(1)

Svet je s Sklepom 98/591/ES (2) odobril sklenitev Sporazuma o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju med Evropsko skupnostjo in Vlado Združenih držav Amerike (v nadaljnjem besedilu: Sporazum). Sporazum je bil podpisan 5. decembra 1997 v Washingtonu in je začel veljati 14. oktobra 1998.

(2)

Točka (b) člena 12 Sporazuma določa, da se Sporazum sklene za začetno obdobje petih let in se lahko s pisnim dogovorom med pogodbenicama podaljša in dopolni za naslednjih pet let.

(3)

Svet je s sklepi 2004/756/ES (3), 2009/306/ES (4) in 2014/240/EU (5) odobril podaljšanje Sporazuma vsakič za nadaljnjih pet let. Sporazum preneha veljati 14. oktobra 2018.

(4)

Ocena, ki so jo izvedle službe Komisije, je pokazala, da je Sporazum pomemben okvir, ki olajšuje sodelovanje med Unijo in Združenimi državami Amerike na skupnih prednostnih področjih za znanost in tehnologijo ter prinaša koristi obema stranema. Zato je v interesu Unije Sporazum podaljšati za nadaljnje petletno obdobje.

(5)

Pogodbenici sta potrdili svojo namero, da Sporazum brez kakršnih koli sprememb podaljšata za nadaljnjih pet let.

(6)

Podaljšanje Sporazuma bi bilo zato treba odobriti v imenu Evropske unije –

(1)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je 4. maja 2018 sprejela Uredbo Komisije (EU) 2018/683 (2) (v nadaljnjem besedilu: začasna uredba) o uvedbi začasne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih novih ali protektiranih pnevmatik iz gume, ki se uporabljajo za avtobuse ali tovornjake, z indeksom obremenitve nad 121 (v nadaljnjem besedilu: zadevni izdelek), s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: LRK) v Evropsko unijo (v nadaljnjem besedilu: Unija).

(2)

Komisija je 11. avgusta 2017 z objavo obvestila o začetku v Uradnem listu Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku) začela preiskavo na podlagi pritožbe, ki jo je 30. junija 2017 vložila koalicija proti nepoštenemu uvozu pnevmatik (v nadaljnjem besedilu: pritožnik) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo več kot 25 % celotne proizvodnje novih in protektiranih pnevmatik za avtobuse ali tovornjake v Uniji.

(3)

Komisija je z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2018/163 (3) uvedla obvezno registracijo uvoza zadevnega izdelka s poreklom iz LRK. Registracija uvoza je prenehala 8. maja 2018 z začetkom veljavnosti začasnih ukrepov.

(4)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 10 začasne uredbe, je preiskava dampinga in škode zajemala obdobje od 1. julija 2016 do 30. junija 2017 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave), proučitev trendov, pomembnih za oceno škode, pa je zajemala obdobje od 1. januarja 2014 do konca obdobja preiskave (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

(5)

Po uvedbi začasnih protidampinških dajatev so pritožnik, „kitajska gospodarska zbornica uvoznikov in izvoznikov kovin, rud in kemikalij“ (v nadaljnjem besedilu: zbornica CCCMC), združenje kitajske gumarske industrije (v nadaljnjem besedilu: združenje CRIA), pet kitajskih proizvajalcev izvoznikov, pet nepovezanih uvoznikov, združenje uvoznikov Unije l'Association Française des Importateurs de Pneumatiques (v nadaljnjem besedilu: združenje AFIP) in en dobavitelj iz Unije (v nadaljnjem besedilu: družba Kraiburg) predložili pisne pripombe glede začasnih ugotovitev.

(6)

Ena zainteresirana stran, družba Hämmerling The Tyre Company GmbH (v nadaljnjem besedilu: družba Hämmerling), je dodatne pripombe glede začasnih ugotovitev predložila 2. julija 2018, precej po roku za predložitev pripomb glede začasnega razkritja. Komisija jih je obravnavala v zaključni fazi skupaj z drugimi pripombami, prejetimi glede dokumenta o dokončnem razkritju.

(7)

Zaslišanje je bilo odobreno vsem zainteresiranim stranem, ki so to zahtevale. Zaslišanja so potekala z zbornico CCCMC in združenjem CRIA, vsemi vzorčenimi proizvajalci izvozniki: skupino Aeolus Group (4), družbo Pirelli Tyre Co., Ltd (v nadaljnjem besedilu: družba Pirelli) in povezanim uvoznikom Prometeon Tyre Group S.r.l. (v nadaljnjem besedilu: skupina Prometeon), skupino Giti Group (5), skupino Hankook Group (6) in skupino Xingyuan Group (7), dvema nepovezanima uvoznikoma in proizvajalci Unije, združenji ter dobavitelji materiala za tekalno plast in popravila iz Unije, ki podpirajo ukrepe.

(8)

Komisija je obravnavala pripombe, ki so jih predložile zainteresirane strani, jih analizirala in po potrebi spremenila začasne ugotovitve.

(9)

Komisija je nadaljevala zbiranje in preverjanje vseh informacij, ki so bile po njenem mnenju potrebne za njene dokončne ugotovitve. Da bi se preverili izpolnjeni vprašalniki, ki niso bili preverjeni v začasni fazi postopka, so bili opravljeni preveritveni obiski v prostorih naslednjih strani:

(10)

Po končnem razkritju je bil opravljen preveritveni obisk v prostorih družbe Roline N.V., proizvajalca Unije na Nizozemskem.

(11)

Komisija je vse zainteresirane strani obvestila o ključnih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je nameravala uvesti dokončno protidampinško dajatev na uvoz nekaterih pnevmatik za avtobuse in tovornjake (v nadaljnjem besedilu: končno razkritje) in dokončno pobrati zneske, zavarovane z začasno dajatvijo.

(12)

Za vse zainteresirane strani je bil določen rok, v katerem so lahko predložile pripombe h končnemu razkritju. Pritožnik, kitajski proizvajalci izvozniki (skupina Aeolus Group, skupina Giti Group, skupina Hankook Group, družba Pirelli in njen povezani uvoznik skupina Prometeon), industrijska združenja (združenje CRIA, zbornica CCCMC, italijansko združenje za protektiranje Associazione Italiana Ricostruttori Pneumatici, portugalsko nacionalno združenje industrije protektiranja Assoiaçao Nacional de Industriais de Recauchtagem de Pneus, združenje izvajalcev protektiranja Bipaver, nemško združenje izvajalcev protektiranja Bundesverband Reifenhandel und Vulkaniseur-Handwerk, češko združenje izvajalcev protektiranja Czech Retread Tire Manufacturers Association in združenje Retread Manufacturing Association), uvozniki (družbi Hämmerling in Kirkby Tyres Ltd), izvajalec protektiranja (družba Rula-BRW) in dobavitelji surovin za izvajalce protektiranja (družbe Vipal, Kraiburg in RemaTipTop) so predložili pisne pripombe.

(13)

Po končnem razkritju so se izvedla zaslišanja z združenjem CRIA in zbornico CCCMC, skupino Aeolus Group, skupino Giti Group, družbo Prometeon, pritožnikom in združenjem Bipaver.

(14)

Pooblaščenec za zaslišanje je 16. avgusta 2018 organiziral zaslišanje na zahtevo skupine Hankook Group, 29. avgusta 2018 pa na zahtevo družbe Hämmerling.

(15)

Komisija je 10. septembra 2018 vsem zainteresiranim stranem predložila dodatno končno razkritje, omejeno na posebno vprašanje stopnje ciljnega dobička v tretjem razredu.

(16)

Za vse zainteresirane strani je bil določen tridnevni rok, v katerem so lahko predložile pripombe v zvezi z dodatnim dokumentom o končnem razkritju. Pritožnik, kitajski proizvajalci izvozniki (skupina Aeolus Group, skupina Giti Group, družba Pirelli in njen povezani uvoznik skupina Prometeon, skupina Xingyuan Group), industrijska združenja (združenje CRIA, zbornica CCCMC, združenja Associazione Italiana Ricostruttori Pneumatici, Bipaver, Bundesverband Reifenhandel und Vulkaniseur-Handwerk in Czech Retread Tire Manufacturers Association, mednarodno združenje proizvajalcev pnevmatik ITMA Europe in združenje Retread Manufacturing Association), uvozniki (družbe Hämmerling, Heuver in Kirkby Tyres Ltd), izvajalec protektiranja (družba Rula-BRW), združenje uporabnikov (Lithuanian National Road Carriers' Association LINAVA) in dobavitelj surovin za izvajalce protektiranja (družba Kraiburg) so predložili pisne pripombe.

(17)

Po dodatnem končnem razkritju je bilo 14. septembra 2018 organizirano zaslišanje s skupino Prometeon.

(18)

Pripombe zainteresiranih strani so se proučile in upoštevale, kadar je bilo to primerno.

(19)

Družba Pirelli je po objavi začasne uredbe poudarila, da družba Pirelli Tyre Co., Ltd, ni podrejena družba skupine Aeolus Group, kot je napačno navedeno v uvodni izjavi 119 začasne uredbe. Pojasnila je, da je Pirelli Tyre Co., Ltd, družba, ki je neodvisna od družbe Aeolus Tyre Co., Ltd, in skupine Aeolus Group.

(20)

Komisija je priznala napako in 10. julija 2018 objavila popravek (8).

(21)

Kar zadeva sklicevanje na skupino Aeolus Group, je Komisija opozorila, da njena preiskava obravnava družbe ali skupine povezanih družb. Razmerje med proizvajalci izvozniki je analizirano v skladu s členom 127 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/2447 (9). Zato se v okviru te preiskave za družbi Pirelli Tyre Co., Ltd, in Aeolus Tyre Co., Ltd, šteje, da sta povezani, saj sta imeli v obdobju preiskave skupnega delničarja – družbo China National Tire & Rubber Co., Ltd (v nadaljnjem besedilu: družba CNRC). Skrajšana oblika „skupina Aeolus Group“ se je v začasni uredbi uporabljala zaradi lažjega sklicevanja na povezane družbe. Ta skrajšana oblika je bila izbrana, ker je družba Aeolus Tyre Co., Ltd, največji proizvodni subjekt med povezanimi družbami. Kljub uporabi kratke oblike za sklicevanje na skupino Aeolus Group v začasni uredbi je bila stopnja dampinga izračunana posebej za vsakega povezanega proizvajalca izvoznika, nato pa je bila za vse povezane družbe določena enotna tehtana povprečna stopnja dampinga.

(22)

Po končnem razkritju je družba Pirelli trdila, da je ne bi smeli šteti za povezano družbo družbe CNRC in skupine Aeolus Group. Družba Pirelli se ni strinjala z uporabo člena 127 Uredbe (EU) 2015/2447 za namene izračuna tehtane povprečne stopnje dampinga, ki je bila določena za povezane družbe. Za določitev povezave med družbami je predlagala uporabo člena 4 Uredbe (EU) 2016/1036 (v nadaljnjem besedilu: osnovna uredba).

(23)

Komisija je spomnila, da člen 4 osnovne uredbe obravnava opredelitev industrije Unije in povezave proizvajalcev Unije s proizvajalci izvozniki. V okviru tega se ne šteje, da je proizvajalec Unije del industrije Unije, če je pod nadzorom proizvajalca izvoznika (10). Vendar se člen 2(1) osnovne uredbe izrecno sklicuje na člen 127 Uredbe (EU) 2015/2447 pri določanju, ali sta dve strani povezani, za namene določitve stopnje dampinga. Preverjanje, ali so strani povezane, zagotavlja učinkovito izvajanje protidampinških ukrepov. Zlasti preprečuje tveganje, da bi izvoz potekal prek povezane družbe z nižjo protidampinško dajatvijo. Poleg tega se je na začetku postopka obvestilo o začetku (11) jasno sklicevalo na člen 127 Uredbe (EU) 2015/2447.

(24)

V skladu s členom 127(d) Uredbe (EU) 2015/2447 se osebi štejeta za povezani, če tretja oseba neposredno ali posredno poseduje, nadzoruje ali ima v lasti 5 % ali več deležev z glasovalno pravico ali delnic obeh oseb. Družba CNRC je največji delničar družbe Pirelli. V obdobju preiskave je imela družba CNRC v lasti 65 % delnic družbe Pirelli. Septembra 2018 je imela še vedno v lasti 46 % delnic družbe Pirelli. Zato se v okviru te preiskave šteje, da sta družba Pirelli in skupina Aeolus Group povezani prek skupne matične družbe (družba CNRC). Trditev družbe Pirelli, da je ne bi smeli šteti za povezano družbo družbe CNRC ali skupine Aeolus Group, je bila zato zavrnjena.

(25)

Družba Pirelli je po končnem razkritju trdila tudi, da je ne bi smeli šteti za proizvajalca izvoznika, ampak le za sodelujočo stranko, saj je novembra 2017 prenehala proizvajati zadevni izdelek.

(26)

Komisija je ugotovila, da je bila družba Pirelli v obdobju preiskave proizvajalec izvoznik. Dejstvo, da je družba Pirelli kasneje prenehala proizvodnjo, tega ne spremeni. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(27)

Več zainteresiranih strani je trdilo, da je bilo začasno razkritje Komisije nezadostno in je zato vplivalo na njihove pravice do obrambe, ter zahtevalo, naj Komisija predloži dodatna pojasnila in razkritje, ter enake pomisleke ponovilo po končnem razkritju.

(28)

Komisija je menila, da že javna dokumentacija in začasna uredba vsebujeta dovolj informacij, da lahko vse zainteresirane strani v celoti uveljavljajo svoje pravice do obrambe. Kljub temu je bilo v javno dokumentacijo pred dokončnim razkritjem vključeno obvestilo v zvezi z dokumentacijo (12) s pojasnili o začasni uredbi, dvema proizvajalcema izvoznikoma pa je bilo predloženih nekaj dodatnih pojasnil v zvezi s podatki, na katerih sta temeljila individualna izračuna dampinga.

(29)

Komisija je ugotovila, da sta združenje CRIA in zbornica CCCMC trdila, da Komisija njima in kitajskim izvoznikom ni razkrila podrobnih informacij o izračunih nelojalnega nižanja prodajnih in ciljnih cen, zaradi česar niso mogli preveriti, ali se je Komisija morda zmotila, ali podati pripomb glede nekaterih vidikov teh izračunov.

(30)

Združenje CRIA, zbornica CCCMC in kitajski izvozniki so glede na svoje procesne pravice prejeli vse informacije. Vzorčeni kitajski izvozniki so prejeli seznam kontrolnih številk izdelka v prodaji, prodajno ceno na enoto in razpon (13) celotnega obsega zadevne prodaje. Kot je navedeno v uvodnih izjavah od 45 do 49, Komisija ne sme razkriti nobenih informacij, ki se na podlagi predloženih ustreznih razlogov štejejo za zaupne, razen če oseba, ki je zagotovila informacije, tega izrecno ne dovoli.

(31)

Skupina Aeolus Group je trdila, da bi moralo ugotavljanje škode za namene člena VI GATT iz leta 1994 temeljiti na pozitivnih dokazih ter vključuje objektivno proučitev (a) obsega dumpinškega uvoza in učinka tega uvoza na cene podobnih izdelkov na domačem trgu in (b) posledičnega vpliva tega uvoza na domače proizvajalce takih izdelkov. Menila je, da odločitve Komisije ne bi smele temeljiti na nejasnih elementih ali zaupnih podatkih, ki so jih predložile strani, ampak na vseh razpoložljivih informacijah in objektivnih dejstvih. Zahteva glede „objektivne proučitve“ pomeni, da je treba domačo industrijo in učinke dampinškega uvoza preiskati nepristransko, ne da bi pri tem v preiskavi dajali prednost interesom katere koli zainteresirane strani ali skupine zainteresiranih strani (14). Po mnenju skupine Aeolus Group je večina podatkov v tem postopku ostala zaupna, kar je zainteresirane strani oviralo pri uveljavljanju pravice do obrambe. Vendar je skupina Aeolus Group trdila, da se je preiskava očitno začela zaradi zaščite interesov določenega segmenta industrije Unije (tj. industrije protektiranja), pri čemer se ni upoštevalo, da večina velikih evropskih proizvajalcev pnevmatik zadevni izdelek prav tako uvaža iz LRK in ga preprodaja na trgu Unije.

(32)

Komisija je v odziv na navedene pripombe opozorila, da člen 19 osnovne uredbe izrecno določa, da lahko zainteresirane strani dostavijo informacije na zaupni osnovi, če se predloži ustrezen razlog za to. Poleg tega je bil v javno dokumentacijo vključen razumljiv povzetek zaupnih informacij za vpogled zainteresiranim stranem. Dejstvo, da je identiteta nekaterih sodelujočih proizvajalcev Unije ostala zaupna, Komisiji ni preprečilo, da bi objektivno proučila dejstva, niti ni zainteresiranih strani oviralo pri uveljavljanju pravic do obrambe. Poleg tega so bile pravice zainteresiranih strani do obrambe, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 37, zaščitene s posredovanjem pooblaščenca za zaslišanje.

(33)

Združenje CRIA in zbornica CCCMC sta trdila, da so bili kitajski mali in srednji proizvajalci diskriminirani v primerjavi z malimi in srednjimi proizvajalci Unije, saj so imela mala in srednja podjetja (MSP) iz Unije pravico, da izpolnijo manj podroben (in torej manj zanesljiv) vprašalnik. Navedeni strani sta trdili, da je kitajske male in srednje proizvajalce od sodelovanja v preiskavi morda odvrnilo precejšnje breme, ki ga pomeni izpolnjevanje celotnega vprašalnika.

(34)

Združenje CRIA in zbornica CCCMC sta trdila še, da glede na to, da je Komisija škodo (domnevno napačno) določila zlasti na podlagi podatkov o majhnem obsegu prodaje MSP, je slabo zastopanost kitajskih malih in srednjih proizvajalcev še poslabšalo dejstvo, da so lahko mali in srednji proizvajalci Unije predložili manj popolne in s tem manj zanesljive odgovore. Podobna trditev je bila ponovljena po končnem razkritju. Poleg tega sta Komisijo pozvala, naj razkrije posebne podatke o vzorčenju proizvajalcev Unije, da bi se zlasti preverila reprezentativnost vzorca industrije Unije za nove in protektirane pnevmatike. Ta trditev je bila ponovljena po končnem razkritju.

(35)

Trditev, da je določitev škode temeljila zlasti na podatkih o malih in srednjih proizvajalcih Unije, je napačna, saj je Komisija oblikovala reprezentativen vzorec, da bi natančno analizirala škodo, povzročeno proizvajalcem Unije. Komisija je ponderirala prodajo Unije, da bi zagotovila ustrezno zastopanost prodaje MSP na trgu Unije. Poleg tega je stalna praksa Komisije, da malim in srednjim proizvajalcem v Uniji pošlje poenostavljen vprašalnik, vendar to dejstvo ne vpliva na pravilnost predloženih podatkov ali temeljitost preiskave. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(36)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 15 začasne uredbe, sta dva proizvajalca izvoznika trdila, da zaradi zaupnosti niso mogle preveriti, ali pritožnik predstavlja več kot 25 % celotne proizvodnje Unije. Trdile so tudi, da niso mogle preveriti, ali je vzorec za industrijo Unije dovolj reprezentativen.

(37)

Službe Komisije so zahtevale posredovanje pooblaščenca za zaslišanje, da bi se glede na navedene trditve zainteresiranim stranem zagotovile pravice do obrambe. Pooblaščenec za zaslišanje je z dopisom z dne 12. julija 2018 javni dokumentaciji priložil obvestilo z naslednjima ugotovitvama:

(38)

Komisija je zato menila, da so bile pravice zainteresiranih strani do obrambe spoštovane.

(39)

Nazadnje, nekateri proizvajalci izvozniki so trdili, da je bila pravica zainteresiranih strani do obrambe omejena, ker niso poznale morebitnih povezav med anonimnimi pritožniki in kitajskimi proizvajalci izvozniki. Vendar ni bilo utemeljeno, kako bi jim poznavanje take morebitne povezave pomagalo pri zagovarjanju njihovega primera. Tudi če bi hipotetično obstajala povezava med enim ali več anonimnimi proizvajalci Unije in enim ali več kitajskimi proizvajalci izvozniki, to ne bi bistveno vplivalo na analizo dampinga in škode.

(40)

Skupina Giti Group je trdila, da bi morala Komisija pri izbiri vzorca proizvajalcev Unije upoštevati delež vsakega razreda v celotni prodaji Unije. Tak pristop bi bil objektivnejši kot sedanji pristop, kjer je po mnenju skupine Giti Group pomembnost podatkov o tretjem razredu, ki je utrpel največjo škodo, napihnjena.

(41)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 24 začasne uredbe, je Komisija pri izbiri vzorca proizvajalcev Unije razrede upoštevala. Poleg tega je v uvodnih izjavah 157 in 158 začasne uredbe ter dodatnih pojasnilih v obvestilu v zvezi z dokumentacijo iz uvodne izjave 28 te uredbe podrobno pojasnjena metodologija, uporabljena za ustrezno upoštevanje vseh razredov v mikroekonomskih kazalnikih (glej tudi oddelek 4.5.1.2 v nadaljevanju).

(42)

Združenje CRIA in zbornica CCCMC sta zahtevala, naj se njunim pravnim zastopnikom zagotovi popoln dostop do stopnje dampinga, cenovnih učinkov in stopnje škode, ki jih je izračunala Komisija, vključno z dostopom do vseh zaupnih informacij drugih zainteresiranih strani, na katerih temeljijo taki izračuni (ob upoštevanju ustreznih obveznosti glede nerazkritja). Poudarila sta, da bi bilo treba zahteve iz člena 19 osnovne uredbe uravnotežiti s pravicami do obrambe, ki so zagotovljene s členom 41 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

(43)

Združenje CRIA in zbornica CCCMC sta trdila, da so odvetniki, ki bi jim bil odobren dostop, registrirani pri Evropski odvetniški zbornici, zaradi česar zanje veljajo stroga pravila zbornice in bi se jim ob razkritju zaupnih informacij njihovim strankam naložili hudi disciplinski ukrepi, vključno z odvzemom licence in morebitnim kazenskim pregonom. Zato sta menila, da dostop do zaupnih spisov ne bi bil v nasprotju z obveznostjo Komisije, da varuje zaupne informacije, hkrati pa omogoča učinkovito uveljavljanje pravic do obrambe. Poleg tega sta navedeni strani menili, da posredovanje pooblaščenca za zaslišanje za dostop do zaupnih informacij in poročanje zainteresiranim stranem o njegovem sklepu ne moreta nadomestiti pregleda teh izračunov.

(44)

Skupina Hankook Group je na zaslišanju pri pooblaščencu za zaslišanje 16. avgusta 2018 trdila, da je Komisija kršila njene pravice do obrambe, ko ji je zavrnila dostop do podatkov, za katere je zadevna skupina menila, da so neupravičeno zaupni. Vložila je splošno zahtevo za spremembo politike glede ravnanja z zaupnimi podatki in službe Komisije pozvala, naj spremenijo sedanjo prakso glede razkritja izračunov ter v prihodnosti pravnim zastopnikom zainteresiranih strani omogočijo dostop do izračunov v čim večjem obsegu. Po njenem mnenju bi bilo treba varovanje zaupnih podatkov uporabljati le toliko, kolikor je tako varstvo potrebno za preprečitev morebitne škode zadevnim družbam. Taka škoda ne bi nastala, če bi pravni zastopniki delovali na podlagi sporazuma o zaupnosti s službami Komisije. V zvezi s sedanjo preiskavo je skupina Hankook prav tako zaprosila za dostop svojih pravnih zastopnikov do vseh izračunov stopenj dampinga in škode, vključno s popolnimi podatki o normalni vrednosti.

(45)

Člen 19 osnovne uredbe določa, da Komisija ne sme razkriti nobenih informacij, ki so po svoji naravi zaupne ali ki jih strani dostavijo na zaupni osnovi in za katere se predloži ustrezen razlog za to, razen če oseba, ki je dostavila take informacije, tega izrecno ne dovoli. Odobritve takega dostopa kateri koli drugi osebi, vključno z odvetniki, registriranimi pri Evropski odvetniški zbornici, ne predvideva. Opozoriti bi bilo treba tudi, da sta združenje CRIA in zbornica CCCMC 9. januarja 2018 predložila pooblastila, ki so jih podpisali sodelujoči in vzorčeni proizvajalci izvozniki. Komisija je ugotovila, da nekatera pooblastila, ki so jih vzorčeni kitajski proizvajalci izvozniki dali združenju CRIA in zbornici CCCMC, niso zajemala dostopa do zaupnih informacij, ampak le udeležbo na zaslišanjih, predložitev pripomb in vložitev zahtevkov.

(46)

Poleg tega sodna praksa Sodišča določa, da mora biti varstvo pravice do obrambe, kjer je to potrebno, usklajeno z načelom zaupnosti, kar je posebej določeno v členu 19 osnovne uredbe. V tem konkretnem primeru se je podal ustrezen razlog za to, saj je več zainteresiranih strani zahtevalo, naj njihova imena ostanejo zaupna, ker so se bale maščevanja strank ali konkurentov. Komisija je navedene trditve ocenila in menila, da so upravičene. Zato je sklenila, da bi imelo razkritje takih zaupnih informacij znaten škodljiv učinek na te strani.

(47)

Navedena uskladitev dopušča prejem nezaupnih povzetkov zaupnih informacij (predloženih, na primer, v obliki razponov in/ali indeksiranih elementov informacij), kadar te nezaupne informacije ne bi povzročile razkritja poslovnih skrivnosti. Vendar se za popolno razkritje zaupnih informacij ni štelo, da je združljivo z dolžnostjo varovanja takih informacij. Ker zakonodajalec Unije te izjeme ni predvidel v osnovni uredbi, je Komisija podobno menila, da dejstvo, da za odvetnike, ki so registrirani pri Evropski odvetniški zbornici, veljajo stroga pravila zbornice in da se jim ob kršitvi teh pravil naložijo sankcije, Komisiji ne omogoča, da bi odobrila dostop do zaupnih informacij v nasprotju z veljavno zakonodajo. Komisija je zato sklenila, da odvetnikom, registriranim pri Evropski odvetniški zbornici, ni mogoče odobriti dostopa do zaupnih informacij. Vsekakor je dodaten element za varovanje pravic zainteresiranih strani do obrambe možnost pritožbe pri pooblaščencu za zaslišanje v trgovinskih postopkih v skladu s členom 15 Sklepa predsednika Evropske komisije z dne 29. februarja 2012 o funkciji in mandatu pooblaščenca za zaslišanje v nekaterih trgovinskih postopkih (16). Ker zainteresirane strani v zvezi s tem niso zaprosile za mnenje pooblaščenca za zaslišanje, je treba torej to trditev zavrniti.

(48)

Poleg tega je Komisija menila, da je javna dokumentacija, ki je bila na voljo zainteresiranim stranem, tudi združenju CRIA, zbornici CCCMC in skupini Hankook Group, vsebovala vse pomembne informacije o zadevi, uporabljene v preiskavi. Če se je štelo, da so informacije zaupne, so bile v javni dokumentaciji smiselno povzete. Vse zainteresirane strani, vključno z združenjem CRIA in zbornico CCCMC, so imele dostop do javne dokumentacije in pravico do vpogleda vanjo.

(49)

Komisija je ob upoštevanju navedenih premislekov menila, da informacije v dokumentih o razkritju in javni dokumentaciji zadostujejo za izpolnitev pravic vseh zainteresiranih strani do obrambe. Ta trditev je bila zato zavrnjena. Kljub temu je Komisija po zaslišanju pri pooblaščencu za zaslišanje razkrila nekatere dodatne podatke o izračunih dampinga in škode, kot je navedeno v uvodnih izjavah 77 in 178.

(50)

Družba Hämmerling je zahtevala zaslišanje pri pooblaščencu za zaslišanje, da bi izrazila pomisleke v zvezi s sedanjo preiskavo in nekaterimi horizontalnimi vprašanji glede varstva zaupnih in nezaupnih informacij, vključenih v podatkovno zbirko TRON TDI, ter sedanjo prakso omogočanja dostopa do nezaupnih spisov zainteresiranim stranem zunaj ozemlja Unije prek te zbirke.

(51)

Komisija je ugotovila, da se nova splošna uredba o varstvu podatkov (17) v tem primeru ne uporablja. Poleg tega je družba Hämmerling potrdila, da vprašanje varstva osebnih podatkov ni neposredno povezano z morebitnim specifičnim oviranjem njenih pravic do obrambe na podlagi zakonodaje o trgovinski zaščiti. Komisija je zato sklenila, da nova splošna uredba o varstvu podatkov ni vplivala na individualno stališče družbe Hämmerling v postopku in na njene pravice do obrambe.

(52)

Več zainteresiranih strani je znova trdilo, da nove in protektirane pnevmatike niso mogle biti en sam zadevni izdelek ali del enega samega segmenta. Poleg tega je več zainteresiranih strani trdilo, da bi bilo treba trg Unije razdeliti na vsaj štiri razrede: določiti bi bilo treba tri razrede za nove pnevmatike in četrto, novo kategorijo za protektirane pnevmatike. Druga možnost bi bila uvedba novega razreda za poceni uvožene pnevmatike. Združenje CRIA in zbornica CCCMC sta trdila tudi, da bi bilo treba uvesti dodaten segment za pnevmatike, ki so originalna oprema, in nadomestne pnevmatike.

(53)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah od 72 do 74 začasne uredbe, nove pnevmatike (ki jih je mogoče protektirati ali ne) in protektirane pnevmatike nimajo različnih tehničnih ter osnovnih fizikalnih in kemičnih lastnosti. Zainteresirane strani po začasnem razkritju niso predložile dodatnih dokazov o nasprotnem. Komisija je zato zavrnila trditev združenja CRIA in zbornice CCCMC, da nove in protektirane pnevmatike ne morejo biti isti zadevni izdelek. Kar zadeva zahtevo glede določitve četrtega razreda za protektirane pnevmatike, je Komisija poudarila, da imajo nove in protektirane pnevmatike enake osnovne lastnosti in so večinoma medsebojno zamenljive. Poleg tega protektirane pnevmatike, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah od 55 do 57 začasne uredbe, večinoma spadajo v tretji razred, zato zanje ni treba ustvariti četrtega razreda. Komisija je zato zavrnila tudi to trditev.

(54)

Skupina Aeolus Group je trdila, da bi morala Komisija iz obsega preiskave izključiti nove pnevmatike. Sklicevala se je na poročilo pritožbenega organa STO v zadevi Evropske skupnosti – ukrepi, ki vplivajo na azbest in izdelke, ki vsebujejo azbest (18), v skladu s katerim je ugotavljanje, ali sta si izdelka podobna, v bistvu ugotavljanje, ali zadevna izdelka medsebojno konkurirata. Skupina Aeolus Group je trdila, da bi morala Komisija pri ugotavljanju, ali se izdelka lahko štejeta za podobna ali ne, upoštevati navedeni pristop.

(55)

Komisija je menila, da med novimi in protektiranimi pnevmatikami obstaja konkurenčno razmerje. Kot bo prikazano v nadaljevanju v oddelku 4.6 v analizi medsebojne povezave med razredi, uvožene (nove) pnevmatike tretjega razreda konkurirajo pnevmatikam, protektiranim v Uniji, in trenutno prevzemajo tržni delež protektiranih pnevmatik tretjega razreda. To ima obratni kaskadni učinek tudi na pnevmatike prvega in drugega razreda ter je zato vplivalo na konkurenčni položaj proizvajalcev pnevmatik prvega in drugega razreda iz Uniji. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(56)

Skupina Hankook Group je trdila, da bi morala biti njena blagovna znamka Hankook razvrščena v drugi razred, saj do istega rezultata vodijo vsa tri merila, ki jih je uporabila Komisija: (i) prepoznavnost blagovne znamke; (ii) možnost protektiranja in (iii) prodaja pnevmatik neposredno proizvajalcem avtobusov in tovornjakov, tj. prodaja originalne opreme.

(57)

V zvezi s prvim merilom, tj. prepoznavnostjo blagovne znamke, je skupina Hankook Group trdila, da je bila blagovna znamka Hankook kot blagovna znamka drugega razreda obravnavana v poročilih združenja ETRMA iz let 2017 in 2018, pa tudi v poročilu Global Tire Intelligence report iz junija 2016 in poročilu komisije Združenih držav za mednarodno trgovino iz marca 2016 (19). Komisija je priznala, da dojemanje blagovne znamke v teh štirih poročilih kaže na to, da je blagovna znamka drugega razreda. Hkrati se skupina Hankook Group na spletišču skupine trži kot znamka vrhunske kakovosti. Poleg tega je bilo, kot je že opozorjeno v uvodni izjavi 63 začasne uredbe, iz internega dokumenta družbe, ki je bil Komisiji predložen med preveritvenim obiskom, razvidno, da je znamka prestopila v prvi razred. Zato je Komisija ugotovila, da se tržno dojemanje in lastno dojemanje skupine Hankook ne ujemata popolnoma.

(58)

Skupina Hankook Group je predložila tudi zaupne interne raziskave o pnevmatikah za osebne avtomobile, ki so bile za njeno ekipo za globalno trženjsko strategijo leta 2017 opravljene v Združenem kraljestvu, Nemčiji, Španiji in Italiji. Po navedbah družbe je iz teh dokumentov razvidno, da so med strankami v teh državah druge blagovne znamke prvega razreda bolj znane. Komisija je ugotovila, da je mogoče iz teh podatkov povzeti dva glavna sklepa. Prvič, skupina Hankook Group je sama priznala, da je razvrstitev blagovnih znamk v razrede dinamičen koncept za vse blagovne znamke. V Združenem kraljestvu je bil na primer eden od njenih konkurentov obravnavan kot blagovna znamka drugega razreda, v Nemčiji, Španiji in Italiji pa se uvršča med „najboljše akterje“ ali „prvi razred“. Drugič, zdi se, da je skupina Hankook Group glede na zaznave strank o osebnih avtomobilih „med“ obema razredoma: „prepoznavnost blagovne znamke“ (20) je bila pri blagovni znamki Hankook na splošno manjša kot pri blagovnih znamkah prvega razreda, „priklic blagovne znamke“ (21) pa je bil – razen v Združenem kraljestvu – na isti ravni ali celo nekoliko večji kot pri blagovnih znamkah drugih konkurentov, ki jih je Komisija opredelila kot blagovne znamke prvega razreda.

(59)

Komisija je nato obravnavala drugo merilo. Opozorila je, da so pnevmatike prvega razreda zasnovane tako, da so pnevmatike „z več življenjskimi cikli“, s čimer se dodatno poveča znatno večje število prevoženih kilometrov originalnega izdelka (do treh protektiranj za običajno uporabo), kot je navedeno v uvodni izjavi 55 začasne uredbe. V zvezi s tem je skupina Hankook Group navedla, da s pogodbeno garancijo zagotavlja največ eno protektiranje pnevmatik Hankook ter da je tržni delež njene lastne blagovne znamke protektiranih pnevmatik Alphatread zanemarljiv in se zmanjšuje. Poleg tega so cene njenih karkas nižje od cen karkas vodilnih akterjev na trgu.

(60)

Komisija se je seznanila s položajem blagovne znamke Alphatread na trgu, vendar je ugotovila, da je lahko to dejstvo bolj vprašanje odločitve družbe, ali naj sama izvaja vertikalno integrirano dejavnost protektiranja. Komisija se je strinjala tudi s trditvijo, da pravno jamstvo za pnevmatike Hankook zajema le eno protektiranje. Vendar možnost protektiranja ni odvisna le od protektiranja pnevmatike blagovne znamke Alphatread ali pravnega jamstva, ki ga izda skupina Hankook Group in je po naravi zadržano. Za razvrstitev je namreč pomembneje, kako pogosto se pnevmatike dejansko protektirajo na trgu in tako pri tem konkurirajo drugim pnevmatikam prvega razreda.

(61)

Komisija se je zato pri izvajalcih protektiranja v Uniji pozanimala, ali se lahko pnevmatike Hankook protektirajo le enkrat, dvakrat ali več kot dvakrat. Združenje izvajalcev protektiranja BIPAVER je Komisijo obvestilo, da je vseh sedem izvajalcev protektiranja, s katerimi se je posvetovalo (trije iz Nemčije, eden iz Portugalske, eden iz Španije, eden iz Italije in eden iz Združenega kraljestva), odgovorilo, da se lahko pnevmatike Hankook protektirajo dvakrat. Poleg tega lahko izvajalci protektiranja iz Portugalske, Španije in Združenega kraljestva, ki so odgovorili združenju BIPAVER, pnevmatike Hankook določene dimenzije protektirajo tudi več kot dvakrat. Drug izvajalec protektiranja iz Italije je individualno odgovoril, da se pnevmatike družbe Hankook z nizkim presečnim razmerjem protektirajo le enkrat, pnevmatike z večjim presečnim razmerjem pa dvakrat. Francoski izvajalec protektiranja je individualno odgovoril, da se pnevmatike Hankook protektirajo dvakrat ali več kot dvakrat. Še en španski izvajalec protektiranja je sporočil, da so karkase družbe Hankook enake kakovosti kot pnevmatike vrhunske kakovosti, kot so Michelin, Continental, Goodyear in Bridgestone. Komisija je glede na navedeno ugotovila, da se pnevmatike Hankook v Uniji večinoma protektirajo dvakrat, zaradi kakovosti njihovih karkas pa je pri nekaterih dimenzijah mogoče še dodatno protektiranje.

(62)

V zvezi s tretjim merilom je skupina Hankook Group trdila, da je njena prodaja originalne opreme v Uniji predstavljala le 1,6 % celotne prodaje originalne opreme v letu 2017. Tako majhen tržni delež ne zadošča za njeno razvrstitev v prvi razred. Komisija se s to oceno ni strinjala. Opozorila je, da je trend prodaje originalne opreme skupine Hankook Group usmerjen navzgor. Skupina Hankook Group leta 2014 ni imela sklenjenih pogodb za prodajo originalne opreme, nato pa se je njeno poslovanje v tem segmentu do leta 2017 vsako leto povečalo. 1,6 % se sicer zdi malo v absolutnem smislu, vendar vključuje večji delež [7–12] % pri enem od vodilnih evropskih proizvajalcev tovornjakov. Komisija je ugotovila, da je dejstvo, da ta pomembni proizvajalec tovornjakov verjame v vrhunsko kakovost blagovne znamke Hankook, pomembno. Skupina Hankook Group je na zaslišanju 20. junija 2018 nadalje trdila, da te pnevmatike za prodajo originalne opreme niso bile dobavljene iz LRK, ampak iz Južne Koreje. Zato kitajskim izvoženim pnevmatikam ni bilo mogoče pripisati, da se prodajajo kot originalna oprema. Komisija ni preverila navedene trditve. Tudi če je ta trditev dejansko pravilna, ne pojasnjuje, zakaj skupina Hankook Group ne bi mogla svojega znanja in izkušenj uporabiti tudi v kitajskih proizvodnih zmogljivostih ter v bližnji prihodnosti pnevmatik, proizvedenih v LRK, prodajati kot originalno opremo. Komisija je zato ugotovila, da je skupini Hankook Group uspelo dogovoriti prodajo originalne opreme z znanimi evropskimi proizvajalci tovornjakov in bi lahko v bližnji prihodnosti okrepila to dejavnost.

(63)

Komisija je ob upoštevanju vseh treh meril skupaj potrdila svojo ugotovitev iz začasne faze, da je blagovna znamka Hankook prestopila iz drugega razreda v prvi razred. Čeprav glede na prevladujočo prepoznavnost na trgu še vedno spada v drugi razred, so dva elementa samoocene skupine Hankook, ugotovljena med preiskavo, in analiza raziskav znamčenja pokazali, da pnevmatike Hankook spadajo v prvi razred. Zato dojemanje skupine Hankook Group spada „med“ zadevna razreda. Vendar je iz odzivov izvajalcev protektiranja razvidno, da se pnevmatike Hankook v Uniji zdaj protektirajo vsaj dvakrat, kakovost njenih pnevmatik pa ji je omogočila tudi sklenitev prodaje originalne opreme z znanimi evropskimi proizvajalci tovornjakov. Komisija je zato skupino Hankook Group za namen te preiskave razvrstila kot proizvajalca prvega razreda.

(64)

Skupina Hankook Group je trdila tudi, da bi morala biti njena blagovna znamka Aurora razvrščena v tretji razred. Ker razlika med znamkama Aurora in Hankook ni tako velika, Komisija pa je potrdila svojo razvrstitev blagovne znamke Hankook kot blagovne znamke prvega razreda, je Komisija ohranila tudi svojo razvrstitev blagovne znamke Aurora v drugi razred.

(65)

Skupina Giti Group je trdila, da bi morala biti njena blagovna znamka Primewell razvrščena v tretji razred. Komisija je to trditev sprejela, saj je blagovna znamka Primewell izpolnila merila za razvrstitev v tretji razred: je blagovna znamka nižje kakovosti z zelo omejeno možnostjo protektiranja in se ne prodaja kot originalna oprema.

(66)

Več zainteresiranih strani je trdilo, da se zadeve s področja konkurence iz uvodnih izjav od 68 do 83 začasne uredbe in preiskave, ki so jih izvedle tretje države, ne bi smele zavrniti, ter te pomisleke ponovilo po končnem razkritju. Namesto da je Komisija navedene sklepe zavrnila iz postopkovnih razlogov, bi morala analizirati njihove ugotovitve o vsebini. Navedene strani so znova poudarile, da bi bilo treba upoštevati preiskave, ki so jih izvedli ZDA, Indija, Evrazijska gospodarska komisija in Egipt, ter da je za sedanji postopek pomemben postopek o konkurenci, ki se je začel maja 1996 (22). Poleg tega sta združenje CRIA in zbornica CCCMC trdila, da Komisija ne more enostavno odpraviti svojih ugotovitev v zadevi o združitvi (23), da poceni nove nadomestne pnevmatike niso nadomestki za protektirane pnevmatike. Navedeni strani sta menili, da so navedene ugotovitve zelo pomembne za segmentacijo, ki jo je izvedla Komisija, in splošneje za analizo škode.

(67)

Kar zadeva navedene trditve, je Komisije znova poudarila, da se preiskava v zvezi s konkurenco in protidampinška preiskava glede opredelitve ustreznega zadevnega izdelka bistveno razlikujeta. Poleg tega imajo člani na podlagi Protidampinškega sporazuma STO široko diskrecijsko pravico pri opredelitvi zadevnega izdelka in podobnega izdelka. Zato se v zadevni preiskavi neposredno ne uporabljajo niti zadeve s področja konkurence niti druge protidampinške zadeve v tretjih državah. V skladu s tem so bile navedene trditve zavrnjene.

(68)

Več zainteresiranih strani je trdilo, da so med novimi in protektiranimi pnevmatikami razlike glede osnovnih fizikalnih, kemičnih in tehničnih lastnosti, uporabe in prodajnih kanalov, ter podobno trditev ponovilo po končnem razkritju. Navedene strani so trdile, da se surovine za proizvodnjo novih pnevmatik precej razlikujejo od tistih, potrebnih za proizvodnjo protektiranih pnevmatik. Pnevmatike, ki jih je mogoče protektirati, ali pnevmatike z več življenjskimi cikli bi bilo zato treba izključiti iz opredelitve zadevnega izdelka.

(69)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 72 začasne uredbe, imajo nove in protektirane pnevmatike enake tehnične lastnosti in sestavne dele ter strukturo nove pnevmatike. Industrija protektiranja uporabi karkaso, na katero je bila pritrjena nova pnevmatika. Tekalna plast je podobna novi pnevmatiki. Komisija je zato to trditev zavrnila.

(70)

Poleg tega sta združenje CRIA in zbornica CCCMC trdila, da so protektirane in nove pnevmatike namenjene različni rabi, ker so varnostne lastnosti protektiranih pnevmatik precej slabše kot pri novih pnevmatikah, ter te pomisleke ponovila po končnem razkritju. Kot dokaz sta predložila citat iz zakonodaje ZDA (24). Trdila sta še, da so tudi po mnenju institucij Unije protektirane pnevmatike na drugih področjih ločene od novih pnevmatik. Dejansko se Uredba (ES) št. 1222/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (25). Zato v nasprotju z navedbo iz uvodne izjave 75 začasne uredbe zanje ne veljala ista zakonodaja.

(71)

Komisija je navedeno trditev zavrnila. Komisija je v uvodni izjavi 73 začasne uredbe obravnavala dojemanje pnevmatik z vidika varnostnih lastnostih in sklenila, da se povsem enake tehnične razlike ter razlike glede kakovosti in dojemanja varnosti pojavljajo tudi glede dveh novih pnevmatik iz različnih razredov. Poleg tega Sklep Sveta z dne 13. marca 2006 o spremembi sklepov 2001/507/ES in 2001/509/ES za razglasitev pravilnikov št. 109 in št. 108 Gospodarske komisije Združenih narodov za Evropo o obnovljenih gumah za obvezna (26) določa, da se določbe pravilnikov Gospodarske komisije ZN za Evropo št. 108 in 109 uporabljajo kot obvezni pogoj za dajanje protektiranih pnevmatik na trg Unije, da se zagotovi, da protektirane pnevmatike izpolnjujejo podobne zahteve glede varnosti in preverjanja kakovosti kot nove pnevmatike (27).

(72)

Združenje CRIA in zbornica CCCMC sta po končnem razkritju trdila, da se postopek proizvodnje novih pnevmatik bistveno razlikuje od postopka za protektirane pnevmatike. Komisija se strinja s tema stranema, da se proizvodni postopek razlikuje, vendar je uporaba novih in protektiranih pnevmatik enaka – nameščene so na kolesa avtobusov ali tovornjakov za mehki stik s cesto. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(73)

Vsi vzorčeni kitajski proizvajalci izvozniki, združenje CRIA in zbornica CCCMC so od Komisije zahtevali, naj razkrije več informacij o vrstah pnevmatik, ki so bile uporabljene za primerjavo. Trdili so, da nekatere razlike zelo verjetno niso bile zajete v kontrolni številki izdelka/vrstah izdelka in da bi bile potrebne prilagoditve. Kitajski izvozniki, združenje CRIA in zbornica CCCMC so trdili, da takih razlik niso mogli opredeliti, saj niso imeli informacij o izdelkih, ki so jih prodajali vzorčeni proizvajalci Unije. Te strani so podobne trditve ponovile po končnem razkritju.

(74)

Komisija je menila, da javna dokumentacija že vsebuje dovolj informacij v zvezi z opredelitvijo kontrolne številke izdelka/vrst izdelka. Opredelitev vrste izdelka je dokaj zapletena, saj vključuje sedem lastnosti (širino preseka, presečno razmerje, vrsto konstrukcije, premer platišča/kolesa, položaj pnevmatike, ali je pnevmatika zimska (da ali ne) in ali je brez zračnice (da ali ne)). V skladu s tem je Komisija sklenila, da so bile lastnosti kontrolne številke izdelka dovolj podrobno navedene, da so se upoštevale vse lastnosti izdelka na trgu Unije. Dejansko ni nobena druga zainteresirana stran trdila, da iz kontrolnih številk izdelka ne bi bile razvidne vse razlike med različnimi vrstami izdelka in da se ista vrsta izdelka, ki se proizvaja v Uniji, razlikuje od iste vrste izdelka, ki se proizvaja v LRK. Prav tako ni nobena zainteresirana stran predložila informacij o tem, katere druge lastnosti bi bile potrebne za zagotovitev še popolnejše ali obsežnejše primerjave med uvoženimi in domačimi vrstami zadevnega izdelka. Komisija je zato vztrajala pri trditvi, da so lastnosti kontrolnih številk izdelka dovolj podrobne, da zajemajo vse ustrezne razlike med različnimi vrstami izdelka, kar je omogočilo pošteno primerjavo izdelka (in cene). Komisija je zato to trditev zavrnila.

(75)

Združenje CRIA in zbornica CCCMC sta trdila, da ni jasno, ali se pojma „vrste izdelkov“ in „kontrolne številke izdelka“ razlikujeta, ter Komisijo pozvala, naj pojasni to vprašanje. Komisija je za namen tega postopka potrdila, da sta pojma medsebojno zamenljiva.

(76)

Združenje CRIA in zbornica CCCMC, skupina Aeolus Group in družba Pirelli ter skupini Hankook Group in Giti Group so ugovarjali dejstvu, da je ostala zaupna ne samo identiteta proizvajalca iz primerljive države, ampak tudi podrobni izračuni normalne vrednosti. Trdili so, da zaradi tega niso mogli uveljavljati na zakonu temelječih pravic in podati smiselnih pripomb v zvezi z izračunom normalne vrednosti. Skupini Giti Group in Hankook Group sta to trditev ponovili po končnem razkritju.

(77)

Komisija je spomnila, da je proizvajalec iz primerljive države zahteval zaupno obravnavo svoje identitete in je to zahtevo tudi utemeljil. Komisija je proučila utemeljenost zahteve po anonimnosti in ugotovila, da obstaja velika verjetnost maščevanja, zato se je strinjala s tem, da se ime te družbe ne bi smelo razkriti. Poleg tega je proizvajalec iz primerljive države predložil dokaze, da bi lahko njegovi konkurenti na podlagi podatkov o prodaji in stroških, zlasti podatkov o prodaji po razredih, ugotovili njegovo identiteto in mu zagrozili z maščevanjem v primeru nadaljnjega sodelovanja. Komisija se je zato s proizvajalcem strinjala, da je treba podrobne izračune normalne vrednosti ohraniti zaupne ali navesti v razponih. Komisija je po zaslišanju pri pooblaščencu za zaslišanje iz uvodne izjave 14 razkrila dodatne informacije o proizvodnih stroških ter splošnih in administrativnih stroških (v nadaljnjem besedilu: PSA-stroški) proizvajalca iz primerljive države.

(78)

Skupina Giti Group, združenje CRIA in zbornica CCCMC so po začasnem razkritju trdili, da je pristop Komisije, ki še naprej uporablja člen 2(7) osnovne uredbe (pred spremembo, sprejeto 19. decembra 2017 (28)), pomenil kršitev zavez Unije, izraženih v protokolu o pristopu Kitajske k STO, in je bil zato nezakonit. V zvezi s tem se skupina Giti Group ni strinjala s trditvijo Komisije, da dokazno breme nosi skupina Giti Group, in je nazadnje opozorila še, da Komisiji pravno nič ne preprečuje, da bi določila normalno vrednost na podlagi lastnih stroškov skupine Giti Group in njenih podatkov o (domači) prodaji.

(79)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 88 začasne uredbe, je Komisija pri preiskavi upoštevala zakonodajo, veljavno v času preiskave, vključno s členom 2(7)(b) in (c) osnovne uredbe. V zvezi s tem trditev, da dokaznega bremena ne nosi skupina Giti Group, ni združljivo z veljavnim členom 2(7)(c) osnovne uredbe, ki določa, da mora biti „[z]ahtevek pod točko (b) […] vložen pisno in vsebovati zadostne dokaze, da proizvajalec deluje v pogojih tržnega gospodarstva […]“. Poleg tega glede določitve normalne vrednosti člen 2(7)(a) osnovne uredbe določa, da se lahko normalna vrednost določi „na podlagi cene ali računsko določene vrednosti v tretji državi s tržnim gospodarstvom ali cene, ki velja pri izvozu iz te tretje države v druge države, vključno z Unijo […]“.

(80)

Skupina Giti Group je po začasnem razkritju trdila tudi, da je Komisija z zavrnitvijo njenega zahtevka za TGO kršila njene pravice do obrambe na dva načina:

(81)

Komisija se s tema trditvama ni strinjala iz naslednjih razlogov:

(82)

Skratka, po začasnem razkritju pripombe v zvezi s TGO niso vplivale na dejanske ugotovitve in niso bile take, da bi spremenile ugotovitve Komisije o TGO. Komisija je v skladu s členom 2(7)(c) osnovne uredbe presojo, ali je skupina Giti Group izpolnila merila TGO, izvedla v sedmih, vsekakor pa ne pozneje kot v osmih mesecih po začetku preiskave, tj. po tem, ko je industrija Unije dobila priložnost, da predloži pripombe. Komisija je zato menila, da so bile pravice skupine Giti Group do obrambe v zvezi z njenimi ugotovitvami o TGO v celoti spoštovane.

(83)

V začasni uredbi je Komisija v skladu s členom 2(7) osnovne uredbe kot primerljivo državo izbrala Brazilijo.

(84)

Skupina Giti Group je po začasnem razkritju trdila, da Brazilija ni ustrezna primerljiva država, ker: (1) so v Braziliji manj ugodne razmere za dostop do surovin, saj je Kitajska večja proizvajalka naravnega kavčuka in je bližje glavnim virom proizvodnje v Jugovzhodni Aziji; (2) ima Brazilija uvedene protidampinške dajatve proti več državam; (3) ima Brazilija visoke redne 16-odstotne uvozne dajatve na nekatere pnevmatike za avtobuse in tovornjake.

(85)

Komisija je spomnila, da je Brazilija konkurenčni trg, na katerem je v proizvodnji pnevmatik za avtobuse in tovornjake dejavnih pet velikih proizvajalcev. Glede na potrošnjo je velik trg ter ima kljub uvedenim protidampinškim dajatvam in rednim carinam znaten uvoz in izvoz. Komisija je spomnila tudi, da nima druge ustrezne alternative. Edini tajski proizvajalec, ki je bil pripravljen sodelovati, je deloval samo v segmentu vrste pnevmatik z zračnico, zaradi česar ni bil primeren, saj več kot 95 % izvoza v Unijo predstavljajo pnevmatike brez zračnic. Južna Afrika je bila precej manjša po proizvodnji in potrošnji ter je imela uvedene celo višje redne protidampinške dajatve, zaradi česar je bila manj primerna od Brazilije. Komisija je zato potrdila, da je Brazilija med predlaganimi alternativami najprimernejša primerljiva država.

(86)

Komisija je poglobljeno proučila tudi stroške naravnega kavčuka v proizvodnih stroških proizvajalca iz primerljive države. Stroški naravnega kavčuka na kilogram pnevmatik za avtobuse in tovornjake, ki jih je proizvedel proizvajalec iz primerljive države, so bili [4,1–4,5] RMB, kar je bilo v skladu s stroški, ki so jih kitajski proizvajalci izvozniki navedli v izpolnjenem vprašalniku. Na splošno so proizvodni stroški proizvajalca iz primerljive države na kilogram proizvedenih pnevmatik višji od proizvodnih stroškov, ki jih imajo na kilogram kitajski proizvajalci izvozniki. Vendar je glavna razlika v ravni proizvodnih stroškov v Braziliji posledica višjih stroškov dela, neposrednih stroškov amortizacije ter drugih neposrednih in posrednih proizvodnih stroškov. Zato je bil zahtevek za prilagoditev zaradi razlike v ceni surovin v primerljivi državi in v LRK zavrnjen.

(87)

Po začasnem razkritju so skupine Giti Group, Hankook Group in Aeolus Group ter družba Pirelli navedle, da je bilo treba normalno vrednost konstruirati za večino obsega njihove prodaje v Unijo, in trdile, da to vzbuja resen dvom o primerljivosti vrst izdelka, ki se prodajajo na domačem trgu primerljive države. Skupina Giti Group je to trditev ponovila po končnem razkritju.

(88)

Zadevni izdelek vključuje širok nabor vrst izdelkov različnih velikosti in z drugimi lastnostmi. Dejstvo, da se nekatere velikosti in vrste pnevmatik v Braziliji niso proizvajale, ne pomeni, da brazilske vrste izdelka niso primerljive. Dejansko vrste izdelka, ki jih proizvaja brazilski proizvajalec, spadajo v isto skupino izdelkov in jih je mogoče deloma primerjati s tistimi, ki jih vzorčeni kitajski proizvajalci izvozniki izvažajo v Unijo. Komisija je zato to trditev zavrnila.

(89)

Ker v zvezi z ustreznostjo primerljive države ni bilo drugih pripomb, se začasni sklep Komisije iz uvodne izjave 112 začasne uredbe, da se kot primerljiva država uporabi Brazilija, potrdi.

(90)

Podrobni podatki za izračun normalne vrednosti so navedeni v uvodnih izjavah od 113 do 115 začasne uredbe.

(91)

Vsi vzorčeni proizvajalci izvozniki so trdili, da je metoda za konstruiranje normalne vrednosti, ki jo je Komisija uporabila v začasni fazi, dala izredno visoke stopnje dampinga in rezultate, za katere pa se ne zdi, da ustrezajo dejanskemu stanju, saj normalna vrednost za drugi in tretji razred ni bila manjša, čeprav so dejansko pnevmatike drugega in tretjega razreda vedno cenejše. Proizvajalci izvozniki so Komisijo pozvali, naj prilagodi normalno vrednost, da bi se upoštevali nižji stroški proizvodnje pnevmatik drugega in tretjega razreda. Skupina Giti Group je zahtevala tudi prilagoditev, v kateri bi se upoštevali nižji proizvodni stroški pnevmatik z večjo širino preseka.

(92)

Komisija je sprejela trditev, da se z metodo, ki jo je začasno uporabila za konstruiranje normalne vrednosti za neujemajoče se kontrolne številke izdelka, morda ni ustrezno upoštevala segmentacija na razrede. Analizirala je vrste izdelka, ki jih je proizvajalec iz primerljive države proizvajal v vseh treh razredih, in ugotovila, da so proizvodni stroški/kos v drugem razredu v povprečju znašali [83–87] % proizvodnih stroškov/kos v prvem razredu, proizvodni stroški/kos v tretjem razredu pa so v povprečju znašali [77–82] % proizvodnih stroškov/kos v prvem razredu. Zato se je odločila, da bo izpopolnila metodo za konstruiranje normalne vrednosti, da bi se navedene razlike v proizvodnih stroških/kos za posamezni razred upoštevale, kot sledi. Prvič, izračunala je povprečne proizvodne stroške/kg za vse pnevmatike prvega razreda, ki jih je proizvajal proizvajalec iz primerljive države: [19–21] RMB/kg. Drugič, proizvodne stroške/kg za drugi razred, uporabljene pri konstruiranju normalne vrednosti, je znižala za povprečno razliko pri proizvodnih stroških/kos v prvem in drugem razredu, tako da so znašali [83–87] %, s čimer je dobila proizvodne stroške/kg za drugi razred: [16–18] RMB/kg; proizvodne stroške/kg za tretji razred je zmanjšala za povprečno razliko pri proizvodnih stroških/kos v prvem in tretjem razredu, tako da so znašali [77–82] % oziroma [15–17] RMB/kos. Vrste izdelka, ki jih je proizvajalec iz primerljive države proizvajal v vseh treh razredih, so predstavljale [70–80] % obsega proizvodnje primerljive države, zato se je štel za reprezentativnega in se je lahko uporabil kot osnova za prilagoditev.

(93)

Komisija je konstruirala normalno vrednost vsake neujemajoče se vrste izdelka, ki jo izvažajo kitajski proizvajalci, tako da je pomnožila njeno težo s povprečnimi proizvodnimi stroški/kg za vsak razred pnevmatike. Nato je vsaki vrsti izdelka prištela razumni znesek za PSA-stroške in razumni znesek dobička.

(94)

Komisija je na podlagi navedenih prilagoditev konstruirala normalno vrednost za neujemajoče se vrste izdelka (kontrolne številke izdelka), pri čemer je upoštevala razlike, ki so bile med zadevnimi tremi razredi opredeljene pri stroških proizvodnje.

(95)

Po trditvah, da so PSA-stroški proizvajalca iz primerljive države nerazumno visoki, je Komisija znova podrobno proučila PSA-stroške proizvajalca in ugotovila, da so se v začasni fazi dvakrat upoštevali stroški notranjega prevoza. Komisija je zato te stroške odstranila iz izračunov normalne vrednosti, zaradi česar so se PSA-stroški, uporabljeni za konstruiranje normalne vrednosti, s [35–45] % proizvodnih stroškov proizvajalca iz primerljive države znižali na [20–30] % njegovih proizvodnih stroškov. Ta sprememba ne vpliva na začasne stopnje dajatve, saj se zaradi nje začasna stopnja dampinga ni znižala pod raven stopnje škode. Spremenjeni PSA-stroški so v skladu s povprečnimi PSA-stroški industrije Unije za vse vzorčene proizvajalce v vseh treh razredih. Zato je Komisija menila, da je ta spremenjena raven PSA-stroškov razumna.

(96)

Skupina Giti Group je po končnem razkritju trdila, da Komisija pri določitvi PSA-stroškov ni izvedla prilagoditev zaradi dejstva, da imajo proizvajalci v prvem razredu navadno precej višje stroške trženja, pri določitvi dobička pa ne zaradi dejstva, da je dobičkonosnost proizvajalcev v prvem razredu precej večja od proizvajalcev v drugem in tretjem razredu. Zato je trdila, da bi morala Komisija pri konstruiranju normalne vrednosti za pnevmatike drugega razreda uporabiti nižjo stopnjo dobička kot za pnevmatike prvega razreda in še nižjo stopnjo dobička za pnevmatike tretjega razreda.

(97)

Komisija je spomnila, da je po začasni fazi pregledala svojo metodologijo, da bi pri konstruiranju normalne vrednosti upoštevala razlike med razredi (glej uvodno izjavo 92). Podatki proizvajalca iz primerljive države niso upravičili nobene nadaljnje prilagoditve. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(98)

Glede zahteve za prilagoditev normalne vrednosti za nižje stroške proizvodnje velikih pnevmatik je Komisija ugotovila, da skupina Giti Group ni predložila podrobne analize, v kateri bi bilo količinsko opredeljeno, koliko je proizvodnja večjih pnevmatik cenejša in ali obstaja jasen vzorec zniževanja stroškov proizvodnje. Skupina Giti Group tudi ni predlagala morebitne metodologije za tako prilagoditev. Skupina Giti Group je po končnem razkritju trdila, da ni prejela dovolj podatkov, da bi lahko predložila morebitno metodologijo za prilagoditev zaradi velikosti pnevmatik. Komisija je menila, da bi lahko skupina Giti Group uporabila svoje podatke za dokazovanje, da obstajajo pomembne razlike med proizvodnimi stroški za velike in manjše velikosti pnevmatik ter na tej podlagi predlagala metodologijo za prilagoditev. Vendar zadevna skupina take metodologije ni predložila. Te trditve so bile zato zavrnjene.

(99)

Skupina Giti Group je poudarila tudi, da so v obdobju preiskave obrestne mere, ki jih je objavila brazilska centralna banka, znašale med 14,25 % in 11,25 %, obrestna mera, ki jo je v istem obdobju objavila ljudska banka Kitajske, pa je znašala 4,35 %. Če bi bil velik del PSA-stroškov povezan s finančnimi izdatki, bi bilo treba po trditvah skupine Giti Group te izdatke prilagoditi navzdol, da bi se upoštevale višje obrestne mere za posojila v Braziliji v primerjavi z LRK.

(100)

Komisija je opozorila, da je morala stroške primerljive države uporabiti zaradi pomembnih izkrivljanj konkurence, povezanih z močnim državnim posredovanjem v LRK. Ker je dostop kitajskih podjetij do bančnega financiranja eno od teh izkrivljanj konkurence, je Komisija menila, da je primerno uporabiti obrestno mero primerljive države. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(101)

Skupina Giti Group je po končnem razkritju ponovila svojo trditev, da bi morala Komisija izvesti prilagoditev za razliko med stroški financiranja v LRK in v Braziliji, tj. med obrestno mero ljudske banke Kitajske in obrestno mero brazilske centralne banke. Zahtevala je tudi prilagoditev navzdol proizvodnih stroškov proizvajalca iz primerljive države, da se nadomestijo njeni višji splošni stroški, ter PSA-stroškov, da se nadomestijo drugi stroški in višji davki.

(102)

Komisija je opozorila, da je treba v skladu s členom 2(7)(a) in (b) osnovne uredbe v primeru LRK normalno vrednost določiti na podlagi cene ali konstruirane normalne vrednosti v tretji državi s tržnim gospodarstvom. Kot je navedeno v uvodni izjavi (100), pomembna izkrivljanja konkurence v LRK vplivajo na stroške financiranja na Kitajskem. Zato dejstvo, da obstajajo razlike v stroških financiranja med LRK in primerljivo državo, ne upravičuje zahtevane prilagoditve. Kar zadeva dodatno trditev, da bi bilo treba proizvodne stroške proizvajalca iz primerljive države prilagoditi navzdol za protiutež višjim splošnim stroškom in davkom v Braziliji, je Komisija opozorila, da je zahtevo za TGO skupine Giti Group zavrnila. Eden od razlogov za to zavrnitev je bil, da njene računovodske evidence niso ustrezno odražale celotnih PSA-stroškov. Zato se Komisija ni mogla zanašati na posebne podatke o stroških podjetja skupine Giti Group ter jih ni uporabila niti jih ni preverila. Iz tega sledi, da primerjava z domnevno višjimi splošnimi in davčnimi stroški v Braziliji ni bila mogoča. Ker bi s sprejetjem zahtevane prilagoditve prišlo do ponovne uvedbe takih nezanesljivih podatkov iz Kitajske, je Komisija tudi to trditev zavrnila.

(103)

Podrobni podatki za izračun izvozne cene so navedeni v uvodnih izjavah od 116 do 119 začasne uredbe.

(104)

Skupina Hankook Group je trdila, da bi jo bilo treba obravnavati kot en sam gospodarski subjekt, zato prilagoditve na podlagi člena 2(9) osnovne uredbe niso potrebne ali kako drugače upravičene. Trdila je, da so bili zaradi izločitve PSA-stroškov in dobička povezanih družb v Uniji na podlagi člena 2(9) osnovne uredbe iz izvozne cene črtani vsi stroški in izdatki, ki jih je imel oddelek za izvoz, ter delež dobička. Po končnem razkritju je ponovila svojo trditev, da je en sam gospodarski subjekt in da Komisija po njenem mnenju ne bi smela prilagoditi PSA-stroškov ali dobička povezanih trgovcev v Uniji. Namesto tega bi morala Komisija uporabiti dejansko ceno, zaračunano prvi neodvisni stranki v Uniji, saj je po njenem mnenju ta cena zanesljiva.

(105)

Kar zadeva konstruiranje izvozne cene na podlagi člena 2(9) osnovne uredbe, obstoj enega samega gospodarskega subjekta Komisiji v skladu z ustaljeno sodno prakso ne preprečuje, da izvozno ceno konstruira na podlagi člena 2(9) (29). V skladu s prvim in drugim pododstavkom člena 2(9) osnovne uredbe lahko Komisija konstruira izvozno ceno, kadar se zdi, da je izvozna cena nezanesljiva zaradi kake povezave med izvoznikom in uvoznikom. V takem primeru se izvede prilagoditev za vse stroške, vključno z dajatvami in davki, plačanimi med uvozom in preprodajo, kakor tudi za nastale dobičke, da se določi zanesljiva izvozna cena na ravni meja Unije. V skladu s tretjim pododstavkom člena 2(9) osnovne uredbe postavke, za katere se delajo prilagoditve, vsebujejo tiste, ki jih običajno nosi uvoznik, vendar plačuje katera koli stran, vključno z razumno stopnjo za PSA-stroške in dobiček. V tem primeru je Komisija ugotovila, da ta povezava obstaja, saj proizvajalci izvozniki in uvozniki spadajo v isto skupino družb, tj. Hankook Group. Zato Komisija lahko izvede prilagoditve za PSA-stroške in dobiček povezanih uvoznikov skupine Hankook Group. Komisija je menila tudi, da preverjeni dobiček sodelujočih nepovezanih uvoznikov predstavlja razumno osnovo za konstruiranje izvozne cene. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(106)

Skupina Hankook Group je trdila, da bi morala Komisija ob morebitni zavrnitvi njene zahteve glede prilagoditve izvozne cene skupine Hankook Group na podlagi člena 2(9) osnovne uredbe, prilagoditi normalno vrednost proizvajalca iz primerljive države z odštetjem prodajnih stroškov in razumnega dobička v skladu s členom 2(10)(d) osnovne uredbe. To po njenem mnenju vključno s prodajnimi stroški in stopnjo dobička proizvajalca iz primerljive države ustvarja asimetrijo, ki vpliva na primerljivost cen, ki jih je treba prilagoditi. Skupina Hankook Group je po dodatnem razkritju količinsko opredelila prilagoditve, ki jih je treba po njenem mnenju izvesti za PSA-stroške in dobiček proizvajalca iz primerljive države, da bi se odpravila asimetrija, ki vpliva na primerljivost cen.

(107)

Komisija je pojasnila, da je namen prilagoditev v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe določiti zanesljivo izvozno ceno, na katero ni vplivala povezava med izvoznikom in uvoznikom v Uniji, kot je opozorjeno v uvodni izjavi 105. Hkrati je Sodišče odločilo, da določitev normalne vrednosti in določitev izvozne cene urejajo ločena pravila, zato PSA-stroškov ni treba nujno obravnavati enako v obeh primerih (30). Komisija je potrdila svoje mnenje, da je bila končna prodajna cena proizvajalca iz primerljive države znižana na enako raven trgovanja na podlagi franko tovarna, tako da je bila prilagojena z ustrezno preverjenimi popravki, sporočenimi v preglednici posameznih transakcij. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(108)

V uvodnih izjavah 120 in 121 začasne uredbe je pojasnjeno, kako sta se primerjali normalna vrednost in izvozna cena.

(109)

Skupini Giti Group in Hankook Group ter zbornica CCCMC in združenje CRIA so v svojih pripombah glede začasnih in dokončnih ugotovitev izpodbijali metodologijo za prilagoditev DDV iz več razlogov, kot je podrobneje opisano v uvodnih izjavah 110 do 117.

(110)

Navedene strani so menile, da je Komisija po zavrnitvi kitajskih cen in stroškov za določitev normalne vrednosti v izračun normalne vrednosti naknadno ponovno uvedla kitajske stopnje DDV. Poleg tega so trdile, da je bila s to metodologijo stopnja dampinga napihnjena, zlasti ker se namesto izvozne cene prilagodi normalna vrednost.

(111)

Komisija je te trditve zavrnila. Namen prilagoditev na podlagi člena 2(10) osnovne uredbe je zagotoviti, da se stopnja dampinga določi na podlagi poštene primerjave med normalno vrednostjo in izvozno ceno. Ta zahteva se uporablja ne glede na to, na kakšni podlagi se določi normalna vrednost, tudi kadar je normalna vrednost določena v primerljivi državi v primerih, ko družba ni odobrena TGO. V zvezi s prilagoditvami DDV v skladu s členom 2(10)(b) je Komisija zagotovila, da sta se normalna vrednost in izvozna cena primerjali na enaki ravni obdavčitve, kot je nadalje pojasnjeno v uvodnih izjavah 115 in 116, v skladu z ustaljeno sodno prakso (31).

(112)

Skupina Giti Group je trdila, da je po njenem mnenju situacija v sodni praksi, ki jo je navedla Komisija, tj. v sodbi v zadevi Dashiqiao (32), drugačna od situacije skupine Giti Group, saj je bila zadevni družbi z navedeno sodbo odobrena TGO in izvedla se ni nobena prilagoditev v skladu s členom 2(10)(b) osnovne uredbe.

(113)

Komisija je priznala, da so okoliščine v preiskavi, proučeni v sodbi v zadevi Dashiqiao, drugačne. V navedeni zadevi je za izvoz veljala obveznost iz naslova DDV po polni 17-odstotni davčni stopnji v obdobju preiskave, zato ni bilo treba prilagoditi normalne vrednosti, da bi se zagotovila poštena primerjava z normalno vrednostjo, ki bi izražala enako stopnjo DDV. Nasprotno je bilo treba v sedanji preiskavi plačati znižano obveznost iz naslova DDV, zato je bila potrebna prilagoditev, da bi se normalna vrednost, vključno z DDV, znižala na enako raven obdavčitve kot tista, ki je vplivala na izvoz. Kot je navedeno v uvodni izjavi 111, ni pomembno, ali se kitajskemu proizvajalcu izvozniku TGO odobri ali ne. Pomembno je, ali se izvozna cena in normalna vrednost primerjata na enaki ravni obdavčitve, da se zagotovi poštena primerjava cen.

(114)

Skupina Giti Group je trdila tudi, da breme dokazovanja potrebe po prilagoditvi nosi Komisija. Skupina Hankook Group je poudarila, da v skladu s kitajsko zakonodajo pri izvozu DDV ni bil obračunan, zato prilagoditev ni bila utemeljena. Namesto tega je trdila, da bi bilo treba prilagoditev, tudi če bi bila ta potrebna za obveznost iz naslova DDV, izvesti za izvozno ceno, ne pa za normalno vrednost. Skupina Giti Group je trdila tudi, da bi bilo treba vsako prilagoditev za obveznost iz naslova DDV namesto tega izvesti za izravnavo vsakršne razlike v DDV, ki ga je plačala skupina, po odbitku DDV ali drugih davkov, plačanih za nakup surovin in drugih vhodnih materialov, od obveznosti iz naslova DDV pri izvozu oziroma domači prodaji. Povedano drugače, skupina Giti Group je trdila, da bi morala vsaka prilagoditev DDV izražati razliko v stroških med materiali, namenjenimi izvozu, in tistimi, ki so namenjeni prodaji na domačem trgu.

(115)

Trditve skupin Giti Group in Hankook Group temeljijo na napačnem razumevanju utemeljitve prilagoditve za obveznost iz naslova DDV. Prvič, kar zadeva utemeljenost prilagoditve, ti strani ne nasprotujeta dejstvu, da z izvozom zadevnega izdelka nastane obveznost iz naslova DDV za proizvajalca izvoznika. Dejansko sta zadevni strani trdili, da bi bilo treba prilagoditi izvozno ceno ali da bi bilo treba izvesti prilagoditev za izravnavo razlike v stroških med domačo prodajo in izvozom (tj. stroških, nastalih zaradi nezmožnosti povračila celotnega DDV, plačanega pri nakupu surovin ali drugih vhodnih materialov zaradi obveznosti iz naslova DDV, ki nastane z izvozom zadevnega izdelka). Komisija se z navedenimi trditvami ni strinjala iz razlogov, navedenih v uvodnih izjavah 116 in 117, vendar opozarja, da navedene trditve potrjujejo nastanek obveznosti iz naslova DDV ob izvozu (v nasprotju s trditvami skupine Hankook), enakovredni tako imenovani nevračljivi stopnji, ki je pavšalna stopnja, ki se uporablja za izvozno ceno FOB zadevnega izdelka. Drugič, kar zadeva samo prilagoditev, je Komisija ponovno poudarila, da je namen prilagoditve zagotoviti, da se normalna vrednost in izvozna cena primerjata na isti ravni stopnje DDV.

(116)

Na tej podlagi je Komisija najprej določila normalno vrednost skupaj z DDV v višini 17 %, kar je običajna stopnja DDV za domačo prodajo v LRK. Nato je prilagodila to normalno vrednost navzdol, da bi se ujemala z nižjo stopnjo obveznosti DDV, ugotovljeno za izvoz zadevnega izdelka (tj. tako imenovana nevračljiva stopnja). S tem se je zagotovila simetrija med normalno vrednostjo in izvozno ceno na ravni posredne obdavčitve. Komisija je v odgovor na trditve skupine Hankook Group, da bi bilo treba prilagoditi izvozno ceno, opozorila, da člen 2(10)(b) osnovne uredbe jasno določa, da je treba vsako razliko v ravni posredne obdavčitve obravnavati v okviru normalne vrednosti, ne pa izvozne cene.

(117)

V zvezi s trditvijo, da bi bilo treba prilagoditev izvesti zaradi nevtraliziranja morebitne razlike v stroških surovin ali vhodnih materialov med izvozom in domačo prodajo, ki izhaja iz preostale obveznosti iz naslova DDV za take stroškovne postavke, je Komisija spomnila, da namen prilagoditve, ki se izvede v zvezi s tem, ni obravnavanje domnevne razlike v stroških surovin ali drugih vhodnih materialov. Namesto tega se s prilagoditvijo zagotovi, da so cene, uporabljene pri primerjavi, na enaki ravni obdavčitve. Kar zadeva trditev skupine Giti Group glede dokaznega bremena, je Komisija opozorila, da je bilo dejstvo, da z izvozom zadevnega izdelka nastane obveznost iz naslova DDV, kot tako ugotovljeno v preiskavi in da ga dejansko ne izpodbija nobena od obeh skupin, ki namesto tega ponujata drugačen pristop k obravnavanju tega dejstva (prilagoditev izvozne cene ali prilagoditve zaradi razlik v stroških). Te trditve so bile zato zavrnjene.

(118)

Skupina Hankook Group je po končnem razkritju ponovila svojo trditev, da je en sam gospodarski subjekt in da Komisija ne bi smela izvesti prilagoditev za provizije na podlagi člena 2(10)(i) osnovne uredbe.

(119)

Komisija je ponovno potrdila svoje stališče, da lahko na podlagi člena 2(10)(i) osnovne uredbe izvede prilagoditve za provizije, ki se plačujejo v zvezi z obravnavano prodajo. V tem primeru je Komisija ugotovila, da so bile provizije določene v pogodbi med stranmi in da so jih proizvajalci izvozniki dejansko plačali povezanim strankam. Plačila so bila sporočena, priznana s strani proizvajalca izvoznika in preverjena med preiskavo. Ugotovljeno je bilo, da so vplivala na primerjavo cen. Komisija je zato morala izvesti prilagoditve zaradi provizij ne glede na to, ali so družbe sestavljale en sam gospodarski subjekt ali ne. Komisija je opozorila tudi, da je bil pojem enega samega gospodarskega subjekta v okviru prilagoditev na podlagi člena 2(10) osnovne uredbe razvit v sodni praksi Sodišča (33) za „navidezne provizije“, vključno s pribitkom, ki ga prejme trgovec, iz drugega pododstavka člena 2(10)(i), ne pa za primere, v katerih so dejanske provizije jasno opredeljene in dejansko plačane. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(120)

Skupina Hankook Group je po končnem razkritju ponovila svojo trditev, da se licenčnine, plačane korejskemu sedežu za uporabo Hankookove tehnologije in blagovne znamke, ne bi smele odšteti od izvozne cene. Komisija je proučila to trditev, ugotovila, da je upravičena, in ustrezno ponovno izračunala stopnjo dampinga.

(121)

Kot je določeno v oddelkih od 3.1 do 3.3, je Komisija upoštevala več pripomb zainteresiranih strani, ki jih je prejela po začasnem razkritju, in znova izračunala stopnje dampinga vseh vzorčenih proizvajalcev izvoznikov. Zato so se začasno določene stopnje dampinga znižale. Ta sprememba je vplivala tudi na stopnjo dampinga vseh drugih sodelujočih in nesodelujočih družb, saj te stopnje temeljijo na stopnjah vzorčenih družb.

(122)

Dokončne stopnje dampinga, izražene kot delež cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, so:

Preglednica 1

Dokončne stopnje dampinga

(123)

Kot je opisano v uvodnih izjavah od 127 do 129 začasne uredbe, je podobni izdelek v obravnavanem obdobju proizvajalo več kot 380 proizvajalcev Unije, ki so proizvajali nove in protektirane pnevmatike. Skupaj so bili opredeljeni kot industrija Unije.

(124)

Združenje CRIA in zbornica CCCMC sta po končnem razkritju trdila, da izvajalci protektiranja, ki delujejo na podlagi sporazumov o poslih oplemenitenja ali ne, ne morejo biti del industrije Unije. Menila sta, da je protektiranje poprodajna storitev, ki je ni mogoče zaščititi s protidampinškimi ukrepi, saj izvajalci protektiranja uporabijo delno izrabljeno pnevmatiko, ki jo predelajo, da se lahko uporabi. Poleg tega izvajalci protektiranja, ki delujejo na podlagi sporazuma o poslih oplemenitenja, ne morejo biti lastniki karkase. Stranke obdržijo lastništvo karkase, medtem ko se karkasa servisira, na obrabljeno pnevmatiko pa se namesti nova tekalna plast, preden se ta vrne lastniku.

(125)

Komisija je opozorila, da industrija protektiranja zagotavlja novo uporabo (ali več novih uporab, saj se lahko ista karkasa protektira večkrat) karkasi, ki izvira iz obrabljene pnevmatike. Obrabljena pnevmatika ni več varna za uporabo na javni cesti in je ni mogoče vrniti v obtok. Brez postopka protektiranja bi bilo treba izrabljeno pnevmatiko zavreči; del izrabljene pnevmatike se sicer lahko pirolizira, pri čemer se iz pnevmatike proizvede gorivo. Kot je opisano v uvodni izjavi 49 začasne uredbe, je protektiranje postopek recikliranja, s katerim se izrabljena pnevmatika obnovi z zamenjavo tekalne plasti na stari karkasi. Protektiranje zato ni le storitev, ampak proizvodni postopek. Izvajalci protektiranja so ne glede na ureditev lastništva proizvajalci Unije, katerih proizvodni proces se začne s karkaso in ki proizvedejo pnevmatiko.

(126)

Poleg tega se življenjski cikel obrabljenih pnevmatik zaključi na enega od naslednjih dveh načinov: lahko se zavržejo kot odpadek ali pa se uporabijo kot dobra karkasa, ki jo je mogoče protektirati. Če se obrabljena pnevmatika šteje za odpadek, mora njen lastnik morda plačati pristojbino za odlaganje takšne pnevmatike. V drugem scenariju izrabljena pnevmatika postane vir prihodka. Izvajalci protektiranja lahko izrabljeno pnevmatiko kupijo v avtomehanični delavnici ali izrabljeno pnevmatiko obnovijo na podlagi sporazuma o poslih oplemenitenja. Vsi preverjeni izvajalci protektiranja za proizvodnjo protektirane pnevmatike uporabljajo dva vira karkas (tj. serijske karkase ali sporazum o poslih oplemenitenja). Nakupna cena izrabljene pnevmatike je v povprečju znašala približno 10 % celotnega stroška proizvodnje protektirane pnevmatike. Komisija je menila, da razlika v stroških proizvodnje ali dodane vrednosti med obema načinoma protektiranja karkas ni pomembna, in je oba štela za različna poslovna modela protektiranja. Zato je sklenila, da so izvajalci protektiranja del industrije Unije.

(127)

Zato so se za določitev kazalnikov škode in izračun stopnje škode uporabili podatki, ki so jih posredovali izvajalci protektiranja in jih je preverila Komisija (vključno z dejanskimi stroški in prodajnimi cenami).

(128)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 162 začasne uredbe, je bil gospodarski položaj industrije Unije analiziran na zbirni osnovi in v primeru nekaterih mikroekonomskih kazalnikov na ravni razredov glede na segmentacijo trga Unije. Nekatere zainteresirane strani so po končnem razkritju ponovile iste pomisleke, da bi bilo treba v analizi škode po segmentih upoštevati vse kazalnike škode in kazalnike vzročne zveze. Sklicevale so se na poročilo pritožbenega organa v zadevi Združene države – vroče valjani izdelki iz jekla iz Japonske (34). Poleg tega bi morala Komisija po njihovem mnenju razlikovati tudi med novimi in protektiranimi pnevmatikami ter pnevmatikami, ki so originalna oprema, in nadomestnimi pnevmatikami, saj je trg originalne opreme zaščiten pred kitajsko konkurenco, pri čemer so se ponovno sklicevale na poročilo pritožbenega organa v zadevi Združene države – vroče valjani izdelki iz jekla iz Japonske (35). Združenje CRIA in zbornica CCCMC sta po končnem razkritju ponovila iste pomisleke.

(129)

Iz navedene sodne prakse je razvidno, da bi morali preiskovalni organi, ki preiščejo en del domače industrije, „načeloma na podoben način preiskati vse ostale dele industrije, in tudi industrijo kot celoto“ (36). Vendar poročilo pritožbenega organa ne določa, da morajo preiskovalni organi vse kazalnike škode določiti po segmentih.

(130)

Poleg tega so bila dejstva v navedeni zadevi drugačna. V poročilu pritožbenega organa v zadevi Združene države – vroče valjani izdelki iz jekla iz Japonske je bil velik del domače proizvodnje v Združenih državah – proizvodnja za lastno uporabo – pred neposredno konkurenco zadevnega uvoza zaščiten s strukturo domačega trga. V tem posebnem primeru je pritožbeni organ izvedel „primerjalno preverjanje“ vsakega dela domačega trga, v okviru katere sta se primerjala prodajni in zaprti trg. Po mnenju pritožbenega organa je to „povečalo“ zmožnost preiskovalnih organov, da ustrezno ugotovijo stanje domače industrije kot celote. Vendar v obravnavanem primeru segmenta trga Unije za pnevmatike prvega in drugega razreda nista zaščitena. Prodaja kitajskega uvoza je osredotočena predvsem na trgu nadomestnih delov; to je dejansko stanje, ki ni posledica strukture trga Unije. Poleg tega se je zadevni izdelek prodajal tudi proizvajalcem originalne opreme. Zato je bila trditev, da je trg originalne opreme Unije zaščiten pred kitajsko konkurenco in bi ga bilo torej treba analizirati ločeno, zavrnjena.

(131)

Poleg tega, kot je navedeno v uvodni izjavi 160 začasne uredbe, sodna praksa potrjuje tudi, da se lahko pri preverjanju, ali obstaja škoda za industrijo Unije kot celoto, taka analiza osredotoči na segment, ki ga je dampinški uvoz najbolj prizadel. V obravnavanem primeru je približno 65 % kitajskega uvoza pnevmatik povezanega s tretjim razredom. Zato se v ustrezni analizi škode ne sme zanemariti vpliv dampinškega uvoza, zlasti v razmerah na trgu, ko se prodaja pnevmatik tretjega razreda stalno povečuje, vsi razredi, ki sestavljajo trg Unije s pnevmatikami, pa so med seboj povezani.

(132)

Zato se je Komisija odločila za ustrezno preverjanje industrije kot celote.

(133)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 9, je Komisija izvedla preveritvene obiske v prostorih dveh nepovezanih uvoznikov. Ugotovljeno je bilo, da je bil uvoz zadevnega izdelka v obravnavanem obdobju naveden tudi pod oznakama KN 4011 90 00 in 4011 99 00. Ta uvoz se je nanašal na pnevmatike tretjega razreda. Vendar ni bilo mogoče ugotoviti, ali v zvezi s prijavljanjem zadevnega izdelka obstaja sistemska težava ali pa je bila težava omejena na tega določenega uvoznika.

(134)

Poleg tega je skupni obseg, ki so ga sodelujoči kitajski proizvajalci izvozniki sporočili v obdobju preiskave, presegal skupni uvoz s poreklom iz Ljudske republike Kitajske glede na Eurostatovo podatkovno zbirko COMEXT. Ker ti proizvajalci izvozniki niso sporočili podatkov v zvezi s predhodnimi leti, se je Komisija odločila, da bo uporabila konservativen pristop in ne bo spremenila obsega uvoza iz LRK.

(135)

Po začasnem razkritju je bilo ugotovljeno, da se pri določanju potrošnje Unije ni upoštevala prodaja dobaviteljev tekalnih plasti, ki niso člani organizacije ETRMA Europool. Zato je Komisija spremenila potrošnjo Unije v obravnavanem obdobju.

(136)

V obravnavanem obdobju se je potrošnja Unije razvijala (37), kot je navedeno v nadaljevanju.

Preglednica 2

Potrošnja Unije (v kosih)

(137)

V skladu s tem se je potrošnja Unije v obravnavanem obdobju povečala. Na splošno se je potrošnja v obravnavanem obdobju povečala za 6,1 %, tj. s približno 20,5 milijona pnevmatik na približno 21,7 milijona pnevmatik v obdobju preiskave.

(138)

Več zainteresiranih strani je izpodbijalo začasne ugotovitve o medsebojni povezavi med novimi in protektiranimi pnevmatikami ter med razredi, iste pomisleke pa so ponovile po končnem razkritju. Komisija je vse informacije v zvezi s tem zbrala v obvestilu v zvezi z dokumentacijo o medsebojni povezavi (38).

(139)

Kar zadeva uvodno izjavo 140 začasne uredbe, sta združenje CRIA in zbornica CCCMC trdila, da pnevmatikam prvega in drugega razreda ni bilo mogoče pripisati vrednosti, ki bi izvirala iz obstoja industrije protektiranja.

(140)

Informacije o pomembnosti dejavnosti protektiranja so dobro razširjene in javno dostopne. Kot je navedeno v uvodni izjavi 58 začasne uredbe, proizvajalci novih pnevmatik proizvajajo tudi protektirane pnevmatike. Nekateri kitajski proizvajalci izvozniki imajo lastne blagovne znamke za protektirane pnevmatike, kot sta Hankook Alphatread ali Giti Genesis. Kot je pojasnjeno v obvestilu v zvezi z dokumentacijo o medsebojni povezavi, je Komisija ugotovila, da se glavni proizvajalci pnevmatik, vključno s kitajskimi proizvajalci izvozniki, ukvarjajo z dejavnostjo protektiranja. Za skupino Hankook Group dejavnost protektiranja izvajajo izvajalci protektiranja iz Unije, kot sta družbi Vacu-Lug iz Združenega kraljestva ali B.R.P. Pneumatici iz Italije. Pnevmatike Giti Genesis, prej znane pod blagovno znamko GT REE Tread, protektira družba Vacu-Lug iz Združenega kraljestva.

(141)

Poleg tega je družba Pirelli Italy leta 2009 v zvezi s pogodbo, ki jo je podpisala z družbo Marangoni (ponudnikom protektiranja iz Unije), izjavila, da naj bi ta projekt, ki je del strategije za krepitev in povečanje ponudbe storitev družbe Pirelli za tovornjake, dodal vrednost zlasti novim izdelkom serije 88 in serije 1, ki so bili na evropski trg dani leta 2009 in za katere je med drugim značilno, da so zelo primerni za protektiranje (39). Tudi drugi proizvajalci svoje pnevmatike oglašujejo kot pnevmatike, ki jih je mogoče protektirati, na primer uvoznik znamke Athos, ki trdi, da je pnevmatikam Athos mogoče ponovno vrezati kanale ter da so primerne za hladno in vroče protektiranje, kar velja tudi za znamko Aeolus (40) (za oboje pnevmatike je bilo sporočeno, da so tretjega razreda). Iz tega je razvidno, da je možnost protektiranja pomemben dejavnik vrednosti v Evropski uniji in v zadevni državi. Dejansko je preiskava Komisije pokazala, da se proizvajalci „višjega razreda“ močno opirajo na obstoj in razpoložljivost industrije protektiranja, in sicer ne le zaradi ustvarjanja tržnega dojemanja, da gre za izdelke visoke vrednosti, temveč tudi zaradi svojih strategij za potrošnike in neprekinjeno poslovanje. Kot je prav tako razvidno iz obvestila v zvezi z dokumentacijo o medsebojni povezavi, proizvodna industrija v Uniji in zadevni državi možnosti projektiranja ne dojemata le kot trženjsko sredstvo, ampak kot dejanski vir vrednosti za višja razreda. Vrednost in prodajna cena pnevmatik višjih razredov sta zato neločljivo povezani z zdravo industrijo protektiranja „nižje v prodajni verigi“. Zato je Komisija v uvodni izjavi 140 začasne uredbe navedla, da „velik del vrednosti, pripisane pnevmatikam prvega in drugega razreda, dejansko izvira iz obstoja industrije protektiranja iz tretjega razreda“.

(142)

Komisija je na tej podlagi potrdila svoje začetne ugotovitve o medsebojni povezavi med novimi in protektiranimi pnevmatikami ter med razredi.

(143)

Kar zadeva uvodno izjavo 141 začasne uredbe, sta združenje CRIA in zbornica CCCMC menila, da Komisija ni razkrila vira visoke medsebojne zamenljivosti protektiranih pnevmatik, zaradi katere je cena odločilni dejavnik, kadar se stranka odloča, ali bi kupila protektirane pnevmatike ali nove pnevmatike tretjega razreda.

(144)

Komisija se je z navedeno trditvijo strinjala. Skladno s tem je v obvestilu v zvezi z dokumentacijo o medsebojni povezavi navedla primere pnevmatik različnih razredov s skupnimi prodajnimi kanali.

(145)

Skupina Aeolus Group in družba Pirelli sta trdili, da bi morala Komisija pri analizi upoštevati povečanje potrošnje Unije in zagotoviti ločeno analizo za zadevne tri razrede. V zvezi s prvim in drugim razredom sta trdili, da se je kitajski uvoz med letoma 2015 in 2016 zmanjšal za 2,7 % oziroma 2 %, uvoz pnevmatik tretjega razreda pa povečal za 3,9 %. Nazadnje sta trdili, da nobeno domnevno povečanje uvoza (v absolutnem ali relativnem smislu) v obdobju preiskave ni bilo bistveno in ni škodovalo industriji Unije.

(146)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 128 in 132, je bil gospodarski položaj industrije Unije analiziran na zbirni osnovi, kar je vključevalo analizo uvoza. Dodatna analiza na ravni razredov je bila izvedena le v primeru nekaterih ključnih mikroekonomskih kazalnikov glede na segmentacijo trga Unije. Obseg uvoza zadevnega izdelka iz LRK se je povečal. Na podlagi statistike o uvozu iz Eurostatove podatkovne zbirke Comext (ki je, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 133 in 134, morda prenizko ocenjena) je bilo tako povečanje obsega uvoza iz LRK znatno tako v absolutnem kot v relativnem smislu.

(147)

Skupina Aeolus Group in družba Pirelli sta trdili, da analiza Komisije ne vsebuje sklicevanja na segmentacijo trga in poroča le o podatkih iz Eurostata, sklicevanj na podatke o uvozu, zbrane pri vzorčenih proizvajalcih izvoznikih, pa ni.

(148)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 128 in 132, je bil gospodarski položaj industrije Unije analiziran na zbirni osnovi, pri nekaterih ključnih mikroekonomskih kazalnikih pa bil analiziran tudi na ravni razredov glede na segmentacijo trga Unije. Vendar so se pri izračunih nelojalnega nižanja prodajnih cen cene vzorčenih proizvajalcev izvoznikov dejansko primerjale s cenami proizvajalcev Unije, upošteval pa se je tudi posebni razred, v katerega so spadali.

(149)

Skupina Aeolus Group in družba Pirelli sta trdili tudi, da so na uvozne cene močno vplivala nihanja menjalnega tečaja. Komisija ni razumela pomembnosti menjalnega tečaja, saj so vse cene, uporabljene za primerjavo v izračunu stopnje škode, izražene v eurih. Zato nihanje med ameriškimi dolarji in euri pri določanju nelojalnega nižanja prodajnih cen ali ravni ukrepov ni bilo pomembno. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(150)

Nekatere zainteresirane strani (družba Pirelli, skupina Giti Group) so trdile, da so se glede na Eurostat kitajske uvozne cene (povezane zlasti s pnevmatikami tretjega razreda) v zadnjih treh letih znižale le zaradi čedalje nižjih cen surovin (za 15,6 EUR/kos). Trdile so, da so se cene surovin (naravnega kavčuka in nafte) bistveno znižale, kar je v obdobju preiskave stalno vplivalo na uvozne cene.

(151)

Razvoj povprečne cene uvoza iz zadevne države v Unijo z razvojem cen glavne surovine se je gibal, kot je prikazano v nadaljevanju.

Preglednica 3

Razvoj uvoznih cen in cen glavnih surovin

(152)

V obravnavanem obdobju se v cenah kitajskega uvoza ni upošteval razvoj cen surovin. Kitajske uvozne cene so med letoma 2014 in 2015 ostale stabilne, cena glavnih surovin pa se je bistveno znižala, in sicer za 20 % za naravni kavčuk in za približno 45 % za butadien in kazalnike za nafto brent. Kitajske uvozne cene so se med letoma 2015 in 2016 znižale za 12 %, cene surovin pa so ostale razmeroma nespremenjene. V letu 2016 in obdobju preiskave, ko se je večina cen surovin od drugega četrtletja leta 2016 do prvega četrtletja leta 2017 znatno zvišala, pa so kitajske uvozne cene ostale stabilne. Komisija je sklenila, da kitajske uvozne cene niso bile povezane z razvojem cen surovin. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(153)

Več zainteresiranih strani je trdilo, da bi bilo treba nelojalno nižanje prodajnih cen izračunati po analogiji z metodologijo, uporabljeno za izračun stopnje dampinga, na podlagi primerjave tehtanih povprečnih prodajnih cen za posamezno vrsto izdelka in segment vzorčenih proizvajalcev Unije, ki se zaračunavajo nepovezanim strankam, in tehtanega povprečja cen vseh primerljivih izvoznih transakcij. Poleg tega sta združenje CRIA in zbornica CCCMC trdila, da bi morala Komisija kitajske cene prilagoditi navzgor ali cene Unije za protektirane pnevmatike navzdol, da bi zagotovila, da se v primerjanih cenah upošteva podobno število prevoženih kilometrov, ter za poprodajne in garancijske storitve, ki jih zagotavljajo proizvajalci Unije, ki prodajajo protektirane pnevmatike, zlasti za tretji razred, saj kitajski proizvajalci takih storitev ne zagotavljajo. Zadevne strani so podobne trditve ponovile po končnem razkritju.

(154)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 149 in 150 začasne uredbe, se je v metodologiji za določitev nelojalnega nižanja prodajnih cen s primerjavo upoštevala povprečna prodajna cena za posamezno vrsto izdelka (kontrolno številko izdelka) in posamezni segment. Nelojalno nižanje prodajnih cen je bilo izračunano na podlagi primerljivih transakcij, ki se nanašajo na zadevno vrsto izdelka, ali za vsako vrsto izdelka posebej. Za pnevmatike znotraj posameznega razreda se šteje, da so podobne v smislu števila prevoženih kilometrov, zato splošna prilagoditev ni potrebna. To velja tudi za garancijske storitve, razen za tretji razred, kjer lahko Unija v nasprotju s kitajskimi proizvajalci dejansko zagotavlja poprodajne in garancijske storitve. Zato je Komisija po potrebi prilagodila cene vzorčenih proizvajalcev Unije za poprodajne in garancijske storitve za tretji razred. Stopnji nelojalnega nižanja prodajnih in ciljnih cen sta bili določeni brez ponderiranja. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(155)

V zvezi s trditvijo o analogiji med izračuni dampinga in škode je Komisija opozorila, da je treba pri izračunih dampinga, ko se računajo stopnje dampinga za podobni izdelek kot celoto, dejansko upoštevati „vse primerljive izvozne transakcije“ (41). Nasprotno „preiskovalnemu organu ni treba […] ugotoviti obstoja nelojalnega nižanja prodajnih cen za vsako vrsto izdelka v preiskavi ali glede na celoten obseg blaga, ki sestavlja domači podobni izdelek. Ne glede na to mora preiskovalni organ objektivno proučiti učinek dampinškega uvoza na domače cene.“ (42) V obravnavanem primeru je bila Komisija zadovoljna z zelo visoko stopnjo ujemanja med vrstami izdelkov proizvajalcev Unije in proizvajalcev izvoznikov, ki se prodajajo na trgu Unije (na splošno je ujemanje med 80- in 90-odstotno). Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(156)

Združenje CRIA in zbornica CCCMC sta trdila, da bi morala Komisija razkriti dodatne informacije o fizikalnih lastnostih vrst pnevmatik, ki so bile uporabljene za primerjavo, saj je zelo verjetno, da obstajajo razlike, ki niso upoštevane v kontrolnih številkah izdelka, ki jih je treba prilagoditi, vendar kitajski izvozniki, združenje CRIA in zbornica CCCMC takih razlik enostavno ne morejo opredeliti, saj nimajo informacij o proizvodih, ki jih prodajajo vzorčeni proizvajalci Unije. Zadevni strani sta trdili, da je v poročilu pritožbenega organa STO v zadevi ES – pritrdilni elementi (43) podprt ta pristop. Zadevne strani so podobne trditve ponovile po končnem razkritju.

(157)

Komisija se ni strinjala s to trditvijo. Poudarila je, da se navedeno poročilo pritožbenega organa nanaša na nezagotovitev potrebnih informacij v zvezi z lastnostmi zadevnega izdelka, ki so bile uporabljene pri določitvi normalne vrednosti. Posledično proizvajalci niso mogli odločati o tem, ali je treba zahtevati prilagoditve zaradi prilagoditve ravni trgovanja ali ne, da bi se v okviru izračuna dampinga zagotovila poštena primerjava na podlagi člena 2(10) osnovne uredbe. Vendar je bilo v poročilu odbora v isti zadevi navedeno, da „čeprav je jasno, da splošne zahteve glede objektivne proučitve in pozitivnih dokazov [iz člena 3(2) osnovne uredbe] omejujejo polje proste presoje preiskovalnega organa pri analizi nelojalnega nižanja prodajnih cen, to ne pomeni, da se uporabljajo zahteve iz člena 2(10) osnovne uredbe glede ustreznega upoštevanja razlik, ki vplivajo na primerljivost cen“ (44). Zato sklicevanje na to sodno prakso ni mogoče v tej zadevi, kjer združenje CRIA in zbornica CCCMC ugibata o nerazkritju informacij o „vseh ostalih ustreznih lastnostih“ in razlikah, ki pri izračunih nelojalnega nižanja prodajnih cen in škode niso zajete v kontrolni številki izdelka. Poleg tega je Komisija nelojalno znižanje prodajnih cen izračunala v skladu s svojo običajno prakso, da bi zagotovila pošteno primerjavo, v kontrolnih številkah izdelka pa se ustrezno upoštevajo fizikalne in vse druge razlike med vrstami izdelka, ki jih prodajajo proizvajalci Unije in proizvajalci izvozniki. Poleg tega bi morali proizvajalci izvozniki, če menijo, da imajo njihovi izdelki posebne značilnosti, ki se običajno razlikujejo od značilnosti izdelkov Unije in ki jih po njihovem mnenju kontrolna številka izdelka ne zajema, nanje pravočasno opozoriti. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(158)

Nekatere zainteresirane strani so trdile, da Komisija nelojalnega nižanja prodajnih cen ni določila za celotno obravnavano obdobje. Podroben izračun nelojalnega nižanja prodajnih cen je bil izveden le za obdobje preiskave. Povprečne kitajske uvozne cene v prejšnjih obdobjih je mogoče primerjati s prodajnimi cenami industrije Unije, vendar je taka primerjava v bistvu nesmiselna, saj (1) za kitajske uvozne cene niso na voljo ločeni podatki po razredih, poleg tega pa (2) se v teh povprečnih cenah ne upošteva možnost, da se je morda nabor izdelkov v zadevnem obdobju spremenil.

(159)

V skladu s poročilom pritožbenega organa STO v zadevi Kitajska – visoko odporne brezšivne cevi iz nerjavnega jekla (EU) (45) mora pritožbeni organ oceniti pomen nelojalnega nižanja prodajnih cen zaradi dampinškega uvoza v zvezi z deležem domače proizvodnje, za katerega ni bilo ugotovljeno nelojalno nižanje prodajnih cen. Zadevne strani so menile, da Komisija take ocene ni izvedla. Zadevne strani so podobne trditve ponovile po končnem razkritju.

(160)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 149 začasne uredbe, je Komisija v skladu z veljavno sodno prakso izvedla običajne izračune na podlagi preverjenih podatkov za obdobje preiskave, in sicer za posamezno kontrolno številko izdelka in posamezni razred. Zainteresiranim stranem so bili ob spoštovanju njihovih procesnih pravic razkriti vsi pomembni izračuni. Splošna stopnja nelojalnega nižanja prodajnih cen v obdobju preiskave je znašala približno 21 % in je po mnenju Komisije visoka. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(161)

Vendar sta združenje CRIA in zbornica CCCMC menila, da je Komisija nelojalno znižanje prodajnih cen verjetno ugotovila le za majhno podskupino prodaje vzorčenih proizvajalcev Unije. Po njunem mnenju mora Komisija oceniti morebitni cenovni pritisk, ki bi ga lahko kitajski uvoz izvajal na preostalo prodajo industrije Unije, za katero ni ugotovila nelojalnega nižanja prodajnih cen.

(162)

Ta trditev je bila zavrnjena, ker se je z uvozom kitajskih proizvajalcev izvoznikov ujemal precejšen delež prodaje vzorčenih proizvajalcev Unije (med 80 in 90 %). Poleg tega je bila ugotovljena precejšnja tehtana povprečna stopnja nelojalnega nižanja prodajnih cen v vseh treh razredih, in sicer med 18 in 24 %:

(163)

Skupina Aeolus Group in družba Heuver sta zahtevali spremembo CIF cen skupine Aeolus Group, da bi se upoštevali stroški družbe Heuver po uvozu. Družba Pirelli je trdila, da mora Komisija upoštevati njene dodatne stroške pri primerjavi pnevmatik družbe Pirelli in drugih pnevmatik, ki jih proizvaja in prodaja industrija Unije in ki se prodajajo (neodvisnim) trgovcem na drobno.

(164)

Komisija je ugotovila, da družba Heuver ni bila povezana s skupino Aeolus Group. Zato prilagoditev ni bila utemeljena. Kar zadeva družbo Pirelli, je bila tehtana povprečna cena CIF določena v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe, kot je opisano v uvodni izjavi 118 začasne uredbe. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(165)

Več strani je trdilo, da se Komisija pri analizi nelojalnega nižanja prodajnih cen in določitvi stopnje ne more zanašati na konstruirane izvozne cene ter da je uporabljena metodologija v nasprotju s členom 3(2)(a) in členom 3(3) osnovne uredbe. Poleg tega je skupina Hankook Group trdila, da bi jo bilo treba pri izračunih stopnje dampinga in škode obravnavati kot en sam gospodarski subjekt.

(166)

Prvič, člen 3(2) osnovne uredbe se nanaša na učinek dampinškega uvoza, ki lahko povzroči škodo proizvajalcem Unije, ne pa na nadaljnjo prodajno ceno družbe (povezanega uvoznika) v Uniji drugi stranki.

(167)

Drugič, kar zadeva nelojalno nižanje prodajnih cen, osnovna uredba ne določa nobene posebne metodologije v zvezi z navedenim pojmom. Institucije zato uživajo široko diskrecijsko pravico pri ocenjevanju tega dejavnika škode. To diskrecijsko pravico omejuje potreba po utemeljitvi sklepov na pozitivnih dokazih in objektivnem preverjanju, kot se to zahteva v členu 3(2) osnovne uredbe.

(168)

Kar zadeva elemente, ki so se upoštevali pri izračunu nelojalnega nižanja prodajnih cen (zlasti izvozno ceno), mora Komisija opredeliti tisto točko, na kateri se prvič pojavi (ali bi se lahko pojavilo) konkuriranje proizvajalcem Unije na trgu Unije. Ta točka je dejansko nakupna cena prvega nepovezanega uvoznika, saj se lahko družba načeloma odloči, ali bo dobavljala pri industriji Unije ali pri čezmejnih strankah. Nasprotno proučitev cen nepovezanih uvoznikov pri nadaljnji prodaji ne izraža točke, kjer poteka dejanska konkurenca. To je le točka, kjer uveljavljena prodajna struktura izvoznika poskuša najti stranke, vendar je že za točko, v kateri je bila sprejeta odločitev o uvozu. Ko izvoznik vzpostavi svoj sistem povezanih družb v Uniji, so se te družbe že odločile, da bodo blago nabavljale iz tujine. Zato bi bilo treba primerjati točko takoj po vstopu blaga na ozemlje Unije in ne pozneje v distribucijski verigi, npr. pri prodaji končnemu uporabniku blaga.

(169)

Ta pristop zagotavlja tudi skladnost v primerih, ko proizvajalec izvoznik blago proda neposredno nepovezani stranki (uvozniku ali končnemu uporabniku), ker se po tem scenariju cene pri nadaljnji prodaji že po definiciji ne bi uporabile. Drugačen pristop bi privedel do diskriminacije med proizvajalci izvozniki, ki bi temeljila le na prodajnem kanalu, ki ga uporabljajo.

(170)

V tem primeru ni mogoče upoštevati nominalne vrednosti prodajne cene, ker sta proizvajalec izvoznik in uvoznik povezana. Zato je treba za določitev zanesljive uvozne cene po običajnih tržnih pogojih tako ceno rekonstruirati z uporabo cene pri nadaljnji prodaji povezanega uvoznika kot izhodišča. Pri izvedbi te rekonstrukcije so upoštevajo pravila za konstruiranje izvozne cene iz člena 2(9) osnovne uredbe, tako kot se uporabljajo za določitev izvozne cene za namene dampinga. Z uporabo člena 2(9) osnovne uredbe se lahko izračuna cena, ki je popolnoma primerljiva s ceno CIF (meja Unije), ki se uporablja pri proučitvi prodaje nepovezanim strankam.

(171)

Da bi se omogočila poštena primerjava, je zato treba od cene pri nadaljnji prodaji nepovezanim strankam, ki jih je opravil povezani uvoznik, odbiti PSA-stroške in dobiček, da bi se dobila zanesljiva cena CIF.

(172)

Nekatere strani so Komisijo pozvale, naj razkrije naravo nekaterih stroškov po uvozu in uporabljeni delež ter pri tem navede vir. Poleg tega je skupina Xingyuan Group trdila, da bi bilo treba te stalne stroške razporediti kot stalni znesek na pnevmatiko namesto kot delež, ki bo nepravično kaznoval izvoznike, katerih cene so na dnu lestvice.

(173)

Komisija je opozorila, da je vrednost CIF povečala za 3,2 % za stroške po uvozu (od tega je bil prevoz 60 %, manipuliranje 32 % in carinski stroški 8 %). Deleži so bili izračunani na podlagi preverjenih stroškov po uvozu na kos, nato pa so bili izraženi kot delež cene CIF preverjenih nepovezanih uvoznikov.

(174)

Zbornica CCCMC in združenje CRIA sta po končnem razkritju trdila, da bi bilo treba pri pošteni primerjavi v preiskavi za namene določitve nelojalnega nižanja prodajnih in ciljnih cen upoštevati razlike med novimi in protektiranimi pnevmatikami.

(175)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 84 začasne uredbe, imajo nove in protektirane pnevmatike enake osnovne fizikalne lastnosti in enake osnovne uporabe. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(176)

Po končnem razkritju je skupina Hankook Group ugotovila neskladje med stopnjo dobička, sporočeno za prvi razred, in ciljno stopnjo dobička, uporabljeno za določitev stopnje nelojalnega nižanja ciljnih cen.

(177)

Komisija je proučila stopnje nelojalnega nižanja ciljnih cen in ugotovila tiskarsko napako pri določitvi stopnje nelojalnega nižanja ciljnih cen za prvi in drugi razred. Komisija je zato popravila izračun stopnje nelojalnega nižanja ciljnih cen.

(178)

Komisija je po zaslišanju družbe Hankook iz uvodne izjave 14 razkrila dodatne informacije o postavkah PSA-stroškov, ki so se odštele od cene prvi neodvisni stranki, da bi se dosegla raven cene franko tovarna. Komisija je potrdila, da so se odšteli naslednji stroški: prevozni stroški, stroški zavarovanja, manipulativni stroški, stroški natovarjanja in povezani stroški, stroški pakiranja in kredita, popusti ter provizije. Komisija od cen proizvajalcev Unije ni odštela posrednih prodajnih stroškov, stroškov raziskav in razvoja, financiranja, trženja ali dobička.

(179)

Več strani je zahtevalo podrobnejše informacije v zvezi z metodologijo, ki je bila v začasni fazi uporabljena za ponderiranje različnih kategorij družb (velikih ali MSP) in po razredih, kot je opisano v uvodnih izjavah 157 in 158 začasne uredbe.

(180)

Postopek ponderiranja se je izvedel na podlagi prodaje, saj je to ustrezen parameter pri proučitvi prodajne cene v Uniji za določitev proizvodnih stroškov ali dobičkonosnosti prodaje v Uniji nepovezanim strankam.

(181)

Eno od meril za izbiro vzorca proizvajalcev Unije je bila reprezentativnost proizvajalcev Unije glede na velikost, in sicer med MSP in večjimi podjetji (uvodna izjava 24 začasne uredbe). Vzorčenih je bilo pet MSP. Eno MSP se je odločilo, da ne bo več sodelovalo v preiskavi. Štiri so izpolnila vprašalnik za izbor vzorca. Kot je navedeno v uvodni izjavi 10, je Komisija preverila vprašalnik MSP, za katerega se pred uvedbo začasnih ukrepov ni izvedel preveritveni obisk.

(182)

Poleg tega je Komisija upoštevala pripombe zainteresiranih strani, ki so menile, da bi bilo treba segmentacijo trga na tri razrede upoštevati v vzorcu proizvajalcev Unije (uvodna izjava 20 začasne uredbe). Sodelujoči proizvajalci so zagotovili dodatne informacije, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 21 začasne uredbe. Zagotoviti so morali informacije o vrednosti prodaje ter obsegu v zvezi s proizvodnjo in prodajo Unije po posameznem razredu, v primeru protektiranih pnevmatik pa tudi vir karkas (oplemenitene/serijske karkase). Na podlagi vprašalnika za izbor vzorca ali vprašalnika za proizvajalce Unije niso bile zagotovljene informacije o poreklu/blagovni znamki karkas, ki jih uporabljajo izvajalci protektiranja.

(183)

Komisija je vzorčila enajst proizvajalcev Unije. To je nenavadno veliko proizvajalcev Unije, ki jih je treba preiskati. Vendar je bilo kljub tem prizadevanjem potrebno ponderiranje uspešnosti MSP in glede na posamezni razred, da bi se ustrezno analiziralo posledično združevanje mikroekonomskih kazalnikov škode.

(184)

Razčlenitev prodaje sodelujočih proizvajalcev Unije in vzorčenih proizvajalcev Unije glede na razred je bila podobna: v razponu od 60 % do 70 % za prvi razred, v razponu od 15 % do 25 % za drugi razred in v razponu od 10 % do 20 % za tretji razred. MSP so v razponu predstavljali od 7 % do 10 % celotne prodaje Unije, ki so jo sporočili sodelujoči proizvajalci Unije. Poleg tega vzorčeni proizvajalci Unije proizvajajo nove in protektirane pnevmatike iz drugega in tretjega razreda. Približno polovico prodaje pnevmatik iz tretjega razreda v vzorcu zajemajo protektirane pnevmatike.

(185)

Prvi korak je bil oceniti, kako je prodaja razdeljena med velika podjetja in MSP. Ocena prodaje malih in srednjih podjetij je temeljila na podatkih, ki so jih zagotovili združenje ETRMA (za hladni postopek) in dobavitelji tekalnih plasti, ki niso člani organizacije ETRMA Europool. Za namene te preiskave se je štelo, da MSP prodajajo izdelke, obdelane s hladnim postopkom, veliki proizvajalci pa tiste, obdelane z vročim postopkom. To je konservativen pristop k oceni prodaje MSP, saj je Komisija preverila enega proizvajalca MSP, ki uporablja obe tehniki. Ocena prodaje velikih podjetij je razlika med celotno prodajo proizvajalcev Unije v Uniji in oceno prodaje MSP. Komisija je v začasni fazi ugotovila, da je prodaja MSP leta 2016 obsegala približno 15 % celotne prodaje industrije Unije v Uniji (kot je že navedeno, je bila to konservativna ocena, saj nekatera MSP uporabljajo tudi postopke vročega protektiranja). Zato sta bila določena deleža približno 85 % za velika podjetja in približno 15 % za MSP.

(186)

Drugi korak je bil primerjava deležev 85 %/15 % z razmerjem v vzorcu (v katerem so velika podjetja predstavljala več kot 95 %). Poleg tega so podatki o prodaji vzorčenih MSP predstavljali približno 4 % ocenjene celotne prodaje vzorčenih proizvajalcev Unije, ki so MSP, v Uniji. Za zagotovitev upoštevanja relativne pomembnosti obeh kategorij proizvajalcev Unije v mikroekonomskih kazalnikih je Komisija pri združevanju na podlagi deležev 85 %/15 % ponderirala kazalnike posameznih podjetij. Zaradi te metodologije se je povečala teža prodaje v tretjem razredu, ki se je uporabila za določitev mikroekonomskih kazalnikov.

(187)

V začasni fazi se je ponderiranje kategorije družb in ponderiranje razredov enakomerno uporabilo v celotnem obravnavanem obdobju, in sicer na podlagi podatkov za leto 2016. Komisiji se je glede na razpoložljive dokaze zdel ta pristop razumen.

(188)

Združenje CRIA in zbornica CCCMC sta po končnem razkritju trdila, da Komisija ne bi smela uporabiti fiksnega razmerja (tj. razmerja, izračunanega za leto 2016) v obravnavanem obdobju, ampak razmerje za vsako obdobje obravnavanega obdobja. Poleg tega sta trdila, da so nekateri veliki proizvajalci tekalnih plasti protektirane pnevmatike proizvajali z uporabo hladnega postopka in da sta bila dva proizvajalca protektiranih pnevmatik del večje skupine, zaradi česar bi ju bilo treba šteti za veliko družbo. Zadevni strani sta zato trdili, da uporabljene metodologije ni bilo mogoče šteti za zadržano in da je bil obseg prodaje MSP precenjen. Združenje Bipaver je trdilo, da vročega postopka ne uporablja le en izvajalec protektiranja v Uniji, ampak več (46).

(189)

Prvič, Komisija je proučila trditve in dokaze, ki so jih predložile zadevne strani. Ugotovila je, da imajo nekateri veliki dobavitelji tekalnih plasti povezane podrejene družbe, ki protektirane pnevmatike proizvajajo s hladnim postopkom. Poleg tega sta bila proizvajalca, ki so ju navedle zadevne strani in sta se najprej štela za MSP, del večjih skupin, zato ju ni mogoče šteti za MSP. Komisija je zato prilagodila razmerja, uporabljena pri ponderiranju. Veliki dobavitelji in MSP so predložili podatke o prodaji v obravnavanem obdobju. Celotni sporočeni obseg znaša med 227 000 in 254 000 protektiranih pnevmatik, kar je približno 5,5 % ocenjene prodaje protektiranih pnevmatik v obravnavanem obdobju.

(190)

Drugič, kar zadeva prodajo MSP v segmentu proizvodnje z vročim postopkom, je Komisija ugotovila, da protektirane pnevmatike z vročim postopkom proizvaja več kot eno MSP. Od nekaj proizvajalcev je zahtevala, naj predložijo podatke o obsegu proizvodnje z vročim postopkom za obravnavano obdobje. Celotni sporočeni obseg znaša med 132 000 in 150 000 protektiranih pnevmatik, kar je približno 3,2 % ocenjene prodaje protektiranih pnevmatik v obravnavanem obdobju.

(191)

Tretjič, Komisija je ponovno izračunala oceno prodaje MSP v obravnavanem obdobju, in sicer je prištela prodajo MSP v segmentu vroče proizvodnje in odštela prodajo veliki družb v segmentu hladne proizvodnje.

(192)

Nazadnje je Komisija izračunala delež prodaje MSP v celotni prodaji Unije za vsako obdobje obravnavanega obdobja.

Preglednica 4

Delež prodaje MSP v celotni prodaji Unije (v %)

(193)

Kot je prikazano v preglednici 4, je bil ponder MSP v celotni prodaji Unije v obravnavanem obdobju povečan za 2,3 odstotne točke leta 2014 in 0,7 odstotne točke leta 2015 ter zmanjšan za 0,9 odstotne točke leta 2016 in 1,4 odstotne točke v obdobju preiskave. Komisija je sklenila, da ima določitev razmerja po letih majhen vpliv na splošni izid analize. Na podlagi navedenega sklepi na podlagi trendov iz začasne uredbe ostajajo veljavni.

(194)

Kar zadeva drugo prilagoditev po razredih, se je Komisija v začasni fazi zanašala na informacije, predložene v pritožbi (Priloga 15), ki vsebuje oceno ponderja vsakega razreda za potrošnjo Unije za leto 2016. Vendar sta, kot je navedeno v uvodni izjavi 188, združenje CRIA in zbornica CCCMC trdila, da bi Komisija morala uporabiti razmerje za vsako obdobje obravnavanega obdobja.

(195)

Preiskava ni razkrila nobenih podatkov, ki bi bili primernejši in bi jih bilo mogoče uporabiti pri izračunu ponderiranja razredov v obravnavanem obdobju, predložiti pa jih niso mogle niti zainteresirane strani. Zato se je Komisija odločila, da v zaključni fazi ne bo uporabila druge prilagoditve po razredih. Zaradi te metodologije se je povečal ponder prvega in drugega razreda, ki se je uporabil za določitev mikroekonomskih kazalnikov.

(196)

Kot je prikazano v preglednici 5, s spremenjenim ponderiranjem sklepi, ki temeljijo na trendih iz začasne uredbe, ostajajo veljavni za vse mikroekonomske kazalnike, analizirane na zbirni osnovi:

Preglednica 5

Dobičkonosnost prodaje nepovezanim strankam v Uniji (v deležu prihodka od prodaje)

(197)

Kot je prikazano v preglednici 6, s spremenjenim ponderiranjem sklepi, ki temeljijo na trendih iz začasne uredbe, ostajajo veljavni za tretji razred:

Preglednica 6

Dobičkonosnost prodaje v tretjem razredu nepovezanim strankam v Uniji (v deležu prihodka od prodaje)

(198)

Združenje CRIA in zbornica CCCMC sta trdila, da je bil postopek ponderiranja nezakonit, ker osnovna uredba ni omogočala sprememb vzorčenja proizvajalcev Unije, ki naj bi bilo reprezentativno za celotno industrijo Unije. Poleg tega sta trdila, da metodologija Komisije ni bila v skladu z zahtevo, da je treba za objektivno proučitev škodo določiti na podlagi pozitivnih dokazov, saj je celoten rezultat ocene škode nazadnje določilo zelo majhno število družb, in to v škodo veliko večjemu podatkovnemu nizu, katerega pomen je zmanjšan. Zadevne strani so podobne trditve ponovile po končnem razkritju. Poleg tega sta združenje CRIA in zbornica CCCMC po končnem razkritju trdila, da se Komisija ne more zanašati na informacije, ki so jih predložila štiri vzorčena MSP in bi bile podlaga za ponderiranje kazalnikov škode.

(199)

Komisija je opozorila na metodologijo, uporabljeno v uvodnih izjavah 179 do 195.

(200)

Komisija je tudi ponovno poudarila, da je zaradi ponderiranja postal izbrani vzorec statistično bolj reprezentativen za industrijo Unije kot celoto v skladu z veljavno sodno prakso STO in EU (47). Poleg tega je to Komisiji omogočilo, da je bolje upoštevala uspešnost nevzorčenih proizvajalcev Unije (MSP in velikih proizvajalcev), ki sicer ne bi bili ustrezno zajeti v kazalnikih škode, če bi Komisija svoje ugotovitve utemeljila na vzorcu brez uporabe ponderiranja v obravnavanem primeru. Komisija zaradi razdrobljenega značaja industrije Unije ni mogla enostavno prezreti pomena proizvajalcev na trgu Unije, ki so MSP. Kot je navedeno v uvodni izjavi 186, so podatki o prodaji, ki so jih posredovala vzorčena MSP, predstavljali približno 4 % ocenjene celotne prodaje vzorčenih proizvajalcev Unije, ki so MSP, v Uniji. Da bi izrazila relativno pomembnost obeh kategorij družb, je Komisija svoje ugotovitve utemeljila na preverjenih podatkih vzorčenih družb in uporabila ponderiranje. Uporabljene informacije so bile na voljo v javni dokumentaciji in so bile po potrebi ustrezno preverjene. V skladu s tem je Komisija menila, da je izvedla objektivno proučitev obstoja škode na podlagi pozitivnih dokazov. Zato so bile te trditve zavrnjene.

(201)

Združenje CRIA in zbornica CCCMC sta trdila, da imata pomisleke glede zanesljivosti nekaterih informacij, na katerih so temeljili makroekonomski kazalniki.

(202)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 28, je bil v javno dokumentacijo pred končnim razkritjem vključen dokument s pojasnili o začasni uredbi.

(203)

Komisija je pri določanju makroekonomskih kazalnikov uporabila različne vire, vključno s podatki, ki jih je predložilo Evropsko združenje proizvajalcev pnevmatik in gume (v nadaljnjem besedilu: združenje ETRMA). Združenje ETRMA objavlja tržno analizo, ki je javnosti na voljo na njegovem spletišču. Javna različica pritožbe je vključevala dokument združenja ETRMA (Priloga 16 – Knjižica združenja ETRMA za leto 2016 (48)). Komisija je opozorila, da so nekateri proizvajalci izvozniki in nekateri proizvajalci Unije člani združenja ETRMA ter so prav tako predložili prispevke, ki so temeljili na podatkih združenja ETRMA (na primer skupina Hankook Group in družba Pirelli).

(204)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 135, proizvodnja Unije v začasni uredbi ni vsebovala prodaje dobaviteljev tekalnih plasti, ki niso člani organizacije ETRMA Europool. Poleg tega je bila pri določanju proizvodne zmogljivosti ugotovljena tiskarska napaka.

(205)

Ocenjena celotna proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti Unije so bile ustrezno spremenjene ter so se v obravnavanem obdobju gibale, kot je navedeno v nadaljevanju.

Preglednica 7

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(206)

Kot je prikazano v preglednici 7, je bila proizvodnja še naprej razmeroma stabilna, pri čemer je bilo v obdobju preiskave proizvedenih 21,1 milijona enot, medtem ko se je v obravnavanem obdobju izkoriščenost zmogljivosti zaradi zmanjšanja proizvodne zmogljivosti povečala za 7,4 odstotne točke (z 72,2 % na 79,6 %).

(207)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 135, celotni obseg prodaje na trgu Unije v začasni uredbi ni vseboval prodaje dobaviteljev tekalnih plasti, ki niso člani organizacije ETRMA Europool.

(208)

Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije sta bila ustrezno spremenjena in sta se v obravnavanem obdobju gibala, kot je navedeno v nadaljevanju.

Preglednica 8

Obseg prodaje in tržni delež

(209)

Na rastočem trgu se je prodaja v Uniji v obravnavanem obdobju nekoliko zmanjšala. To je povzročilo zmanjšanje tržnega deleža za 5,3 odstotne točke (z 72,4 % na 67,1 %), medtem ko se je obseg uvoza iz LRK povečal za več kot 1,1 milijona pnevmatik, ali povečanje za 4,2 odstotne točke tržnega deleža (s 17,1 % na 21,3 %).

(210)

Skupina Aeolus Group in družba Pirelli sta trdili, da je obseg prodaje na trgu Unije v zadnjih treh letih ostal stabilen, tržni delež industrije Unije pa se je od leta 2014 do leta 2017 zmanjšal za 5 odstotnih točk, kar je nepomembno zmanjšanje.

(211)

Poleg tega sta trdili tudi, da je iz obsega prodaje Unije, o katerem se je poročalo v pritožbah za obdobje 2013–2016, razvidno močno zmanjšanje za tretji razred (– 30 %), zmanjšanje prodaje za drugi razred (– 7 %) in le rahel upad prodaje za prvi razred (– 1 %). Iz tega je razvidno, da bi bilo škodo mogoče ugotoviti le v segmentu pnevmatik tretjega razreda in da je treba pri analizi škode upoštevati segmentacijo trga.

(212)

Komisija je opozorila, da se podatki iz prejšnje uvodne izjave nanašajo le na prodajo pritožnikov in ne na industrijo Unije kot celoto. Nanašajo se tudi na drugo obdobje. Zato razvoja obsega prodaje pritožnikov ni mogoče prenesti na industrijo Unije. Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 128 in 132, je Komisija menila, da je treba obstoj znatne škode določiti za zadevni izdelek in industrijo Unije kot celoto, ne le za nekatere njene dele. Zato Komisija trendov ni proučila ločeno, tj. po razredih, saj je uporabila združeni pristop.

(213)

Potrošnja Unije se je v obravnavanem obdobju povečala za 6,1 %. Obseg prodaje industrije Unije se je kljub naraščajoči potrošnji zmanjšal za 1,7 %, zaradi česar je industrija Unije izgubila tržni delež. Tržni delež uvoza iz zadevne države se je v obravnavanem obdobju povečal (za več kot 4 odstotne točke).

(214)

Skupina Giti Group je trdila, da je treba namesto obsega potrošnje Unije analizirati njeno vrednost. Na tej podlagi se je vrednost potrošnje Unije zmanjšala za 5 %, počasi pa se je začela povečevati med letom 2016 in obdobjem preiskave.

(215)

Komisija je to trditev zavrnila. Potrošnja Unije je dala pregled števila pnevmatik, ki so bile na trgu Unije na voljo v določenem trenutku. Potrošnja Unije se kot obseg običajno izračuna ravno zaradi preprečitve, da bi lahko ravnanje akterjev na trgu v zvezi z določanjem cen vplivalo na trende v obravnavanem obdobju.

(216)

Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali, kot je navedeno v nadaljevanju.

Preglednica 9

Zaposlenost in produktivnost

(217)

Skupina Aeolus Group in družba Pirelli sta navedli, da se zaposlenost, za katero je Komisija ugotovila 11-odstotno zmanjšanje, nanaša izključno na industrijo protektiranja. Razvoj produktivnosti je mogoče namesto tega pojasniti z dejstvom, da je industrija Unije nedavno šla skozi obdobje prestrukturiranja in racionalizacije.

(218)

Izjava zainteresiranih strani v zvezi z zmanjšanjem zaposlenosti je vsebinsko netočna, saj je približno polovica tega zmanjšanja povezana z velikimi proizvajalci. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(219)

Družba Heuver je zahtevala imena 85 izvajalcev projektiranja, omenjenih v uvodni izjavi 171 začasne uredbe.

(220)

Komisija je v začasni uredbi na podlagi seznama strank, ki so ga dobavitelji tekalnih plasti predložili v tej preiskavi, sklenila, da je vsaj 85 proizvajalcev prenehalo proizvodnjo. Komisija je zagotovila zaupno obravnavanje identitete strank in obsega prodaje za posamezne stranke, saj so to občutljive poslovne informacije. Poleg tega zainteresiranim stranem ni treba predložiti povzetka tovrstnega dokumenta. Ne glede na to so dobavitelji tekalnih plasti izjemoma predložili povzetek svojih prispevkov, ki so na voljo v javni dokumentaciji.

(221)

Združenje CRIA in zbornica CCCMC sta po končnem razkritju trdila, da je predpostavka Komisije, da vse izdelke, obdelane s hladnim postopkom, prodajajo MSP, napačna, saj metodologijo protektiranja s hladnim postopkom uporabljajo številne velike družbe. Zadevni strani sta sklenili, da je dobljena ocena zaposlenosti in produktivnosti zato nezanesljiva.

(222)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 189, je Komisija ugotovila, da je proizvodnja velikih družb, ki uporabljajo hladni postopek, omejena, zato ne more kar odpraviti svoje ocene zaposlenosti in produktivnosti. Poleg tega je produktivnost povezana zlasti z vrsto proizvodnje (protektiranih ali novih pnevmatik). Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(223)

Poleg tega sta združenje CRIA in zbornica CCCMC trdila, da je s seznama strank, ki ga je predložil en dobavitelj tekalnih plasti, razvidno, da je bila ena stranka navedena kot nedejavna, iz njenih računovodskih izkazov, predloženih lokalnim organom, pa je razvidno, da je bila družba leta 2017 še vedno dejavna. Komisija je v obvestilu v zvezi z dokumentacijo (49) pojasnila, da je bil seznam pripravljen z združitvijo informacij o prodaji, ki jih je predložilo osem dobaviteljev tekalnih plasti. Za namene preiskave se je štelo, da je izvajalec protektiranja ustavil proizvodnjo, ko ni več kupoval tekalnih plasti. Zato le na podlagi seznama enega dobavitelja in/ali predloženih računovodskih izkazov ni mogoč pozitiven sklep glede tega, ali je izvajalec protektiranja dejaven ali nedejaven. Poleg tega družba, ki jo je navedla zbornica CCCMC, sicer res ni prenehala poslovati, vendar je Komisiji potrdila, da je ustavila dejavnost svoje delavnice protektiranja. Zato je Komisija še naprej uporabljala seznam, kot je bil pripravljen.

(224)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 122, so bile vse stopnje dampinga spremenjene, in vse so ostale precejšnje. Višina dejanskih stopenj dampinga je glede na obseg in cene uvoza iz zadevne države znatno vplivala na industrijo Unije.

(225)

Skupina Giti Group je Komisijo pozvala, naj razkrije tudi razvoj mikroekonomskih dejavnikov brez ponderiranja, ki ga je uporabila Komisija, da bi lahko analizirala, ali bi taki neobdelani podatki dali drugačno sliko škode. Združenje CRIA, zbornica CCCMC in skupina Giti Group so po končnem razkritju ponovili to zahtevo.

(226)

Komisija je to zahtevo zavrnila, saj razkritje kazalnikov škode brez ponderiranja ne bi izražalo resničnega položaja industrije Unije, saj ni mogoče vzorčiti toliko MSP, kot bi bilo potrebno, da bi se zajel njihov dejanski pomen med proizvajalci Unije.

(227)

Združenje CRIA in zbornica CCCMC sta Komisijo pozvala, naj pojasni, ali so se pri določitvi kazalnikov škode upoštevale transferne cene med povezanimi družbami.

(228)

Kadar so bila v prodajo vključena povezana podjetja, so morali vzorčeni proizvajalci predložiti podatke o prodaji prvim neodvisnim strankam. Kar zadeva nakupe surovin prek povezanih družb, je Komisija proučila politiko transfernih cen, zaradi tega pa se niso izvedle nobene prilagoditve.

(229)

Skupina Aeolus Group in družba Pirelli sta trdili, da bi morala Komisija poleg analize celotne industrije razmisliti o analizi razlik med novimi in protektiranimi pnevmatikami ali med različnimi kategorijami pnevmatik. Trdila sta, da se v skladu s pritožbo zaloge pnevmatik prvega in drugega razreda niso povečale. Nasprotno, v obdobju 2013–2016 so se zmanjšale za 15 % oziroma 21 %. Se je pa v pritožbi poročalo o 17-odstotnem povečanju zalog pnevmatik tretjega razreda. Po njunem mnenju se sporočeno povečanje zalog nanaša le na industrijo protektiranja. Poleg tega je mogoče nihanje zalog pojasniti z različnimi dejavniki. Zaloge se lahko na primer povečajo zaradi večje prodaje na podlagi predvidenih naročil. Natančneje, skupina Prometeon Tyre Group S.r.l. je evidentirala povečanje zalog zaradi več dejavnikov, ki so bili vsi povezani z evropsko gospodarsko krizo. Proizvodnja pnevmatik je strogo povezana s prevozom, prevoz pa je odvisen zlasti od trgovine na splošno. Zaradi trgovinske krize se opravi manj prevozov, kar logično pomeni zmanjšanje prodaje pnevmatik.

(230)

Komisija je najprej opozorila, da so se zaloge vzorčenih proizvajalcev Unije povečale med letom 2016 in obdobjem preiskave. Zato to povečanje ni bilo neposredno povezano s finančno krizo leta 2011. Poleg tega so se podatki, ki so jih navedle zainteresirane strani, nanašali le na pritožnika in niso izražali položaja vzorčenih proizvajalcev Unije. Zato se sklepanje na podlagi teh podatkov ne more šteti za reprezentativno za industrijo Unije za namene preiskave. Na podlagi tega je bila ta trditev zavrnjena.

(231)

V zvezi z naložbami sta skupina Aeolus Group in družba Pirelli trdili, da je preiskava v nasprotju s podatki, ki jih je navedel pritožnik. Skupina Giti Group je trdila, da je dobičkonosnost industrije Unije kot celote podcenjena, ker je Komisija spreminjala podatke vzorčenih proizvajalcev Unije, da bi povečala pomembnost podatkov za tretji razred. Trdila je tudi, da je edini segment industrije z vse slabšimi (in nizkimi) stopnjami dobička segment pnevmatik tretjega razreda. Vendar je ta segment trga predstavljal le 20 % celotne prodaje/potrošnje v Uniji. Skupina Aeolus Group in družba Pirelli sta menili, da je industrija Unije na splošno zelo dobičkonosna, očitno pozitivna v segmentu pnevmatik prvega razreda in pozitivna v segmentu pnevmatik drugega razreda.

(232)

Kar zadeva pripombo o metodologiji za izračun dobičkonosnosti, je Komisija v uvodnih izjavah od 179 do 195 pojasnila metodologijo, uporabljeno za ponderiranje mikroekonomskih kazalnikov, da se upošteva gospodarska realnost proizvajalcev Unije. Opozorila je tudi, da se je dobičkonosnost vseh razredov od leta 2014 do konca obdobja preiskave poslabšala in da je bilo treba absolutne podatke o dobičkonosnosti brati v povezavi z njenimi ugotovitvami o medsebojni povezavi med razredi.

(233)

Zainteresirane strani so se na splošno strinjale z načelom segmentacije trga na tri razrede. Kot je opisano v uvodnih izjavah od 54 do 59 začasne uredbe, so bile na trgu Unije blagovne znamke razvrščene v enega od treh razredov. Vsi razredi so se na splošno prodajali prek skupnih prodajnih kanalov.

(234)

Več zainteresiranih strani je izpodbijalo začasne ugotovitve o medsebojni povezavi med razredi in iste pomisleke ponovilo po končnem razkritju. Komisija je vse informacije v zvezi s tem zbrala v obvestilu v zvezi z dokumentacijo o medsebojni povezavi med novimi in protektiranimi pnevmatikami ter med razredi (50).

(235)

Združenje CRIA in zbornica CCCMC sta trdila, da je zamisel, da cene v tretjem razredu vplivajo na oblikovanje cen v prvem in drugem razredu (uvodni izjavi 203 in 207 začasne uredbe), neutemeljena ter da Komisija ni navedla nobenega razloga za ta domnevni učinek. Tudi ob predpostavki, da bi bile navedene ugotovitve pravilne, na podlagi nobene od njih ne bi mogel biti sprejet sklep, da cene v tretjem razredu vplivajo na cene v prvem in drugem razredu. Trdila sta tudi, da se cene pnevmatik oblikujejo na podlagi stroškov surovin in da konkurenca med različnimi segmenti nikakor ne obstaja. Vztrajala sta, da se Komisija sklicuje zgolj na „učinek cen v nižjih razredih na oblikovanje cen v višjem razredu“ (uvodna izjava 203 začasne uredbe), s čimer ponavlja pritožnikove navedbe brez kakršnega koli dokaza. Skupina Giti Group je navedla, da podatki v evidenci ne podpirajo teorije Komisije glede obratnega kaskadnega učinka (ampak ji v bistvu nasprotujejo). V zvezi s tem je opozorila tudi, da je v sami pritožbi navedeno naslednje: „Akterji, oblikovanje cen, konkurenca in strategije se med segmenti močno razlikujejo, in dejavnik, ki je odločilen v enem segmentu, bi bil lahko v drugem nepomemben. Čeprav lahko med skrajnimi deli segmentov obstaja neposredna konkurenca, je konkurenca med segmenti večinoma posledica strateške izbire med kakovostjo in ceno (51).“

(236)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 234, je Komisija pripravila obvestilo v zvezi z dokumentacijo, ki vsebuje podlago za sklep o obstoju medsebojne povezave med razredi. Ta sklep je temeljil na več elementih. Prvi je, da se konkurenca med razredi pojavi v trenutku sprejetja odločitve o nakupu. Kupec nato lahko izbira med:

(237)

Ta odločitev, pretvorjena v cene, vodi v dvojno analizo: vnaprejšnjega plačila in skupnih stroškov na pnevmatiko. Kar zadeva vnaprejšnje plačilo, so pnevmatike prvega razreda tiste, ki vključujejo višjo naložbo. Hkrati so najcenejše glede stroškov na pnevmatiko na kilometer. Spremenljivki sta ravno nasprotni pri pnevmatikah tretjega razreda, kjer je vnaprejšnje plačilo najnižje, stroški na pnevmatiko na kilometer pa najvišji (52).

(238)

Drug element, ki je imel ključno vlogo, so bili skupni prodajni kanali, kjer so običajno skupaj razstavljene pnevmatike različnih razredov za prodajo, kar omogoča dinamiko medsebojnega povezovanja med razredi (53).

(239)

Komisija je opozorila tudi, da trditev o stroških surovin ni bila podprta z dokazi.

(240)

Komisija je v dokumentu o končnem razkritju zainteresirane strani opozorila na razvoj prodaje pnevmatik različnih razredov v Uniji in se pri tem sklicevala na podatke, ki so jih zagotovile zainteresirane strani (skupina Prometeon / družba Pirelli). Ta preglednica je bila označena kot „Ocenjeni razvoj prodaje proizvajalcev Unije, članov združenja ETRMA, na ravni Unije“. Združenje CRIA in zbornica CCCMC sta po končnem razkritju trdila, da se podatki razlikujejo od tistih v preglednici 4 dokumenta o končnem razkritju. Komisija je proučila to trditev in od združenja ETRMA zahtevala pojasnilo. Združenje ETRMA je pojasnilo, da so bili podatki v preglednici 6 dokumenta o končnem razkritju napačno označeni. Podatki iz preglednice 6 dokumenta o končnem razkritju so se dejansko nanašali na razvoj trga nadomestnih delov za nove pnevmatike v Uniji (preglednica 10). V skladu z navedenimi podatki se je jasno in hitro povečevalo zanimanje proizvajalcev Unije za tržni segment nižjega cenovnega razreda, tj. pnevmatike tretjega razreda.

Preglednica 10

Ocenjeni razvoj trga nadomestnih delov za nove pnevmatike v Uniji

(241)

Na podlagi navedene preglednice se pričakuje, da bo ocenjena prodaja novih pnevmatik tretjega razreda v letu 2018 za več kot 53 % večja od stopenj iz leta 2014, prodaja pnevmatik prvega in drugega razreda pa ostaja podobna in se pričakuje, da se bo v primerjavi s stopnjami iz leta 2014 povečala le za 6 %. Ta razvoj je treba obravnavati ob upoštevanju izrazitega povečanja konkurence v tretjem razredu s strani proizvajalcev izvoznikov iz zadevne države v obdobju 2014–2018 in finančno nevzdržnih stopenj dobička v tretjem razredu za proizvajalce zadevnega izdelka v Uniji.

(242)

Komisija je ugotovila, da je ta premik na trgu nadomestnih delov v Uniji vplival na proizvajalce Unije, ki bi lahko dosegli precej višjo stopnjo dobička v prvem in drugem razredu. To je mogoče razumeti samo ob upoštevanju razlogov iz uvodne izjave 141 in naslednjih uvodnih izjav, in sicer kot prizadevanje za zaščito glavnega vira vrednosti za višja razreda, zaradi katerega se prodaja Unije v prvem in drugem razredu razlikuje od uvoza pnevmatik prvega in drugega razreda iz zadevne države. Povečanje prodaje v tretjem razredu, ki prinaša majhen dobiček, in s tem konkurence v segmentu prodaje v tretjem razredu kaže, da so proizvajalci zadevnega izdelka v Uniji v obdobju preiskave in pred njim čutili pritisk obratnega kaskadnega učinka na prodajo v prvem in drugem razredu ter da se bo ta pritisk povečal tudi v obdobju po preiskavi.

(243)

Združenje CRIA in zbornica CCCMC sta opozorila na navedbe Komisije, da je protektiranje visokokakovostnih izrabljenih pnevmatik vse težje (uvodna izjava 202 začasne uredbe). Vendar za to niso bili predloženi nobeni podatki. Dejstvo, da so mogoča zaprtja tovarn in delavnic izvajalcev protektiranja, ne pomeni nujno, da je manj možnosti za protektiranje visokokakovostnih izrabljenih pnevmatik, saj se je povpraševanje po takih visokokakovostnih pnevmatikah, kot je navedla tudi Komisija sama, po gospodarski krizi zmanjšalo (uvodna izjava 200 začasne uredbe). Združenje CRIA in zbornica CCCMC sta Komisijo pozvala, naj razkrije podatke o prodaji pnevmatik prvega razreda in dejanski zmogljivosti za protektiranje, da bi lahko ob upoštevanju zmanjšanja prodaje pnevmatik prvega razreda ocenila, koliko se je razpoložljivost zmogljivosti za protektiranje dejansko zmanjšala. Skupina Giti Group je opozorila, da Komisija ni predložila podatkov o tržnem deležu po posameznih razredih, te informacije pa so potrebne za preverjanje, ali je teorija Komisije o obratnem kaskadnem učinku podprta z dejstvi. Ta teorija je temeljila na predpostavki, da je poceni uvoz pnevmatik tretjega razreda cenovno pritiskal na proizvajalce pnevmatik drugega (in prvega) razreda v Uniji ter jim odvzel tržni delež. Če bi podatki o tržnem deležu po posameznih razredih pokazali, da je proizvajalcem pnevmatik prvega in/ali drugega razreda v Uniji dejansko uspelo ohraniti (ali celo povečati) tržni delež, bi to nepopravljivo spodkopalo to teorijo. Skupini Giti Group ni jasno, ali se je Komisija odločila, da ne bo razkrila podatkov o tržnem deležu, ali pa se te informacije enostavno niso zbrale. Vsekakor je Komisijo pozvala, naj razkrije (in po potrebi zbere) te informacije, da se preveri pravilnost teorije Komisije o obratnem kaskadnem učinku.

(244)

Kar zadeva makrokazalnike, za katere je skupina Giti Group zahtevala analizo po posameznih razredih, je Komisija v uvodnih izjavah 128 in 132 pojasnila, da je treba analizirati gospodarski položaj industrije Unije kot celote. Zmogljivost, proizvodnja in uvoz so bili v vseh razredih. Kot je prikazano v začasni uredbi, je tretji razred, v katerem je večina kitajskega uvoza, negativno vplival na industrijo kot celoto. Kitajske dampinške cene so v obdobju preiskave znatno nelojalno znižale prodajne cene industrije Unije v vseh razredih. V obravnavanem obdobju se je splošna uspešnost industrije Unije poslabšala. Nekatere tovarne, ki so proizvajale različne razrede, so se morale zapreti (55), številni izvajalci protektiranja pa so morali ustaviti proizvodnjo. Komisija je ugotovila, da je vsaj 85 MSP ustavilo proizvodnjo, zaradi česar se je zmogljivost protektiranja zmanjšala, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 202 začasne uredbe.

(245)

Združenje CRIA in zbornica CCCMC sta trdila, da je težko razumeti trditev Komisije, da „proizvajalci novih pnevmatik v Uniji niso imeli druge možnosti, kot da so okrepili tudi svojo prisotnost v tretjem razredu“ (uvodna izjava 202 začasne uredbe), saj je Komisija sama pojasnila, da vsi integrirani izvajalci protektiranja (tj. proizvajalci novih pnevmatik, ki tudi protektirajo) spadajo v drugi razred (uvodna izjava 58 začasne uredbe).

(246)

Komisija je opozorila, da so v obvestilu z evidenco novih in protektiranih pnevmatik po blagovnih znamkah blagovne znamke proizvajalcev novih pnevmatik v Uniji, ki so razvrščene v tretji razred.

(247)

Komisija je navedla, da „se je po informacijah, ki so na voljo Komisiji“, cenovni trend spremenil in da zdaj domnevno cene v tretjem razredu negativno vplivajo na cene v prvem razredu (uvodna izjava 206 začasne uredbe). Združenje CRIA in zbornica CCCMC sta zahtevala, naj se dajo te informacije na voljo zainteresiranim stranem.

(248)

Komisija je menila, da je medsebojna povezava med razredi vključevala tudi utemeljitev določanja cen po razredih. Dejansko so se proizvajalci novih pnevmatik v Uniji, ki so sledili strategiji z več blagovnimi znamkami, strinjali, da je bilo treba zaradi spremembe cen pnevmatik v enem razredu nujno prilagoditi cene celotnega portfelja, eden od vzorčenih proizvajalcev Unije pa je predložil utemeljeno razlago, ki jo je upoštevala tudi Komisija za sklep o pritisku na cene po razredih (56).

(249)

Nekatere zainteresirane strani so trdile, da razvoj dobičkonosnosti prvega, drugega in tretjega razreda ni povezan z medsebojno povezavo med razredi. Poudarile so, da je bila dobičkonosnost proizvajalcev pnevmatik prvega razreda v Uniji v obdobju preiskave (17,5 %) večja od ciljnega dobička (tj. dobička, ki bi ga bilo mogoče pričakovati, če ne bi bilo dampinškega uvoza), ki ga je določila Komisija (15,6 %) (kot je opisano v uvodni izjavi 196, je spremenjena dobičkonosnost po končnem razkritju znašala 15,4 %). Podobno je bila dobičkonosnost proizvajalcev pnevmatik drugega razreda v Uniji v obdobju preiskave (15,3 %) v bistvu enaka kot ciljni dobiček. Če je uvoz poceni pnevmatik tretjega razreda (posredno) vplival na dobičkonosnost proizvajalcev pnevmatik prvega in drugega razreda v Uniji, bi pričakovali podoben razvoj dobičkonosnosti kot za proizvajalce pnevmatik tretjega razreda v Uniji. Vendar to ne drži. Dobičkonosnost proizvajalcev v tretjem razredu se je leta 2015 zmanjšala s 6,1 % na 0,6 % (kot je opisano v uvodni izjavi 197, je bila dobičkonosnost po končnem razkritju spremenjena s 5,9 % na 0,5 %), med letoma 2014 in 2015 pa se je dobičkonosnost proizvajalcev v prvem razredu dejansko povečala s 17,9 % na 21,8 %. Nasprotno se je dobičkonosnost proizvajalcev v prvem in drugem razredu med letoma 2015 in 2016 zmanjšala, v istem obdobju pa se je dobičkonosnost proizvajalcev v tretjem razredu povečala za štirikrat, z 0,5 % na 2,7 %. Skratka, navedene strani trdijo, da ni povezave med razvojem dobičkonosnosti v tretjem razredu ter dobičkonosnosti v prvem in drugem razredu. Edino obdobje, v katerem razvoj dobičkonosnosti povezan, je bilo med letom 2016 in obdobjem preiskave. Vendar je rahlo zmanjšanje dobičkonosnosti v obdobju preiskave morda mogoče pojasniti z nenadnim povišanjem stroškov surovin, ki se še ni pretvorilo v višje prodajne cene. Kar zadeva razvoj prodajnih cen, je iz podatkov v začasni uredbi razvidno znižanje prodajnih cen v obravnavanem obdobju za 9 % (za prvi razred) in 12 % (za drugi razred). Tega padajočega trenda ni mogoče pripisati kitajskemu uvozu pnevmatik tretjega razreda iz naslednjih razlogov. Prvič, kot je Komisija priznala v drugih oddelkih začasne uredbe, vendar tega očitno ni upoštevala pri oblikovanju svoje teorije o obratnem kaskadnem učinku, so se stroški proizvodnje v obdobju preiskave znižali (zaradi znižanja cen surovin). V prvem razredu so se stroški proizvodnje znižali za 9 %, tj. natanko za toliko, kot je bilo ugotovljeno za prodajne cene. Tudi v drugem razredu so se stroški proizvodnje znižali za 9 %. Povedano drugače, navedene zainteresirane strani so trdile, da je mogoče znižanje cen, ki ga je ugotovila Komisija, v celoti (za prvi razred) in 75-odstotno (za drugi razred) pojasniti z znižanjem stroškov proizvodnje. Trdijo, da je to razvidno tudi iz dejstva, da so se ob povišanju stroškov proizvodnje med letom 2016 in obdobjem preiskave zvišale tudi prodajne cene. Drugič, na trgu Unije se je povpraševanje bolj usmerilo na manjše pnevmatike. Cena manjših pnevmatik na enoto je nižja kot cena večjih pnevmatik, s čimer je mogoče delno pojasniti znižanje prodajnih cen v obravnavanem obdobju. Navedene zainteresirane strani trdijo, da Komisija ni upoštevala tega razvoja.

(250)

Komisija je menila, da je mogoče neobstoj povezave pri razvoju dobičkonosnosti različnih razredov pojasniti z načinom sprejemanja odločitev o nakupu. Obstaja časovni zamik glede na naravo izdelka in različne možnosti, ki jih ima uporabnik na voljo glede na razmere. Dejansko so različne možnosti, ki jih ima uporabnik na voljo, odvisne od tega, ali ima pnevmatiko, in če jo ima, ali bi jo bilo mogoče protektirati ali ne, relativne cene razpoložljivih možnosti itd. Če mora uporabnik na primer kupiti pnevmatiko, se bo najbrž odločil na podlagi vseh možnosti, ki jih ima na voljo. Če uporabnik že ima pnevmatiko, ki jo je mogoče protektirati, bodo stroški protektiranja pnevmatike, ki jo ima, verjetno konkurirali ceni nakupa nove pnevmatike tretjega razreda brez prihodka od prodaje karkase.

(251)

Poleg tega informacije, ki jih je Komisija zbrala v zvezi z različnimi velikostmi, ki so se v obravnavanem obdobju tržile na trgu Unije, niso podprle trditve, da so bile cene in stroški nižji zaradi razmeroma večje prisotnosti manjših pnevmatik na trgu (57). Namesto tega so podatki pokazali, da je bil nabor izdelkov na trgu stabilen in še naprej osredotočen na glavne dimenzije. Poleg tega takega zmanjšanja povprečne velikosti izdelka ni bilo mogoče najti v podatkih Eurostata za kitajski uvoz, ki nasprotno kažejo, da se je teža uvoženih pnevmatik iz Kitajske med letom 2014 in obdobjem preiskave povečala za 3 %. Nasprotno je Komisija ugotovila, da je industrija Unije izvedla splošne strukturne prilagoditve, da bi znižala stroške zaradi posrednega učinka na različne zadevne razrede.

(252)

Nekatere zainteresirane strani so trdile, da je bila uvožena precejšnja količina (ki predstavlja 11,9-odstotni tržni delež; povečanje za več kot 1 % v primerjavi z letom 2014) iz drugih držav, in sicer po vse nižjih cenah (v obravnavanem obdobju se je povprečna uvozna cena znižala za 17 %). Njihove cene so tudi pokazale, da je bil ta uvoz usmerjen v tržni segment pnevmatik prvega in/ali drugega razreda. Uvoz iz Turčije, Tajske, Japonske, Južne Koreje in drugih držav (razen Rusije) je dosledno nelojalno znižal prodajne cene proizvajalcev Unije v prvem razredu za od 10 % do 25 %. Skupina Giti Group je v začasni fazi in po končnem razkritju trdila, da je bilo znižanje cen v prvem in drugem razredu morda posledica uvoza pnevmatik prvega in drugega razreda iz drugih držav, ne pa cenovnega pritiska kitajskih pnevmatik tretjega razreda. Tudi tak položaj bi nepopravljivo spodkopal teorijo Komisije. Vsekakor je navedena stran opozorila, da bi bilo brez preverjanja obsega uvoza (in uvoznih cen) pnevmatik prvega in drugega razreda iz drugih držav nemogoče ugotoviti, ali je teorija Komisije dejansko točna.

(253)

V zvezi z navedeno trditvijo je Komisija ugotovila, da je analiza, ki jo je predložila skupina Giti Group, pomanjkljiva, ker je v njej upoštevano, da se je ves uvoz prodal neposredno prvim neodvisnim strankam v Uniji. Pri navedeni teoriji se ne upošteva, da lahko na povprečne cene vpliva dejstvo, da se del tega uvoza proda zainteresiranim povezanim stranem. Poleg tega v statističnih podatkih o uvozu ni bila navedena povprečna cena na posamezni razred, tako da Komisija ni mogla proučiti uvoznih cen na ravni razredov, kot je zahtevala skupina Giti Group. Zato predlagane analize ni mogoče izvesti z informacijami, ki jih je Komisiji do zdaj uspelo zbrati med preiskavo, ali informacijami, ki jih je prejela od zainteresiranih strani, zato je bila ta analiza zavrnjena.

(254)

Komisija je zato zavrnila trditve, ki so jih predložile zainteresirane strani, in potrdila svoje začetne ugotovitve.

(255)

Kar zadeva zgornje pomisleke, je Komisija potrdila svoje začetne ugotovitve v uvodnih izjavah 208 in 209 začasne uredbe. Industrija Unije kot celota je bila pod velikim pritiskom. V obravnavanem obdobju so se zmanjšali proizvodne zmogljivosti, naložbe in zaposlovanje, kljub stalnemu nižanju prodajnih cen pa je to obdobje zaznamovala tudi znatna izguba tržnega deleža. Kitajski uvoz je občutno nelojalno znižal prodajne cene industrije Unije. Tudi dobičkonosnost industrije Unije kot celote se je zmanjšala, in sicer celo hitreje proti koncu obravnavanega obdobja. Poleg tega se je povečala zaloga vseh vrst pnevmatik, zlasti v obdobju preiskave, kar je negativno vplivalo na finančno stanje industrije Unije. Številni mali in srednji izvajalci protektiranja so prenehali proizvodnjo in niso mogli izkoristiti okrevanja gospodarstva. Komisija je poudarila tudi pomembnost prispevkov združenj AIRP in Bundesverband Reifenhandel und Vulkaniseur-Handwerk (italijanskega oziroma nemškega združenja izvajalcev protektiranja) ali družbe Plan Europa B.V. (izvajalca protektiranja iz Unije) ali družbe Vipal Europe (dobavitelja tekalnih plasti), pri čemer je ugotovila, da je uvedba začasnih ukrepov že prinesla pozitiven zagon v sektorju. Zlasti izvajalci protektiranja v več državah članicah Unije od maja 2018 že dobivajo več naročil in menijo, da se bodo ti optimistični obeti nadaljevali, če bodo začasni ukrepi potrjeni.

(256)

Skupina Giti Group je po končnem razkritju trdila, da je lahko izboljšana uspešnost izvajalcev protektiranja bolj povezana z vse višjimi stroški surovin kot uvedbo začasnih ukrepov. Komisija ni našla dokazov, ki bi povezovali razvoj stroškov surovin s povečanjem števila komercialnih naročil, o katerem poročajo izvajalci protektiranja. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(257)

Kar zadeva dobičkonosnost industrije Unije, se Komisija strinja s kritičnimi pripombami skupine Aeolus Group, da je imel tretji razred v obdobju preiskave izgubo (-0,7 %), dobičkonosnost prvega in drugega razreda pa je dosegla dvomestne številke. Ne strinja pa se s sklepom, da bi lahko ta kazalnik, ki kaže razliko v dobičkonosnosti glede na razrede, ovrgel ugotovitev o znatni škodi za industrijo Unije kot celoto.

(258)

Vsi ustrezni kazalniki kažejo, da je industrija Unije utrpela znatno škodo v tretjem razredu. Stopnja dobička je bila negativna, poleg tega se je znatno zmanjšala zaposlenost, zlasti v dejavnosti protektiranja. V tretjem razredu, kjer se najbolj občuti tudi učinek kitajske konkurence, je stopnja nelojalnega nižanja prodajnih cen visoka in znaša 31 %. Kot je razvidno iz preglednice 9, je opazen in stalen (vsako leto) premik prodaje novih gum proizvajalcev Unije v tretji razred. Leta 2016 so proizvajalci Unije, kot je prikazano v preglednici 9, prodali 5 milijonov pnevmatik tretjega razreda. Ta trend se je nadaljeval leta 2017. Napoved za leto 2018 kaže še večje povečanje tega premika prodaje v tretji razred, kar jasno dokazuje cenovni pritisk, pod katerim so proizvajalci Unije v prvem in drugem razredu.

(259)

V zvezi s tem, kot je določeno v uvodnih izjavah 210 in 211 začasne uredbe ter dodatno utemeljeno v oddelku 4.6 te uredbe, je Komisija trdila, da zaradi obratnega kaskadnega učinka obstaja močna medsebojna povezava med razredi. V nasprotju s pripombami številnih zainteresiranih strani obstaja le en trg za pnevmatike z vidika proizvajalcev Unije, ki ga delijo na tri razrede zlasti zaradi trženjske strategije in razlik v kakovosti. To pomeni, da proizvajalci Unije upoštevajo razvoj v vseh treh razredih. Zato pritisk na ceno in obseg v tretjem razredu neposredno vpliva tudi na druga dva razreda, kot je navedeno v uvodni izjavi 234 in naslednjih uvodnih izjavah. Poleg tega potrošniki pnevmatik izbirajo med pnevmatikami iz vseh treh razredov: svojo pripravljenost, da plačajo višjo ceno, uravnovesijo s pričakovano življenjsko dobo pnevmatik in povezanimi stroški. V skladu s tem ravnanje proizvajalcev in potrošnikov potrjuje, da obstaja močna povezava med razredi. Iz tega sledi, da opazen premik k tretjemu razredu izvaja tudi stalen pritisk na druga dva razreda. V zvezi s tem je Komisija ugotovila tudi, da se dampinški uvoz nanaša zlasti na tretji razred. Glede na medsebojno povezanost med razredi in vse večjo pomembnost tretjega razreda je Komisija menila, da se lahko negativni trendi, ki so že ugotovljeni za industrijo Unije kot celoto, v bližnji prihodnosti le nadaljujejo.

(260)

Poleg tega kljub izrecnemu pozivu k predložitvi pripomb v uvodnih izjavah 213 in 214 začasne uredbe nobeden od kitajskih proizvajalcev izvoznikov ni nasprotoval navedbam industrije Unije, da obstaja nevarnost nadaljnjega povečanja škode. Komisija je zato potrdila, da neizkoriščene zmogljivosti v LRK predstavljajo približno 40 % sedanjega kitajskega izvoza.

(261)

Združenje CRIA in zbornica CCCMC sta po končnem razkritju trdila, da ni treba predložiti pripomb glede trditev o ravni neizkoriščenih zmogljivosti v LRK, saj te za primer niso pomembne.

(262)

Komisija se ne strinja. Nevarnost nadaljnjega povečanja škode dokazuje tudi 13. petletni načrt za razvoj kemične in petrokemične industrije na Kitajskem, ki je usmerjen v tehnološke inovacije, strukturno prilagajanje in zeleni razvoj. Ta načrt se uporablja za industrijo pnevmatik in v vzporedni protisubvencijski preiskavi je Komisija že ugotovila pomembno število subvencij. Te sheme so podlaga za strukturno prednost kitajskih proizvajalcev izvoznikov za dvig po vrednostni verigi s stalnim dostopom do poceni financiranja. Če bi kakovostnejše pnevmatike iz LRK vse bolj konkurirale pnevmatikam Unije po dampinških cenah, bi to znižalo stopnje industrije pnevmatik v Uniji ter s tem zmanjšalo njihovo zmogljivost za naložbe in inovacije. To bi industrijo Unije verjetno prisililo, da bi se morala zanašati na pnevmatike nižje kakovosti, za katere so potrebne manjše naložbe v raziskave in razvoj, kar bi dodatno vplivalo na njihovo možnost protektiranja in s tem povzročalo škodo v vseh treh razredih.

(263)

Komisija je zaradi slabega položaja v tretjem razredu in trenutnega obratnega kaskadnega učinka na drugi in prvi razred ohranila svoj sklep, da je industrija kot celota utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(264)

Nekatere zainteresirane strani so trdile, da Komisija ni pokazala, kako so obseg in ravni cen uvoza kitajskih pnevmatik posamično ali skupaj bistveno vplivali na industrijo Unije. Čeprav se je uvoz od kitajskih izvoznikov v Unijo v obravnavanem obdobju povečal za 1 124 101 kos, se je tudi poraba v Uniji povečala za 1 249 178 kosov. Zato povečanje kitajskega uvoza po konkurenčnih cenah samo po sebi ne bi moglo škodovati prodaji industrije Unije na trgu. Poleg tega dejstvo, da so morali nekateri proizvajalci Unije izstopiti iz segmenta trga in da se je določanje cen na trgu Unije spremenilo, ne pomeni nujno, da je kitajski uvoz odgovoren za povzročanje znatne škode industriji Unije. Dejstvo, da so bile cene kitajskih izvoznikov nižje od cen industrije Unije ter da proizvajalci Unije niso mogli prevzeti povečanja potrošnje in so morali znižati svoje cene, da bi bili bolj konkurenčni, ne zadošča za dokaz, da je kitajski uvoz odgovoren za škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(265)

Komisija je znova poudarila, da so kitajske dampinške cene v obdobju preiskave znatno nelojalno znižale prodajne cene industrije Unije v vseh razredih. V povprečju so bile bistveno nižje v celotnem obravnavanem obdobju. Poleg tega dejstva, da so uvozne cene med letoma 2014 in 2015 ostale stabilne, da so se znižale leta 2016 in ostale na isti nizki ravni v obdobju preiskave (glej uvodno izjavo 147 začasne uredbe), ni mogoče pojasniti z razvojem cen surovin. Te so se znižale na začetku obravnavanega obdobja, v obdobju preiskave pa so se zvišale. Kljub temu kitajski proizvajalci izvozniki niso zvišali cen. Iz tega je razvidno, da so želeli povečati svoj tržni delež v škodo industrije Unije.

(266)

Eden od proizvajalcev izvoznikov je trdil, da ni vzročne zveze med kitajskim uvozom in škodo, povzročeno industriji Unije, saj je kitajski izvoz večinoma prisoten na trgu tretjega razreda, večina proizvajalcev Unije pa prodaja izdelke prvega in drugega razreda. Ta trditev je vsebinsko netočna. Izdelki, ki spadajo v drugi in tretji razred, predstavljajo približno 35 % celotnega kitajskega uvoza. Kot je pojasnjeno v oddelku 4.7 glede medsebojne povezave med novimi in protektiranimi pnevmatikami ter med razredi, so poleg tega različni razredi v simbiozi. Pritisk na ceno in obseg, ki ga izvajajo poceni dampinške kitajske pnevmatike v tretjem razredu, vpliva tudi na ceno v drugih razredih. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(267)

Isti proizvajalec izvoznik je trdil, da bi bilo treba analizo škode in s tem tudi analizo vzročne zveze izvesti ob upoštevanju, da so pnevmatike tretjega razreda cenejše, ker imajo bistveno krajšo življenjsko dobo kot pnevmatike prvega in drugega razreda. Tržni delež bi treba ovrednotiti s primerjavo tržnega deleža glede na vrednost, ne na količino. Ob upoštevanju navedenega sta zmanjšanje tržnega deleža industrije Unije in povečanje tržnega deleža kitajskega proizvajalca izvoznika veliko manj izrazita.

(268)

Komisija je priznala, da je življenjska doba pnevmatik pomemben vidik analize, ki dokazuje medsebojno povezavo med razredi. Vendar se ni strinjala, da bi ta vidik negativno vplival na ugotovitev vzročnosti. Tudi če je sicer tržni delež kitajskih pnevmatik v Uniji manjši po vrednosti zaradi „krajše življenjske dobe“ kot „na enoto“, to ne spremeni dejstva, da je bila industrija Unije pod pritiskom in je utrpela znatno škodo ravno zaradi vse večje privlačnosti kitajskih pnevmatik „z nizko ceno in za majhno število prevoženih kilometrov“ za potrošnike.

(269)

Ena od zainteresiranih strani je trdila, da je znižanje cene kitajskega uvoza posledica spremembe v naboru izdelkov, ki jo je povzročilo naraščajoče povpraševanje po manjših pnevmatikah. Dokazov, ki bi podprli to trditev, ni bilo. Čeprav je velikost vplivala na razvoj povprečnih cen, je kitajski uvoz vsekakor nelojalno nižal prodajne cene industrije Unije tudi za enake velikosti, saj se primerjava vedno izvede glede na vrsto izdelka. Komisija je zato to trditev zavrnila.

(270)

Več zainteresiranih strani je trdilo, da bi morala Komisija zagotoviti nadaljnjo analizo vpliva ruskega uvoza, katerega cena je bila na ravni kitajskega uvoza.

(271)

Komisija je ugotovila, da obstaja bistvena razlika med uvoženimi obsegi. Kitajski uvoz se je s 3,5 milijona pnevmatik leta 2014 povečal na 4,6 milijona pnevmatik v obdobju preiskave (tj. za 1 100 000 kosov), ruski uvoz pa se je v istem obdobju povečal z 0,2 milijona pnevmatik na 0,3 milijona pnevmatik (tj. le za 100 000 kosov). Glede na omejene količine s poreklom iz Rusije (predstavljajo le 6 % celotnega obsega uvoza iz LRK in imajo le 1,29-odstotni tržni delež na trgu Unije) po podobni ceni ta uvoz ne more oslabiti vzročne zveze med kitajskim uvozom in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(272)

Druge zainteresirane strani so trdile, da se je uvoz iz drugih držav, kot so Japonska, Južna Koreja in Turčija, izvajal v velikih količinah in po nižjih cenah kot uvoz industrije Unije. Zaradi njegove cene in količine je domnevno prekinil vzročno zvezo med kitajskim uvozom in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(273)

Komisija je ugotovila, da so bile uvozne cene iz Japonske, Južne Koreje in Turčije precej višje od kitajskih uvoznih cen. Poleg tega so to večinoma transferne cene za povezane uvoznike. Zato navedene uvozne cene ne morejo služiti kot podlaga za primerjavo s cenami industrije Unije. Nazadnje, japonske, južnokorejske in turške pnevmatike so se prodajale po ceni, ki ustreza njihovemu ustreznemu razredu na trgu Unije. Zato navedeni uvoz ne bi smel povzročiti škode industriji Unije. Kar zadeva količine, so njihovi tržni deleži ostali stabilni (obseg se je za Južno Korejo zmanjšal za 50 000 kosov, za Japonsko je ostal stabilen, za Turčijo pa se je povečal za 170 000 kosov) in so predstavljali približno polovico količine uvoza s poreklom iz LRK. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(274)

Nekatere zainteresirane strani so trdile, da je industrija Unije utrpela izgube, ker so v obravnavanem obdobju izvažale z izgubo, kar je vplivalo na donosnost njihovih naložb in zmožnost vlaganja. Kot je navedeno v uvodni izjavi 226 začasne uredbe, na povprečne izvozne cene negativno vplivajo vrednosti prenosa povezanim družbam. Poleg tega so bili proizvodni stroški, ki so navedeni v uvodni izjavi 176 začasne uredbe in se zaračunavajo nepovezanim strankam, izračunani za prodajo vzorčenih proizvajalcev Unije. Na podlagi primerjave teh dveh sklopov podatkov ni mogoče oblikovati pomembnih sklepov. Poleg tega so mikrokazalniki pokazali, da je bil izvoz vzorčenih proizvajalcev Unije dobičkonosen. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(275)

Komisija je znova poudarila, da je obseg v obravnavanem obdobju ostal stabilen. Poleg tega so te cene transferne cene med povezanimi strankami, zato na podlagi dejstva, da se te cene v obravnavanem obdobju nižajo, ni mogoče sprejeti nobenega sklepa. Te trditve so bile zato zavrnjene. Komisija zato potrjuje, da ni dokazov, da bi lahko izvozna dejavnost industrije Unije prekinila vzročno zvezo med dampinškim uvozom in ugotovljeno škodo.

(276)

Skupina Giti Group je trdila, da so se nove pnevmatike pocenile z znižanjem stroškov, vendar izvajalci protektiranja tega znižanja niso mogli izkoristiti, saj je delež surovin v njihovih proizvodnih stroških znatno manjši kot v novih pnevmatikah. To pojasni izgubo, ki jo je industrija protektiranja utrpela v tretjem razredu in je predvsem posledica razvoja cen surovin, ki so se od leta 2012 stalno zniževale, znova pa so se začele zviševati šele leta 2017.

(277)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 152, kitajske uvozne cene niso sledile razvoju cen surovin, v proizvodnih stroških industrije Unije pa se je ta razvoj upošteval (58). Izgube so nastale zaradi dejstva, da je kitajski uvoz v obravnavanem obdobju znatno nelojalno znižal prodajne cene industrije Unije. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(278)

Po trditvah skupine Aeolus Group in družbe Pirelli Komisija ni upoštevala dejstva, da sta dva velika proizvajalca veliko vlagala v svojo dejavnost protektiranja. To bi lahko domnevno pojasnilo, zakaj so morali drugi proizvajalci Unije izstopiti iz tretjega razreda trga. Po navedbah navedenih strani je gospodarska kriza dva pomembna proizvajalca (družbi Goodyear in Continental) prisilila v naložbo v dejavnost protektiranja in sta odprla lastna obrata za protektiranje. Glede na razpoložljive informacije je proizvodna zmogljivost vsakega obrata enakovredna letni proizvodnji desetih malih izvajalcev protektiranja. Skupina Aeolus Group meni, da je bila zaradi teh naložb škoda samopovzročena. S temi naložbami naj bi se ustvarila presežna zmogljivost in umetno povišali stroški na enoto ter posledično zmanjšal dobiček. Učinek naložb na celotno industrijo Unije naj bi zadoščal za zmanjšanje morebitne vzročne zveze med dampinškim kitajskim uvozom in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, ne glede na to, ali se obravnava posamično ali skupaj z drugimi znanimi dejavniki.

(279)

V skladu z informacijami, ki so jih zagotovili združenje ETRMA in nekateri veliki proizvajalci, kor je opisano v uvodnih izjavah od 189 do 191, se je proizvodnja velikih proizvajalcev (ki uporabljajo zlasti postopek vročega protektiranja) v obravnavanem obdobju dejansko zmanjšala (proizvodnja se je z okoli 2,4 milijona v letu 2014 zmanjšala na 2,2 milijona v obdobju preiskave). Ti podatki torej niso podprli trditve, da je naložba dveh pomembnih proizvajalcev povzročila presežne zmogljivosti. Ta trditev o samopovzročeni škodi je bila zato zavrnjena.

(280)

Nekatere zainteresirane strani so trdile, da je naraščajoče povpraševanje po manjših pnevmatikah verjetno vplivalo na nabor izdelkov v različnih letih, in sicer tako, da je bilo proti koncu obdobja preiskave prodanih sorazmerno več manjših pnevmatik. Zaradi omejitev glede teže in velikosti vozil v središčih mest ter rasti e-trgovanja (pri katerem je treba tovor razdeliti na manjše količine, zaradi česar je potrebnih več lahkih tovornih vozil in lahkih komercialnih kombijev) se je povečalo povpraševanje po manjših pnevmatikah. Ta ugotovitev ni veljala le za prodajo proizvajalcev Unije. Tudi kitajski uvoz je zadovoljeval povečano povpraševanje po manjših pnevmatikah, kar je (delno) pojasnilo znižanje prodajnih cen kitajskega uvoza.

(281)

Kar zadeva trditev glede razvoja nabora izdelkov, informacije, ki jih je Komisija zbrala v zvezi z velikostmi, ki so se v obravnavanem obdobju tržile na trgu Unije, ne podpirajo trditve, da so cene in stroški nižji zaradi razmeroma večje prisotnosti manjših pnevmatik na trgu (59). Pač pa podatki za obdobje preiskave kažejo, da je nabor izdelkov na trgu stabilen in še naprej osredotočen na glavne dimenzije. Poleg tega takega zmanjšanja povprečne velikosti izdelka ni mogoče najti v podatkih Eurostata za kitajski uvoz, ki nasprotno kažejo, da se je teža uvoženih pnevmatik iz Kitajske med letom 2014 in obdobjem preiskave povečala za 3 % (60). Nasprotno je Komisija ugotovila, da je industrija izvedla splošne strukturne prilagoditve, da bi znižala stroške zaradi posrednega učinka na različne zadevne razrede. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(282)

Ruski uvoz (zaradi majhnega obsega) ter uvoz iz Japonske, Južne Koreje in Turčije (zaradi njihovih transfernih cen, ki so bile celo višje od kitajskih cen) nista bila glavni vzrok škode industriji Unije. Tudi izvoz Unije in razvoj stroškov nista bila vzrok za slab položaj industrije Unije. Slednjega ni mogoče pojasniti niti z drugimi dejstvi, kot sta naložba dveh pomembnih proizvajalcev v dejavnost protektiranja in razvoj nabora izdelkov.

(283)

Zato je Komisija potrdila svoje ugotovitve iz uvodnih izjav 229 in 232 začasne uredbe, da je znatna škoda, ki jo je utrpela industrija Unije, posledica dampinškega uvoza iz LRK in da drugi posamično ali skupaj obravnavani dejavniki niso zmanjšali vzročne zveze med dampinškim uvozom in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(284)

Komisija je potrdila svoje začasne ugotovitve iz uvodnih izjav 234 in 235 začasne uredbe, da bo uvedba ukrepov v interesu proizvajalcev Unije.

(285)

Skupina Aeolus Group in družba Pirelli, skupina Giti Group in družba Kirkby so menile, da bosta zmanjšanje ponudbe in višja cena karkas negativno vplivala na industrijo protektiranja v Uniji. Po njihovem mnenju bi protidampinški ukrepi za pnevmatike prvega in drugega razreda negativno vplivali na neodvisne izvajalce protektiranja v Uniji, ki karkase iz navedenih razredov uporabljajo v svoji proizvodni liniji. Skupina Giti Group je podobne trditve ponovila po končnem razkritju.

(286)

Komisija se s to oceno ni strinjala. Čeprav imajo veliki proizvajalci Unije integrirane dejavnosti protektiranja, številne njihove karkase še vedno protektirajo neodvisni izvajalci protektiranja v Uniji. Poleg tega so neodvisni izvajalci protektiranja v Uniji Komisiji sporočili, da je ponudba karkas trenutno prevelika. Po njihovi oceni se številnim potrošnikom zdi ceneje, da kupijo kitajske pnevmatike nižjega razreda, kot da protektirajo obstoječe. To pomeni, da je bilo treba zavreči številne karkase, ki bi jih bilo mogoče protektirati. Najpomembneje je, da so neodvisni izvajalci protektiranja in združenja podprli ukrepe ter da se ni javil noben izvajalec protektiranja v Uniji, ki bi ukrepom nasprotoval. To kaže, da so ukrepi v interesu industrije protektiranja v Uniji.

(287)

Združenje CRIA in zbornica CCCMC sta po končnem razkritju trdila, da je en izvajalec protektiranja v Uniji navedel, da ukrepi niso v njegovem interesu. Ker ta trditev ni bila podprta z nobenim dokazom, ni bila upoštevana.

(288)

Skupina Aeolus Group in družba Pirelli ter skupina Giti Group in družba Heuver so trdile, da bi se v primeru sprejetja ukrepov kitajski uvoz zmanjšal, zaradi česar bi se ponudba na splošno zmanjšala. To bi povzročilo špekulativno zvišanje cen v škodo končnim uporabnikom. Ukrepi, ki ščitijo industrijo Unije, bi pomenili tudi, da bi imeli končni potrošniki na voljo manjšo izbiro izdelkov.

(289)

Komisija je menila, da je v Uniji na voljo zadostna splošna zmogljivost za oskrbo notranjega trga, kakor je navedeno v preglednici 4. Poleg tega so v tretjih državah (Turčija, Južna Koreja, Japonska, Rusija, Tajska in številne druge države) številni proizvajalci, ki že prodajajo na trg Unije. Njihov skupni obseg prodaje v obravnavanem obdobju je bil razmeroma stabilen, tržni delež pa je znašal približno 10 %. Komisija je opozorila, da so bile kitajske cene precej nižje od cen vseh drugih glavnih držav uvoznic. Po podatkih Eurostata je povprečna uvozna cena iz Ljudske republike Kitajske znašala 128,8 EUR/kos (kot je navedeno v preglednici 3 začasne uredbe), uvozne cene iz vseh drugih držav v obdobju preiskave pa so bile 189 EUR/kos (kot je navedeno v preglednici 18 začasne uredbe). Zato je mogoče upravičeno pričakovati, da bo po ponovni vzpostavitvi enakih konkurenčnih pogojev na trgu Unije uvoz iz vseh držav zagotovil potrebno ponudbo.

(290)

Komisija je spomnila tudi, da je trg Unije konkurenčni trg, na katerem si silovito konkurira veliko proizvajalcev, dejavnih v vseh razredih. Zato bo uvoz po pošteni ravni cen še naprej izvajal dodaten konkurenčni pritisk na cene industrije Unije.

(291)

Več uvoznikov je trdilo, da se bodo ob morebitni uvedbi ukrepov morda popolnoma umaknili s trga. Komisija je spomnila, da je namen uvedbe protidampinških ukrepov znova vzpostaviti enake konkurenčne pogoje, da bi si proizvajalci Unije in proizvajalci iz tretjih držav enakopravno konkurirali. V skladu s tem se dajatve določijo le na ravni, ki bi kitajskim izvoznikom še vedno omogočala, da še naprej konkurirajo proizvajalcem Unije, vendar po poštenih cenah. Ker se bo zaradi ukrepov zmanjšala velika razlika med dampinškimi kitajskimi cenami in uvoznimi cenami iz vseh drugih držav, bodo imeli poleg tega uvozniki večje poslovne priložnosti za prodajo pnevmatik za avtobuse in tovornjake iz drugih držav.

(292)

Združenje Retread Manufacturing Association je po končnem razkritju trdilo, da je dobava zanesljiva. Po navedbah zadevnega združenja ni pomanjkanja izdelkov, saj podatki o trgovanju kažejo, da proizvajalci svojo dobavo preusmerjajo iz Ljudske republike Kitajske v druge države, kot je Južna Koreja. Trdilo je, da se je od napovedi začasnih dajatev lokalno povpraševanje povečalo za od 5 do 10 %.

(293)

Komisija je ugotovila, da ukrepi ne bi bili v interesu uvoznikov, ki se večinoma zanašajo na uvoz zelo poceni kitajskih pnevmatik. Vendar ponovna vzpostavitev poštene konkurence verjetno ne bo resno prizadela uvoznikov z obsežnejšim portfeljem.

(294)

Ker ni bilo pripomb v zvezi s tem, je Komisija potrdila svojo ugotovitev iz uvodne izjave 242 začasne uredbe, da so ukrepi v interesu dobaviteljev tekalnih plasti.

(295)

Ker v roku, določenem za predložitev pripomb v zvezi z dokumentom o končnem razkritju (61), ni bilo nasprotnih pripomb, je Komisija potrdila svoje ugotovitve iz uvodnih izjav od 243 do 249 začasne uredbe, da so ukrepi v interesu politike Unije za zmanjšanje količine odpadkov in trajnostno upravljanje surovin. Poleg tega in glede na to, da so v dejavnosti protektiranja večinoma dejavna MSP, bi bila uvedba ukrepov tudi v skladu s pomembnim ciljem Komisije za podporo MSP.

(296)

Komisija je torej potrdila svoj sklep iz uvodnih izjav od 234 do 249 začasne uredbe. Na podlagi člena 21 osnovne uredbe ni utemeljenih razlogov za to, da uvedba ukrepov ne bi bila v interesu Unije.

(297)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 4, je bila za uvoz zadevnega izdelka obvezna registracija od 3. februarja 2018 do datuma začetka veljavnosti začasnih ukrepov, tj. 8. maja 2018, z možnostjo retroaktivnega pobiranja dajatev na registrirani uvoz.

(298)

V zaključni fazi preiskave so bili ocenjeni podatki, zbrani v okviru registracije. Komisija je analizirala, ali so bila izpolnjena merila iz člena 10(4) osnovne uredbe za retroaktivno pobiranje dokončnih dajatev.

(299)

Podatki, ki so bili na voljo v času registracije, so pokazali, da se je znatno povečal uvoz na ravni oznake KN. Vendar novejši podatki kažejo, da se uvoz v primerjavi s stopnjo uvoza v obdobju preiskave ni dodatno znatno povečal. Zato ta pogoj iz člena 10(4)(d) osnovne uredbe ni izpolnjen.

(300)

Zato je Komisija sklenila, da retroaktivno pobiranje dokončnih dajatev v tem primeru ni upravičeno.

(301)

Po začasnem razkritju je več zainteresiranih strani trdilo, da je obstajalo splošno soglasje o segmentaciji trga Unije na tri razrede ter da so bili v začasni uredbi zagotovljeni obsežne analize in podatki po posameznih segmentih. Vendar so bili s pristopom enega ciljnega dobička za vse razrede, uporabljenim v začasni fazi, proizvajalci Unije preveč zaščiteni pred dampinškim uvozom pnevmatik tretjega razreda, ki ne bi mogel doseči predvidenega ciljnega dobička za to industrijo kot celoto. Zato bi morala Komisija za izračun neškodljive cene in stopnje škode uporabiti dobičkonosnost vsakega posameznega razreda, da bi se ustrezno uporabilo pravilo nižje dajatve.

(302)

Komisija se je s to trditvijo strinjala. Menila je, da je v tem konkretnem primeru ustrezneje določiti ciljni dobiček za posamezni razred, ker so ukrepi v obliki fiksne dajatve na pnevmatiko, ta pa temelji na stopnji škode, dobljeni iz kontrolne številke proizvoda za posamezni razred. Zato je ciljni dobiček spremenila na 17,9 % za prvi razred, 17,9 % za drugi razred in 6,1 % za tretji razred.

(303)

Skupina Giti Group je po končnem razkritju trdila, da leto 2014, ki je uporabljeno kot podlaga za ciljni dobiček, ni bilo običajno leto, ker je bila dobičkonosnost v prvem in drugem razredu enaka, v naslednjih dveh letih pa se je razlikovala.

(304)

Komisija je opozorila, da mora ciljni dobiček določiti z opredelitvijo leta, najbolj podobnega običajnim pogojem konkurence, ki ni izkrivljena zaradi dampinškega uvoza. Glede na to merilo je leto 2014 leto z najnižjim obsegom in tržnim deležem dampinškega uvoza v primerjavi z letom 2015 ali 2016, zato bi bilo treba slednje izključiti. Podobno Komisija ni mogla uporabiti podatkov iz let pred letom 2014, saj za ta leta ni bilo preverjenih informacij. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(305)

Nekatere zainteresirane strani (pritožnik, organizacija Tyre Specialists of Finland, italijansko združenje izvajalcev protektiranja (AIRP), združenje Bipaver, družba Vipal, portugalsko nacionalno združenje industrije protektiranja ter nemško združenje izvajalcev protektiranja Bundesverband Reifenhandel und Vulkaniseur-Handwerk) so menile, da je 6,1-odstotni ciljni dobiček za tretji razred, uporabljen v končnem razkritju, prenizek, da bi se odpravila škoda, ki so jo utrpeli izvajalci protektiranja, in da je bila približno 10-odstotna stopnja dobička, dosežena pred povečanjem uvoza, utemeljena.

(306)

Komisija je spomnila, da je za trg pnevmatik tretjega razreda značilna posebna prisotnost protektiranih in novih pnevmatik, ki medsebojno dejavno konkurirajo za tržni delež. Kot je bilo predhodno ugotovljeno v uvodni izjavi 209 začasne uredbe, netrajnostne ravni izgub v industriji protektiranja ogrožajo preživetje celotne dejavnosti protektiranja v Uniji. Kot je bilo predhodno ugotovljeno v uvodni izjavi 230 začasne uredbe, te izgube vplivajo tudi na dobičkonosnost, ki jo lahko dosežejo družbe, dejavne v prvem in drugem razredu. Te ugotovitve je treba obravnavati ob upoštevanju jasnega interesa Unije glede obstoja močne industrije protektiranja, kot je navedeno v uvodnih izjavah od 243 do 249 začasne uredbe in uvodne izjave 232 dokumenta o končnem razkritju.

(307)

Komisija se je zato odločila, da bo ocenila trditev, da 6,1-odstotna dobičkonosnost, dosežena leta 2014 za tretji razred, kot je navedeno v dokumentu o končnem razkritju, ne bi ustrezno zagotovila preživetja dejavnosti protektiranja v Uniji.

(308)

V zvezi s tem se je odločila, da bo na podlagi podatkov, prejetih v preverjenih odgovorih na vprašalnik, proučila stopnje dobičkonosnosti, ki so jih družbe, dejavne v tem razredu, dosegle leta 2014. Za vzorčene velike družbe, ki izvajajo dejavnost protektiranja v tretjem razredu, je dobičkonosnost leta 2014 znašala – 6,04 %. Za vzorčena MSP je znašala 2,71 %. Iz teh podatkov je razvidno, da je kitajski uvoz že leta 2014 vplival na industrijo protektiranja, ki predstavlja pomemben del industrije Unije kot celote.

(309)

Komisija si je zato prizadevala ugotoviti, kakšen ciljni dobiček bi morali proizvajalci Unije v tretjem razredu doseči v običajnih konkurenčnih pogojih, pri čemer je ustrezno pozornost namenila izvajalcem protektiranja. Pri tej oceni je uporabila tudi informacije, ki so bile na voljo v dokumentaciji. V pritožbi je bil ciljni dobiček za proizvajalce zadevnega izdelka v tretjem razredu določen na 9,2 %, kar bi po mnenju pritožnikov zagotovilo ustrezno poslovanje vsem proizvajalcem, dejavnim v tretjem razredu (vključno z izvajalci protektiranja zadevnega izdelka). Ta podatek je bil tudi v skladu s pripombami, ki so jih izvajalci protektiranja zadevnega izdelka predložili v odziv na dokument o končnem razkritju in v katerih so trdili, da bi morala Komisija za proizvajalce v tretjem razredu upoštevati stopnje dobičkonosnosti v višini približno 9 %. Njihova trditev je bila osredotočena zlasti na podatke iz leta 2014, ki so že kazali to, da je bila povzročena škoda industriji protektiranja v Uniji. Podobno je Komisija upoštevala podatke, ki so jih vzorčeni izvajalci protektiranja v Uniji predložili za leti 2006 in 2007, ki sta bili po njihovih navedbah zadnji leti, v katerih so bili vzpostavljeni običajni konkurenčni pogoji. V navedenih letih je bila dobičkonosnost izvajalcev protektiranja v Uniji 9,4-odstotna.

(310)

Komisija je te podatke primerjala z združenimi podatki o dobičkonosnosti v tretjem razredu za vzorčene proizvajalce Unije v letu 2014. Brez upoštevanja ponderja uspešnosti MSP v celotni industriji Unije je bila dobičkonosnost v tretjem razredu v navedenem letu 9,2-odstotna. Ta neponderirani podatek je bil ustreznejši od prejšnjega ponderiranega podatka, ki je znašal 6,1 %. Kitajski uvoz je leta 2014 že močno vplival na MSP v tretjem razredu, tako da ponderirani podatki za navedeno leto ne izražajo popolnoma običajnih konkurenčnih pogojev v industriji protektiranja.

(311)

Zato je bilo po mnenju Komisije primerneje, da ciljni dobiček v letu 2014 izračuna tako, da se zmanjša škodljivi vpliv kitajskega uvoza, ki je bil navedeno leto ugotovljen tudi pri industriji protektiranja v Uniji. Ob upoštevanju navedenih informacij se je Komisija odločila, da bo ciljni dobiček za proizvajalce zadevnega izdelka v tretjem razredu določila na 9,2 %. To pomeni najnižjo neškodljivo ceno, ki jo morajo doseči proizvajalci v tretjem razredu v Uniji v običajnih konkurenčnih pogojih, pri čemer so se ustrezno upoštevale potrebe industrije protektiranja.

(312)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 16, je Komisija razkrila to dodatno ugotovitev in zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe.

(313)

Družba Heuver je trdila, da Komisija ne more razlikovati med protektiranimi in novimi pnevmatikami, saj so se glede njihove zamenljivosti dosledno štele za isti izdelek. Poleg tega je bila opravljena celotna analiza škode in vzročnosti brez kakršnega koli razlikovanja.

(314)

Zadevna stran je trdila, da Komisija ni zagotovila veljavne podlage za odstopanje od obravnavanega obdobja te preiskave in da je kitajski uvoz že leta 2014 vplival na industrijo Unije kot celoto. Poleg tega je trdila, da dejstvo, da v času, ko uvoz iz LRK ni povzročil škode industriji Unije (v obdobju 2008–2014), niso dosegli te ravni ciljnega dobička, jasno kaže, da obstajajo drugi vzroki za škodo.

(315)

Družba Hämmerling je trdila tudi, da je bil tridnevni rok, določen za predložitev pripomb glede bistvenih sprememb dokumenta in končnih sklepov Komisije, prekratek in je pomenil kršitev njenih pravic do obrambe.

(316)

Skupina Xingyuan Group je trdila, da 9,2-odstotni ciljni dobiček ni primeren, ker ni preverjen. Leti 2006 in 2007 sta preveč oddaljeni od sedanjega stanja ter ni dokazov, da je industrija Unije leta 2014 utrpela škodo. Poleg tega je trdila, da namen ciljnega dobička ni zagotoviti preživetje industrije, ampak odpraviti učinke škodljivega dampinga. Trdila je, da ni primerno uporabiti neponderirano dobičkonosnost.

(317)

Skupina Aeolus Group je trdila, da Komisija ni analizirala vzročne zveze med kitajskim uvozom in uspešnostjo industrije protektiranja v Uniji. Poleg tega je trdila, da mora biti stopnja dobička omejena na stopnjo dobička, ki bi jo industrija Unije lahko razumno dosegla pod običajnimi konkurenčnimi pogoji. Trdila je, da Komisija pri vrednotenju ustreznega ciljnega dobička za tretji razred ne sme razlikovati med novimi in protektiranimi pnevmatikami. Nazadnje je trdila tudi, da Komisija ni navedla razloga za določitev ciljnega dobička za tretji razred na 9,2 %.

(318)

Zbornica CCCMC in združenje CRIA sta trdila, da določitev ciljnega dobička na 9,2 % za tretji razred ni izražala običajnih konkurenčnih pogojev ter da leti 2006 in 2007 nista ustrezni merili za opredelitev škode. Ker je Komisija posvečala preveč pozornosti izvajalcem protektiranja v tretjem razredu, je ogrozila tudi svojo analizo škode za industrijo Unije kot celoto.

(319)

Družba Prometeon je trdila, da spremenjeni izračun stopnje škode potrjuje sklep, da je domnevna škoda majhna. Skupna izguba, ki se lahko pripiše tretjemu razredu, bi znašala približno 54 milijonov EUR, ki predstavljajo 91 % celotne škode, ki jo je utrpela industrija Unije, na prvi in drugi razred pa ni vplivala. Ponovila je tudi svojo zahtevo, da bi bilo treba uporabiti drugo obliko ukrepa.

(320)

Komisija je te trditve zavrnila iz naslednjih razlogov.

(321)

Prvič, ciljni dobiček za tretji razred na ravni 9,2 % temelji na dejanski dobičkonosnosti vzorčenih proizvajalcev Unije v tretjem razredu leta 2014 pred ponderiranjem družb glede na razred. V ta namen ni neprimerno uporabiti neponderirane podatke, da bi se zmanjšal učinek uspešnosti MSP, na katere je že vplivala znatna stopnja kitajskega uvoza.

(322)

Drugič, sklicevanje Komisije na leti 2006 in 2007 te ocene ne spremeni. Namesto tega je potrdilo ugotovitve na podlagi neponderiranih podatkov za leto 2014 kot razumno merilo. Nobena od zainteresiranih strani ni trdila, da so bili konkurenčni pogoji v letih 2006–2007 izkrivljeni. Vzorčeni izvajalci protektiranja so z računovodskimi izkazi utemeljili trditev, da je bila v letih 2006–2007 njihova običajna dobičkonosnost v povprečju med 9 in 10 %.

(323)

Tretjič, ciljni dobiček za tretji razred, ugotovljen na podlagi neponderiranih podatkov za leto 2014, je bil tudi v skladu s stopnjo ciljnega dobička, predlaganega v pritožbi. Industrija Unije je za ta podatek (torej 9,2 %) že v začetni fazi menila, da je ustrezen ciljni dobiček – tj. precej preden je Komisija začela postopek ponderiranja.

(324)

Komisija je zato te trditve zavrnila in potrdila svojo izbiro, s katero je ciljni dobiček določila na 9,2 % za pnevmatike tretjega razreda.

(325)

Nazadnje, na podlagi člena 20(5) osnovne uredbe bi bilo treba stranem dati na voljo 10 dni za predložitev pripomb glede končnega razkritja. V tem primeru je Komisija v ta namen odobrila dva polna tedna. Kadar je potrebno dodatno končno razkritje, se lahko določi krajše obdobje. V nasprotju s tem, kar zatrjuje družba Hämmerling, dodatno končno razkritje ni bilo zahtevno ali bistveno. Namesto tega se je nanašalo le na poseben vidik, namreč ciljni dobiček, pojasnjen v dvostranskem dokumentu. V tem primeru so odobreni trije dnevi za pripombe vsem stranem zadoščali za uveljavljanje njihovih pravic do obrambe.

(326)

Na uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz LRK bi bilo treba uvesti dokončne protidampinške ukrepe v skladu s pravilom nižje dajatve iz člena 7(2) osnovne uredbe. Komisija je primerjala stopnje škode in stopnje dampinga. Višino dajatve bi bilo treba določiti na nižji od obeh stopenj dampinga in škode.

(327)

Zato bi morale biti stopnje dokončne protidampinške dajatve, izražene kot cena CIF meja Unije brez plačane carine, take, kot je navedeno v nadaljevanju.

Preglednica 11

Stopnje dokončne protidampinške dajatve

(328)

Stopnje protidampinške dajatve za posamezne družbe, navedene v tej uredbi, so bile določene na podlagi ugotovitev te preiskave. Zato je v njih upoštevan položaj teh družb med to preiskavo. Te individualne stopnje protidampinških dajatev (v nasprotju z dajatvijo na ravni države, ki se uporablja za „vse druge družbe“) zato veljajo izključno za uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz zadevne države, ki so ga proizvedli navedeni pravni subjekti. Za uvoz zadevnega izdelka, ki ga proizvaja katera koli druga družba, ki ni posebej navedena v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi s tistimi, ki so izrecno navedeni, bi morala veljati stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“. Individualne stopnje protidampinške dajatve se zanje ne bi smele uporabljati.

(329)

Družba lahko zahteva uporabo navedenih individualnih stopenj protidampinških dajatev, če naknadno spremeni ime svojega subjekta. Zahtevek je treba nasloviti na Komisijo. Vsebovati mora vse ustrezne informacije, s katerimi je mogoče dokazati, da sprememba ne vpliva na upravičenost družbe do stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja. Če sprememba imena družbe ne vpliva na njeno pravico do uživanja koristi stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja, se v Uradnem listu Evropske unije objavi obvestilo o spremembi imena.

(330)

Da bi se zmanjšalo tveganje izogibanja ukrepom zaradi velikih razlik v stopnjah dajatev, so potrebni posebni ukrepi, da se zagotovi uporaba individualnih protidampinških dajatev. Družbe, za katere veljajo individualne protidampinške dajatve, morajo carinskim organom držav članic predložiti veljaven trgovinski račun. Ta račun mora biti v skladu z zahtevami iz člena 1(3) te uredbe. Za uvoz, za katerega navedeni račun ni bil predložen, bi bilo treba uporabiti protidampinško dajatev, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(331)

Da se zagotovi ustrezno izvrševanje protidampinških dajatev, bi bilo treba protidampinško dajatev za vse druge družbe uporabljati ne le za nesodelujoče proizvajalce izvoznike v tej preiskavi, temveč tudi za proizvajalce, ki v obdobju preiskave niso izvažali v Unijo.

(332)

Glede na nedavno sodno prakso Sodišča (62) je primerno, da se določi stopnja zamudnih obresti, ki se plačajo v primeru povračila dokončnih dajatev, saj ustrezni veljavni carinski predpisi ne določajo take obrestne mere, uporaba nacionalnih predpisov pa bi privedla do neupravičenega izkrivljanja konkurence med gospodarskimi subjekti glede na to, katera država članica se izbere za carinjenje.

(333)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 263 začasne uredbe, obstaja tveganje, da bi subjekti v izogib ukrepom uvažali kolesa, opremljena s kitajskimi pnevmatikami. Zato je Komisija menila, da je primerno spremljati uvoz koles priklopnih in polpriklopnih vozil, opremljenih z novimi ali protektiranimi pnevmatikami iz gume, ki se uporabljajo za avtobuse ali tovornjake, z indeksom obremenitve nad 121, da bi se tveganje čim bolj zmanjšalo.

(334)

Družba Hämmerling je trdila, da osnovna uredba Komisiji ne daje pravne podlage za razvrstitev blaga za carinske namene in da je bil zato člen 1(5) začasne uredbe nezakonit. Kot je navedeno v uvodni izjavi 263 začasne uredbe, se v skladu s pojasnjevalnimi opombami harmoniziranega sistema k tarifni številki 8708 in 8716 kolesa priklopnih ali polpriklopnih vozil, opremljena s pnevmatikami, uvrščajo v tar. št. 8708 in 8716. V navedeni uvodni izjavi 263 je pojasnjen namen Komisije, in sicer spremljati uvoz nekaterih novih ali protektiranih pnevmatik iz gume, ki se uporabljajo za avtobuse ali tovornjake, z indeksom obremenitve nad 121, nameščene na kolo in pravilno razvrščene v skladu s carinsko zakonodajo v poglavju 87 kombinirane nomenklature (63). Za pojasnitev, da Komisija na podlagi osnovne uredbe ni nameravala razvrstiti blaga v carinske namene, temveč je nameravala spremljati uvoz, je bilo zadevno besedilo ustreznega člena v tej uredbi, in sicer člena 1(4), ustrezno formulirano.

(335)

Skupina Aeolus Group je trdila, da bi moral biti protidampinški ukrep v obliki dajatve ad valorem. Po njenem mnenju bi bila fiksna dajatev v nasprotju s členom 7(2) in členom 9(4) osnovne uredbe, v skladu s katerima uvedena začasna in dokončna protidampinška dajatev ne sme presegati stopnje, ki zadošča za odpravo škode industriji Unije. V skladu s tem bi bila najprimernejša rešitev, da Komisija uvede različne dajatve ad valorem na podlagi segmentacije trga, tj. za prvi, drugi in tretji razred. Skupina Aeolus Group je trdila, da bi bilo to v skladu s premisleki Komisije glede pomembnosti izogibanja nesorazmernim ukrepom za visokokakovostne pnevmatike in potrebo po odpravi škode industriji Unije za pnevmatike z različnimi fizikalnimi lastnostmi, s čimer bi se ustvaril precej bolj zdrav trg.

(336)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 302, je Komisija spremenila stopnjo dampinga in določila ciljni dobiček po posameznih razredih. Zato je menila, da se je s sorazmerno uporabo dobljene fiksne dajatve za različne razrede ustrezno odpravila škoda industriji Unije.

(337)

Združenje CRIA in zbornica CCCMC sta trdila, da fiksne dajatve zlasti za tretji razred niso primerne, in predlagala, da bi morala Komisija proučiti uvedbo dajatev ad valorem ali pa fiksne dajatve za visokokakovostne izdelke in dajatve ad valorem za nizkokakovostne izdelke. Poleg tega so nekatere strani trdile, da bi morala Komisija upoštevati tudi velikost pnevmatik, saj se razlika v velikosti izraža v ceni pnevmatike. Združenje CRIA in zbornica CCCMC sta trdila tudi, da je dajatev ad valorem primernejša.

(338)

Skupini Giti Group in Prometeon sta trdila, da bi morala biti dajatev v obliki spremenljive dajatve, pri kateri za pnevmatike, ki presegajo določeno minimalno uvozno ceno ali minimalno uvozno ceno (v nadaljnjem besedilu: MIP) na posamezni razred, ne bi bilo treba plačati dajatve. Poleg tega je skupina Giti Group trdila, da bi morala za nesodelujoče proizvajalce še naprej veljati preostala dajatev ad valorem, da bi bila prvi in drugi razred izključena iz obsega končnih ukrepov.

(339)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 302, je Komisija spremenila stopnjo dampinga in določila ciljni dobiček po posameznih razredih. Zato je menila, da se je s sorazmerno uporabo dobljene fiksne dajatve za različne razrede ustrezno odpravila škoda industriji Unije.

(340)

Kar zadeva trditve, da bi bila ena MIP za vse razrede ali MIP na posamezni razred primernejša za odpravo škode, ki jo je povzročil dampinški uvoz, je Komisija upoštevala naslednje:

(341)

Kar zadeva trditve, da mora biti oblika ukrepov ad valorem, je Komisija trdila, da bi dajatev ad valorem spodbudila nadaljnje uvažanje spodnjega dela nabora izdelkov, kot je to utemeljeno v uvodnih izjavah 270 in 271 začasne uredbe. Kar zadeva velikosti, je Komisija ugotovila, da so majhne pnevmatike obsegale približno 15 % obsega uvoza vzorčenih kitajskih proizvajalcev in da uvozniki po navadi uvažajo vse velikosti. Komisija je zato sklenila, da ta premislek ni prevladal nad koristmi uvedbe fiksne dajatve.

(342)

Zato je Komisija ohranila fiksne dajatve kot obliko dokončnih ukrepov.

(343)

Skupina Xingyuan Group je trdila, da je uvozna cena, ki je bila uporabljena kot podlaga za izračun fiksne dajatve, napačno vsebovala stroške po uvozu. Komisija se je strinjala s to trditvijo in je ustrezno prilagodila izračune.

(344)

Ob upoštevanju ugotovljenih stopenj dampinga in stopnje škode, povzročene industriji Unije, bi bilo treba dokončno pobrati zneske, zavarovane z začasno protidampinško dajatvijo, ki je bila uvedena z začasno uredbo. Zavarovane zneske, ki presegajo stopnjo dokončne dajatve, določeno v skladu s členom 1(2) te uredbe, bi bilo treba sprostiti.

(345)

Komisija je bila obveščena, da se je družba Chonche Auto Double Happiness Tyre Corp., Ltd (dodatna oznaka TARIC C333) 13. avgusta 2018 preimenovala v Aeolus Tyre (Taiyuan) Co., Ltd. Zato je treba vse ukrepe, ki so se začasno uporabljali za družbo Chonche Auto Double Happiness Tyre Corp., Ltd, uporabljati za družbo Aeolus Tyre (Taiyuan) Co., Ltd.

(346)

Odbor, ustanovljen s členom 15(1) Uredbe (EU) 2016/1036, ni predložil mnenja –

(1)

Za zagotovitev, da bodo pari valut iz Priloge k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2015/2197 (2) še naprej odražali dejansko korelacijo med zadevnimi valutami, je treba posodobiti seznam tesno koreliranih valut.

(2)

Za namene seznama se 31. marec 2017 uporablja kot končni datum za izračun podatkov za triletno in petletno obdobje, potrebnih za oceno parov valut v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013.

(3)

Ta uredba temelji na osnutku izvedbenih tehničnih standardov, ki ga je Evropski bančni organ (v nadaljnjem besedilu: EBA) predložil Komisiji.

(4)

Glede na to, da potrebne spremembe Izvedbene uredbe (EU) 2015/2197 ne vključujejo bistvenih vsebinskih sprememb, EBA v skladu z drugim pododstavkom člena 15(1) Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (3) ni izvedel odprtega javnega posvetovanja, saj bi bilo to nesorazmerno glede na področje uporabe in učinek zadevnih osnutkov izvedbenih tehničnih standardov.

(5)

Izvedbeno uredbo (EU) 2015/2197 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

(1)

Komisija je v skladu s členom 22 Direktive 2009/119/ES pregledala delovanje in izvajanje te direktive („vmesna ocena“), pri čemer se je pokazala potreba po uvedbi številnih tehničnih sprememb, da bi se olajšalo njeno izvajanje (2).

(2)

Odložitev začetka nove letne obveznosti vzdrževanja zalog iz Direktive 2009/119/ES za tri mesece bi morala državam članicam dati dodaten čas za dokončanje notranjih upravnih postopkov in olajšati doseganje rokov, po možnosti ob nižjih stroških.

(3)

Uredba (ES) št. 1099/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (3) je referenčno merilo pri opredelitvi „zalog nafte“ in določitvi različnih naftnih derivatov, ki so pomembni za izračun obveznosti vzdrževanja zalog, raven varnostnih zalog in posebnih zalog ter namene poročanja. Uredba (ES) št. 1099/2008 je bila večkrat spremenjena. Zaradi tega so sklici v Direktivi 2009/119/ES na določbe v Uredbi (ES) št. 1099/2008 zastareli in jih je treba prilagoditi, da se bodo nanašali na ustrezne določbe v navedeni uredbi.

(4)

Uporaba dveh različnih enačb za izračun količin primarnega bencina, ki niso pomembne za izračun obveznosti vzdrževanja zalog, odvisno od tega, ali je v preteklem letu stopnja donosa primarnega bencina bila pod ali nad 7 %, je v praksi privedla do nihanj v obveznostih vzdrževanja zalog v nekaterih državah članicah, kar lahko povzroči občutno finančno breme in neskladnost in v ciljih direktive ni upravičeno. Odprava 7-odstotnega praga in odobritev enakih možnosti za vse države članice bi morali odpraviti neenakosti in neupravičena nihanja.

(5)

V skladu s skupno politično izjavo z dne 28. septembra 2011 držav članic in Komisije o obrazložitvenih dokumentih (4) so države članice v utemeljenih primerih uradnim obvestilom o ukrepih za prenos priložile enega ali več dokumentov s pojasnitvijo povezav med deli direktive in ustreznimi deli nacionalnih instrumentov za prenos.

(6)

Ukrepi iz te direktive so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega v skladu s členom 23 Direktive 2009/119/ES –

(1)

Okvirni sporazum o obsežnem partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Socialistično republiko Vietnam na drugi strani (1) (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) je začel veljati 1. oktobra 2016.

(2)

S členom 52(1) Sporazuma se ustanovi Skupni odbor, ki je med drugim pristojen za zagotavljanje ustreznega delovanja in izvajanja Sporazuma.

(3)

Člen 52(5) Sporazuma določa, da Skupni odbor sprejme svoj poslovnik, člen 52(3) pa določa, da ustanovi pododbore in posebne delovne skupine.

(4)

Da se zagotovi učinkovito izvajanje Sporazuma, bi bilo treba poslovnik Skupnega odbora sprejeti čim prej.

(5)

Stališče Unije v okviru Skupnega odbora v zvezi s sprejetjem poslovnika Skupnega odbora,ustanovitvijo pododborov in posebnih delovnih skupin ter sprejetjem njihovega mandata bi zato moralo temeljiti na priloženih osnutkih sklepov Skupnega odbora –

(1)

Uredba (ES) št. 854/2004 določa, da se proizvodi živalskega izvora uvažajo samo iz tretje države ali dela tretje države, ki je na seznamu, sestavljenem v skladu z navedeno uredbo.

(2)

Uredba (ES) št. 854/2004 določa tudi, da je treba pri sestavljanju in posodabljanju takih seznamov upoštevati nadzor Unije v tretjih državah in jamstva pristojnih organov tretjih držav v zvezi s skladnostjo ali enakovrednostjo z zakonodajo Unije o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali iz Uredbe (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (2) in zlasti člena 48(3) navedene uredbe.

(3)

Odločba Komisije 2006/766/ES (3) vsebuje seznam tistih tretjih držav, ki izpolnjujejo merila iz Uredbe (ES) št. 854/2004 in torej lahko jamčijo, da navedeni proizvodi izpolnjujejo predpisane sanitarne pogoje iz zakonodaje Unije za varstvo zdravja potrošnikov ter se jih zato lahko izvozi v Unijo. Priloga I k navedeni odločbi določa seznam tretjih držav, iz katerih je dovoljen uvoz školjk, iglokožcev, plaščarjev in morskih polžev za prehrano ljudi, Priloga II pa določa seznam tretjih držav in ozemelj, iz katerih je dovoljen uvoz ribiških proizvodov, ki niso tisti iz Priloge I, za prehrano ljudi. Seznama iz prilog I in II k Odločbi 2006/766/ES navajata tudi omejitve v zvezi s tovrstnim uvozom iz nekaterih tretjih držav.

(4)

Peru je na seznam v Prilogi I k Odločbi 2006/766/ES uvrščen z navedbo, da se lahko v Unijo iz te tretje države uvažajo „samo zamrznjene in predelane školjke, iglokožci, plaščarji in morski polži“. Vendar je Komisija po izbruhu hepatitisa A, povezanega z uživanjem školjk, uvoženih iz Peruja in okuženih z navedenim virusom, sprejela Odločbo 2008/866/ES (4) o začasni prekinitvi uvoza teh proizvodov iz Peruja.

(5)

Perujski pristojni organ je bil zaprošen, da zagotovi zadovoljiva jamstva, da so bile pomanjkljivosti, ugotovljene v zvezi s sistemom spremljanja za odkrivanje virusa pri živih školjkah, odpravljene. Obdobje uporabe Odločbe 2008/866/ES je bilo večkrat podaljšano in se bo izteklo 30. novembra 2018.

(6)

Zadnja revizija Unije v Peruju, ki je ocenjevala vzpostavljeni sistem za nadzor proizvodnje školjk, namenjenih za izvoz v Unijo, je potekala od 25. septembra do 5. oktobra 2017. Glede na ugotovitve te revizije in jamstva perujskih organov so edine školjke, za katere se lahko šteje, da perujski organi lahko zagotovijo zadostna jamstva za izpolnjevanje uvoznih zahtev EU, očiščene pokrovače z izvorom iz akvakulture. Zato bi bilo treba odobritev uvoza školjk iz te države omejiti na očiščene pokrovače z izvorom iz akvakulture. Vnos za Peru na seznamu v Prilogi I k Odločbi 2006/766/ES bi moral vključevati navedeno omejitev.

(7)

Mjanmar je na seznam v Prilogi II k Odločbi 2006/766/ES uvrščen z navedbo, da se lahko v Unijo iz te tretje države uvažajo „samo zamrznjeni ujeti prosto živeči ribiški proizvodi“.

(8)

Mjanmarski pristojni organ je Komisijo zaprosil, da umakne omejitev na trenutnem seznamu ter odobri uvoz proizvodov iz akvakulture in ribiških proizvodov v Unijo. Novembra 2016 in marca 2018 je bil opravljen nadzor Unije, da bi se ocenilo, ali uradni sistem za nadzor, ki so ga vzpostavili mjanmarski organi, lahko zagotavlja, da so pogoji proizvodnje proizvodov iz akvakulture in ribiških proizvodov v Mjanmaru, ki so namenjeni za izvoz v Unijo, v skladu z zahtevami iz zakonodaje Unije in zlasti s potrdilom o zdravstvenem stanju iz vzorca veterinarskega spričevala iz Dodatka IV k Prilogi VI k Uredbi Komisije (ES) št. 2074/2005 (5).

(9)

Ob upoštevanju ugodnega rezultata tega nadzora, vključitve Mjanmara v Prilogo k Sklepu Komisije 2011/163/EU (6) in jamstev mjanmarskih pristojnih organov bi bilo treba uvoz ribiških proizvodov, namenjenih za prehrano ljudi, vključno s proizvodi iz akvakulture, dovoliti brez omejitev.

(10)

Odločbo 2006/766/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(11)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –