24.10.2018

Uradni list Evropske unije

L 265/3

UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/1595

z dne 23. oktobra 2018

o spremembi Uredbe (ES) št. 1126/2008 o sprejetju nekaterih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta glede Pojasnila 23 Odbora za pojasnjevanje mednarodnih standardov računovodskega poročanja

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. julija 2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov (1) in zlasti člena 3(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Z Uredbo Komisije (ES) št. 1126/2008 (2) so bili sprejeti nekateri mednarodni standardi in pojasnila, ki so obstajali 15. oktobra 2008.

(2)

Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde (UOMRS) je 7. junija 2017 objavil Pojasnilo 23 Negotovost glede obravnav davka iz dobička Odbora za pojasnjevanje mednarodnih standardov računovodskega poročanja (OPMSRP). V OPMSRP 23 je določeno, kako upoštevati negotovost pri obračunavanju davka iz dobička.

(3)	Sprejetje OPMSRP 23 posledično pomeni spremembe Mednarodnega standarda računovodskega poročanja (MSRP) 1, da se zagotovi skladnost med mednarodnimi računovodskimi standardi.

(4)	Pri posvetovanju z Evropsko svetovalno skupino za računovodsko poročanje je bilo potrjeno, da OPMSRP 23 izpolnjuje merila za sprejetje, določena v členu 3(2) Uredbe (ES) št. 1606/2002.

(5)	Uredbo (ES) št. 1126/2008 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(6)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Računovodskega regulativnega odbora –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga k Uredbi (ES) št. 1126/2008 se spremeni:

(a)	Vstavi se Pojasnilo 23 Negotovost glede obravnav davka iz dobička Odbora za pojasnjevanje mednarodnih standardov računovodskega poročanja (OPMSRP 23) iz Priloge k tej Uredbi;

(b)	Mednarodni standard računovodskega poročanja (MSRP) 1 se spremeni v skladu z OPMSRP 23, kot je navedeno v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Podjetja začnejo uporabljati spremembe iz člena 1 najpozneje z začetkom prvega poslovnega leta, ki se začne 1. januarja 2019 ali po tem datumu.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 23. oktobra 2018

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 243, 11.9.2002, str. 1.

(2) Uredba Komisije (ES) št. 1126/2008 z dne 3. novembra 2008 o sprejetju nekaterih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 320, 29.11.2008, str. 1).

PRILOGA

OPMSRP 23

NEGOTOVOST GLEDE OBRAVNAV DAVKA IZ DOBIČKA

OPMSRP 23

NEGOTOVOST GLEDE OBRAVNAV DAVKA IZ DOBIČKA

SKLICI

—	MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov

—	MRS 8 Računovodske usmeritve, spremembe računovodskih ocen in napake

—	MRS 10 Dogodki po poročevalskem obdobju

—	MRS 12 Davek iz dobička

OZADJE

MRS 12 Davek iz dobička določa zahteve za odmerjene in odložene terjatve in obveznosti za davek. Podjetje upošteva zahteve iz MRS 12 v skladu z veljavno davčno zakonodajo.

Morda ni jasno, kako se davčna zakonodaja uporablja za določen posel ali v določenih okoliščinah. Ali je določena davčna obravnava sprejemljiva po davčni zakonodaji, morda ni jasno, dokler o tem v prihodnosti ne odloči pristojni davčni organ ali sodišče. Zato lahko ugovarjanje določeni davčni obravnavi ali njeno preverjanje s strani davčnega organa vpliva na računovodenje odmerjene ali odložene terjatve ali obveznosti za davek v podjetju.

V tem pojasnilu:

(a)	„davčne obravnave“ pomeni obravnave, ki jih podjetje uporablja ali jih namerava uporabiti v njegovih napovedih za odmero davka iz dobička;

(b)	„davčni organ“ pomeni organ ali organe, ki odločijo, ali so davčne obravnave sprejemljive glede na davčno zakonodajo. Ta organ je lahko tudi sodišče;

(c)

„negotova davčna obravnava“ je davčna obravnava, za katero je negotovo, ali jo bo zadevni davčni organ sprejel kot davčno obravnavo, ki je v skladu z davčno zakonodajo. Na primer, odločitev podjetja, da v davčni jurisdikciji ne vloži nobene napovedi za odmero davka iz dobička ali da določenega dobička ne vključi med obdavčljive dobičke, pomeni negotovo davčno obravnavo, če je sprejemljivost takšne obravnave v skladu z davčno zakonodajo negotova.

PODROČJE UPORABE

V tem pojasnilu je pojasnjeno, kako uporabljati zahteve za pripoznavanje in merjenje iz MRS 12, kadar obstaja negotovost glede obravnav davka iz dobička. V takšnih okoliščinah podjetje pripozna in meri svoje odmerjene ali odložene terjatve ali obveznosti za davek v skladu z zahtevami iz MRS 12 na podlagi obdavčljivega dobička (davčne izgube), davčnih osnov, neizrabljenih davčnih izgub, neizrabljenih davčnih dobropisov in davčnih stopenj, določenih v skladu s tem pojasnilom.

TEŽAVE

V primeru negotovosti glede obravnav davka iz dobička to pojasnilo obravnava:

(a)	ali podjetje negotove davčne obravnave obravnava ločeno;

(b)	predpostavke, ki jih ima podjetje glede preverjanja davčnih obravnav, ki ga izvajajo davčni organi;

(c)	kako podjetje določi obdavčljiv dobiček (davčno izgubo), davčne osnove, neizrabljene davčne izgube, neizrabljene davčne dobropise in davčne stopnje; ter

(d)	kako podjetje upošteva spremembe dejstev in okoliščin.

SOGLASJA

Ali podjetje negotove davčne obravnave obravnava ločeno

Podjetje se odloči, ali vsako negotovo davčno obravnavo obravnava ločeno ali skupaj z eno ali več drugimi negotovimi davčnimi obravnavami, glede na to, kateri pristop bolje predvideva razplet negotovosti. Pri določitvi pristopa, ki bolje predvideva razplet negotovosti, lahko podjetje upošteva na primer, (a) kako pripravi napoved za odmero davka iz dobička in podpira davčne obravnave; ali (b) kako podjetje pričakuje, da bo davčni organ izvedel preverjanje in rešil težave, ki jih lahko odkrije pri takem preverjanju.

Če podjetje v skladu s 6. členom skupaj obravnava več kot eno negotovo davčno obravnavo, podjetje sklicevanja na „negotovo davčno obravnavo“ v tem pojasnilu razume kot sklicevanja na skupino negotovih davčnih obravnav, obravnavanih skupaj.

Preverjanje s strani davčnih organov

Pri ocenjevanju, ali negotova davčna obravnava vpliva na določitev obdavčljivega dobička (davčne izgube), davčnih osnov, neizrabljenih davčnih izgub, neizrabljenih davčnih dobropisov in davčnih stopenj ter kako, podjetje predpostavi, da bo davčni organ med preverjanjem preveril zneske, za katere ima pravico, da jih preveri, ter poznal vse z njimi povezane informacije.

Določitev obdavčljivega dobička (davčne izgube), davčnih osnov, neizrabljenih davčnih izgub, neizrabljenih davčnih dobropisov in davčnih stopenj

Podjetje upošteva, ali je verjetno, da bo davčni organ sprejel negotovo davčno obravnavo.

10.

Če podjetje sklene, da je verjetno, da bo davčni organ sprejel negotovo davčno obravnavo, določi obdavčljiv dobiček (davčne izgube), davčne osnove, neizrabljene davčne izgube, neizrabljene davčne dobropise ali davčne stopnje v skladu z davčno obravnavo, ki jo uporablja ali jo namerava uporabiti v svojih napovedih za odmero davka iz dobička.

11.

Če podjetje sklene, da ni verjetno, da bo davčni organ sprejel negotovo davčno obravnavo, pri določitvi zadevnega obdavčljivega dobička (davčne izgube), davčnih osnov, neizrabljenih davčnih izgub, neizrabljenih davčnih dobropisov in davčnih stopenj upošteva učinek negotovosti. Podjetje upošteva učinek negotovosti za vsako negotovo davčno obravnavo tako, da uporabi eno izmed naslednjih metod, odvisno od tega, za katero metodo pričakuje, da bo bolje predvidela razplet negotovosti:

(a)	najverjetnejši znesek – najverjetnejši znesek v razponu možnih izidov. Najverjetnejši znesek lahko bolje predvidi razplet negotovosti, če so možni izidi binarni ali koncentrirani na eno vrednost;

(b)	pričakovana vrednost – vsota z verjetnostjo tehtanih zneskov v razponu možnih izidov. Pričakovana vrednost lahko bolje predvidi razplet negotovosti, če obstaja razpon možnih izidov, ki niso niti binarni niti koncentrirani na eno vrednost.

12.

Če negotova davčna obravnava vpliva na odmerjeni in odloženi davek (na primer, če vpliva tako na obdavčljiv dobiček, ki se uporabi za določitev odmerjenega davka, kot na davčne osnove, ki se uporabijo za določitev odloženega davka), podjetje opravi dosledne presoje in ocene tako za odmerjeni davek kot za odloženi davek.

Spremembe dejstev in okoliščin

13.

Podjetje ponovno preuči presojo ali oceno, ki se zahteva s tem pojasnilom, če se dejstva in okoliščine, na katerih je temeljila presoja ali ocena, spremenijo ali če prejme nove informacije, ki vplivajo na presojo ali oceno. Na primer, sprememba dejstev in okoliščin lahko spremeni sklepe podjetja o sprejemljivosti davčne obravnave ali oceno podjetja glede učinka negotovosti ali oboje. A1.–A3. člen določajo napotke o spremembah dejstev in okoliščin.

14.

Podjetje učinek spremembe dejstev in okoliščin ali novih informacij upošteva kot spremembo v računovodski oceni v skladu z MRS 8 Računovodske usmeritve, spremembe računovodskih ocen in napake. Podjetje uporabi MRS 10 Dogodki po poročevalskem obdobju za določitev, ali je sprememba, ki se pojavi po poročevalskem obdobju, popravljalni ali nepopravljalni dogodek.

Priloga A

Napotki za uporabo

Ta priloga je sestavni del OPMSRP 23 in ima enako veljavo kot drugi deli OPMSRP 23.

SPREMEMBE DEJSTEV IN OKOLIŠČIN (13. ČLEN)

A1 V skladu s 13. členom tega pojasnila podjetje oceni pomembnost in učinek spremembe dejstev in okoliščin ali novih informacij glede na veljavno davčno zakonodajo. Na primer, določen dogodek lahko privede do ponovne preučitve presoje ali ocene, opravljene za eno davčno obravnavo, ne pa za drugo, če za ti davčni obravnavi velja drugačna davčna zakonodaja.

A2 Primeri sprememb dejstev in okoliščin ali novih informacij, ki lahko – odvisno od okoliščin – privedejo do ponovne ocene presoje ali ocene, ki se zahteva v tem pojasnilu, med drugim vključujejo:

(a)

preverjanja ali ukrepe davčnih organov. Na primer:

(i)	soglasje ali nesoglasje davčnega organa za davčno obravnavo ali podobno davčno obravnavo, ki jo uporablja podjetje;

(ii)	podatek, da je davčni organ podal soglasje za podobno davčno obravnavo, ki jo uporablja drugo podjetje, oziroma da soglasja ni podal; ter

(iii)

podatek o prejetem ali plačanem znesku za poravnavo podobne davčne obravnave;

(b)	spremembe pravil, ki jih določi davčni organ;

(c)	potek pravice davčnega organa, da preveri ali ponovno preveri davčno obravnavo.

A3 Če manjka samo podatek glede strinjanja ali nestrinjanja davčnega organa z davčno obravnavo, to najverjetneje ne pomeni spremembe dejstev in okoliščin ali nove informacije, ki vplivajo na presoje in ocene, zahtevane s tem pojasnilom.

RAZKRITJE

A4 V primeru negotovosti glede obravnav davka iz dobička se podjetje odloči, ali bo razkrilo:

(a)	presoje, opravljene za določitev obdavčljivega dobička (davčne izgube), davčnih osnov, neizrabljenih davčnih izgub, neizrabljenih davčnih dobropisov in davčnih stopenj, v skladu s 122. členom MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov; ter

(b)	informacije o predpostavkah in ocenah, opravljenih pri določitvi obdavčljivega dobička (davčne izgube), davčnih osnov, neizrabljenih davčnih izgub, neizrabljenih davčnih dobropisov in davčnih stopenj, v skladu s 125.–129. členom MRS 1.

A5 Če podjetje sklene, da je verjetno, da bo davčni organ sprejel negotovo davčno obravnavo, se odloči, ali bo morebitni učinek negotovosti razkrilo kot pogojno davčno obveznost, in sicer v skladu s 88. členom MRS 12.

Priloga B

Datum začetka veljavnosti in prehod

Ta priloga je del OPMSRP 23 in ima enako veljavo kot drugi deli OPMSRP 23.

DATUM ZAČETKA VELJAVNOSTI

B1 Podjetje uporablja to pojasnilo za letna poročevalska obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2019 ali pozneje. Uporaba pred tem datumom je dovoljena. Če podjetje uporabi to pojasnilo za zgodnejše obdobje, mora to dejstvo razkriti.

PREHOD

B2 Ob prvi uporabi podjetje to pojasnilo uporabi:

(a)	retrospektivno v skladu z MRS 8, če je to mogoče brez uporabe ugotovitev za nazaj, ali

(b)

retrospektivno s kumulativnim učinkom začetka uporabe tega pojasnila, pripoznanim na datum začetka uporabe. Če se podjetje odloči za ta prehodni pristop, ne preračuna primerjalnih informacij. Namesto tega podjetje pripozna kumulativni učinek začetka uporabe tega pojasnila kot prilagoditev začetnega salda zadržanega čistega dobička (ali druge sestavine lastniškega kapitala, kot je primerno). Datum začetka uporabe je začetek letnega poročevalskega obdobja, v katerem podjetje prvič uporabi to pojasnilo.

Priloga C

Podjetje spremembo iz te priloge upošteva, kadar uporablja OPMSRP 23.

Spremembe MSRP 1 Prva uporaba Mednarodnih standardov računovodskega poročanja

Doda se 39.AF člen.

39.AF OPMSRP 23 Negotovost glede obravnav davka iz dobička je dodal E8. člen. Podjetje to spremembo upošteva, kadar uporablja OPMSRP 23.

V prilogi E se dodata E8. člen in ustrezen naslov.

Negotovost glede obravnav davka iz dobička

E8 Podjetje, ki prvikrat uporabi MSRP, pri čemer je nanje prešlo pred 1. julijem 2017, se lahko odloči, da uporabe OPMSRP 23 Negotovost glede obravnav davka iz dobička ne bo odrazilo v primerjalnih informacijah v svojih prvih računovodskih izkazih v skladu z MSRP. Podjetje, ki se odloči za to, pripozna kumulativni učinek uporabe OPMSRP 23 kot prilagoditev začetnega salda zadržanega čistega dobička (ali druge sestavine lastniškega kapitala, kot je primerno) na začetku prvega poročevalskega obdobja po MSRP.

24.10.2018

Uradni list Evropske unije

L 265/9

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/1596

z dne 23. oktobra 2018

o podaljšanju odstopanja od Uredbe Sveta (ES) št. 1967/2006 glede najmanjše oddaljenosti od obale in globine za obalne potegalke, ki lovijo v določenih teritorialnih vodah Francije (Occitanie in Provence-Alpes-Côte d'Azur)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1967/2006 z dne 21. decembra 2006 o ukrepih za upravljanje za trajnostno izkoriščanje ribolovnih virov v Sredozemskem morju, spremembi Uredbe (EGS) št. 2847/93 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1626/94 (1) in zlasti člena 13(5) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Člen 13(1) Uredbe (ES) št. 1967/2006 prepoveduje uporabo vlečnega orodja znotraj pasu treh navtičnih milj od obale oziroma do izobate 50 m, kadar je ta globina dosežena na krajši razdalji od obale.

(2)	Na zahtevo države članice lahko Komisija odobri odstopanje od člena 13(1) Uredbe (ES) št. 1967/2006, pod pogojem, da so izpolnjeni določeni pogoji iz člena 13(5) in (9).

(3)	Odstopanje od prvega pododstavka člena 13(1) navedene uredbe za uporabo obalnih potegalk na nekaterih morskih območjih v teritorialnih vodah Francije, ne glede na globino, je bilo odobreno z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 587/2014 (2) do 31. decembra 2014.

(4)	Podaljšanje odstopanja do 25. avgusta 2018 je bilo odobreno z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2015/1421 (3).

(5)	Komisija je 23. maja 2018 od Francije prejela zahtevek za podaljšanje veljavnosti odstopanja, ki je prenehalo veljati 25. avgusta 2018. Francija je predložila posodobljene podatke, ki utemeljujejo podaljšanje odstopanja.

(6)	Francija je načrt upravljanja sprejela v skladu s členom 19(2) Uredbe (ES) št. 1967/2006 (4).

(7)

Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo (STECF) je julija 2018 ocenil odstopanje, ki ga je zahtevala Francija (5). STECF je poudaril potrebo po izboljšanju zbiranja podatkov. Francija se je zavezala, da bo izboljšala zbiranje podatkov tako, da bo začela znanstveno študijo za spremljanje ribolova in povečala prizadevanja na področju vzorčenja, zavezala pa se je tudi, da bo izboljšala okvir kontrole, ki presega obveznosti, določene za zadevna plovila v Uredbi Sveta (ES) št. 1224/2009 (6), s podvojitvijo števila nadzorov, povečanjem pogostosti poročanja o ulovu in s pooblastitvijo predhodnega uradnega obvestila nadzornim organom 24 ur pred vsakim ribolovnim potovanjem.

(8)	Leta 2013 je STECF menil, da se ob upoštevanju značilnosti orodja, nizke hitrosti vlečne mreže in dejstva, da ribiči poskušajo ribariti na „čistem“ dnu, lahko šteje, da je vpliv te dejavnosti na morsko okolje zanemarljiv.

(9)	Podaljšanje odstopanja, ki ga je zahtevala Francija, izpolnjuje pogoje iz člena 13(5) in (9) Uredbe (ES) št. 1967/2006.

(10)	Obstajajo posebne geografske ovire zaradi omejene širine celinske police.

(11)	Ribolov z obalnimi potegalkami se izvaja z obale v nizkih vodah in je usmerjen na številne vrste. Zaradi posebne narave te vrste ribolova je nemogoče uporabiti katero koli drugo ribolovno orodje, saj ni nobenega drugega reguliranega orodja, ki bi lahko zajelo ciljno vrsto.

(12)	Odstopanje, odobreno v skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2015/1421, zadeva omejeno število 23 plovil. Podaljšanje odstopanja, za katerega je zaprosila Francija, zadeva le 20 plovil.

(13)

Načrt upravljanja, ki ga je sprejela Francija, zagotavlja, da se ribolovni napor v prihodnosti ne bo povečal, saj se bodo ribolovna dovoljenja izdajala le za določenih 20 plovil, ki jih je Francija že pooblastila za ribolov, s skupnim ribolovnim naporom 1 386 dni. Poleg tega je Francija omejila največji dovoljeni napor za posamezno orodje.

(14)	Načrt upravljanja bi moral omogočiti postopno zmanjšanje flote, saj so dovoljenja povezana s plovili, in se samodejno prekličejo, ko se plovilo, ki ima dovoljenje, nadomesti.

(15)	Zahtevek zajema plovila, ki se že več kot pet let ukvarjajo z ribištvom.

(16)	Navedena plovila so vključena na seznam, ki je bil Komisiji sporočen v skladu z zahtevami iz člena 13(9) Uredbe (ES) št. 1967/2006.

(17)	Zadevne ribolovne dejavnosti izpolnjujejo zahteve iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1967/2006, saj francoski načrt upravljanja izrecno prepoveduje ribolov nad zaščitenimi habitati.

(18)	Zahteve iz člena 8(1)(h) Uredbe (ES) št. 1967/2006 se ne uporabljajo, saj veljajo za plovila z vlečno mrežo.

(19)

Glede zahteve za skladnost s členom 9(5), ki določa najmanjšo velikost mrežnih očes, Komisija ugotavlja, da so zadevne ribolovne dejavnosti zelo selektivne, zanemarljivo vplivajo na morsko okolje in se ne izvajajo nad zaščitenimi habitati, tako da je Francija v skladu s členom 9(7) Uredbe (ES) št. 1967/2006 v svojem načrtu upravljanja odobrila odstopanje od teh določb.

(20)	Zadevne ribolovne dejavnosti izpolnjujejo zahteve glede beleženja, določene v členu 14 Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009.

(21)	Zadevne ribolovne dejavnosti ne motijo dejavnosti plovil, ki uporabljajo orodja, ki niso vlečne mreže, potegalke ali njim podobne vlečne mreže.

(22)	Ribolov plovil z obalnimi potegalkami ureja francoski načrt upravljanja, s čimer se zagotavlja, da so ulovi vrst iz Priloge III k Uredbi (ES) št. 1967/2006 minimalni.

(23)	Plovila z obalnimi potegalkami ne lovijo glavonožcev.

(24)	Francoski načrt upravljanja vključuje odstopanje od najmanjše velikosti pomorskih organizmov za zalege sardel, ki se iztovarjajo za človeško porabo in se lovijo z ribolovnimi dejavnostmi, ki jih načrt ureja, v skladu s členom 15(3) Uredbe (ES) št. 1967/2006.

(25)

STECF je menil, da je treba od najmanjše velikosti mrežnega očesa zahtevati odstopanje, skupaj z minimalno razdaljo od obale ali najmanjšo globino. Vendar Evropska komisija meni, da so izpolnjeni ustrezni pogoji iz uredbe o Sredozemskem morju: v skladu s členom 9(5) je najmanjša velikost mrežnega očesa, ki se uporablja za obkroževalne mreže, kot so obalne potegalke, 14 mm, v skladu s členom 15(3), najmanjša velikost mrežnih očes pa se ne uporablja za zalege sardel, ki se iztovarjajo za človeško uporabo, če je vzpostavljen nacionalni načrt upravljanja za obalne potegalke in francoski načrt upravljanja zakonito določa najmanjšo velikost mrežnega očesa 2 mm za obalne potegalke, s katerimi se lovijo mladice sardel.

(26)

STECF je menil, da vpliv ribolova morda ni bil v celoti ocenjen, ker nekatere vrste, ulovljene na ta način, niso bile znanstveno ocenjene. Vendar Evropska komisija meni, da je treba vpliv tega ribolova oceniti glede na dejanski obseg tega ribolova, ki je minimalen: rutinski ribolov, ki je usmerjen zlasti v mladice sardel, zadeva le 10 plovil, katerih letni ulov znaša samo 1,6 ton.

(27)	Francoski načrt upravljanja vključuje ukrepe za spremljanje ribolovnih dejavnosti v skladu s tretjim pododstavkom člena 13(9) Uredbe (ES) št. 1967/2006.

(28)	Regija Languedoc-Roussillon se je preimenovala v Occitanie 28. septembra 2016 (7). Zato je treba sklicevanja na „Languedoc-Roussillon“ nadomestiti z „Occitanie“.

(29)	Zahtevano podaljšanje odstopanja bi bilo zato treba odobriti.

(30)	Francija bi morala Komisiji pravočasno poročati v skladu z načrtom spremljanja, ki ga določa francoski načrt upravljanja.

(31)	Omejeno trajanje odstopanja bo omogočalo hitro sprejetje popravnih ukrepov upravljanja, če bo iz spremljanja načrta upravljanja izhajalo, da je stanje ohranjenosti staleža, ki se lovi, slabo, obenem pa se bo lahko izboljšala znanstvena podlaga za izboljšan načrt upravljanja.

(32)	Francoski načrt upravljanja za obalne potegalke nima datuma prenehanja veljavnosti in bo zato njegovo obdobje uporabe preseglo obdobje zahtevanega odstopanja. Zato ni nevarnosti, da bi prišlo do pravne vrzeli.

(33)	Odstopanje bi bilo zato treba uporabljati do 25. avgusta 2021.

(34)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za ribištvo in ribogojstvo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Odstopanje

Člen 13(1) Uredbe (ES) št. 1967/2006 se v francoskih teritorialnih vodah, ki mejijo na obalo območij Occitanie in Provence-Alpes-Côte d'Azur, ne uporablja za obalne potegalke, ki se uporabljajo na plovilih:

(a)	z registrsko številko, navedeno v francoskem načrtu upravljanja;

(b)	se že več kot pet let ukvarjajo z ribolovom in ne bodo povzročila povečanja ribolovnega napora v prihodnosti ter

(c)	ki imajo dovoljenje za ribolov in izvajajo načrt upravljanja, ki ga je Francija sprejela v skladu s členom 19(2) Uredbe (ES) št. 1967/2006.

Člen 2

Načrt spremljanja in poročanje

Francija Komisiji v enem letu od začetka veljavnosti te uredbe predloži poročilo, ki ga pripravi v skladu z načrtom spremljanja, določenim v načrtu upravljanja iz člena 1(c).

Člen 3

Začetek veljavnosti in obdobje uporabe

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se do 25. avgusta 2021.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 23. oktobra 2018

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 409, 30.12.2006, str. 11.

(2) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 587/2014 z dne 2. junija 2014 o odstopanju od Uredbe Sveta (ES) št. 1967/2006 glede najmanjše oddaljenosti od obale in globine za obalne potegalke, ki lovijo v določenih teritorialnih vodah Francije (Languedoc-Roussillon in Provence-Alpes-Côte d'Azur) (UL L 164, 3.6.2014, str. 13).

(3) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/1421 z dne 24. avgusta 2015 o podaljšanju odstopanja od Uredbe Sveta (ES) št. 1967/2006 glede najmanjše oddaljenosti od obale in globine za obalne potegalke, ki lovijo v določenih teritorialnih vodah Francije (Languedoc-Roussillon in Provence-Alpes-Côte d'Azur) (UL L 222, 25.8.2015, str. 1).

(4) JORF št. 0122 z dne 27. maja 2014, str. 8669, besedilo št. 6, NOR: DEVM1407280A.

(5) https://stecf.jrc.ec.europa.eu/documents/43805/2147402/STECF+PLEN+18-02.pdf.

(6) Uredba Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike, o spremembi uredb (ES) št. 847/96, (ES) št. 2371/2002, (ES) št. 811/2004, (ES) št. 768/2005, (ES) št. 2115/2005, (ES) št. 2166/2005, (ES) št. 388/2006, (ES) št. 509/2007, (ES) št. 676/2007, (ES) št. 1098/2007, (ES) št. 1300/2008, (ES) št. 1342/2008 in razveljavitvi uredb (EGS) št. 2847/93, (ES) št. 1627/94 in (ES) št. 1966/2006 (UL L 343, 22.12.2009, str. 1).

(7) https://www.legifrance.gouv.fr/eli/decret/2016/9/28/INTB1617888D/jo/texte/fr

24.10.2018

Uradni list Evropske unije

L 265/13

IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2018/1597

z dne 23. oktobra 2018

o spremembi Priloge k Izvedbenemu sklepu (EU) 2017/247 o zaščitnih ukrepih zaradi izbruhov visokopatogene aviarne influence v nekaterih državah članicah

(notificirano pod dokumentarno številko C(2018) 7117)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive Sveta 89/662/EGS z dne 11. decembra 1989 o veterinarskih pregledih v trgovini znotraj Skupnosti glede na vzpostavitev notranjega trga (1) in zlasti člena 9(4) Direktive,

ob upoštevanju Direktive Sveta 90/425/EGS z dne 26. junija 1990 o veterinarskih in zootehničnih pregledih, ki se zaradi vzpostavitve notranjega trga izvajajo v trgovini znotraj Skupnosti z nekaterimi živimi živalmi in proizvodi (2) ter zlasti člena 10(4) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2017/247 (3) je bil sprejet po izbruhih visokopatogene aviarne influence podtipa H5 v številnih državah članicah (v nadaljnjem besedilu: zadevne države članice) ter po tem, ko so pristojni organi zadevnih držav članic v skladu s členom 16(1) Direktive Sveta 2005/94/ES (4) določili okužena in ogrožena območja.

(2)

Izvedbeni sklep (EU) 2017/247 določa, da morajo okužena in ogrožena območja, ki jih pristojni organi zadevnih držav članic vzpostavijo v skladu z Direktivo 2005/94/ES, obsegati vsaj območja, navedena kot okužena in ogrožena območja v Prilogi k navedenemu izvedbenemu sklepu. Izvedbeni sklep (EU) 2017/247 prav tako določa, da je treba ukrepe, ki se morajo izvajati na okuženih in ogroženih območjih v skladu s členom 29(1) in členom 31 Direktive 2005/94/ES, ohraniti vsaj do datumov, ki so za navedena območja določeni v Prilogi k navedenemu izvedbenemu sklepu.

(3)

Izvedbeni sklep (EU) 2017/247 je bil od datuma sprejetja večkrat spremenjen, da bi se upošteval razvoj epidemioloških razmer glede aviarne influence v Uniji. Zlasti je bil Izvedbeni sklep (EU) 2017/247 spremenjen z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2017/696 (5), da bi se določila pravila glede odpreme pošiljk enodnevnih piščancev z območij iz Priloge k Izvedbenemu sklepu (EU) 2017/247. Pri navedeni spremembi se je upoštevalo dejstvo, da enodnevni piščanci pomenijo zelo majhno tveganje širjenja visokopatogene aviarne influence v primerjavi z drugim perutninskim blagom.

(4)

Izvedbeni sklep (EU) 2017/247 je bil naknadno spremenjen tudi z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2017/1841 (6) za učinkovitejše ukrepe za obvladovanje bolezni, ki se izvajajo, kjer obstaja povečano tveganje za širjenje visokopatogene aviarne influence. Zato Izvedbeni sklep (EU) 2017/247 zdaj določa na ravni Unije, da se po izbruhu ali izbruhih visokopatogene aviarne influence vzpostavijo druga območja z omejitvami v zadevnih državah članicah, kot je navedeno v členu 16(4) Direktive 2005/94/ES, in določi trajanje ukrepov, ki se izvajajo na njih. Izvedbeni sklep (EU) 2017/247 zdaj določa tudi pravila za odpremo žive perutnine, enodnevnih piščancev in valilnih jajc z drugih območij z omejitvami v druge države članice pod določenimi pogoji.

(5)	Poleg tega je bila Priloga k Izvedbenemu sklepu (EU) 2017/247 večkrat spremenjena, da bi se zlasti upoštevale spremembe mej okuženih in ogroženih območij, ki so jih zadevne države članice določile v skladu z Direktivo 2005/94/ES.

(6)

Priloga k Izvedbenemu sklepu (EU) 2017/247 je bila nazadnje spremenjena z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2018/1307 (7) po uradnem obvestilu Bolgarije o nadaljnjem izbruhu visokopatogene aviarne influence na gospodarstvu s perutnino v okrožju Plovdiv v navedeni državi članici. Bolgarija je prav tako obvestila Komisijo, da je po tem izbruhu sprejela potrebne ukrepe v skladu z Direktivo 2005/94/ES, vključno z določitvijo okuženih in ogroženih območij okoli okuženega gospodarstva s perutnino.

(7)	Od datuma zadnje spremembe Izvedbenega sklepa (EU) 2017/247 z Izvedbenim sklepom (EU) 2018/1307 je Bolgarija obvestila Komisijo o treh novih izbruhih visokopatogene aviarne influence podtipa H5 na gospodarstvih s perutnino v okrožjih Plovdiv in Haskovo v navedeni državi članici.

(8)	Bolgarija je prav tako obvestila Komisijo, da je po teh novih izbruhih sprejela potrebne ukrepe v skladu z Direktivo 2005/94/ES, vključno z določitvijo okuženih in ogroženih območij okoli okuženih gospodarstev s perutnino v navedeni državi članici.

(9)	Komisija je v sodelovanju z Bolgarijo proučila navedene ukrepe in presodila, da so meje okuženih in ogroženih območij, ki jih je določil pristojni organ v navedeni državi članici, dovolj oddaljene od gospodarstev s perutnino, na katerih so bili potrjeni novi izbruhi.

(10)

Da bi preprečili kakršne koli nepotrebne motnje za trgovino v Uniji in se izognili tveganju, da tretje države sprejmejo neupravičene omejitve trgovanja, je treba po novih izbruhih visokopatogene aviarne influence v Bolgariji na ravni Unije v sodelovanju z navedeno državo članico takoj opredeliti okužena in ogrožena območja, določena v navedeni državi članici v skladu z Direktivo 2005/94/ES.

(11)

Izvedbeni sklep (EU) 2017/247 bi bilo zato treba posodobiti, da bi se upoštevale najnovejše epidemiološke razmere glede visokopatogene aviarne influence v Bolgariji. Zlasti bi bilo treba na seznam iz Priloge k Izvedbenemu sklepu (EU) 2017/247 dodati na novo vzpostavljena okužena in ogrožena območja v Bolgariji, za katera zdaj veljajo omejitve v skladu z Direktivo 2005/94/ES.

(12)

Prilogo k Izvedbenemu sklepu (EU) 2017/247 bi bilo treba spremeniti, da se bosta po novih izbruhih visokopatogene aviarne influence v Bolgariji posodobila regionalizacija na ravni Unije z vključitvijo okuženih in ogroženih območij, določenih v navedeni državi članici v skladu z Direktivo 2005/94/ES, ter trajanje omejitev, ki se na njih izvajajo.

(13)	Izvedbeni sklep (EU) 2017/247 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(14)	Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Priloga k Izvedbenemu sklepu (EU) 2017/247 se spremeni v skladu s Prilogo k temu sklepu.

Člen 2

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Bruslju, 23. oktobra 2018

Za Komisijo

Vytenis ANDRIUKAITIS

Član Komisije

(1) UL L 395, 30.12.1989, str. 13.

(2) UL L 224, 18.8.1990, str. 29.

(3) Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2017/247 z dne 9. februarja 2017 o zaščitnih ukrepih zaradi izbruhov visokopatogene aviarne influence v nekaterih državah članicah (UL L 36, 11.2.2017, str. 62).

(4) Direktiva Sveta 2005/94/ES z dne 20. decembra 2005 o ukrepih Skupnosti za obvladovanje aviarne influence in razveljavitvi Direktive 92/40/EGS (UL L 10, 14.1.2006, str. 16).

(5) Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2017/696 z dne 11. aprila 2017 o spremembi Izvedbenega sklepa (EU) 2017/247 o zaščitnih ukrepih zaradi izbruhov visokopatogene aviarne influence v nekaterih državah članicah (UL L 101, 13.4.2017, str. 80).

(6) Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2017/1841 z dne 10. oktobra 2017 o spremembi Izvedbenega sklepa (EU) 2017/247 o zaščitnih ukrepih zaradi izbruhov visokopatogene aviarne influence v nekaterih državah članicah (UL L 261, 11.10.2017, str. 26).

(7) Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2018/1307 z dne 27. septembra 2018 o spremembi Izvedbenega sklepa (EU) 2017/247 o zaščitnih ukrepih zaradi izbruhov visokopatogene aviarne influence v nekaterih državah članicah (UL L 244, 28.9.2018, str. 117).

PRILOGA

Priloga k Izvedbenemu sklepu (EU) 2017/247 se spremeni:

(1)

v delu A se vnos za Bolgarijo nadomesti z naslednjim:

„ Država članica: Bolgarija

Območje zajema:

Datum konca izvajanja v skladu s členom 29(1) Direktive 2005/94/ES

okrožje Haskovo:

občina Haskovo:

—

Konuš

—

Manastir

—

Vojvodovo

18.11.2018

okrožje Plovdiv:

občina Marica:

—

Manole

—	Manolsko Konare

—	Jasno polje

27.10.2018“

(2)

v delu B se vnos za Bolgarijo nadomesti z naslednjim:

„ Država članica: Bolgarija

Območje zajema:

Datum konca izvajanja v skladu s členom 31 Direktive 2005/94/ES

okrožje Haskovo:

občina Haskovo:

—

Konuš

—

Manastir

—

Vojvodovo

od 19.11.2018 do 27.11.2018

občina Haskovo:

—	Dolno Vojvodino

—

Galabec

—	Gorno Vojvodino

—

Haskovo

—

Knižovnik

—

Kozlec

—

Malevo

—

Mandra

—

Orlovo

—	Stambolijski

—

Teketo

—

Trakiec

—

Vaglarovo

27.11.2018

občina Stambolovo:

—	Žalti Brijag

27.11.2018

okrožje Plovdiv:

občina Marica:

—

Manole

—	Manolsko Konare

—	Jasno polje

od 28.10.2018 do 5.11.2018

občina Rakovski

—	območje Strijama – državna lovska kmetija „Čekerica“

od 12.10.2018 do 5.11.2018

občina Marica:

—	Trilistnik

od 12.10.2018 do 5.11.2018

občina Marica:

—

Rogoš

—

Skutare

5.11.2018

občina Marica:

—

Dink

—

Krislovo

—

Kalekovec

—

Želijazno

—

Vojvodino

21.10.2018

občina Rakovski:

—

Rakovski

—

Šišmaci

—

Strijama

—

Boljarino

—

Belozem

—

Čalakovci

5.11.2018

občina Sadovo:

—

Sadovo

—	Češengirovo

5.11.2018“

24.10.2018

Uradni list Evropske unije

L 265/18

PRIPOROČILO št. 1/2018 SVETA ZA SODELOVANJE MED EU IN AZERBAJDŽANOM

z dne 28. septembra 2018

o prednostnih nalogah partnerstva EU-Azerbajdžan [2018/1598]

SVET ZA SODELOVANJE MED EU IN AZERBAJDŽANOM JE –

ob upoštevanju Sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Republiko Azerbajdžan na drugi strani (1) ter zlasti člena 81 Sporazuma,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Sporazum o partnerstvu in sodelovanju med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Republiko Azerbajdžan na drugi strani (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) je bil podpisan 22. aprila 1996 in je začel veljati 1. julija 1999.

(2)	Z namenom doseganja ciljev Sporazuma lahko Svet za sodelovanje v skladu s členom 81 Sporazuma pripravi ustrezna priporočila.

(3)	V skladu s členom 98 Sporazuma pogodbenici Sporazuma sprejmeta vse splošne in posebne ukrepe, potrebne za izpolnjevanje svojih obveznosti iz Sporazuma, ter poskrbita za doseganje ciljev iz Sporazuma.

(4)	Na podlagi pregleda evropske sosedske politike je bila predlagana nova faza sodelovanja s partnerji, ki obema stranema zagotavlja večji občutek odgovornosti.

(5)	Evropska unija in Azerbajdžan želita utrditi svoje partnerstvo z dogovorom o sklopu prednostnih nalog za obdobje 2018–2020, da bi podprli in okrepili odpornost in stabilnost Azerbajdžana.

(6)	Pogodbenici Sporazuma sta se zato dogovorili o besedilu prednostnih nalog partnerstva EU- Azerbajdžan, ki bodo podpirale izvajanje Sporazuma, pri čemer bo poudarek na sodelovanju na področju skupno opredeljenih skupnih interesov –

SPREJEL NASLEDNJE PRIPOROČILO:

Člen 1

Svet za sodelovanje priporoča, naj pogodbenici Sporazuma izvajata prednostne naloge partnerstva EU-Azerbajdžan, kot so določene v Prilogi.

Člen 2

To priporočilo začne učinkovati na dan sprejetja.

V Bruslju, 28. septembra 2018

Za Svet za sodelovanje

F. MOGHERINI

E. MAMMADYAROV

(1) UL L 246, 17.9.1999, str. 3.

PRILOGA

PREDNOSTNE NALOGE PARTNERSTVA MED EVROPSKO UNIJO IN AZERBAJDŽANOM

I. OZADJE

V kontekstu pregleda evropske sosedske politike sta se EU in Azerbajdžan dogovorila o skupnih prednostnih nalogah partnerstva, da bi nadalje okrepila njune odnose, ki temeljijo na vzajemnem interesu in skupnih vrednotah, spoštovanju človekovih pravic, demokraciji in pravni državi ter zavezanosti glede spoštovanja in podpore ozemeljske celovitosti, nedotakljivosti mednarodnih meja držav, neodvisnosti in suverenosti druga druge, da se oblikuje sodelovanje z upoštevanjem gospodarske vzdržnosti in da se vodi partnerstvo predvsem za naslednje obdobje (2018–2020). Prednostne naloge partnerstva so bile opredeljene v vključujočem procesu s sodelovanjem različnih deležnikov, vključno s civilno družbo.

Prednostne naloge partnerstva temeljijo na preteklem plodnem sodelovanju, vključno z izvajanjem akcijskega načrta ESP, ki ga bodo nadomestile. Odražajo interese tako EU kot Azerbajdžana, za katere sta značilna enakost in vzajemna narava partnerstva. Cilj prenovljenega partnerstva je povečati osredotočenost našega odnosa kot dela širšega političnega okvira, predvidenega v novem sporazumu med EU in Azerbajdžanom, s ciljem prispevati k skupnim ciljem miru in varnosti, blaginje, odpornosti in stabilizacije, kot tudi podpreti reforme, ki jih Azerbajdžan namerava izvesti v tem okviru, ter prinesti konkretne rezultate v korist vseh državljanov. Prednostne naloge partnerstva med EU in Azerbajdžanom prenašajo cilje prenovljene evropske sosedske politike na konkretna področja sodelovanja in bodo oblikovale agendo za reden politični in sektorski dialog, o katerem se bo treba dogovoriti v novem sporazumu med EU in Azerbajdžanom.

Prednostne naloge partnerstva odražajo poudarek na pravni državi, temeljnih pravicah in univerzalnih vrednotah. Podpirajo tudi cilje agende za trajnostni razvoj do leta 2030, vključno s 17 cilji trajnostnega razvoja ZN, izvajanjem Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah iz leta 2015 ter njihovo zavezanostjo za obravnavo vprašanj podnebnih sprememb, degradacije okolja, revščine in neenakosti.

Te prednostne naloge partnerstva za Azerbajdžan so razdeljene na ista štiri tematska področja kot pri 20 ciljih, ki morajo biti doseženi do leta 2020, dogovorjenimi na vrhu vzhodnega partnerstva v Bruslju 24. novembra 2017, pri čemer je treba upoštevati načelo diferenciacije. Prednostne naloge partnerstva in 20 ciljev, ki morajo biti doseženi do leta 2020, se morajo v največji možni meri medsebojno krepiti.

Azerbajdžan si prizadeva za diverzifikacijo svojega gospodarstva in razvija ambiciozen program gospodarske reforme. EU je eden od ključnih vlagateljev v državi in šteje za več kot polovico neposrednih tujih naložb tako v naftnem sektorju kot izven njega. V tem okviru sta EU in Azerbajdžan pripravljena nadaljevati gospodarski dialog in sodelovanje glede diverzifikacije gospodarstva in trajnostne rasti s poudarkom na podpori Azerbajdžanu za izboljšanje poslovnega okolja in pogojev v vseh sektorjih, kakor je podrobneje opredeljeno v odstavku 19. Azerbajdžan in EU bosta nadalje razvijala odnose na podlagi skupnega strateškega cilja, tj. vzpostavitve neposrednih energetskih in prometnih povezav, pri čemer vloga Azerbajdžana kot strateškega energetskega partnerja in njegova geografska lega naravnega prometnega vozlišča omogoča okrepitev načrtov pogodbenic v zvezi s povezavami, pospešitvijo trgovine in razvojem logistike ter uresničitev pomembnih prometnih projektov v regiji v smeri vzhod-zahod in sever-jug.

Na podlagi, med drugim, ponovno vzpostavljenega dialoga o človekovih pravicah bo okrepljeno sodelovanje na področju pravne države, reforme pravosodja in reforme javne uprave. Pospešeno bo izvajanje partnerstva za mobilnost ter sporazumov o poenostavitvi vizumskih postopkov in ponovnem sprejemu. Za spodbujanje odprtega pretoka znanja in strokovnega znanja bo okrepljeno sodelovanje na področju izobraževanja, raziskav in inovacij ter kulture.

Prihodnje finančno sodelovanje in načrtovanje med EU in Azerbajdžan, zlasti naslednji enotni okvir podpore za Azerbajdžan za obdobje 2018–2020, bo temeljilo na teh prednostnih nalogah partnerstva. Za uresničitev dogovorjenih ciljev bosta pogodbenici redno skupaj z deležniki pregledovali izvajanje prednostnih nalog partnerstva.

II. PREDNOSTNE NALOGE

Sodelovanje bo zajelo dobro upravljanje, pravno državo in človekove pravice, dialog s civilno družbo, medosebne stike, trajnostni razvoj in modernizacijo, raziskave in inovacije, promet, energijo in podnebne ukrepe ter spodbujanje visokih okoljskih standardov.

Gospodarsko sodelovanje za dosego trajne in bolj trajnostne rasti je področje močnega skupnega interesa, na katerem bodo preučene vse priložnosti za izboljšanje poslovnega okolja. Za dolgoročno pospeševanje trajnostne in bolj vključujoče rasti bodo potrebne trdne javne institucije in boljše upravljanje, večje spoštovanje delovnih standardov, boljše infrastrukturne povezave, trajnostno upravljanje naravnih virov ter ustrezna znanja in spretnosti in človeški kapital. Z reševanjem teh vprašanj bodo ustvarjeni ugodni pogoji za močnejše sodelovanje v ključnih sektorjih in večjo mobilnost v korist državljanov v Azerbajdžanu in EU. Vsaka prednostna tema vključuje več elementov v večdisciplinarnem in medsektorskem pristopu, ki je potreben za dosego ciljev.

10.

Področja političnega, gospodarskega in tehničnega sodelovanja, opisana v nadaljevanju besedila, niso izčrpna; sodelovanje med EU in Azerbajdžanom se lahko razširi na več drugih področij, kar se tudi spodbuja. Ta področja se lahko uresničujejo na dvostranski ravni in v večstranskem okviru, pri čemer bi se sodelovanje Azerbajdžana lahko še izboljšalo.

11.

Dinamična civilna družba je zelo pomembna za razvoj zasebnega sektorja, trajnostne gospodarske rasti, ambicioznih okoljskih politik in socialnih inovacij. Za visokokakovostni dialog sektorske reforme je potrebno tehnično strokovno znanje. Cilj sodelovanja je okrepiti zmogljivosti vseh deležnikov.

12.

Civilna družba bo lahko okrepila svoje sodelovanje v javnem življenju. Na vsa ustrezna področja politike bodo vključena druga pomembna medsektorska vprašanja, kot so vprašanja enakosti spolov, podnebna ter okoljska in socialna vprašanja. Poseben poudarek bo na okrepitvi zaposlitvenih možnosti za ženske in mlade.

1. Krepitev institucij in dobrega upravljanja

13.

Azerbajdžan in EU bosta spodbujala dobro upravljanje ter bosta stalno izboljševala javno upravo Azerbajdžana, vključno z javnimi storitvami in sodstvom. To bo vključevalo sodelovanje na področju varnostnih vprašanj.

14.

Poseben poudarek bo na pravni državi, vključno z neodvisnostjo, nepristranskostjo, kakovostjo in učinkovitostjo sodstva. Pogodbenici si bosta še naprej prizadevali za reformo javne uprave na vseh ravneh države, vključno z lokalnimi organi in organi pregona ter upravljanjem javnih financ. Cilj sodelovanja je okrepiti odgovornost in učinkovitost zgoraj navedenih institucij ter preglednost in učinkovitost zagotavljanja javnih storitev na podlagi dobre prakse in s široko uporabo e-uprave. Pogodbenici si bosta prav tako prizadevali za oblikovanje politik in vrednotenja na podlagi jasnih dokazov, ki jih med drugim zagotavlja visokokakovostna statistična služba, ter za vključevanje civilne družbe v postopek oblikovanja politik.

15.

Boj proti korupciji bo eden bistvenih elementov upravne reforme in sodelovanja za krepitev pravne države. Sodelovanje bo usmerjeno v krepitev zmogljivosti in dejavnosti organov za boj proti korupciji in izboljšanje regulativnega okolja ob upoštevanju mednarodnih dobrih praks in standardov, zlasti na področju sistemov javnega naročanja in upravljanja javnih funkcij, pri katerem so gospodarski in drugi interesi največji (npr. javno naročanje in dovoljenja), da se zagotovijo visoki etični standardi. Preglednost bo pomemben element izogibanja navzkrižja interesov in krepitve odgovornosti v primeru kršitev. Prav tako bo okrepljeno sodelovanje v boju proti goljufijam, ki vplivajo na finančne interese EU in Azerbajdžana. Pogodbenici bosta sodelovali tudi pri izterjavi sredstev, pridobljenih s kaznivim dejanjem, in pri boju proti pranju denarja prek ustreznega institucionalnega in pravnega okvira, vključno z razmislekom o ustanovitvi nacionalnega urada za odvzem premoženjske koristi.

16.

Sodelovanje v varnostnem sektorju bo namenjeno okrepitvi zmogljivosti in odgovornosti ustreznih organov ter se bo nanašalo na skupna vprašanja v boju proti organiziranemu kriminalu, drogam in terorizmu, vključno s financiranjem terorizma, pri čemer se bodo upoštevale določbe o pravici, svobodi in varnosti, opredeljene v različnih sporazumih, ki urejajo odnose med EU in Azerbajdžanom in ob upoštevanju mednarodnih standardov. Pogodbenici bosta tudi okrepili prizadevanja za povečanje odpornosti na kibernetske grožnje.

2. Gospodarski razvoj in tržne priložnosti

17.

EU bo podpirala prizadevanja Azerbajdžana za diverzifikacijo strukture njegovega gospodarstva in okrepitev njegovega izvoznega potenciala ter virov dohodka, da se zagotovi trajnostna in vključujoča rast, ki bo plod vse bolj pametnega, zelenega, krožnega in socialnega gospodarstva. Pogodbenici bosta okrepili dvostransko trgovino v vseh sektorjih, vključno z obravnavanjem skupnih izzivov v zvezi z dostopom do trga in naložbenimi izzivi.

18.

V tem pogledu je članstvo Azerbajdžana v Svetovni trgovinski organizaciji (STO) pomemben cilj in EU je pripravljena dejavno podpreti ta proces.

19.

Pogodbenici bosta sodelovali pri razvoju ugodnega in spodbudnega poslovnega okolja v Azerbajdžanu, ki bo temeljilo na makroekonomski stabilnosti, lojalni konkurenci in javnem sektorju, ki bo učinkovito in nepristransko uporabljal načelo pravne države. Javne politike, ki bodo oblikovane na podlagi strateškega načrta o perspektivah nacionalnega gospodarstva in na ustreznih priporočilih ocene Akta EU za mala podjetja, bodo usmerjene v olajšanje delovanja malih in srednjih podjetij (MSP), ki so glavni delodajalci. To je lahko v obliki zagotavljanja boljšega dostopa do financiranja, okrepljene zaščite in uveljavljanja lastninskih pravic ali nadgradnje regulativnega in infrastrukturnega okolja za informacijsko in komunikacijsko tehnologijo. Podpora organizacijam za podporo podjetništvu in dostopu MSP do boljših poslovnih storitev in usposabljanja bo prav tako prispevala k vključevanju azerbajdžanskih podjetij v globalne vrednostne verige ter bo prispevala k izmenjavi znanja in razvoju industrije. Dejavno sodelovanje Azerbajdžana v programih EU za MSP (COSME) ter za raziskave in inovacije (Obzorje 2020) je koristno za spodbujanje razvoja podjetij. Spodbujala se bo boljša povezava med izobraževanjem in podjetji, tudi prek podjetniških inkubatorjev.

20.

Za zagotovitev uravnoteženega, trajnostnega in vključujočega razvoja ter diverzifikacije gospodarstva bosta EU in Azerbajdžan sodelovala na področju regionalnega razvoja in razvoja podeželja, da bi okrepila lokalno upravo in civilno družbo ter zlasti produktivnost in konkurenčnost kmetijstva in podeželskih MSP, vključno z malimi družinskimi podjetji.

21.

Pogodbenici bosta sodelovali pri spodbujanju digitalnega gospodarstva, vključno z usklajevanjem digitalnega okolja Azerbajdžana z enotnim digitalnim trgom EU, krepitvijo kibernetske varnosti ter razvojem mehanizmov za zeleno in krožno gospodarstvo, na podlagi zakonodaje EU in dobre prakse, kakor je ustrezno.

22.

V okviru diverzifikacije gospodarstva se bo z zaposlovanjem in socialnimi ukrepi zagotovilo, da se bodo prebivalstvo in zlasti ranljive skupine lahko prilagodili spremembam na trgu dela. EU bo delila svoje izkušnje z izboljšanjem določb o socialni pomoči, da se zaščitijo brezposelni in socialno ranljive skupine ter zagotovi njihova vključenost v družbo. EU in Azerbajdžan bosta spodbujala učinkovit socialni dialog v zvezi s standardi Mednarodne organizacije dela.

3. Povezljivost, energijska učinkovitost, okolje in podnebni ukrepi

23.

Strategija diverzifikacije Azerbajdžana se močno opira na ugodni položaj države, ki se nahaja na križišču prometnih povezav, in pogodbenici si bosta skupaj prizadevali za povečanje zmožnosti Azerbajdžana, da deluje kot trgovinsko, logistično in prometno vozlišče, s čimer bosta zagotovili, da fizično in regulativno okolje podpira navedeni cilj. Posebna pozornost bo namenjena učinkovitemu sistemu upravljanja meja in tranzitnemu sistemu ter čim hitrejši sklenitvi letalskega sporazuma med EU in Azerbajdžanom. Upravljanje prometnega sektorja, vključno s pravnimi in institucionalnimi reformami, je prav tako ključnega pomena.

24.

Izboljšanje energetskih povezav med partnerskimi državami ter z EU je ena od pomembnih prednostnih nalog tako za Azerbajdžan kot za EU. Azerbajdžan lahko zaradi svojih sposobnosti in geografske lege bistveno prispeva k energetski varnosti Evrope. Podobno lahko EU pomembno prispeva k izboljšanju učinkovitosti, konkurenčnosti, trajnosti in varnosti energetskega sektorja v Azerbajdžanu. V ta namen si bosta morali pogodbenici medsebojno zagotoviti odprte in neizkrivljene priložnosti za trgovino in naložbe v njunih energetskih sektorjih. V zvezi s tem bosta pogodbenici tudi okrepili svoja prizadevanja za izboljšanje splošnega naložbenega okolja v svojih energetskih sektorjih in na svojih trgih energije. Glede vprašanja trgovanja z energijo si bosta pogodbenici prizadevali za izboljšanje delovanja ustreznih energetskih sistemov in za stabilnost trgov energije, na katere se dobavlja in se bo dobavljala energija in prek katerih potekajo in bodo potekali energijski tokovi. V tem pogledu in v skladu z določbami Skupne izjave o južnem plinskem koridorju, podpisane 13. januarja 2011, sta ključni prednostni nalogi hiter zaključek južnega plinskega koridorja in pravočasen začetek dobave plina evropskemu trgu. To bo okrepilo vlogo Azerbajdžana ne le kot pomembnega dobavitelja energije Evropi, ampak tudi kot morebitne tranzitne države, ki bi lahko v okviru južnega plinskega koridorja zagotovila vse prenosne in logistične storitve proizvajalcem energije v kaspijski regiji in zunaj nje zaradi možne širitve južnega plinskega koridorja. EU bo delila svoje izkušnje na področju regulativne politike in prehoda na zeleno in trajnostno gospodarstvo, zlasti s spodbujanjem ukrepov za večjo energetsko učinkovitost in rešitev za obnovljive vire energije, kakor je določeno v Memorandumu o soglasju o strateškem energetskem partnerstvu med EU in Azerbajdžanom na področju energije, podpisanem 7. novembra 2006. V zvezi s tem bodo ključne reforme v energetskem sektorju.

25.

Boljše okoljsko upravljanje, trajnostno upravljanje naravnih virov in prehod na zeleno in krožno gospodarstvo ter sodelovanj e pri razvoju okolju prijazne prometne politike z izvajanjem ustreznih projektov je bistvenega pomena za doseganje trajnostnega razvoja. Pogodbenici bosta skupaj zagotavljali uporabo najboljših praks na tem področju. Energetska učinkovitost, ravnanje z okoljem v mestih in na podeželju ter zlasti boljše preprečevanje onesnaževanja, učinkovita uporaba materialov ter ravnanje z odpadki bodo imeli ključno vlogo pri doseganju ciljev Azerbajdžana v zvezi z okoljem. Na tem področju bosta med glavnimi prednostnimi nalogami trajnostno upravljanje gozdov in upravljanje povodij. Okrepljeno sodelovanje na področju podnebnih ukrepov bo Azerbajdžanu pomagalo razviti učinkovitejše, konkurenčnejše, odpornejše in stabilnejše gospodarstvo, v skladu z nacionalno določenimi prispevki. Med glavnimi prednostnimi nalogami bosta celovito izvajanje Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah in izvajanje ustreznih nacionalno določenih prispevkov. Poudarek pri sodelovanju EU z Azerbajdžanom bo na razvoju dolgoročnih razvojnih strategij za nizke emisije toplogrednih plinov, vključevanju podnebnih ukrepov in okoljskih vprašanj v nacionalne politike s poudarkom na možnostih, ki bi omogočile hitro vidne rezultate, na uvedbi okvirov za merjenje emisij, poročanje o njih in preverjanje ter na prilagajanju podnebnim spremembam.

4. Mobilnost in medosebni stiki

26.

Pogodbenici si bosta prizadevali okrepiti mobilnost državljanov, kakor je ustrezno, in sodelovanje na področjih izobraževanja, mladih, kulture ter raziskav in inovacij.

27.

Pogodbenici sta zavezani učinkovitemu izvajanju partnerstva za mobilnost ter popolnemu izvajanju in nemotenemu delovanju sporazumov o poenostavitvi vizumskih postopkov in ponovnem sprejemu, da bi ob za to primernem času preučili, če bodo za to izpolnjeni pogoji, odprtje dialoga o liberalizaciji vizumskega režima z Azerbajdžanom, kolikor bodo vzpostavljeni pogoji za dobro upravljano in varno mobilnost, kar vključuje učinkovito izvajanje sporazumov o poenostavitvi vizumskih postopkov in ponovnem sprejemu. Glede tega bosta pogodbenici sodelovali z namenom okrepitve pravnega in institucionalnega okvira za politike na področju varnosti dokumentov, upravljanja meja, migracij in azila v skladu z najboljšimi mednarodnimi standardi.

28.

Prihodnje sodelovanje bo temeljilo na tekočem sodelovanju v okviru programa Erasmus+, zavez bolonjskega procesa in razvoju tehničnega in poklicnega usposabljanja ter bo osredotočeno na posodobitev izobraževalnega sistema Azerbajdžana, in sicer predšolskega do terciarnega izobraževanja. Prispevalo bo k uskladitvi povpraševanja državljanov po izobraževanju in povpraševanja delodajalcev po znanjih in spretnostih. Prizadevanja bodo zlasti osredotočena na razvoj znanj in spretnosti in usposabljanja učiteljev ter izboljšanje javne podobe in kakovosti poklicnega usposabljanja. Spodbujalo se bo sodelovanje na področju raziskav in inovacij. Sodelovanje na področju medkulturnega dialoga bo krepilo kulturno raznolikost in boljše medsebojno razumevanje ter povečalo strpnost v naših družbah.

		ISSN 1977-0804
Uradni list Evropske unije		L 265

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Letnik 61 24. oktober 2018

Vsebina		II Nezakonodajni akti	Stran
		UREDBE
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/1594 z dne 22. oktobra 2018 o odobritvi spremembe specifikacije za ime, vpisano v registru zajamčenih tradicionalnih posebnosti, ki ni manjša (Bratislavský rožok/Pressburger Kipfel/Pozsonyi kifli (ZTP))	1
	*	Uredba Komisije (EU) 2018/1595 z dne 23. oktobra 2018 o spremembi Uredbe (ES) št. 1126/2008 o sprejetju nekaterih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta glede Pojasnila 23 Odbora za pojasnjevanje mednarodnih standardov računovodskega poročanja ( 1 )	3
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/1596 z dne 23. oktobra 2018 o podaljšanju odstopanja od Uredbe Sveta (ES) št. 1967/2006 glede najmanjše oddaljenosti od obale in globine za obalne potegalke, ki lovijo v določenih teritorialnih vodah Francije (Occitanie in Provence-Alpes-Côte d'Azur)	9
		SKLEPI
	*	Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2018/1597 z dne 23. oktobra 2018 o spremembi Priloge k Izvedbenemu sklepu (EU) 2017/247 o zaščitnih ukrepih zaradi izbruhov visokopatogene aviarne influence v nekaterih državah članicah (notificirano pod dokumentarno številko C(2018) 7117) ( 1 )	13
		PRIPOROČILA
	*	Priporočilo št. 1/2018 Sveta za sodelovanje med EU in Azerbajdžanom z dne 28. septembra 2018 o prednostnih nalogah partnerstva EU-Azerbajdžan [2018/1598]	18


	(1) Besedilo velja za EGP.