Unija v zadnjih letih dosegla dvomestno stopnjo dobičkonosnosti, kar utemeljuje več kot 8-odstotni ciljni dobiček. Komisija je izpostavila, da je dobičkonosnost industrije Unije v obravnavanem obdobju in v predhodnih letih, ko so se izvajali ukrepi, nihala nad ciljnim dobičkom in pod njim. Zato je menila, da je 8-odstotni ciljni dobiček ob odsotnosti dampinga, kot je bil določen v prejšnjih preiskavah, še vedno veljaven. |
|
(172) |
Poleg tega sta dva proizvajalca Unije navedla, da bi bilo treba stroške proizvodnje proizvajalcev Unije spremeniti, da bi se upošteval razvoj dogodkov v zvezi s ceno plina in emisijami CO2 po OPP. Komisija je zavrnila to trditev in opozorila, da se v skladu s členom 6 osnovne uredbe informacije v zvezi z obdobjem po preiskavi običajno ne bi smele upoštevati. |
|
(173) |
Ugotovljena stopnja za navaden amonijev nitrat je 32,71 EUR. Ta stopnja je nižja od stopnje 47,07 EUR, ugotovljene pri pregledu iz leta 2002. Komisija je nato določila raven ukrepov za različne vrste izdelkov (glej oddelek 9) v skladu z metodologijo, ki se je uporabila v prejšnjih preiskavah. |
7.2. Zahteva uporabnikov po ukinitvi ukrepov
7.2.1. Trditve uporabnikov med preiskavo
|
(174) |
Med preiskavo je vložnik navedel, da so se razmere glede škode spremenile zaradi trajnih sprememb, to pa spremeni rezultat uravnoteženja v okviru preskusa interesa Unije (75). Poleg tega je združenje COPA-COGECA, ki zastopa kmete in zadruge v Uniji, predložilo izjave in pozvalo k ukinitvi protidampinških ukrepov. Trdilo je, da protidampinški ukrepi škodijo konkurenčnosti izvoza kmetijskih pridelkov iz Unije in prihodkom družinskih kmetij. |
|
(175) |
Kot je navedeno v oddelku 1.4.4, je Komisija poslala vprašalnik združenjem kmetov in skoraj vse zainteresirane strani (združenja kmetov, industrija Unije in rusko združenje) so predložile pripombe v zvezi s tem. |
|
(176) |
Po razkritju je več evropskih združenj kmetov ponovilo, da ukrepi škodijo evropskim kmetom in zmanjšujejo njihovo svetovno konkurenčnost. Vložnik je navedel, da bi morala Komisija izvesti širšo oceno interesov Unije. Opozarja se, da je v obvestilu o začetku navedeno, da je delni vmesni pregled omejen na preiskavo škode. Kljub temu je Komisija v oddelku 7.2.2 v nadaljevanju obravnavala vsebino vseh trditev vložnika in združenja Fertilizers Europe med preiskavo. Vložnik je trdil tudi, da se pripombe združenja Fertilizers Europe ne bi smele upoštevati, ker niso bile predložene pravočasno. Ker je združenje Fertilizers Europe svoje trditve med preiskavo v teku dejansko predložilo pravočasno, se ta trditev zavrne. |
7.2.2. Ocena
|
(177) |
Prvič, združenja kmetov so navedla, da je bila ključna surovina zaradi ukrepov več let dražja. Delež stroškov proizvodnje kmetov, povezan z gnojili, lahko doseže 40 %. Komisija je priznala, da je amonijev nitrat pomembno gnojilo in ključna surovina za različna evropska kmetijska podjetja. Količina uporabljenega amonijevega nitrata kot gnojila je odvisna od pridelanega žita (pšenice, ječmena, ovsa, rži, tritikale), oljne ogrščice, krompirja, sladkorne pese ali travinja. Poleg tega se stroški, ki jih imajo kmetje z amonijevim nitratom, med državami razlikujejo. V Združenem kraljestvu je na primer amonijev nitrat predstavljal od 8 % do 45 % gnojil, ki se uporabljajo za navedene pridelke. Komisija je zato ugotovila, da uporaba amonijevega nitrata kot gnojila zajema zelo različne stvarnosti in da so stroški gnojila v povprečju očitno nižji od 10 %. Ker ukrepi niso geografsko omejeni na območja, na katerih so stroški gnojil posebej visoki, splošni stroški kmetov v celotni Uniji niso nesorazmerno visoki. |
|
(178) |
Vložnik je tudi navedel, da cena amonijevega nitrata ni bila določena v skladu s ceno sečnine v Uniji, in je domneval, da so bili razlog za to ukrepi. Industrija Unije ni zavrnila trditve, da ima amonijev nitrat premijo v primerjavi s sečnino, vendar je navedla, da so bile razlog za to posebnosti izdelka. Komisija je opozorila, da je trenutna preiskava omejena na trg amonijevega nitrata in ne na trge drugih gnojil. |
|
(179) |
Drugič, vložnik je trdil, da kmete Unije ogroža konkurenca, saj ruski kmetje, ki gnojila nabavljajo po nizkih cenah, vstopajo na trg Unije z žiti. Zlasti proizvajalci žit v Uniji so navedli, da jih ogrožata svetovna konkurenca in omejen dostop do surovin po konkurenčnih cenah, vključno z amonijevim nitratom. Vložnik je navedel, da se kmetje Unije ne soočajo samo z večjo konkurenco v Uniji, ampak so bili tudi izrinjeni z izvoznih trgov, na primer v Egiptu. Po razkritju je vložnik trdil, da bi bilo treba v analizo vključiti sektorje, v katerih je bil vpliv največji, na primer sektorja poljščin in mlečnih izdelkov. Navedel je, da je bila Unija v letih 2015 in 2016 druga največja izvoznica žit na svetu, napoveduje pa se, da bo leta 2018 šele peta največja izvoznica. Komisija je navedla, da so se v letih 2015 in 2016, ko se je konkurenčnost zdela velika, izvajali ukrepi. Nasprotno pa je združenje Fertilizers Europe poudarilo, da je izvoz kmetijskih pridelkov iz EU dolgoročno zelo uspešen. Komisija je ugotovila, da predložitve obeh strani niso bile izčrpne, saj se situacija razlikuje glede na državo/pridelek, in da ni mogoče oblikovati trdnega sklepa, da bo izvoz kmetov prevesil uravnoteženje interesov v njihovo korist. |
|
(180) |
Tretjič, irsko združenje je opozorilo tudi na nezadostno oskrbo, zlasti v letu 2017. Vendar je Komisija ugotovila, da bi zmogljivost industrije Unije zadostovala potrošnji. Irski trg je imel tudi posebne težave z dobavo v distribucijski verigi, ki jih ni mogoče posplošiti. |
|
(181) |
Poleg tega je amonijev nitrat na Irskem prepovedan iz regulativnih razlogov. Irski kmetje so priznali, da namesto amonijevega nitrata uporabljajo kalcijev amonijev nitrat, po njihovih navedbah pa naj bi visoke cene amonijevega nitrata vplivale tudi na cene kalcijevega amonijevega nitrata. Vendar ukrepi, ki se izvajajo, ruskim družbam ne preprečujejo proizvodnje in izvoza kalcijevega amonijevega nitrata. Rusko združenje je navedlo, da je glede na normalno 6,5-odstotno dajatev povprečna cena kalcijevega amonijevega nitrata, ki se iz Rusije izvaža na Irsko, višja od cene kalcijevega amonijevega nitrata, ki se izvaža iz Belgije ali na splošno iz Unije. Zato je navedlo, da irski trg kalcijevega amonijevega nitrata tudi brez protidampinških dajatev ni privlačen za ruske proizvajalce. |
|
(182) |
Komisija je pri zadnjem pregledu zaradi izteka ukrepa ugotovila, da kmetje mogoče ne bodo imeli koristi od morebitnega znižanja cen po morebitni ukinitvi ukrepov. Kmetje običajno kupujejo pri distributerjih, ki mogoče nanje ne bodo prenesli nobenih koristi. Po razkritju je vložnik navedel, da se lahko kmetje organizirajo v zadruge in da bi jim povečanje konkurence ruskih proizvajalcev izvoznikov na trgu Unije koristilo, saj bi se znižali njihovi stroški proizvodnje. Komisija je priznala, da lahko zadruge pomagajo kmetom pri izkoriščanju povečane konkurence pri oskrbi z amonijevim nitratom. |
7.2.3. Sklep
|
(183) |
Glede na oceno elementov, predloženih med preiskavo, ukinitev ukrepov ni utemeljena. |
8. DOKONČNI PROTIDAMPINŠKI UKREPI
|
(184) |
Glede na ugotovitve tega delnega vmesnega pregleda, omejenega na škodo, je Komisija sklenila, da bi bilo treba raven protidampinških ukrepov, ki se uporabljajo za uvoz amonijevega nitrata s poreklom iz Rusije, prilagoditi. |
|
(185) |
Raven za skupino EuroChem je bila določena pri pregledu iz leta 2008 na podlagi stopnje dampinga. Ker je stopnja škode, ugotovljena pri tej preiskavi v zvezi s pregledom, nižja od stopnje dajatve, ki se trenutno uporablja, bi morala nova raven ukrepov veljati tudi za skupino EuroChem. |
|
(186) |
Kar zadeva družbo Kirovo, bi se morale nove dajatve iz preglednice 12 uporabljati le za oznaki KN 3102 30 90 in 3102 40 90. |
|
(187) |
Zato bi bilo treba uporabiti stopnje protidampinške dajatve, izražene kot cena CIF meja Unije brez plačane carine, ki so prikazane v preglednici 12: Preglednica 12 Nova raven dajatev
|
|
(188) |
Po razkritju je vložnik pozval, da se na podlagi referenčnega merila (cena FOB na območju Baltskega morja za avgust 2018, ki jo je objavila svetovalna služba in je bila prilagojena za nekatere stroške prevoza, znaša pa 188 EUR na metrično tono) določi minimalna uvozna cena. Ker je referenčno merilo objavila svetovalna služba, je vložnik navedel, da bi se lahko minimalna cena revidirala vsako četrtletje. Vendar minimalne uvozne cene zaradi praktičnosti in učinkovitosti ni mogoče predvideti. Prvič, ob upoštevanju odnosov med nekaterimi ruskimi proizvajalci izvozniki in subjekti v Uniji ter različnih vrst izdelkov minimalna uvozna cena ne bi bila praktična. Drugič, ob upoštevanju nestanovitnosti cen plina minimalna uvozna cena morda ne bi mogla učinkovito preprečiti tveganja ponovitve škode. Tudi s četrtletnim prilagajanjem, kot ga je predlagal vložnik, ni gotovo, ali bi minimalna cena, določena v danem trenutku, v treh mesecih uporabe zagotavljala želeni učinek, tj. ustrezno zaščito industrije Unije. |
|
(189) |
Poleg tega se je Komisiji glede na verjetnost ponovitve škode v skladu z oddelkom 6, pomen plina za proizvodnjo amonijevega nitrata v skladu z oddelkom 2 in prakse Rusije v zvezi s cenami plina zdelo potrebno spremljati razvoj uvoza amonijevega nitrata s poreklom iz Rusije od datuma sprejetja te uredbe do datuma izteka protidampinških ukrepov septembra 2019. To spremljanje ji bo omogočilo, da bo seznanjena z razvojem zadevnih dogodkov na trgu Unije, in olajšalo ustrezno ukrepanje, kjer je potrebno. |
|
(190) |
Družba lahko zahteva uporabo teh individualnih stopenj protidampinške dajatve, če se spremeni ime ali naslov njenega subjekta. Zahtevek je treba nasloviti na Komisijo (76). Zahtevek mora vsebovati vse ustrezne informacije, ki dokazujejo, da sprememba ne vpliva na pravico družbe do stopnje dajatve, ki se nanaša nanjo. Če sprememba imena ali naslova družbe ne vpliva na njeno pravico do stopnje dajatve, ki se nanaša nanjo, bo obvestilo o spremembi imena ali naslova objavljeno v Uradnem listu Evropske unije. |
9. RAZKRITJE IN SKLEP
|
(191) |
Kot je navedeno v oddelku 1.4.6, je Komisija vse zainteresirane strani obvestila o osnovnih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je nameravala predlagati spremembo stopnje dajatve, ki se uporablja. Pripombe so bile analizirane in upoštevane, če je bilo to upravičeno. |
|
(192) |
Iz navedenega sledi, da bi bilo treba protidampinške ukrepe spremeniti, kot je določeno v oddelku 8. |
|
(193) |
Odbor, ustanovljen s členom 15(1) osnovne uredbe, ni predložil mnenja – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Člen 1(2) Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 999/2014 se nadomesti z naslednjim:
|
(1) |
preglednici iz točk (a) in (c) se nadomestita z naslednjim:
|
|
(2) |
preglednica iz točke (b) se nadomesti z naslednjim:
|
Člen 2
Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 14. novembra 2018
Za Komisijo
Predsednik
Jean-Claude JUNCKER
(1) UL L 176, 30.6.2016, str. 21.
(2) Uredba Sveta (ES) št. 2022/95 z dne 16. avgusta 1995 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz amonijevega nitrata s poreklom iz Rusije (UL L 198, 23.8.1995, str. 1).
(3) Uredba Sveta (ES) št. 663/98 z dne 23. marca 1998 o spremembi Uredbe (ES) št. 2022/95 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz amonijevega nitrata s poreklom iz Rusije (UL L 93, 26.3.1998, str. 1).
(4) Uredba Sveta (ES) št. 384/96 z dne 22. decembra 1995 o zaščiti proti dumpinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (UL L 56, 6.3.1996, str. 1). Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2238/2000 (UL L 257, 11.10.2000, str. 2).
(5) Uredba Sveta (ES) št. 658/2002 z dne 15. aprila 2002 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve za uvoz amonijevega nitrata s poreklom iz Rusije (UL L 102, 18.4.2002, str. 1).
(6) Uredba Sveta (ES) št. 945/2005 z dne 21. junija 2005 o spremembi Uredbe (ES) št. 658/2002 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve za uvoz amonijevega nitrata s poreklom iz Rusije in Uredbe (ES) št. 132/2001 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve za uvoz amonijevega nitrata s poreklom med drugim iz Ukrajine na podlagi opravljenega delnega vmesnega pregleda v skladu s členom 11(3) Uredbe (ES) št. 384/96 (UL L 160, 23.6.2005, str. 1).
(7) Uredba Sveta (ES) št. 661/2008 z dne 8. julija 2008 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve za uvoz amonijevega nitrata s poreklom iz Rusije po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) in delnem vmesnem pregledu v skladu s členom 11(3) Uredbe (ES) št. 384/96 (UL L 185, 12.7.2008, str. 1).
(8) Sklep Komisije 2008/577/ES z dne 4. julija 2008 o sprejetju zavez, ponujenih v zvezi s protidampinškim postopkom glede uvoza amonijevega nitrata s poreklom iz Rusije in Ukrajine (UL L 185, 12.7.2008, str. 43).
(9) Zadeva T-348/05.
(10) Zadeva T-348/05 INTP.
(11) Uredba Sveta (ES) št. 989/2009 z dne 19. oktobra 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 661/2008 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve za uvoz amonijevega nitrata s poreklom iz Rusije (UL L 278, 23.10.2009, str. 1).
(12) Sklep Komisije 2012/629/EU z dne 10. oktobra 2012 o spremembi Sklepa 2008/577/ES o sprejetju zavez, ponujenih v zvezi s protidampinškim postopkom glede uvoza amonijevega nitrata s poreklom iz Rusije (UL L 277, 11.10.2012, str. 8).
(13) Uredba Sveta (ES) št. 1225/2009 z dne 30. novembra 2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (UL L 343, 22.12.2009, str. 51).
(14) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 999/2014 z dne 23. septembra 2014 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz amonijevega nitrata s poreklom iz Rusije po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 (UL L 280, 24.9.2014, str. 19).
(15) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/226 z dne 17. februarja 2016 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 999/2014 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz amonijevega nitrata s poreklom iz Rusije po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 (UL L 41, 18.2.2016, str. 13).
(16) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/415 z dne 21. marca 2016 o umiku sprejetja zaveze dveh proizvajalcev izvoznikov in razveljavitvi Sklepa 2008/577/ES o sprejetju zavez, ponujenih v zvezi s protidampinškim postopkom glede uvoza amonijevega nitrata s poreklom iz Rusije (UL L 75, 22.3.2016, str. 10).
(17) Obvestilo o začetku delnega vmesnega pregleda protidampinških ukrepov, ki veljajo za uvoz amonijevega nitrata s poreklom iz Rusije (UL C 271, 17.8.2017, str. 15).
(18) Obvestilo o začetku delnega vmesnega pregleda protidampinških ukrepov, ki veljajo za uvoz amonijevega nitrata s poreklom iz Rusije (UL C 271, 17.8.2017, str. 9).
(19) Odbor profesionalnih kmetijskih organizacij v EU (COPA)/Splošna konfederacija kmetijskih zadrug v EU (COGECA).
(20) AB Achema, Grupa Azoty Zaklady Azotowe, CF Fertilisers UK Limited in Yara France.
(21) Družba Neochim PLC., ki je povezana s skupino Borealis.
(22) Družba Yara Sluiskil B.V., ki za razliko od družbe Yara France proizvaja amonijak na kraju samem.
(23) Obvestilo o začetku delnega vmesnega pregleda protidampinških ukrepov, ki veljajo za uvoz amonijevega nitrata s poreklom iz Rusije (UL C 271, 17.8.2017, str. 9).
(24) Več kot 20 evropskih združenj kmetov je želelo sodelovati v vlogi zainteresiranih strani.
(25) Avstrija, Belgija, Danska, Estonija, Finska, Francija, Irska, Italija, Latvija, Litva, Madžarska, Nemčija, Poljska, Španija in Združeno kraljestvo.
(26) Uredba Sveta (ES) št. 945/2005 z dne 21. junija 2005 o spremembi Uredbe (ES) št. 658/2002 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve za uvoz amonijevega nitrata s poreklom iz Rusije in Uredbe (ES) št. 132/2001 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve za uvoz amonijevega nitrata s poreklom med drugim iz Ukrajine na podlagi opravljenega delnega vmesnega pregleda v skladu s členom 11(3) Uredbe (ES) št. 384/96 (UL L 160, 23.6.2005, str. 1).
(27) Glej Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/1821 z dne 6. oktobra 2016 o spremembi Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L 294, 28.10.2016, str. 1) in Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2017/1925 z dne 12. oktobra 2017 o spremembi Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L 282, 31.10.2017, str. 1).
(28) Zajete so družbe, ki so postale proizvajalci Unije po pristopih v letih 2004, 2007 in 2013.
(29) Diapozitivi z zaslišanja združenja Fertilizers Europe z dne 21. novembra 2017.
(30) Poročilo urada za pošteno trgovino, https://assets.publishing.service.gov.uk/media/555de39fe5274a74ca0000af/Kemira.pdf.
(31) https://www.ft.com/content/7683d0ce-2dad-11df-a971-00144feabdc0.
(32) http://www.snl.com/Cache/25347763.PDF?O=PDF&T=&Y=&D=&FID=25347763&iid=4533245.
(33) Predstavitev vlagateljem skupine CF Industries za jesen/zimo 2016, https://www.snl.com/Cache/1500093371.PDF?O=PDF&T=&Y=&D=&FID=1500093371&iid=4533245.
(34) https://www.cfindustries.com/globalassets/cf-industries/media/documents/reports/annual-reports/cf-industries-2017-annual-report.pdf.
(35) Letno poročilo skupine Yara za leto 2017, https://www.yara.com/siteassets/investors/057-reports-and-presentations/annual-reports/2017/yara-annual-report-2017-web.pdf/.
(36) https://www.yara.com/siteassets/investors/057-reports-and-presentations/other/2017/fertilizer_industry_handbook_2017_with_notes.pdf/.
(37) http://www.eurochemgroup.com/en/press-releases/eurochem-completes-acquisition-of-basf-fertilizer-assets/.
(38) http://www.eurochemgroup.com/wp-content/uploads/2016/02/EuroChem_Annual_Report_2012_eng12.pdf.
(39) http://www.eurochemgroup.com/wp-content/uploads/2016/02/2018_02_08-EuroChem-FY2017-IFRS-Conference-Call-1.pdf.
(40) http://www.grupofertiberia.com/en/structure/.
(41) http://www.fertiberia.com/media/312748/fertiberia-annual-report-2014.pdf.
(42) Napoved Svetovne banke glede cen blaga, april 2018, http://pubdocs.worldbank.org/en/458391524495555669/CMO-April-2018-Forecasts.pdf.
(43) Predložitev združenja RFPA z dne 2. oktobra 2017.
(44) Diapozitivi z zaslišanja združenja Fertilizers Europe z dne 9. novembra 2017, 22. marca 2018 in 12. aprila 2018.
(45) Uredba Sveta (ES) št. 658/2002 z dne 15. aprila 2002 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve za uvoz amonijevega nitrata s poreklom iz Rusije (UL L 102, 18.4.2002, str. 1), uvodna izjava 37.
(46) Podatki Združenja evropskih proizvajalcev gnojil, ki jih je predložil ruski proizvajalec izvoznik. Glej predložitev združenja RFPA z dne 13. marca 2018.
(47) Predložitev združenja RFPA z dne 13. marca 2018. V prejšnji predložitvi RFPA z dne 2. oktobra 2017 so bile navedene nižje ocene.
(48) Zahtevek za pregled, ki ga je vložil vložnik.
(49) Podatki s spletišča FAO, pridobljeni junija 2018.
(50) Glej na primer napoved o industriji gnojil Združenja evropskih proizvajalcev gnojil (Fertilizer Outlook 2017–2021), https://www.fertilizer.org/images/Library_Downloads/2017_IFA_Annual_Conference_Marrakech_PIT_AG_Fertilizer_Outlook.pdf, ali priročnik skupine Yara o industriji gnojil iz januarja 2017 (Yara Fertilizer Industry Handbook), https://www.yara.com/siteassets/investors/057-reports-and-presentations/other/2017/fertilizer-industry-handbook_2017_slides_only.pdf/.
(51) Diapozitivi z zaslišanja združenja Fertilizers Europe z dne 21. novembra 2017.
(52) Glej polletna poročila držav za leto 2018 na spletišču STO, https://www.wto.org/english/tratop_e/adp_e/adp_e.htm.
(53) Zahtevek za pregled, ki ga je vložil vložnik. Glej tudi napoved Fertecona o nitratih, citirano na diapozitivih z zaslišanja združenja Fertilizers Europe z dne 21. novembra 2017, in podatke Fertecona v okviru predložitve združenja RFPA z dne 13. marca 2018.
(54) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 999/2014 z dne 23. septembra 2014 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz amonijevega nitrata s poreklom iz Rusije po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 (UL L 280, 24.9.2014, str. 19), uvodna izjava 111.
(55) Uredba Sveta (ES) št. 658/2002 z dne 15. aprila 2002 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve za uvoz amonijevega nitrata s poreklom iz Rusije (UL L 102, 18.4.2002, str. 1), uvodna izjava 48.
(56) Odgovor družbe PJSC KuibyshevAzot na vprašalnik.
(57) Odgovor podružnice družbe Uralchem JSC, tj. družbe Azot, na vprašalnik.
(58) Na podlagi izpolnjenih obrazcev za vzorčenje. Ocena je v skladu s podatki Fertecona, ki jih je združenje RFPA predložilo 13. marca 2018, in oceno iz zadnjega pregleda o izteku ukrepa (Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 999/2014 z dne 23. septembra 2014 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz amonijevega nitrata s poreklom iz Rusije po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 (UL L 280, 24.9.2014, str. 19), uvodna izjava 72).
(59) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 999/2014 z dne 23. septembra 2014 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz amonijevega nitrata s poreklom iz Rusije po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 (UL L 280, 24.9.2014, str. 19), uvodni izjavi 120 in 121.
(60) Glej na primer zahtevek za pregled, ki ga je vložil vložnik.
(61) To je bilo delno povezano z okvaro obrata v OPP, v katerem se je dobičkonosnost zmanjšala v primerjavi z letoma 2015 in 2016.
(62) Donos naložbenega kapitala je finančno razmerje, na podlagi katerega se merita dobičkonosnost družbe in učinkovitost vlaganja kapitala.
(63) Združenje Fertilizers Europe je študijo predložilo 8. februarja 2018, v okviru te preiskave pa 5. aprila 2018. Ime strokovnjaka je zaupno, da bi se preprečil kakršen koli negativen vpliv nanj.
(64) Diapozitivi z zaslišanja združenja Fertilizers Europe z dne 8. februarja 2018.
(65) Diapozitivi z zaslišanja združenja Fertilizers Europe z dne 22. marca 2018.
(66) Predložitev združenja RFPA z dne 13. marca 2018.
(67) Na podlagi izpolnjenih obrazcev za vzorčenje in spletišča ene družbe. Namen prilagoditve je bil upoštevati, da so ruske družbe uporabile nazivno zmogljivost.
(68) Diapozitivi z zaslišanja združenja Fertilizers Europe z dne 12. aprila 2018 in priloga „Časovni načrt za razvoj proizvodnje mineralnih gnojil v obdobju do leta 2025“.
(69) Predložitev združenja RFPA z dne 24. aprila 2018.
(70) Diapozitivi z zaslišanja združenja Fertilizers Europe z dne 22. marca 2018.
(71) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/1171 z dne 30. junija 2017 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz melamina s poreklom iz Ljudske republike Kitajske po pregledu zaradi izteka ukrepov v skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 170, 1.7.2017, str. 62), uvodna izjava 156. Ugotovljeno je bilo, da sta melamin, pridobljen iz sečnine, in amonijev nitrat derivata zemeljskega plina in da so med proizvajalci nekatera prekrivanja.
(72) Diapozitivi z zaslišanja združenja Fertilizers Europe z dne 22. marca 2018.
(73) Glej priročnik skupine Yara o industriji gnojil iz leta 2017, https://www.yara.com/siteassets/investors/057-reports-and-presentations/other/2017/fertilizer-industry-handbook_2017_slides_only.pdf/.
(74) Združenje Fertilizers Europe je študijo predložilo 8. februarja 2018, v okviru te preiskave pa 5. aprila 2018. Ime strokovnjaka je zaupno, da bi se preprečil kakršen koli negativen vpliv nanj.
(75) Glej na primer predložitev vložnika z dne 9. novembra 2017 in diapozitive z zaslišanja vložnika z dne 3. januarja 2018. Glej tudi različna elektronska sporočila združenj kmetov iz septembra 2017, v katerih zahtevajo status zainteresirane strani.
(76) Directorate-General for Trade, Directorate H, CHAR 04/39, 1049 Bruxelles/Brussel, Belgique/België.
SKLEPI
|
15.11.2018 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 287/32 |
IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2018/1723
z dne 26. oktobra 2018
o čezmejnem projektu Rail Baltica na koridorju jedrnega omrežja Severno morje–Baltik
(notificirano pod dokumentarno številko C(2018) 6969)
(Besedilo v estonskem, finskem, latvijskem, litovskem, poljskem in švedskem jeziku je edino verodostojno)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o smernicah Unije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja in razveljavitvi Sklepa št. 661/2010/EU (1) ter zlasti člena 47(2) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Kot je priznano v 3. delovnem načrtu za koridor jedrnega omrežja Severno morje–Baltik (2), naj bi imel čezmejni projekt Rail Baltica ključno vlogo pri zagotavljanju delovanja koridorja z interoperabilno in učinkovito povezavo baltskih držav s Poljsko in do Finske ter multimodalnimi povezavami med pomorskim, železniškim in cestnim prometom. |
|
(2) |
Rail Baltica se izvaja kot hitra konvencionalna železniška proga za mešani potniški in tovorni promet. Pričakuje se, da se bodo tokovi tovornega in potniškega prometa po dokončanju projekta Rail Baltica znatno povečali. |
|
(3) |
Projekt Rail Baltica je zelo kompleksen čezmejni projekt, ki vključuje pet držav članic in pri katerem je ustrezno usklajevanje pomemben izziv. Da bi se podprlo njegovo usklajeno in pravočasno izvajanje, je treba sprejeti določbe, v katerih se opišejo potrebni ukrepi in časovni razpored njihovega izvajanja. To bi pripomoglo k doseganju čezmejnih ciljev delovnega načrta za koridor Severno morje–Baltik. Glede na navedeni delovni načrt naj bi čezmejni projekt Rail Baltica postal operativen, takoj ko bo to mogoče, v vsakem primeru pa najpozneje do leta 2030. |
|
(4) |
Brez poseganja v člen 1(4) Uredbe (EU) št. 1315/2013 preostala proračunska sredstva, potrebna za polno izvajanje čezmejnega projekta Rail Baltica, po ocenah znašajo najmanj 5,6 milijarde EUR. Vrednost doslej izvedenih ali načrtovanih projektov dosega skoraj 1,9 milijarde EUR in vključuje sredstva Unije (do 85 % upravičenih stroškov). Pomembno je opredeliti ukrepe, potrebne za dokončanje projekta Rail Baltica, da se lahko načrtuje in v celoti optimizira s tem povezana razpoložljivost financiranja Unije, nacionalnega in regionalnega financiranja ter drugih relevantnih vrst podpore. |
|
(5) |
Zaradi čezmejne razsežnosti projekta je potrebna vzpostavitev namenskih struktur upravljanja. Evropski koordinator za koridor jedrnega omrežja Severno morje–Baltik in predstavnik Komisije bi v navedenih strukturah morala sodelovati kot opazovalca. |
|
(6) |
Estonija, Latvija in Litva so podpisale in ratificirale medvladni sporazum, v katerem so se dogovorile, da se v celoti zavezujejo k projektu Rail Baltica. Družba RB Rail AS in nacionalni izvajalski organi so bili vzpostavljeni in imenovani za izvajanje projekta. Projektna skupina Rail Baltica je pristojna za usmerjanje in usklajevanje med ministrstvi Estonije, Latvije, Litve, Poljske in Finske. |
|
(7) |
Za spremljanje napredka pri izvajanju bi morale države članice Komisiji pošiljati redna poročila o tej zadevi za odseke, ki se nahajajo na njihovih ozemljih, in sporočiti kakršne koli nastale zamude. |
|
(8) |
Ukrepe iz tega sklepa so odobrile Estonija, Latvija, Litva, Poljska in Finska. |
|
(9) |
Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem odbora iz člena 52 Uredbe (EU) št. 1315/2013 – |
SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Predmet urejanja
V tem sklepu so opisani ukrepi in časovni razpored izvajanja za čezmejni projekt Rail Baltica (Talin–Pärnu–Riga–Panevėžys–Kaunas–Varšava s povezavo do Vilne) ter s tem povezane določbe o upravljanju.
Člen 2
Ukrepi in časovni razpored
Estonija, Latvija, Litva in Poljska zagotovijo pravočasno izvedbo naslednjih ukrepov:
|
(a) |
do 31. decembra 2018:
|
|
(b) |
do 30. junija 2019: Estonija, Latvija in Litva sprejmejo odločitev o upravljanju zgrajene infrastrukture; |
|
(c) |
do 31. decembra 2020:
|
|
(d) |
do 31. decembra 2021:
|
|
(e) |
do 31. decembra 2023:
|
|
(f) |
do 31. decembra 2025:
|
Člen 3
Upravljanje
1. Predstavniki Estonije, Latvije, Litve, Poljske in Finske vsaj dvakrat letno razpravljajo o napredku ukrepov iz člena 2 na sestanku medvladne (ministrske) projektne skupine Rail Baltica, ki se ga udeležijo tudi evropski koordinator za koridor jedrnega omrežja Severno morje–Baltik in predstavniki Komisije.
2. Evropski koordinator za koridor jedrnega omrežja Severno morje–Baltik in predstavniki Komisije ter imenovani predstavniki Poljske in Finske so vabljeni, da se sestankov nadzornega odbora RB Rail AS udeležujejo kot opazovalci.
Člen 4
Poročanje
Estonija, Latvija, Litva in Poljska Komisiji in evropskemu koordinatorju za koridor jedrnega omrežja Severno morje–Baltik vsaj enkrat letno poročajo o napredku pri izvajanju ukrepov iz člena 2 ter sporočijo kakršne koli nastale zamude, pri čemer navedejo razloge za zamudo in sprejete popravne ukrepe. Navedene države članice lahko v ta namen po potrebi uporabijo vsebino letnih poročil o stanju, ki se predložijo v okviru sporazumov o dodelitvi nepovratnih sredstev Instrumenta za povezovanje Evrope.
Člen 5
Pregled
Komisija najpozneje do 31. decembra 2023 po posvetovanju z Estonijo, Finsko, Latvijo, Litvo in Poljsko ter ob pomoči evropskega koordinatorja za koridor jedrnega omrežja Severno morje–Baltik pregleda ukrepe in časovni razpored iz člena 2.
Člen 6
Ta sklep je naslovljen na Republiko Estonijo, Republiko Latvijo, Republiko Litvo, Republiko Poljsko in Republiko Finsko.
V Bruslju, 26. oktobra 2018
Za Komisijo
Violeta BULC
Članica Komisije
(1) UL L 348, 20.12.2013, str. 1.
(2) Delovni načrt je na voljo na https://ec.europa.eu/transport/themes/infrastructure/north-sea-baltic_en.
(3) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/6 z dne 5. januarja 2017 o evropskem načrtu za uvedbo evropskega sistema za upravljanje železniškega prometa (UL L 3, 6.1.2017, str. 6).