(1)

V skladu s členom 97(2) in (3) Uredbe (EU) št. 1308/2013 je Komisija proučila vlogo Romunije za registracijo imena „Însurăței“ in jo objavila v Uradnem listu Evropske unije (2).

(2)

Komisija v skladu s členom 98 Uredbe (EU) št. 1308/2013 ni prejela nobenega ugovora.

(3)

V skladu s členom 99 Uredbe (EU) št. 1308/2013 bi bilo treba ime „Însurăței“ zaščititi in ga vpisati v register iz člena 104 navedene uredbe.

(4)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

(1)

Evropska komisija je v svojem sporočilu o strateškem okviru EU za varnost in zdravje pri delu za obdobje 2014–2020 (2) poudarila, da je treba izboljšati kakovost zbiranja statističnih podatkov o z delom povezanih nezgodah in boleznih, poklicni izpostavljenosti in z delom povezanem slabem zdravstvenem stanju. Ponovitev priložnostnega modula o nesrečah pri delu in z delom povezanih zdravstvenih težavah, opravljenega v letih 1999, 2007 in 2013, bi morala omogočiti dopolnitev podatkov, ki jih pošiljajo države članice v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 349/2011 (3). Poleg tega bi se morale s ponovitvijo tega modula zagotoviti informacije o poklicni izpostavljenosti dejavnikom tveganja za telesno zdravje in duševno dobro počutje.

(2)

Delegirana uredba Komisije (EU) 2016/1851 (4) podrobno določa in opisuje področja posebnih informacij („podmodule“), ki bi jih bilo treba vključiti v priložnostni modul za leto 2020 o nezgodah pri delu in drugih z delom povezanih zdravstvenih težavah.

(3)

Komisija bi morala določiti tehnične parametre, filtre, šifre in rok za pošiljanje podatkov v okviru priložnostnega modula o nezgodah pri delu in drugih z delom povezanih zdravstvenih težavah.

(4)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za evropski statistični sistem –

(1)

Z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2018/866 (2) je bila določena prilagoditvena stopnja za neposredna plačila na podlagi Uredbe (EU) št. 1306/2013 za koledarsko leto 2018. Ta prilagoditvena stopnja je bila določena na podlagi informacij, ki so na voljo v okviru osnutka proračuna za leto 2019, zlasti ob upoštevanju zneska finančne discipline v višini 468,7 milijona EUR za rezervo za krizne razmere v kmetijskem sektorju iz člena 25 Uredbe (EU) št. 1306/2013.

(2)

Medtem ko potreba po finančni disciplini ostaja 468,7 milijona EUR za rezervo za krizne razmere v kmetijskem sektorju, je iz razpoložljivih informacij v zvezi z dopolnilnim pismom Komisije št. 1 k osnutku proračuna za leto 2019, ki vsebuje napovedi za neposredna plačila in s trgom povezane odhodke, razvidno, da je treba prilagoditi stopnjo finančne discipline iz Izvedbene uredbe (EU) 2018/866.

(3)

Zato je na podlagi novih informacij, ki jih ima Komisija, primerno prilagoditi prilagoditveno stopnjo v skladu s členom 26(4) Uredbe (EU) št. 1306/2013 pred 1. decembrom koledarskega leta, za katero se ta prilagoditvena stopnja uporablja.

(4)

Praviloma kmetje, ki vložijo vlogo za pomoč za neposredna plačila za eno koledarsko leto (N), plačilo prejmejo v predpisanem plačilnem obdobju znotraj proračunskega leta (N + 1). Vendar lahko države članice izvedejo pozna plačila kmetom po preteku tega plačilnega obdobja znotraj določenih omejitev. Takšna pozna plačila se lahko izvedejo v naslednjem proračunskem letu. Pri uporabi finančne discipline za dano koledarsko leto se prilagoditvena stopnja ne bi smela uporabljati pri plačilih, za katera so bile vloge za pomoč vložene v koledarskih letih, za katera se finančna disciplina ne uporablja. Zato je za zagotovitev enakega obravnavanja kmetov primerno določiti, da se prilagoditvena stopnja uporablja samo za plačila, za katera so bile vloge za pomoč vložene v koledarskem letu, za katero se finančna disciplina uporablja, ne glede na to, kdaj se plačilo kmetom izvede.

(5)

V členu 8(1) Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (3) je določeno, da se prilagoditvena stopnja za neposredna plačila, določena v skladu s členom 26 Uredbe (EU) št. 1306/2013, uporablja samo za neposredna plačila, višja od 2 000 EUR, ki se odobrijo kmetom v ustreznem koledarskem letu. Poleg tega je v členu 8(2) Uredbe (EU) št. 1307/2013 določeno tudi, da se zaradi postopnega uvajanja neposrednih plačil prilagoditvena stopnja za Hrvaško uporablja šele od 1. januarja 2022. Prilagoditvena stopnja, ki se določi v tej uredbi, se zato ne bi smela uporabljati za plačila kmetom v navedeni državi članici.

(6)

Prilagojeno prilagoditveno stopnjo bi bilo treba upoštevati za izračun vseh plačil, ki se dodelijo kmetu na podlagi vloge za pomoč, vložene za koledarsko leto 2018. Zaradi jasnosti bi zato bilo treba Izvedbeno uredbo (EU) 2018/866 razveljaviti.

(7)

Za zagotovitev, da se prilagojena stopnja uporablja od datuma, ko bi bilo treba začeti z izplačili kmetom v skladu z Uredbo (EU) št. 1306/2013, bi bilo treba to uredbo uporabljati od 1. decembra 2018 –

(1)

Svet je po protidampinški preiskavi z Izvedbeno uredbo (EU) št. 791/2011 (2) z dne 9. avgusta 2011 uvedel dokončno protidampinško dajatev v višini 62,9 % na uvoz nekaterih tkanin z odprto mrežno strukturo iz steklenih vlaken s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“).

(2)

Po preiskavi proti izogibanju v skladu s členom 13 Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 (3) („osnovna uredba“) je Svet z Izvedbeno uredbo (EU) št. 672/2012 (4)24. julija 2012 ukrepe razširil na uvoz nekaterih tkanin z odprto mrežno strukturo iz steklenih vlaken, poslanih iz Malezije, ne glede na to, ali so deklarirane kot izdelek s poreklom iz Malezije ali ne.

(3)

Po preiskavi proti izogibanju v skladu s členom 13 osnovne uredbe je Svet z Izvedbeno uredbo (EU) št. 21/2013 (5)16. januarja 2013 ukrepe razširil na uvoz nekaterih tkanin z odprto mrežno strukturo iz steklenih vlaken, poslanih iz Tajvana in Tajske, ne glede na to, ali so deklarirane kot izdelek s poreklom iz Tajvana ali Tajske ali ne.

(4)

Po preiskavi proti izogibanju v skladu s členom 13 osnovne uredbe je Svet z Izvedbeno uredbo (EU) št. 1371/2013 (6)20. decembra 2013 ukrepe razširil na uvoz nekaterih tkanin z odprto mrežno strukturo iz steklenih vlaken, poslanih iz Indije in Indonezije, ne glede na to, ali so deklarirane kot izdelek s poreklom iz Indije in Indonezije, in podjetju Montex Glass Fibre Industries Pvt. Ltd. odobril izvzetje iz te dajatve. V skladu s členom 1(3) Izvedbene uredbe (EU) št. 1371/2013 so se dajatve pobirale za ves uvoz zadevnega izdelka (razen za tistega, ki ga proizvaja podjetje Montex Glass Fibre Industries Pvt. Ltd.), za katerega je prej veljala registracija na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 322/2013 (7) o začetku preiskave proti izogibanju.

(5)

Severnoameriško podjetje Pyrotek Incorporated s tovarnami ali prodajnimi mesti v različnih državah, vključno z državami članicami EU, je 21. januarja 2014 zaprosilo za izvzetje iz razširjenih ukrepov v skladu s členom 11(4) osnovne uredbe v zvezi s podjetjem Pyrotek India Pvt. Ltd., proizvajalcem izvoznikom iz Indije.

(6)

V odgovoru na vprašalnik, ki ga je poslala Komisija, je podjetje Pyrotek India Pvt. Ltd. navedlo, da je izvažalo zadevni izdelek v obdobju preiskave proti izogibanju, kar je privedlo do razširitve ukrepov na Indijo (od 1. aprila 2012 do 31. marca 2013). Zato podjetje Pyrotek India Pvt. Ltd. ni izpolnilo pogojev, določenih v členu 11(4) osnovne uredbe. Vendar je zahtevek vseboval zadostne dokaze, ki upravičujejo začetek delnega vmesnega pregleda ukrepov, kakor so bili razširjeni na Indijo, v skladu s členom 11(3) in členom 13(4) osnovne uredbe.

(7)

Komisija je 23. septembra 2014 začela delni vmesni pregled v skladu s členom 11(3) in členom 13(4) osnovne uredbe. Med delnim vmesnim pregledom je Komisija ugotovila, da je bilo podjetje Pyrotek India Pvt. Ltd. dejanski proizvajalec zadevnega izdelka, odkar ga je začelo proizvajati avgusta 2011, in da se ni vključilo v prakse izogibanja.

(8)

Komisija je 10. septembra 2015 po preiskavi v skladu s členom 11(3) in členom 13(4) osnovne uredbe z Izvedbeno uredbo (EU) 2015/1507 (8) nekatere indijske proizvajalce, vključno s podjetjem Pyrotek India Pvt. Ltd., izključila iz razširitve dajatve, ki se uporablja za uvoz zadevnega izdelka, poslanega iz Indije, ne glede na to, ali je deklariran kot izdelek s poreklom iz Indije ali ne. Podjetju Pyrotek India Pvt. Ltd. je bilo od navedenega datuma posledično odobreno izvzetje iz razširjenih ukrepov, ki se uporabljajo za izvoz v Unijo.

(9)

Komisija je 6. novembra 2017 po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe z Izvedbeno uredbo (EU) 2017/1993 (9) uvedla dokončno protidampinško dajatev na uvoz nekaterih tkanin z odprto mrežno strukturo iz steklenih vlaken s poreklom iz LRK, kakor je bila razširjena na uvoz nekaterih tkanin z odprto mrežno strukturo iz steklenih vlaken, poslanih iz Indije, Indonezije, Malezije, Tajvana in Tajske, ne glede na to, ali so deklarirane kot izdelek s poreklom iz teh držav ali ne.

(10)

Kakor je navedeno v uvodni izjavi (6), je Komisija med delnim vmesnim pregledom ugotovila, da je bilo podjetje Pyrotek India Pvt. Ltd. dejanski proizvajalec zadevnega izdelka, ker ga je začelo proizvajati avgusta 2011, in da se ni vključilo v prakse izogibanja. Zato se je Komisija odločila, da delno ponovno odpre preiskavo glede izvzetja.

(11)

Evropska komisija je 18. maja 2018 delno ponovno odprla preiskavo glede izvzetja v zvezi z uvozom tkanin z odprto mrežno strukturo iz steklenih vlaken z velikostjo celice več kot 1,8 mm po dolžini in širini ter s težo več kot 35 g/m2, razen diskov iz steklenih vlaken, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske ali poslane iz Indije, ne glede na to, ali so deklarirane kot izdelek s poreklom iz Indije ali ne, ki se trenutno uvrščajo pod oznaki KN ex 7019 51 00 in ex 7019 59 00. Obvestilo o začetku je objavila v Uradnem listu Evropske unije (10) („obvestilo o začetku“).

(12)

V obvestilu o začetku je Komisija navedla, da je bilo ponovno odprtje preiskave po obsegu omejeno na ocenjevanje, ali bi bilo primerno razširiti časovni okvir izvzetja na obdobje med 21. decembrom 2013 in 10. septembrom 2015.

(13)

Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani pozvala, naj se javijo, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je podjetje Pyrotek India Pvt. Ltd., industrijo Unije in druge znane zainteresirane strani izrecno obvestila o začetku preiskave glede izvzetja ter jih povabila k sodelovanju.

(14)

Zainteresirane strani so imele možnost, da v rokih iz obvestila o začetku pisno izrazijo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(15)

Izdelek v tej preiskavi so tkanine z odprto mrežno strukturo iz steklenih vlaken z velikostjo celice več kot 1,8 mm po dolžini in širini ter s težo več kot 35 g/m2, razen diskov iz steklenih vlaken, s poreklom iz LRK ali poslane iz Indije, ne glede na to, ali so deklarirane kot izdelek s poreklom iz Indije ali ne, ki se trenutno uvrščajo pod oznaki KN ex 7019 51 00 in ex 7019 59 00 (oznaki TARIC 7019510014, 7019590014).

(16)

Preiskava je po obsegu omejena na ocenjevanje, ali bi bilo časovni okvir izvzetja primerno razširiti na obdobje med 21. decembrom 2013 in 10. septembrom 2015.

(17)

Pyrotek India Pvt. Ltd. je indijsko hčerinsko podjetje večnacionalne skupine Pyrotek s sedežem v ZDA. Skupina Pyrotek je dobavitelj različnih vrst potrošnega materiala ter orodij za kovinsko industrijo in industrijo aluminija.

(18)

Vložnik proizvaja izdelek, ki se pregleduje, v indijskem obratu v kraju Chennai in ga prodaja svojim povezanim družbam v Uniji. Povezane družbe v Uniji v večini primerov nadalje predelujejo izdelek, ki se pregleduje, in ga prodajajo končnim strankam.

(19)

Opozoriti je treba, da je Komisija med zgodnejšim delnim vmesnim pregledom (11) ugotovila, da je bilo podjetje Pyrotek India Pvt. Ltd. dejanski proizvajalec zadevnega izdelka in da se ni vključilo v prakse izogibanja.

(20)

Kakor je navedeno v uvodni izjavi 6, je podjetje Pyrotek India Pvt. Ltd. navedlo, da je izvažalo zadevni izdelek v obdobju preiskave proti izogibanju, ki je privedla do razširitve ukrepov na Indijo (od 1. aprila 2012 do 31. marca 2013), in plačalo protidampinške dajatve na svoj izvoz v Unijo v skladu z Izvedbeno uredbo (EU) št. 1371/2013.

(21)

Kakor je navedeno v uvodni izjavi 11, je bilo podjetje Pyrotek India Pvt. Ltd. z Izvedbeno uredbo (EU) 2015/1507 10. septembra 2015 izvzeto iz razširjenih ukrepov, ki se uporabljajo za izvoz v Unijo, in sicer od 11. septembra 2015. Vendar s tem datumom začetka uporabe tega izvzetja ni bilo pokrito obdobje pred navedenim datumom, v katerem je bilo treba protidampinške dajatve na izvoz podjetja Pyrotek India Pvt. Ltd. v Evropsko unijo plačati.

(22)

Komisija je ponovno ocenila stanje in ugotovila, da bi bilo treba izvoz podjetja Pyrotek India Pvt. Ltd. v Unijo v obdobju med 21. decembrom 2013 in 10. septembrom 2015 izključiti iz plačila dajatve proti izogibanju.

(23)

Nobena zainteresirana stran se ni javila v rokih iz obvestila o začetku. Prav tako nobena zainteresirana stran ni pisno izrazila svojih stališč ali zahtevala zaslišanja ne pred Komisijo ne pred pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(24)

Komisija zato meni, da bi bilo podjetju Pyrotek India Pvt. Ltd. ustrezno odobriti izvzetje. Navedeno izvzetje bi se moralo uporabljati za obdobje med 21. decembrom 2013 in 10. septembrom 2015 v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe.

(25)

Zato bi bilo treba spremeniti Izvedbeno uredbo (EU) št. 1371/2013, da se pojasni, da se izvzetji, odobreni podjetju Montex Glass Fibre Industries Pvt. Ltd. in podjetju Pyrotek India Pvt. Ltd., uporabljata od datuma začetka veljavnosti Izvedbene uredbe (EU) št. 1371/2013, tj. 21. decembra 2013, do začetka veljavnosti Izvedbene uredbe (EU) 2015/1507, tj. 11. septembra 2015. Člen 1(2) Izvedbene uredbe (EU) št. 1371/2013 bi bilo treba ustrezno spremeniti.

(26)

Komisija po prejetju pripomb, ki jih je po razkritju predložilo podjetje Pyrotek India Pvt. Ltd., poleg tega meni, da bi bilo treba pojasniti, da bi morala biti do zahtevka za povračilo ali odpust upravičena vsakršna protidampinška dajatev, plačana za zadevni izdelek, ki ga proizvaja podjetje Pyrotek India Pvt. Ltd. in se je v Unijo uvažal v obdobju registracije blaga, določenem z Uredbo (EU) št. 322/2013.

(27)

Zato je obdobje iz člena 121(1) Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (12) primerno podaljšati do 1. septembra 2019, da se zagotovi, da se neupravičeno plačane dajatve lahko povrnejo ali odpustijo pri nacionalnih carinskih organih v skladu z veljavno carinsko zakonodajo, kadar so roki iz navedenega odstavka potekli pred datumom začetka uporabe te uredbe.

(28)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 15(1) Uredbe (EU) 2016/1036 –

(1)

Komisija je 18. julija 2018 z Izvedbeno uredbo (EU) 2018/1013 (3) uvedla začasne zaščitne ukrepe za uvoz nekaterih izdelkov iz jekla. Področje uporabe teh ukrepov je zajemalo tudi Južno Afriko.

(2)

Vendar bi bilo treba v skladu s členom 33 sporazuma o gospodarskem partnerstvu (v nadaljnjem besedilu: SGP) med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter državami Južnoafriške razvojne skupnosti (v nadaljnjem besedilu: SADC) na drugi strani (4) države SADC, ki izvajajo SGP, izključiti s področja uporabe zaščitnih ukrepov, ki jih je EU sprejela v skladu s Sporazumom STO o zaščitnih ukrepih.

(3)

Trenutno pri dveh kategorijah izdelka, tj. nerjavnih vročih valjanih pločevini in trakovih (kategorija izdelka 8) ter nerjavnih hladno valjanih pločevini in trakovih (kategorija izdelka 9), začasni zaščitni ukrepi za jeklo od vseh držav SADC, ki izvajajo SGP; veljajo samo za Južno Afriko.

(4)

Izvedbeno uredbo (EU) 2018/1013 bi bilo zato treba spremeniti tako, da se Južna Afrika črta z njenega področja uporabe začasnih ukrepov za ti kategoriji izdelka.

(5)

Kot je prikazano v spodnjih preglednicah, izključitev Južne Afrike s področja uporabe začasnih ukrepov ne spremeni splošnih trendov uvoza za zadevni kategoriji izdelka, saj ti še vedno kažeta znatno povečanje uvoza.

(6)

Na splošno izključitev Južne Afrike prav tako ne spreminja razvoja skupnega uvoza, saj je bil njen delež v tem uvozu majhen, in sicer je v obdobju 2013–2017 znašal manj od 0,5 % skupnega uvoza. Iz enakega razloga uvoz iz Južne Afrike ne spreminja ugotovitev iz uvodne izjave 81 Izvedbene uredbe (EU) 2018/1013 glede vpliva drugih dejavnikov na položaj industrije Unije.

(7)

Južno Afriko bi bilo treba izključiti s področja uporabe začasnih zaščitnih ukrepov pri kategorijah izdelka 8 in 9, raven kvot za ti dve kategoriji pa ustrezno prilagoditi. Uvoz iz Južne Afrike, ki je potekal od začetka veljavnosti začasnih zaščitnih ukrepov, bi bilo treba z retroaktivnim učinkom izključiti iz izračuna kvote brez dajatev za preostanek obdobja veljavnosti začasnih ukrepov.

(8)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za zaščitne ukrepe, ustanovljenim na podlagi člena 3(3) Uredbe (EU) 2015/478 in člena 22(3) Uredbe (EU) 2015/755 –

(1)

V Direktivi Sveta 2006/112/ES (3) je določeno, da lahko države članice za publikacije na kakršnih koli fizičnih nosilcih uporabljajo nižje stopnje davka na dodano vrednost (DDV). Nižje stopnje DDV pa ni mogoče uporabiti za elektronsko dobavljene publikacije, ki jih je treba obdavčiti po splošni stopnji DDV.

(2)

V skladu s sporočilom Komisije z dne 6. maja 2015 o strategiji za enotni digitalni trg za Evropo in zaradi omogočanja sledenja tehnološkemu napredku v digitalnem gospodarstvu bi morale imeti države članice možnost, da stopnje DDV za elektronsko dobavljene publikacije uskladijo z nižjimi stopnjami DDV za publikacije, dobavljene na fizičnih nosilcih.

(3)

Komisija je v sporočilu z dne 7. aprila 2016 o akcijskem načrtu za DDV poudarila, da bi moralo biti mogoče za elektronsko dobavljene publikacije izkoristiti isto preferencialno obravnavo z vidika stopenj DDV kot za publikacije, dobavljene na fizičnih nosilcih. Sodišče je v nedavni sodbi v zadevi C-390/15 (4) menilo, da sta dobava digitalnih publikacij na fizičnih nosilcih in elektronska dobava digitalnih publikacij primerljivi. Zato je primerno uvesti možnost, da vse države članice uporabijo nižjo stopnjo DDV za dobavo knjig, časopisov in periodičnih publikacij, ne glede na to, ali so dobavljeni na fizičnih nosilcih ali elektronsko. Iz istih razlogov je primerno tistim državam članicam, ki trenutno za določene knjige, časopise ali periodične publikacije, dobavljene na fizičnih nosilcih, v skladu s pravom Unije uporabljajo stopnje DDV, ki so nižje od najnižje stopnje, določene v členu 99 Direktive 2006/112/ES, ali odobravajo oprostitve s pravico do odbitka DDV, plačanega v predhodni fazi, omogočiti, da enako obravnavo z vidika DDV za takšne knjige, časopise ali periodične publikacije uporabijo tudi, kadar so te dobavljene elektronsko.

(4)

Od 1. januarja 2015 se DDV za vse elektronsko opravljene storitve plača v državi članici, v kateri je potrošnik. Zaradi uvedbe načela, ki temelji na namembnem kraju, za elektronsko dobavljene publikacije ni več treba uporabljati splošne stopnje, da bi se zagotovila vzpostavitev in delovanje notranjega trga in preprečilo izkrivljanje konkurence.

(5)

Da se prepreči obsežna uporaba nižjih stopenj DDV za avdiovizualne vsebine, bi bilo treba državam članicam omogočiti, da uporabljajo nižjo stopnjo za knjige, časopise in periodične publikacije le, če teh publikacij, ne glede na to, ali so dobavljene na fizičnih nosilcih ali elektronsko, v celoti ali v pretežnem delu ne tvorijo glasbene ali video vsebine.

(6)

Države članice bi morale ohraniti diskrecijsko pravico glede določanja stopenj DDV za publikacije in glede omejevanja obsega uporabe nižjih stopenj DDV, ob objektivni utemeljitvi vključno, kadar digitalne publikacije nudijo enako bralno vsebino.

(7)

Ker cilja te direktive, in sicer omogočiti državam članicam, da za elektronsko dobavljene publikacije uporabljajo stopnje DDV, ki so iste kot stopnje DDV, ki jih trenutno uporabljajo za publikacije na kakršnih koli fizičnih nosilcih, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(8)

Direktivo 2006/112/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

(1)

Okvirni sporazum med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Avstralijo na drugi strani (1) (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) je bil podpisan 7. avgusta 2017 v Manili, delno pa se začasno uporablja od 4. oktobra 2018.

(2)

Člen 56(1) Sporazuma ustanavlja Skupni odbor, katerega naloge med drugim vključujejo spodbujanje učinkovitega izvajanja Sporazuma.

(3)

Člen 56(4) Sporazuma določa, da Skupni odbor sprejme svoj poslovnik ter da lahko ustanovi pododbore in delovne skupine za obravnavo določenih vprašanj.

(4)

Da se zagotovi učinkovito izvajanje Sporazuma, bi bilo treba poslovnik Skupnega odbora in mandat pododborov in delovnih skupin sprejeti čim prej.

(5)

Stališče Unije v okviru Skupnega odbora o sprejetju poslovnika Skupnega odbora ter sprejetju mandata pododborov in delovnih skupin bi zato moralo temeljiti na priloženih osnutkih sklepov Skupnega odbora –

(1)

V skladu s postopkom iz člena 21(2) Uredbe (EU) 2015/323 Komisija do 15. oktobra 2018 predstavi predlog, v katerem določi: (a) zgornjo mejo zneska prispevka za leto 2020, (b) letni znesek prispevka za leto 2019, (c) znesek prvega obroka prispevka za leto 2019 ter (d) okvirno, nezavezujočo napoved pričakovanih letnih zneskov prispevkov za leti 2021–2022.

(2)

V skladu s členom 52 Uredbe (EU) 2015/323 je Evropska investicijska banka (EIB) Komisiji sporočila posodobljene ocene obveznosti in plačil za instrumente, ki jih upravlja.

(3)

Člen 22(1) Uredbe (EU) 2015/323 določa, da se pri zahtevkih za prispevke najprej porabijo zneski, določeni v prejšnjih Evropskih razvojnih skladih (ERS). Zato bi bilo treba pozvati k plačilu sredstev v sklopu 10. ERS za EIB ter 11. ERS za Komisijo.

(4)

S Sklepom Sveta (EU) 2017/2171 (3) je določena zgornja meja letnega zneska prispevkov držav članic v ERS za leto 2019 v višini 4 600 000 000 EUR za Komisijo in v višini 300 000 000 EUR za EIB –

(1)

Uredba (EU) 2018/1475 Evropskega parlamenta in Sveta (2) določa pravni okvir za evropsko solidarnostno enoto, ki bo mladim ponudila priložnosti za udejstvovanje v solidarnostnih aktivnostih. Program bo prispeval k reševanju neizpolnjenih družbenih potreb in krepitvi skupnosti ter hkrati spodbujal osebni, izobraževalni, družbeni, državljanski in poklicni razvoj mladih.

(2)

Upravljanje delov ukrepov evropske solidarnostne enote vključuje izvajanje tehničnih projektov, ki ne implicirajo sprejemanja političnih odločitev, zahtevajo pa visoko raven tehničnega in finančnega strokovnega znanja in izkušenj v celotnem projektnem ciklu.

(3)

Izvajalska agencija za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je pokazala učinkovit pristop k upravljanju programov Unije. Z leti je zgradila kompetence, znanja, spretnosti in zmogljivosti pri upravljanju programov, prenesenih nanjo.

(4)

Analiza stroškov in koristi, ki je bila izvedena v skladu s členom 3(1) Uredbe (ES) št. 58/2003, je poudarila kvantitativne in kvalitativne prednosti, ki jih prinaša prenos upravljanja dela ukrepov evropske solidarnostne enote na Agencijo.

(5)

V primerjavi z interno možnostjo se je upravljanje nalog s strani agencije izkazalo za uspešnejše in stroškovno učinkovitejše za 30 % v neto sedanji vrednosti. Nove dejavnosti, ki so predvidene za prenos na Agencijo, so skladne z njenimi trenutnimi pristojnostmi in pooblastili. Te dejavnosti predstavljajo tudi nadaljevanje njenih obstoječih dejavnosti, kot so projekti v okviru evropske prostovoljske službe, ki so bile nanjo prenesene iz programa Erasmus+, vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. 1288/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (3). Poleg tega bi zainteresirane strani evropske solidarnostne enote lahko izkoristile izkušnje Agencije pri upravljanju programov. Nasprotno bi bila interna ureditev moteča, saj matični generalni direktorati dejavnosti, predvidenih za prenos, niso nikoli upravljali interno in za to nimajo zmogljivosti.

(6)

Zato bi bilo treba odgovornost za izvajanje delov novih ukrepov evropske solidarnostne enote na podlagi Uredbe (EU) 2018/1475 prenesti na Agencijo in ustrezno spremeniti Izvedbeni sklep 2013/776/EU (4).

(7)

Za zagotovitev doslednega izvajanja tega sklepa in zadevnih ukrepov je treba zagotoviti, da Agencija izvaja svoje naloge, povezane z izvajanjem teh ukrepov, od datuma začetka veljavnosti Uredbe (EU) 2018/1475.

(8)

Ukrepi iz tega izvedbenega sklepa so v skladu z mnenjem Odbora za izvajalske agencije –