ISSN 1977-0804

Uradni list

Evropske unije

L 174

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Letnik 61
10. julij 2018


Vsebina

 

II   Nezakonodajni akti

Stran

 

 

MEDNARODNI SPORAZUMI

 

*

Sklep Sveta (EU) 2018/966 z dne 6. julija 2018 o podpisu, v imenu Evropske unije, Sporazuma o gospodarskem partnerstvu med Evropsko unijo in Japonsko

1

 

 

UREDBE

 

*

Delegirana uredba Komisije (EU) 2018/967 z dne 26. aprila 2018 o spremembi Delegirane uredbe (EU) št. 907/2014 v zvezi z neupoštevanjem plačilnih rokov in menjalnim tečajem, ki se uporablja pri pripravi izjave o odhodkih

2

 

*

Delegirana uredba Komisije (EU) 2018/968 z dne 30. aprila 2018 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta glede ocen tveganja v zvezi z invazivnimi tujerodnimi vrstami

5

 

*

Uredba Komisije (EU) 2018/969 z dne 9. julija 2018 o spremembi Priloge V k Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 999/2001 glede zahtev za odstranitev snovi s specifičnim tveganjem pri malih prežvekovalcih ( 1)

12

 

*

Delegirana direktiva Komisije (EU) 2018/970 z dne 18. aprila 2018 o spremembi prilog II, III in V k Direktivi (EU) 2016/1629 Evropskega parlamenta in Sveta o tehničnih predpisih za plovila, namenjena za plovbo po celinskih plovnih poteh

15

 

 

SKLEPI

 

*

Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2018/971 z dne 9. julija 2018 o spremembi Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU o nadzornih ukrepih za zdravje živali v zvezi z afriško prašičjo kugo v nekaterih državah članicah (notificirano pod dokumentarno številko C(2018) 4460)  ( 1)

20

 

 

Popravki

 

*

Popravek Uredbe Komisije (EU) 2018/683 z dne 4. maja 2018 o uvedbi začasne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih novih ali protektiranih pnevmatik iz gume, ki se uporabljajo za avtobuse ali tovornjake, z indeksom obremenitve nad 121, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske ter o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2018/163 ( UL L 116, 7.5.2018 )

38

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP.

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


II Nezakonodajni akti

MEDNARODNI SPORAZUMI

10.7.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 174/1


SKLEP SVETA (EU) 2018/966

z dne 6. julija 2018

o podpisu, v imenu Evropske unije, Sporazuma o gospodarskem partnerstvu med Evropsko unijo in Japonsko

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 91, člena 100(2) in prvega pododstavka člena 207(4) v povezavi s členom 218(5) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Svet je 29. novembra 2012 Komisijo pooblastil, da z Japonsko začne pogajanja o sporazumu o prosti trgovini.

(2)

Pogajanja o sporazumu o gospodarskem partnerstvu med Evropsko unijo in Japonsko (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) so bila uspešno zaključena.

(3)

Sporazum bi bilo treba podpisati –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Podpis v imenu Unije Sporazuma o gospodarskem partnerstvu med Evropsko unijo in Japonsko se odobri s pridržkom sklenitve navedenega sporazuma (1).

Člen 2

Predsednik Sveta je pooblaščen, da imenuje osebo(-e), pooblaščeno(-e) za podpis Spoazuma v imenu Unije.

Člen 3

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

V Bruslju, 6. julija 2018

Za Svet

Predsednik

G. BLÜMEL


(1)  Besedilo Sporazuma se objavi skupaj s sklepom o njegovi sklenitvi.


UREDBE

10.7.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 174/2


DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/967

z dne 26. aprila 2018

o spremembi Delegirane uredbe (EU) št. 907/2014 v zvezi z neupoštevanjem plačilnih rokov in menjalnim tečajem, ki se uporablja pri pripravi izjave o odhodkih

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (ES) št. 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (1) ter zlasti člena 40 in člena 106(6) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 75(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013 določa, da države članice upravičencem v okviru integriranega administrativnega in kontrolnega sistema (IAKS) plačila za podporo izplačajo v določenem časovnem obdobju. Plačila, ki se izplačajo izven tega obdobja, niso upravičena do plačila Unije, zato jih Komisija ne povrne, kot je določeno v členu 40 Uredbe (EU) št. 1306/2013. Za podporo, odobreno v okviru Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), se bodo ti plačilni roki uporabljali od leta zahtevka 2019. Zato bi bilo treba določiti posebna pravila glede plačil iz EKSRP.

(2)

Ker v nekaterih primerih zaradi dodatnih preverjanj s strani držav članic v zvezi s spornimi zahtevki, pritožbami in drugimi nacionalnimi pravnimi spori države članice plačila EKSRP IAKS izvedejo po 30. juniju, bi bilo treba v skladu z načelom sorazmernosti v zvezi z odhodki določiti fiksni prag, do katerega se za te primere plačilo ne bi zmanjšalo. Poleg tega so potrebne določbe, ki bi Komisijo pooblastile, da ob prekoračitvi tega praga sorazmerno zmanjšuje plačila Unije glede na dolžino ugotovljene zamude, in tako zagotovi, da je finančni učinek sorazmeren z dolžino zamude pri plačilu.

(3)

Člen 5 Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 907/2014 (2) določa pravila glede sorazmernega zmanjševanja mesečnih plačil, izplačanih po poteku plačilnega roka, za Evropski kmetijski jamstveni sklad (EKJS). Za EKSRP se pripravi izjave o odhodkih in izplača povračila enkrat za vsako četrtletje. Zaradi preprostosti in učinkovitosti bi se moral za plačila, izplačana po preteku roka, ki prejmejo povračilo iz EKSRP, vsako četrtletje uporabiti enotni odstotek znižanja.

(4)

Člen 11(2) Delegirane uredbe (EU) št. 907/2014 določa menjalni tečaj, ki ga pri pripravi izjave o odhodkih za vsako plačilo ali izterjavo uporabijo države članice, ki ne spadajo v euroobmočje. Vendar letne izjave o odhodkih, ki jih pripravijo države članice, vključujejo zneske, ki v obračunih plačilne agencije niso evidentirani kot plačila ali izterjatve, kot so namenski prejemki, ki nastanejo zaradi finančnih posledic neizterjatve, kot je določeno v prvem pododstavku člena 54(2) Uredbe (EU) št. 1306/2013. Zato bi bilo treba določiti menjalni tečaj, ki se uporablja za postopke, ki niso tisti, določeni v členu 11(2) Delegirane uredbe (EU) št. 907/2014.

(5)

Delegirano uredbo (EU) št. 907/2014 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Delegirana uredba (EU) št. 907/2014 se spremeni:

(1)

naslov člena 5 se nadomesti z naslednjim:

„Neupoštevanje zadnjega roka za plačilo kar zadeva Evropski kmetijski jamstveni sklad“;

(2)

za členom 5 se vstavi naslednji člen 5a:

„Člen 5a

Neupoštevanje zadnjega roka za plačilo kar zadeva Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja

1.   Kar zadeva Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP), so v skladu z izjemami iz prvega odstavka člena 40 Uredbe (EU) št. 1306/2013 in z načelom sorazmernosti odhodki, nastali po preteku plačilnega roka, upravičeni do plačila Unije pod pogoji iz odstavkov 2 do 6 tega člena.

2.   Če odhodki, nastali po poteku roka iz člena 75(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013, znašajo 5 % ali manj od odhodkov, nastalih pred potekom tega roka, se vmesna plačila ne zmanjšajo.

Če so odhodki, nastali po poteku roka iz člena 75(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013, nad pragom 5 %, se vsi nadaljnji odhodki, nastali po poteku rokov, zmanjšajo za obdobja, določena v členu 22(2) Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 908/2014 (*1), v skladu z naslednjimi pravili:

(a)

odhodki, nastali med 1. julijem in 15. oktobrom leta, v katerem je potekel plačilni rok, se zmanjšajo za 25 %;

(b)

odhodki, nastali med 16. oktobrom in 31. decembrom leta, v katerem je potekel plačilni rok, se zmanjšajo za 60 %;

(c)

odhodki, nastali po 31. decembru leta, v katerem je potekel plačilni rok, se zmanjšajo za 100 %.

3.   Če prag iz prvega pododstavka odstavka 2 ni bil v celoti uporabljen za plačila, izplačana za koledarsko leto N najpozneje do 31. decembra leta N + 1, in če preostanek praga presega 2 %, se z odstopanjem od ostavka 2 ta preostanek zmanjša na 2 %.

4.   Če se za nekatere ukrepe pojavijo posebni pogoji poslovanja ali če država članica predloži utemeljeno obrazložitev, Komisija uporabi drugačno terminsko lestvico, kot so tiste iz odstavkov 2 in 3, ali manjši delež zmanjšanja ali pa plačila sploh ne zmanjša.

5.   Preverjanje upoštevanja roka za plačilo se opravi enkrat v vsakem proračunskem letu za odhodke, nastale do 15. oktobra.

Morebitne prekoračitve roka za plačilo se upoštevajo pri odločitvi o potrditvi obračunov iz člena 51 Uredbe (EU) št. 1306/2013.

6.   Zmanjšanja iz tega člena ne posegajo v poznejši sklep o potrditvi skladnosti iz člena 52 Uredbe (EU) št. 1306/2013.

(*1)  Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 908/2014 z dne 6. avgusta 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s plačilnimi agencijami in drugimi organi, finančnim upravljanjem, potrjevanjem obračunov, pravili o kontrolah, varščinami in preglednostjo (UL L 255, 28.8.2014, str. 59).“"

(3)

v členu 11(2) se doda naslednji pododstavek:

„Za postopke, za katere v področni kmetijski zakonodaji ni bil določen operativni dogodek, se uporablja predzadnji menjalni tečaj, ki ga je Evropska centralna banka določila pred zadnjim mesecem obdobja, za katerega se prijavijo odhodki ali namenski prejemki.“

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 26. aprila 2018

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 347, 20.12.2013, str. 549.

(2)  Delegirana uredba Komisije (EU) št. 907/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s plačilnimi agencijami in ostalimi organi, finančnim upravljanjem, potrditvijo obračunov, varščinami in uporabo eura (UL L 255, 28.8.2014, str. 18).


10.7.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 174/5


DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/968

z dne 30. aprila 2018

o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta glede ocen tveganja v zvezi z invazivnimi tujerodnimi vrstami

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst (1) in zlasti člena 5(3) Uredbe;

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Komisija je v skladu s členom 4 Uredbe (EU) št. 1143/2014 sprejela seznam invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo (v nadaljnjem besedilu: seznam Unije), ki se redno posodablja. Predpogoj za uvrstitev nove vrste na seznam Unije je opravljena ocena tveganja iz člena 5 navedene uredbe (v nadaljnjem besedilu: ocena tveganja). Člen 5(1) Uredbe (EU) št. 1143/2014 v točkah od (a) do (h) določa skupne elemente, ki jih je treba upoštevati pri oceni tveganja (v nadaljnjem besedilu: skupni elementi).

(2)

Države članice lahko v skladu s členom 4(4) Uredbe (EU) št. 1143/2014 predložijo zahtevke za uvrstitev invazivnih tujerodnih vrst na seznam Unije. Navedenim zahtevkom mora biti priložena ocena tveganja. Obstaja že več metod in protokolov za izvedbo ocene tveganja, ki se uporabljajo in upoštevajo znotraj znanstvene skupnosti na področju bioloških invazij. Treba bi bilo priznati vrednost in zanesljivosti takih metod in protokolov. Da bi učinkovito uporabili obstoječe znanje, bi bilo treba za pripravo ocene tveganja sprejeti katero koli metodo ali protokol, ki vključuje skupne elemente. Vendar pa je treba določiti podroben opis skupnih elementov in metodologijo, ki se uporabi pri oceni tveganja in s katero se morajo uskladiti vse obstoječe metode in protokoli, ter tako zagotoviti, da vse odločitve o uvrstitvi vrst na seznam temeljijo na ocenah tveganja podobne kakovosti in zanesljivosti ter da se ocenjevalcem tveganja dajo na razpolago smernice, kako zajamčiti ustrezno upoštevanje skupnih elementov.

(3)

Da bi bila ocena tveganja v pomoč pri odločanju na ravni Unije, bi morala biti relevantna za celotno Unijo z izjemo najbolj oddaljenih regij (v nadaljnjem besedilu: območje ocene tveganja).

(4)

Da bi ocena tveganja nudila zanesljivo znanstveno osnovo in trdne dokaze, ki bi bili v pomoč pri odločanju, bi morale vse informacije iz te ocene, tudi v zvezi z zmožnostjo vrste za naselitev in širjenje v okolju v skladu s členom 4(3)(b) Uredbe (EU) št. 1143/2014, temeljiti na najboljših razpoložljivih znanstvenih dokazih. Ta vidik bi moral biti vključen v metodologijo, ki se uporablja pri oceni tveganja.

(5)

Invazivne tujerodne vrste resno ogrožajo okolje, vendar posamezne vrste niso enako dobro proučene. Če vrsta ni prisotna na območju ocene tveganja ali je prisotna le v majhnem številu, je lahko poznavanje te vrste nepopolno ali ga sploh ni. Ko se poznavanje vrste izpopolni, je morda že prišlo do njenega vnosa ali širjenja znotraj območja ocene tveganja. Zato bi pri oceni tveganja morala obstajati možnost, da se upoštevajo takšno pomanjkljivo poznavanje in nezadostne informacije ter obravnava visoka stopnja negotovosti glede posledic vnosa ali širjenja zadevnih vrst.

(6)

Da bi bila ocena tveganja dobra osnova za odločanje, bi se morala njena kakovost strogo nadzirati –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uporaba skupnih elementov

Podroben opis uporabe skupnih elementov iz točk od (a) do (h) člena 5(1) Uredbe (EU) št. 1143/2014 (v nadaljnjem besedilu: skupni elementi) je določen v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Metodologija, ki se uporablja pri oceni tveganja

1.   Ocena tveganja vključuje skupne elemente, kot so določeni v Prilogi k tej uredbi, in upošteva metodologijo iz tega člena. Ocena tveganja lahko temelji na katerem koli protokolu ali metodi, pod pogojem da so izpolnjene vse zahteve iz te uredbe in Uredbe (EU) št. 1143/2014.

2.   Ocena tveganja zajema ozemlje Unije z izjemo najbolj oddaljenih regij (v nadaljnjem besedilu: območje ocene tveganja).

3.   Ocena tveganja temelji na najzanesljivejših razpoložljivih znanstvenih informacijah, osnovanih na strokovno pregledanih znanstvenih objavah, vključno z najnovejšimi rezultati mednarodnih raziskav. Če strokovno pregledane znanstvene objave ne obstajajo oziroma so informacije iz takšnih objav pomanjkljive ali za dopolnitev zbranih informacij, lahko znanstveni dokazi zajemajo tudi druge objave, strokovna mnenja, informacije, ki so jih zbrali organi držav članic, uradna obvestila in informacije iz podatkovnih zbirk, vključno z informacijami, zbranimi s pomočjo znanosti za državljane. Vse vire se potrdi in se navede sklic nanje.

4.   Uporabljena metoda ali protokol omogoča zaključek ocene tveganja tudi v primeru odsotnosti informacij ali pomanjkljivih informacij o določeni vrsti. V primeru pomanjkljivih informacij se to v oceni tveganja izrecno navede, tako da nobeno vprašanje iz ocene tveganja ne ostane neodgovorjeno.

5.   Vsak odgovor iz ocene tveganja vključuje oceno ravni negotovosti ali zaupanja, ki velja za ta odgovor in kaže na morebitno odsotnost informacij, potrebnih za odgovor, na njihovo pomanjkljivost ali pa na dejstvo, da si razpoložljivi dokazi nasprotujejo. Ocena ravni negotovosti ali zaupanja, ki velja za odgovor, temelji na dokumentirani metodi ali protokolu. Ocena tveganja vsebuje sklic na navedeno dokumentirano metodo ali protokol.

6.   Ocena tveganja v jasni in dosledni obliki vsebuje povzetek svojih sestavnih delov in splošni sklep.

7.   Postopek nadzora kakovosti je sestavni del ocene tveganja in zajema vsaj pregled ocene tveganja s strani dveh strokovnih ocenjevalcev. Ocena tveganja vključuje opis postopka nadzora kakovosti.

8.   Avtorji ocene tveganja in strokovni ocenjevalci so neodvisni in imajo ustrezno strokovno znanje.

9.   Avtorji ocene tveganja in strokovni ocenjevalci ne pripadajo isti instituciji.

Člen 3

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 30. aprila 2018

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 317, 4.11.2014, str. 35.


PRILOGA

Podroben opis skupnih elementov

Skupni elementi

Podroben opis

Člen 5(1)(a) – opis vrste z njeno taksonomsko opredelitvijo, njeno zgodovino ter njenim naravnim in potencialnim območjem razširjenosti

(1)

Opis vrste vsebuje dovolj informacij, da je mogoče vrsto identificirati brez dodatne dokumentacije.

(2)

Obseg ocene tveganja je jasno opredeljen. Medtem ko na splošno velja, da bi morala biti ocena tveganja opravljena za vsako posamezno vrsto, lahko obstajajo primeri, ko je upravičena ena ocena tveganja za več kot eno vrsto (npr. za vrste, ki spadajo v isti rod ter imajo primerljive ali enake značilnosti in vpliv). Jasno se navede, ali ocena tveganja zajema več kot eno vrsto oziroma če izključuje ali vključuje samo nekatere podvrste, nižje taksone, hibride, sorte ali pasme (če da, se navede, katere). Takšne izbire je treba ustrezno upravičiti.

(3)

Opis taksonomske opredelitve vrste vključuje vse naslednje elemente:

taksonomsko družino, red in razred, ki jim vrsta pripada,

veljavno znanstveno ime vrste in avtorja tega imena,

seznam najobičajnejših sopomenk veljavnega znanstvenega imena,

imena, ki se uporabljajo v trgovini,

seznam najobičajnejših podvrst, nižjih taksonov, hibridov, sort ali pasem,

informacije o obstoju drugih zelo podobnih vrst:

druge tujerodne vrste s podobnimi invazivnimi značilnostmi, ki se jim je treba izogniti kot nadomestnim vrstam (v tem primeru se lahko pripravi ena ocena tveganja za več vrst skupaj, glej točko 2),

druge tujerodne vrste brez podobnih invazivnih značilnosti, ki se lahko uporabijo kot morebitne nadomestne vrste,

domorodne vrste, da ne pride do morebitne napačne identifikacije in napačne uporabe ciljnih ukrepov.

(4)

Opis zgodovine vrste vključuje zgodovino invazije, vključno z informacijami o državah invazije (na območju ocene tveganja in drugje, če je ustrezno), ter navedbo časovnega razporeda prvih opazovanj, naselitve in širjenja.

(5)

Opis naravnega in potencialnega območja razširjenosti vrste vključuje navedbo celine ali dela celine, podnebnega pasu in habitata, kjer se vrsta navadno pojavlja. Po potrebi je treba navesti, ali bi se vrsta lahko naravno razširila na območje ocene tveganja.

Člen 5(1)(b) – opis vzorcev njenega razmnoževanja in širjenja ter dinamike, vključno z oceno, ali obstajajo okoljske razmere, potrebne za razmnoževanje in širjenje

(1)

Opisi vzorcev razmnoževanja in širjenja vključujejo elemente življenjskega kroga vrste in njenih vedenjskih lastnosti, s katerimi se lahko razloži njena zmožnost naselitve in širjenja, kot so strategija za razmnoževanje ali rast, sposobnost razpršitve, dolgoživost, okoljske in podnebne zahteve, posebne ali splošne značilnosti ter druge ustrezne razpoložljive informacije.

(2)

Opis vzorcev in dinamike razmnoževanja vključuje vse naslednje elemente:

seznam in opis razmnoževalnih mehanizmov vrste,

oceno, ali na območju ocene tveganja obstajajo primerni okoljski pogoji za razmnoževanje vrste,

navedbo pritiska propagul vrste (npr. število gamet, semen, jajčec ali propagul, število razmnoževalnih ciklusov na leto) za vsakega od navedenih razmnoževalnih mehanizmov v povezavi z okoljskimi pogoji na območju ocene tveganja.

(3)

Opis vzorcev in dinamike širjenja vključuje vse naslednje elemente:

seznam in opis mehanizmov širjenja vrste,

oceno, ali na območju ocene tveganja obstajajo primerni okoljski pogoji za širjenje vrste,

navedbo hitrosti širjenja za vse posamezne mehanizme širjenja v povezavi z okoljskimi pogoji na območju ocene tveganja.

Člen 5(1)(c) – opis potencialnih poti namernega in nenamernega vnosa in širjenja te vrste, po potrebi tudi proizvodov, s katerimi je ta vrsta na splošno povezana

(1)

Obravnavajo se vse možne poti vnosa in širjenja. Kot podlaga se uporabi klasifikacija poti, ki jo je pripravila Konvencija o biološki raznovrstnosti (1).

(2)

Opis poti namernega vnosa vključuje vse naslednje elemente:

seznam in opis poti z navedbo njihove pomembnosti in povezanih tveganj (npr. verjetnost vnosa na območje ocene tveganja na podlagi navedenih poti, verjetnost preživetja, razmnoževanja ali povečanja med prevozom in skladiščenjem, zmožnost in verjetnost prehoda z navedenih poti v primeren habitat ali na gostiteljski organizem), po možnosti vključno s podrobnimi informacijami o določenem izvoru in končnem cilju poti,

navedbo pritiska propagul (npr. ocenjeni obseg oziroma število osebkov ali pogostost prehoda po navedenih poteh), vključno z verjetnostjo ponovne invazije po odstranitvi.

(3)

Opis poti nenamernega vnosa vključuje vse naslednje elemente:

seznam in opis poti z navedbo njihove pomembnosti in povezanih tveganj (npr. verjetnost vnosa na območje ocene tveganja na podlagi navedenih poti, verjetnost preživetja, razmnoževanja ali povečanja med prevozom in skladiščenjem, verjetnost neodkritja na točki vstopa, zmožnost in verjetnost prehoda z navedenih poti v primeren habitat ali na gostiteljski organizem), po možnosti vključno s podrobnimi informacijami o določenem izvoru in končnem cilju poti,

navedbo pritiska propagul (npr. ocenjeni obseg oziroma število osebkov ali pogostost prehoda po navedenih poteh), vključno z verjetnostjo ponovne invazije po odstranitvi.

(4)

Opis proizvodov, s katerimi je vnos vrste na splošno povezan, vključuje seznam in opis proizvodov z navedbo povezanih tveganj (npr. obseg trgovinskega toka, verjetnost, da se proizvod okuži ali postane vektor).

(5)

Opis poti namernega širjenja vključuje vse naslednje elemente:

seznam in opis poti z navedbo njihove pomembnosti in povezanih tveganj (npr. verjetnost širjenja znotraj območja ocene tveganja na podlagi navedenih poti, verjetnost preživetja, razmnoževanja ali povečanja med prevozom in skladiščenjem, zmožnost in verjetnost prehoda z navedenih poti v primeren habitat ali na gostiteljski organizem), po možnosti vključno s podrobnimi informacijami o določenem izvoru in končnem cilju poti,

navedbo pritiska propagul (npr. ocenjeni obseg oziroma število osebkov ali pogostost prehoda po navedenih poteh), vključno z verjetnostjo ponovne invazije po odstranitvi.

(6)

Opis poti nenamernega širjenja vključuje vse naslednje elemente:

seznam in opis poti z navedbo njihove pomembnosti in povezanih tveganj (npr. verjetnost širjenja znotraj območja ocene tveganja na podlagi navedenih poti, verjetnost preživetja, razmnoževanja ali povečanja med prevozom in skladiščenjem, težavnost odkrivanja; zmožnost in verjetnost prehoda z navedenih poti v primeren habitat ali na gostiteljski organizem), po možnosti vključno s podrobnimi informacijami o določenem izvoru in končnem cilju poti,

navedbo pritiska propagul (npr. ocenjeni obseg oziroma število osebkov ali pogostost prehoda po navedenih poteh), vključno z verjetnostjo ponovne invazije po odstranitvi.

(7)

Opis proizvodov, s katerimi je širjenje vrste na splošno povezano, vključuje seznam in opis proizvodov z navedbo povezanih tveganj (npr. obseg trgovine, verjetnost, da se proizvod okuži ali postane vektor).

Člen 5(1)(d) – temeljita ocena možnosti vnosa, naselitve in širjenja v zadevnih biogeografskih regijah v sedanjih razmerah in razmerah, ki bodo predvidoma nastale zaradi podnebnih sprememb

(1)

S temeljito oceno bosta na voljo vpogled v tveganje vnosa, naselitve in širjenja v zadevnih biogeografskih regijah na območju ocene tveganja ter razlaga, kako bodo razmere, ki bodo predvidoma nastale zaradi podnebnih sprememb, vplivale na navedena tveganja.

(2)

V temeljito oceno navedenih tveganj ni treba vključiti celotnega razpona simulacij na podlagi različnih scenarijev podnebnih sprememb, pod pogojem da se zagotovita ocena verjetnega vnosa, naselitve in širjenja v okviru srednjeročnega scenarija (npr. od 30 do 50 let) in jasna razlaga predpostavk.

(3)

Tveganja iz točke 1 se lahko opišejo v obliki „verjetnosti“ ali „stopnje“.

Člen 5(1)(e) – opis sedanje razširjenosti te vrste, vključno z navedbo, ali je ta vrsta že navzoča v Uniji ali sosednjih državah, in projekcijo njene verjetne prihodnje razširjenosti

(1)

Opis sedanje razširjenosti na območju ocene tveganja ali v sosednjih državah vključuje vse naslednje elemente:

seznam biogeografskih regij ali morskih podregij na območju ocene tveganja, kjer je vrsta prisotna in kjer se je naselila,

trenutni naselitveni status vrste v posameznih državah članicah in, če je ustrezno, v sosednjih državah.

(2)

Projekcija verjetne prihodnje razširjenosti na območju ocene tveganja ali v sosednjih državah vključuje vse naslednje elemente:

seznam biogeografskih regij ali morskih podregij na območju ocene tveganja, kjer bi se vrsta lahko naselila, zlasti v razmerah, ki bodo predvidoma nastale zaradi podnebnih sprememb,

seznam držav članic in, če je ustrezno, sosednjih držav, kjer bi se vrsta lahko naselila, zlasti v razmerah, ki bodo predvidoma nastale zaradi podnebnih sprememb.

Člen 5(1)(f) – opis škodljivih vplivov na biotsko raznovrstnost in povezane ekosistemske storitve, tudi na domorodne vrste, zaščitena območja, ogrožene habitate, pa tudi človekovo zdravje in varnost ter gospodarstvo, vključno z oceno morebitnih prihodnjih vplivov glede na razpoložljivo znanstveno vedenje

(1)

Opis razlikuje med znanim vplivom in potencialnim prihodnjim vplivom na biotsko raznovrstnost in povezane ekosistemske storitve. Znani vpliv se opiše za območje ocene tveganja in po potrebi za tretje države (npr. s podobnimi ekološkimi in podnebnimi razmerami). Potencialni prihodnji vpliv se oceni le za območje ocene tveganja.

(2)

Opis znanega vpliva in ocena potencialnega prihodnjega vpliva temeljita na najboljših razpoložljivih kvantitativnih in kvalitativnih dokazih. Obseg vpliva se zabeleži ali drugače razvrsti. Pri zabeleženem ali razvrščenem vplivu se doda sklic na zadevno objavo.

(3)

Opis znanega vpliva in ocena potencialnega prihodnjega vpliva na biotsko raznovrstnost vsebujeta vse naslednje elemente:

različne biogeografske regije ali morske podregije, kjer bi se vrsta lahko naselila,

prizadete domorodne vrste, vključno z vrstami z rdečega seznama in vrstami, navedenimi v prilogah k Direktivi Sveta 92/43/EGS (2), ter vrstami, zajetimi z Direktivo 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3),

prizadete habitate, vključno s habitati z rdečega seznama in habitati, navedenimi v prilogah Direktive 92/43/EGS,

prizadeta zaščitena območja,

prizadete kemične, fizične ali strukturne značilnosti in delovanje ekosistemov,

prizadeto ekološko stanje vodnih ekosistemov ali prizadeto ekološko stanje morskih vod.

(4)

Opis znanega vpliva in ocena potencialnega prihodnjega vpliva na povezane ekosistemske storitve vsebujeta vse naslednje elemente:

storitve oskrbe,

storitve uravnavanja,

kulturne storitve.

(5)

Opis znanega vpliva in ocena potencialnega prihodnjega vpliva na človekovo zdravje, varnost in gospodarstvo po potrebi vključujeta informacije o:

boleznih, alergijah ali drugih vplivih na ljudi, ki bi lahko izvirali neposredno ali posredno iz vrste,

škodi, ki jo neposredno ali posredno povzroči vrsta, s posledicami za varnost ljudi, premoženje ali infrastrukturo,

neposrednem ali posrednem motenju gospodarskih ali socialnih dejavnosti (ali drugih posledicah zanje) zaradi prisotnosti vrste.

Člen 5(1)(g) – ocena morebitnih stroškov zaradi škode

(1)

Denarna ali drugačna ocena morebitnih stroškov zaradi škode za biotsko raznovrstnost in ekosistemske storitve vsebuje kvantitativen in/ali kvalitativen opis stroškov, odvisno od informacij, ki so na voljo. Če informacije, ki so na voljo, ne zadostujejo za oceno stroškov za celotno območje ocene tveganja, se uporabijo kvalitativni podatki ali različne študije primerov iz celotne Unije ali tretjih držav, če so na voljo.

(2)

Ocena morebitnih stroškov zaradi škode za človekovo zdravje, varnost in gospodarstvo vsebuje kvantitativen in/ali kvalitativen opis stroškov, odvisno od informacij, ki so na voljo. Če informacije, ki so na voljo, ne zadostujejo za oceno stroškov za celotno območje ocene tveganja, se uporabijo kvalitativni podatki ali različne študije primerov iz celotne Unije ali tretjih držav, če so na voljo.

Člen 5(1)(h) – opis znane uporabe za to vrsto ter družbenih in gospodarskih koristi te uporabe

(1)

Opis znanih uporab za to vrsto vključuje seznam in opis znanih uporab v Uniji in po potrebi drugje.

(2)

Opis družbenih in gospodarskih koristi, ki izhajajo iz znanih uporab za to vrsto, vključuje opis okoljskega, družbenega in gospodarskega pomena vseh posameznih uporab ter kvantitativno in/ali kvalitativno navedbo tistih, ki te koristi imajo, odvisno od informacij, ki so na voljo. Če informacije, ki so na voljo, ne zadostujejo za opis navedenih koristi za celotno območje ocene tveganja, se uporabijo kvalitativni podatki ali različne študije primerov iz celotne Unije ali tretjih držav, če so na voljo.


(1)  UNEP/CBD/SBSTTA/18/9/Add.1. – Sklici na klasifikacijo poti, ki jo je pripravila Konvencija o biološki raznovrstnosti, se navedejo kot sklici na zadnjo spremenjeno različico navedene klasifikacije.

(2)  Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L 206, 22.7.1992, str. 7).

(3)  Direktiva 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic (UL L 20, 26.1.2010, str. 7).


10.7.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 174/12


UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/969

z dne 9. julija 2018

o spremembi Priloge V k Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 999/2001 glede zahtev za odstranitev snovi s specifičnim tveganjem pri malih prežvekovalcih

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 999/2001 z dne 22. maja 2001 o določitvi predpisov za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje nekaterih transmisivnih spongiformnih encefalopatij (1) ter zlasti prvega odstavka člena 23 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 999/2001 določa predpise za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje transmisivnih spongiformnih encefalopatij (v nadaljnjem besedilu: TSE) pri živalih. Uporablja se za proizvodnjo ter dajanje na trg živih živali in proizvodov živalskega izvora ter v nekaterih posebnih primerih za njihov izvoz.

(2)

Uredba (ES) št. 999/2001 opredeljuje snovi s specifičnim tveganjem (v nadaljnjem besedilu: SST) kot tkiva iz Priloge V k navedeni uredbi ter določa, da se SST odstranijo in uničijo v skladu s Prilogo V k navedeni uredbi in Uredbo (ES) št. 1069/2009 (2). Odstranitev SST je ukrep za odpravo tveganja za bovine spongiformne encefalopatije (v nadaljnjem besedilu: BSE) pri govedu, ovcah in kozah. Seznam SST pri ovcah in kozah je naveden v točki 1(b) Priloge V k Uredbi (ES) št. 999/2001.

(3)

Priporočila Svetovne organizacije za zdravje živali glede BSE, določena v poglavju 11.4 njenega Zoosanitarnega kodeksa za kopenske živali (3), se uporabljajo samo za povzročitelja BSE pri govedu. Kar zadeva ovce in koze, Svetovna organizacija za zdravje živali torej nima seznama tkiv, s katerimi se ne bi smelo trgovati zaradi njihovega tveganja za BSE.

(4)

Strateški dokument Komisije o TSE za obdobje 2010–2015 (4) predvideva možnost pregleda sedanjega seznama SST na podlagi znanstvenih dokazov in ob upoštevanju razvoja epidemioloških razmer v zvezi z BSE. Epidemiološke razmere v zvezi z BSE so se v Uniji znatno izboljšale. Leta 2016 je bilo prijavljenih pet primerov BSE pri govedu v Uniji v primerjavi z 2 166 prijavljenimi primeri leta 2001. To izboljšanje razmer v zvezi z BSE v Uniji se odraža v dejstvu, da ima zdaj 24 držav članic Unije poleg dveh regij ene države članice status zanemarljivega tveganja za BSE v skladu z Odločbo Komisije 2007/453/ES (5) na podlagi statusa tveganja za BSE, ki ga je priznala Svetovna organizacija za zdravje živali.

(5)

Glede SST pri malih prežvekovalcih Strateški dokument Komisije o TSE za obdobje 2010–2015 omenja oceno tveganja, ki je potekala v tistem času, o primernosti seznama SST za male prežvekovalce. Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: agencija EFSA) je objavila to oceno tveganja 2. decembra 2010 v znanstvenem mnenju o infektivnosti BSE/TSE v tkivih malih prežvekovalcev (v nadaljnjem besedilu: mnenje agencije EFSA iz leta 2010) (6). V navedenem mnenju je agencija EFSA ocenila, da je število malih prežvekovalcev, ki so okuženi z BSE in bi lahko vsako leto vstopili v prehransko verigo v Uniji, zelo omejeno, ter potrdila, da v skladu s to oceno kakršna koli razširjena epidemija BSE pri populaciji malih prežvekovalcev v Uniji ni verjetna. Ta sklep agencije EFSA velja za celotno Unijo ne glede na status tveganja držav članic za BSE.

(6)

Kot je omenjeno v skupnem znanstvenem mnenju o kakršni koli morebitni epidemiološki ali molekularni povezavi med TSE pri živalih in ljudeh, ki sta ga 9. decembra 2010 (7) sprejela agencija EFSA in Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni, sta bila v svetovnem merilu prijavljena samo dva primera naravno prisotne BSE pri kozah in noben primer naravno prisotne BSE pri ovcah. Navedena dva primera naravno prisotne BSE sta bila odkrita pri kozah, rojenih pred uvedbo prepovedi krmljenja rejnih živali s predelanimi živalskimi beljakovinami in v času, ko je bila epidemija BSE pri govedu na vrhuncu.

(7)

Agencija EFSA je 5. avgusta 2015 objavila znanstveno mnenje (8) v zvezi z zahtevo za pregled znanstvene publikacije o zoonotskem potencialu prionov praskavca pri ovcah. V navedenem mnenju je ugotovila, da ni dokazov o vzročni povezavi med praskavcem in TSE pri ljudeh, ter potrdila, da je edini povzročitelj TSE, ki je dokazano zoonotski, povzročitelj klasične BSE. Poleg tega je agencija EFSA poudarila, da ni epidemioloških dokazov o zoonotskih lastnostih praskavca, zlasti ker je pojavnost sporadične Creutzfeldt-Jakobove bolezni pri ljudeh v državah z minimalno pojavnostjo praskavca in v državah z visoko pojavnostjo praskavca podobna.

(8)

Zato je primerno spremeniti obstoječe zahteve za odstranitev SST pri malih prežvekovalcih, da bodo pri okuženih malih prežvekovalcih kot SST označena samo tkiva z najvišjimi stopnjami infektivnosti BSE. Glede na mnenje agencije EFSA iz leta 2010 eksperimentalni podatki kažejo, da so najvišje stopnje infektivnosti pri ovcah, cepljenih proti BSE, v možganih in hrbtenjači.

(9)

Ker je v praksi težko zagotoviti, da ne pride do kontaminacije kosti lobanje z možganskim tkivom, bi morala biti lobanja ovc in koz, starejših od 12 mesecev ali ki jim je stalni sekalec predrl dlesni, še naprej označena kot SST v Prilogi V k Uredbi (ES) št. 999/2001.

(10)

Zato bi se kot SST pri ovcah in kozah morali šteti samo lobanja, vključno z možgani in očmi, in hrbtenjača živali, starejših od 12 mesecev ali ki jim je stalni sekalec predrl dlesni.

(11)

Zaradi specifičnosti reje ovc in koz je le redko mogoče določiti točen datum rojstva navedenih živali, zato taki podatki niso vključeni v register na gospodarstvu, ki se zahteva v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 21/2004 (9). Zato se trenutno zahteva odstranitev možganov, lobanje in oči ovc in koz, če je žival starejša od 12 mesecev ali če ji je stalni sekalec predrl dlesni.

(12)

Starost ovc in koz, ki se oceni na podlagi rasti in razvoja zob, je le približna, saj se datum, ko prvi stalni sekalec ovc in koz predre dlesni, lahko razlikuje za več mesecev. Starost živali se lahko z isto stopnjo zanesljivosti določi tudi z drugimi metodami za ocenjevanje, ali so ovce in koze, poslane v zakol, starejše od 12 mesecev. Ker so take metode lahko odvisne od posebnosti pri načinu zakola ovc in koz na nacionalni ravni, bi moral njihovo zanesljivost oceniti pristojni organ države članice zakola. Točko 1(b) Priloge V k Uredbi (ES) št. 999/2001 bi bilo zato treba spremeniti in vključiti možnost, da se za oceno, ali je žival starejša od 12 mesecev, uporabi metoda, ki jo je odobril pristojni organ države članice zakola.

(13)

Prilogo V k Uredbi (ES) št. 999/2001 bi bilo treba ustrezno spremeniti.

(14)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

V Prilogi V k Uredbi (ES) št. 999/2001 se točka 1(b) nadomesti z naslednjim:

„(b)

glede ovc in koz: lobanja, vključno z možgani in očmi, in hrbtenjača živali, starejših od 12 mesecev ali ki jim je stalni sekalec predrl dlesni ali starejših od 12 mesecev, kot je bilo ocenjeno z metodo, ki jo je odobril pristojni organ države članice zakola.“.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 9. julija 2018

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 147, 31.5.2001, str. 1.

(2)  Uredba (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1774/2002 (UL L 300, 14.11.2009, str. 1).

(3)  http://www.oie.int/index.php?id=169&L=0&htmfile=chapitre_bse.htm.

(4)  Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu „Drugi časovni načrt za TSE – Strateški dokument o transmisivnih spongiformnih encefalopatijah za obdobje 2010–2015“; COM(2010) 384 final.

(5)  Odločba Komisije 2007/453/ES z dne 29. junija 2007 o določitvi BSE-statusa držav članic ali tretjih držav ali njihovih regij v skladu z njihovim tveganjem BSE (UL L 172, 30.6.2007, str. 84).

(6)  EFSA Journal 2010; 8(12):1875 [92 str.].

(7)  EFSA Journal 2011; 9(1):1945 [111 str.].

(8)  EFSA Journal 2015; 13(8):4197 [58 str.].

(9)  Uredba Sveta (ES) št. 21/2004 z dne 17. decembra 2003 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo ovc in koz ter o spremembi Uredbe (ES) št. 1782/2003 in direktiv 92/102/EGS in 64/432/EGS (UL L 5, 9.1.2004, str. 8).


10.7.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 174/15


DELEGIRANA DIREKTIVA KOMISIJE (EU) 2018/970

z dne 18. aprila 2018

o spremembi prilog II, III in V k Direktivi (EU) 2016/1629 Evropskega parlamenta in Sveta o tehničnih predpisih za plovila, namenjena za plovbo po celinskih plovnih poteh

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

o upoštevanju Direktive (EU) 2016/1629 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. septembra 2016 o tehničnih predpisih za plovila, namenjena za plovbo po celinskih plovnih poteh, spremembi Direktive 2009/100/ES in razveljavitvi Direktive 2006/87/ES (1) ter zlasti člena 31(1), (3) in (4) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Direktiva 2006/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2) se razveljavi z učinkom od 7. oktobra 2018 z Direktivo (EU) 2016/1629. Priloga II k Direktivi (EU) 2016/1629 določa, da se za plovne objekte uporabljajo tehnične zahteve iz standarda ES-TRIN 2015/1.

(2)

Namen ukrepov Unije na področju celinske plovbe bi moral biti, da se zagotovi enotnost pri razvoju tehničnih zahtev za plovila za celinsko plovbo, ki se uporabljajo v Uniji.

(3)

Evropski odbor za pripravo standardov za plovbo po celinskih plovnih poteh (v nadaljnjem besedilu: CESNI) je bil ustanovljen 3. junija 2015 v okviru Centralne komisije za plovbo po Renu (v nadaljnjem besedilu: CCNR) zaradi razvoja tehničnih zahtev za celinsko plovbo na različnih področjih, zlasti v zvezi s plovili, informacijsko tehnologijo in posadko.

(4)

CESNI je sprejel nov evropski standard, standard ES-TRIN 2017/1, o tehničnih zahtevah za plovila, namenjena za plovbo po celinskih plovnih poteh na svojem zasedanju 6. julija 2017 (3).

(5)

Standard ES-TRIN določa enotne tehnične zahteve, ki so potrebne za zagotovitev varnosti plovil za celinsko plovbo. Vključuje določbe v zvezi z ladjedelništvom ter opremljanjem plovil za celinsko plovbo in opremo za ta plovila, posebne določbe glede določenih kategorij plovil, kot so potniška plovila, potiskani sestavi in kontejnerska plovila, določbe glede opreme za sistem samodejnega prepoznavanja, določbe glede identifikacije plovil, obrazcev spričeval in registra, prehodne določbe ter navodila za uporabo tehničnega standarda.

(6)

CCNR bo spremenil svoj zakonodajni okvir, uredbe o inšpekcijskih pregledih plovil, ki plujejo po Renu, da bi vanj vključil sklicevanje na novi standard in da bi ta standard postal obvezen v okviru uporabe revidirane konvencije o plovbi po Renu.

(7)

Uredbo (EU) 2016/1629 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(8)

Zaradi usklajenosti bi bilo treba spremenjene določbe prenesti in uporabljati od istega dne, kot je bilo prvotno določeno glede prenosa in uporabe Direktive (EU) 2016/1629 –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Direktiva (EU) 2016/1629 se spremeni:

(1)

Priloga II se nadomesti z besedilom iz Priloge I k tej direktivi;

(2)

Priloga III se spremeni v skladu s Prilogo II k tej direktivi;

(3)

Priloga V se spremeni v skladu s Prilogo III k tej direktivi.

Člen 2

1.   Države članice najpozneje do 7. oktobra 2018 uveljavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, ki se uporabljajo od tega datuma. O besedilu navedenih predpisov nemudoma obvestijo Komisijo.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.   Države članice Komisiji sporočijo besedilo temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 3

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 4

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 18. aprila 2018

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 252, 16.9.2016, str. 118.

(2)  Direktiva 2006/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o tehničnih zahtevah za plovila, namenjena za plovbo po celinskih plovnih poteh, in razveljavitvi Direktive Sveta 82/714/EGS (UL L 389, 30.12.2006, str. 1).

(3)  Resolucija CESNI 2017-II-1.


PRILOGA I

PRILOGA II

MINIMALNE TEHNIČNE ZAHTEVE ZA PLOVNE OBJEKTE, KI PLUJEJO PO CELINSKIH PLOVNIH POTEH V CONAH 1, 2, 3 IN 4

Za plovne objekte se uporabljajo tehnične zahteve iz standarda ES-TRIN 2017/1.


PRILOGA II

Priloga III k Direktivi (EU) 2016/1629 se spremeni:

(1)

točka 2 se nadomesti z naslednjim:

„2.   Trdnost in stabilnost

Ojačanje in stabilnost strukture

Certifikat/potrdilo priznanega klasifikacijskega zavoda“;

(2)

doda se naslednja točka 8:

„8.   Stroji

Krmilni sistemi

Propelerske gredi in dodatki

Pogonski motorji, sklopke in dodatki

Prisotnost premčnega bočnega propelerja

Sistemi drenažnih črpalk in protipožarna oprema

Zasilni viri električne energije in električne napeljave

Certifikat/potrdilo priznanega klasifikacijskega zavoda“.


PRILOGA III

V Prilogi V k Direktivi (EU) 2016/1629 se odstavek 2 člena 2.01 spremeni:

(1)

točka (c) se nadomesti z naslednjim:

„(c)

navtični strokovnjak z dovoljenjem za voditelja čolna na celinskih plovnih poteh, ki pooblasti imetnika za vožnjo plovila, namenjenega za pregled;“;

(2)

doda se naslednja točka (d):

„(d)

strokovnjak za tradicionalni plovni objekt za pregled tradicionalnega plovnega objekta.“.

SKLEPI

10.7.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 174/20


IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2018/971

z dne 9. julija 2018

o spremembi Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU o nadzornih ukrepih za zdravje živali v zvezi z afriško prašičjo kugo v nekaterih državah članicah

(notificirano pod dokumentarno številko C(2018) 4460)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive Sveta 89/662/EGS z dne 11. decembra 1989 o veterinarskih pregledih v trgovini znotraj Skupnosti glede na vzpostavitev notranjega trga (1) in zlasti člena 9(4) Direktive,

ob upoštevanju Direktive Sveta 90/425/EGS z dne 26. junija 1990 o veterinarskih in zootehničnih pregledih, ki se zaradi vzpostavitve notranjega trga izvajajo v trgovini znotraj Skupnosti z nekaterimi živimi živalmi in proizvodi (2), ter zlasti člena 10(4) Direktive,

ob upoštevanju Direktive Sveta 2002/99/ES z dne 16. decembra 2002 o predpisih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki urejajo proizvodnjo, predelavo, distribucijo in uvoz proizvodov živalskega izvora, namenjenih prehrani ljudi (3), ter zlasti člena 4(3) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Izvedbeni sklep Komisije 2014/709/EU (4) določa nadzorne ukrepe za zdravje živali v zvezi z afriško prašičjo kugo v nekaterih državah članicah, kjer so bili potrjeni primeri navedene bolezni pri domačih ali divjih prašičih (v nadaljnjem besedilu: zadevne države članice). V delih I do IV Priloge k navedenemu izvedbenemu sklepu so nekatera območja zadevnih držav članic razmejena in navedena po različni stopnji tveganja zaradi epidemioloških razmer glede navedene bolezni. Priloga k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU je bila večkrat spremenjena, da bi se upoštevale spremembe epidemioloških razmer glede afriške prašičje kuge v Uniji, ki jih je bilo treba vključiti v navedeno prilogo. Priloga k Izvedbenemu sklepu Komisije 2014/709/EU je bila nazadnje spremenjena z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2018/950 (5) po izbruhih afriške prašičje kuge pri domačih prašičih v okrožjih Tulcea in Satu Mare v Romuniji in nekaterih drugih državah članicah junija 2018.

(2)

Tveganje širjenja afriške prašičje kuge pri prostoživečih živalih je povezano s počasnim naravnim širjenjem navedene bolezni v populacijah divjih prašičev in tveganji, povezanimi s človekovimi dejavnostmi, kot je pokazal nedavni epidemiološki razvoj navedene bolezni v Uniji in kot je dokumentirala Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) v znanstvenem mnenju Sveta za zdravje in zaščito živali, objavljenem 14. julija 2015, v svojem znanstvenem poročilu o epidemioloških analizah afriške prašičje kuge v baltskih državah in na Poljskem, objavljenem 23. marca 2017, in v svojem znanstvenem poročilu o epidemioloških analizah afriške prašičje kuge v baltskih državah in na Poljskem, objavljenem 7. novembra 2017 (6).

(3)

Od datuma sprejetja Izvedbenega sklepa (EU) 2018/950 se je virus afriške prašičje kuge v Romuniji razširil. Junija in julija 2018 je bilo ugotovljenih več kot 200 izbruhov afriške prašičje kuge pri domačih prašičih v okrožju Tulcea v Romuniji. Poleg tega je bilo julija 2018 ugotovljenih več izbruhov afriške prašičje kuge pri domačih prašičih v okrožjih Braila in Konstanca v Romuniji. Ti izbruhi afriške prašičje kuge pri domačih prašičih pomenijo povišanje stopnje tveganja, ki bi ga bilo treba upoštevati v Prilogi k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU. Po okrepljenih ukrepih, ki jih je Romunija sprejela za nadzor premikov živih prašičev, proizvodov iz prašičev, živalskih stranskih proizvodov in drugih proizvodov (ki bi lahko dodatno razširili bolezen z območij, prizadetih zaradi afriške prašičje kuge, na območja, kjer ni bil sporočen noben primer afriške prašičje kuge), bi bilo treba območje v Romuniji med Donavo in romunsko obalo od delte Donave do mesta Konstanca navesti v delu III navedene priloge. Zato bi bilo treba dele zgoraj omenjenega območja, ki so bili prej navedeni v delu I navedene priloge, zdaj navesti v delu III navedene priloge.

(4)

Da bi se upoštevale nedavne spremembe pri epidemiološkem razvoju afriške prašičje kuge v Uniji in proaktivno obvladovala tveganja, povezana s širjenjem navedene bolezni, bi bilo treba razmejiti dovolj velika nova območja z visokim tveganjem v Romuniji in jih ustrezno navesti v Prilogi k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU. Navedeno prilogo bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(5)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Priloga k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU se nadomesti z besedilom iz Priloge k temu sklepu.

Člen 2

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Bruslju, 9. julija 2018

Za Komisijo

Vytenis ANDRIUKAITIS

Član Komisije


(1)  UL L 395, 30.12.1989, str. 13.

(2)  UL L 224, 18.8.1990, str. 29.

(3)  UL L 18, 23.1.2003, str. 11.

(4)  Izvedbeni sklep Komisije 2014/709/EU z dne 9. oktobra 2014 o nadzornih ukrepih za zdravje živali v zvezi z afriško prašičjo kugo v nekaterih državah članicah in razveljavitvi Izvedbenega sklepa 2014/178/EU (UL L 295, 11.10.2014, str. 63).

(5)  Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2018/950 z dne 3. julija 2018 o spremembi Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU o nadzornih ukrepih za zdravje živali v zvezi z afriško prašičjo kugo v nekaterih državah članicah (UL L 167, 4.7.2018, str. 11).

(6)  EFSA Journal 2015;13(7):4163; EFSA Journal 2017;15(3):4732; EFSA Journal 2017;15(11):5068.


PRILOGA

Priloga k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU se nadomesti z naslednjim:

PRILOGA

DEL I

1.   Češka

Naslednja območja na Češkem:

okres Uherské Hradiště,

okres Kroměříž,

okres Vsetín,

katastrální území obcí v okrese Zlín:

Bělov,

Biskupice u Luhačovic,

Bohuslavice nad Vláří,

Brumov,

Bylnice,

Divnice,

Dobrkovice,

Dolní Lhota u Luhačovic,

Drnovice u Valašských Klobouk,

Halenkovice,

Haluzice,

Hrádek na Vlárské dráze,

Hřivínův Újezd,

Jestřabí nad Vláří,

Kaňovice u Luhačovic,

Kelníky,

Kladná-Žilín,

Kochavec,

Komárov u Napajedel,

Křekov,

Lipina,

Lipová u Slavičína,

Ludkovice,

Luhačovice,

Machová,

Mirošov u Valašských Klobouk,

Mysločovice,

Napajedla,

Návojná,

Nedašov,

Nedašova Lhota,

Nevšová,

Otrokovice,

Petrůvka u Slavičína,

Pohořelice u Napajedel,

Polichno,

Popov nad Vláří,

Poteč,

Pozlovice,

Rokytnice u Slavičína,

Rudimov,

Řetechov,

Sazovice,

Sidonie,

Slavičín,

Smolina,

Spytihněv,

Svatý Štěpán,

Šanov,

Šarovy,

Štítná nad Vláří,

Tichov,

Tlumačov na Moravě,

Valašské Klobouky,

Velký Ořechov,

Vlachova Lhota,

Vlachovice,

Vrbětice,

Žlutava.

2.   Estonija

Naslednja območja v Estoniji:

Hiiu maakond.

3.   Madžarska

Naslednja območja na Madžarskem:

Borsod-Abaúj-Zemplén megye 650100, 650200, 650300, 650400, 650500, 650600, 650700, 650800, 651000, 651100, 651200, 652100, 652200, 652300, 652400, 652500, 652601, 652602, 652603, 652700, 652800, 652900 és 653403 kódszámúvalamint 656100, 656200, 656300, 656400, 656701, 657010, 657100, 657400, 657500, 657600, 657700, 657800, 657900, 658000, 658100, 658201, 658202, 658310, 658401, 658402, 658403, 658404, 658500, 658600, 658700, 658801, 658802, 658901, 658902, 659000, 659100, 659210, 659220, 659300, 659400, 659500, 659601, 659602, 659701, 659800, 659901, 660000, 660100, 660200, 660400, 660501, 660502, 660600 és 660800 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

Hajdú-Bihar megye 900850, 900860, 900930, 900950 és 903350 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

Heves megye 700150, 700250, 700260, 700350, 700450, 700460, 700550, 700650, 700750, 700850, 702350, 702450, 702550, 702750, 702850, 703350, 703360, 703450, 703550, 703610, 703750, 703850, 703950, 704050, 704150, 704250, 704350, 704450, 704550, 704650, 704750, 704850, 704950, 705050, 705250, 705350, 705510 és 705610 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

Jász-Nagykun-Szolnok megye 750150, 750160, 750250, 750260, 750350, 750450, 750460, 750550, 750650, 750750, 750850, 750950 és 750960 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

Nógrád megye 550110, 550120, 550130, 550210, 550310, 550320, 550450, 550460, 550510, 550610, 550710, 550810, 550950, 551010, 551150, 551160, 551250, 551350, 551360, 551450, 551460, 551550, 551650, 551710, 551810, 551821, 552010, 552150, 552250, 552350, 552360, 552450, 552460, 552520, 552550, 552610, 552620, 552710, 552850, 552860, 552950, 552960, 552970, 553110, 553250, 553260 és 553350 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

Pest megye 571250, 571350, 571550, 571610, 571750, 571760, 572350, 572550, 572850, 572950, 573360 és 573450 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

Szabolcs-Szatmár-Bereg megye 850150, 850250, 850260, 850350, 850450, 850550, 850650, 850850, 851851, 851852, 851950, 852050, 852150, 852250, 852350, 852450, 852550, 852750, 853560, 853650, 853751, 853850, 853950, 853960, 854050, 854150, 854250, 854350, 855250, 855350, 855450, 855460, 855550, 855650, 855660, 855750, 855850, 855950, 855960, 856012, 856050, 856150, 856250, 856260, 856850, 856950, 857050, 857150, 857350, 857450 és 857550.

4.   Latvija

Naslednja območja v Latviji:

Aizputes novads,

Alsungas novads,

Kuldīgas novada Gudenieku, Turlavas un Laidu pagasts,

Pāvilostas novada Sakas pagasts un Pāvilostas pilsēta,

Skrundas novada,Nīkrācesun Rudbāržu pagasts un Skrundas pagasta daļa, kas atrodas uz dienvidiem no autoceļa A9, Skrundas pilsēta,

Stopiņu novada daļa, kas atrodas uz rietumiem no autoceļa V36, P4 un P5, Acones ielas, Dauguļupes ielas un Dauguļupītes,

Vaiņodes novads,

Ventspils novada Jūrkalnes pagasts.

5.   Litva

Naslednja območja v Litvi:

Jurbarko rajono savivaldybė: Eržvilko, Smalininkų ir Viešvilės seniūnijos,

Kazlų Rūdos savivaldybė,

Kelmės rajono savivaldybė: Kelmės, Kelmės apylinkių, Kražių, Kukečių, Liolių, Pakražančio, Šaukėnų seniūnijos, Tytyvėnų seniūnijos dalis į vakarus ir šiaurę nuo kelio Nr. 157 ir į vakarus nuo kelio Nr. 2105 ir Tytuvėnų apylinkių seniūnijos dalis į šiaurę nuo kelio Nr. 157 ir į vakarus nuo kelio Nr. 2105, Užvenčio ir Vaiguvos seniūnijos,

Mažeikių rajono savivaldybė: Sedos, Šerkšnėnų ir Židikų seniūnijos,

Pagėgių savivaldybė,

Raseinių rajono savivaldybė: Girkalnio ir Kalnūjų seniūnijos dalis į šiaurę nuo kelio Nr A1, Nemakščių, Paliepių, Raseinių, Raseinių miesto ir Viduklės seniūnijos,

Šakių rajono savivaldybė,

Tauragės rajono savivaldybė,

Telšių rajono savivaldybė.

6.   Poljska

Naslednja območja na Poljskem:

 

w województwie warmińsko-mazurskim:

gmina Stare Juchy w powiecie ełckim,

powiat gołdapski,

powiat węgorzewski,

gmina Ruciane – Nida i część gminy Pisz położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 58 oraz miasto Pisz w powiecie piskim,

gminy Giżycko z miastem Giżycko, Kruklanki, Miłki, Wydminy i Ryn w powiecie giżyckim,

gmina Mikołajki w powiecie mrągowskim,

gminy Bisztynek i Sępopol w powiecie bartoszyckim,

gminy Barciany, Korsze i Srokowo w powiecie kętrzyńskim,

gminy Lidzbark Warmiński z miastem Lidzbark Warmiński, Lubomino, Orneta i Kiwity w powiecie lidzbarskim,

część gminy Wilczęta położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 509 w powiecie braniewskim,

gminy Godkowo, Milejewo, Młynary, Pasłęk i Tolkmicko w powiecie elbląskim,

powiat miejski Elbląg.

 

w województwie podlaskim:

gminy Brańsk z miastem Brańsk, Rudka i Wyszki w powiecie bielskim,

gmina Perlejewo w powiecie siemiatyckim,

gminy Kolno z miastem Kolno, Mały Płock i Turośl w powiecie kolneńskim,

gmina Poświętne w powiecie białostockim,

gminy Kołaki Kościelne, Rutki, Szumowo, część gminy Zambrów położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr S8 i miasto Zambrów w powiecie zambrowskim,

gminy Wiżajny i Przerośl w powiecie suwalskim,

gminy Kulesze Kościelne, Nowe Piekuty, Szepietowo, Klukowo, Ciechanowiec, Wysokie Mazowieckie z miastem Wysokie Mazowieckie, Czyżew w powiecie wysokomazowieckim,

gminy Miastkowo, Nowogród i Zbójna w powiecie łomżyńskim.

 

w województwie mazowieckim:

gminy Ceranów, Kosów Lacki, Sabnie, Sterdyń, część gminy Bielany położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 63 i część gminy wiejskiej Sokołów Podlaski położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 63 w powiecie sokołowskim,

gminy Grębków, Korytnica, Liw, Łochów, Miedzna, Sadowne, Stoczek, Wierzbno i miasto Węgrów w powiecie węgrowskim,

gmina Kotuń w powiecie siedleckim,

gminy Rzekuń, Troszyn, Lelis, Czerwin i Goworowo w powiecie ostrołęckim,

powiat miejski Ostrołęka,

powiat ostrowski,

gminy Karniewo, Maków Mazowiecki, Rzewnie i Szelków w powiecie makowskim,

gmina Krasne w powiecie przasnyskim,

gminy Mała Wieś i Wyszogród w powiecie płockim,

gminy Ciechanów z miastem Ciechanów, Glinojeck, Gołymin – Ośrodek, Ojrzeń, Opinogóra Górna i Sońsk w powiecie ciechanowskim,

gminy Baboszewo, Czerwińsk nad Wisłą, Naruszewo, Płońsk z miastem Płońsk, Sochocin i Załuski w powiecie płońskim,

gminy Gzy, Obryte, Zatory, Pułtusk i część gminy Winnica położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę łączącą miejscowości Wielany, Winnica i Pokrzywnica w powiecie pułtuskim,

gminy Brańszczyk, Długosiodło, Rząśnik, Wyszków, Zabrodzie i część gminy Somianka położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 62 w powiecie wyszkowskim,

gminy Jadów, Klembów, Poświętne, Strachówka i Tłuszcz w powiecie wołomińskim,

gminy Dobre, Jakubów, Mińsk Mazowiecki z miastem Mińsk Mazowiecki, Mrozy, Cegłów, Dębe Wielkie, Halinów, Kałuszyn, Siennica i Stanisławów w powiecie mińskim,

gminy Garwolin z miastem Garwolin, Górzno, Łaskarzew z miastem Łaskarzew, Maciejowice, Miastków Kościelny, Parysów, Pilawa, Sobolew, Trojanów, Wilga i Żelechów w powiecie garwolińskim,

powiat kozienicki,

gminy Baranów i Jaktorów w powiecie grodziskim,

powiat żyrardowski,

gminy Belsk Duży, Błędów, Goszczyn i Mogielnica w powiecie grójeckim,

gminy Białobrzegi, Promna, Stromiec i Wyśmierzyce w powiecie białobrzeskim,

gminy Iłów, Młodzieszyn, Nowa Sucha, Rybno, Sochaczew z miastem Sochaczew i Teresin w powiecie sochaczewskim,

gmina Policzna w powiecie zwoleńskim.

 

w województwie lubelskim:

gminy Niemce, Garbów, Jastków, Konopnica, Wólka, Głusk w powiecie lubelskim,

gminy Łęczna, Spiczyn, część gminy Ludwin położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę łączącą miejscowości Puchaczów i Dratów, a następnie przez drogę nr 820 do północnej granicy gminy w powiecie łęczyńskim,

gminy Grabowiec, Miączyn, Sitno, Skierbieszów, Stary Zamość, Komarów-Osada w powiecie zamojskim,

gminy Trzeszczany, Werbkowice, Mircze, część gminy wiejskiej Hrubieszów położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 74 i na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 844 i miasto Hrubieszów w powiecie hrubieszowskim,

gminy Abramów, Kamionka, Lubartów z miastem Lubartów, Serniki i część gminy Ostrów Lubelski położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę 821 biegnącą od zachodniej granicy gminy do miejscowości Ostrów Lubelski, a następnie przez drogę łączącą miejscowości Ostrów Lubelski, Głębokie i Stary Uścimów do wschodniej granicy gminy w powiecie lubartowskim,

gminy Kłoczew, Ryki, Dęblin i Stężyca w powiecie ryckim,

gminy Puławy z miastem Puławy, Janowiec, Kazimierz Dolny, Końskowola, Kurów, Wąwolnica, Nałęczów, Markuszów, Żyrzyn w powiecie puławskim,

gminy Mełgiew, Rybczewice, miasto Świdnik i część gminy Piaski położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 17 biegnącą od wschodniej granicy gminy Piaski do skrzyżowania z drogą nr S12 i na zachód od linii wyznaczonej przez drogę biegnącą od skrzyżowania dróg nr 17 i nr S12 przez miejscowość Majdan Brzezicki do północnej granicy gminy w powiecie świdnickim;

gminy Kraśniczyn, Gorzków, Krasnystaw z miastem Krasnystaw, Izbica, Siennica Różana, Żółkiewka, część gminy Fajsławice położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 17 i część gminy Łopiennik Górny położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 17 w powiecie krasnostawskim,

gmina Tyszowce w powiecie tomaszowskim,

powiat miejski Lublin.

7.   Romunija

Naslednja območja v Romuniji:

Bihor county,

Cluj county,

Maramureș county,

Galați county,

Vrancea county,

Brăila county (except Big Island of Brăila),

Buzău county,

Ialomița county (except Pond of Ialomita),

Călărași county.

DEL II

1.   Češka

Naslednja območja na Češkem:

katastrální území obcí v okrese Zlín:

Bohuslavice u Zlína,

Bratřejov u Vizovic,

Březnice u Zlína,

Březová u Zlína,

Březůvky,

Dešná u Zlína,

Dolní Ves,

Doubravy,

Držková,

Fryšták,

Horní Lhota u Luhačovic,

Horní Ves u Fryštáku,

Hostišová,

Hrobice na Moravě,

Hvozdná,

Chrastěšov,

Jaroslavice u Zlína,

Jasenná na Moravě,

Karlovice u Zlína,

Kašava,

Klečůvka,

Kostelec u Zlína,

Kudlov,

Kvítkovice u Otrokovic,

Lhota u Zlína,

Lhotka u Zlína,

Lhotsko,

Lípa nad Dřevnicí,

Loučka I,

Loučka II,

Louky nad Dřevnicí,

Lukov u Zlína,

Lukoveček,

Lutonina,

Lužkovice,

Malenovice u Zlína,

Mladcová,

Neubuz,

Oldřichovice u Napajedel,

Ostrata,

Podhradí u Luhačovic,

Podkopná Lhota,

Provodov na Moravě,

Prštné,

Příluky u Zlína,

Racková,

Raková,

Salaš u Zlína,

Sehradice,

Slopné,

Slušovice,

Štípa,

Tečovice,

Trnava u Zlína,

Ublo,

Újezd u Valašských Klobouk,

Velíková,

Veselá u Zlína,

Vítová,

Vizovice,

Vlčková,

Všemina,

Vysoké Pole,

Zádveřice,

Zlín,

Želechovice nad Dřevnicí.

2.   Estonija

Naslednja območja v Estoniji:

Eesti Vabariik (välja arvatud Hiiu maakond).

3.   Madžarska

Naslednja območja na Madžarskem:

Heves megye 700860, 700950, 701050, 701111, 701150, 701250, 701350, 701550, 701560, 701650, 701750, 701850, 701950, 702050, 702150, 702250, 702260, 702950, 703050, 703150, 703250, 703370, 705150 és 705450 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

Szabolcs-Szatmár-Bereg megye 850950, 851050, 851150, 851250, 851350, 851450, 851550, 851560, 851650, 851660, 851751, 851752, 852850, 852860, 852950, 852960, 853050, 853150, 853160, 853250, 853260, 853350, 853360, 853450, 853550, 854450, 854550, 854560, 854650, 854660, 854750, 854850, 854860, 854870, 854950, 855050, 855150, 856350, 856360, 856450, 856550, 856650, 856750, 856760 és 857650 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe.

4.   Latvija

Naslednja območja v Latviji:

Ādažu novads,

Aglonas novads,

Aizkraukles novads,

Aknīstes novads,

Alojas novads,

Alūksnes novads,

Amatas novads,

Apes novads,

Auces novads,

Babītes novads,

Baldones novads,

Baltinavas novads,

Balvu novads,

Bauskas novads,

Beverīnas novads,

Brocēnu novads,

Burtnieku novads,

Carnikavas novads,

Cēsu novads,

Cesvaines novads,

Ciblas novads,

Dagdas novads,

Daugavpils novads,

Dobeles novads,

Dundagas novads,

Engures novads,

Ērgļu novads,

Garkalnes novads,

Gulbenes novads,

Iecavas novads,

Ikšķiles novads,

Ilūkstes novads,

Inčukalna novads,

Jaunjelgavas novads,

Jaunpiebalgas novads,

Jaunpils novads,

Jēkabpils novads,

Jelgavas novada, Glūdas, Svētes, Zaļenieku, Vilces, Lielplatones, Elejas, Sesavas, Platones un Vircavas pagasts,

Kandavas novads,

Kārsavas novads,

Ķeguma novads,

Ķekavas novads,

Kocēnu novads,

Kokneses novads,

Krāslavas novads,

Krimuldas novads,

Krustpils novads,

Kuldīgas novada Ēdoles, Īvandes, Kurmāles, Padures, Pelču, Rumbas, Rendas, Kabiles,Snēpeles un Vārmes pagasts, Kuldīgas pilsēta,

Lielvārdes novads,

Līgatnes novads,

Limbažu novads,

Līvānu novads,

Lubānas novads,

Ludzas novads,

Madonas novads,

Mālpils novads,

Mārupes novads,

Mazsalacas novads,

Mērsraga novads,

Naukšēnu novads,

Neretas novads,

Ogres novads,

Olaines novads,

Ozolnieku novada Ozolnieku un Cenu pagasts,

Pārgaujas novads,

Pļaviņu novads,

Preiļu novads,

Priekuļu novads,

Raunas novads,

republikas pilsēta Daugavpils,

republikas pilsēta Jelgava,

republikas pilsēta Jēkabpils,

republikas pilsēta Jūrmala,

republikas pilsēta Rēzekne,

republikas pilsēta Valmiera,

Rēzeknes novads,

Riebiņu novads,

Rojas novads,

Ropažu novads,

Rugāju novads,

Rundāles novads,

Rūjienas novads,

Salacgrīvas novads,

Salas novads,

Salaspils novads,

Saldus novada Jaunlutriņu, Lutriņu, Šķēdes, Nīgrandes, Saldus, Jaunauces, Rubas, Vadakstes, Zaņas, Ezeres, Pampāļu un Zirņu pagasts un Saldus pilsēta,

Saulkrastu novads,

Sējas novads,

Siguldas novads,

Skrīveru novads,

Skrundas novada Raņķu pagasts un Skrundas pagasta daļa, kas atrodas uz Ziemeļiem no autoceļa A9

Smiltenes novads,

Stopiņu novada daļa, kas atrodas uz austrumiem no autoceļa V36, P4 un P5, Acones ielas, Dauguļupes ielas un Dauguļupītes,

Strenču novads,

Talsu novads,

Tērvetes novads,

Tukuma novads,

Valkas novads,

Varakļānu novads,

Vārkavas novads,

Vecpiebalgas novads,

Vecumnieku novads,

Ventspils novada Ances, Tārgales, Popes, Vārves, Užavas, Piltenes, Puzes, Ziru, Ugāles, Usmas un Zlēku pagasts, Piltenes pilsēta,

Viesītes novads,

Viļakas novads,

Viļānu novads,

Zilupes novads.

5.   Litva

Naslednja območja v Litvi:

Akmenės rajono savivaldybė: Naujosios Akmenės kaimiškoji, Kruopių, Naujosios Akmenės miesto, Papilės seniūnijos,

Alytaus miesto savivaldybė,

Alytaus rajono savivaldybė: Alytaus, Krokialaukio, Miroslavo, Nemunaičio, Punios ir Simno seniūnijos,

Anykščių rajono savivaldybė,

Birštono savivaldybė,

Biržų miesto savivaldybė,

Biržų rajono savivaldybė,

Druskininkų savivaldybė,

Elektrėnų savivaldybė,

Ignalinos rajono savivaldybė,

Jonavos rajono savivaldybė,

Jurbarko rajono savivaldybė: Jurbarko miesto, Jurbarkų, seniūnijos,

Kaišiadorių miesto savivaldybė,

Kaišiadorių rajono savivaldybė,

Kalvarijos savivaldybė,

Kauno miesto savivaldybė,

Kauno rajono savivaldybė: Akademijos, Alšėnų, Babtų, Batniavos, Domeikavos, Ežerėlio, Garliavos, Garliavos apylinkių, Kačerginės, Karmėlavos, Kulautuvos, Lapių, Linksmakalnio, Neveronių, Raudondvario, Ringaudų, Rokų, Samylų, Taurakiemio, Užliedžių, Vandžiogalos ir Zapyškio seniūnijos,

Kėdainių rajono savivaldybė: Gudžiūnų, Surviliškio, Šėtos, Truskavos ir Vilainių seniūnijos,

Kupiškio rajono savivaldybė,

Marijampolės savivaldybė,

Molėtų rajono savivaldybė,

Pakruojo rajono savivaldybė: Klovainių seniūnija, Linkuvos seniūnijos dalis į rytus nuo kelio Nr. 151 ir kelio Nr. 211, ir Rozalimo seniūnija,

Panevėžio rajono savivaldybė,

Pasvalio rajono savivaldybė,

Radviliškio rajono savivaldybė: Aukštelkų, Baisogalos, Pakalniškių, Radviliškio, Radviliškio miesto, Sidabravo, Skėmių, Šeduvos miesto ir Tyrulių seniūnijos,

Prienų miesto savivaldybė,

Prienų rajono savivaldybė,

Rokiškio rajono savivaldybė,

Šalčininkų rajono savivaldybė,

Šiaulių miesto savivaldybė,

Šiaulių rajono savivaldybė,

Širvintų rajono savivaldybė,

Švenčionių rajono savivaldybė,

Ukmergės rajono savivaldybė,

Utenos rajono savivaldybė,

Vilniaus miesto savivaldybė,

Vilniaus rajono savivaldybė,

Vilkaviškio rajono savivaldybė,

Visagino savivaldybė,

Zarasų rajono savivaldybė.

6.   Poljska

Naslednja območja na Poljskem:

 

w województwie warmińsko-mazurskim:

gminy Kalinowo, Prostki i gmina wiejska Ełk w powiecie ełckim,

powiat olecki,

gminy Orzysz, Biała Piska i część gminy Pisz położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 58 w powiecie piskim,

gminy Górowo Iławeckie z miastem Górowo Iławeckie, Bartoszyce z miastem Bartoszyce w powiecie bartoszyckim,

gmina Frombork, część gminy wiejskiej Braniewo położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr E28 i S22 i miasto Braniewo, część gminy Wilczęta położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę 509 w powiecie braniewskim,

 

w województwie podlaskim:

powiat grajewski,

gminy Jasionówka, Jaświły, Knyszyn, Krypno, Mońki i Trzcianne w powiecie monieckim,

gminy Łomża, Piątnica, Śniadowo, Jedwabne, Przytuły i Wizna w powiecie łomżyńskim,

powiat miejski Łomża,

gminy, Grodzisk, Drohiczyn, Dziadkowice, Milejczyce i Siemiatycze z miastem Siemiatycze w powiecie siemiatyckim,

gminy Białowieża, Czeremcha, Narew, Narewka, część gminy Dubicze Cerkiewne położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 685,część gminy Kleszczele położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogi nr 685, a następnie nr 66 i nr 693, część gminy Hajnówka położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 689 i na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 685 i miasto Hajnówka w powiecie hajnowskim,

gminy Kobylin-Borzymy i Sokoły w powiecie wysokomazowieckim,

część gminy Zambrów położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr S8 w powiecie zambrowskim,

gminy Grabowo i Stawiski w powiecie kolneńskim,

gminy Czarna Białostocka, Dobrzyniewo Duże, Gródek, Juchnowiec Kościelny, Łapy, Michałowo, Supraśl, Suraż, Turośń Kościelna, Tykocin, Wasilków, Zabłudów, Zawady i Choroszcz w powiecie białostockim,

gmina Boćki i część gminy Bielsk Podlaski położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 19 i miasto Bielsk Podlaski w powiecie bielskim,

gmina Puńsk, część gminy Krasnopol położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 653, część gminy Sejny położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 653 i na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 663 i miasto Sejny w powiecie sejneńskim,

gminy Bakałarzewo, Filipów, Jeleniewo, Raczki, Rutka-Tartak, Suwałki i Szypliszki w powiecie suwalskim,

powiat miejski Suwałki,

powiat augustowski,

gminy Korycin, Krynki, Kuźnica, Sokółka, Szudziałowo, część gminy Nowy Dwór położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 670, część gminy Janów położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 671 biegnącą od wschodniej granicy gminy do miejscowości Janów i na zachód od linii wyznaczonej przez drogę łączącą miejscowości Janów, Trofimówka i Kizielany i część gminy Suchowola położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 8 biegnącą od północnej granicy gminy do miejscowości Suchowola, a następnie przedłużonej drogą łączącą miejscowości Suchowola i Dubasiewszczyzna biegnącą do południowo-wschodniej granicy gminy w powiecie sokólskim,

powiat miejski Białystok,

 

w województwie mazowieckim:

gminy Przesmyki, Suchożebry, Mokobody, Mordy, Wodynie, część gminy Siedlce położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 2 biegnącą od zachodniej granicy gminy do granicy powiatu miejskiego Siedlce i i następnie na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 698 do przecięcia z ulicą Majową w miejscowości Stok Lacki Folwark, ulicę Majową i ulicę Pałacową przez miejscowość Grubale do granicy gminy i część gminy Zbuczyn położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę biegnącą od północno-wschodniej do południowej granicy gminy i łączącą miejscowości Tarcze, Choja, Zbuczyn, Grodzisk, Dziewule i Smolanka w powiecie siedleckim, gminy Repki, Jabłonna Lacka, część gminy Bielany położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 63 i część gminy wiejskiej Sokołów Podlaski położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 63 w powiecie sokołowskim,

powiat łosicki,

gmina Brochów w powiecie sochaczewskim,

gminy Czosnów, Leoncin, Pomiechówek, Zakroczym i miasto Nowy Dwór Mazowiecki w powiecie nowodworskim,

gmina Joniec w powiecie płońskim,

gmina Pokrzywnica w powiecie pułtuskim,

gminy Dąbrówka, Kobyłka, Marki, Radzymin, Wołomin, Zielonka i Ząbki w powiecie wołomińskim,

część gminy Somianka położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 62 w powiecie wyszkowskim,

gminy Latowicz i Sulejówek w powiecie mińskim,

gmina Borowie w powiecie garwolińskim,

powiat warszawski zachodni,

powiat legionowski,

powiat otwocki,

powiat piaseczyński,

powiat pruszkowski,

gmina Chynów, Grójec, Jasieniec, Pniewy i Warka w powiecie grójeckim,

gminy Milanówek, Grodzisk Mazowiecki, Podkowa Leśna i Żabia Wola w powiecie grodziskim,

powiat miejski Siedlce,

powiat miejski Warszawa,

 

w województwie lubelskim:

powiat radzyński,

gminy Krzywda, Stanin, Stoczek Łukowski z miastem Stoczek Łukowski, Wojcieszków, Wola Mysłowska, Trzebieszów, miasto Łuków i część gminy wiejskiej Łuków położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę biegnącą od północnej granicy gminy przez miejscowość Wólka Świątkowa do północnej granicy miasta Łuków, a następnie na wschód i południe od linii stanowiącej granicę miasta Łuków do jej przecięcia się z drogą nr 76 i na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 76 biegnącą do zachodniej granicy gminy wiejskiej Łuków w powiecie łukowskim,

gmina Wyryki, część gminy Urszulin położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 82, część gminy Stary Brus położna na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 82 i część gminy wiejskiej Włodawa położona na północ od granicy miasta Włodawa w powiecie włodawskim,

gminy Rossosz, Łomazy, Konstantynów, Piszczac, Rokitno, Biała Podlaska, Zalesie, Terespol z miastem Terespol, Drelów, Międzyrzec Podlaski z miastem Międzyrzec Podlaski w powiecie bialskim,

powiat miejski Biała Podlaska,

część gminy Sosnowica położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 819, a następnie drogę nr 820 biegnące od północnej granicy gminy do miejscowości Nowy Orzechów i na południe od drogi biegnącej z miejscowości Nowy Orzechów w kierunku zachodnim do granicy gminy, część gminy Siemień położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 815 i część gminy Milanów położona na zachód od drogi nr 813 w powiecie parczewskim,

gminy Niedźwiada, Ostrówek, część gminy Firlej położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 19 i część gminy Uścimów położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę biegnącą od zachodniej granicy gminy łączącą miejscowości Głębokie i Stary Uścimów i dalej w kierunku wschodnim do granicy gminy w powiecie lubartowskim,

gmina Trawniki i część gminy Piaski położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 17 biegnącą od wschodniej granicy gminy Piaski do skrzyżowania z drogą nr S12 i na wschód od linii wyznaczonej przez drogę biegnącą od skrzyżowania dróg nr 17 i nr S12 przez miejscowość Majdan Brzezicki do północnej granicy gminy w powiecie świdnickim,

część gminy Fajsławice położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 17 i część gminy Łopiennik Górny położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 17 w powiecie krasnostawskim,

gminy Milejów, Puchaczów, część gminy Ludwin położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę łączącą miejscowości Puchaczów i Dratów, a następnie przez drogę nr 820 do północnej granicy gminy i część gminy Cyców położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę 82 i na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 841 biegnącą od wschodniej granicy gminy do skrzyżowania z drogą nr 82 w miejscowości Wólka Cycowska w powiecie łęczyńskim,

gminy Uchanie, Horodło i część gminy wiejskiej Hrubieszów położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 74 i na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 844 w powiecie hrubieszowskim,

gminy Białopole, Dubienka, Leśniowice, Wojsławice, Żmudź, Siedliszcze, Rejowiec, Rejowiec Fabryczny z miastem Rejowiec Fabryczny i część gminy wiejskiej Chełm położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 812 biegnącą od zachodniej granicy tej gminy do granicy powiatu miejskiego Chełm, a następnie południową granicę powiatu miejskiego Chełm do wschodniej granicy gminy w powiecie chełmskim.

7.   Romunija

Naslednja območja v Romuniji:

Sălaj county.

DEL III

1.   Latvija

Naslednja območja v Latviji:

Jelgavas novada Jaunsvirlaukas, Valgundes, Kalnciema, Līvbērzes, pagasts,

Ozolnieku novada Salgales pagasts,

Saldus novada Novadnieku, Kursīšu un Zvārdes pagasts.

2.   Litva

Naslednja območja v Litvi:

Akmenės rajono savivaldybė: Akmenės ir Ventos seniūnijos,

Alytaus rajono savivaldybė: Alovės, Butrimonių, Daugų, Pivašiūnų ir Raitininkų seniūnijos,

Jurbarko rajono savivaldybė: Girdžių, Juodaičių, Raudonės, Seredžiaus, Skirsnemunės, Šimkaičių ir Veliuonos seniūnijos,

Joniškio rajono savivaldybė

Kauno rajono savivaldybė: Babtų, Čekiškės, Vilkijos ir Vilkijos apylinkių seniūnijos,

Kėdainių rajono savivaldybė: Dotnuvos, Josvainių, Kėdainių miesto, Krakių, Pelėdnagių ir Pernaravos seniūnijos,

Kelmės rajono savivaldybė: Tytyvėnų seniūnijos dalis į rytus ir pietus nuo kelio Nr. 157 ir į rytus nuo kelio Nr. 2105 ir Tytuvėnų apylinkių seniūnijos dalis į pietus nuo kelio Nr. 157 ir į rytus nuo kelio Nr. 2105,

Lazdijų rajono savivaldybė,

Mažeikių rajono savivaldybės: Laižuvos, Mažeikių apylinkės, Mažeikių, Reivyčių, Tirkšlių ir Viekšnių seniūnijos,

Pakruojo rajono savivaldybė: Guostagalio seniūnija, Linkuvos seniūnijos dalis į vakarus nuo kelio Nr. 151 ir kelio Nr. 211, Lygumų, Pakruojo, Pašvitinio ir Žeimelio seniūnijos,

Radviliškio rajono savivaldybė: Grinkiškio, Šaukoto ir Šiaulėnų seniūnijos,

Raseinių rajono savivaldybė: Ariogalos, Betygalos, Pagojukų Šiluvos, Kalnujų seniūnijos ir Girkalnio seniūnijos dalis į pietus nuo kelio Nr. A1,

Trakų rajono savivaldybė,

Varėnos rajono savivaldybė.

3.   Poljska

Naslednja območja na Poljskem:

 

w województwie warmińsko-mazurskim:

gminy Lelkowo, Pieniężno, Płoskinia i część gminy wiejskiej Braniewo położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr E28 i S22 w powiecie braniewskim,

 

w województwie podlaskim:

gminy Dąbrowa Białostocka, Sidra, część gminy Nowy Dwór położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 670, część gminy Janów położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 671 biegnącą od wschodniej granicy gminy do miejscowości Janów i na wschód od linii wyznaczonej przez drogę łączącą miejscowości Janów, Trofimówka i Kizielany i część gminy Suchowola położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 8 biegnącą od północnej granicy gminy do miejscowości Suchowola, a następnie przedłużonej drogą łączącą miejscowości Suchowola i Dubasiewszczyzna biegnącą do południowo-wschodniej granicy gminy w powiecie sokólskim,

gmina Giby, część gminy Krasnopol położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 653 i część gminy Sejny położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 653 oraz południowo - zachodnią granicę miasta Sejny i na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 663 w powiecie sejneńskim,

gmina Orla, część gminy Bielsk Podlaski położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 19 w powiecie bielskim,

gminy Czyże, część gminy Dubicze Cerkiewne położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 685,część gminy Kleszczele położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogi nr 685, a następnie nr 66 i nr 693 i część gminy Hajnówka położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 689 i na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 685 w powiecie hajnowskim,

gmina Goniądz w powiecie monieckim,

gminy Mielnik i Nurzec-Stacja w powiecie siemiatyckim,

 

w województwie mazowieckim:

gmina Nasielsk w powiecie nowodworskim,

gmina Świercze i część gminy Winnica położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę łączącą miejscowości Bielany, Winnica i Pokrzywnica w powiecie pułtuskim,

gmina Nowe Miasto w powiecie płońskim,

gminy Domanice, Korczew, Paprotnia, Skórzec, Wiśniew, część gminy Siedlce położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 2 biegnącą od zachodniej granicy gminy do granicy powiatu miejskiego Siedlce i następnie na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 698 do przecięcia z ulicą Majową w miejscowości Stok Lacki Folwark, ulicę Majową i ulicę Pałacową przez miejscowość Grubale do granicy gminy i część gminy Zbuczyn położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę biegnącą od północnowschodniej do południowej granicy gminy i łączącą miejscowości: Tarcze, Choja, Zbuczyn, Grodzisk, Dziewule i Smolanka w w powiecie siedleckim,

powiat miejski Siedlce,

 

w województwie lubelskim:

gminy Wierzbica, Sawin, Ruda Huta, Dorohusk, Kamień i część gminy wiejskiej Chełm położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 812 biegnącą od zachodniej granicy tej gminy do granicy powiatu miejskiego Chełm, a następnie północną granicę powiatu miejskiego Chełm do wschodniej granicy gminy w powiecie chełmskim,

powiat miejski Chełm,

gminy Hanna, Hańsk, Wola Uhruska, część gminy Urszulin położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 82, część gminy Stary Brus położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 82 i część gminy wiejskiej Włodawa położona na południe od granicy miasta Włodawa w powiecie włodawskim,

część gminy Cyców położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 82 i na północ od drogi nr 841 w powiecie łęczyńskim,

gminy Jabłoń, Podedwórze, Dębowa Kłoda, Parczew, część gminy Sosnowica położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 819, a następnie drogę nr 820 biegnące od północnej granicy gminy do miejscowości Nowy Orzechów i na północ od drogi biegnącej z miejscowości Nowy Orzechów w kierunku zachodnim do granicy gminy, część gminy Siemień położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 815 i część gminy Milanów położona na wschód od drogi nr 813 w powiecie parczewskim,

gminy Janów Podlaski, Leśna Podlaska, Kodeń, Sławatycze, Sosnówka, Tuczna i Wisznice w powiecie bialskim,

gminy Jeziorzany, Michów, Kock, część gminy Firlej położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 19, część gminy Ostrów Lubelski położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę 821 biegnącą od zachodniej granicy gminy do miejscowości Ostrów Lubelski, a następnie przez drogę łączącą miejscowości Ostrów Lubelski, Głębokie i Stary Uścimów i część gminy Uścimów położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę biegnącą od zachodniej granicy gminy łączącą miejscowości Głębokie i Stary Uścimów i dalej w kierunku wschodnim do granicy gminy w powiecie lubartowskim,gminy Adamów, Serokomla i część gminy wiejskiej Łuków położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę biegnącą od północnej granicy gminy przez miejscowość Wólka Świątkowa do północnej granicy miasta Łuków, a następnie na północ i zachód od linii stanowiącej północną i zachodnią granicę miasta Łuków do jej przecięcia się z drogą nr 76 i na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 76 biegnącą od zachodniej granicy miasta Łuków do zachodniej granicy gminy wiejskiej Łuków w powiecie łukowskim,

gmina Baranów w powiecie puławskim,

gminy Nowodwór i Ułęż w powiecie ryckim.

4.   Romunija

Naslednja območja v Romuniji:

Satu Mare county,

Tulcea county,

Constanța county,

Big Island of Brăila,

Pond of Ialomita.

DEL IV

Italija

Naslednja območja v Italiji:

tutto il territorio della Sardegna.


Popravki

10.7.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 174/38


Popravek Uredbe Komisije (EU) 2018/683 z dne 4. maja 2018 o uvedbi začasne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih novih ali protektiranih pnevmatik iz gume, ki se uporabljajo za avtobuse ali tovornjake, z indeksom obremenitve nad 121, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske ter o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2018/163

( Uradni list Evropske unije L 116 z dne 7. maja 2018 )

Stran 20, uvodna izjava 119:

besedilo:

„V zvezi z eno podrejeno družbo skupine Aeolus Group (Pirelli Tyre Co., Ltd.) Komisija ni prejela potrebnih podatkov za določitev izvozne cene v določenem roku. Komisija je 23. marca 2018 obvestila družbo, da so vprašalniki, ki so jih predložili njeni povezani uvozniki, nepopolni, in od nje zahtevala, naj spremeni in ponovno predloži odgovore na vprašalnike. Družba je bila obveščena, da če ne bo zagotovila popolnih in točnih informacij v določenem roku, lahko Komisija ponovno uporabi razpoložljiva dejstva v skladu s členom 18 osnovne uredbe. Zadevna družba je 4. aprila 2018 predložila spremenjene odgovore. Vendar je Komisija menila, da so še vedno nepopolni in jih torej ni mogla obravnavati za namene analize škode in dampinga. Zato je Komisija stopnjo dampinga določila na podlagi informacij, preverjenih pri drugih preverjenih družbah iz skupine Aeolus Group, in sicer Aeolus Tyre in Chonche Auto Double Happiness Tyre. Skupina Aeolus Group je bila pozvana, da pred koncem postopka posodobi podatke v zvezi z družbo Pirelli.“

se glasi:

„V zvezi z družbo Pirelli Tyre Co., Ltd Komisija ni prejela potrebnih podatkov za določitev izvozne cene v določenem roku. Komisija je 23. marca 2018 obvestila družbo, da so vprašalniki, ki so jih predložili njeni povezani uvozniki, nepopolni, in od nje zahtevala, naj spremeni in ponovno predloži odgovore na vprašalnike. Družba je bila obveščena, da če ne bo zagotovila popolnih in točnih informacij v določenem roku, lahko Komisija ponovno uporabi razpoložljiva dejstva v skladu s členom 18 osnovne uredbe. Zadevna družba je 4. aprila 2018 predložila spremenjene odgovore. Vendar je Komisija menila, da so še vedno nepopolni in jih torej ni mogla obravnavati za namene analize škode in dampinga. Zato je Komisija stopnjo dampinga določila na podlagi informacij, preverjenih pri drugih preverjenih družbah iz skupine Aeolus Group, in sicer Aeolus Tyre in Chonche Auto Double Happiness Tyre. Skupina Aeolus Group je bila pozvana, da pred koncem postopka posodobi podatke v zvezi z družbo Pirelli.“

Stran 45, Priloga:

besedilo:

„Quindao GRT Rubber Co. Ltd

C350 “

se glasi:

„Quindao GRT Rubber Co., Ltd

C350 “.