16.7.2018

SL

Uradni list Evropske unije

L 179/1

---

UREDBA (EU) 2018/973 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 4. julija 2018

o vzpostavitvi večletnega načrta za pridnene staleže v Severnem morju in ribištvo, ki izkorišča te staleže, določitvi podrobnosti izvajanja obveznosti iztovarjanja v Severnem morju ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 676/2007 in (ES) št. 1342/2008

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 43(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Konvencija Združenih narodov o pomorskem pravu z dne 10. decembra 1982, katere pogodbenica je Unija, določa obveznost ohranjanja, vključno z ohranjanjem ali obnavljanjem populacij lovljenih vrst na ravneh, ki omogočajo največji trajnostni donos (MSY).

(2)

Na vrhu Združenih narodov o trajnostnem razvoju v New Yorku leta 2015 so se Unija in njene države članice zavezale, da bodo do leta 2020 učinkovito uredile lovljenje, odpravile prelov, nezakoniti, neprijavljeni in neregulirani ribolov ter škodljive ribolovne prakse ter izvedle znanstveno utemeljene načrte upravljanja, da bi v najkrajšem izvedljivem času obnovili staleže rib vsaj do ravni, ki omogočajo MSY, kot ga določajo njihove biološke značilnosti.

(3)

Uredba (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (3) določa pravila skupne ribiške politike (SRP) v skladu z mednarodnimi obveznostmi Unije. SRP mora prispevati k varstvu morskega okolja, trajnostnemu upravljanju vseh komercialno izkoriščanih vrst in zlasti k doseganju dobrega okoljskega stanja do leta 2020, kot določa člen 1(1) Direktive 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4).

(4)	Cilji SRP so med drugim zagotoviti, da sta ribištvo in akvakultura okoljsko dolgoročno trajnostna, da se uporablja previdnostni pristop k upravljanju ribištva in da se izvaja ekosistemski pristop k upravljanju ribištva.

(5)	Za uresničevanje ciljev SRP je treba sprejeti številne ohranitvene ukrepe v kateri koli primerni kombinaciji, na primer večletne načrte, tehnične ukrepe, določitev in dodelitev ribolovnih možnosti.

(6)

V skladu s členoma 9 in 10 Uredbe (EU) št. 1380/2013 večletni načrti temeljijo na znanstvenih, tehničnih in ekonomskih mnenjih. V skladu s temi določbami bi moral večletni načrt, vzpostavljen s to uredbo (v nadaljnjem besedilu: načrt), vsebovati cilje, merljive cilje z jasno določenimi roki, referenčne točke ohranjanja, zaščitne ukrepe in tehnične ukrepe za izogibanje in zmanjševanje nenamernega ulova.

(7)	„Najboljše razpoložljivo znanstveno mnenje“ bi bilo treba razumeti kot javno dostopno znanstveno mnenje, ki je podprto z najnovejšimi znanstvenimi podatki in metodami ter ga je izdal ali pregledal neodvisen znanstveni organ, priznan na ravni Unije ali mednarodni ravni.

(8)

Komisija bi morala pridobiti najboljše razpoložljivo znanstveno mnenje za staleže, ki sodijo v področje uporabe načrta. V ta namen z Mednarodnim svetom za raziskovanje morja (ICES) sklene memorandum o soglasju. Znanstveno mnenje, ki ga izda ICES, bi moralo temeljiti na načrtu in določati zlasti razpone FMSY in referenčne točke za biomaso (MSY Btrigger in Blim). Te vrednosti bi morale biti navedene v ustreznem mnenju o staležih in po potrebi v katerem koli drugem, javno dostopnem znanstvenem mnenju, na primer v mnenju o mešanem ribolovu, ki ga izda ICES.

(9)

Uredbi Sveta (ES) št. 676/2007 (5) in (ES) št. 1342/2008 (6) določata pravila za trajnostno izkoriščanje staležev trske, morske plošče in morskega lista v Severnem morju in njegovih sosednjih vodah. Ti in drugi pridneni staleži se ujamejo v mešanem ribolovu. Zato je primerno vzpostaviti enotni večletni načrt, v katerem se upošteva to tehnično vzajemno vplivanje.

(10)	Poleg tega bi se moral tak večletni načrt uporabljati za pridnene staleže in z njimi povezano ribištvo v Severnem morju. Mednje sodijo vrste somernih rib, bokoplut in hrustančnic ter škamp (Nephrops norvegicus) in severna kozica (Pandalus borealis), ki živijo na dnu ali blizu dna vodnega stebra.

(11)

Nekateri pridneni staleži se izkoriščajo v Severnem morju in njegovih sosednjih vodah. Zato bi bilo treba področje uporabe določb načrta v zvezi s cilji in zaščitnimi ukrepi za staleže, ki se izkoriščajo pretežno v Severnem morju, razširiti, tako da pokrivajo tudi območja zunaj Severnega morja. Poleg tega je treba v zvezi s staleži, ki so prisotni v Severnem morju, a se izkoriščajo pretežno zunaj Severnega morja, v večletnih načrtih opredeliti cilje in zaščitne ukrepe za območja zunaj Severnega morja, na katerih se ti staleži pretežno izkoriščajo, pri čemer se področje uporabe teh večletnih načrtov razširi, tako da zajemajo tudi Severno morje.

(12)

Geografsko področje uporabe načrta bi moralo temeljiti na geografski porazdelitvi staležev iz najnovejšega znanstvenega mnenja ICES. V prihodnje bo morda treba geografsko porazdelitev staležev, določeno v načrtu, spremeniti zaradi izboljšanih znanstvenih podatkov ali zaradi selitve staležev. Zato bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da sprejme delegirane akte, s katerimi prilagodi geografsko porazdelitev staležev, določeno v načrtih, če je v znanstvenem mnenju ICES navedeno, da se je geografska porazdelitev zadevnih staležev spremenila.

(13)

Če staleže, ki so v skupnem interesu, izkoriščajo tudi tretje države, bi morala Unija sodelovati s temi državami, da bi zagotovila, da se ti staleži upravljajo trajnostno v skladu s cilji Uredbe (EU) št. 1380/2013, zlasti člena 2(2) navedene uredbe, in cilji te uredbe. Če se uradni dogovor ne doseže, bi si morala Unija na vsak način prizadevati za dosego skupnih ureditev za ribolov teh staležev, da bi se omogočilo trajnostno upravljanje in s tem spodbudili enaki konkurenčni pogoji za gospodarske subjekte iz Unije.

(14)

Cilj načrta bi moral biti prispevati k uresničevanju ciljev SRP, zlasti k doseganju in ohranjanju MSY za ciljne staleže, izvajanju obveznosti iztovarjanja za pridnene staleže, za katere veljajo omejitve ulova, spodbujanju primernega življenjskega standarda tistih, ki so odvisni od ribolovnih dejavnosti, ob upoštevanju obalnega ribolova in socialno-ekonomskih vidikov, ter izvajanju na ekosistemu temelječega pristopa k upravljanju ribištva. V načrtu bi bilo treba določiti tudi podrobnosti za izvajanje obveznosti iztovarjanja v vodah Unije v Severnem morju za vse staleže vrst, za katere velja obveznost iztovarjanja v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013.

(15)	Člen 16(4) Uredbe (EU) št. 1380/2013 zahteva, da se ribolovne možnosti določijo v skladu s cilji iz člena 2(2) navedene uredbe in so skladne s cilji, časovnimi okviri in omejitvami, določenimi v večletnih načrtih.

(16)

Ustrezno je določiti ciljno stopnjo ribolovne umrljivosti (F), ki ustreza cilju doseganja in ohranjanja MSY, kot razpone vrednosti, ki so skladni z doseganjem MSY (FMSY). Ti razponi, ki temeljijo na najboljšem razpoložljivem znanstvenem mnenju, so potrebni, da se zagotovi prožnost za upoštevanje sprememb znanstvenega mnenja, da se spodbudi izvajanje obveznosti iztovarjanja ter se upoštevajo značilnosti mešanega ribolova. Razpone FMSY bi moral izračunati in zagotoviti ICES, zlasti v svojem rednem mnenju o ulovu. Na podlagi načrta so izračunani tako, da omogočijo dolgoročno zmanjšanje donosa za največ 5 % v primerjavi z MSY, kakor ga je ICES določil v odgovor na zahtevo EU, da določi razpone FMSY za izbrane staleže v Severnem in Baltskem morju. Določena je zgornja meja razpona, tako da verjetnost zmanjšanja staleža pod Blim ni večja od 5 %. Zadevna zgornja meja je tudi v skladu s tako imenovanim svetovalnim pravilom ICES, ki določa, da je treba, kadar je drstitvena biomasa ali številčnost v slabem stanju, F zmanjšati na vrednost, ki ne presega zgornje meje, ki je enaka točkovni vrednosti FMSY, pomnoženi z drstitveno biomaso ali številčnostjo v letu, na katero se nanaša celotni dovoljeni ulov, deljeno z MSY Btrigger. ICES te predpostavke in svetovalna pravila uporablja pri pripravi znanstvenega mnenja o ribolovni umrljivosti in možnostih ulova.

(17)

Za namene določitve ribolovnih možnosti bi bilo treba določiti zgornji prag običajno uporabljenih razponov FMSY in, pod pogojem, da se za zadevni stalež šteje, da je v dobrem stanju, zgornjo mejo za nekatere primere. Ribolovne možnosti bi moralo biti možno določiti na zgornji meji le, če je na podlagi znanstvenega mnenja ali dokazov to potrebno za uresničevanje ciljev iz te uredbe pri mešanem ribolovu ali za preprečitev škode staležu, ki jo povzroča dinamika znotraj staleža iste vrste ali med staleži različnih vrst, ali za omejitev vsakoletnih sprememb ribolovnih možnosti.

(18)	Za staleže, za katere so na voljo cilji v zvezi z MSY, in zaradi izvajanja zaščitnih ukrepov je treba določiti referenčne točke ohranjanja, izražene kot sprožilne ravni drstitvene biomase za staleže rib in sprožilne ravni številčnosti za škampa.

(19)

Zagotoviti bi bilo treba ustrezne zaščitne ukrepe za primer, da se velikost staleža zmanjša pod navedene ravni. Kadar je v znanstvenem mnenju navedeno, da so potrebni popravni ukrepi, bi morali zaščitni ukrepi vključevati zmanjšanje ribolovnih možnosti in posebne ohranitvene ukrepe. Te ukrepe bi bilo treba dopolniti z vsemi drugimi primernimi ukrepi, kot so ukrepi Komisije v skladu s členom 12 Uredbe (EU) št. 1380/2013 ali ukrepi držav članic v skladu s členom 13 navedene uredbe.

(20)

Celotni dovoljeni ulov za škampa v razdelku ICES 2a in na podobmočju 4 bi moralo biti možno določiti kot vsoto omejitev ulova, določenih za vsako funkcionalno enoto, in statističnih območij zunaj funkcionalnih enot na zadevnem območju celotnega dovoljenega ulova. Vendar to ne bi smelo izključevati sprejetja ukrepov za zaščito posebnih funkcionalnih enot.

(21)

Kadar Svet v okviru ribolovnih možnosti za določen stalež upošteva znaten vpliv rekreacijskega ribolova, bi moral imeti možnost, da določi celotni dovoljeni ulov za komercialni ulov, v katerem je upoštevana količina ulovljenih rib pri rekreacijskem ribolovu, in/ali da sprejme druge ukrepe za omejitev rekreacijskega ribolova, kot so omejitve za vreče in obdobja zaprtja ribolova.

(22)	Za izpolnjevanje obveznosti iztovarjanja iz člena 15(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013 bi moral načrt zagotoviti, da se dodatni ukrepi upravljanja podrobneje opredelijo v skladu s členom 18 navedene uredbe.

(23)

Da bi preprečili motečo preusmeritev ribolovnih dejavnosti, ki bi lahko negativno vplivala na stanje staležev trske, je primerno, da se ohrani sistem dovoljenj za ribolov, povezan z omejitvijo skupne zmogljivosti moči motorja ribiških plovil v razdelku ICES 7d, ki se je pred tem uporabljal v skladu z Uredbo (ES) št. 1342/2008.

(24)	Določiti bi bilo treba rok za predložitev skupnih priporočil držav članic, ki imajo neposreden upravljalni interes, kakor to zahteva Uredba (EU) št. 1380/2013.

(25)

V skladu s členom 10(3) Uredbe (EU) št. 1380/2013 bi bilo treba sprejeti določbe o ocenjevanju ustreznosti in učinkovitosti uporabe te uredbe, ki bi ga do 6. avgusta 2023 in nato vsakih pet let izvedla Komisija na podlagi znanstvenega mnenja. To obdobje omogoča popolno izvajanje obveznosti iztovarjanja ter sprejetje in izvajanje regionaliziranih ukrepov ter da se pokažejo vplivi teh ukrepov na staleže in ribolov. Poleg tega je to minimalno obdobje, ki ga zahtevajo znanstveni organi.

(26)

Da se zagotovita pravočasna in sorazmerna prilagoditev tehničnemu in znanstvenemu napredku in prožnost ter omogoči oblikovanje nekaterih ukrepov, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi z dopolnitvijo te uredbe, kar zadeva prilagoditve glede staležev, ki jih zajema ta uredba, na podlagi sprememb v geografski razporeditvi staležev, popravne ukrepe in izvajanje obveznosti iztovarjanja. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (7). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(27)	Za zagotovitev pravne varnosti je ustrezno pojasniti, da se lahko ukrepi za začasno prenehanje, sprejeti za uresničitev ciljev načrta, štejejo za upravičene do podpore iz Uredbe (EU) št. 508/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (8).

(28)	Uredbi (ES) št. 676/2007 in (ES) št. 1342/2008 bi bilo treba razveljaviti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

PREDMET UREJANJA, PODROČJE UPORABE IN OPREDELITEV POJMOV

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

1.   Ta uredba vzpostavlja večletni načrt (v nadaljnjem besedilu: načrt) za naslednje pridnene staleže v vodah Unije v Severnem morju (razdelka ICES 2a in 3a ter podobmočje 4), vključno z ribištvom, ki izkorišča te staleže, in, če se ti staleži širijo zunaj Severnega morja, v njegovih sosednjih vodah:

(a)	trska (Gadus morhua) na podobmočju 4 (Severno morje) ter v razdelkih 7d (vzhodni Rokavski preliv) in 3a.20 (Skagerrak);

(b)	vahnja (Melanogrammus aeglefinus) na podobmočju 4 (Severno morje) ter v razdelkih 6a (zahodna Škotska) in 3a.20 (Skagerrak);

(c)	morska plošča (Pleuronectes platessa) na podobmočju 4 (Severno morje) ter v razdelku 3a.20 (Skagerrak);

(d)	saj (Pollachius virens) na podobmočjih 4 (Severno morje) in 6 (Rockall in zahodna Škotska) ter v razdelku 3a (Skagerrak in Kattegat);

(e)	morski list (Solea solea) na podobmočju 4 (Severno morje);

(f)	morski list (Solea solea) v razdelku 3a (Skagerrak in Kattegat) in podrazdelkih 22–24 (zahodno Baltsko morje);

(g)	mol (Merlangius merlangus) na podobmočju 4 (Severno morje) in v razdelku 7d (vzhodni angleški Rokavski preliv);

(h)	morska spaka (Lophius piscatorius) v razdelku 3a (Skagerrak in Kattegat) ter na podobmočjih 4 (Severno morje) in 6 (Rockall in zahodna Škotska);

(i)	severna kozica (Pandalus borealis) v razdelkih 4a vzhod (severni del Severnega morja, Norveški jarek) in 3a.20 (Skagerrak);

(j)	škamp (Nephrops norvegicus) v razdelku 3a (funkcionalni enoti 3–4);

(k)

škamp na podobmočju 4 (Severno morje) po funkcionalnih enotah: — škamp na območju Botney Gut-Silver Pit (funkcionalna enota 5); — škamp na območju Farn Deeps (funkcionalna enota 6); — škamp na območju Fladen Ground (funkcionalna enota 7); — škamp na območju Firth of Forth (funkcionalna enota 8); — škamp na območju Moray Firth (funkcionalna enota 9); — škamp na območju Noup (funkcionalna enota 10); — škamp na območju Norwegian Deeps (funkcionalna enota 32); — škamp na območju Horn's Reef (funkcionalna enota 33); — škamp na območju Devil's Hole (funkcionalna enota 34).

Kadar znanstveno mnenje kaže na spremembo v geografski razporeditvi staležev, navedenih v prvem pododstavku tega odstavka, lahko Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 16 v zvezi s spremembo te uredbe, s katero se območja, navedena v prvem pododstavku tega odstavka prilagodijo, tako da se odrazi ta sprememba v geografski razporeditvi staležev. Te prilagoditve ne razširijo območij staleža prek voda Unije podobmočij 2 do 7.

2.   Kadar Komisija na podlagi znanstvenega mnenja meni, da je treba seznam staležev iz prvega pododstavka odstavka 1 spremeniti, lahko poda predlog za spremembo tega seznama.

3.   Za sosednje vode iz odstavka 1 tega člena se uporabljata le člena 4 in 6 ter ukrepi, povezani z ribolovnimi možnostmi iz člena 7.

4.   Ta uredba se uporablja tudi za prilove rib v Severnem morju pri ribolovu staležev, navedenih v prvem pododstavku odstavka 1. Če pa se razponi FMSY in zaščitni ukrepi v zvezi z biomaso določijo za te staleže v skladu z drugimi pravnimi akti Unije, ki vzpostavljajo večletne načrte, potem veljajo ti razponi in zaščitni ukrepi.

5.   Ta uredba določa tudi podrobnosti za izvajanje obveznosti iztovarjanja v vodah Unije v Severnem morju za vse staleže vrst, za katere velja obveznost iztovarjanja v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se poleg opredelitev pojmov iz člena 3 Uredbe Sveta (ES) št. 850/98 (9), člena 4 Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 (10) in člena 4 Uredbe (EU) št. 1380/2013 uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)

„razpon FMSY“ pomeni razpon vrednosti, ki izhaja iz najboljšega razpoložljivega znanstvenega mnenja, zlasti Mednarodnega sveta za raziskovanje morja (ICES), pri katerih vse ravni ribolovne umrljivosti znotraj tega razpona dolgoročno dosegajo največji trajnostni donos (MSY) pri določenem ribolovnem vzorcu in v trenutnih povprečnih okoljskih razmerah, brez pomembnega vpliva na razmnoževanje zadevnega staleža. Izračunan je tako, da omogoča zmanjšanje dolgoročnega donosa za največ 5 % v primerjavi z MSY. Določena je zgornja meja razpona, da se verjetnost zmanjšanja staleža na raven pod mejno referenčno točko za biomaso drstitvenega staleža (Blim) omeji na največ 5 %;

(2)	„MSY Flower“ pomeni najnižjo vrednost v razponu FMSY;

(3)	„MSY Fupper“ pomeni najvišjo vrednost v razponu FMSY;

(4)	„točkovna vrednost FMSY“ je vrednost ocenjene ribolovne umrljivosti, ki pri določenem ribolovnem vzorcu in v trenutnih povprečnih okoljskih razmerah dosega dolgoročni MSY;

(5)	„spodnji razpon FMSY“ pomeni razpon, ki zajema vrednosti od MSY Flower do točkovne vrednosti FMSY;

(6)	„zgornji razpon FMSY“ pomeni razpon, ki zajema vrednosti od točkovne vrednosti FMSY do MSY Fupper;

(7)	„Blim“ pomeni referenčno točko za biomaso drstitvenega staleža, ki izhaja iz najboljšega razpoložljivega znanstvenega mnenja, zlasti od ICES, pod katero lahko pride do zmanjšane sposobnosti razmnoževanja,

(8)

„MSY Btrigger“ pomeni referenčno točko za biomaso drstitvenega staleža oziroma v primeru staležev škampa referenčno točko za številčnost, ki izhajata iz najboljšega razpoložljivega znanstvenega mnenja, zlasti od ICES, pod katerima je treba sprejeti poseben in ustrezen ukrep upravljanja za zagotovitev, da stopnje izkoriščanja skupaj z naravnim nihanjem omogočijo obnovitev staležev nad ravnmi, ki dolgoročno omogočajo MSY.

POGLAVJE II

NAMEN

Člen 3

Namen

1.   Načrt prispeva k uresničevanju ciljev skupne ribiške politike, navedenih v členu 2 Uredbe (EU) št. 1380/2013, zlasti z uporabo previdnostnega pristopa k upravljanju ribištva, pri čemer je namen načrta zagotoviti, da se pri izkoriščanju živih morskih bioloških virov populacije lovljenih vrst obnavljajo in ohranjajo nad ravnmi, ki omogočajo MSY.

2.   Načrt s kar največjim preprečevanjem in zmanjševanjem neželenega ulova prispeva k odpravi zavržkov in izvajanju obveznosti iztovarjanja iz člena 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013 za vrste, za katere veljajo omejitve ulova in za katere se uporablja ta uredba.

3.   Načrt uporablja ekosistemski pristop k upravljanju ribištva za zagotovitev, da se čim bolj zmanjšajo negativni vplivi ribolovnih dejavnosti na morski ekosistem. Skladen mora biti z okoljsko zakonodajo Unije, zlasti s ciljem doseganja dobrega okoljskega stanja do leta 2020, kot je določeno v členu 1(1) Direktive 2008/56/ES.

4.   Namen načrta je zlasti:

(a)	zagotoviti, da so izpolnjeni pogoji, opisani v deskriptorju 3 iz Priloge I k Direktivi 2008/56/ES, in

(b)	prispevati k izpolnjevanju drugih ustreznih deskriptorjev iz Priloge I k Direktivi 2008/56/ES sorazmerno z vlogo, ki jo ima ribištvo pri njihovem izpolnjevanju.

5.   Ukrepi v okviru načrta se sprejmejo v skladu z najboljšim razpoložljivim znanstvenim mnenjem. Če podatkov ni dovolj, se skuša doseči primerljiva stopnja ohranjenosti ustreznih staležev.

POGLAVJE III

CILJI

Člen 4

Cilji

1.   Za staleže, navedene v členu 1(1), se ciljna ribolovna umrljivost v skladu z razponi FMSY iz člena 2 doseže čim prej, in sicer postopoma in z rastočim tempom do leta 2020, nato pa se v skladu s tem členom ohranja v razponih FMSY.

2.   Razponi FMSY, ki temeljijo na načrtu, se zahtevajo od ICES.

3.   Ko Svet v skladu s členom 16(4) Uredbe (EU) št. 1380/2013 določi ribolovne možnosti za posamezni stalež, te možnosti določi znotraj spodnjega razpona FMSY, ki je takrat na voljo za ta stalež.

4.   Ne glede na odstavka 1 in 3 se lahko ribolovne možnosti za posamezni stalež določijo na ravneh, ki so nižje od razponov FMSY.

5.   Ne glede na odstavka 3 in 4 se lahko ribolovne možnosti za posamezni stalež določijo v skladu z zgornjim razponom FMSY, ki je takrat na voljo za ta stalež, če je stalež iz člena 1(1) nad MSY Btrigger:

(a)	če je na podlagi znanstvenega mnenja ali dokazov to potrebno za uresničevanje namena in ciljev iz člena 3 v primeru mešanega ribolova;

(b)	če je na podlagi znanstvenega mnenja ali dokazov to potrebno za preprečitev škode za stalež, ki jo povzroča dinamika znotraj staleža iste vrste ali med staleži različnih vrst, ali

(c)	da se spremembe ribolovnih možnosti med zaporednimi leti omejijo na največ 20 %.

6.   Ribolovne možnosti se v vsakem primeru določijo tako, da obstaja manj kot 5-odstotna verjetnost, da biomasa drstitvenega staleža pade pod Blim.

Člen 5

Upravljanje staležev prilova

1.   Za staleže iz člena 1(4) se ukrepi upravljanja, ki po potrebi vključujejo ribolovne možnosti, določijo ob upoštevanju najboljšega razpoložljivega znanstvenega mnenja in morajo biti v skladu z namenom in cilji iz člena 3.

2.   Če ustreznih znanstvenih podatkov ni na voljo, se ti staleži upravljajo v skladu s previdnostnim pristopom k upravljanju ribištva, kot je opredeljen v točki 8 člena 4(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013.

3.   V skladu s členom 9(5) Uredbe (EU) št. 1380/2013 se pri upravljanju mešanega ribolova v zvezi s staleži iz člena 1(4) te uredbe upoštevajo težave pri ribolovu vseh staležev na ravni MSY hkrati, zlasti kadar to povzroči predčasno zaprtje ribolova.

POGLAVJE IV

ZAŠČITNI UKREPI

Člen 6

Referenčne točke ohranjanja

Na podlagi načrta se od ICES zahtevajo naslednje referenčne točke ohranjanja za zaščito popolne sposobnosti razmnoževanja staležev iz člena 1(1):

(a)	MSY Btrigger za staleže iz člena 1(1);

(b)	Blim za staleže iz člena 1(1).

Člen 7

Zaščitni ukrepi

1.   Če znanstveno mnenje kaže, da sta v določenem letu biomasa drstitvenega staleža oziroma v primeru staležev škampa številčnost katerega koli staleža iz člena 1(1) nižji od MSY Btrigger, se sprejmejo vsi ustrezni popravni ukrepi, da se zagotovi hitra vrnitev zadevnega staleža ali zadevne funkcionalne enote na ravni, višje od ravni, ki omogočajo MSY. Z odstopanjem od člena 4(3) in (5) se ribolovne možnosti določijo na ravneh, skladnih z ribolovno umrljivostjo, ki je zmanjšana pod zgornjim razponom FMSY, ob upoštevanju zmanjšanja biomase.

2.   Če znanstveno mnenje kaže, da sta v določenem letu biomasa drstitvenega staleža oziroma v primeru staležev škampa številčnost katerega koli staleža iz člena 1(1) nižji od Blim, se sprejmejo dodatni popravni ukrepi, da se zagotovi hitra vrnitev zadevnega staleža ali funkcionalne enote na ravni, višje od ravni, ki omogočajo MSY. Ti popravni ukrepi z odstopanjem od člena 4(3) in (5) lahko vključujejo zlasti prekinitev ciljnega ribolova zadevnega staleža ali funkcionalne enote in ustrezno zmanjšanje ribolovnih možnosti.

3.   Popravni ukrepi iz tega člena lahko vključujejo:

(a)	nujne ukrepe v skladu s členoma 12 in 13 Uredbe (EU) št. 1380/2013;

(b)	ukrepe v skladu s členoma 8 in 9 te uredbe.

4.   Ukrepi iz tega člena se izberejo ob upoštevanju narave, resnosti, trajanja in ponavljanja okoliščin, kadar sta biomasa drstitvenega staleža oziroma v primeru staležev škampa številčnost pod ravnmi iz člena 6.

Člen 8

Posebni ohranitveni ukrepi

Če znanstveno mnenje kaže, da je za ohranitev katerega koli pridnenega staleža iz člena 1(4) te uredbe potreben popravni ukrep, ali če sta biomasa drstitvenega staleža oziroma v primeru staležev škampa številčnost katerega koli staleža iz člena 1(1) v določenem letu nižji od MSY Btrigger, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 16 te uredbe in členom 18 Uredbe (EU) št. 1380/2013. Ti delegirani akti lahko dopolnijo to uredbo z določitvijo pravil v zvezi z:

(a)	lastnostmi ribolovnega orodja, zlasti velikostjo mrežnega očesa, velikostjo trnka, izdelavo orodja, debelino vrvi, velikostjo orodja ali uporabo selektivnih naprav, da se zagotovi ali izboljša selektivnost;

(b)	uporabo ribolovnega orodja, zlasti časom ribolova in globino, na kateri se orodje uporablja, da se zagotovi ali izboljša selektivnost;

(c)	prepovedjo ali omejitvijo ribolova na določenih območjih za zaščito drstečih se in nedoraslih rib, rib pod najmanjšo referenčno velikostjo ohranjanja ali neciljnih vrst rib;

(d)	prepovedjo ali omejitvijo ribolova ali uporabe nekaterih vrst ribolovnega orodja v določenih obdobjih za zaščito drstečih se rib ali rib pod najmanjšo referenčno velikostjo ohranjanja ali neciljnih vrst rib;

(e)	najmanjšimi referenčnimi velikostmi ohranjanja, da se zaščitijo nedorasli morski organizmi;

(f)	drugimi lastnostmi, povezanimi s selektivnostjo.

POGLAVJE V

TEHNIČNI UKREPI

Člen 9

Tehnični ukrepi

1.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 16 te uredbe in členom 18 Uredbe (EU) št. 1380/2013 za dopolnitev te uredbe v zvezi z naslednjimi tehničnimi ukrepi:

(a)	specifikacije v zvezi z lastnostmi ribolovnega orodja in predpisi o njegovi uporabi za zagotovitev ali izboljšanje selektivnosti, zmanjšanje neželenega ulova ali zmanjšanje negativnega vpliva na ekosistem;

(b)	specifikacije v zvezi s spremembami ribolovnega orodja ali dodatnimi napravami za zagotovitev ali izboljšanje selektivnosti, zmanjšanje neželenega ulova ali zmanjšanje negativnega vpliva na ekosistem;

(c)	omejitve ali prepovedi uporabe nekaterih vrst ribolovnega orodja ter ribolovnih dejavnosti na določenih območjih ali v določenih obdobjih za zaščito drstečih se rib, rib pod najmanjšo referenčno velikostjo ohranjanja ali neciljnih vrst rib ali za zmanjšanje negativnega vpliva na ekosistem, in

(d)	določitev najmanjše referenčne velikosti ohranjanja za vsak stalež, za katerega velja ta uredba, da se zaščitijo nedorasli morski organizmi.

2.   Ukrepi iz odstavka 1 tega člena prispevajo k uresničevanju namena in ciljev iz člena 3.

POGLAVJE VI

RIBOLOVNE MOŽNOSTI

Člen 10

Ribolovne možnosti

1.   Države članice pri dodeljevanju ribolovnih možnosti, ki so jim na voljo v skladu s členom 17 Uredbe (EU) št. 1380/2013, upoštevajo verjetno sestavo ulova plovil, ki izvajajo mešani ribolov.

2.   Države članice si lahko izmenjajo vse ali del ribolovnih možnosti, ki so jim bile dodeljene v skladu s členom 16(8) Uredbe (EU) št. 1380/2013, potem ko o tem uradno obvestijo Komisijo.

3.   Brez poseganja v člen 7 te uredbe je lahko celotni dovoljeni ulov za stalež škampa v območjih ICES 2a in 4 vsota omejitev ulova funkcionalnih enot in statističnih območij zunaj funkcionalnih enot.

4.   Če je v znanstvenem mnenju navedeno, da ima rekreativni ribolov znaten vpliv na ribolovno umrljivost posameznega staleža, Svet to upošteva in lahko pri določitvi ribolovnih možnosti omeji rekreacijski ribolov, da se prepreči prekoračitev skupne ciljne ribolovne umrljivosti.

POGLAVJE VII

DOLOČBE, POVEZANE Z OBVEZNOSTJO IZTOVARJANJA

Člen 11

Določbe, povezane z obveznostjo iztovarjanja v vodah Unije v Severnem morju

Za vse staleže vrst v Severnem morju, za katere velja obveznost iztovarjanja iz člena 15(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 16 te uredbe in členom 18 Uredbe (EU) št. 1380/2013 za dopolnitev te uredbe z določitvijo podrobnosti te obveznosti, kot je predvideno v točkah (a) do (e) člena 15(5) Uredbe (EU) št. 1380/2013.

POGLAVJE VIII

DOSTOP DO VODA IN VIROV

Člen 12

Dovoljenja za ribolov in zgornje meje zmogljivosti

1.   Vsaka država članica za vsako od območij ICES iz člena 1(1) te uredbe izda dovoljenja za ribolov v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1224/2009 za plovila, ki plujejo pod njeno zastavo in izvajajo dejavnosti ribolova v navedenem območju. Države članice lahko v takih dovoljenjih za ribolov tudi omejijo celotno zmogljivost, izraženo v kW takih plovil, ki uporabljajo specifično opremo.

2.   Celotna zmogljivost za trsko v vzhodnem Rokavskem prelivu (razdelek ICES 7d) plovil z dovoljenjem za ribolov, izdanim v skladu z odstavkom 1 tega člena, izražena v kW, brez poseganja v zgornje meje zmogljivosti iz Priloge II k Uredbi (EU) št. 1380/2013, ni večja od največje zmogljivosti plovil, ki so bila dejavna v letu 2006 ali 2007 in so uporabljala eno od naslednjih vrst orodja v zadevnem območju ICES:

(a)	pridnene vlečne mreže in potegalke (OTB, OTT, PTB, SDN, SSC, SPR) z mrežnim očesom: (i) enakim ali večjim od 100 mm; (ii) enakim ali večjim od 70 mm, vendar manjšim od 100 mm; (iii) enakim ali večjim od 16 mm, vendar manjšim od 32 mm;

(b)	vlečne mreže z gredjo (TBB) z mrežnim očesom: (i) enakim ali večjim od 120 mm; (ii) enakim ali večjim od 80 mm, vendar manjšim od 120 mm;

(c)	zabodne mreže, zapletne mreže (GN);

(d)	trislojne mreže (GT);

(e)	parangali (LL).

3.   Vsaka država članica sestavi in vodi seznam plovil, ki imajo dovoljenje za ribolov iz odstavka 1, ter ga z njegovo objavo na svojem uradnem spletnem mestu da na voljo Komisiji in drugim državam članicam.

POGLAVJE IX

UPRAVLJANJE STALEŽEV, KI SO V SKUPNEM INTERESU

Člen 13

Načela in cilji upravljanja staležev, ki so v skupnem interesu Unije in tretjih držav

1.   Če staleže, ki so v skupnem interesu, izkoriščajo tudi tretje države, Unija sodeluje s temi tretjimi državami, da bi zagotovila, da se ti staleži upravljajo trajnostno v skladu s cilji Uredbe (EU) št. 1380/2013, zlasti člena 2(2) navedene uredbe, in cilji te uredbe. Če se ne doseže uradni dogovor, si Unija na vsak način prizadeva za dosego skupnih ureditev za ribolov teh staležev, da bi se omogočilo trajnostno upravljanje in s tem spodbudilo enake konkurenčne pogoje za gospodarske subjekte iz Unije.

2.   Pri skupnem upravljanju staležev s tretjimi državami si lahko Unija izmenja ribolovne možnosti s tretjimi državami v skladu s členom 33(2) Uredbe (EU) št. 1380/2013.

POGLAVJE X

REGIONALIZACIJA

Člen 14

Regionalno sodelovanje

1.   Člen 18(1) do (6) Uredbe (EU) št. 1380/2013 se uporablja za ukrepe iz členov 8, 9 in 11 te uredbe.

2.   Za namen odstavka 1 tega člena lahko države članice, ki imajo neposreden upravljalni interes, skupna priporočila v skladu s členom 18(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013 prvič predložijo najpozneje 6. avgusta 2019 in nato 12 mesecev po vsaki predložitvi ocene načrta v skladu s členom 15 te uredbe. Ravno tako lahko taka priporočila predložijo po potrebi, zlasti če se stanje katerega od staležev, za katere se uporablja ta uredba, nenadoma spremeni. Skupna priporočila za ukrepe v zvezi z določenim koledarskim letom se predložijo najpozneje 1. julija prejšnjega leta.

3.   Pooblastila, dodeljena na podlagi členov 8, 9 in 11 te uredbe, ne posegajo v pooblastila, dodeljena Komisiji na podlagi drugih določb prava Unije, vključno na podlagi Uredbe (EU) št. 1380/2013.

POGLAVJE XI

SPREMLJANJE

Člen 15

Ocena načrta

Do 6. avgusta 2023 in nato na vsakih pet let Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o rezultatih in vplivu načrta na staleže, za katere se uporablja ta uredba, in ribištvo, ki izkorišča te staleže, zlasti v zvezi z uresničevanjem namena in ciljev iz člena 3.

POGLAVJE XII

POSTOPKOVNE DOLOČBE

Člen 16

Izvajanje pooblastil

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo iz člena 1(1) ter členov 8, 9 in 11 se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 5. avgusta 2018. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3.   Prenos pooblastila iz člena 1(1) ter členov 8, 9 in 11 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.   Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.   Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 1(1) ter členov 8, 9 in 11, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

POGLAVJE XIII

PODPORA IZ EVROPSKEGA SKLADA ZA POMORSTVO IN RIBIŠTVO

Člen 17

Podpora iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo

Ukrepi za začasno prenehanje, sprejeti za uresničitev ciljev načrta, se štejejo za začasno prenehanje ribolovnih dejavnosti za namene točk (a) in (c) člena 33(1) Uredbe (EU) št. 508/2014.

POGLAVJE XIV

KONČNI DOLOČBI

Člen 18

Razveljavitvi

1.   Uredbi (ES) št. 676/2007 in (ES) št. 1342/2008 se razveljavita.

2.   Sklicevanje na razveljavljeni uredbi se šteje za sklicevanje na to uredbo.

Člen 19

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

---

(1)  UL C 75, 10.3.2017, str. 109.

(2)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 29. maja 2018 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 18. junija 2018.

(3)  Uredba (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ribiški politiki in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1954/2003 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2371/2002 in (ES) št. 639/2004 ter Sklepa Sveta 2004/585/ES (UL L 354, 28.12.2013, str. 22).

(4)  Direktiva 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja (Okvirna direktiva o morski strategiji) (UL L 164, 25.6.2008, str. 19).

(5)  Uredba Sveta (ES) št. 676/2007 z dne 11. junija 2007 o vzpostavitvi večletnega načrta za ribištva, ki izkoriščajo staleže morske plošče in morskega lista v Severnem morju (UL L 157, 19.6.2007, str. 1).

(6)  Uredba Sveta (ES) št. 1342/2008 z dne 18. decembra 2008 o določitvi dolgoročnega načrta za staleže trske in ribištvo, ki izkorišča te staleže, ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 423/2004 (UL L 348, 24.12.2008, str. 20).

(7)  UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

(8)  Uredba (EU) št. 508/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo in razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2328/2003, (ES) št. 861/2006, (ES) št. 1198/2006 in (ES) št. 791/2007 in Uredbe (EU) št. 1255/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 149, 20.5.2014, str. 1).

(9)  Uredba Sveta (ES) št. 850/98 z dne 30. marca 1998 za ohranjanje ribolovnih virov s tehničnimi ukrepi za varovanje nedoraslih morskih organizmov (UL L 125, 27.4.1998, str. 1).

(10)  Uredba Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Unije za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike, o spremembi uredb (ES) št. 847/96, (ES) št. 2371/2002, (ES) št. 811/2004, (ES) št. 768/2005, (ES) št. 2115/2005, (ES) št. 2166/2005, (ES) št. 388/2006, (ES) št. 509/2007, (ES) št. 676/2007, (ES) št. 1098/2007, (ES) št. 1300/2008, (ES) št. 1342/2008 in razveljavitvi uredb (EGS) št. 2847/93, (ES) št. 1627/94 in (ES) št. 1966/2006 (UL L 343, 22.12.2009, str. 1).

---

---

---

16.7.2018

SL

Uradni list Evropske unije

L 179/14

---

UREDBA (EU) 2018/974 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 4. julija 2018

o statistiki prevoza blaga po celinskih plovnih poteh

(kodificirano besedilo)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 338(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba (ES) št. 1365/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (2) je bila večkrat bistveno spremenjena (3). Zaradi jasnosti in racionalnosti bi bilo treba navedeno uredbo kodificirati.

(2)	Celinske plovne poti so pomemben del prometnih omrežij Unije, pri čemer je spodbujanje prevoza po celinskih plovnih poteh eden od ciljev skupne prometne politike zaradi gospodarske učinkovitosti in za zmanjševanje porabe energije ter okoljskih vplivov na prevoz.

(3)	Komisija potrebuje statistične podatke o prevozu blaga po celinskih plovnih poteh za spremljanje in razvoj skupne prometne politike, pa tudi tistih delov regionalne politike in politike vseevropskega omrežja, ki zadevajo promet.

(4)	Evropske statistične podatke o vseh načinih prevoza bi bilo treba zbrati v skladu s skupnimi koncepti in standardi, s ciljem doseči najboljšo možno primerljivost med vrstami prevoza.

(5)	Prevoz po celinskih plovnih poteh ni prisoten v vseh državah članicah, zato so učinki te uredbe omejeni na tiste države članice, kjer ta način prevoza obstaja.

(6)	Uredba (ES) št. 223/2009 Evropskega Parlamenta in Sveta (4) predstavlja referenčni okvir za določbe te uredbe.

(7)

Da se upoštevajo gospodarski in tehnični trendi in spremembe opredelitev, sprejete na mednarodni ravni, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi s spremembo te uredbe za zvišanje praga za statistično pokrivanje prevoza po celinskih plovnih poteh nad 1 000 000 ton, prilagoditev opredelitev pojmov ali določitev novih opredelitev pojmov, pa tudi prilagoditev prilog k tej uredbi, da se upoštevajo spremembe oznak in nomenklature na mednarodni ravni ali v ustreznih zakonodajnih aktih Unije. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (5). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(8)	Komisija bi morala zagotoviti, da se državam članicam in dajalcem podatkov z navedenimi delegiranimi akti ne naloži znatnega dodatnega bremena.

(9)

Da se zagotovijo enotni pogoji za izvajanje te uredbe, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za sprejetje ureditve za sporočanje podatkov, vključno s standardi izmenjave podatkov, in ureditve za razširjanje rezultatov s strani Komisije (Eurostata) ter izvedbena pooblastila za razvoj in za objavo metodoloških zahtev in meril, določenih za zagotovitev kakovosti pripravljenih podatkov. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega Parlamenta in Sveta (6).

(10)

Pomembno je, da Komisija poskrbi za izvedbo pilotnih študij o razpoložljivosti statističnih podatkov o prevozu potnikov po celinskih plovnih poteh, vključno s čezmejnimi prevoznimi storitvami. Unija bi morala prispevati k stroškom izvedbe teh pilotnih študij. Taki prispevki bi morali biti v obliki nepovratnih sredstev, dodeljenih nacionalnim statističnim uradom in drugim nacionalnim organom iz člena 5 Uredbe (ES) št. 223/2009 v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (7),

(11)

Ker cilja te uredbe, in sicer oblikovanja skupnih statističnih standardov, ki omogočajo pripravo harmoniziranih podatkov, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega tega oblikovanja lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba določa skupna pravila za pripravo evropskih statističnih podatkov o prevozu po celinskih plovnih poteh.

Člen 2

Področje uporabe

1.   Države članice Komisiji (Eurostatu) sporočijo podatke o prevozu po celinskih plovnih poteh na njihovem nacionalnem ozemlju.

2.   Države članice, v katerih celotna količina letno prepeljanega blaga po celinskih plovnih poteh v okviru nacionalnega, mednarodnega ali tranzitnega prevoza preseže 1 000 000 ton, predložijo podatke, navedene v členu 4(1).

3.   Z odstopanjem od odstavka 2, države članice, v katerih ni mednarodnega ali tranzitnega prevoza po celinskih plovnih poteh, vendar v katerih celotna količina letno prepeljanega blaga po celinskih plovnih poteh v okviru nacionalnega prevoza preseže 1 000 000 ton, predložijo samo podatke, zahtevane v členu 4(2).

4.   Ta uredba se ne uporablja za:

(a)	prevoz blaga s plovili z nosilnostjo pod 50 ton;

(b)	plovila, ki se uporabljajo zlasti za prevoz potnikov;

(c)	plovila, ki se uporabljajo za prevoz vozil;

(d)	plovila, ki jih pristaniške uprave in javni organi uporabljajo izključno v netrgovske namene;

(e)	plovila, ki se uporabljajo izključno za oskrbovanje z gorivom ali skladiščenje;

(f)	plovila, ki se ne uporabljajo za prevoz blaga, kot so ribiške ladje, plavajoči bagri, plavajoče delavnice, plovila za bivanje in plovila za prosti čas.

5.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 10 v zvezi s spremembo odstavka 2 tega člena za zvišanje praga za statistično pokrivanje prevoza po celinskih plovnih poteh iz navedenega odstavka, da se upoštevajo gospodarski in tehnični trendi.

Komisija pri izvajanju tega pooblastila zagotovi, da se državam članicam ali dajalcem podatkov z delegiranimi akti ne naloži znatnega dodatnega bremena. Komisija tudi ustrezno utemelji statistične ukrepe, določene v navedenih delegiranih aktih, po potrebi z uporabo analize stroškovne učinkovitosti, vključno z oceno obremenitve dajalcev podatkov in stroškov priprave iz člena 14(3)(c) Uredbe (ES) št. 223/2009.

Člen 3

Opredelitve pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)	„celinska plovna pot“ pomeni vodotok, ki ni del morja in je zaradi naravnih ali umetno ustvarjenih značilnosti primeren za plovbo, predvsem s plovili za plovbo po celinskih plovnih poteh;

(b)	„plovilo za plovbo po celinskih plovnih poteh“ pomeni plavajoče plovilo, namenjeno za prevoz blaga ali javni prevoz potnikov, ki pluje predvsem po celinskih plovnih poteh, znotraj zaščitenih voda ali v bližini teh voda oziroma na območjih, kjer veljajo pristaniški predpisi;

(c)	„nacionalnost plovila“ pomeni državo, v kateri je plovilo registrirano;

(d)	„prevoz po celinskih plovnih poteh“ pomeni vsak premik blaga in/ali potnikov s plovili za plovbo po celinskih plovnih poteh, ki v celoti ali delno poteka po celinskih plovnih poteh;

(e)	„nacionalni prevoz po celinskih plovnih poteh“ pomeni prevoz po celinskih plovnih poteh med dvema pristaniščema na nacionalnem ozemlju, ne glede na nacionalnost plovila;

(f)	„mednarodni prevoz po celinskih plovnih poteh“ pomeni prevoz po celinskih plovnih poteh med dvema pristaniščema na različnih nacionalnih ozemljih;

(g)	„tranzitni prevoz po celinskih plovnih poteh“ pomeni prevoz po celinskih plovnih poteh čez nacionalno ozemlje med dvema pristaniščema, od katerih je vsako na drugem nacionalnem ozemlju ali nacionalnih ozemljih, če na celotni poti znotraj nacionalnega ozemlja ni pretovarjanja;

(h)	„promet po celinskih plovnih poteh“ pomeni vsak premik plovila na določeni celinski plovni poti.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 10 v zvezi s spremembo prvega odstavka tega člena za prilagoditev opredelitev pojmov iz navedenega člena ali določitev dodatnih opredelitev, da se upoštevajo ustrezne opredelitve, spremenjene ali sprejete na mednarodni ravni.

Komisija pri izvajanju tega pooblastila zagotovi, da se državam članicam ali dajalcem podatkov z delegiranimi akti ne naloži znatnega dodatnega bremena. Komisija tudi ustrezno utemelji statistične ukrepe, določene v navedenih delegiranih aktih, po potrebi z uporabo analize stroškovne učinkovitosti, vključno z oceno obremenitve dajalcev podatkov in stroškov priprave iz člena 14(3)(c) Uredbe (ES) št. 223/2009.

Člen 4

Zbiranje podatkov

1.   Podatki se zbirajo v skladu s preglednicami iz prilog I do IV.

2.   V primeru iz člena 2(3) se podatki zbirajo v skladu s preglednico iz Priloge V.

3.   Za namene te uredbe je blago razvrščeno v skladu s Prilogo VI.

4.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 10 v zvezi s spremembo prilog, da se upoštevajo spremembe oznak in nomenklature na mednarodni ravni ali v ustreznih zakonodajnih aktih Unije.

Komisija pri izvajanju tega pooblastila zagotovi, da se državam članicam ali dajalcem podatkov z delegiranimi akti ne naloži znatnega dodatnega bremena. Komisija tudi ustrezno utemelji statistične ukrepe, določene v navedenih delegiranih aktih, po potrebi z uporabo analize stroškovne učinkovitosti, vključno z oceno obremenitve dajalcev podatkov in stroškov priprave iz člena 14(3)(c) Uredbe (ES) št. 223/2009.

Člen 5

Pilotne študije

1.   Komisija v sodelovanju z državami članicami do 8. decembra 2018 oblikuje ustrezno metodologijo za pripravo statistike o prevozu potnikov po celinskih plovnih poteh, vključno s čezmejnimi prevoznimi storitvami.

2.   Komisija do 8. decembra 2019 poskrbi za začetek prostovoljnih pilotnih študij, ki jih izvedejo države članice in s katerimi se zagotovijo podatki v okviru področja uporabe te uredbe o razpoložljivosti statističnih podatkov o prevozu potnikov po celinskih plovnih poteh, vključno s čezmejnimi prevoznimi storitvami. Cilj teh pilotnih študij je oceniti izvedljivost tega novega zbiranja podatkov, stroške zbiranja podatkov in kakovost zadevne statistike.

3.   Komisija do 8. decembra 2020 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o rezultatih takšnih pilotnih študij. Glede na rezultate tega poročila Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu v razumnem roku po potrebi predloži zakonodajni predlog za spremembo te uredbe glede statističnih podatkov o prevozu potnikov po celinskih plovnih poteh, vključno s čezmejnimi prevoznimi storitvami.

4.   Te pilotne študije se po potrebi in ob upoštevanju dodane vrednosti Unije sofinancirajo iz splošnega proračuna Unije.

Člen 6

Sporočanje podatkov

1.   Podatke se sporoči čim prej in ne pozneje kakor pet mesecev po koncu ustreznega obdobja opazovanja.

2.   Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih določi ureditev za sporočanje podatkov Komisiji (Eurostatu), vključno s standardi izmenjave podatkov. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 11(2).

Člen 7

Razširjanje

Evropske statistične podatke na podlagi podatkov iz člena 4, se razširja s pogostostjo, ki je podobna tisti, določeni za sporočanje podatkov s strani držav članic.

Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih določi ureditev za razširjanje rezultatov. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 11(2).

Člen 8

Kakovost podatkov

1.   Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih določi metodološke zahteve in merila, katerih namen je zagotovitev kakovosti pripravljenih podatkov. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 11(2).

2.   Države članice sprejmejo vse ukrepe, potrebne za zagotovitev kakovosti sporočenih podatkov.

3.   Komisija (Eurostat) oceni kakovost sporočenih podatkov. Države članice Komisiji (Eurostatu) predložijo poročilo s takšnimi informacijami in podatki, ki jih ta lahko zahteva za preverjanje kakovosti sporočenih podatkov.

4.   Za namene te uredbe se za podatke, ki se pošiljajo, uporabljajo merila kakovosti iz člena 12(1) Uredbe (ES) št. 223/2009.

5.   Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih določi podrobno ureditev, strukturo, pogostost in elemente primerljivosti za poročila o kakovosti. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 11(2).

Člen 9

Poročila o izvajanju

Komisija po posvetovanju z Odborom za evropski statistični sistem do 31. decembra 2020, nato pa vsakih pet let, Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o izvajanju te uredbe in prihodnjem razvoju.

Komisija v navedenem poročilu upošteva relevantne informacije držav članic o morebitnih izboljšavah in potrebah uporabnikov. V navedenem poročilu se zlasti oceni:

(a)	koristi, ki so jih Unija, države članice in dajalci ter uporabniki statističnih informacij pridobili s pripravljenimi statističnimi podatki, glede na njihove stroške;

(b)	kakovost posredovanih podatkov in uporabljene metode zbiranja podatkov.

Člen 10

Izvajanje prenosa pooblastila

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 2(5), člena 3 in člena 4(4) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 7. decembra 2016. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3.   Prenos pooblastila iz člena 2(5), člena 3 in člena 4(4) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.   Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.   Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 2(5), člena 3 ali člena 4(4), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 11

Postopek v odboru

1.   Komisiji pomaga Odbor za evropski statistični sistem, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 223/2009. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 12

Razveljavitev

Uredba (ES) št. 1365/2006 se razveljavi.

Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se štejejo za sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge VIII.

Člen 13

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

---

(1)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 29. maja 2018 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 18. junija 2018.

(2)  Uredba (ES) št. 1365/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. septembra 2006 o statistiki prevoza blaga po celinskih plovnih poteh in o razveljavitvi Direktive Sveta 80/1119/EGS (UL L 264, 25.9.2006, str. 1).

(3)  Glej Prilogo VII.

(4)  Uredba (ES) št. 223/2009 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o evropski statistiki ter razveljavitvi Uredbe (ES, Euratom) št. 1101/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o prenosu zaupnih podatkov na Statistični urad Evropskih skupnosti, Uredbe Sveta (ES) št. 322/97 o statističnih podatkih Skupnosti in Sklepa Sveta 89/382/EGS, Euratom, o ustanovitvi Odbora za statistične programe Evropskih skupnosti (UL L 87, 31.3.2009, str. 164).

(5)  UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

(6)  Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(7)  Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, 26.10.2012, str. 1).

---

---

---

---

---

---

---

---

---

16.7.2018

SL

Uradni list Evropske unije

L 179/30

---

UREDBA (EU) 2018/975 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 4. julija 2018

o določitvi upravljalnih, ohranitvenih in nadzornih ukrepov, ki se uporabljajo na območju Konvencije Regionalne organizacije za upravljanje ribištva v južnem Tihem oceanu (SPRFMO)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 43(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Cilj skupne ribiške politike (SRP), kot je določen v Uredbi (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (3), je zagotoviti, da izkoriščanje morskih bioloških virov prispeva k dolgoročni okoljski, ekonomski in socialni trajnosti.

(2)

Unija je s Sklepom Sveta 98/392/ES (4) odobrila Konvencijo Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu, ki vsebuje načela in pravila v zvezi z ohranjanjem in upravljanjem živih morskih virov. Unija v okviru svojih širših mednarodnih obveznosti sodeluje pri prizadevanjih za ohranitev staležev rib v mednarodnih vodah.

(3)

V skladu s Sklepom Sveta 2012/130/EU (5) je od 26. julija 2010 Unija pogodbenica Konvencije o ohranjanju in upravljanju ribolovnih virov odprtega morja v južnem Tihem oceanu (v nadaljnjem besedilu: Konvencija SPRFMO), s katero je bila ustanovljena Regionalna organizacija za upravljanje ribištva v južnem Tihem oceanu (SPRFMO).

(4)

Komisija Regionalne organizacije za upravljanje ribištva v južnem Tihem oceanu (v nadaljnjem besedilu: Komisija SPRFMO) je v okviru SPRFMO pristojna za sprejetje ukrepov, namenjenih zagotavljanju dolgoročnega ohranjanja in trajnostne uporabe ribolovnih virov na podlagi previdnostnega in ekosistemskega pristopa k upravljanju ribištva ter s tem varovanju morskih ekosistemov, v katerih se ti viri pojavljajo. Taki ukrepi lahko postanejo zavezujoči za Unijo.

(5)	Zagotoviti je treba popoln prenos ohranitvenih in upravljalnih ukrepov, ki jih je sprejela SPRFMO (v nadaljnjem besedilu: ohranitveni in upravljalni ukrepi SPRFMO), v pravo Unije ter s tem njihovo enotno in učinkovito izvajanje v Uniji.

(6)

SPRFMO je pristojna za sprejetje ohranitvenih in upravljalnih ukrepov za ribištvo v okviru svojih pristojnosti, ki so za pogodbenice Konvencije SPRFMO (v nadaljnjem besedilu: pogodbenice) zavezujoči. Ti ukrepi so naslovljeni predvsem na pogodbenice in določajo obveznosti za subjekte, kot so poveljniki plovil.

(7)	Ta uredba ne bi smela zajemati ribolovnih možnosti, ki jih določi SPRFMO, saj so te dodeljene v okviru letne uredbe o ribolovnih možnostih, sprejete na podlagi člena 43(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

(8)	Pri izvrševanju ohranitvenih in upravljalnih ukrepov SPRFMO bi si morale Unija in države članice prizadevati, da bodo spodbujale uporabo ribolovnega orodja in tehnik, ki so selektivni in imajo manjši vpliv na okolje.

(9)

Da bi se prihodnje zavezujoče spremembe ohranitvenih in upravljalnih ukrepov SPRFMO hitro vključile v pravo Unije, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte, s katerimi bi spremenila priloge k tej uredbi in zadevne člene te uredbe. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (6). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(10)	Za zagotovitev skladnosti s SRP je bila sprejeta zakonodaja Unije, da se vzpostavi sistem nadzora, inšpekcijskih pregledov in izvrševanja, vključno z bojem proti nezakonitim, neprijavljenim in nereguliranim dejavnostim.

(11)

Zlasti Uredba Sveta (ES) št. 1224/2009 (7) vzpostavlja sistem Unije za nadzor, inšpekcijske preglede in izvrševanje z globalnim in celostnim pristopom, da se zagotovi skladnost z vsemi pravili SRP, Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 404/2011 (8) pa določa podrobna pravila za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009. Uredba Sveta (ES) št. 1005/2008 (9) vzpostavlja sistem Skupnosti za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje. Poleg tega Uredba (EU) 2017/2403 Evropskega parlamenta in Sveta (10) določa pravila za izdajo in upravljanje dovoljenj za ribolov za ribiška plovila Unije, ki izvajajo ribolovne operacije v vodah pod okriljem regionalne organizacije za upravljanje ribištva, katere pogodbenica je Unija. Navedene uredbe že izvajajo številne določbe iz ohranitvenih in upravljalnih ukrepov SPRFMO. Zato navedenih določb ni treba vključiti v to uredbo.

(12)

S členom 15(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013 je bila uvedena obveznost iztovarjanja, ki se od 1. januarja 2015 uporablja za ribolov malih in velikih pelagičnih vrst, ribolov za industrijske namene ter ribolov lososa v Baltskem morju. Vendar v skladu s členom 15(2) navedene uredbe obveznost iztovarjanja ne posega v mednarodne obveznosti Unije, kot so obveznosti, ki izhajajo iz ohranitvenih in upravljalnih ukrepov SPRFMO –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

NASLOV I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba vsebuje določbe o upravljanju, ohranjanju in nadzoru v zvezi z ribolovom čezconskih ribjih staležev na območju Konvencije SPRFMO.

Člen 2

Področje uporabe

Ta uredba se uporablja za:

(a)	ribiška plovila Unije, ki lovijo na območju Konvencije SPRFMO;

(b)	ribiška plovila Unije, ki pretovarjajo ribiške proizvode, ulovljene na območju Konvencije SPRFMO;

(c)	ribiška plovila tretjih držav, ki zahtevajo dostop do pristanišč Unije ali so predmet inšpekcijskega pregleda v pristaniščih Unije in prevažajo ribiške proizvode, ulovljene na območju Konvencije SPRFMO.

Člen 3

Razmerje do drugih aktov Unije

Ta uredba se uporablja brez poseganja v uredbe (ES) št. 1005/2008, (ES) št. 1224/2009 in (EU) 2017/2403, razen če ta uredba izrecno določa drugače.

Člen 4

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)	„območje Konvencije SPRFMO“ pomeni geografsko območje iz člena 5 Konvencije SPRFMO;

(2)

„ribiško plovilo“ pomeni vsako plovilo kakršne koli velikosti, ki se uporablja ali je namenjeno uporabi za gospodarsko izkoriščanje ribolovnih virov, vključno s pomožnimi ladjami, plovili za predelavo rib in plovili, ki opravljajo pretovarjanje, ter transportnimi plovili, opremljenimi za transport ribiških proizvodov, razen kontejnerskih ladij;

(3)	„ribiško plovilo Unije“ pomeni ribiško plovilo, ki pluje pod zastavo države članice in je registrirano v Uniji;

(4)

„ribolovni viri SPRFMO“ pomeni vse morske biološke vire na območju Konvencije SPRFMO, razen: (a) sedentarnih vrst, če spadajo pod nacionalno jurisdikcijo obalnih držav v skladu s členom 77(4) Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu z dne 10. decembra 1982 (UNCLOS); (b) izrazito selivskih vrst, navedenih v Prilogi I k UNCLOS; (c) anadromnih in katadromnih vrst; (d) morskih sesalcev, morskih plazilcev in morskih ptic;

(5)	„ribiški proizvodi SPRFMO“ pomeni vodne organizme ali proizvode iz njih, pridobljene s kakršno koli ribolovno dejavnostjo, na območju Konvencije SPRFMO;

(6)	„ribolovna dejavnost“ pomeni iskanje rib, metanje, namestitev, vlečenje in izvlek ribolovnega orodja, prenos ulova na krov, pretovarjanje, obdržanje na krovu, predelavo na krovu, premestitev ter iztovarjanje rib in ribiških proizvodov;

(7)	„pridneni ribolov“ pomeni ribolov s kakršnim koli ribiškim plovilom, ki uporablja kakršno koli orodje, ki pri običajnem ribolovu po vsej verjetnosti pride v stik z morskim dnom ali bentoškimi organizmi;

(8)	„odtis pridnenega ribolova“ pomeni prostorski obseg pridnenega ribolova na območju Konvencije SPRFMO med 1. januarjem 2002 in 31. decembrom 2006;

(9)	„nezakoniti, neprijavljeni in neregulirani ribolov“ pomeni kakršne koli nezakonite, neprijavljene ali neregulirane ribolovne dejavnosti, opredeljene v točkah 1 do 4 člena 2 Uredbe (ES) št. 1005/2008;

(10)

„osnutek seznama SPRFMO plovil, ki izvajajo nezakoniti, neprijavljeni in neregulirani ribolov“ pomeni prvotni seznam ribiških plovil, ki naj bi domnevno opravljala nezakoniti, neprijavljeni in neregulirani ribolov, kot ga je pripravil sekretariat SPRFMO in predložil v proučitev tehničnemu odboru SPRFMO za skladnost;

(11)	„raziskovalni ribolov“ pomeni vrsto ribolova, ki se zadnjih 10 let ni izvajala ali se ni izvajala z določeno vrsto orodja ali tehniko;

(12)	„velika pelagična viseča mreža“ pomeni zabodno ali drugo mrežo ali kombinacijo mrež, ki je daljša kot 2,5 km in katere namen je omrežiti, ujeti ali zaplesti ribe z lebdenjem na površini ali v vodi;

(13)

„globokovodne zabodne mreže“, na primer trislojne mreže, stoječe mreže, zasidrane mreže, potopne mreže, pomeni navpične nize enojnih, dvojnih ali trojnih mrežnih sten, v katerih se na dnu ali blizu dna ribe zabodejo, zapletejo ali omrežijo. Globokomorske zabodne mreže so sestavljene iz enojne ali – redkeje – dvojne oziroma trojne mreže, nameščene na iste okvirne vrvi. Več vrst mrež se lahko sestavi v eno orodje. Te mreže se lahko uporabljajo samostojno ali, kar je bolj običajno, v večji skupini mrež, povezanih v vrsto („lote“ mrež). Orodje se lahko namesti oziroma zasidra na dno ali pusti viseti prosto ali povezano s plovilom.

(14)	„sodelujoča nepogodbenica SPRFMO“ pomeni državo ali pravni subjekt v ribiškem sektorju, ki ni podpisnik Konvencije SPRFMO, vendar se je strinjal, da bodo polno sodelovali pri izvajanju ohranitvenih in upravljalnih ukrepov SPRFMO;

(15)	„evidenca plovil SPRFMO“ pomeni seznam ribiških plovil, ki imajo dovoljenje za ribolov na območju Konvencije SPRFMO ter jih sporočijo pogodbenice in sodelujoče nepogodbenice SPRFMO, ki ga vodi sekretariat SPRFMO;

(16)	„pretovarjanje“ pomeni raztovor vseh ali dela ribiških proizvodov z ribiškega plovila na drugo ribiško plovilo;

(17)	„druge zadevne vrste“ pomeni vrste iz Priloge XIII;

(18)

„občutljiv morski ekosistem“ pomeni vsak morski ekosistem, katerega celovitost (to je struktura ali funkcija ekosistema) je, glede na najboljše razpoložljive znanstvene podatke in načelo previdnosti, ogrožena zaradi znatnih negativnih učinkov, ki so posledica fizičnega stika s pridnenim orodjem med običajnimi ribolovnimi operacijami, vključno z morskimi grebeni, podvodnimi gorami, hidrotermalnimi vrelci, globokomorskimi koralami oziroma globokomorskim dnom s spužvami.

NASLOV II

UPRAVLJALNI, OHRANITVENI IN NADZORNI UKREPI V ZVEZI Z NEKATERIMI VRSTAMI

POGLAVJE I

Pisani šur (Trachurus murphyi)

Člen 5

Informacije o izčrpanju kvote za pisanega šura

Države članice brez odlašanja obvestijo Komisijo o datumu prepovedi ribolova na pisanega šura, za katerega je bilo doseženih 100 % omejitve ulova. Komisija te informacije takoj posreduje sekretariatu SPRFMO.

Člen 6

Prisotnost opazovalcev pri ribolovu pisanega šura

Države članice zagotovijo vsaj 10-odstotno prisotnost znanstvenih opazovalcev na potovanjih ribiških plovil, ki plujejo pod njihovo zastavo. Za ribiška plovila, ki ne opravijo več kot dve potovanji na leto, se 10-odstotna prisotnost opazovalcev izračuna glede na število aktivnih ribolovnih dni za plovila z vlečno mrežo in glede na število sklopov ribolovnih operacij za plovila z zapornimi plavaricami.

Člen 7

Sporočanje podatkov za pisanega šura

1.   V skladu s členom 33 Uredbe (ES) št. 1224/2009 države članice Komisiji do 15. dne vsakega meseca poročajo o ulovu pisanega šura za pretekli mesec. Komisija te podatke posreduje sekretariatu SPRFMO do 20. dne vsakega meseca.

2.   Države članice poleg podatkov iz odstavka 1 Komisiji sporočijo naslednje podatke v zvezi z ribolovom pisanega šura:

(a)	do 15. dne vsakega meseca seznam ribiških plovil, ki plujejo pod njihovo zastavo in so v preteklem mesecu opravljala pretovarjanje. Komisija do 20. dne vsakega meseca te podatke posreduje sekretariatu SPRFMO;

(b)	najpozneje 45 dni pred zasedanjem znanstvenega odbora SPRFMO letno znanstveno poročilo za preteklo leto. Komisija najpozneje 30 dni pred zasedanjem znanstvenega odbora SPRFMO te podatke posreduje sekretariatu SPRFMO.

Člen 8

Dodelitev ribolovnih možnosti za pisanega šura

V skladu s členom 17 Uredbe (EU) št. 1380/2013 države članice pri dodeljevanju razpoložljivih ribolovnih možnosti za staleže pisanega šura uporabljajo pregledna in objektivna merila, tudi okoljska, socialna in ekonomska, ter si prizadevajo tudi za pravično porazdelitev nacionalnih kvot med posamezne segmente flote, poleg tega pa skrbijo za spodbude ribiškim plovilom Unije, ki uporabljajo selektivno ribolovno orodje ali ribolovne tehnike z manjšim vplivom na okolje.

POGLAVJE II

Morske ptice

Člen 9

Ukrepi za zmanjšanje prilova morskih ptic za plovila s parangalom

1.   Za vsa ribiška plovila Unije, ki uporabljajo parangale, veljajo ukrepi za zmanjšanje prilova morskih ptic, določeni v tem členu.

2.   Vsa ribiška plovila Unije, ki uporabljajo pridnene parangale, uporabljajo uteži za vrvi in plašilne vrvi (vrvi za odganjanje ptic).

3.   Ribiška plovila Unije ne nameščajo parangalov ponoči.

4.   Vrvi se obtežijo v skladu s Prilogo I.

5.   Vrvi za odganjanje ptic so opremljene v skladu s Prilogo II.

6.   Ribiškim plovilom Unije je med metanjem in izvlekom prepovedano odmetavati drobovino. Kadar to ni izvedljivo in je treba biološke odpadke odvreči iz operativnih varnostnih razlogov, plovila zadržijo odpadke dve uri ali več.

Člen 10

Ukrepi za zmanjšanje prilova morskih ptic za plovila z vlečnimi mrežami

1.   Za vsa ribiška plovila Unije, ki uporabljajo vlečne mreže, veljajo ukrepi za zmanjšanje prilova morskih ptic, določeni v tem členu.

2.   Ribiška plovila Unije med ribolovom uporabljajo dve plašilni vrvi ali, če operativne prakse preprečujejo učinkovito uporabo plašilnih vrvi, plašilno zaveso.

3.   Plašilne zavese so opremljene v skladu s Prilogo III.

4.   Kadar je možno, je ribiškim plovilom Unije je med metanjem in izvlekom prepovedano odmetavati drobovino.

5.   Kadar je možno in primerno, ribiška plovila Unije predelajo drobovino v ribjo moko in zadržijo ves odpadni material, pri čemer so izpusti omejeni na tekoče izpuste / odpadno vodo. Kadar to ni možno in ustrezno, ribiška plovila zadržijo odpadke dve uri ali več.

6.   Kadar je možno, se mreže se očistijo po vsaki ribolovni operaciji, da se odstranijo ribe, ki so se zapletle, in bentoški material, s čimer se preprečijo interakcije s pticami med uporabo orodja.

7.   Čas, ko je mreža med izvlekom na površini vode, se skrajša z ustreznim vzdrževanjem vitlov in dobrimi praksami na krovu.

Člen 11

Sporočanje podatkov o morskih pticah

Države članice v letnem znanstvenem poročilu iz točke (b) člena 7(2) navedejo:

(a)	ukrepe za zmanjševanje prilova morskih ptic, ki jih uporabljajo posamezna ribiška plovila, ki plujejo pod njihovo zastavo in lovijo na območju Konvencije SPRFMO;

(b)	stopnjo prisotnosti opazovalcev, ki beležijo prilov morskih ptic;

(c)	vse podatke o opaženih interakcijah z morskimi pticami.

NASLOV III

UPRAVLJALNI, OHRANITVENI IN NADZORNI UKREPI V ZVEZI Z NEKATERIMI RIBOLOVNIMI METODAMI

POGLAVJE I

Pridneni ribolov

Člen 12

Dovoljenje za pridneni ribolov

1.   Države članice ribiškim plovilom, ki plujejo pod njihovo zastavo, ne dovolijo pridnenega ribolova brez predhodnega dovoljenja SPRFMO.

2.   Države članice, katerih plovila nameravajo na območju Konvencije SPRFMO izvajati dejavnosti pridnenega ribolova, pri Komisiji vložijo zahtevo za dovoljenje najpozneje 45 dni pred zasedanjem znanstvenega odbora SPRFMO, na katerem želijo, da se zahteva obravnava. Komisija najpozneje 30 dni pred zasedanjem znanstvenega odbora SPRFMO posreduje zahtevo sekretariatu SPRFMO. Zahteva vsebuje:

(a)	podatke o odtisu pridnenega ribolova, ki temeljijo na evidenci ulova ali napora pri pridnenem ribolovu na območju Konvencije SPRFMO med 1. januarjem 2002 in 31. decembra 2006, ki jo vzpostavi zadevna država članica;

(b)	podatke o povprečni letni stopnji ulova v obdobju med 1. januarjem 2002 in 31. decembrom 2006;

(c)	oceno učinka pridnenega ribolova;

(d)	oceno, ali predlagane dejavnosti spodbujajo trajnostno upravljanje ciljnih in neciljnih vrst, ulovljenih kot prilov, in ščitijo morske ekosisteme, v katerih se ti viri pojavljajo, vključno s preprečevanjem znatnih negativnih učinkov na občutljive morske ekosisteme.

3.   Ocena učinka iz točke (c) odstavka 2 se izvede v skladu z Mednarodnimi smernicami Organizacije za prehrano in kmetijstvo (FAO) za upravljanje globokomorskega ribolova na odprtem morju, objavljenimi leta 2009 (v nadaljnjem besedilu: Smernice FAO za globokomorski ribolov), pri čemer se upoštevajo standard SPRFMO za oceno učinka globokomorskega ribolova in območja, za katera je znano ali verjetno, da se na njih pojavljajo občutljivi morski ekosistemi.

4.   Komisija ustrezno državo članico obvesti o odločitvi SPRFMO v zvezi z dovoljenjem za pridneni ribolov na območju Konvencije SPRFMO, za namene katerega je bila izvedena ocena učinka, vključno z morebitnimi pogoji in ustreznimi ukrepi za preprečevanje znatnih negativnih učinkov na občutljive morske ekosisteme.

5.   Države članice zagotovijo, da se ocene učinka iz točke (c) odstavka 2 posodobijo ob bistveni spremembi ribolova, ki verjetno lahko vpliva na občutljive morske ekosisteme, in zadevne informacije predložijo Komisiji takoj, ko so na voljo. Komisija te informacije posreduje sekretariatu SPRFMO.

Člen 13

Pridneni ribolov, ki se izvaja zunaj odtisa pridnenega ribolova ali ki presega ravni ulova v referenčnem obdobju

1.   Države članice ribiškim plovilom, ki plujejo pod njihovo zastavo, ne dovolijo pridnenega ribolova, ki se izvaja zunaj odtisa pridnenega ribolova ali ki presega ravni ulova v referenčnem obdobju, brez predhodnega dovoljenja SPRFMO.

2.   Države članice, katerih plovila nameravajo loviti zunaj odtisa pridnenega ribolova ali preseči povprečno letno raven ulova iz točke (b) člena 12(2), pri Komisiji vložijo zahtevo za dovoljenje najpozneje 80 dni pred zasedanjem znanstvenega odbora SPRFMO, na katerem želijo, da se njihova zahteva obravnava. Komisija najpozneje 60 dni pred zasedanjem znanstvenega odbora posreduje zahtevo sekretariatu SPRFMO. Zahteva vsebuje:

(a)	oceno učinka pridnenega ribolova;

(b)	oceno, ali predlagane dejavnosti spodbujajo trajnostno upravljanje ciljnih in neciljnih vrst, ulovljenih kot prilov, in ščitijo morske ekosisteme, v katerih se ti viri pojavljajo, vključno s preprečevanjem znatnih negativnih učinkov na občutljive morske ekosisteme.

3.   Ocena učinka iz točke (a) odstavka 2 se izvede v skladu s Smernicami FAO za globokomorski ribolov, pri čemer se upoštevajo standard SPRFMO za oceno učinka globokomorskega ribolova in območja, za katera je znano ali verjetno, da se na njih pojavljajo občutljivi morski ekosistemi.

4.   Komisija ustrezno državo članico obvesti o odločitvi SPRFMO v zvezi z dovoljenjem za pridneni ribolov na območju Konvencije SPRFMO, za namene katerega je bila izvedena ocena učinka, vključno z morebitnimi pogoji in ustreznimi ukrepi za preprečevanje znatnih negativnih učinkov na občutljive morske ekosisteme.

5.   Države članice zagotovijo, da se ocene učinka iz točke (a) odstavka 2 posodobijo ob spremembi ribolova, ki verjetno lahko vpliva na občutljive morske ekosisteme, in zadevne informacije predložijo Komisiji takoj, ko so na voljo. Komisija te informacije posreduje sekretariatu SPRFMO.

Člen 14

Občutljivi morski ekosistemi pri pridnenem ribolovu

1.   Dokler znanstveni odbor SPRFMO ne pripravi navodil glede mejnih vrednosti, države članice določijo mejne vrednosti za odkritja občutljivih morskih ekosistemov za ribiška plovila, ki plujejo pod njihovo zastavo, pri čemer upoštevajo odstavek 68 Smernic FAO za globokomorski ribolov.

2.   Države članice od ribiških plovil, ki plujejo pod njihovo zastavo, zahtevajo prenehanje izvajanja dejavnosti pridnenega ribolova znotraj območja petih navtičnih milj od katerega koli kraja na območju Konvencije SPRFMO, kjer odkritja presegajo mejne vrednosti, določene v skladu z odstavkom 1. Države članice odkritja občutljivih morskih ekosistemov Komisiji sporočijo na podlagi smernic iz Priloge IV. Komisija te informacije brez odlašanja posreduje sekretariatu SPRFMO.

Člen 15

Prisotnost opazovalcev pri pridnenem ribolovu

Države članice zagotovijo 100-odstotno prisotnost opazovalcev pri plovilih z vlečnimi mrežami, ki plujejo pod njihovo zastavo in izvajajo pridneni ribolov, ter vsaj 10-odstotno prisotnost opazovalcev pri ribiških plovilih, ki plujejo pod njihovo zastavo in uporabljajo drugo orodje za pridneni ribolov.

Člen 16

Sporočanje podatkov za pridneni ribolov

1.   V skladu s členom 33 Uredbe (ES) št. 1224/2009 države članice Komisiji do 15. dne vsakega meseca poročajo o ulovu vrst, ki se lovijo s pridnenim ribolovom, za pretekli mesec.

2.   Države članice do 15. dne vsakega meseca Komisiji predložijo seznam ribiških plovil, ki plujejo pod njihovo zastavo in ki dejavno lovijo, ter ribiških plovil, ki plujejo pod njihovo zastavo in izvajajo pretovarjanje. Komisija te podatke v petih dneh od prejema posreduje sekretariatu SPRFMO.

3.   Države članice ribiškim plovilom, ki plujejo pod njihovo zastavo, prepovejo sodelovanje pri pridnenem ribolovu, če niso bili predloženi minimalni zahtevani podatki v zvezi z identifikacijo ribiškega plovila iz Priloge V.

POGLAVJE II

Raziskovalni ribolov

Člen 17

Dovoljenje za raziskovalni ribolov

1.   Države članice, ki nameravajo ribiškemu plovilu, ki pluje pod njihovo zastavo, dovoliti raziskovalni ribolov, najpozneje 80 dni pred zasedanjem znanstvenega odbora SPRFMO Komisiji predložijo:

(a)	zahtevo za dovoljenje, ki vsebuje informacije iz Priloge V;

(b)	načrt ribolovnih operacij v skladu s Prilogo VI, ki vključuje zavezo glede upoštevanja načrta SPRFMO za zbiranje podatkov iz člena 18(3), (4) in (5).

2.   Komisija najpozneje 60 dni pred zasedanjem znanstvenega odbora SPRFMO posreduje zahtevo Komisiji SPRFMO, načrt ribolovnih operacij pa znanstvenemu odboru SPRFMO.

3.   Komisija zadevno državo članico obvesti o odločitvi SPRFMO v zvezi z dovoljenjem za raziskovalni ribolov.

Člen 18

Raziskovalni ribolov

1.   Države članice ribiškim plovilom, ki plujejo pod njihovo zastavo, ne dovolijo raziskovalnega ribolova brez predhodnega dovoljenja SPRFMO.

2.   Države članice zagotovijo, da vsa ribiška plovila, ki plujejo pod njihovo zastavo, raziskovalni ribolov izvajajo samo v skladu z načrtom ribolovnih operacij, ki ga odobri SPRFMO.

3.   Države članice zagotovijo, da se podatki, ki se zahtevajo v skladu z načrtom SPRFMO za zbiranje podatkov, predložijo Komisiji, ki te podatke posreduje sekretariatu SPRFMO.

4.   Ribiškim plovilom držav članic, ki imajo dovoljenje za sodelovanje pri raziskovalnem ribolovu, se prepove nadaljnje izvajanje ustreznih dejavnosti raziskovalnega ribolova, razen če so bili sekretariatu SPRFMO predloženi podatki iz načrta SPRFMO za zbiranje podatkov za zadnjo sezono, v kateri se je izvajal ribolov, in jih je znanstveni odbor SPRFMO proučil.

5.   Države članice, katerih ribiška plovila sodelujejo pri raziskovalnem ribolovu, zagotovijo, da je na vsakem ribiškem plovilu, ki pluje pod njihovo zastavo, en ali več neodvisnih opazovalcev, ki so potrebni za zbiranje podatkov v skladu z načrtom SPRFMO za zbiranje podatkov.

Člen 19

Nadomestitev ribiškega plovila pri raziskovalnem ribolovu

1.   Ne glede na člena 17 in 18 lahko države članice plovilu, ki pluje pod njihovo zastavo in ni navedeno v načrtu ribolovnih operacij, dovolijo raziskovalni ribolov, če ribiško plovilo Unije, ki je navedeno v načrtu ribolovnih operacij, ne more loviti zaradi legitimnih operativnih razlogov ali višje sile. V takih okoliščinah zadevna država članica brez odlašanja obvesti Komisijo in predloži:

(a)	vse podatke o predvidenem nadomestnem plovilu;

(b)	podroben opis razlogov za nadomestitev in vsa ustrezna dokazila;

(c)	specifikacije in popoln opis vrst ribolovnega orodja, ki ga bo uporabljalo nadomestno plovilo.

2.   Komisija te informacije brez odlašanja posreduje sekretariatu SPRFMO.

POGLAVJE III

Velike pelagične viseče mreže, globokomorske zabodne mreže in druge zabodne mreže

Člen 20

Velike pelagične viseče mreže in globokomorske zabodne mreže

Uporaba velikih pelagičnih visečih mrež in vseh globokomorskih zabodnih mrež je prepovedana na celotnem območju Konvencije SPRFMO.

Člen 21

Zabodne mreže

Države članice, katerih plovila nameravajo prečkati območje Konvencije SPRFMO z zabodnimi mrežami na krovu:

(a)	vsaj 36 ur pred vstopom plovila na območje Konvencije SPRFMO o tem obvestijo sekretariat SPRFMO, vključno o pričakovanem datumu vstopa in izstopa in dolžini zabodne mreže na krovu;

(b)	zagotovijo, da plovila, ki plujejo pod njihovo zastavo, uporabljajo sistem za spremljanje plovil (VMS), ki vsaki dve uri posreduje podatke, dokler je plovilo na območju Konvencije SPRFMO;

(c)	predložijo poročila o položaju VMS sekretariatu SPRFMO v 30 dneh od takrat, ko je plovilo zapustilo območje Konvencije SPRFMO, ter

(d)	če se zabodne mreže nenamerno izgubijo ali padejo s plovila, sekretariatu SPRFMO takoj, ko je mogoče, sporočijo datum, čas, položaj in dolžino (v metrih) izgubljene zabodne mreže, v vsakem primeru pa v 48 urah po izgubi orodja ali njegovem padcu s krova.

NASLOV IV

SKUPNI NADZORNI UKREPI

POGLAVJE I

Dovoljenja

Člen 22

Evidenca plovil SPRFMO

1.   Države članice vsako leto do 15. novembra Komisiji predložijo seznam ribiških plovil, ki plujejo pod njihovo zastavo in imajo dovoljenje za ribolov na območju Konvencije SPRFMO za naslednje leto, vključno z informacijami iz Priloge V. Komisija ta seznam posreduje sekretariatu SPRFMO. Države članice pri odločanju o izdaji dovoljenj za ribolov na območju Konvencije SPRFMO upoštevajo preteklo skladnost ribiških plovil in subjektov.

2.   Države članice Komisijo obvestijo o ribiških plovilih, ki plujejo pod njihovo zastavo in imajo dovoljenje za ribolov na območju Konvencije SPRFMO, vsaj 20 dni pred datumom prvega vstopa takih plovil na območje Konvencije SPRFMO. Komisija te informacije posreduje sekretariatu SPRFMO vsaj 15 dni pred datumom prvega vstopa plovila na območje Konvencije SPRFMO.

3.   Države članice zagotovijo, da se podatki o ribiških plovilih, ki plujejo pod njihovo zastavo in imajo dovoljenje za ribolov na območju Konvencije SPRFMO, posodabljajo. Vsaka sprememba se Komisiji sporoči najpozneje 10 dni po taki spremembi. Komisija v petih dneh od prejema tega sporočila o tem obvesti sekretariat SPRFMO.

4.   Države članice v primeru preklica, odpovedi ali kakršnih koli drugih okoliščin, zaradi katerih je dovoljenje neveljavno, o tem brez odlašanja obvestijo Komisijo, da lahko ta v treh dneh od datuma prenehanja veljavnosti dovoljenja zadevne informacije posreduje sekretariatu SPRFMO.

5.   Ribiška plovila Unije, ki niso v vključena v evidenco plovil SPRFMO, ne smejo izvajati ribolovnih dejavnosti za vrste, ki spadajo v okvir odgovornosti SPRFMO na območju Konvencije SPRFMO.

POGLAVJE II

Pretovarjanje

Člen 23

Splošne določbe o pretovarjanju

1.   To poglavje se uporablja za operacije pretovarjanja, ki se izvajajo:

(a)	znotraj območja Konvencije SPRFMO v zvezi z ribolovnimi viri SPRFMO in drugimi vrstami, ulovljenimi v povezavi s temi viri, pridobljenimi na območju Konvencije SPRFMO;

(b)	zunaj območja Konvencije SPRFMO v zvezi z ribolovnimi viri SPRFMO in drugimi vrstami, ulovljenimi v povezavi s temi viri, pridobljenimi na območju Konvencije SPRFMO.

2.   Pretovarjanje na morju in v pristanišču se izvaja samo med ribiškimi plovili, ki so navedena v evidenci plovil SPRFMO.

3.   Na morju se pretovarjanje goriva, posadke, orodja ali vseh drugih zalog na območju Konvencije SPRFMO izvaja samo med ribiškimi plovili, ki so navedena v evidenci plovil SPRFMO.

4.   Operacije pretovarjanja na morju v zvezi z ribolovnimi viri SPRFMO in drugimi vrstami, ulovljenimi v povezavi s temi viri, pridobljenimi na območju Konvencije SPRFMO, so v vodah Unije prepovedane.

Člen 24

Uradno obveščanje o pretovarjanju pisanega šura in pridnenih vrst

1.   Ne glede na to, kje se izvaja pretovarjanje, organi države članice v primeru pretovarjanja pisanega šura in pridnenih vrst, ki jih na območju Konvencije SPRFMO ujamejo ribiška plovila, ki plujejo pod zastavo te države članice, Komisiji in sekretariatu SPRFMO hkrati predložijo naslednje informacije:

(a)	uradno obvestilo o nameravanem pretovarjanju, v katerem je navedeno 14-dnevno obdobje predvidenega pretovarjanja pisanega šura in pridnenih vrst, ujetih na območju Konvencije SPRFMO, in ki je prejeto sedem dni pred prvim dnem 14-dnevnega obdobja;

(b)	uradno obvestilo o dejanskem pretovarjanju, ki je prejeto vsaj 12 ur pred predvidenim časom takih dejavnosti.

Države članice lahko upravljavca ribiškega plovila Unije pooblastijo, da te informacije v elektronski obliki predloži neposredno sekretariatu SPRFMO, pri čemer jih mora hkrati posredovati tudi Komisiji.

2.   Uradni obvestili iz odstavka 1 vključujeta ustrezne informacije, ki so na voljo v zvezi z operacijo pretovarjanja, vključno s predvidenim datumom in časom, predvideno lokacijo in vrsto ribolova, ter informacije o zadevnih ribiških plovilih Unije v skladu s Prilogo VII.

Člen 25

Spremljanje pretovarjanja pisanega šura in pridnenih vrst

1.   Če je na krovu ribiškega plovila Unije, s katerega se raztovarja, ali na krovu prejemnega ribiškega plovila Unije opazovalec, ta spremlja dejavnosti pretovarjanja. Opazovalec izpolni ladijski dnevnik SPRFMO o pretovarjanja v skladu s Prilogo VIII, da preveri količino in vrste ribiških proizvodov, ki se pretovarjajo, ter izvod zapisa v ladijski dnevnik predloži pristojnim organom države članice, pod katere zastavo pluje opazovano plovilo.

2.   Država članica, pod katere zastavo pluje ribiško plovilo, v 10 dneh po izkrcanju opazovalca Komisiji predloži njegove podatke iz ladijskega dnevnika SPRFMO o pretovarjanju. Komisija te podatke v 15 dneh po izkrcanju posreduje sekretariatu SPRFMO.

3.   Za preverjanje količine in vrst ribiških proizvodov, ki se pretovarjajo, in zagotovitev, da se lahko izvede ustrezno preverjanje, ima opazovalec na krovu popoln dostop do opazovanega ribiškega plovila Unije, vključno s posadko, orodjem, opremo, evidencami (tudi v elektronski obliki) in skladišči za ribe.

Člen 26

Podatki, ki se sporočijo po pretovarjanju pisanega šura in pridnenih vrst

1.   Države članice, katerih plovila so vključena v operacijo pretovarjanja, v skladu s Prilogo IX najpozneje v sedmih dneh po izvedenem pretovarjanju hkrati uradno obvestijo sekretariat SPRFMO in Komisijo o vseh operativnih podrobnostih.

2.   Države članice lahko upravljavca ribiškega plovila Unije pooblastijo, da podatke iz odstavka 1 v elektronski obliki predloži neposredno sekretariatu SPRFMO, pri čemer jih mora hkrati posredovati tudi Komisiji. Vsaka zahteva sekretariata SPRFMO za pojasnilo, ki jo prejme upravljavec ribiškega plovila Unije, se posreduje Komisiji.

POGLAVJE III

Zbiranje in sporočanje podatkov

Člen 27

Zbiranje in sporočanje podatkov

1.   Države članice, katerih plovila lovijo na območju Konvencije SPRFMO, poleg podatkov, navedenih v zahtevah glede poročanja iz členov 7, 11, 14, 16, 18, 25 in 26, Komisiji predložijo sklop podatkov iz odstavkov 2 in 3 tega člena.

2.   Države članice, katerih plovila lovijo na območju Konvencije SPRFMO, Komisiji vsako leto do 15. septembra sporočijo podatke o živi teži za vse vrste/skupine vrst, ulovljene v preteklem koledarskem letu. Komisija te podatke do 30. septembra posreduje sekretariatu SPRFMO.

3.   Države članice, katerih plovila lovijo na območju Konvencije SPRFMO, Komisiji vsako leto do 15. junija sporočijo podatke v zvezi z ribolovno dejavnostjo z vlečnimi mrežami po posameznih vlekah, podatke o uporabi pridnenih parangalov po posameznih namestitvah ter podatke o iztovoru, med drugim tudi za hladilna plovila, in pretovarjanjih. Komisija te podatke do 30. junija posreduje sekretariatu SPRFMO.

4.   Komisija lahko z izvedbenimi akti določi podrobne zahteve za sporočanje podatkov iz tega člena. Taki izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 45(2).

POGLAVJE IV

Programi opazovanja

Člen 28

Programi opazovanja

1.   Države članice, katerih plovila lovijo na območju Konvencije SPRFMO, vzpostavijo programe opazovanja za zbiranje podatkov iz Priloge X.

2.   Države članice, katerih plovila lovijo na območju Konvencije SPRFMO, Komisiji vsako leto do 15. septembra predložijo ustrezne podatke opazovalcev, navedene v Prilogi X, za preteklo koledarsko leto. Komisija te podatke do 30. septembra posreduje sekretariatu SPRFMO.

3.   Države članice, katerih plovila lovijo na območju Konvencije SPRFMO, vsako leto do 15. avgusta predložijo letno poročilo o izvajanju programa opazovanja za preteklo leto. Poročilo vključuje usposabljanje opazovalcev, zasnovo in obseg programa, vrsto zbranih podatkov in morebitne težave, ki so se pojavile med letom. Komisija te podatke do 1. septembra posreduje sekretariatu SPRFMO.

Člen 29

Sistem za spremljanje plovil

1.   Satelitska sledilna naprava, nameščena na krovu ribiških plovil Unije, zagotovi samodejni prenos podatkov VMS centru za spremljanje ribištva države članice zastave z napako položaja, ki je manjša od 100 m, ko satelitska navigacija deluje pod običajnimi pogoji.

2.   Države članice zagotovijo, da njihovi centri za spremljanje ribištva sekretariatu SPRFMO samodejno in stalno ter najmanj enkrat na uro sporočajo podatke VMS o plovilih, ki plujejo pod njihovo zastavo in lovijo na območju Konvencije SPRFMO, in da lahko satelitske sledilne naprave, nameščene na krovu plovil, ki plujejo pod njihovo zastavo, sporočajo podatke VMS vsaj vsakih 15 minut.

3.   Za namene člena 9(4) Uredbe (ES) št. 1224/2009 območje Konvencije SPRFMO vključuje območje 100 navtičnih milj zunaj območja Konvencije SPRFMO, za katero velja odstavek 1 tega člena.

4.   Če je antena satelitske sledilne naprave nameščena ločeno od fizičnega ohišja, države članice zagotovijo, da se za plovila, ki plujejo pod njihovo zastavo, uporablja enotna skupna antena tako za satelitsko navigacijo kot za oddajnik in da je fizično ohišje povezano z anteno z enim samim, neprekinjenim kablom.

POGLAVJE V

Nadzor nad ribiškimi plovili tretjih držav v pristaniščih držav članic

Člen 30

Kontaktne točke in določena pristanišča

1.   Država članica, ki želi omogočiti dostop do svojih pristanišč za ribiška plovila tretjih držav, ki imajo na krovu ribiške proizvode SPRFMO, ulovljene na območju Konvencije SPRFMO, ali ribiške proizvode, ki izvirajo iz takih virov, ki niso bili predhodno iztovorjeni ali pretovorjeni v pristanišču ali na morju:

(a)	določi pristanišča, za katera lahko ribiška plovila tretjih držav zahtevajo vstop v skladu s členom 5 Uredbe (ES) št. 1005/2008;

(b)	določi kontaktno točko za sprejemanje predhodnih obvestil v skladu s členom 6 Uredbe (ES) št. 1005/2008;

(c)	določi kontaktno točko za sprejemanje inšpekcijskih poročil v skladu s členom 11(3) Uredbe (ES) št. 1005/2008.

2.   Države članice Komisijo obvestijo o kakršnih koli spremembah seznama določenih kontaktnih točk in določenih pristanišč vsaj 40 dni pred začetkom veljavnosti sprememb. Komisija te informacije posreduje sekretariatu SPRFMO vsaj 30 dni pred začetkom veljavnosti sprememb.

Člen 31

Predhodno obveščanje

1.   Z odstopanjem od člena 6(1) Uredbe (ES) št. 1005/2008 države članice pristanišča od ribiških plovil tretjih držav, ki nameravajo v njihovih pristaniščih iztovoriti ali pretovoriti ribolovne vire SPRFMO, ki niso bili predhodno iztovorjeni ali pretovorjeni, zahtevajo, da najpozneje 48 ur pred predvidenim časom prihoda v pristanišče predložijo naslednje informacije v skladu s Prilogo XI:

(a)	identifikacijo plovila (zunanja identifikacija, ime, zastava, številka Mednarodne pomorske organizacije (IMO), če obstaja, in mednarodni radijski klicni znak (IRCS));

(b)	ime določenega pristanišča, v katero želi ribiško plovilo vstopiti, in namen postanka v pristanišču (iztovarjanje ali pretovarjanje);

(c)	kopijo dovoljenja za ribolov ali, kjer je to ustrezno, katerega koli drugega dovoljenja, ki ga ima ribiško plovilo, za podporo operacijam, povezanim z ribiškimi proizvodi SPRFMO, ali za pretovarjanje takih ribiških proizvodov;

(d)	predvidena datum in čas prihoda v pristanišče;

(e)	predvidene količine posameznega ribiškega proizvoda SPRFMO na krovu v kilogramih in povezana območja ulova. Če na krovu ni ribiških proizvodov SPRFMO, se posreduje poročilo, v katerem se za količino navede vrednost „nič“;

(f)	predvidene količine posameznih ribiških proizvodov SPRFMO, ki se bodo iztovorile ali pretovorile, v kilogramih in povezana območja ulova;

(g)	seznam članov posadke ribiškega plovila;

(h)	datume ribolovnega potovanja.

2.   Če ima ribiško plovilo tretje države na krovu ribiške proizvode SPRFMO, se predloženim informacijam iz odstavka 1 priloži tudi potrdilo o ulovu, potrjeno v skladu s poglavjem III Uredbe (ES) št. 1005/2008.

3.   Države članice pristanišča lahko zahtevajo tudi dodatne informacije, da bi ugotovile, ali ribiško plovilo izvaja nezakoniti, neprijavljeni in neregulirani ribolov ali povezane dejavnosti.

4.   Države članice pristanišča lahko za obvestilo določijo daljši ali krajši rok, kot je naveden v odstavku 1, pri čemer med drugim upoštevajo vrsto ribiškega proizvoda ter razdaljo med ribolovnimi območji in svojimi pristanišči. V takem primeru države članice pristanišča obvestijo Komisijo, ki takoj posreduje informacije sekretariatu SPRFMO.

Člen 32

Dovoljenje za iztovarjanje ali pretovarjanje v pristaniščih

Država članica pristanišča se po prejemu ustreznih informacij v skladu s členom 31 odloči, ali bo ribiškemu plovilu tretje države dovolila ali prepovedala vstop v svoje pristanišče. Če se ribiškemu plovilu tretje države prepove vstop, država članica pristanišča o tem obvesti Komisijo, ki informacijo brez odlašanja posreduje sekretariatu SPRFMO. Države članice pristanišča ribiškim plovilom s seznama SPRFMO plovil, ki izvajajo nezakoniti, neprijavljeni in neregulirani ribolov, prepovejo vstop.

Člen 33

Inšpekcijski pregledi v pristaniščih

1.   Države članice pristanišča opravijo inšpekcijski pregled pri vsaj 5 % iztovarjanj ali pretovarjanj, ki so povezana z ribiškimi proizvodi SPRFMO in jih ribiška plovila tretjih držav opravijo v njihovih določenih pristaniščih.

2.   Brez poseganja v člen 9(2) Uredbe (ES) št. 1005/2008 države članice pristanišča opravijo inšpekcijski pregled ribiškega plovila tretje države, če:

(a)

obstaja zahteva druge pogodbenice, sodelujoče nepogodbenice SPRFMO ali ustrezne regionalne organizacije za upravljanje ribištva, da se pri določenem ribiškem plovilu opravi inšpekcijski pregled, zlasti kadar so take zahteve podprte z dokazi, da zadevno ribiško plovilo opravlja nezakoniti, neprijavljeni in neregulirani ribolov, in obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da ribiško plovilo opravlja nezakoniti, neprijavljeni in neregulirani ribolov;

(b)	ribiško plovilo ni predložilo vseh informacij, zahtevanih v členu 31;

(c)	ribiškemu plovilu je bil prepovedan vstop v pristanišče ali njegova uporaba v skladu z določbami SPRFMO ali druge regionalne organizacije za upravljanje ribištva.

Člen 34

Inšpekcijski postopek

1.   Ta člen se uporablja poleg pravil o inšpekcijskem postopku iz člena 10 Uredbe (ES) št. 1005/2008.

2.   Inšpektorji iz držav članic imajo pri sebi veljaven osebni dokument. Vzamejo lahko izvod katerega koli dokumenta, za katerega presodijo, da je upošteven.

3.   Inšpekcijski pregled se izvede tako, da je ribiško plovilo tretje države izpostavljeno najmanjšim možnim motnjam in nevšečnostim ter da se čim bolj prepreči poslabšanje kakovosti ulova.

4.   Po končanem inšpekcijskem pregledu se poveljniku plovila omogoči, da poda pripombe k poročilu ali ugovor zoper njega in da vzpostavi stik s pristojnim organom zadevne države članice pristanišča v zvezi z inšpekcijskim poročilom. Predloga za inšpekcijsko poročilo je v Prilogi XII. Poveljniku plovila se zagotovi izvod poročila.

5.   Država članica pristanišča Komisiji v 12 delovnih dneh po končanem inšpekcijskem pregledu posreduje kopijo inšpekcijskega poročila iz členov 10(3) in 11(3) Uredbe (ES) št. 1005/2008, izpolnjenega v skladu s Prilogo XII k tej uredbi. Komisija v 15 delovnih dneh po končanem inšpekcijskem pregledu posreduje poročilo sekretariatu SPRFMO.

6.   Če inšpekcijskega poročila ni mogoče predložiti Komisiji, da bi ga ta v 15 delovnih dneh posredovala sekretariatu SPRFMO, država članica pristanišča Komisijo pravočasno obvesti o razlogih za zamudo in datumu, ko bo poročilo predloženo, da lahko Komisija v roku 15 delovnih dni obvesti sekretariat SPRFMO.

Člen 35

Postopek v primeru dokazov o kršitvah ohranitvenih in upravljalnih ukrepov SPRFMO med inšpekcijskimi pregledi v pristaniščih

1.   Če se na podlagi informacij, pridobljenih med inšpekcijskim pregledom, pridobijo dokazi, da je plovilo tretje države kršilo ohranitvene in upravljalne ukrepe SPRFMO, se ta člen uporablja poleg člena 11 Uredbe (ES) št. 1005/2008.

2.   Pristojni organi države članice pristanišča Komisiji čim prej in vsekakor v petih delovnih dneh posredujejo izvod inšpekcijskega poročila. Komisija to poročilo brez odlašanja posreduje sekretariatu SPRFMO in pogodbenici zastave ali kontaktni točki sodelujoče nepogodbenice SPRFMO.

3.   Države članice pristanišča o sprejetih ukrepih v primeru kršitev takoj uradno obvestijo pristojni organ pogodbenice zastave ali sodelujoče nepogodbenice SPRFMO in Komisijo, ki te informacije posreduje sekretariatu SPRFMO.

POGLAVJE VI

Izvrševanje

Člen 36

Domnevne kršitve ohranitvenih in upravljalnih ukrepov SPRFMO, o katerih poročajo države članice

Države članice Komisiji vsaj 145 dni pred letnim zasedanjem Komisije SPRFMO predložijo vse dokumentirane informacije, ki kažejo na morebitno neupoštevanje ohranitvenih in upravljalnih ukrepov SPRFMO s strani katerih koli ribiških plovil na območju Konvencije SPRFMO v zadnjih dveh letih. Komisija te informacije prouči in jih, če je primerno, posreduje sekretariatu SPRFMO vsaj 120 dni pred letnim zasedanjem.

Člen 37

Vključitev ribiškega plovila Unije v osnutek seznama SPRFMO plovil, ki izvajajo nezakoniti, neprijavljeni in neregulirani ribolov

1.   Če Komisija od sekretariata SPRFMO prejme uradno obvestilo o vključitvi ribiškega plovila Unije v osnutek seznama SPRFMO plovil, ki izvajajo nezakoniti, neprijavljeni in neregulirani ribolov, Komisija uradno obvestilo, vključno z dokazili in vsemi drugimi dokumentiranimi informacijami, ki jih zagotovi sekretariat SPRFMO, vsaj 45 dni pred letnim zasedanjem Komisije SPRFMO posreduje državi članici zastave, da lahko ta predloži pripombe. Komisija te informacije prouči in posreduje sekretariatu SPRFMO vsaj 30 dni pred njegovim letnim zasedanjem.

2.   Po tem, ko so prejeli uradno obvestilo Komisije, organi države članice zastave obvestijo lastnika ribiškega plovila o vključitvi plovila v osnutek seznama SPRFMO plovil, ki izvajajo nezakoniti, neprijavljeni in neregulirani ribolov, in morebitnih posledicah potrditve njegove vključitve na seznam plovil, ki izvajajo nezakoniti, neprijavljeni in neregulirani ribolov, ki ga sprejme SPRFMO.

Člen 38

Ukrepi v zvezi z ribiškimi plovili, vključenimi na seznam SPRFMO plovil, ki izvajajo nezakoniti, neprijavljeni in neregulirani ribolov

1.   Komisija ob sprejetju seznama SPRFMO plovil, ki izvajajo nezakoniti, neprijavljeni in neregulirani ribolov, od države članice zastave zahteva, da lastnika ribiškega plovila, navedenega na seznamu SPRFMO plovil, ki izvajajo nezakoniti, neprijavljeni in neregulirani ribolov, obvesti o vključitvi plovila na seznam in posledicah vključitve na seznam.

2.   Država članica, ki ima informacije o spremembi imena ali IRCS ribiškega plovila, navedenega na seznamu SPRFMO plovil, ki izvajajo nezakoniti, neprijavljeni in neregulirani ribolov, takoj, ko je to mogoče, te informacije posreduje Komisiji. Komisija te informacije brez odlašanja posreduje sekretariatu SPRFMO.

Člen 39

Domnevno neupoštevanje, o katerem poroča sekretariat SPRFMO

1.   Če Komisija od sekretariata SPRFMO prejme kakršne koli informacije, da država članica domnevno ne upošteva Konvencije SPRFMO in/ali ohranitvenih in upravljalnih ukrepov SPRFMO, Komisija te informacije brez odlašanja posreduje zadevni državi članici.

2.   Država članica Komisiji vsaj 45 dni pred letnim zasedanjem Komisije SPRFMO predloži izsledke vseh preiskav, izvedenih v zvezi z domnevami o neupoštevanju, in vse sprejete ukrepe za obravnavo vprašanja neupoštevanja. Komisija te informacije posreduje sekretariatu SPRFMO vsaj 30 dni pred letnim zasedanjem.

Člen 40

Domnevne kršitve ohranitvenih in upravljalnih ukrepov SPRFMO, o katerih poroča pogodbenica ali sodelujoča nepogodbenica SPRFMO

1.   Države članice določijo kontaktno točko za prejem inšpekcijskih poročil v pristanišču od pogodbenic in sodelujočih nepogodbenic SPRFMO.

2.   Države članice Komisijo obvestijo o kakršnih koli spremembah določene kontaktne točke vsaj 40 dni pred začetkom veljavnosti sprememb. Komisija te informacije posreduje sekretariatu SPRFMO vsaj 30 dni pred začetkom veljavnosti takih sprememb.

3.   Če kontaktna točka, ki jo določi država članica, od pogodbenice ali sodelujoče nepogodbenice SPRFMO prejme inšpekcijsko poročilo, ki dokazuje, da je ribiško plovilo, ki pluje pod zastavo te države članice, kršilo ohranitvene in upravljalne ukrepe SPRFMO, država članica zastave takoj razišče domnevno kršitev in Komisijo uradno obvesti o stanju preiskave in vseh izvršilnih ukrepih, ki so bili morda sprejeti, da lahko Komisija v treh mesecih od prejema uradnega obvestila obvesti sekretariat SPRFMO. Če država članica Komisiji ne more predložiti poročila o stanju v treh mesecih od prejema inšpekcijskega poročila, jo v teh treh mesecih obvesti o razlogih za zamudo in o datumu, do katerega bo poročilo predloženo. Komisija informacije v zvezi s stanjem ali zamudo preiskave posreduje sekretariatu SPRFMO.

Člen 41

Tehnična okvara satelitske sledilne naprave

1.   V primeru tehnične okvare svoje satelitske sledilne naprave ribiško plovilo Unije z ustreznimi telekomunikacijskimi sredstvi centru za spremljanje ribištva države članice zastave vsake štiri ure sporoči naslednje podatke:

(a)	številko IMO;

(b)

IRCS;

(c)	ime plovila;

(d)	ime poveljnika plovila;

(e)	položaj (zemljepisna širina in dolžina), datum in čas (UTC);

(f)	dejavnost (ribolov/prevoz/pretovarjanje).

2.   Država članica zagotovi, da v primeru, da se tehnična okvara satelitske sledilne naprave ne popravi v 60 dneh od začetka obveznosti poročanja iz odstavka 1, ribiška plovila, ki plujejo pod njeno zastavo, prenehajo z ribolovom, spravijo vse ribolovno orodje in se brez odlašanja vrnejo v pristanišče, da se satelitska sledilna naprava popravi.

3.   Odstavka 1 in 2 tega člena se uporabljata poleg zahtev iz člena 25 Uredbe (EU) št. 404/2011.

NASLOV V

KONČNE DOLOČBE

Člen 42

Zaupnost

Podatki, zbrani in izmenjani na podlagi te uredbe, se obravnavajo v skladu s pravili o zaupnosti iz členov 112 in 113 Uredbe (ES) št. 1224/2009.

Člen 43

Postopek za spremembe

Za vključitev sprememb ohranitvenih in upravljalnih ukrepov SPRFMO v pravo Unije se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 44 za spremembo:

(a)	prilog k tej uredbi;

(b)	rokov iz členov 7(1) in (2), 11, 12(2), 13(2), 16(1) in (2), 17(1) in (2), 22(1) do (4), 24(1), 25(2), 26(1), 27(2) in (3), 28(2) in (3), 29(1), 30(2), 31(1), 34(5) in (6), 35(2) in (3), 36, 37(1), 39(2), 40(2) in (3) ter 41(1) in (2);

(c)	prisotnosti opazovalcev iz členov 6 in 15;

(d)	referenčnega obdobja za določitev odtisa pridnenega ribolova iz člena 12(2);

(e)	pokritosti z inšpekcijskimi pregledi iz člena 33(1);

(f)	vrst zahtev za podatke in informacije iz členov 7(2), 11, 12(2) in (3), 13(2) in (3), 14(1), 16(1) in (2), 17(1), 18(2) in (3), 19(1), 24(1), 25(2), 27(2) in (3), 28(3), 31(1) in 41(1).

Člen 44

Izvajanje prenosa pooblastila

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 43 se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 19. julija 2018. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece prek koncem vsakega obdobja.

3.   Prenos pooblastila iz člena 43 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.   Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.   Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 43, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotujeta v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 45

Postopek v odboru

1.   Komisiji pomaga Odbor za ribištvo in ribogojstvo, ustanovljen s členom 47 Uredbe (EU) št. 1380/2013. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 46

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

---

(1)  UL C 288, 31.8.2017, str. 129.

(2)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 29. maja 2018 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 18. junija 2018.

(3)  Uredba (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ribiški politiki in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1954/2003 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2371/2002 in (ES) št. 639/2004 ter Sklepa Sveta 2004/585/ES (UL L 354, 28.12.2013, str. 22).

(4)  Sklep Sveta 98/392/ES z dne 23. marca 1998 o sklenitvi Konvencije Združenih narodov o pomorskem pravu z dne 10. decembra 1982 in Sporazuma o izvajanju dela XI Konvencije z dne 28. julija 1994 s strani Evropske skupnosti (UL L 179, 23.6.1998, str. 1).

(5)  Sklep Sveta 2012/130/EU z dne 3. oktobra 2011 o sklenitvi Konvencije o ohranjanju in upravljanju ribolovnih virov odprtega morja v južnem Tihem oceanu v imenu Evropske unije (UL L 67, 6.3.2012, str. 1).

(6)  UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

(7)  Uredba Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Unije za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike, o spremembi uredb (ES) št. 847/96, (ES) št. 2371/2002, (ES) št. 811/2004, (ES) št. 768/2005, (ES) št. 2115/2005, (ES) št. 2166/2005, (ES) št. 388/2006, (ES) št. 509/2007, (ES) št. 676/2007, (ES) št. 1098/2007, (ES) št. 1300/2008, (ES) št. 1342/2008 in razveljavitvi uredb (EGS) št. 2847/93, (ES) št. 1627/94 in (ES) št. 1966/2006 (UL L 343, 22.12.2009, str. 1).

(8)  Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 404/2011 z dne 8. aprila 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike (UL L 112, 30.4.2011, str. 1).

(9)  Uredba Sveta (ES) št. 1005/2008 z dne 29. septembra 2008 o vzpostavitvi sistema Skupnosti za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje in o spremembi uredb (EGS) št. 2847/93, (ES) št. 1936/2001 in (ES) št. 601/2004 ter o razveljavitvi uredb (ES) št. 1093/94 in (ES) št. 1447/1999 (UL L 286, 29.10.2008, str. 1).

(10)  Uredba (EU) 2017/2403 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2017 o trajnostnem upravljanju zunanjih ribiških flot in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1006/2008 (UL L 347, 28.12.2017, str. 81).

---

---

---

---

---

---

---

---

---

---

---

---

---

---