(1)

Svet je 23. aprila 2007 pooblastil Komisijo za pogajanja o sporazumu o prosti trgovini z državami članicami Združenja držav jugovzhodne Azije (v nadaljnjem besedilu: združenje ASEAN). To pooblastilo je predvidelo tudi možnost dvostranskih pogajanj.

(2)

Svet je 22. decembra 2009 pooblastil Komisijo za dvostranska pogajanja o sporazumu o prosti trgovini s posameznimi državami članicami združenja ASEAN, in sicer najprej s Singapurjem, ki naj bi potekala v skladu z obstoječimi pogajalskimi smernicami.

(3)

Svet je 12. septembra 2011 pooblastil Komisijo, da razširi pogajanja s Singapurjem, da bi zajemala tudi zaščito naložb.

(4)

Pogajanja o Sporazumu o zaščiti naložb med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Singapur na drugi strani (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) so se zaključila in Sporazum bi bilo treba podpisati v imenu Unije, s pridržkom zaključka postopkov, potrebnih za njegovo poznejšo sklenitev –

(1)

Uredba Sveta (EU) 2018/120 (2) določa kvote za leto 2018.

(2)

Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, se je z ulovi staleža iz Priloge k tej uredbi s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge ali so v njej registrirana, izčrpala dodeljena kvota za leto 2018.

(3)

Zato je za navedeni stalež treba prepovedati ribolovne dejavnosti –

(1)

Uredba Sveta (EU) 2018/120 (2) določa kvote za leto 2018.

(2)

Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, se je z ulovi staleža iz Priloge k tej uredbi s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge ali so v njej registrirana, izčrpala dodeljena kvota za leto 2018.

(3)

Zato je za navedeni stalež treba prepovedati ribolovne dejavnosti –

(1)

Uredba Sveta (EU) 2018/120 (2) določa kvote za leto 2018.

(2)

Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, se je z ulovi staleža iz Priloge k tej uredbi s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge ali so v njej registrirana, izčrpala dodeljena kvota za leto 2018.

(3)

Zato je za navedeni stalež treba prepovedati ribolovne dejavnosti –

(1)

Uredba Sveta (EU) 2018/120 (2) določa kvote za leto 2018.

(2)

Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, se je z ulovi staleža iz Priloge k tej uredbi s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge ali so v njej registrirana, izčrpala dodeljena kvota za leto 2018.

(3)

Zato je za navedeni stalež treba prepovedati ribolovne dejavnosti –

(1)

Uredba Sveta (EU) 2018/120 (2) določa kvote za leto 2018.

(2)

Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, se je z ulovi staleža iz Priloge k tej uredbi s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge ali so v njej registrirana, izčrpala dodeljena kvota za leto 2018.

(3)

Zato je za navedeni stalež treba prepovedati ribolovne dejavnosti –

(1)

Uredba Sveta (EU) 2018/120 (2) določa kvote za leto 2018.

(2)

Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, se je z ulovi staleža iz Priloge k tej uredbi s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge ali so v njej registrirana, izčrpala dodeljena kvota za leto 2018.

(3)

Zato je za navedeni stalež treba prepovedati ribolovne dejavnosti –

(1)

Uredba Sveta (EU) 2018/120 (2) določa kvote za leto 2018.

(2)

Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, se je z ulovi staleža iz Priloge k tej uredbi s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge ali so v njej registrirana, izčrpala dodeljena kvota za leto 2018.

(3)

Zato je za navedeni stalež treba prepovedati ribolovne dejavnosti –

(1)

Svet je z Uredbo Sveta (ES) št. 1136/2006 (2) uvedel protidampinško dajatev na uvoz vzvodnih mehanizmov s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: LRK) (v nadaljnjem besedilu: prvotni ukrepi). Preiskava, ki je privedla do uvedbe prvotnih ukrepov, se bo v nadaljnjem besedilu imenovala prvotna preiskava.

(2)

Svet je po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 (3) z Izvedbeno uredbo (EU) št. 796/2012 (4) znova uvedel dokončne protidampinške ukrepe na uvoz vzvodnih mehanizmov s poreklom iz LRK (v nadaljnjem besedilu: prejšnji pregled zaradi izteka ukrepa).

(3)

Komisija je po objavi obvestila o bližnjem izteku veljavnosti ukrepov (5) prejela zahtevek za pregled v skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2016/1036.

(4)

Zahtevek za pregled je 30. maja 2017 vložilo Združenje proizvajalcev vzvodnih mehanizmov (v nadaljnjem besedilu: vložnik) v imenu treh proizvajalcev Unije, ki predstavljajo približno 95 % celotne proizvodnje vzvodnih mehanizmov v Uniji. Zahtevek za pregled je bil utemeljen s tem, da bi iztek ukrepov verjetno povzročil nadaljevanje dampinga in ponovitev škode za industrijo Unije.

(5)

Komisija je po posvetovanju z odborom iz člena 15(1) osnovne uredbe ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi za začetek pregleda zaradi izteka ukrepa, in je 1. septembra 2017 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije (6) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku), napovedala pregled zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe.

(6)

Preiskava v zvezi z nadaljevanjem ali ponovitvijo dampinga je zajemala obdobje od 1. julija 2016 do 30. junija 2017 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave v zvezi s pregledom). Proučitev gibanj, pomembnih za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2014 do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

(7)

Komisija je v obvestilu o začetku vse zainteresirane strani pozvala k sodelovanju v preiskavi. Poleg tega je o začetku pregleda zaradi izteka ukrepa uradno obvestila vložnika, druge znane proizvajalce Unije, proizvajalce izvoznike iz LRK, uvoznike/uporabnike, za katere je znano, da jih to zadeva, ter organe LRK.

(8)

Vse zainteresirane strani so bile pozvane, naj v roku, navedenem v obvestilu o začetku, izrazijo svoja stališča ter predložijo informacije in podporne dokaze. Imele so tudi možnost, da pisno zahtevajo zaslišanje pred preiskovalnimi službami Komisije in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(9)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec zainteresiranih strani v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(10)

Glede na očitno veliko število proizvajalcev izvoznikov iz LRK je bilo v obvestilu o začetku predvideno vzorčenje.

(11)

Da bi se lahko Komisija odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi lahko v tem primeru izbrala vzorec, je vse znane proizvajalce izvoznike iz LRK pozvala, naj zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Zahtevane informacije so vključevale obseg proizvodnje in proizvodno zmogljivost. Poleg tega je predstavništvo LRK pri Evropski uniji pozvala, naj navede morebitne druge proizvajalce izvoznike, ki bi jih zanimalo sodelovanje v preiskavi, in/ali stopi v stik z njimi.

(12)

Javil se ni nobeden od 33 kitajskih izvoznikov/proizvajalcev, s katerimi je bil navezan stik, niti noben drug kitajski izvoznik/proizvajalec, da bi zagotovil zahtevane informacije.

(13)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da je začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije. V skladu s členom 17 osnovne uredbe je bil vzorec izbran na podlagi obsega prodaje podobnega izdelka. Zajemal je tri proizvajalce Unije. Vzorčeni proizvajalci Unije so predstavljali več kot 75 % ocenjenega celotnega obsega proizvodnje industrije Unije in več kot 75 % njenega celotnega obsega prodaje nepovezanim kupcem v Uniji v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe glede začasnega vzorca. Pripomb ni prejela, zato je bil začasni vzorec potrjen. Vzorec se je štel za reprezentativnega za industrijo Unije.

(14)

Da bi se lahko Komisija odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi lahko v tem primeru izbrala vzorec, so bili k sodelovanju v tej preiskavi pozvani vsi nepovezani uvozniki. Pozvani so bili, naj se javijo Komisiji in ji pri tem zagotovijo informacije o svojih družbah, zahtevane v Prilogi II k obvestilu o začetku.

(15)

Poleg tega je Komisija v začetni fazi stopila v stik s 26 uvozniki, opredeljenimi v zahtevku za pregled, ter jih pozvala, naj pojasnijo svojo dejavnost in izpolnijo Prilogo II k obvestilu o začetku.

(16)

Komisiji ni predložil pripomb ali se javil noben uvoznik.

(17)

Komisija je vprašalnike poslala trem vzorčenim proizvajalcem Unije in trem uporabnikom, ki so bili opredeljeni v zahtevku za pregled.

(18)

Vprašalniki so bili hkrati poslani 38 proizvajalcem v možnih tretjih državah s tržnim gospodarstvom, in sicer v Kambodži, Indiji, Iranu, na Japonskem, v Švici, na Tajskem in v Ukrajini. Komisiji ni popolno izpolnjenega vprašalnika predložil noben proizvajalec iz možnih primerljivih držav.

(19)

Izpolnjene vprašalnike so predložili trije vzorčeni proizvajalci Unije. Tega pa ni storil nobeden od uporabnikov.

(20)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 12, v tej preiskavi noben kitajski proizvajalec izvoznik ni niti sodeloval niti vrnil izpolnjenega vprašalnika.

(21)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za ugotovitev verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga in škode ter za ugotovitev interesa Unije. Preveritveni obiski so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

proizvajalci Unije:

(22)

Izdelek, ki se pregleduje, je enak kot v prvotni preiskavi, tj. vzvodni mehanizmi, ki se običajno uporabljajo za arhiviranje listov in drugih dokumentov v fasciklih ali mapah z nepovezanimi listi. Ti vzvodni mehanizmi s poreklom iz Ljudske republike Kitajske so sestavljeni iz (običajno dveh) čvrstih upognjenih kovinskih delov, ki sta pritrjena na hrbtišče in imata vsaj eno vzvodno ročico, ki omogoča vstavljanje in odlaganje listov in drugih dokumentov (v nadaljnjem besedilu: izdelek, ki se pregleduje), trenutno pa se ta izdelek uvršča pod oznako KN ex 8305 10 00 (oznaka TARIC 8305100050).

(23)

Ugotovljeno je bilo, da imata izdelek, ki se pregleduje in proizvaja v LRK ter izvaža v Unijo, in izdelek, ki ga proizvaja in v Uniji prodaja industrija Unije, enake osnovne fizikalne in kemične lastnosti ter enako osnovno uporabo. Zato se štejeta za podobna izdelka v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(24)

Komisija je v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe proučila, ali obstaja verjetnost, da se bo damping iz LRK zaradi izteka veljavnih ukrepov nadaljeval ali ponovil.

(25)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 12 in 20, v preiskavi ni sodeloval noben kitajski izvoznik/proizvajalec. Zato je Komisija kitajske organe obvestila, da bo zaradi nesodelovanja za ugotovitve glede LRK morda uporabila člen 18 osnovne uredbe. V zvezi s tem ni od kitajskih organov prejela nobenih pripomb ali zahtevkov za posredovanje pooblaščenca za zaslišanje.

(26)

Posledično so v skladu s členom 18(1) osnovne uredbe ugotovitve v zvezi z verjetnostjo nadaljevanja ali ponovitve dampinga temeljile na razpoložljivih dejstvih, zlasti javno dostopnih informacijah, kot so informacije na uradnih spletiščih družb, informacije iz zahtevka za pregled in informacije, pridobljene od sodelujočih strank med preiskavo v zvezi s pregledom (tj. vložnika in vzorčenih proizvajalcev Unije).

(27)

Za določitev normalne vrednosti se je obvestilo o začetku sklicevalo na uporabo primerljive države. Če pa ne bi sodelovala nobena ustrezna primerljiva država, je Komisija za določitev normalne vrednosti predvidela uporabo cen, ki so se dejansko plačevale ali se plačujejo v Uniji. Zainteresirane strani so bile pozvane, naj predložijo pripombe glede ustreznosti te podlage za določitev normalne vrednosti. V zvezi s tem ni bila prejeta nobena pripomba.

(28)

Kar zadeva izvozno ceno, Komisija zaradi nesodelovanja proizvajalcev izvoznikov iz LRK in nepovezanih uvoznikov na trgu Unije ni mogla določiti izvoznih količin ali cen na podlagi transakcij. V zvezi s tem je proučila druge načine določanja izvozne cene.

(29)

Prvič, proučeno je bilo, ali bi bilo mogoče kot alternativni način za določitev izvoznih cen uporabiti Eurostat ali druge statistične podatke, kot so podatki, ki so jih države članice Komisiji sporočile v skladu s členom 14(6) osnovne uredbe (v nadaljnjem besedilu: podatkovna zbirka iz člena 14(6)), pri čemer bi se ti podatki navzkrižno preverili z drugimi razpoložljivimi podatki. Vendar Eurostat za to ni bil primeren, ker so uvozne statistike zajemale tudi drug uvoz in ne samo uvoza izdelka, ki se pregleduje. Podobno podatkovna zbirka iz člena 14(6) ni omogočala primerjave izvoznih cen s cenami industrije Unije za vsak posamezni tip. Tudi v zbirki TARIC ali podatkovni zbirki iz člena 14(6) se količina vzvodnih mehanizmov evidentira v kilogramih, medtem ko normalna vrednost temelji na kosih.

(30)

Drugič, Komisija je proučila tudi uporabo izvoznih cen, vsebovanih v zahtevku za pregled. Ponovno je poudarjeno, da je bila ta metodologija uporabljena v prejšnjem pregledu zaradi izteka ukrepa, omenjenem v uvodni izjavi 2, in da načeloma omogoča tudi primerjavo za vsak posamezni tip. Vendar so se računi, ki jih je vseboval zahtevek za pregled, nanašali na izvozne cene za druge tretje države.

(31)

Zato na podlagi izvoznih cen za Unijo ni bilo mogoče izračunati dampinga in sprejeti pozitivne ugotovitve v zvezi z obstojem dampinga. Preiskava je bila zato osredotočena na verjetnost ponovitve dampinga.

(32)

Kar zadeva preiskavo verjetnosti ponovitve dampinga, so bili analizirani naslednji elementi: razmerje med normalno vrednostjo in izvoznimi cenami pri izvozu v tretje države; proizvodna zmogljivost, proizvodnja in prosta zmogljivost v LRK ter privlačnost trga Unije v zvezi z uvozom iz LRK.

(33)

Zaradi nesodelovanja proizvajalcev izvoznikov iz LRK se je normalna vrednost primerjala z izvoznimi cenami pri izvozu iz LRK v druge tretje države v skladu s členom 2(7) osnovne uredbe.

(34)

V skladu s členom 2(7) osnovne uredbe je bilo treba normalno vrednost določiti na podlagi cene ali računsko določene vrednosti v ustrezni tretji državi s tržnim gospodarstvom (v nadaljnjem besedilu: primerljiva država) ali cene izvoza iz primerljive države v druge države, vključno z Unijo. Kadar navedene metodologije niso na voljo, se lahko normalna vrednost določi tudi na kateri koli drugi razumni podlagi, vključno s ceno, ki se je dejansko plačevala ali se plačuje v Uniji za podobni izdelek in je po potrebi ustrezno prilagojena, da vključuje razumno stopnjo dobička.

(35)

V zahtevku za pregled, ki ga je vložila industrija Unije, je bilo navedenih več proizvajalcev iz držav s tržnim gospodarstvom, ki niso iz Unije (tj. iz Indije, Irana in Tajske).

(36)

Komisija je v obvestilu o začetku predvidela, da bo za sodelovanje zaprosila Indijo, Tajsko in Iran. Poleg tega je bilo v obvestilu o začetku navedeno, da Komisija v primeru nesodelovanja proizvajalcev iz držav s tržnim gospodarstvom, ki niso države Unije, kot podlago za določitev normalne vrednosti predvidi uporabo cen, ki so se dejansko plačevale ali se plačujejo v Uniji. Dejansko so se kot podlaga za določitev normalne vrednosti v prvotni preiskavi in prejšnjem pregledu zaradi izteka ukrepa, navedenem v uvodni izjavi 2, uporabile cene, ki so se dejansko plačevale ali se plačujejo v Uniji.

(37)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 18, je Komisija po začetku postopka ustrezno vzpostavila stik s temi proizvajalci, pa tudi z drugimi možnimi proizvajalci v drugih državah, ki ji jih je uspelo opredeliti na podlagi javno dostopnih virov.

(38)

En iranski proizvajalec vzvodnih mehanizmov je izrazil pripravljenost za sodelovanje, vendar je le delno odgovoril na vprašalnik. Kljub pozivom Komisije pa dodatnih informacij ni predložil. Informacije, ki jih je predložil ta proizvajalec, so bile preveč nepopolne in/ali neskladne, zato jih ni bilo mogoče uporabiti kot podlago za izračun normalne vrednosti.

(39)

Sodeloval ni noben drug proizvajalec iz nobene druge morebitne primerljive države, s katerim je Komisija vzpostavila stik.

(40)

Glede na to Komisija ni imela druge možnosti, kot da za podlago za določitev normalne vrednosti uporabi cene, ki so se dejansko plačevale ali se plačujejo v Uniji.

(41)

Pripomb v zvezi z ustreznostjo navedene podlage za določitev normalne vrednosti ni predložila nobena zainteresirana stran.

(42)

V skladu s členom 2(7) osnovne uredbe in kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 34 do 41, je bila normalna vrednost določena na podlagi cen, ki so se dejansko plačevale ali se plačujejo v Uniji za podobni izdelek, za katerega je bilo ugotovljeno, da se prodaja v okviru običajnega poteka trgovine.

(43)

Posledično je bila normalna vrednost določena kot tehtana povprečna domača prodajna cena za nepovezane stranke vzorčenih proizvajalcev Unije.

(44)

Najprej je bilo ugotovljeno, ali je bila domača prodaja podobnega izdelka neodvisnim strankam vzorčenih proizvajalcev Unije reprezentativna v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe, tj. ali je celoten obseg take prodaje predstavljal vsaj 5 % celotnega obsega prodaje zadevnega izdelka, izvoženega v Unijo. Zaradi nesodelovanja proizvajalcev izvoznikov iz LRK je bilo treba informacije v zvezi s celotnim obsegom prodaje zadevnega izdelka, izvoženega v Unijo, določiti v skladu z razpoložljivimi dejstvi. Kot je navedeno v uvodni izjavi 29, se Eurostat in druge statistike niso zdeli primerni za ugotovitev nadaljevanja dampinga. Vendar jih je mogoče uporabiti za okvirno navedbo ravni uvoza zadevnega izdelka v Unijo. Na tej podlagi se je štelo, da je domača prodaja vzorčenih proizvajalcev Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom na splošno dovolj reprezentativna, pri čemer je treba upoštevati zaupnost podatkov, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 63. Zaradi nesodelovanja izvoznikov iz LRK ni bilo mogoče analizirati reprezentativnosti za vsak posamezni tip.

(45)

Komisija je nato proučila, ali se lahko domača prodaja vsakega vzorčenega proizvajalca Unije šteje za prodajo v običajnem poteku trgovine, tj. ali so bile za vsakega vzorčenega proizvajalca Unije povprečne prodajne cene enake ali višje od povprečnih stroškov proizvodnje in torej dobičkonosne.

(46)

Zato je bilo ugotovljeno, da je prodaja proizvajalcev Unije v povprečju dobičkonosna, posledično pa je bila normalna vrednost določena na podlagi tehtanih povprečnih prodajnih cen vseh prodaj vzvodnih mehanizmov, ki so jih vzorčeni proizvajalci Unije izvedli na trgu Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(47)

Komisija je zaradi nesodelovanja proizvajalcev izvoznikov sklenila, da so informacije o izvoznih cenah izvoza iz LRK v tretje države, navedene v zahtevku za pregled, najustreznejša podlaga za izračun izvozne cene zadevnega izdelka v Unijo.

(48)

Primerjava med tehtano povprečno normalno vrednostjo in tehtano povprečno izvozno ceno je bila narejena na podlagi franko tovarna. V zvezi s tem so bile za razlike v stroških domačega in pomorskega prevoza v skladu s členom 2(10)(e) osnovne uredbe izvedene prilagoditve normalne vrednosti in izvozne cene, in sicer na podlagi elementov iz zahtevka za pregled. Navedena primerjava je pokazala, da so bile izvozne cene za tretje države v zahtevku za pregled za 22,1–32,2 % nižje od normalne vrednosti. To kaže na to, da bodo cene za Unijo v primeru razveljavitve protidampinških ukrepov zelo verjetno dampinške.

(49)

Zaradi nesodelovanja proizvajalcev izvoznikov naslednji sklepi večinoma temeljijo na informacijah iz zahtevka za pregled in informacijah, ki jih je med preiskavo predložila industrija Unije, pri čemer so se te informacije navzkrižno preverile z javno dostopnimi informacijami.

(50)

Na tej podlagi je bilo ugotovljeno, da ocenjena proizvodna zmogljivost za vzvodne mehanizme iz LRK znaša od 600 milijonov do 850 milijonov kosov, kar je podobno proizvodni zmogljivosti, ocenjeni v prejšnji preiskavi v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa (7) (od 600 milijonov do 700 milijonov kosov).

(51)

Kot je bilo že ugotovljeno v prejšnjem pregledu zaradi izteka ukrepa (8), je poleg tega zaradi narave proizvodnega procesa v LRK (predvsem fizično delo) proizvodno zmogljivost za vzvodne mehanizme v LRK mogoče preprosto povečati, med drugim z zaposlovanjem dodatne delovne sile in zgolj omejeno naložbo v opremo.

(52)

Zato je proizvodna zmogljivost v LRK za približno 240–340 % večja od potrošnje Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom in znatno večja od proizvodnje Unije v istem obdobju.

(53)

V zahtevku za pregled je bila proizvodnja vzvodnih mehanizmov v LRK ocenjena na približno 350 milijonov kosov, zato previdna ocena proste zmogljivosti presega 260 milijonov kosov. Ta prosta zmogljivost po grobih ocenah ustreza celotni potrošnji Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(54)

Posledično je mogoče upravičeno sklepati, da so v LRK precejšnje proste zmogljivosti. Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 49 do 53, obstaja velika verjetnost, da bi bile te proste zmogljivosti v primeru razveljavitve protidampinških ukrepov usmerjene na trg Unije.

(55)

Kljub vse manjši porabi vzvodnih mehanizmov na trgu Unije povpraševanje Unije po vzvodnih mehanizmih ostaja precejšnje in predstavlja približno 45 % svetovnega trga. Trg Unije ostaja na svetovni ravni največji trg za vzvodne mehanizme.

(56)

Število drugih trgov, na katerih se uporabljajo vzvodni mehanizmi, je omejeno. Poleg tega so zadevni trgi veliko manjši od trga Unije, zato ne bi mogli absorbirati velike presežne kitajske zmogljivosti. Poleg tega je na podlagi razpoložljivih informacij poraba vzvodnih mehanizmov v LRK zelo majhna in se ne pričakuje, da se bo bistveno povečala.

(57)

Kot je opisano v uvodni izjavi 48, je primerjava izvoznih cen izvoza iz LRK v tretje države s cenami na trgu Unije pokazala, da so bile prevladujoče cene na splošno višje na trgu Unije. Zaradi tega dejstva je trg Unije za tak cenejši uvoz privlačnejši, saj je mogoče na njem ustvariti večji dobiček.

(58)

Zato je bilo ugotovljeno, da bi bil v primeru razveljavitve protidampinških ukrepov trg Unije privlačen trg za kitajske izvoznike.

(59)

Ob upoštevanju teh pomislekov je verjetno, da bi se v primeru razveljavitve ukrepov velike količine izvoza izdelka, ki se pregleduje, iz LRK usmerile na trg Unije. Kot je dokazano v uvodnih izjavah 34 do 48, bi zadevni uvoz po vsej verjetnosti potekal po dampinških cenah.

(60)

Glede na pomembno presežno zmogljivost na Kitajskem, omejeno velikost kitajskega domačega trga in privlačnost trga Unije je bilo sklenjeno, da bi se ob dopustitvi prenehanja veljavnosti protidampinških ukrepov kitajski uvoz izdelka, ki se pregleduje, v Unijo bistveno povečal. Poleg tega je Komisija ugotovila, da bi zadevni uvoz verjetno potekal po dampinških cenah. Zato obstaja velika verjetnost ponovitve dampinga.

(61)

Vzvodne mehanizme je v obravnavanem obdobju v Uniji proizvajalo šest znanih proizvajalcev. Tri od njih zastopa vložnik. Navedenih šest proizvajalcev Unije pomeni „industrijo Unije“ v smislu člena 4(1) in člena 5(4) osnovne uredbe. Trije proizvajalci Unije, ki jih zastopa vložnik, so bili vzorčeni, kot je opisano v uvodnih izjavah 13 do 21. Vzorec je predstavljal več kot 75 % celotne proizvodnje Unije in obsega prodaje, kot je opisano v uvodni izjavi 13.

(62)

Eden od nevzorčenih proizvajalcev, družba Mi.me.ca. Srl, Italija, je januarja 2017, tj. v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, razglasil stečaj (9). Dva druga nevzorčena proizvajalca Unije, družbi EJA International, Nizozemska, in Technosteel, Italija, sta po obravnavanem obdobju leta 2018 prenehala proizvajati vzvodne mehanizme.

(63)

Glede na to, da sta od treh vzorčenih družb dve povezani, so podatki, uporabljeni za analizo škode, v tej uredbi navedeni v obliki indeksov, da se ohrani zaupnost poslovno občutljivih podatkov v skladu s členom 19 osnovne uredbe.

(64)

Celotna proizvodnja Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom je bila na podlagi dokazov, zagotovljenih v zahtevku za pregled, dodatnih podatkov vložnika in izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev Unije določena v razponu od 270 do 330 milijonov kosov.

(65)

Komisija je obseg uvoza izdelka, ki se pregleduje, iz LRK ocenila na podlagi podatkov iz podatkovne zbirke iz člena 14(6) v obravnavanem obdobju, tako da je za celotno količino v kilogramih uporabila pretvorbeni količnik. Komisija je ta pretvorbeni količnik uporabila tudi v prejšnjem pregledu zaradi izteka ukrepa za pretvorbo statistik o uvozu (določeno v kilogramih) v kose, tako da je pri pretvorbi uporabila povprečno težo najbolj reprezentativnega tipa.

(66)

Vložnik je predlagal uporabo drugega, nekoliko nižjega pretvorbenega količnika, kot se je uporabil v prejšnjem pregledu zaradi izteka ukrepa. Komisija je ta predlog zavrnila, ker niso bili predloženi dokazi, ki bi kazali na spremembo gibanja uvoza in/ali potrošnje Unije. V skladu s tem je Komisija ohranila pretvorbeni količnik, uporabljen v prejšnjem pregledu zaradi izteka ukrepa.

(67)

Potrošnja Unije je bila določena na podlagi obsega prodaje industrije Unije na trgu Unije in obsega uvoza iz tretjih držav v Unijo glede na podatke, ki so jih države članice Komisiji predložile v skladu s podatkovno zbirko iz člena 14(6).

(68)

Obseg prodaje industrije Unije na trgu Unije je temeljil na informacijah, ki so jih proizvajalci Unije predložili v predzačetni fazi, in preverjenih informacijah, ki so jih trije vzorčeni proizvajalci Unije zagotovili v odgovorih na vprašalnik.

(69)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 63, zaupnih podatkov treh vzorčenih družb v preglednicah v nadaljevanju ni mogoče razkriti. Zato so bili po potrebi za prikaz gibanj v obravnavanem obdobju uporabljeni indeksi.

Preglednica 1

Potrošnja Unije

(70)

Kot je prikazano v preglednici 1, se je potrošnja Unije v obravnavanem obdobju zmanjšala za 11 %, kar je mogoče pojasniti z nenehno digitalizacijo pisarniškega poslovanja in elektronskim vlaganjem, zaradi česar je manj arhiviranja v papirni obliki, posledično pa se poraba izdelka, ki se pregleduje, zmanjšuje.

(71)

Komisija je obseg uvoza iz LRK določila na podlagi podatkov iz podatkovne zbirke iz člena 14(6) v obravnavanem obdobju, kot je navedeno v uvodni izjavi 67.

Na tej podlagi sta se uvoz v Unijo iz LRK in njegov tržni delež razvijala, kot je prikazano v preglednici 2.

Preglednica 2

Obseg uvoza vzvodnih mehanizmov iz LRK in tržni delež LRK

(72)

V obravnavanem obdobju se je obseg uvoza vzvodnih mehanizmov iz LRK vsako leto bistveno zmanjšal, tako da je bil ob koncu obdobja preiskave v zvezi s pregledom že neznaten. Leta 2015 se je uvoz vzvodnih mehanizmov iz Kitajske zmanjšal za 45 %, naslednje leto pa za več kot 70 %. Nazadnje se je obseg uvoza v obdobju preiskave v zvezi s pregledom zmanjšal na samo nekaj tisoč kosov.

(73)

Posledično se je v obravnavanem obdobju bistveno zmanjšal tudi tržni delež LRK. S 5,6 % v letu 2014 se je zmanjšal na skoraj 0 % ob koncu obdobja preiskave v zvezi s pregledom.

(74)

Zaradi nesodelovanja kitajskih proizvajalcev izvoznikov in pomanjkanja drugih virov ni bilo mogoče določiti natančne uvozne cene. To pa zato, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 29, ker so se statistični podatki šteli za neprimerne, če je eden od virov zajemal tudi uvoz drugih izdelkov in ne le zadevnega izdelka, drugi vir pa ni omogočal primerjave izvoznih cen s cenami industrije Unije za vsak posamezni tip.

(75)

Ne glede na to je bilo sklenjeno, da so uvozne cene, evidentirane v podatkovni zbirki iz člena 14(6), primerne za opredelitev splošnega gibanja uvoznih cen iz LRK. Gibanje uvoznih cen pri uvozu iz LRK v Unijo se je spreminjalo, kot je prikazano v preglednici 3.

Preglednica 3

Povprečna cena uvoza vzvodnih mehanizmov iz LRK

(76)

Kot je prikazano v preglednici 3, so se uvozne cene leta 2015 zvišale za 13 %, leta 2016 pa znižale za 3,5 %. Raven cen se je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom povišala za 46 %. Vendar bi bilo treba to splošno gibanje oceniti glede na zelo majhen obseg uvoza v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, ki se ne more šteti za reprezentativnega za ravni cen, če ukrepov ne bi bilo.

(77)

Zaradi nesodelovanja kitajskih proizvajalcev izvoznikov in pomanjkanja drugih virov informacij ni bilo mogoče izračunati stopnje nelojalnega nižanja prodajnih cen v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(78)

Uvoz vzvodnih mehanizmov iz tretjih držav razen iz LRK je prihajal predvsem iz Indije. Majhne količine so bile uvožene tudi iz Egipta, Izraela, Japonske, Srbije, Švice, Tajvana, Ukrajine in ZDA.

(79)

Skupni obseg uvoza v Unijo, njegov tržni delež in gibanja cen za uvoz vzvodnih mehanizmov iz drugih tretjih držav so prikazani v preglednici 4.

Preglednica 4

Uvoz iz tretjih držav razen iz LRK

(80)

Skupno se je obseg uvoza iz drugih tretjih držav v obravnavanem obdobju bistveno povečal, tj. za 49 %.

(81)

Ker se je v obravnavanem obdobju skupna potrošnja Unije zmanjšala, je to povečanje v istem obdobju pomenilo povečanje njihovega tržnega deleža s 3,8 % leta 2014 na 6,3 % v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(82)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 29, razpoložljivi statistični podatki niso bili primerni za določitev izvoznih cen pri izvozu v Unijo. Tako je bilo mogoče enako kot za uvoz vzvodnih mehanizmov iz LRK tudi za uvoz iz drugih tretjih držav določiti samo gibanja uvoznih cen. V obravnavanem obdobju se je povprečna cena izdelka, uvoženega iz drugih tretjih držav, nenehno zviševala. Najbolj se je zvišala leta 2015, in sicer za 40 %. Leta 2016 so se cene zvišale še za 17,5 %, nato pa so se v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znova znižale za 10,3 %. Skupno so se cene v obravnavanem obdobju zvišale za 48 %.

(83)

Komisija je v skladu s členom 3(5) osnovne uredbe proučila vse pomembne gospodarske dejavnike in kazalnike, ki so vplivali na stanje industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(84)

Komisija je za določitev škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode. Makroekonomske kazalnike je ocenila v zvezi s celotno industrijo Unije na podlagi podatkov, ki jih je zagotovil vložnik ter ki so bili navzkrižno preverjeni z informacijami, ki jih je več proizvajalcev Unije poslalo v predzačetni fazi, in preverjenimi vprašalniki, ki so jih izpolnili vzorčeni proizvajalci Unije. Mikroekonomske kazalnike je ocenila na podlagi podatkov iz preverjenih vprašalnikov, ki so jih izpolnili vzorčeni proizvajalci Unije. Za oba sklopa podatkov je bilo ugotovljeno, da sta reprezentativna za gospodarski položaj industrije Unije. Opozoriti je treba, kot je navedeno v uvodni izjavi 61, da so vzorčeni proizvajalci Unije predstavljali glavni delež proizvodnje Unije.

(85)

Makroekonomski kazalniki so: proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlenost, produktivnost in višina stopnje dampinga.

(86)

Mikroekonomski kazalniki so: povprečne cene na enoto, povprečni stroški na enoto, stroški dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala.

(87)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 63, glede na to, da sta od treh vzorčenih družb dve povezani, so podatki, zagotovljeni v preglednici 5, navedeni v obliki indeksov, da se ohrani zaupnost poslovno občutljivih podatkov v skladu s členom 19 osnovne uredbe.

(88)

V preglednici 5 je prikazan razvoj celotne proizvodnje, proizvodne zmogljivosti in izkoriščenosti zmogljivosti v Uniji v obravnavanem obdobju.

Preglednica 5

Proizvodnja vzvodnih mehanizmov, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti v Uniji

(89)

Obseg celotne proizvodnje Unije se je v obravnavanem obdobju povečal le malo, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa je dosegel 2-odstotno povečanje.

(90)

Proizvodna zmogljivost Unije je v obravnavanem obdobju ostala stabilna.

(91)

Posledično je stopnja izkoriščenosti zmogljivosti v Uniji v obravnavanem obdobju sledila gibanju obsega proizvodnje. Skupno se je po 2-odstotnem povečanju obsega proizvodnje tudi stopnja izkoriščenosti zmogljivosti v obravnavanem obdobju povišala za 2 %.

(92)

Obseg prodaje industrije Unije in njen tržni delež sta se v obravnavanem obdobju gibala, kot je prikazano v preglednici 6.

Preglednica 6

Obseg prodaje vzvodnih mehanizmov v Uniji in tržni delež industrije Unije

(93)

Medtem ko je obseg proizvodnje proizvajalcev Unije ostal razmeroma stabilen, kot je prikazano v preglednici 5, se je v obravnavanem obdobju njihov obseg prodaje na trgu Unije zmanjšal za 9 %. Vendar se je tržni delež industrije Unije predvsem zaradi vse manjše potrošnje Unije in zmanjševanja uvoza iz LRK povečal za 2 %.

(94)

Proizvodnja industrije Unije se je v obravnavanem obdobju povečala za 2 %, medtem ko se je potrošnja Unije, kot je navedeno v uvodnih izjavah 70 in 93, zmanjšala za 11 %, obseg prodaje industrije Unije na trgu Unije pa se je zmanjšal za 9 %. To povečanje proizvodnje je mogoče pojasniti s povečanjem izvoza proizvajalcev Unije.

(95)

Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali, kot je prikazano v nadaljevanju.

Preglednica 7

Zaposlenost in produktivnost v industriji vzvodnih mehanizmov v Uniji

(96)

Število zaposlenih v industriji Unije se je v obravnavanem obdobju nekoliko povečalo, in sicer za 2 %, produktivnost pa je ostala stabilna.

(97)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 31, ni bilo mogoče sprejeti pozitivne ugotovitve v zvezi z obstojem dampinga. Preiskava se je zato osredotočila na verjetnost ponovitve dampinga ob morebitni razveljavitvi protidampinških ukrepov.

(98)

V prejšnjem pregledu zaradi izteka ukrepa je bilo ugotovljeno, da industrija Unije kaže znake okrevanja od učinkov preteklega dampinga. V obravnavanem obdobju sedanje preiskave se je okrevanje nadaljevalo, kot kaže ugodno gibanje glavnih kazalnikov škode za industrijo Unije. Poleg tega se je manjše povpraševanje na trgu Unije, zaradi katerega se je potrošnja v obravnavanem obdobju zmanjšala za 11 % (glej preglednico 1), izravnalo s povečanjem izvoza, kot je omenjeno v uvodni izjavi 94.

(99)

Povprečne prodajne cene industrije Unije za nepovezane stranke v Uniji so se v obravnavanem obdobju gibale, kot sledi.

Preglednica 8

Povprečne prodajne cene in stroški na enoto v Uniji

(100)

Povprečna prodajna cena industrije Unije na enoto za nepovezane stranke v Uniji se je v obravnavanem obdobju znižala za 5 %.

(101)

Povprečni proizvodni stroški na enoto so se v istem obdobju znižali za 4 %.

(102)

Povprečni stroški dela proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali, kot je prikazano v preglednici 9.

Preglednica 9

Povprečni stroški dela na zaposlenega v industriji vzvodnih mehanizmov v Uniji

(103)

Skupno so se povprečni stroški dela industrije Unije v obravnavanem obdobju zvišali za 4 %.

(104)

Ravni zalog proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibale, kot je prikazano v preglednici 10.

Preglednica 10

Zaloge vzvodnih mehanizmov v industriji Unije

(105)

Raven zalog se je do leta 2016 povečala za 8 %, v obravnavanem obdobju pa za 82 %. To veliko povečanje zalog ob koncu obravnavanega obdobja je industrija Unije pojasnila kot posledico sezonske prodaje, nastalo pa je zgolj zaradi dejstva, da se obdobje preiskave v zvezi s pregledom konča julija, vrhunec prodaje vzvodnih mehanizmov pa je običajno decembra, medtem ko je proizvodnja stabilna skozi vse leto.

(106)

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb industrije Unije so se v obravnavanem obdobju gibali, kot je navedeno v nadaljevanju.

Preglednica 11

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

(107)

Dobičkonosnost industrije Unije se je v prvih dveh letih povečala za 34 %, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa se je skokovito zmanjšala. Skupno se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 10 %, vendar je ostala nad ciljnim dobičkom v višini 5 %, kot je bil določen v prejšnjem pregledu zaradi izteka ukrepa.

(108)

V obdobju 2014–2016 se je povečal za 20 %, nato pa se je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom skokovito zmanjšal. Skupno se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 58 %.

(109)

Naložbe industrije Unije v proizvodnjo podobnega izdelka so se leta 2015 zmanjšale za 13 %, nato so se leta 2016 znova nekoliko povečale, in sicer za 4 %, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa so se povečale še za 12 %. Posledica je bila skromno 3-odstotno povečanje v obravnavanem obdobju.

(110)

Z donosnostjo naložb se meri dobiček ali izguba, ustvarjena z naložbo glede na vsoto vloženega denarja. Na začetku obravnavanega obdobja je znašala 42 %, leta 2016, tj. po dveh letih, pa se je povečala za 51 %. V obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa se je donosnost naložb zmanjšala na nižjo raven kot ob začetku obravnavanega obdobja, vendar je še vedno znašala 36 %.

(111)

Preiskava je pokazala, da je lahko industrija Unije v obravnavanem obdobju zaradi veljavnih protidampinških dajatev še vedno okrevala po škodi, ki jo je utrpela pred tem. Kazalniki škode, kot so proizvodnja, proizvodna zmogljivost in tržni delež, so vsi kazali pozitivno gibanje, dobičkonosnost pa je v celotnem obdobju ostala nad ciljnim dobičkom. To je industriji Unije omogočilo vlaganje v ukrepe za povečanje produktivnosti, da bi se znižali stroški proizvodnje na enoto, medtem ko so se povprečni stroški dela zvišali.

(112)

Uvoz vzvodnih mehanizmov iz LRK v obravnavanem obdobju je le malo vplival na stanje industrije Unije. Zaradi veljavnih ukrepov je bil njegov tržni delež skozi celotno obdobje majhen. Kljub temu se je uvoz vzvodnih mehanizmov iz Kitajske ohranil na trgu Unije, razen v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, kar kaže na nadaljnji interes.

(113)

Komisija zato ugotavlja, da je imela industrija Unije koristi od veljavnih protidampinških ukrepov, saj je še naprej okrevala od učinka preteklega škodljivega dampinga.

(114)

Kot je omenjeno v uvodni izjavi 31, ni bilo mogoče sprejeti pozitivne ugotovitve v zvezi z obstojem dampinga. Vendar je bilo ugotovljeno, da obstaja verjetnost ponovitve dampinga v primeru izteka protidampinških ukrepov (glej uvodno izjavo 60).

(115)

Komisija je v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe zato preverila, ali bi se v primeru izteka veljavnosti ukrepov proti LRK znatna škoda ponovila.

(116)

Za določitev verjetnosti ponovitve škode so bili proučeni naslednji elementi: (i) proizvodna zmogljivost in prosta zmogljivost v LRK, (ii) možne ravni cen kitajskega uvoza v primeru izteka ukrepov, (iii) politika kitajskih proizvajalcev izvoznikov v drugih tretjih državah, (iv) privlačnost trga Unije in (v) učinek kitajskega uvoza na stanje industrije Unije v primeru izteka ukrepov.

(117)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 52 in 53, imajo proizvajalci iz LRK na Kitajskem precejšnjo proizvodno zmogljivost, posledično pa tudi prosto zmogljivost, ki močno presega celotno potrošnjo Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(118)

Poleg tega ni bilo ugotovljenih elementov, ki bi lahko kazali morebitno znatno povečanje domačega povpraševanja po vzvodnih mehanizmih v LRK ali na trgih drugih tretjih držav v bližnji prihodnosti. Glede na zmanjšanje porabe vzvodnih mehanizmov v Uniji v obravnavanem obdobju je Komisija ugotovila, da domače povpraševanje na Kitajskem ali trgih drugih tretjih držav ne bi moglo absorbirati razpoložljive proste zmogljivosti.

(119)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 47, proizvajalci izvozniki iz Kitajske v preiskavi niso sodelovali. Zato je bilo ugotovljeno, da so izvozne cene pri izvozu iz LRK v tretje države, navedene v zahtevku za pregled, najustreznejša podlaga za možne ravni cen kitajskega uvoza.

(120)

Ravni cen tega izvoza so se štele tudi za razumno oceno možnih prihodnjih ravni cen za Unijo v primeru izteka ukrepov.

(121)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 42 in 48, so bile kitajske izvozne cene pri izvozu v tretje države za 22,1–32,2 % nižje od cen industrije Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Podobno je bilo za stopnje nelojalnega nižanja prodajnih cen ugotovljeno, da so znašale 8,9–17,8 %.

(122)

Na tej podlagi je mogoče skleniti, da bo uvoz iz Kitajske v primeru razveljavitve protidampinških ukrepov zelo verjetno še bolj cenovno pritiskal na industrijo Unije.

(123)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 55 do 57, je trg Unije največji enotni trg za vzvodne mehanizme, poleg tega pa so na njem privlačne cene za kitajske proizvajalce. Drugih velikih izvoznih trgov, ki bi lahko absorbirali kitajsko presežno zmogljivost, ni, saj se vzvodni mehanizmi uporabljajo le na omejenem številu trgov. Iz navedenih razlogov imajo kitajski proizvajalci izvozniki velik interes za preusmeritev svojega izvoza v Unijo, kjer bi dosegali višje cene, hkrati pa bi lahko še vedno močno nelojalno znižali prodajne cene industrije Unije. Poleg tega bi imeli interes za izvoz vsaj dela prostih zmogljivosti po nizkih cenah na trg Unije.

(124)

Zato se ugotovi, da imajo proizvajalci izvozniki iz LRK zmožnost in spodbudo za precejšnje povečanje obsega izvoza vzvodnih mehanizmov v Unijo po dampinških cenah, s čimer bi se v primeru izteka protidampinških ukrepov znatno nelojalno znižale cene industrije Unije.

(125)

Povečanje uvoza po nizkih cenah bi ustvarilo znaten cenovni pritisk na trg Unije, ki je cenovno občutljiv. Če bi industrija Unije ohranila sedanjo raven cen, ne bi mogla ohraniti obsega prodaje in tržnega deleža zaradi uvoza iz Kitajske po nizkih cenah. Zelo verjetno je, da bi se kitajski tržni delež v primeru izteka veljavnosti ukrepov hitro povečal. To bi se zelo verjetno zgodilo v škodo industrije Unije. Izguba obsega prodaje bi povzročila nižjo stopnjo izkoriščenosti in zvišanje povprečnih stroškov proizvodnje. Posledično bi se finančni položaj industrije Unije poslabšal, zmanjšala pa bi se tudi njena dobičkonosnost, ki je bila v obravnavanem obdobju sicer nad ciljnim dobičkom, med letom 2016 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom pa se je zmanjšala za več kot 40 %. V takem primeru bi vsako zvišanje stroškov povzročilo kratkoročno zmanjšanje dobičkonosnosti pod ciljni dobiček, zaradi česar bi bila izničena pretekla prizadevanja industrije Unije, zaradi katerih ji je uspelo do zdaj ohranjati zahtevano raven naložb, da je ostala konkurenčna.

(126)

Če pa bi se industrija Unije odločila znižati svoje ravni cen, da bi poskusila ohraniti obseg prodaje in tržni delež, bi se njen finančni položaj skoraj takoj poslabšal. Če bi morala industrija Unije prodajne cene na trgu Unije dejansko znižati za 8,9 %, kolikor znaša ugotovljeno najmanjše nelojalno nižanje prodajnih cen (glej uvodno izjavo 121), da bi jih izenačila s cenami uvoženih kitajskih izdelkov, bi z njimi dejansko takoj začela ustvarjati izgubo.

(127)

Tudi v tem primeru bi učinek izteka ukrepov verjetno neposredno negativno vplival na industrijo Unije, ker bi neposredno povzročil ustvarjanje izgube. Srednjeročno to ne bi bilo vzdržno in bi povzročilo zapiranje proizvodnih obratov ter nazadnje izginotje industrije Unije. Opozoriti je treba, da se je število proizvajalcev Unije že v obravnavanem obdobju zmanjšalo s šestih na tri.

(128)

Zato je mogoče ugotoviti, da obstaja velika verjetnost, da bi iztek obstoječih ukrepov privedel do ponovitve škode zaradi kitajskega uvoza vzvodnih mehanizmov ter da bi se gospodarski položaj industrije Unije verjetno poslabšal in povzročil znatno škodo.

(129)

Dejstvo, da zdaj na trg Unije prihaja precej manj vzvodnih mehanizmov, uvoženih iz Kitajske, kot pred uvedbo ukrepov, kaže, da so bili s sedanjimi protidampinškimi dajatvami uspešno ponovno vzpostavljeni neizkrivljeni konkurenčni pogoji med kitajskimi izvozniki izdelka, ki se pregleduje, in industrijo Unije. Kot pa je navedeno v uvodnih izjavah 128 in 130, je Komisija ugotovila, da bi se škoda v primeru izteka ukrepov zelo verjetno ponovila.

(130)

Komisija ugotavlja, da bi razveljavitev ukrepov po vsej verjetnosti povzročila znatno povečanje dampinškega uvoza vzvodnih mehanizmov iz Kitajske po cenah, ki bi nelojalno nižale cene industrije Unije, s tem pa bi se škoda, ki jo je industrija Unije utrpela, ko so se ukrepi prvič začeli izvajati, znova pojavila. Posledično bi bil obstoj industrije Unije resno ogrožen.

(131)

Komisija je v skladu s členom 21 osnovne uredbe proučila, ali bi bila ohranitev veljavnih protidampinških ukrepov v nasprotju z interesom Unije kot celote. Ugotavljanje interesa Unije je temeljilo na oceni vseh vključenih interesov, ki zajema tudi interese industrije Unije, uvoznikov in uporabnikov.

(132)

Vse zainteresirane strani so imele možnost, da izrazijo stališča v skladu s členom 21(2) osnovne uredbe.

(133)

Spomniti bi bilo treba, da se sprejetje ukrepov v prejšnjem pregledu zaradi izteka ukrepa ni zdelo v nasprotju z interesom Unije. Poleg tega dejstvo, da je ta preiskava pregled zaradi izteka ukrepa, torej analiza stanja, v katerem že veljajo protidampinški ukrepi, omogoča oceno vseh morebitnih negativnih učinkov trenutno veljavnih protidampinških ukrepov na zadevne strani.

(134)

Na podlagi tega je bilo proučeno, ali kljub ugotovitvam o verjetnosti ponovitve dampinga in ponovitve škode obstajajo utemeljeni razlogi, ki bi privedli do sklepa, da ohranitev ukrepov v tem konkretnem primeru ni v interesu Unije.

(135)

Preiskava je pokazala, da bi morebitni iztek ukrepov verjetno pomembno negativno vplival na industrijo Unije. Zaradi tega bi se hitro zmanjšala njena dobičkonosnost oziroma bi industrija Unije celo ustvarjala izgubo, kar bi negativno vplivalo na druge dejavnike škode, kot so obseg proizvodnje, stopnja izkoriščenosti, naložbe in zaposlenost. Dolgoročno tak položaj ne bi bil vzdržen, zaradi česar bi morali proizvajalci Unije končati svoje dejavnosti na trgu Unije.

(136)

V preteklosti je industrija Unije dokazala, da je sposobna preživeti ter da ustvarja pozitivne gospodarske in finančne rezultate. Ko dampinškega uvoza iz Kitajske praktično ni bilo, ji je uspelo ohraniti dobičkonosnost s stopnjo dobička, ki presega ciljni dobiček.

(137)

Zato je ohranitev veljavnih protidampinških ukrepov v interesu industrije Unije.

(138)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 16, noben uvoznik ni niti sodeloval v tej preiskavi niti predložil zahtevanih informacij. Spomniti je treba, da je bilo v prejšnjih preiskavah ugotovljeno, da učinek uvedbe ukrepov na uvoznike ne bi bil znaten. Ker ni nasprotnih dokazov, je torej mogoče potrditi, da zdaj veljavni ukrepi niso bistveno negativno vplivali na finančni položaj uvoznikov in da nadaljevanje ukrepov ne bi čezmerno vplivalo nanje.

(139)

Uvozniki vzvodnih mehanizmov so običajno tudi njihovi uporabniki, saj jih uvažajo zaradi proizvodnje fasciklov z vzvodnim mehanizmom. Kot je navedeno v uvodni izjavi 15, je bil ob začetku pregleda navezan stik s 26 znanimi uvozniki/uporabniki, vendar nobeden od njih ni izpolnil obrazca za vzorčenje ali predložil pripomb.

(140)

V prejšnjih preiskavah je bilo ugotovljeno, da stroški vzvodnega mehanizma predstavljajo le majhen delež v maloprodajni ceni fasciklov z vzvodnim mehanizmom, zato se je štelo, da (morebitni) učinek dajatev ni bil znaten.

(141)

Poleg tega je preiskava pokazala, da obstaja verjetnost, da bi industrija Unije brez ukrepov proti dampinškemu uvozu izgubila večino prisotnosti na trgu, dolgoročno pa bi lahko celo izginila. To bi vsekakor pomenilo, da bi bili proizvajalci fasciklov z vzvodnim mehanizmom odvisni od uvoza in da bi se konkurenca na trgu Unije zelo zmanjšala.

(142)

Na podlagi tega je mogoče sklepati, da ukrepi v zvezi z vzvodnimi mehanizmi niso v nasprotju s splošnim interesom Unije.

(143)

Komisija zato ugotavlja, da v okviru interesa Unije ni utemeljenih razlogov, ki bi nasprotovali ohranitvi dokončnih protidampinških ukrepov za uvoz vzvodnih mehanizmov s poreklom iz LRK.

(144)

Vse zainteresirane strani so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se je nameravala priporočiti ohranitev obstoječih ukrepov za uvoz vzvodnih mehanizmov s poreklom iz LRK. Po tem razkritju jim je bil odobren tudi rok za predložitev stališč. Komisija ni prejela nobenih pripomb.

(145)

Glede na nedavno sodno prakso Sodišča (10) je ustrezno, da se določi stopnja zamudnih obresti, ki jih je treba plačati v primeru povračila dokončnih dajatev, saj ustrezni veljavni carinski predpisi ne določajo take obrestne mere, uporaba nacionalnih predpisov pa bi povzročila neupravičeno izkrivljanje konkurence med gospodarskimi subjekti glede na to, katera država članica je izbrana za carinjenje.

(146)

Odbor, ustanovljen s členom 15(1) Uredbe (EU) 2016/1036, ni predložil mnenja o ukrepih, predvidenih v tej uredbi –

(1)

Uredba (ES) št. 1059/2003 določa pravni okvir za regionalno klasifikacijo, da se omogočijo zbiranje, obdelava in izkazovanje harmonizirane regionalne statistike v Uniji.

(2)

Komisija je z Uredbo (EU) 2016/2066 (2) spremenila skupno klasifikacijo statističnih teritorialnih enot (NUTS) z učinkom od 1. januarja 2018.

(3)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za evropski statistični sistem –

(1)

Z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/2080 (3) se je začela prodaja posnetega mleka v prahu z razpisnim postopkom.

(2)

Glede na ponudbe, predložene za sedemindvajseti delni razpis, je treba določiti najnižjo prodajno ceno.

(3)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

(1)

Odločba Komisije 2007/25/ES (2) določa nekatere zaščitne ukrepe v zvezi z visokopatogeno aviarno influenco in premiki hišnih ptic, ki spremljajo svoje lastnike, v Unijo. Sprejeta je bila kot odziv na izbruhe visokopatogene aviarne influence podtipa H5N1 za zaščito zdravja živali in ljudi v Uniji. Uporablja se do 31. decembra 2018.

(2)

Izbruhi različnih podtipov H5 visokopatogene aviarne influence in redkeje podtipa H7 se še vedno pojavljajo pri perutnini in drugih pticah v ujetništvu povsod po svetu. Visokopatogena aviarna influenca je postala endemična v več tretjih državah in je prvič dosegla tudi druge tretje države. Tveganje za vnos virusa visokopatogene aviarne influence v Unijo s premiki hišnih ptic iz tretjih držav je še vedno prisotno, zato bi bilo treba ohraniti ukrepe za zmanjšanje tveganja iz Odločbe 2007/25/ES.

(3)

Poleg tega se v okviru Uredbe (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta (3) trenutno pripravljajo številni delegirani akti, ki bodo določili pravila za vstop perutnine in drugih ptic v ujetništvu v Unijo. Pravila iz navedenih delegiranih aktov bodo določila pristop, ki ga je treba sprejeti v zvezi z nekaterimi tveganji, povezanimi z boleznimi perutnine in drugih ptic v ujetništvu, ter jamstva za zdravje živali, ki se zahtevajo za ptice kot hišne živali. Pravila iz navedenih delegiranih aktov bodo upoštevala tudi priporočila iz znanstvenega mnenja o aviarni influenci, ki ga je Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) sprejela 14. septembra 2017 (4).

(4)

Glede na svetovne epidemiološke razmere v zvezi z visokopatogeno aviarno influenco in do sprejetja delegiranih aktov v zvezi z vstopom perutnine in drugih ptic v ujetništvu v Unijo je treba podaljšati obdobje uporabe Odločbe 2007/25/ES do 31. decembra 2019.

(5)

Odločbo 2007/25/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(6)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(1)

Slovaška je vložila prošnjo za odobritev odstopanj od obveznosti predložitve nacionalnih statističnih podatkov iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1099/2008 Komisiji (Eurostatu). Prošnja se nanaša na zagotavljanje statističnih podatkov o obnovljivem deležu industrijskih odpadkov in toplote okolja.

(2)

Informacije, ki jih je predstavila Slovaška, potrjujejo, da bi zbiranje takšnih statističnih podatkov pomenilo pretirano breme za dajalce podatkov v navedeni državi članici, saj je v njeni nacionalni statistiki treba prilagoditi nove klasifikacije in razviti novo metodologijo, da se zmanjša breme za dajalce podatkov zaradi zbiranja in urejanja zahtevanih podatkov. Zato bi bilo treba odstopanja odobriti.

(3)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Odbora za evropski statistični sistem –

(1)

Izvedbeni sklep Komisije 2014/709/EU (4) določa nadzorne ukrepe za zdravje živali v zvezi z afriško prašičjo kugo v nekaterih državah članicah, kjer so bili potrjeni primeri navedene bolezni pri domačih ali divjih prašičih (v nadaljnjem besedilu: zadevne države članice). V delih I do IV Priloge k navedenemu izvedbenemu sklepu so nekatera območja zadevnih držav članic razmejena in navedena po različni stopnji tveganja zaradi epidemioloških razmer glede navedene bolezni. Priloga k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU je bila večkrat spremenjena, da bi se upoštevale spremembe epidemioloških razmer glede afriške prašičje kuge v Uniji, ki jih je bilo treba vključiti v navedeno prilogo. Priloga k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU je bila nazadnje spremenjena z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2018/1635 (5), in sicer po nedavnih primerih afriške prašičje kuge v Bolgariji in Romuniji.

(2)

Tveganje širjenja afriške prašičje kuge pri prostoživečih živalih je povezano s počasnim naravnim širjenjem navedene bolezni v populacijah divjih prašičev in tveganji, povezanimi s človekovimi dejavnostmi, kot je pokazal nedavni epidemiološki razvoj navedene bolezni v Uniji in kot je dokumentirala Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) v znanstvenem mnenju Sveta za zdravje in zaščito živali, objavljenem 14. julija 2015, v svojem znanstvenem poročilu o epidemioloških analizah afriške prašičje kuge v baltskih državah in na Poljskem, objavljenem 23. marca 2017, in v svojem znanstvenem poročilu o epidemioloških analizah afriške prašičje kuge v baltskih državah in na Poljskem, objavljenem 8. novembra 2017 (6).

(3)

Od datuma sprejetja Izvedbenega sklepa (EU) 2018/1635 so se epidemiološke razmere glede afriške prašičje kuge v Uniji spremenile in pojavili so se dodatni primeri navedene bolezni, kar bi bilo treba upoštevati v Prilogi k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU.

(4)

Oktobra 2018 je bil ugotovljen en primer afriške prašičje kuge pri divjih prašičih v okrožju Kraśnick na Poljskem. Ta primer afriške prašičje kuge pri divjem prašiču pomeni povišanje stopnje tveganja, ki bi ga bilo treba upoštevati v Prilogi k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU. Zato bi bilo treba to območje na Poljskem, prizadeto zaradi afriške prašičje kuge, navesti v delu II navedene priloge.

(5)

Oktobra in novembra 2018 je bilo ugotovljenih nekaj izbruhov afriške prašičje kuge pri domačih prašičih v okrožjih Dolj in Argeș v Romuniji. Ti izbruhi afriške prašičje kuge pri domačih prašičih pomenijo povišanje stopnje tveganja, ki bi ga bilo treba upoštevati v Prilogi k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU. Zato bi bilo treba ta območja v Romuniji, prizadeta zaradi afriške prašičje kuge, zdaj namesto v delu I navesti v delu III navedene priloge. Glede na to, da so v delu III Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU navedena območja, na katerih se razmere še vedno spreminjajo, je treba ob vseh navedbah območij iz navedenega dela še posebej upoštevati vpliv na okoliška območja.

(6)

Da bi se upoštevale nedavne spremembe pri epidemiološkem razvoju afriške prašičje kuge v Uniji in proaktivno obvladovala tveganja, povezana s širjenjem navedene bolezni, bi bilo treba na Poljskem in v Romuniji razmejiti dovolj velika nova območja z visokim tveganjem ter jih ustrezno navesti v delih I, II in III Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU. Prilogo k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(7)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –