16.10.2018

Uradni list Evropske unije

L 259/1

UREDBA SVETA (EU) 2018/1541

z dne 2. oktobra 2018

o spremembi uredb (EU) št. 904/2010 in (EU) 2017/2454 glede ukrepov za okrepitev upravnega sodelovanja na področju davka na dodano vrednost

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 113 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (1),

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (2),

v skladu s posebnim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Sedanji sistem obdavčevanja trgovine med državami članicami temelji na prehodni ureditvi, uvedeni leta 1993, ki je postala zastarela in izpostavljena goljufijam v zelo zapletenem sistemu davka na dodano vrednost (DDV). Komisija je oktobra 2017 predložila zakonodajni predlog, ki določa načela za dokončni sistem DDV za čezmejno trgovanje med podjetji med državami članicami, ki bi temeljil na obdavčitvi čezmejnih dobav v namembni državi članici. Ker lahko traja več let, preden se bo dokončni sistem DDV za trgovanje znotraj Unije v celoti izvajal, so potrebni kratkoročni ukrepi za učinkovitejši in bolj pravočasen boj proti čezmejnim goljufijam na področju DDV. Izboljšanje in poenostavitev instrumentov za upravno sodelovanje, zlasti Eurofisca, sta prav tako bistvenega pomena v boju proti goljufijam na področju DDV na splošno in za krepitev zaupanja med davčnimi organi pred uvedbo dokončnega režima DDV.

(2)

Za boj proti goljufijam na področju DDV je pogosto potrebno izvajanje uradne preiskave, zlasti kadar davčni zavezanec nima sedeža v državah članicah, v katerih je treba plačati davek. Za zagotavljanje ustreznega izvrševanja DDV ter preprečevanje podvajanja dela in upravnih bremen davčnih organov in podjetij, kadar najmanj dve državi članici menita, da je potrebna uradna preiskava zneskov, ki jih izkaže davčni zavezanec, ki nima sedeža na njunem ozemlju, vendar je tam obdavčljiv, bi morala država članica, v kateri ima davčni zavezanec sedež, opraviti preiskavo, razen če zadevni zavezanec lahko zagotovi zahtevane informacije. Države članice, ki preiskavo zahtevajo, bi morale biti pripravljene državi članici sedeža pomagati z aktivnim sodelovanjem pri preiskavi. Ker so uradniki držav članic prosilk morda bolje seznanjeni z dejstvi in okoliščinami primera in kadar zaprošena država članica ne zahteva uradnikov države članice prosilke, morajo uradniki slednje imeti možnost, da so prisotni pri upravni preiskavi, če so izpolnjeni pogoji za takšno prisotnost v skladu z nacionalno zakonodajo zaprošene države članice. Ob tej priložnosti bi morali imeti uradniki države članice prosilke dostop do istih prostorov in dokumentov kot uradniki zaprošene države članice na podlagi njihovega posredovanja. Kadar zakonodaja zaprošene države članice vsebuje takšne pogoje za zagotavljanje prisotnosti, bi bilo treba predpostaviti, da bo zaprošena država članica sprejela potrebne ukrepe za izpolnitev teh pogojev. Vsekakor pa bi morali imeti uradniki držav članic prosilk možnost biti prisotni, kadar bi se jim to zdelo potrebno, pri posvetovanjih o preiskavi v zaprošeni državi članici z uradniki te države članice, potem ko bi jih o tem obvestili. Uradniki bi na teh posvetovanjih lahko izmenjali informacije in mnenja o poteku preiskave ter predlagali možne ukrepe in o njih razpravljali.

(3)

Posredovanje informacij brez predhodne zahteve pristojnim organom drugih držav članic v skladu z Uredbo Sveta (EU) št. 904/2010 (3) bi moralo biti čim bolj enostavno in učinkovito. Zato je treba pristojnim organom omogočiti, da informacije pošljejo na druge načine kot s standardnimi obrazci, kadar se jim zdijo ti varni načini bolj primerni in privolijo v njihovo uporabo ali kadar informacije prejmejo od tretje države.

(4)

Oprostitev plačila DDV za uvoz blaga, določena v členu 143(2) Direktive Sveta 2006/112/ES (4) (carinska postopka 42 in 63), se pogosto zlorabi in blago se preusmeri na črni trg, ne da bi bil plačan DDV. Zato je bistvenega pomena, da imajo carinski uradniki, kadar preverjajo, ali so izpolnjene zahteve za uporabo oprostitve, dostop do registra identifikacijskih številk za DDV in rekapitulacijskih poročil. Poleg tega bi morale biti informacije, ki jih carinski organi pregledujejo v okviru tega postopka, na voljo tudi pristojnim organom države članice, v kateri bi se morala opraviti poznejša pridobitev blaga znotraj Skupnosti.

(5)

Zaradi boja proti goljufijam, ki izhajajo iz dvojnega režima DDV, ki velja za vozila, bi morali imeti uradniki za zvezo Eurofisca avtomatičen dostop do podatkov iz registrov vozil. To bi jim omogočilo, da bi hitro ugotovili, kdo je izvedel goljufive transakcije in kje. Tak dostop bi moral biti na voljo prek programske aplikacije Evropski informacijski sistem za prometna in vozniška dovoljenja (EUCARIS), katerega uporaba je za države članice obvezna v skladu s sklepoma Sveta 2008/615/PNZ (5) in 2008/616/PNZ (6) glede podatkov iz registrov vozil.

(6)

Da bi zagotovili enotne pogoje za izvajanje določb o avtomatičnem dostopu do informacij, ki jih pregledujejo carinski organi, in do podatkov iz registrov vozil, bi bilo treba Komisiji podeliti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (7).

(7)

Uredba (EU) št. 904/2010 za namene zagotavljanja uspešnega in učinkovitega nadziranja DDV pri čezmejnih transakcijah določa prisotnost uradnikov v upravnih uradih in med uradnimi preiskavami v drugih državah članicah. Za krepitev zmogljivosti davčnih organov za preverjanje čezmejnih dobav bi morale biti opravljene skupne uradne preiskave, ki bi uradnikom iz dveh ali več držav članic omogočile, da oblikujejo eno samo ekipo in dejavno sodelujejo v skupni uradni preiskavi.

(8)

Za boj proti najhujšim čezmejnim goljufijam je treba pojasniti in okrepiti upravljanje, naloge in delovanje Eurofisca. Uradnikom za zvezo Eurofisca bi bilo treba omogočiti, da bi lahko hitro dostopali do vseh potrebnih informacij, jih izmenjevali, obdelovali in analizirali ter usklajevali morebitne nadaljnje ukrepe. Vendar pa tako usklajevanje ne pomeni pravice, da se od sodelujoče države članice zahtevajo kakršni koli specifični preiskovalni ukrepi. Prav tako je treba okrepiti boj proti goljufijam na področju DDV na ravni Unije, zlasti tako, da se koordinatorjem za delovna področja Eurofisca omogoči, da od Agencije Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) in Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) zahtevajo ciljne informacije. Zato bi moralo biti koordinatorjem za delovna področja Eurofisca omogočeno, da Europolu in OLAF pošljejo toliko informacij, kot je potrebno, da v zameno od obeh pridobijo relevantne informacije.

(9)	Da bi zagotovili enotne pogoje za izvajanje določb o Eurofiscu, bi bilo treba Komisiji podeliti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011.

(10)	Z organiziranjem posredovanja zahtevkov za vračilo DDV v skladu s členom 5 Direktive Sveta 2008/9/ES (8) je mogoče zmanjšati upravna bremena pristojnih organov pri izterjavi neplačanih davčnih obveznosti v državi članici sedeža.

(11)

Države članice lahko OLAF tudi sporočijo relevantne informacije, kadar menijo, da je to primerno. To bi OLAF omogočilo izpolnjevati njegove naloge izvajanja upravnih preiskav goljufij, korupcije in drugih nezakonitih dejavnosti, ki škodijo finančnim interesom Unije, in zagotavljati pomoč državam članicam pri usklajevanju njihovega delovanja za zaščito finančnih interesov Unije pred goljufijami.

(12)	Komisija ima lahko dostop do informacij, sporočenih ali zbranih v skladu z Uredbo (EU) št. 904/2010, samo, kolikor je to potrebno za oskrbo, vzdrževanje in razvoj elektronskih sistemov, ki jih gosti Komisija in ki jih uporabljajo države članice za namene te uredbe.

(13)

Za obdelavo osebnih podatkov za namen Uredbe (EU) št. 904/2010 se uporablja Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta (9). Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (10) se uporablja za obdelavo osebnih podatkov v institucijah in organih Unije za namene navedene uredbe. Boj proti goljufijam na področju DDV velja za pomemben cilj, ki je v splošnem javnem interesu tako Unije kot njenih držav članic. Za namene doseganja ciljev Uredbe (EU) št. 904/2010, tj. ciljev sodelovanja in izmenjave informacij, ki omogočajo pravilno odmero DDV, spremljanja pravilne uporabe DDV, predvsem pri transakcijah znotraj Skupnosti, in boja proti goljufijam na področju DDV, je primerno določiti specifične in prilagojene omejitve nekaterih pravic in obveznosti, določenih v Uredbi (EU) 2016/679.

(14)

Natančneje, dosledna uporaba pravic in obveznosti, določenih v Uredbi (EU) 2016/679, bi resno ogrozila učinkovitost boja proti goljufijam na področju DDV, saj bi posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki, zlasti omogočila oviranje preiskav v teku, pa tudi ugotavljanja tveganja. To bi ogrozilo uradne ali sodne poizvedbe, analize, preiskovanje ali postopke, ki se izvajajo v skladu z Uredbo (EU) št. 904/2010. Onemogočilo bi tudi upravno sodelovanje med pristojnimi organi, kar je ključni instrument boja proti goljufijam na področju DDV. Zato bi bilo treba določiti omejitve pravice do preglednih informacij, pravice do prejemanja informacij, kadar so osebni podatki pridobljeni od posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, pravice do prejemanja informacij, kadar osebni podatki niso bili pridobljeni od posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, pravice dostopa posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, pravice do izbrisa, pravice do ugovora obdelavi osebnih podatkov in pravice v zvezi z avtomatiziranim sprejemanjem posameznih odločitev, vključno s profiliranjem. Uveljavljanje teh pravic bi moralo biti omejeno samo toliko časa, kot je potrebno, da se ne ogrozijo cilji, ki se zasledujejo na podlagi člena 1 Uredbe (EU) št. 904/2010. Ta omejitev bi se morala uporabljati samo za določene vrste podatkov iz členov 1, 14 in 17 navedene uredbe, kolikor je to nujno potrebno za zagotovitev skladnosti z zakonodajo o DDV ter z ustreznimi določbami te uredbe.

(15)

Ker cilja. preprečevanja, preiskovanja in odkrivanja utaj DDV ali goljufij na področju DDV, ni mogoče doseči na druge, manj omejevalne načine enakega učinka, so te omejitve strogo potrebne za namen doseganja zadevnega konkretnega namena. Te omejitve so tudi sorazmerne glede na izpad prihodkov za Unijo in države članice, pa tudi glede na ključni pomen dajanja informacij na voljo zaradi učinkovitega boja proti goljufijam. Obdelava in hramba informacij, ki se zbirajo in izmenjujejo v okviru te uredbe, sta omejeni na cilje boja proti goljufijam na področju DDV. Informacije, ki se zbirajo in izmenjujejo v okviru te uredbe, ne zadevajo občutljivih podatkov. Informacije se ne smejo nadalje obdelovati na način, ki ni združljiv s temi nameni, kar vključuje tudi prepoved obdelave informacij v komercialne namene. Kar zadeva zaščitne ukrepe za preprečevanje zlorab ali nezakonitega dostopa ali prenosa, so v Uredbi (EU) št. 904/2010 že določeni podrobni pogoji glede dostopa pristojnih nacionalnih organov do podatkov in nadaljnje uporabe podatkov, da se uresniči splošni cilj navedene uredbe. Obdobje hrambe podatkov bi moralo biti omejeno na to, kar je nujno potrebno za namen uresničevanja zastavljenih ciljev.

(16)

Z Uredbo Sveta (EU) 2017/2454 (11) je bil spremenjen tudi člen 17 Uredbe (EU) št. 904/2010, ki se začne uporabljati 1. januarja 2021, zato je treba spremeniti Uredbo (EU) 2017/2454, da se posodobi sklicevanje na navedeni člen. Uredba Sveta (EU) 2017/2454 spreminja tudi Prilogo I k Uredbi (EU) št. 904/2010 z začetkom uporabe 1. januarja 2021, zato je treba spremeniti Uredbo (EU) 2017/2454, saj Priloga I ni več potrebna in bi jo bilo torej treba črtati.

(17)	Ker bo za izvajanje določb o avtomatičnem dostopu do informacij, ki jih pregledujejo carinski organi, in do podatkov iz registrov vozil potreben nov tehnološki razvoj, je treba njihovo uporabo odložiti, da bodo lahko države članice in Komisija dosegle ta razvoj.

(18)

Ker ciljev te uredbe, in sicer izboljšanje instrumentov sodelovanja med državami članicami in boj proti čezmejnim goljufijam na področju DDV, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(19)	V skladu s členom 28(2) Uredbe (ES) št. 45/2001 je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je 21. marca 2018 dal uradne pripombe.

(20)	Uredbo (EU) št. 904/2010 in Uredbo (EU) 2017/2454 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Spremembe Uredbe (EU) št. 904/2010

Uredba (EU) št. 904/2010 se spremeni:

člen 7 se spremeni:

(a)	odstavek 3 se črta;

(b)

odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4. Zahteva iz odstavka 1 lahko vsebuje obrazložen zahtevek za točno določeno uradno preiskavo. Zaprošeni organ opravi uradno preiskavo in se pri tem po potrebi posvetuje z organom prosilcem. Če zaprošeni organ zavzame stališče, da uradna preiskava ni potrebna, takoj obvesti organa prosilca o razlogih za tako stališče.

Ne glede na prvi pododstavek se lahko preiskava zneskov, ki jih za blago, ki ga je dobavil, ali storitve, ki jih je opravil, izkaže ali bi jih moral izkazati davčni zavezanec s sedežem v državi članici zaprošenega organa ter so obdavčljivi v državi članici organa prosilca, zavrne le:

(a)	na podlagi razlogov iz člena 54(1), ki jih oceni zaprošeni organ v skladu z izjavo o najboljših praksah v zvezi z medsebojnim vplivom tega odstavka in člena 54(1), ki se sprejme v skladu s postopkom iz člena 58(2);

(b)	na podlagi razlogov iz člena 54(2), (3) in (4);

(c)	iz razloga, da je zaprošeni organ organu prosilcu že predložil informacije o istem davčnem zavezancu, ki so bile pridobljene v uradni preiskavi, izvedeni pred manj kot dvema letoma.

Kadar zaprošeni organ zavrne uradno preiskavo iz drugega pododstavka iz razlogov, navedenih v točki (a) ali (b), organu prosilcu kljub temu predloži datume in zneske vseh zadevnih dobav, ki jih je davčni zavezanec opravil v zadnjih dveh letih v državi članici organa prosilca.“;

(c)

vstavi se naslednji odstavek:

„4a. Kadar pristojni organi najmanj dveh držav članic menijo, da je potrebna uradna preiskava zneskov iz drugega pododstavka odstavka 4 tega člena, in vložijo skupni obrazloženi zahtevek, v katerem so navedeni sumi ali dokaz za tveganje utaje DDV ali goljufije na področju DDV, zaprošeni organ ne zavrne izvedbe preiskave, razen na podlagi razlogov iz točke (b) člena 54(1), člena 54 (2), (3) ali (4). Kadar ima zaprošena država članica že zahtevane informacije, jih pošlje državam članicam prosilkam. Kadar države prosilke niso zadovoljne s prejetimi informacijami, zaprošeno državo članico obvestijo, naj nadaljuje uradno preiskavo.

Na zahtevo zaprošene države članice v uradni preiskavi sodelujejo uradniki, ki jih pooblastijo organi prosilci. Taka uradna preiskava poteka skupno in se izvede pod vodstvom in v skladu z zakonodajo zaprošene države članice. Uradniki organa prosilca imajo dostop do istih prostorov in dokumentov kot uradniki zaprošenega organa ter lahko opravljajo tudi razgovore z davčnimi zavezanci, če to dopušča zakonodaja zaprošene države članice za njene uradnike. Pooblastila uradnikov organov prosilcev v zvezi s pregledom se izvajajo samo za namen uradne preiskave.

Kadar zaprošena država članica ne zahteva uradnikov države članice prosilke, so uradniki katere koli od držav članic prosilk lahko prisotni pri uradni preiskavi in izvajajo pooblastila iz člena 28(2), v kolikor so izpolnjeni pogoji v skladu z nacionalnim pravom zaprošene države članice. Uradniki teh držav članic prosilk so v vsakem primeru lahko prisotni pri posvetovanjih.

Kadar je predvideno sodelovanje ali prisotnost uradnikov držav članic prosilk, se uradna preiskava izvede le, ko je ta udeležba ali prisotnost za namene uradne preiskave zagotovljena.“;

v členu 13 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3. Informacije se pošljejo s standardnimi obrazci, razen v primerih iz člena 50 ali v posebnih primerih, kadar zadevni pristojni organi menijo, da so drugi varni načini bolj primerni, in privolijo v njihovo uporabo.

Komisija sprejme standardne obrazce z izvedbenimi akti. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 58(2).“;

člen 17 se spremeni:

(a)

v odstavku 1 se doda naslednja točka:

„(f)	informacije, ki jih zbira v skladu s točkama (a) in (b) člena 143(2) Direktive 2006/112/ES, ter državo porekla, namembno državo, tarifno oznako, valuto, celotni znesek, menjalni tečaj, ceno postavke in neto maso.“;

(b)	odstavek 2 se nadomesti z naslednjim: „2. Komisija z izvedbenimi akti sprejme tehnične podrobnosti o avtomatični preiskavi informacij iz točk (a) do (f) odstavka 1 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 58(2).“;

(c)	doda se naslednji odstavek: „3. Komisija z izvedbenimi akti določi podatkovne elemente informacij iz točke (f) odstavka 1 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 58(2).“;

člen 21 se spremeni:

(a)	vstavi se naslednji odstavek: „1a. Vsaka država članica odobri svojim uradnikom, ki preverjajo zahteve iz člena 143(2) Direktive 2006/112/ES, dostop do informacij iz točk (a) do (c) člena (17)(1) te uredbe, za katere druge države članice odobrijo avtomatični dostop.“;

(b)

v odstavku 2 se točka (e) spremeni:

(i)

točki (i) in (ii) se nadomestita z naslednjim:

„(i)	dostop je povezan s preiskavo domnevne goljufije oziroma je namenjen odkrivanju goljufij;

(ii)	dostop poteka prek uradnika za zvezo Eurofisca iz člena 36(1), ki ima osebno uporabniško identifikacijo za elektronske sisteme, ki omogočajo dostop do teh informacij.“;

(ii)	točka (iii) se črta;

(c)

vstavi se naslednji odstavek:

„2a. Glede informacij iz točke (f) člena 17(1) so dostopne naslednje podrobnosti:

(a)	identifikacijske številke za DDV, ki jih je izdala država članica prejemnica informacij;

(b)	identifikacijske številke za DDV uvoznika ali njegovega davčnega zastopnika, ki dobavlja blago osebam, ki imajo identifikacijsko številko za DDV iz točke (a) tega odstavka;

(c)	država porekla, namembna država, tarifna oznaka, celotni znesek in neto masa uvoženega blaga, čemur sledi dobava blaga znotraj Skupnosti, ki jo opravi vsaka oseba iz točke (b) tega odstavka vsaki osebi, ki ima identifikacijsko številko za DDV iz točke (a) tega odstavka;

(d)

država porekla, namembna država, tarifna oznaka, valuta, celotni znesek, menjalni tečaj, cena postavke in neto masa uvoženega blaga, čemur sledi dobava blaga znotraj Skupnosti, ki jo opravi vsaka oseba iz točke (b) tega odstavka vsaki osebi, ki ima identifikacijsko številko za DDV, ki je izdana v drugi državi članici, pod naslednjimi pogoji:

(i)	dostop je povezan s preiskavo domnevne goljufije oziroma je namenjen odkrivanju goljufij;

(ii)	dostop poteka prek uradnika za zvezo Eurofisca iz člena 36(1), ki ima osebno uporabniško identifikacijo za elektronske sisteme, ki omogočajo dostop do teh informacij.

Vrednosti iz točk (c) in (d) prvega pododstavka so izražene v valuti države članice, ki posreduje informacije, in se nanašajo na vsako postavko za blago v carinski deklaraciji.“;

(d)

doda se naslednji odstavek:

„3. Komisija z izvedbenimi akti določi praktične postopke glede pogojev, opredeljenih v točki (e) odstavka 2 tega člena, s čimer državi članici, ki posreduje informacije, omogoči identifikacijo uradnika za zvezo Eurofisca, ki ima dostop do informacij. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 58(2).“;

(e)

odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3. Komisija z izvedbenimi akti določi praktične postopke glede pogojev, opredeljenih v točki (e) odstavka 2 in v točki (d) odstavka 2a tega člena, s čimer državi članici, ki posreduje informacije, omogoči identifikacijo uradnika za zvezo Eurofisca, ki ima dostop do informacij. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 58(2).“;

vstavi se naslednji člen:

„Člen 21a

1. Vsaka država članica odobri pristojnemu organu katere koli druge države članice avtomatičen dostop do naslednjih informacij v zvezi z nacionalnimi registracijami vozil:

(a)	identifikacijskih podatkov o vozilih;

(b)	identifikacijskih podatkov o lastnikih in imetnikih vozila, v imenu katerih je vozilo registrirano, kot je opredeljeno v zakonu države članice registracije.

2. Dostop do informacij iz odstavka 1 se odobri pod naslednjimi pogoji:

(a)	dostop je povezan s preiskavo domnevne goljufije na področju DDV oziroma je namenjen odkrivanju goljufij na področju DDV;

(b)	dostop poteka prek uradnika za zvezo Eurofisca iz člena 36(1), ki ima osebno uporabniško identifikacijo za elektronske sisteme, ki omogočajo dostop do teh informacij.

3. Komisija z izvedbenimi akti določi podatkovne elemente in tehnične podrobnosti v zvezi z avtomatično preiskavo informacij iz odstavka 1 tega člena ter praktično ureditev glede pogojev, opredeljenih v odstavku 2 tega člena, s čimer državi članici, ki posreduje informacije, omogoči identifikacijo uradnika za zvezo Eurofisca, ki ima dostop do informacij. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 58(2).“;

člen 24 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 24

Kadar pristojni organi držav članic za namene členov 17 do 21a informacije izmenjujejo z elektronskimi sredstvi, sprejmejo vse potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo izpolnjevanje obveznosti iz člena 55.

Države članice so odgovorne za razvoj svojih sistemov, ki je nujen za izmenjavo teh informacij z uporabo omrežja CCN/CSI ali drugega podobnega varnega omrežja, ki se uporablja za izmenjavo informacij iz člena 21a z elektronskimi sredstvi.“;

7.	naslov poglavja VII se nadomesti z naslednjim: „PRISOTNOST V UPRAVNIH URADIH TER MED URADNIMI PREISKAVAMI IN SKUPNIMI URADNIMI PREISKAVAMI“;

člen 28 se spremeni:

(a)

vstavi se naslednji odstavek:

„2a. Po dogovoru med organi prosilci in zaprošenim organom ter v skladu z ureditvijo, ki jo določi slednji, lahko uradniki, ki jih pooblastijo organi prosilci, za namene zbiranja in izmenjave informacij iz člena 1 sodelujejo v uradnih preiskavah, ki se izvajajo na ozemlju zaprošene države članice. Take uradne preiskave izvajajo skupaj uradniki organa prosilca in zaprošenega organa ter potekajo pod vodstvom in v skladu z zakonodajo zaprošene države članice. Uradniki organa prosilca imajo dostop do istih prostorov in dokumentov kot uradniki zaprošenega organa in lahko opravljajo tudi razgovore z davčnimi zavezanci, če to dopušča zakonodaja zaprošene države članice za njene lastne uradnike.

Če to dopušča zakonodaja zaprošene države članice, imajo uradniki držav članic prosilk enaka pooblastila v zvezi s pregledom kot tista, podeljena uradnikom zaprošene države članice.

Pooblastila uradnikov organov prosilcev v zvezi s pregledom se izvajajo samo za namen uradne preiskave.

Po dogovoru med organi prosilci in zaprošenim organom ter v skladu z ureditvijo, ki jo določi slednji, lahko sodelujoči organi pripravijo skupno poročilo o preiskavi.“;

(b)	odstavek 3 se nadomesti z naslednjim: „3. Uradniki organa prosilca, ki so prisotni v drugi državi članici v skladu z odstavki 1, 2 in 2a, morajo biti vedno zmožni predložiti pisno pooblastilo, v katerem je navedena njihova identiteta in uradni položaj.“;

člen 33 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Da bi spodbudili in olajšali večstransko sodelovanje v boju proti goljufijam na področju DDV, se s tem poglavjem vzpostavi mreža za hitro izmenjavo, obdelavo in analiziranje ciljnih informacij o čezmejnih goljufijah med državami članicami ter za koordiniranje morebitnih nadaljnjih ukrepov (v nadaljnjem besedilu: Eurofisc).“;

(b)

odstavek 2 se spremeni:

(i)

točki (b) in (c) se nadomestita z naslednjim:

„(b)	izvajajo in usklajujejo hitro večstransko izmenjavo ter skupno obdelavo in analizo ciljnih informacij o čezmejnih goljufijah na tematskih področjih, kjer deluje Eurofisc (v nadaljnjem besedilu: delovna področja Eurofisca);

(c)	usklajujejo delo uradnikov za zvezo Eurofisca iz člena 36(1) iz sodelujočih držav članic pri ukrepanju na podlagi prejetih opozoril in informacij;“;

(ii)

doda se naslednja točka:

„(d)	usklajujejo uradne preiskave sodelujočih držav članic v zvezi z goljufijami, ki jih identificirajo uradniki za zvezo Eurofisca iz člena 36(1), pri čemer niso pristojne, da od držav članic zahtevajo izvedbo uradnih preiskav.“;

10.

v členu 34 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2. Države članice, ki so se odločile sodelovati na delovnem področju Eurofisca, dejavno sodelujejo v večstranski izmenjavi ter pri skupni obdelavi in analiziranju ciljnih informacij o čezmejnih goljufijah med vsemi sodelujočimi državami članicami ter pri koordiniranju morebitnih nadaljnjih ukrepov.“;

11.	člen 35 se nadomesti z naslednjim: „Člen 35 Komisija nudi Eurofiscu tehnično in logistično podporo. Komisija nima dostopa do informacij iz člena 1, ki se lahko izmenjujejo prek Eurofisca, razen v okoliščinah, določenih v členu 55(2).“;

12.

člen 36 se spremeni:

(a)

vstavi se naslednji odstavek:

„1a. Uradniki za zvezo držav članic izmed uradnikov za zvezo Eurofisca za omejeno obdobje imenujejo predsednika Eurofisca.

Uradniki za zvezo držav članic:

(a)	se dogovorijo o vzpostavitvi in ukinitvi delovnih področij Eurofisca;

(b)	preučijo morebitna vprašanja, ki se nanašajo na operativno delovanje Eurofisca;

(c)	vsaj enkrat na leto ocenijo uspešnost in učinkovitost izvajanja dejavnosti Eurofisca;

(d)	potrdijo letno poročilo iz člena 37.“;

(b)

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Uradniki za zvezo držav članic, ki sodelujejo na katerem koli delovnem področju Eurofisca (v nadaljnjem besedilu: sodelujoči uradniki za zvezo Eurofisca), izmed sodelujočih uradnikov za zvezo Eurofisca za omejeno obdobje imenujejo koordinatorja za delovna področja Eurofisca.

Koordinatorji za delovna področja Eurofisca:

(a)	pregledujejo informacije, ki jih prejmejo od sodelujočih uradnikov za zvezo Eurofisca, kot je dogovorjeno med sodelujočimi na delovnem področju, in dajejo vse informacije na voljo drugim sodelujočim uradnikom za zvezo Eurofisca; te informacije se izmenjujejo z elektronskimi sredstvi;

(b)

zagotavljajo, da so informacije, ki jih prejmejo od sodelujočih uradnikov za zvezo Eurofisca, obdelane in analizirane skupaj z ustreznimi ciljnimi informacijami o čezmejnih goljufijah, sporočenimi ali zbranimi v skladu s to uredbo, kot je dogovorjeno med sodelujočimi na delovnem področju, in rezultat dajo na voljo vsem sodelujočim uradnikom za zvezo Eurofisca;

(c)	dajejo povratne informacije vsem sodelujočim uradnikom za zvezo Eurofisca;

(d)	predložijo letno poročilo o dejavnostih na delovnem področju uradnikom za zvezo držav članic.“;

(c)

dodajo se naslednji odstavki:

„3. Koordinatorji za delovna področja Eurofisca lahko zahtevajo relevantne informacije od Agencije Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) in Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF). V ta namen in v skladu z dogovorom med sodelujočimi na delovnem področju jima lahko posredujejo toliko informacij, kot je potrebno, da prejmejo zahtevane informacije.

4. Koordinatorji za delovna področja Eurofisca dajejo informacije, ki jih prejmejo od Europola in OLAF, na voljo drugim sodelujočim uradnikom za zvezo Eurofisca; te informacije se izmenjujejo z elektronskimi sredstvi.

5. Koordinatorji za delovna področja Eurofisca prav tako zagotavljajo, da so informacije, ki jih prejmejo od Europola in OLAF, obdelane in analizirane skupaj z ustreznimi ciljnimi informacijami, sporočenimi ali zbranimi v skladu s to uredbo, kot je dogovorjeno med sodelujočimi na delovnem področju, in rezultate dajo na voljo sodelujočim uradnikom za zvezo Eurofisca.“;

13.

člen 37 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 37

Predsednik Eurofisca Odboru iz člena 58(1) predloži letno poročilo o dejavnostih na vseh delovnih področjih.

Komisija z izvedbenimi akti sprejme postopkovno ureditev v zvezi z Eurofiscom. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 58(2).“;

14.

v členu 48(1) se dodajo naslednji pododstavki:

„Kadar država članica sedeža ugotovi, da ima davčni zavezanec, ki vloži zahtevek za vračilo DDV v skladu s členom 5 Direktive 2008/9/ES, davčne obveznosti v tej državi članici sedeža, lahko zaprosi za soglasje davčnega zavezanca glede nakazila vračila DDV neposredno tej državi članici, da se poravnajo neporavnane davčne obveznosti. Če davčni zavezanec soglaša s tem nakazilom, država članica sedeža sporoči državi članici vračila znesek, glede katerega je bilo pridobljeno soglasje, država članica vračila pa v imenu davčnega zavezanca ta znesek nakaže državi članici sedeža. Država članica sedeža obvesti davčnega zavezanca, ali je z nakazanim zneskom svoje davčne obveznosti, ki izhajajo iz nacionalnega prava in upravnih praks, poravnal v celoti ali le delno. Vendar pa nakazilo vračila DDV državi članici sedeža ne vpliva na pravico države članice vračila, da izterja obveznosti, ki jih ima davčni zavezanec do nje.

Kadar so davčne obveznosti v državi članici sedeža sporne, lahko država članica sedeža s soglasjem davčnega zavezanca uporabi nakazilo zneskov vračila kot ukrep zadržanja, pod pogojem, da se v tej državi članici zagotavlja učinkovit sodni nadzor.“;

15.	naslov poglavja XIII se nadomesti z naslednjim: „RAZMERJA DO KOMISIJE TER DRUGIH INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ UNIJE“;

16.

v členu 49 se vstavi naslednji odstavek:

„2a. Države članice lahko OLAF sporočijo relevantne informacije, da lahko OLAF v skladu s svojim mandatom preuči ustrezne ukrepe. Kadar so te informacije prejele od druge države članice, lahko slednja zahteva, da je za posredovanje informacij potrebno njeno predhodno soglasje.“;

17.

člen 55 se spremeni:

(a)

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Osebe, ki jih ustrezno pooblasti organ Komisije za varnostno akreditacijo, imajo lahko dostop do teh informacij samo, kolikor je to potrebno za oskrbo, vzdrževanje in razvoj elektronskih sistemov, ki jih gosti Komisija in ki jih uporabljajo države članice za izvajanje te uredbe.“;

(b)

odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5. Vsako shranjevanje, obdelavo ali izmenjavo informacij iz te uredbe ureja uredbi (EU) 2016/679 (*1) in (ES) št. 45/2001 (*2) Evropskega parlamenta in Sveta. Vendar pa države članice za namene pravilne uporabe te uredbe omejijo obseg obveznosti in pravic, opredeljenih v členih 12 do 15, 17, 21 in 22 Uredbe (EU) 2016/679. Take omejitve so omejene na to, kar je nujno potrebno za zaščito interesov iz točke (e) člena 23(1) navedene uredbe, zlasti:

(a)	da bi pristojnim organom držav članic omogočili ustrezno opravljanje nalog za namene te uredbe ali

(b)	da bi se izognili oviranju uradnih ali sodnih poizvedb, analiz, preiskav ali postopkov za namene te uredbe ter zagotovili, da ni ogroženo preprečevanje, preiskovanje in odkrivanje davčne utaje in davčnih goljufij.

Obdelava in shranjevanje informacij iz te uredbe se izvajata samo za namene iz člena 1(1) te uredbe, informacije pa se nadalje ne obdelujejo na način, ki je nezdružljiv s temi nameni. Prepovedana je obdelava osebnih podatkov na podlagi te uredbe v kakršne koli druge namene, npr. komercialne. Roki hrambe teh informacij se omejijo, kolikor je potrebno za doseganje teh namenov. Roki hrambe informacij iz člena 17 te uredbe se določijo glede na zastaralne roke, ki jih določa zakonodaja zadevnih držav članic, vendar niso daljši kot deset let.

(*1) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1)."

(*2) Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).“;"

18.

v členu 58 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2. Kadar koli se navaja ta odstavek, se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (*3).

(*3) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).“;"

19.	Priloga I se črta.

Člen 2

Spremembe Uredbe (EU) 2017/2454

Člen 1 Uredbe (EU) 2017/2454 se spremeni:

točka 5 se nadomesti z naslednjim:

„(5)	v členu 17 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim: „2. Komisija z izvedbenimi akti sprejme tehnične podrobnosti o avtomatični preiskavi informacij iz točk (a) do (f) odstavka 1 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 58(2).““;

2.	točka 8 se črta.

Člen 3

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Točka 3(a), (b) in (c), točka 4(a), (c) in (e) ter točke 5, 6 in 14 člena 1 se uporabljajo od 1. januarja 2020.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Luxembourgu, 2. oktobra 2018

Za Svet

Predsednik

H. LÖGER

(1) Mnenje Evropskega parlamenta z dne 3. julija 2018 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(2) Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega sveta z dne 23. maja 2018 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(3) Uredba Sveta (EU) št. 904/2010 z dne 7. oktobra 2010 o upravnem sodelovanju in boju proti goljufijam na področju davka na dodano vrednost (UL L 268, 12.10.2010, str. 1).

(4) Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 347, 11.12.2006, str. 1).

(5) Sklep Sveta 2008/615/PNZ z dne 23. junija 2008 o poglobitvi čezmejnega sodelovanja, zlasti na področju boja proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu (UL L 210, 6.8.2008, str. 1).

(6) Sklep Sveta 2008/616/PNZ z dne 23. junija 2008 o izvajanju Sklepa 2008/615/PNZ o poglobitvi čezmejnega sodelovanja, zlasti na področju boja proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu (UL L 210, 6.8.2008, str. 12).

(7) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(8) Direktiva Sveta 2008/9/ES z dne 12. februarja 2008 o podrobnih pravilih za vračilo davka na dodano vrednost, opredeljenih v Direktivi 2006/112/ES, davčnim zavezancem, ki nimajo sedeža v državi članici vračila, ampak v drugi državi članici (UL L 44, 20.2.2008, str. 23).

(9) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

(10) Uredba (ES) št. 45/2001 evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).

(11) Uredba Sveta (EU) 2017/2454 z dne 5. decembra 2017 o spremembi Uredbe (EU) št. 904/2010 o upravnem sodelovanju in boju proti goljufijam na področju davka na dodano vrednost (UL L 348, 29.12.2017, str. 1).

16.10.2018

Uradni list Evropske unije

L 259/12

UREDBA SVETA (EU) 2018/1542

z dne 15. oktobra 2018

o omejevalnih ukrepih proti širjenju in uporabi kemičnega orožja

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 215 Pogodbe,

ob upoštevanju Sklepa Sveta (SZVP) 2018/1544 z dne 15. oktobra 2018 o omejevalnih ukrepih proti širjenju in uporabi kemičnega orožja (1),

ob upoštevanju skupnega predloga visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Evropski svet je 22. marca 2018 sklenil, da je uporaba kemičnega orožja, vključno z uporabo kakršnih koli strupenih snovi, ki se v kakršnih koli okoliščinah uporabljajo kot orožje, povsem nesprejemljiva, da jo je treba sistematično in strogo obsojati ter pomeni varnostno grožnjo za vse nas. Evropski svet je 28. junija 2018 pozval k čim prejšnjemu sprejetju nove ureditve omejevalnih ukrepov Unije za preprečevanje uporabe in širjenja kemičnega orožja.

(2)

Svet je 15. oktobra 2018 sprejel Sklep (SZVP) 2018/1544 o omejevalnih ukrepih proti širjenju in uporabi kemičnega orožja. Sklep (SZVP) 2018/1544 določa omejitve pravice do potovanja ter zamrznitev sredstev in gospodarskih virov določenih oseb, subjektov ali organov, ki so odgovorni za, ki zagotavljajo finančno, tehnično ali materialno podporo za ali so kako drugače vključeni v proizvodnjo ali uporabo kemičnega orožja ali so vpleteni v pripraveza uporabo kemičnega orožja, pa tudi tistih, ki pomagajo pri takih dejavnostih ali jih spodbujajo. Te osebe, subjekti in organi so navedeni v seznamu iz Priloge k Sklepu (SZVP) 2018/1544.

(3)	Za izvajanje nekaterih določb Sklepa (SZVP) 2018/1544 so potrebni nadaljnji ukrepi Unije.

(4)	Visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter Evropska komisija bi zato morala predložiti predlog uredbe o omejevalnih ukrepih proti širjenju in uporabi kemičnega orožja.

(5)

Ta uredba podpira Strategijo EU iz leta 2003 proti širjenju orožja za množično uničevanje in tudi mednarodni okvir glede širjenja kemičnega orožja: Konvencijo o prepovedi razvoja, proizvodnje, kopičenja zalog in uporabe kemičnega orožja ter o njegovem uničenju (CWC), sklep konference držav pogodbenic CWC, ki obravnava nevarnost uporabe kemičnega orožja, sprejet 27. junija 2018, Avstralsko skupino, ‚Varnostno pobudo proti širjenju orožja za množično uničevanje‘ in Mednarodno partnerstvo proti nekaznovanju uporabe kemičnega orožja. Uredba podpira tudi izvajanje zadevnih resolucij VSZN, zlasti resolucij 1540 (2004), 2118 (2013), 2209 (2015), 2235 (2015) in 2325 (2016).

(6)

Ta uredba prispeva k prizadevanjemUnije za boj proti širjenju in uporabi kemičnega orožja ter prizadevanjem Unije za podporo Organizaciji za prepoved kemičnega orožja (OPCW) in njenemu tehničnemu sekretariatu. Področje uporabe kemičnega orožja iz te uredbe temelji na področju uporabe in opredelitvah pojmov iz CWC.

(7)

Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki jih priznava zlasti Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti pravico do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča ter pravico do varstva osebnih podatkov. To uredbo bi bilo treba uporabljati v skladu z navedenimi pravicami.

(8)	Svet bi moral imeti pooblastilo za pripravo in spremembo seznama iz Priloge I k tej uredbi, da se zagotovi skladnosti s postopkom vzpostavitve, spremembe in pregleda Priloge k Sklepu (SZVP) 2018/1544.

(9)

Za izvajanje te uredbe in za zagotovitev čim večje pravne varnosti v Uniji bi bilo treba javnosti razkriti imena in druge ustrezne podatke o fizičnih in pravnih osebah, subjektih in organih, katerih sredstva in gospodarske vire je treba v skladu s to uredbo zamrzniti. Vsaka obdelava osebnih podatkov bi morala biti skladna z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta (2) in Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (3).

(10)	Države članice in Komisija bi se morale medsebojno obveščati o ukrepih, sprejetih na podlagi te uredbe, in si izmenjevati druge ustrezne razpoložljive informacije v zvezi s to uredbo.

(11)	Države članice bi morale določiti pravila o sankcijah za kršitve določb te uredbe in zagotoviti njihovo izvrševanje. Te sankcije bi morale biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

(12)	Da se zagotovi učinkovitost ukrepov iz te uredbe, bi morala ta uredba začeti veljati takoj po njeni objavi –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)	„kemično orožje“ pomeni kemično orožje, kot je opredeljeno v členu II Konvencije o kemičnem orožju (CWC);

(b)

„zahtevek“ pomeni vsak zahtevek, ne glede na to, ali se uveljavlja v pravnem postopku ali ne, vložen pred dnevom začetka veljavnosti te uredbe ali po njem, ki izhaja iz pogodbe ali transakcije ali je v zvezi s pogodbo ali transakcijo, in vključuje zlasti:

(i)	zahtevek za izpolnitev katere koli obveznosti, ki izhaja iz pogodbe ali transakcije ali je v zvezi s pogodbo ali transakcijo;

(ii)	zahtevek za podaljšanje dospelosti ali za plačilo obveznice, finančne garancije ali jamstva v kakršni koli obliki;

(iii)

zahtevek za nadomestilo škode v zvezi s pogodbo ali transakcijo;

(iv)	nasprotni zahtevek;

(v)	zahtevek za priznanje ali izvršitev, vključno s postopkom eksekvature, sodbe, arbitražne odločbe ali enakovredne odločitve, ne glede na to, kje je bila oblikovana ali izdana;

(c)

„pogodba ali transakcija“ pomeni vsako transakcijo v kakršni koli obliki in v okviru katere koli veljavne zakonodaje, ki vsebuje eno ali več pogodb ali podobnih obveznosti, sklenjenih med istimi ali različnimi strankami; v ta namen „pogodba“ vključuje obveznice, garancije ali jamstva, zlasti finančne garancije ali jamstva, ter kredite, ki so lahko pravno samostojni ali ne, in vse pripadajoče določbe, ki izhajajo iz transakcije ali so povezane z njo;

(d)	„pristojni organi“ pomeni pristojne organe držav članic, kot so določeni na spletnih mestih iz Priloge II;

(e)	„gospodarski viri“ pomeni vse vrste premoženja, opredmetenega ali neopredmetenega, premičnega ali nepremičnega, ki niso sredstva, se pa lahko uporabijo za pridobitev sredstev, blaga ali storitev;

(f)	„zamrznitev gospodarskih virov“ pomeni preprečitev njihove uporabe za pridobivanje sredstev, blaga ali storitev na kakršen koli način, med drugim z njihovo prodajo, oddajo v najem ali obremenitvijo s hipoteko;

(g)

„zamrznitev sredstev“ pomeni preprečitev kakršnega koli premika, prenosa, spremembe ali uporabe sredstev, dostopa do njih ali kakršnega koli ravnanja z njimi, ki bi imelo za posledico kakršno koli spremembo v njihovi količini, znesku, lokaciji, lastništvu, posedovanju, značilnosti, namembnosti ali drugo spremembo, ki bi omogočila uporabo sredstev, vključno z upravljanjem portfeljev;

(h)

„sredstva“ pomeni vse vrste finančnih sredstev in koristi, kar med drugim vključuje:

(i)	gotovino, čeke, denarne terjatve, menice, denarna nakazila in druge plačilne instrumente;

(ii)	vloge pri finančnih institucijah ali drugih subjektih, stanja na računih, dolgove in dolžniške obveznosti;

(iii)

vrednostne papirje ali dolžniške instrumente, s katerimi se trguje javno ali zasebno, vključno z delnicami in deleži, certifikati vrednostnih papirjev, obveznicami, dolžniškimi vrednostnimi papirji, nakupnimi boni, zadolžnicami in pogodbami na izvedene finančne instrumente;

(iv)	obresti, dividende ali druge dohodke iz premoženja ali vrednost, ustvarjeno s premoženjem;

(v)	kredit, pravico do pobota, garancije, garancije za dobro izvedbo ali druge finančne obveznosti;

(vi)	kreditna pisma, nakladnice, kupoprodajne listine in

(vii)

dokumente, ki izkazujejo upravičenost do sredstev ali finančnih virov;

(i)	„ozemlje Unije“ pomeni ozemlja držav članic, kjer se uporablja Pogodba, pod pogoji, določenimi v Pogodbi, vključno z njihovim zračnim prostorom.

Člen 2

1. Zamrznejo se vsa sredstva in gospodarski viri, ki pripadajo, so v lasti, posesti ali pod nadzorom katere koli fizične ali pravne osebe, subjekta ali organa iz Priloge I.

2. Fizičnim ali pravnim osebam, subjektom ali organom iz Priloge I je prepovedano neposredno ali posredno dajati na razpolago ali v korist kakršna koli sredstva ali gospodarske vire.

3. Priloga I vključuje fizične ali pravne osebe, subjekte in organe, za katere je Svet v skladu s členom 3(1) Sklepa Sveta (SZVP) 2018/1544. ugotovil, da so:

(a)

fizične ali pravne osebe, subjekti ali organi, ki so odgovorni za ali ki zagotavljajo finančno, tehnično ali materialno podporo za ali so kako drugače vključeni v:

(i)	proizvodnjo, pridobivanje, posedovanje, razvijanje, prevoz, kopičenje zalog ali prenašanje kemičnega orožja;

(ii)	uporabo kemičnega orožja, ali

(iii)

vključevanje v kakršne koli priprave za uporabo kemičnega orožja;

(b)

fizične ali pravne osebe, subjekti ali organi, ki kakor koli pomagajo kateri koli fizični ali pravni osebi, subjektu ali organu pri kateri koli dejavnosti iz točke (a) tega odstavka ali ga k temu spodbujajo ali napeljujejo ter s tem povzročajo nevarnost, da bi se takšne dejavnosti lahko izvedle, ali k njej prispevajo in

(c)	fizične ali pravne osebe, subjekti ali organi, ki so povezani s fizičnimi ali pravnimi osebami, subjekti in organi, zajetimi v točkah (a) in (b) tega odstavka.

Člen 3

1. Z odstopanjem od člena 2 lahko pristojni organi držav članic odobrijo sprostitev določenih zamrznjenih sredstev ali gospodarskih virov ali odobrijo, da se določena sredstva ali gospodarski viri dajo na voljo, pod pogoji, kot se jim zdijo primerni, potem ko so ugotovili, da so zadevna sredstva ali gospodarski viri:

(a)

potrebni za zadovoljitev osnovnih potreb fizičnih ali pravnih oseb, subjektov ali organov s seznama iz Priloge I in vzdrževanih družinskih članov takih fizičnih oseb, vključno s plačili za živila, najemnine ali hipoteke, zdravila in zdravstveno oskrbo, davke, zavarovalne premije in za storitve javnih služb;

(b)	namenjeni izključno za plačilo razumnih honorarjev ali povračilo nastalih izdatkov, povezanih z zagotavljanjem pravnih storitev;

(c)	namenjeni izključno za plačilo pristojbin ali stroškov storitev za redno hrambo ali vzdrževanje zamrznjenih sredstev ali gospodarskih virov;

(d)	potrebni za kritje izrednih izdatkov, pod pogojem, da zadevni pristojni organ vsaj dva tedna pred odobritvijo pristojne organe drugih držav članic in Komisijo uradno obvesti o razlogih, na podlagi katerih meni, da je treba izdati posamezno odobritev, ali

(e)	nakazani na račun ali z računa diplomatske ali konzularne misije ali mednarodne organizacije, ki ima imuniteto v skladu z mednarodnim pravom, če so taka plačila namenjena za uradne naloge diplomatske ali konzularne misije ali mednarodne organizacije.

2. Zadevna država članica v roku dveh tednov obvesti druge države članice in Komisijo o vseh odobritvah, izdanih na podlagi odstavka 1.

Člen 4

1. Z odstopanjem od člena 2(1) lahko pristojni organi držav članic odobrijo sprostitev določenih zamrznjenih sredstev ali gospodarskih virov, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

sredstva ali gospodarski viri so predmet arbitražne odločbe, izdane pred datumom, ko so bili fizična ali pravna oseba, subjekt ali organ iz člena 2 uvrščeni na seznam iz Priloge I, ali sodne ali upravne odločbe, izdane v Uniji, ali sodne odločbe, izvršljive v zadevni državi članici, pred navedenim datumom ali po njem;

(b)	sredstva ali gospodarski viri se bodo uporabljali izključno za poravnavo terjatev, ki so zavarovane s tako odločbo ali so v taki odločbi priznane kot veljavne, v mejah, določenih z veljavno zakonodajo in predpisi, ki urejajo pravice oseb s takimi terjatvami;

(c)	odločba ni v korist fizične ali pravne osebe, subjekta ali organa s seznama iz Priloge I in

(d)	priznanje odločbe ni v nasprotju z javnim redom zadevne države članice.

2. Zadevna država članica v roku dveh tednov obvesti druge države članice in Komisijo o vseh odobritvah, izdanih na podlagi odstavka 1.

Člen 5

1. Z odstopanjem od člena 2(1) in pod pogojem, da mora fizična ali pravna oseba, subjekt ali organ s seznama iz Priloge I poravnati plačilo na podlagi pogodbe ali sporazuma, ki ga je sklenila zadevna fizična ali pravna oseba, subjekt ali organ, ali obveznost, ki je nastala za zadevno fizično ali pravno osebo, subjekt ali organ, pred dnem, ko je bila ta fizična ali pravna oseba, subjekt ali organ vključena v Prilogo I, lahko pristojni organi držav članic, pod pogoji, ki se jim zdijo primerni, odobrijo sprostitev določenih zamrznjenih sredstev ali gospodarskih virov, pod pogojem, da je zadevni pristojni organ ugotovil, da:

(a)	se bodo sredstva ali gospodarski viri uporabila za plačilo s strani fizične ali pravne osebe, subjekta ali organa s seznama iz Priloge I in

(b)	plačilo ne pomeni kršitve člena 2(2).

2. Zadevna država članica v roku dveh tednov obvesti druge države članice in Komisijo o vseh odobritvah, izdanih na podlagi odstavka 1.

Člen 6

1. Člen 2(2) finančnim ali kreditnim institucijam, ki prejemajo sredstva, ki jih tretje strani prenesejo na račune fizične ali pravne osebe, subjekta ali organa s seznama, ne preprečuje knjiženja v dobro na zamrznjenih računih, pod pogojem, da se vsak priliv na tak račun prav tako zamrzne. Finančne ali kreditne institucije o vsaki taki transakciji brez odlašanja obvestijo zadevni pristojni organ.

2. Člen 2(2) se ne uporablja za prilive na zamrznjenih računih za:

(a)	obresti ali druge dohodke na navedenih računih;

(b)	zapadla plačila po pogodbah, sporazumih ali obveznostih, sklenjenih ali nastalih pred datumom, ko je bila fizična ali pravna oseba, subjekt ali organ iz člena 2 vključen v Prilogo I, ali

(c)	plačila, zapadla na podlagi sodnih, upravnih ali arbitražnih odločb, izdanih v državi članici ali izvršljivih v zadevni državi članici.

Člen 7

1. Fizične in pravne osebe ter subjekti in organi brez poseganja v veljavna pravila glede poročanja, zaupnosti in poslovne skrivnosti:

(a)	pristojnemu organu države članice, kjer prebivajo ali imajo sedež, nemudoma predložijo vse informacije, ki bi olajšale izvajanje te uredbe, kot so informacije o računih in zneskih, zamrznjenih v skladu s členom 2, ter posredujejo te informacije Komisiji neposredno ali prek države članice in

(b)	sodelujejo s pristojnim organom pri vsakem preverjanju teh informacij.

2. Vse dodatne informacije, ki jih Komisija prejme neposredno, se dajo na voljo državam članicam.

3. Vse informacije, poslane ali prejete v skladu s tem členom, se uporabljajo samo za namene, za katere so bile poslane ali prejete.

Člen 8

Prepovedano je zavestno in namerno sodelovati pri dejavnostih, katerih predmet ali učinek je izogibanje ukrepom iz člena 2.

Člen 9

1. Zamrznitev sredstev in gospodarskih virov ali odklonitev dajanja sredstev ali gospodarskih virov na razpolago, izvedena v dobri veri in da je tako dejanje v skladu s to uredbo, ne povzroči nikakršne odgovornosti fizične ali pravne osebe ali subjekta ali organa, ki jo uveljavlja, ali njegovih direktorjev ali zaposlenih, razen če se dokaže, da je bila zamrznitev ali zadržanje sredstev in gospodarskih virov posledica malomarnosti.

2. Če fizične ali pravne osebe, subjekti ali organi niso vedeli in niso imeli utemeljenega razloga za sum, da bi lahko s svojim ravnanjem kršili ukrepe iz te uredbe, za svoje ravnanje niso odgovorni.

Člen 10

1. V zvezi s kakršno koli pogodbo ali transakcijo, katere izvedba je bila neposredno ali posredno v celoti ali deloma ovirana zaradi ukrepov, uvedenih v skladu s to uredbo, se ne ugodi nobenemu zahtevku, vključno z zahtevki za nadomestilo škode ali kakršnim koli drugim zahtevkom te vrste, kot je odškodninski zahtevek ali zahtevek za uveljavljanje garancije, zlasti zahtevek za podaljšanje dospelosti ali za plačilo obveznice, garancije ali nadomestilo škode, zlasti finančne garancije ali finančnega jamstva v kakršni koli obliki, ki ga vložijo:

(a)	imenovane fizične ali pravne osebe, subjekti ali organi s seznama iz Priloge I;

(b)	katera koli fizična ali pravna oseba, subjekt ali organ, ki deluje prek oseb, subjektov ali organov iz točke (a) ali v njihovem imenu.

2. V vseh postopkih za uveljavitev zahtevka dokazno breme, da izpolnitev zahtevka ni prepovedana z odstavkom 1, nosi fizična ali pravna oseba, subjekt ali organ, ki uveljavlja ta zahtevek.

3. Ta člen ne posega v pravico fizičnih ali pravnih oseb, subjektov in organov iz odstavka 1 do sodne presoje zakonitosti neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti v skladu s to uredbo.

Člen 11

1. Komisija in države članice se medsebojno obvestijo o ukrepih, sprejetih v skladu s to uredbo, in si izmenjajo vse druge relevantne informacije, ki so jim na voljo v zvezi s to uredbo, zlasti informacije:

(a)	v zvezi s sredstvi, zamrznjenimi v skladu s členom 2, in odobritvami, izdanimi v skladu s členi 3, 4 in 5;

(b)	v zvezi s kršitvami in težavami pri izvrševanju ter sodbami, ki jih izrečejo nacionalna sodišča.

2. Države članice takoj obvestijo druga drugo in Komisijo o vseh drugih relevantnih informacijah, s katerimi razpolagajo in ki bi lahko vplivale na učinkovito izvajanje te uredbe.

Člen 12

1. Kadar Svet odloči, da bodo za fizično ali pravno osebo, subjekt ali organ veljali ukrepi iz člena 2 ustrezno spremeni Prilogo I.

2. Svet o svojem sklepu, vključno z razlogi za uvrstitev na seznam, obvesti fizično ali pravno osebo, subjekt ali organ iz odstavka 1, bodisi neposredno, če je naslov znan, bodisi z objavo obvestila, s čimer da taki fizični ali pravni osebi, subjektu ali organu možnost, da predloži pripombe.

3. Kadar so predložene pripombe ali novi tehtni dokazi, Svet pregleda svoj sklep in o tem ustrezno obvesti zadevno fizično ali pravno osebo, subjekt ali organ.

4. Seznam iz Priloge I se redno pregleduje, in sicer vsaj vsakih 12 mesecev.

5. Komisija je pooblaščena, da spremeni Prilogo II na podlagi informacij, ki jih predložijo države članice.

Člen 13

1. Priloga I vsebuje razloge za uvrstitev zadevnih fizičnih ali pravnih oseb, subjektov ali organov na seznam.

2. Kadar so na voljo, Priloga I vsebuje informacije, potrebne za identifikacijo zadevnih fizičnih ali pravnih oseb, subjektov ali organov. Za fizične osebe lahko te informacije vključujejo imena, vključno z vzdevki, datum in kraj rojstva, državljanstvo, številko potnega lista in osebne izkaznice, spol, naslov, če je znan, ter funkcijo ali poklic. Za pravne osebe, subjekte in organe lahko te informacije vključujejo imena, kraj in datum registracije, matično številko in sedež podjetja.

Člen 14

1. Države članice določijo pravila o kaznih za kršitve določb te uredbe in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev njihovega izvrševanja. Te kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

2. Države članice po začetku veljavnosti te uredbe nemudoma uradno obvestijo Komisijo o navedenih pravilih in jo uradno obveščajo o vseh naknadnih spremembah.

Člen 15

1. Komisija obdeluje osebne podatke za namene opravljanja nalog, ki jih ima po tej uredbi. Te naloge vključujejo:

(a)	vnašanje vsebine Priloge I na elektronski konsolidirani seznam oseb, skupin in subjektov, za katere veljajo finančne sankcije EU, ter na interaktivni zemljevid sankcij EU, ki sta javno dostopna;

(b)	obdelavo podatkov o učinku ukrepov iz te uredbe, kot so vrednost zamrznjenih sredstev in podatki o odobritvah, ki so jih izdali pristojni organi.

2. Za namene odstavka 1 je služba Komisije s seznama iz Priloge II določena za „upravljavca“ za Komisijo v smislu člena 2(d) Uredbe (ES) št. 45/2001, da se zadevnim fizičnim osebam omogoči uveljavljanje pravic, ki jih imajo v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001.

Člen 16

1. Države članice imenujejo pristojne organe iz te uredbe in jih določijo na spletnih straneh iz Priloge II. Države članice Komisijo uradno obvestijo o vseh spremembah naslovov spletnih mest iz Priloge II.

2. Države članice po začetku veljavnosti te uredbe Komisijo brez odlašanja uradno obvestijo o svojih pristojnih organih, vključno s kontaktnimi podatki teh pristojnih organov, in o vseh naknadnih spremembah.

3. Kadar je v tej uredbi določena obveznost uradnega obveščanja Komisije, sporočanja ali kakega drugega komuniciranja z njo, se za tako komunikacijo uporabljajo naslov in drugi kontaktni podatki, navedeni v Prilogi II.

Člen 17

Ta uredba se uporablja:

(a)	na ozemlju Unije, vključno z njenim zračnim prostorom;

(b)	na vseh zrakoplovih ali vseh plovilih, ki so v pristojnosti posamezne države članice;

(c)	za vse fizične osebe na ozemlju Unije ali zunaj njega, ki imajo državljanstvo države članice;

(d)	za vse pravne osebe, subjekte ali organe na ozemlju ali zunaj ozemlja Unije, ki so registrirani ali ustanovljeni v skladu z zakonodajo države članice;

(e)	za vse pravne osebe, subjekte ali organe v zvezi z vsemi posli, opravljenimi v celoti ali delno znotraj Unije.

Člen 18

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Luxembourgu, 15. oktobra 2018

Za Svet

Predsednica

F. MOGHERINI

(1) Glej stran 25 tega Uradnega lista.

(2) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1):

(3) Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).

PRILOGA I

SEZNAM FIZIČNIH IN PRAVNIH OSEB, SUBJEKTOV IN ORGANOV IZ ČLENA 2

PRILOGA II

SPLETNA MESTA ZA INFORMACIJE O PRISTOJNIH ORGANIH IN NASLOV ZA POŠILJANJE URADNIH OBVESTIL KOMISIJI

BELGIJA

https://diplomatie.belgium.be/nl/Beleid/beleidsthemas/vrede_en_veiligheid/sancties

https://diplomatie.belgium.be/fr/politique/themes_politiques/paix_et_securite/sanctions

https://diplomatie.belgium.be/en/policy/policy_areas/peace_and_security/sanctions

BOLGARIJA

https://www.mfa.bg/en/101

ČEŠKA

www.financnianalytickyurad.cz/mezinarodni-sankce.html

DANSKA

http://um.dk/da/Udenrigspolitik/folkeretten/sanktioner/

NEMČIJA

http://www.bmwi.de/DE/Themen/Aussenwirtschaft/aussenwirtschaftsrecht,did=404888.html

ESTONIJA

http://www.vm.ee/est/kat_622/

IRSKA

http://www.dfa.ie/home/index.aspx?id=28519

GRČIJA

http://www.mfa.gr/en/foreign-policy/global-issues/international-sanctions.html

ŠPANIJA

http://www.exteriores.gob.es/Portal/en/PoliticaExteriorCooperacion/GlobalizacionOportunidadesRiesgos/Paginas/SancionesInternacionales.aspx

FRANCIJA

http://www.diplomatie.gouv.fr/fr/autorites-sanctions/

HRVAŠKA

http://www.mvep.hr/sankcije

ITALIJA

https://www.esteri.it/mae/it/politica_estera/politica_europea/misure_deroghe

CIPER

http://www.mfa.gov.cy/sanctions

LATVIJA

http://www.mfa.gov.lv/en/security/4539

LITVA

http://www.urm.lt/sanctions

LUKSEMBURG

https://maee.gouvernement.lu/fr/directions-du-ministere/affaires-europeennes/mesures-restrictives.html

MADŽARSKA

http://www.kormany.hu/download/9/2a/f0000/EU%20szankci%C3%B3s%20t%C3%A1j%C3%A9koztat%C3%B3_20170214_final.pdf

MALTA

https://www.gov.mt/en/Government/Government%20of%20Malta/Ministries%20and%20Entities/Officially%20Appointed%20Bodies/Pages/Boards/Sanctions-Monitoring-Board-.aspx

NIZOZEMSKA

https://www.rijksoverheid.nl/onderwerpen/internationale-sancties

AVSTRIJA

https://www.bmeia.gv.at/en/european-foreign-policy/foreign-policy/europe/eu-sanctions-national-authorities/

POLJSKA

http://www.msz.gov.pl

PORTUGALSKA

http://www.portugal.gov.pt/pt/ministerios/mne/quero-saber-mais/sobre-o-ministerio/medidas-restritivas/medidas-restritivas.aspx

ROMUNIJA

http://www.mae.ro/node/1548

SLOVENIJA

http://www.mzz.gov.si/si/omejevalni_ukrepi

SLOVAŠKA

https://www.mzv.sk/europske_zalezitosti/europske_politiky-sankcie_eu

FINSKA

http://formin.finland.fi/kvyhteistyo/pakotteet

ŠVEDSKA

http://www.ud.se/sanktioner

ZDRUŽENO KRALJESTVO

https://www.gov.uk/sanctions-embargoes-and-restrictions

Naslov za pošiljanje uradnih obvestil Evropski komisiji:

Evropska komisija

Služba za instrumente zunanje politike

EEAS 07/99

1049 Bruselj, Belgija

E-naslov: relex-sanctions@ec.europa.eu

16.10.2018

Uradni list Evropske unije

L 259/25

SKLEP SVETA (SZVP) 2018/1544

z dne 15. oktobra 2018

o omejevalnih ukrepih proti širjenju in uporabi kemičnega orožja

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 29 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Evropska unija podpira mednarodne pogodbe in ureditve za razoroževanje, neširjenje orožja in nadzor nad njim.

(2)

Unija podpira učinkovito izvajanje in splošno uporabo Konvencije o prepovedi razvoja, proizvodnje, kopičenja zalog in uporabe kemičnega orožja ter o njegovem uničenju (v nadaljnjem besedilu: CWC), kot tudi Organizacije za prepoved kemičnega orožja (OPCW) in njenega tehničnega sekretariata. Unija ostro obsoja širjenje in uporabo kemičnega orožja kjer koli, s strani kogar koli in v kakršnih koli okoliščinah. V podporo v CWC navedeni prepovedi uporabe kemičnega orožja, ki predstavlja hudo grožnjo za mednarodno varnost, Unija meni, da je treba sprejeti posebne ukrepe proti tistim, ki posegajo po takem orožju oziroma prispevajo k njegovemu razvoju ali uporabi. Zavezana je temu, da bo pomagala pri odkrivanju in pregonu posameznikov, subjektov, skupin ali vlad, odgovornih za uporabo kemičnega orožja. Hkrati je treba biti pozoren tudi na pripravljalne faze pred uporabo, kot so razvoj, proizvodnja, pridobivanje, prenos in kopičenje zalog kemičnega orožja.

(3)	V tej zvezi je Unija izrazila svojo podporo sklepu konference držav članic pogodbenic CWC, ki obravnava grožnjo uporabe kemičnega orožja, sprejetem 27. junija 2018.

(4)

Unija in njene države članice sodelujejo pri drugih mednarodnih pobudah, katerih cilj je boj proti grožnji kemičnega orožja, kot so Avstralska skupina, ki z usklajevanjem in harmonizacijo nacionalnih ukrepov za nadzor izvoza pomaga pri izpolnjevanju obveznosti iz CWC ter Konvencije o biološkem in toksičnem orožju, pa tudi ‚Varnostna pobuda proti širjenju orožja za množično uničevanje‘ in Mednarodno partnerstvo proti nekaznovanju uporabe kemičnega orožja. Unija in države članice podpirajo tudi izvajanje zadevnih resolucij Varnostnega sveta Združenih narodov, zlasti resolucije 1540 (2004), 2118 (2013), 2209 (2015), 2235 (2015) in 2325 (2016).

(5)

Evropski svet je 22. marca 2018 sklenil, da je uporaba kemičnega orožja, vključno z uporabo kakršnih koli strupenih snovi, ki se v kakršnih koli okoliščinah uporabljajo kot orožje, povsem nesprejemljiva, da jo je treba sistematično in strogo obsojati ter pomeni varnostno grožnjo za vse nas. Evropski Svet je 28. junija 2018 je pozval k čimprejšnjemu sprejetju nove ureditve omejevalnih ukrepov Unije za preprečevanje uporabe in širjenja kemičnega orožja.

(6)	Ta sklep prispeva k prizadevanjem Unije za boj proti širjenju in uporabi kemičnega orožja. Področje uporabe in opredelitev kemičnega orožja iz tega sklepa bi se morala ujemati s tistima iz CWC.

(7)	Za izvajanje nekaterih ukrepov je potrebno nadaljnje ukrepanje Unije –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

„Kemično orožje“ pomeni kemično orožje, kot je opredeljeno v členu II Konvencije o kemičnem orožju (CWC).

Člen 2

1. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da preprečijo vstop na svoja ozemlja ali tranzit preko njega:

(a)

fizičnim osebam, ki so odgovorne za ali zagotavljajo finančno, tehnično ali materialno podporo za ali so kako drugače vključene v:

(i)	proizvodnjo, pridobivanje, posedovanje, razvijanje, prevoz, kopičenje zalog ali prenašanje kemičnega orožja;

(ii)	uporabo kemičnega orožja;

(iii)

vključevanje v kakršne koli priprave za uporabo kemičnega orožja;

(b)	fizičnim osebam, ki pomagajo kateri koli fizični ali pravni osebi, subjektu ali organu pri kateri koli dejavnosti iz točke (a) tega odstavka ali ga k temu spodbujajo ali napeljujejo ter s tem povzročajo nevarnosti, da bi se takšne dejavnosti lahko izvajale, ali k njej prispevajo in

(c)	fizičnim osebam, ki so povezane s fizičnimi osebami, navedenimi v točkah (a) in (b)

kot so navedene v Prilogi.

2. Odstavek 1 držav članic ne zavezuje k temu, da bi lastnim državljanom zavrnile vstop na svoje ozemlje.

3. Odstavek 1 ne posega v primere, v katerih posamezno državo članico zavezuje mednarodnopravna obveznost, in sicer:

(a)	kot državo gostiteljico mednarodne medvladne organizacije;

(b)	kot državo gostiteljico mednarodne konference, ki jo skliče OZN ali katere pokroviteljica je OZN;

(c)	v skladu z večstranskim sporazumom o dodeljenih privilegijih in imunitetah, ali

(d)	v okviru Lateranske pogodbe, ki sta jo leta 1929 sklenila Sveti sedež (Vatikanska mestna država) in Italija.

4. Za odstavek 3 se šteje, da se uporablja tudi, kadar je država članica gostiteljica Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE).

5. Svet je ustrezno obveščen vsakič, ko posamezna država članica odobri izjemo v skladu z odstavkom 3 ali 4.

6. Države članice lahko odobrijo izjeme od ukrepov, uvedenih na podlagi odstavka 1, kadar je potovanje upravičeno zaradi nujnih humanitarnih potreb ali udeležbe na medvladnih srečanjih in srečanjih, ki jih podpira ali gosti Unija ali ki jih gosti država članica, ki predseduje OVSE, in na katerih poteka politični dialog za neposredno spodbujanje uresničevanja ciljev politike omejevalnih ukrepov, vključno z izvajanjem zakonskih prepovedi proti kemičnemu orožju in uspešno odpravo kemičnega orožja. Države članice lahko odobrijo izjeme od ukrepov, uvedenih na podlagi odstavka 1, kadar je vstop ali tranzit potreben zaradi izvedbe sodnega postopka.

7. Država članica, ki želi odobriti izvzetje iz odstavka 6, o tem pisno obvesti Svet. Izvzetje se šteje za odobreno, razen če eden ali več članov Sveta vloži pisni ugovor v dveh delovnih dneh po prejemu uradnega obvestila o predlaganem izvzetju. Če en ali več članov Sveta vloži ugovor, lahko Svet s kvalificirano večino odloči, da se predlagana izjema odobri.

8. Kadar država članica na podlagi odstavkov 3, 4, 6 ali 7 osebam s seznama iz Priloge odobri vstop na svoje ozemlje ali tranzit preko njega, je odobritev strogo omejena na namen, za katerega je bila podeljena, in na osebe, na katere se neposredno nanaša.

Člen 3

1. Zamrznejo se vsa sredstva in gospodarski viri, ki pripadajo, so v lasti ali pod nadzorom:

(a)

fizičnih ali pravnih oseb, subjektov ali organov, ki so odgovorni za ali ki zagotavljajo finančno, tehnično ali materialno podporo za ali so kako drugače vključeni v:

(i)	proizvodnjo, pridobivanje, posedovanje, razvijanje, prevoz, kopičenje zalog ali prenašanje kemičnega orožja;

(ii)	uporabo kemičnega orožja;

(iii)

vključevanje v kakršne koli priprave za uporabo kemičnega orožja;

(b)

fizičnih ali pravnih oseb, subjektov ali organov, ki kakor koli pomagajo kateri koli fizični ali pravni osebi, subjektu ali organu pri kateri koli dejavnosti iz točke (a) tega odstavka ali ga k temu spodbujajo ali napeljujejo ter s tem povzročajo nevarnosti, da bi se takšne dejavnosti lahko izvajale, ali k njej prispevajo in

(c)	fizičnih ali pravnih oseb, subjektov ali organov, ki so povezani s fizičnimi ali pravnimi osebami, subjekti in organi, zajetimi v točkah (a) in (b) tega odstavka

kot so navedene v Prilogi.

2. Fizičnim ali pravnim osebam, subjektom ali organom s seznama iz Priloge ne smejo biti neposredno ali posredno dana na razpolago ali v njihovo korist nikakršna sredstva ali gospodarski viri.

3. Z odstopanjem od odstavkov 1 in 2 lahko pristojni organ države članice pod takšnimi pogoji, za katere meni, da so primerni, odobri sprostitev določenih zamrznjenih sredstev ali gospodarskih virov ali razpolaganje z njimi, potem ko je ugotovil, da so ta sredstva ali gospodarski viri:

(a)	nujni za osnovne potrebe fizičnih ali pravnih oseb, subjektov ali organov s seznama iz Priloge in vzdrževanih družinskih članov takih fizičnih oseb, vključno s plačili za živila, najemnine ali hipoteke, zdravila in zdravljenje, davke, zavarovalne premije in pristojbine za storitve javne komunale;

(b)	namenjeni izključno za plačilo razumnih honorarjev in nadomestil nastalih izdatkov, povezanih z zagotavljanjem pravnih storitev;

(c)	namenjeni izključno za plačilo honorarjev ali stroškov storitev za redno hranjenje ali vzdrževanje zamrznjenih sredstev ali gospodarskih virov;

(d)	potrebni za kritje izrednih izdatkov, če pristojni organ vsaj dva tedna pred odobritvijo pristojnim organom drugih držav članic in Komisiji uradno sporoči razloge, na podlagi katerih meni, da je treba izdati posamezno odobritev, ali

(e)	nakazani na račun ali z računa diplomatske ali konzularne misije ali mednarodne organizacije, ki ima imuniteto v skladu z mednarodnim pravom, če so taka plačila namenjena za uradne naloge diplomatske ali konzularne misije ali mednarodne organizacije.

Zadevna država članica obvesti druge države članice in Komisijo o vseh odobritvah, izdanih na podlagi tega odstavka.

4. Z odstopanjem od odstavka 1 lahko pristojni organi države članice odobrijo sprostitev nekaterih zamrznjenih sredstev ali gospodarskih virov, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

sredstva ali gospodarski viri so predmet arbitražne odločbe, izdane pred datumom uvrstitve fizične ali pravne osebe, subjekta ali organa iz odstavka 1 na seznam iz Priloge, ali sodne ali upravne odločbe, izdane v Uniji, ali sodne odločbe, izvršljive v zadevni državi članici, pred navedenim datumom ali po njem;

(b)	sredstva ali gospodarski viri se bodo uporabljali izključno za poravnavo terjatev, ki so zavarovane s tako odločbo ali so v taki odločbi priznane kot veljavne, v mejah, določenih z veljavno zakonodajo in predpisi, ki urejajo pravice oseb s takimi terjatvami;

(c)	odločba ni v korist fizične ali pravne osebe, subjekta ali organa s seznama iz Priloge in

(d)	priznanje odločbe ni v nasprotju z javnim redom zadevne države članice.

Zadevna država članica obvesti druge države članice in Komisijo o vseh odobritvah, izdanih na podlagi tega odstavka.

5. Odstavek 1 fizični ali pravni osebi, subjektu ali organu s seznama iz Priloge ne preprečuje, da bi izvedel plačilo, zapadlo po pogodbi, ki je bila sklenjena pred datumom uvrstitve take fizične ali pravne osebe, subjekta ali organa na seznam v navedeni prilogi, pod pogojem, da je zadevna država članica ugotovila, da plačila neposredno ali posredno ne prejme fizična ali pravna oseba, subjekt ali organ iz odstavka 1.

6. Odstavek 2 se ne uporablja za prilive na zamrznjene račune, kot so:

(a)	obresti ali druge dohodke na navedenih računih;

(b)	zapadla plačila po pogodbah, sporazumih ali obveznostih, sklenjenih ali nastalih pred datumom, ko so za te račune začeli veljati ukrepi iz odstavkov 1 in 2, ali

(c)	zapadla plačila po sodnih, upravnih ali arbitražnih odločbah, izdanih v Uniji ali izvršljivih v zadevni državi članici,

pod pogojem, da za vse takšne obresti, druge dohodke in plačila še naprej veljajo ukrepi iz odstavka 1.

Člen 4

1. Svet soglasno na predlog države članice ali visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko pripravi oziroma spremeni seznam iz Priloge.

2. Svet o sklepu iz odstavka 1, vključno z razlogi za uvrstitev na seznam, obvesti zadevno fizično ali pravno osebo, subjekt ali organ, bodisi neposredno, če je naslov znan, bodisi z objavo obvestila, s čimer da taki osebi, subjektu ali organu možnost, da predloži pripombe.

3. Kadar so predložene pripombe ali so predstavljeni novi tehtni dokazi, Svet pregleda sklep iz odstavka 1 in o tem ustrezno obvesti zadevno fizično ali pravno osebo, subjekt ali organ.

Člen 5

1. Priloga vključuje razloge za uvrstitev na seznam fizičnih in pravnih oseb, subjektov in organov iz členov 2 in 3.

2. Priloga vključuje tudi informacije, potrebne za identifikacijo zadevnih fizičnih ali pravnih oseb, subjektov ali organov, kadar so te informacije na voljo. Za fizične osebe lahko te informacije vključujejo imena, vključno z vzdevki, datum in kraj rojstva, državljanstvo, številko potnega lista in osebne izkaznice, spol, naslov, če je znan, ter funkcijo ali poklic. Za pravne osebe, subjekte ali organe lahko te informacije vključujejo imena, kraj in datum registracije, matično številko in sedež podjetja.

Člen 6

V zvezi s kakršno koli pogodbo ali transakcijo, katere izvedba je bila neposredno ali posredno v celoti ali deloma ovirana zaradi ukrepov, uvedenih v skladu s tem sklepom, vključno z zahtevki za nadomestilo škode ali kakršnimi koli drugimi zahtevki te vrste, kot je odškodninski zahtevek ali zahtevek za uveljavljanje garancije, zlasti zahtevek za podaljšanje dospelosti ali za plačilo obveznice, garancije ali nadomestilo škode, zlasti finančne garancije ali finančnega jamstva v kakršni koli obliki, se ne ugodi nobenemu zahtevku, če ga vložijo:

(a)	fizične ali pravne osebe, subjekti ali organi, uvrščeni na seznam iz Priloge,

(b)	katera koli fizična ali pravna oseba, subjekt ali organ, ki deluje preko oseb, subjektov ali organov iz točke (a) ali v njihovem imenu.

Člen 7

Da bi bili ukrepi, določeni v tem sklepu, čim bolj učinkoviti, Unija spodbuja tretje države k sprejetju omejevalnih ukrepov, podobnih tistim, ki so določeni v tem sklepu.

Člen 8

Ta sklep se uporablja do 16. oktobra 2019. Ta sklep se redno pregleduje. Če Svet meni, da njegovi cilji niso bili doseženi, ga po potrebi obnovi ali spremeni.

Člen 9

Ta sklep začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

V Luxembourgu, 15. oktobra 2018

Za Svet

Predsednica

F. MOGHERINI

PRILOGA

SEZNAM FIZIČNIH IN PRAVNIH OSEB, SUBJEKTOV IN ORGANOV IZ ČLENOV 2 IN 3

16.10.2018

Uradni list Evropske unije

L 259/31

SKLEP SVETA (SZVP) 2018/1545

z dne 15. oktobra 2018

o spremembi Sklepa (SZVP) 2017/1869 o svetovalni misiji Evropske unije v podporo reformi varnostnega sektorja v Iraku (EUAM Iraq)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti členov 42(4) in 43(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Svet je 16. oktobra 2017 sprejel Sklep (SZVP) 2017/1869 (1) o svetovalni misiji Evropske unije v podporo reformi varnostnega sektorja v Iraku (EUAM Iraq).

(2)	Politični in varnostni odbor je po strateškem pregledu misije EUAM Iraq priporočil, da se njen mandat spremeni in podaljša za 18 mesecev.

(3)	Sklep (SZVP) 2017/1869 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(4)	Misija EUAM Iraq se bo izvajala v razmerah, ki se lahko poslabšajo in bi lahko ovirale doseganje ciljev zunanjega delovanja Unije iz člena 21 Pogodbe o Evropski uniji –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Sklep (SZVP) 2017/1869 se spremeni:

(1)

člena 2 in 3 se nadomestita z naslednjim:

„Člen 2

Cilji

Strateški cilji EUAM Iraq so:

(1)	svetovanje in strokovna pomoč iraškim oblastem na strateški ravni pri opredelitvi in določitvi zahtev za skladno izvajanje civilnih vidikov reforme varnostnega sektorja v okviru iraškega nacionalnega varnostnega programa in povezanih načrtov;

(2)	analiza, ocena in opredelitev možnosti na nacionalni, regionalni in provincialni ravni za nadaljnje ukrepanje Unije v podporo reformi sektorja civilne varnosti, pri čemer se Uniji in državam članicam z zagotavljanjem ustreznih informacij lajšata načrtovanje in izvajanje;

(3)	pomoč delegaciji Unije pri usklajevanju podpore Unije in držav članic na področju reforme varnostnega sektorja in s tem zagotavljanje skladnosti ukrepanja Unije.

Člen 3

Naloge

1. Za izpolnjevanje ciljev iz točke 1 člena 2 EUAM Iraq:

(a)

okrepi strateško svetovanje glede razvijanja nacionalnih strategij za zatiranje in preprečevanje terorizma (tudi nasilnega ekstremizma) in organiziranega kriminala, vključno z opredelitvijo politik in akcijskih načrtov za pripravo in izvajanje takih strategij, s čimer se zagotovi vključujoč pristop;

(b)	direktoratu za načrtovanje na ministrstvu za notranje zadeve zagotavlja podporo pri načrtovanju in spremljanju izvajanja njegovih institucionalnih reform v okviru izvajanja nacionalne varnostne strategije;

(c)	podpira usklajeno izvajanje nacionalnih strategij ter prispeva k upravljanju in delovanju strukture reforme varnostnega sektorja znotraj sistemov programa za reformo varnostnega sektorja in krovnega okvira;

(d)	na strateški ravni opredeljuje in podpira izvajanje celovite strategije za boj proti organiziranemu kriminalu s posebnim poudarkom na upravljanju meja in finančnem kriminalu, zlasti korupciji, pranju denarja in trgovini s predmeti kulturne dediščine;

(e)

zagotavlja svetovanje, s katerim spodbuja vključevanje konceptov s področja človekovih pravic in enakosti spolov v vse nacionalne strategije in politike, zlasti s pomočjo izvedbenih načrtov ministrstva za notranje zadeve in prek urada generalnega inšpektorja, generalnega direktorata za človeške vire in direktorata za usposabljanje na ministrstvu za notranje zadeve;

(f)	podpira sprejetje nadzornih konceptov na ministrstvu za notranje zadeve ter konceptov, povezanih z bojem proti finančni in upravni korupciji;

(g)

s spodbujanjem boljšega institucionalnega usklajevanja, zagotavljanjem konceptualnih orodij za izboljšanje zmogljivosti za načrtovanje, izvajanje in ocenjevanje na strateški ravni ter s svetovanjem glede obvladovanja tistih vidikov reforme, ki so povezani s človeškimi viri, prispeva k procesu institucionalne reforme ministrstva za notranje zadeve;

(h)	zagotavlja svetovanje glede osveščanja onkraj Bagdada, in sicer z zagotavljanjem podpore oblastem pri ocenjevanju potreb institucij na pokrajinski in regionalni ravni ter pri ugotavljanju možnosti za vključitev teh institucij v proces reform in pri identificiranju tozadevnih izzivov;

(i)	vzpostavlja in vzdržuje učinkovite vezi s ključnimi mednarodnimi akterji, dejavnimi na področju reforme sektorja civilne varnosti, zlasti z Združenimi narodi, Natom, svetovno koalicijo in Združenimi državami Amerike.

2. Za izpolnjevanje ciljev iz točke 2 člena 2 EUAM Iraq:

(a)	vodi in posodablja pregled tekočih in načrtovanih dejavnosti v podporo reformi varnostnega sektorja ter opredeljuje spoznanja in vrzeli na ravni države;

(b)

ob doslednem spoštovanju načel vključenosti, vzajemnosti in avtonomije odločanja Unije ugotavlja srednje- do dolgoročne potrebe in možnosti za morebitno prihodnje ukrepanje Unije v podporo reformi varnostnega sektorja, tudi na regionalni in pokrajinski ravni, da bi z zagotavljanjem ustreznih informacij pripomogel pri nadaljnjem načrtovanju Unije glede morebitnega prihodnjega ukrepanja, tudi skupaj z Natom. Načrtovanje bo potekalo v sodelovanju z Natom v Iraku, da bi bila tako usklajenost dejavnosti vseh sodelujočih boljša in vzajemno koristna, z namenom vzpostaviti sinergije in pridobiti podporo na področjih, kot je logistika, obenem pa zagotoviti popolno preglednost in prevzemanje odgovornosti držav članic;

(c)	v sodelovanju z mednarodnimi donatorji ugotavlja, katere projekte s hitrim učinkom bi bilo mogoče izpeljati bodisi s pomočjo instrumentov Unije ali v okviru dvostranskega sodelovanja z državami članicami, kot na primer upravljanje meje na letališču v Bagdadu.

3. Za izpolnjevanje ciljev iz točke 3 člena 2 EUAM Iraq:

(a)	podpira sodelovanje in usklajevanje nacionalnih in mednarodnih deležnikov, s poudarkom na treh ravneh, predvidenih v strategiji za reformo varnostnega sektorja;

(b)	ohranja vodilno usklajevalno vlogo znotraj sistema nacionalne varnostne zakonodaje in sistema strategije za notranjo varnost in obrambo;

(c)	kot privilegirani partner nadalje sodeluje z odborom za podporo reformi varnostnega sektorja;

(d)	še naprej tesno sodeluje z delegacijo Unije na področju reforme sektorja civilne varnosti, tudi boja proti terorizmu in obveščevalnih dejavnosti, ter z državami članicami, ki so prisotne v Bagdadu, in sicer v okviru rednih srečanj na ravni vodje misije in na strokovni ravni;

(e)	v tesnem sodelovanju z delegacijo Unije se zavzema za vključevanje načel iz strateškega okvira EU v podporo reformi varnostnega sektorja v Iraku.

4. EUAM Iraq pri izpolnjevanju ciljev iz točke 3 člena 2 podpira usklajevanje z Združenimi narodi, zlasti s Programom ZN za razvoj, in drugimi mednarodnimi akterji na terenu, vključno z Natom, svetovno koalicijo in Združenimi državami Amerike, ter tako spodbuja sinergije in usklajevanje ob ustreznem spoštovanju institucionalnega okvira Unije.“;

(2)

v členu 14 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1. Referenčni finančni znesek za kritje odhodkov, povezanih z EUAM Iraq, za obdobje od 16. oktobra 2017 do 17. oktobra 2018 znaša 17 300 000 EUR.

Referenčni finančni znesek za kritje odhodkov, povezanih z EUAM Iraq, za obdobje od 18. oktobra 2018 do 17. aprila 2020 znaša 64 800 000 EUR.

Referenčni finančni znesek za vsa poznejša obdobja določi Svet.“;

(3)	v členu 17 se drugi odstavek nadomesti z naslednjim: „Uporablja se do 17. aprila 2020.“

Člen 2

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

V Luxembourgu, 15. oktobra 2018

Za Svet

Predsednica

F. MOGHERINI

(1) Sklep Sveta (SZVP) 2017/1869 z dne 16. oktobra 2017 o svetovalni misiji Evropske unije v podporo reformi varnostnega sektorja v Iraku (EUAM Iraq) (UL L 266, 17.10.2017, str. 12).

16.10.2018

Uradni list Evropske unije

L 259/35

IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2018/1547

z dne 15. oktobra 2018

o določitvi specifikacij za povezavo centralnih točk dostopa s sistemom vstopa/izstopa (SVI) in za tehnično rešitev za lažje zbiranje podatkov v državah članicah za generiranje statistik o dostopu do podatkov iz SVI za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2017/2226 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2017 o vzpostavitvi sistema vstopa/izstopa (SVI) za evidentiranje podatkov o vstopu in izstopu ter podatkov o zavrnitvi vstopa državljanov tretjih držav pri prehajanju zunanjih meja držav članic in določitvi pogojev za dostop do SVI zaradi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ter o spremembi Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma in Uredbe (ES) št. 767/2008 ter Uredbe (EU) št. 1077/2011 (1), in zlasti člena 36(l) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Z Uredbo (EU) 2017/2226 je bil vzpostavljen sistem vstopa/izstopa (SVI), tj. sistem, ki elektronsko beleži čas in kraj vstopa in izstopa državljanov tretjih držav, ki jim je bil dovoljen vstop za kratkoročno bivanje na ozemlju držav članic, in izračuna trajanje njihovega dovoljenega bivanja.

(2)

SVI je namenjen boljšemu upravljanja zunanjih meja, preprečevanju nedovoljenega priseljevanja in lažjemu upravljanju migracijskih tokov. Sistem bi moral zlasti prispevati k identifikaciji vseh oseb, ki ne izpolnjujejo ali ne izpolnjujejo več pogojev glede trajanja dovoljenega bivanja na ozemlju držav članic. Poleg tega bi moral prispevati k preprečevanju, odkrivanju in preiskovanju terorističnih kaznivih dejanj in drugih hudih kaznivih dejanj.

(3)

Uredba (EU) 2017/2226 določa pogoje za dostop do podatkov v SVI za namene preprečevanja, odkrivanja ali preiskovanja terorističnih kaznivih dejanj ali drugih hudih kaznivih dejanj. Države članice in tudi Europol bi morali dostop do podatkov v SVI zahtevati prek tako imenovanih centralnih točk dostopa, tj. teles ali subjektov, ki v skladu z nacionalnim pravom lahko opravljajo javno funkcijo in katerih osebje bi moralo biti zmožno učinkovito preverjati, ali so v posameznem primeru izpolnjeni pogoji za zahtevo do dostopa do SVI. Centralne točke dostopa bi morale obdelati zahteve za dostop do podatkov iz SVI za namene preprečevanja, odkrivanja ali preiskovanja ter posredovati zahtevane podatke iz SVI operativni enoti, ki je predložila zahtevo. Za omogočitev teh postopkov obdelave podatkov bi morala vsaka država članica svoje centralne točke dostopa povezati z nacionalnim enotnim vmesnikom. Tudi Europol bi moral povezati svojo centralno točko dostopa s SVI in biti odgovoren za to povezavo.

(4)

V skladu z Uredbo (EU) 2017/2226 bi morala biti za razvoj in operativno upravljanje SVI odgovorna Evropska agencija za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice, ki je bila ustanovljena z Uredbo (EU) št. 1077/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (2).

(5)

Uredba (EU) 2017/2226 zahteva, da Komisija pred razvojem SVI sprejme ukrepe, potrebne za razvoj in tehnično izvedbo SVI. V zvezi s tem se člen 36(l) Uredbe (EU) 2017/2226 konkretno sklicuje na sprejetje ukrepov za določitev specifikacij za povezavo centralnih točk dostopa s SVI in za tehnično rešitev za lažje zbiranje podatkov v državah članicah za generiranje statistik o dostopu do podatkov iz SVI za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj.

(6)

Na podlagi teh ukrepov bi morala biti Evropska agencija za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice sposobna določiti zasnovo fizične arhitekture SVI, vključno z njegovo komunikacijsko infrastrukturo, ter tehnične specifikacije sistema in nato razviti SVI.

(7)

V zvezi s tem je zato treba sprejeti ukrepe, ki bodo določali specifikacije za tehnične rešitve, ki se uporabijo za povezavo centralnih točk dostopa držav članic z nacionalnim enotnim vmesnikom in za povezavo centralne točke dostopa Europola s SVI. Sprejeti bi bilo treba tudi specifikacije za tehnično rešitev, ki bi olajšala zbiranje podatkov za namene generiranja statistik, ki jih morajo države članice predložiti o dostopu do podatkov iz SVI za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj.

(8)

Tehnična rešitev, izbrana za izvedbo SVI, bi morala upoštevati potrebo po boljši integraciji že obstoječih in prihodnjih sistemov upravljanja meja Unije ter tudi interoperabilnost teh sistemov. Te tehnične rešitve bi morale biti prilagodljive in omogočati nadaljnji razvoj, da bi se po potrebi lahko vključile dodatne funkcionalnosti, upravljalo večje število operacij in shranjevalo več podatkov.

(9)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ni sodelovala pri sprejetju Uredbe (EU) 2017/2226, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja. Ker pa Uredba (EU) 2017/2226 nadgrajuje schengenski pravni red, je Danska v skladu s členom 4 navedenega protokola 30. maja 2018 uradno sporočila svojo odločitev o prenosu Uredbe (EU) 2017/2226 v svoje nacionalno pravo. Danska je tako v skladu z mednarodnim pravom zavezana izvajati ta sklep.

(10)	Ta sklep predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerem Združeno kraljestvo ne sodeluje v skladu s Sklepom Sveta 2000/365/ES (3); Združeno kraljestvo torej ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanj ni zavezujoč in se v njem ne uporablja.

(11)	Ta sklep predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerem Irska ne sodeluje v skladu s Sklepom Sveta 2002/192/ES (4); Irska torej ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja.

(12)

Ta sklep za Islandijo in Norveško predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Svetom Evropske unije ter Republiko Islandijo in Kraljevino Norveško o pridružitvi obeh k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (5), ki spadajo na področje iz točke A člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES (6).

(13)

Ta sklep za Švico predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (7), ki spadajo na področje iz točke A člena 1 Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2008/146/ES (8).

(14)

Ta sklep za Lihtenštajn predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (9), ki spadajo na področje iz točke A člena 1 Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2011/350/EU (10).

(15)

Za namene delovanja SVI je treba Cipru, Bolgariji, Romuniji in Hrvaški odobriti pasivni dostop do vizumskega informacijskega sistema in zagotoviti, da te države izvajajo vse določbe schengenskega pravnega reda v zvezi s SIS v skladu z zadevnimi sklepi Sveta. Ti pogoji so lahko izpolnjeni šele potem, ko je uspešno zaključeno preverjanje po veljavnem postopku za schengensko evalvacijo. Zato bi morale SVI uporabljati samo tiste države članice, ki ob začetku delovanja SVI izpolnjujejo navedene pogoje. Države članice, ki SVI ne uporabljajo od začetka njegovega delovanja, bi morale biti povezane s SVI po postopku, določenem v Uredbi (EU) 2017/2226, takoj ko so izpolnjeni vsi navedeni pogoji.

(16)	Evropski nadzornik za varstvo podatkov je mnenje podal 23. aprila 2018.

(17)	Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Odbora za pametne meje –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Povezava centralnih točk dostopa vsake države članice

Za namene členov 31 in 32 Uredbe (EU) 2017/2226 imajo centralne točke dostopa iz člena 29(3) Uredbe (EU) 2017/2226 dostop do SVI za namen obdelave zahtev operativnih enot znotraj imenovanih organov.

V skladu s členom 38(1)(a) in (c) Uredbe (EU) 2017/2226 vsaka država članica poveže svojo centralno točko oziroma točke dostopa z zadevnima nacionalnim enotnim vmesnikom v skladu s tehničnimi specifikacijami iz člena 37(1) Uredbe (EU) 2017/2226.

Člen 2

Povezava centralne točke dostopa Europola

Za namene člena 33 Uredbe (EU) 2017/2226 ima centralna točka dostopa Europola iz člena 30(2) Uredbe (EU) 2017/2226 dostop do SVI za namen obdelave zahtev, ki jih predloži imenovani organ Europola iz člena 30(1) Uredbe (EU) 2017/2226.

V skladu s členom 38(7) Uredbe (EU) 2017/2226 Europol poveže svojo centralno točko dostopa z namenskim enotnim vmesnikom v skladu s tehničnimi specifikacijami iz člena 37(1) Uredbe (EU) 2017/2226.

Člen 3

Zbiranje podatkov za namene generiranja statistik iz člena 72(8) Uredbe (EU) 2017/2226

Da bi se olajšalo zbiranje podatkov, ki jih potrebujejo države članice in Europol za generiranje statistik, ki se zahtevajo v skladu s členom 72(8) Uredbe (EU) 2017/2226, agencija eu-LISA zagotovi tehnično rešitev za centralne točke dostopa iz člena 29(3) in člena 30(2) navedene uredbe. Uporaba te rešitve je neobvezna. Če se ta rešitev uporabi, so posamezne države članice in Europol odgovorni za nacionalno uporabo ter za tehnično in operativno upravljanje te rešitve. Ta rešitev omogoča zbiranje naslednjih statističnih podatkov v zvezi z vsako zahtevo za dostop do SVI:

(a)	imenovani organ, centralna točka dostopa in operativna enota, ki predloži zahtevo iz člena 29(5) Uredbe (EU) 2017/2226;

(b)	zastavica, ki označuje, da je zahteva privedla do uspešnega ujemanja;

(c)	zastavica, ki označuje, da je bil vpogled izveden za namene identifikacije oziroma v povezavi z evidenco o vstopu/izstopu;

(d)

zastavica, ki označuje, da je bil vpogled izveden z uporabo nujnih postopkov iz člena 31(2) Uredbe (EU) 2017/2226 in drugega pododstavka člena 32(2) Uredbe (EU) 2017/2226, ter zastavica, ki označuje, da po naknadnem preverjanju, ki ga je opravila centralna točka dostopa, ta nujnost ni bila priznana;

(e)	vrsta terorističnega kaznivega dejanja ali hudega kaznivega dejanja, kot je opredeljeno v točkah 24 oziroma 25 člena 3(1) Uredbe (EU) 2017/2226 in je bilo podlaga za vpogled;

(f)	razlogi, ki utemeljujejo sum, da je zadevna oseba zajeta z Uredbo (EU) 2017/2226, tako da se izbere ustrezna vrednost iz tabele kod z možnostjo izbire vrednosti „drugo“, ki je dopolnjena s poljem za prosto besedilo;

(g)

razlogi, zakaj ni bilo začeto iskanje v sistemih drugih držav članic za avtomatizirano identifikacijo prstnih odtisov na podlagi Sklepa 2008/615/PNZ v skladu s točko (b) člena 32(2) Uredbe (EU) 2017/2226, tako da se izbere ustrezna vrednost iz tabele kod z možnostjo izbire vrednosti „drugo“, ki je dopolnjena s poljem za prosto besedilo.

Te informacije hranijo centralne točke dostopa na lokalni ravni v podporo generiranju statistik iz člena 72(8) Uredbe (EU) 2017/2226.

Posamezne države članice ali Europol uporabijo podatke, vnesene v tehnično rešitev, za generiranje svojih statistik iz člena 72(8) Uredbe (EU) 2017/2226.

Člen 4

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta sklep začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 15. oktobra 2018

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 327, 9.12.2017, str. 20.

(2) Uredba (EU) št. 1077/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o ustanovitvi Evropske agencije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (UL L 286, 1.11.2011, str. 1).

(3) Sklep Sveta 2000/365/ES z dne 29. maja 2000 o prošnji Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske za sodelovanje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (UL L 131, 1.6.2000, str. 43).

(4) Sklep Sveta 2002/192/ES z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske, da sodeluje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (UL L 64, 7.3.2002, str. 20).

(5) UL L 176, 10.7.1999, str. 36.

(6) Sklep Sveta 1999/437/ES z dne 17. maja 1999 o nekaterih izvedbenih predpisih za uporabo Sporazuma, sklenjenega med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško, v zvezi s pridružitvijo teh dveh držav k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (UL L 176, 10.7.1999, str. 31).

(7) UL L 53, 27.2.2008, str. 52.

(8) Sklep Sveta 2008/146/ES z dne 28. januarja 2008 o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda v imenu Evropske skupnosti (UL L 53, 27.2.2008, str. 1).

(9) UL L 160, 18.6.2011, str. 21.

(10) Sklep Sveta 2011/350/EU z dne 7. marca 2011 sklenitvi Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, v zvezi z odpravo kontrol na notranjih mejah in prostim gibanjem oseb, v imenu Evropske unije (UL L 160, 18.6.2011, str. 19).

16.10.2018

Uradni list Evropske unije

L 259/39

IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2018/1548

z dne 15. oktobra 2018

o določitvi ukrepov za pripravo seznama oseb, ki so v sistemu vstopa/izstopa (SVI) identificirane kot osebe, ki so prekoračile obdobje dovoljenega bivanja, in postopka za dajanje tega seznama na voljo državam članicam

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Z Uredbo (EU) 2017/2226 je bil vzpostavljen sistem vstopa/izstopa (SVI), tj. sistem, ki elektronsko beleži čas in kraj vstopa in izstopa državljanov tretjih držav, ki jim je bil dovoljen vstop za kratkoročno bivanje na ozemlju držav članic, in izračuna trajanje njihovega dovoljenega bivanja.

(2)

(3)

Uredba (EU) 2017/2226 podrobneje določa cilje SVI, skupine podatkov, ki jih je treba vnesti v SVI, in namene, za katere se ti podatki uporabljajo, ter merila za njihov vnos, organe, pooblaščene za dostop do podatkov, podrobnejša pravila o obdelavi podatkov in varstvu osebnih podatkov ter tehnično strukturo SVI, pa tudi pravila glede njegovega delovanja in uporabe ter interoperabilnosti z drugimi informacijskimi sistemi. Navedena uredba opredeljuje tudi pristojnosti za SVI.

(4)

(5)

Uredba (EU) 2017/2226 zahteva, da Komisija pred razvojem SVI sprejme ukrepe, potrebne za razvoj in tehnično izvedbo SVI. V zvezi s tem se člen 36(k) Uredbe (EU) 2017/2226 konkretno sklicuje na sprejetje ukrepov za pripravo seznama oseb, ki so v SVI identificirane kot osebe, ki so prekoračile obdobje dovoljenega bivanja, in postopka za dajanje navedenega seznama na voljo državam članicam.

(6)

(7)	V zvezi s tem je torej treba sprejeti ukrepe za pripravo seznama oseb, ki so v SVI identificirane kot osebe, ki so prekoračile obdobje dovoljenega bivanja, in postopka za dajanje navedenega seznama na voljo državam članicam.

(8)

Dostop do seznama oseb, ki so prekoračile obdobje dovoljenega bivanja, bi moral biti omejen na pristojne organe, ki so v skladu z nacionalnim pravom odgovorni za preverjanje na ozemlju držav članic, ali so izpolnjeni pogoji za vstop na ozemlje držav članic ali za bivanje na njem, ter za preučevanje pogojev in sprejemanje odločitev v zvezi s prebivanjem državljanov tretjih držav na ozemlju držav članic ali za vračanje državljanov tretjih držav v tretjo državo izvora ali tranzita.

(9)

(10)	Ta sklep predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerem Združeno kraljestvo ne sodeluje v skladu s Sklepom Sveta 2000/365/ES (3); Združeno kraljestvo torej ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanj ni zavezujoč in se v njem ne uporablja.

(11)	Ta sklep predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerem Irska ne sodeluje v skladu s Sklepom Sveta 2002/192/ES (4); Irska torej ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja.

(12)

(13)

(14)

(15)

(16)	Evropski nadzornik za varstvo podatkov je mnenje podal 23. aprila 2018.

(17)	Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Odbora za pametne meje –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Vsebina in generiranje seznama

SVI samodejno generira seznam vseh državljanov tretjih držav iz člena 12(3) Uredbe (EU) 2017/2226, ki ne izpolnjujejo ali ne izpolnjujejo več pogojev glede trajanja dovoljenega kratkoročnega bivanja na ozemlju držav članic. Seznam se nenehno in samodejno posodablja, tako da natančno odraža vsako spremembo ali izbris podatkov iz SVI, ki so navedeni v členu 16(1)(a), (b) in (c), členu 16(2)(a), (b), (d) in (f), drugem pododstavku člena 16(2) ter členu 17(1)(a) Uredbe (EU) 2017/2226.

Seznam vsebuje naslednje podatke za vsakega državljana tretje države, ki je identificiran kot oseba, ki je prekoračila obdobje dovoljenega bivanja:

(a)	priimek, ime ali imena, datum rojstva, državljanstvo ali državljanstva, spol;

(b)	vrsto in številko potne listine ali potnih listin ter tričrkovno oznako države izdajateljice potne listine ali potnih listin;

(c)	datum izteka veljavnosti potne listine ali potnih listin;

(d)	individualno referenčno številko, ki se v SVI ustvari ob oblikovanju individualne dokumentacije državljana tretje države;

(e)

za zadnji vstop državljana tretje države:

—	datum in čas vstopa,

—	vstopni mejni prehod in organ, ki je dovolil vstop;

(f)	tričrkovno oznako države članice izdajateljice vizuma;

(g)	datum, ko je bil državljan tretje države vključen na seznam.

Ko državljan tretje države, ki je vključen na seznam, zapusti ozemlje držav članic, se njegovi podatki takoj samodejno izbrišejo s seznama.

Kadar država članica v SVI popravi ali dopolni podatke o državljanu tretje države, ki je vključen na seznam, obdelavo takih podatkov omeji ali take podatke izbriše, SVI zadevne podatke na seznamu takoj samodejno ustrezno spremeni oziroma s seznama izbriše.

Mehanizmi za samodejno izdelavo seznama so skladni z načelom vgrajene zasebnosti, ki bo nadalje razvito v tehničnih specifikacijah iz člena 37(1) Uredbe (EU) 2017/2226. Ta seznam se generira v centralnem sistemu SVI.

Člen 2

Postopek za dajanje seznama na voljo pristojnim organom držav članic

Pristojni nacionalni organi, imenovani kot organi za priseljevanje, kakor so opredeljeni v točki 4 člena 3(1) Uredbe (EU) 2017/2226, so odgovorni za dostop do seznama oseb, ki so v SVI identificirane kot osebe, ki so prekoračile obdobje dovoljenega bivanja.

SVI daje imenovanim organom za priseljevanje na voljo stalno posodobljen seznam oseb, ki so v SVI identificirane kot osebe, ki so prekoračile obdobje dovoljenega bivanja, v obliki poročila. To poročilo se varno shrani v nacionalnem enotnem vmesniku.

SVI na ravni nacionalnega enotnega vmesnika nadzoruje dostop do poročila, s čimer se zagotovi, da lahko do poročila dostopajo in v njem iščejo podatke samo imenovani organi za priseljevanje.

Vsi postopki obdelave podatkov, ki se izvajajo v okviru poročila, se zabeležijo v skladu s členom 46 Uredbe (EU) 2017/2226.

Člen 3

Oblika poročila

Vsebina poročila mora biti predstavljena v strukturirani obliki, ki omogoča obdelavo in iskanje podatkov ter se lahko posreduje prek komunikacijske infrastrukture v skladu s tehničnimi specifikacijami iz člena 37(1) Uredbe (EU) 2017/2226.

Člen 4

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta sklep začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 15. oktobra 2018

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 327, 9.12.2017, str. 20.

(4) Sklep Sveta 2002/192/ES z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske, da sodeluje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (UL L 64, 7.3.2002, str. 20).

(5) UL L 176, 10.7.1999, str. 36.

(7) UL L 53, 27.2.2008, str. 52.

(9) UL L 160, 18.6.2011, str. 21.

		ISSN 1977-0804
Uradni list Evropske unije		L 259

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Letnik 61 16. oktober 2018

Vsebina		II Nezakonodajni akti	Stran
		UREDBE
	*	Uredba Sveta (EU) 2018/1541 z dne 2. oktobra 2018 o spremembi uredb (EU) št. 904/2010 in (EU) 2017/2454 glede ukrepov za okrepitev upravnega sodelovanja na področju davka na dodano vrednost	1
	*	Uredba Sveta (EU) 2018/1542 z dne 15. oktobra 2018 o omejevalnih ukrepih proti širjenju in uporabi kemičnega orožja	12
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/1543 z dne 15. oktobra 2018 o izdaji dovoljenja za pripravek iz Pediococcus pentosaceus DSM 32291 kot krmni dodatek za vse živalske vrste ( 1 )	22
		SKLEPI
	*	Sklep Sveta (SZVP) 2018/1544 z dne 15. oktobra 2018 o omejevalnih ukrepih proti širjenju in uporabi kemičnega orožja	25
	*	Sklep Sveta (SZVP) 2018/1545 z dne 15. oktobra 2018 o spremembi Sklepa (SZVP) 2017/1869 o svetovalni misiji Evropske unije v podporo reformi varnostnega sektorja v Iraku (EUAM Iraq)	31
	*	Sklep Sveta (SZVP) 2018/1546 z dne 15. oktobra 2018 o spremembi Sklepa (SZVP) 2017/1425 o stabilizacijskem ukrepu Evropske unije v Moptiju in Segouju	34
	*	Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2018/1547 z dne 15. oktobra 2018 o določitvi specifikacij za povezavo centralnih točk dostopa s sistemom vstopa/izstopa (SVI) in za tehnično rešitev za lažje zbiranje podatkov v državah članicah za generiranje statistik o dostopu do podatkov iz SVI za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj	35
	*	Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2018/1548 z dne 15. oktobra 2018 o določitvi ukrepov za pripravo seznama oseb, ki so v sistemu vstopa/izstopa (SVI) identificirane kot osebe, ki so prekoračile obdobje dovoljenega bivanja, in postopka za dajanje tega seznama na voljo državam članicam	39

	Popravki
*	Popravek Izvedbenega sklepa Komisije (EU) 2018/1522 z dne 11. oktobra 2018 o skupni obliki za nacionalne programe nadzora nad onesnaževanjem zraka v skladu z Direktivo (EU) 2016/2284 Evropskega parlamenta in Sveta o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala zraka ( UL L 256, 12.10.2018 )	43
*	Popravek Izvedbenega sklepa Komisije (EU) 2018/1524 z dne 11. oktobra 2018 o določitvi metodologije spremljanja in ureditev poročanja držav članic v skladu z Direktivo (EU) 2016/2102 Evropskega parlamenta in Sveta o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij organov javnega sektorja ( UL L 256, 12.10.2018 )	43


	(1) Besedilo velja za EGP.