ISSN 1977-0804

Uradni list

Evropske unije

L 149

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Letnik 61
14. junij 2018


Vsebina

 

II   Nezakonodajni akti

Stran

 

 

UREDBE

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/866 z dne 13. junija 2018 o določitvi prilagoditvene stopnje za neposredna plačila na podlagi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta za koledarsko leto 2018

1

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/867 z dne 13. junija 2018 o poslovniku komisij za pritožbe pri Agenciji Evropske unije za železnice ( 1)

3

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/868 z dne 13. junija 2018 o spremembi Uredbe (EU) št. 1301/2014 in Uredbe (EU) št. 1302/2014 v zvezi z določbami o sistemu za merjenje električne energije in sistemu za zbiranje podatkov ( 1)

16

 

 

SKLEPI

 

*

Sklep Političnega in varnostnega odbora (SZVP) 2018/869 z dne 5. junija 2018 o podaljšanju mandata vodje misije Evropske unije za krepitev pravne države na Kosovu (EULEX KOSOVO) (EULEX KOSOVO/1/2018) ( *1)

24

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP.

 

(*1)   To poimenovanje ne posega v stališča o statusu ter je v skladu z RVSZN 1244 (1999) in mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova.

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


II Nezakonodajni akti

UREDBE

14.6.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 149/1


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/866

z dne 13. junija 2018

o določitvi prilagoditvene stopnje za neposredna plačila na podlagi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta za koledarsko leto 2018

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (ES) št. 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (1) ter zlasti člena 26(3) Uredbe,

po posvetovanju z Odborom za kmetijska sklada,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s členom 25 Uredbe (EU) št. 1306/2013 se rezerva, namenjena zagotovitvi dodatne podpore kmetijskemu sektorju v primeru večjih kriz, ki vplivajo na kmetijsko proizvodnjo ali distribucijo, vzpostavi tako, da se na začetku vsakega leta uporabi znižanje neposrednih plačil z mehanizmom finančne discipline iz člena 26 navedene uredbe.

(2)

V členu 26(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013 je določeno, da se za zagotovitev upoštevanja letnih zgornjih mej iz Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 (2) za financiranje s trgom povezanih odhodkov in neposrednih plačil določi prilagoditvena stopnja za neposredna plačila, kadar napovedi za financiranje ukrepov v okviru navedene vmesne zgornje meje za posamezno proračunsko leto kažejo, da bodo veljavne letne zgornje meje presežene.

(3)

Znesek rezerve za krize v kmetijskem sektorju, ki je vključena v predlog proračuna Komisije za leto 2019, znaša 468,7 milijona EUR v tekočih cenah. Za pokritje tega zneska je treba za neposredna plačila na podlagi shem podpore iz Priloge I k Uredbi (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (3) za koledarsko leto 2018 uporabljati mehanizem finančne discipline.

(4)

Napovedi za neposredna plačila in s trgom povezane odhodke iz predloga proračuna Komisije za leto 2019 kažejo, da ni potrebe po nadaljnji finančni disciplini.

(5)

V skladu s členom 26(3) Uredbe (EU) št. 1306/2013 bi se morala prilagoditvena stopnja določiti do 30. junija v koledarskem letu, za katero se ta prilagoditvena stopnja uporablja.

(6)

Praviloma kmetje, ki vložijo vlogo za pomoč za neposredna plačila za eno koledarsko leto (N), plačilo prejmejo v predpisanem plačilnem obdobju znotraj proračunskega leta (N + 1). Vendar lahko države članice izvedejo plačila kmetom po preteku tega plačilnega obdobja znotraj določenih časovnih omejitev. Takšna pozna plačila se lahko izvedejo v naslednjem proračunskem letu. Pri uporabi finančne discipline za dano koledarsko leto se prilagoditvena stopnja ne bi smela uporabljati pri plačilih, za katera so bile vloge za pomoč vložene v koledarskih letih, za katera se finančna disciplina ne uporablja. Zato je za zagotovitev enakega obravnavanja kmetov primerno določiti, da se prilagoditvena stopnja uporablja samo za plačila, za katera so bile vloge za pomoč vložene v koledarskem letu, za katero se finančna disciplina uporablja, ne glede na to, kdaj se plačilo kmetom izvede.

(7)

V členu 8(1) Uredbe (EU) št. 1307/2013 je določeno, da se prilagoditvena stopnja za neposredna plačila, določena v skladu s členom 26 Uredbe (EU) št. 1306/2013, uporablja samo za neposredna plačila, višja od 2 000 EUR, ki se odobrijo kmetom v ustreznem koledarskem letu. Poleg tega je v členu 8(2) Uredbe (EU) št. 1307/2013 določeno tudi, da se zaradi postopnega uvajanja neposrednih plačil prilagoditvena stopnja za Hrvaško uporablja šele od 1. januarja 2022. Prilagoditvena stopnja, ki se določi v tej uredbi, se zato ne bi smela uporabljati za plačila kmetom v navedeni državi članici –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1.   Za določitev prilagoditvene stopnje v skladu s členoma 25 in 26 Uredbe (EU) št. 1306/2013 ter v skladu s členom 8(1) Uredbe (EU) št. 1307/2013 se zneski neposrednih plačil na podlagi shem podpore iz Priloge I k Uredbi (EU) št. 1307/2013, ki presegajo 2 000 EUR in se odobrijo kmetom na podlagi vloge za pomoč, vložene za koledarsko leto 2018, znižajo za prilagoditveno stopnjo 1,422184 %.

2.   Znižanje iz odstavka 1 se na Hrvaškem ne uporablja.

Člen 2

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 13. junija 2018

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 347, 20.12.2013, str. 549.

(2)  Uredba Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 (UL L 347, 20.12.2013, str. 884).

(3)  Uredba (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. december 2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 (UL L 347, 20.12.2013, str. 608).


14.6.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 149/3


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/867

z dne 13. junija 2018

o poslovniku komisij za pritožbe pri Agenciji Evropske unije za železnice

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/796 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o Agenciji Evropske unije za železnice in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 881/2004 (1) in zlasti člena 55(5),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Upravni odbor Agencije Evropske unije za železnice (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je v skladu z Uredbo (EU) 2016/796 pooblaščen, da ustanovi eno ali več komisij za pritožbe, ki so pristojne za obravnavo pritožb in vodenje arbitražnih postopkov iz členov 58 in 61 navedene uredbe.

(2)

Ker Uredba (EU) 2016/796 določa samo bistvena načela obravnave pritožb, je treba sprejeti poslovnik komisije za pritožbe, vključno s pravili glasovanja, postopki za vložitev pritožbe in pogoji za povračilo stroškov njenih članov. Komisija bi na predlog Agencije ter po posvetovanju z upravnim odborom Agencije morala sprejeti poslovnik komisije za pritožbe.

(3)

Upravni odbor Agencije bi moral ustanoviti vsaj eno komisijo za pritožbe kot stalni organ, da bi zagotovil skladno in dosledno odločanje, zmanjšal upravne delovne obremenitve in skrajšal zamudni postopek imenovanja članov ob vsaki pritožbi ali zahtevku za arbitražo ter izkoristil individualno in kolektivno strokovno znanje članov.

(4)

Upravni odbor Agencije lahko ustanovi komisije za pritožbe s tremi ali petimi člani in temu ustreznim številom namestnikov v skladu s členom 55(4) Uredbe (EU) 2016/796.

(5)

Da se zagotovi nemoteno in učinkovito delovanje komisije za pritožbe, bi bilo treba enega izmed članov imenovati za predsednika komisije za pritožbe. Predsednik mora zagotavljati kakovost in skladnost odločitev komisije za pritožbe.

(6)

Komisiji za pritožbe bi morala pri opravljanju njenih nalog pomagati tajnik in poročevalec. Njuno imenovanje ter njuni vlogi in naloge bi bilo treba jasno opredeliti. Poročevalca bi bilo treba določiti za vsak postopek posebej, storitve tajnika pa bi morale biti na razpolago vsem komisijam za pritožbe.

(7)

Predvideti bi bilo treba možnost, da komisija za pritožbe izda posebne upravne smernice, ki bi ta poslovnik dopolnile s praktičnimi ureditvami.

(8)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora iz člena 81(1) Uredbe (EU) 2016/796 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

USTANOVITEV IN ORGANIZACIJA

Člen 1

Ustanovitev

1.   Pravila iz te uredbe v zvezi s komisijo za pritožbe veljajo za vse komisije za pritožbe, ki bodo ustanovljene s sklepom upravnega odbora Agencije. Vse take komisije se v nadaljnjem besedilu skupno navajajo kot „komisija za pritožbe“.

2.   Da se zagotovijo sprejem ugotovitev v predpisanih rokih ter kakovost in doslednost sodne prakse, je ena komisija za pritožbe, ustanovljena v skladu s členom 55 Uredbe (EU) 2016/796, stalna.

Člen 2

Člani

1.   Predsednik, drugi člani in namestniki, ki sestavljajo komisijo za pritožbe, se v nadaljnjem besedilu navajajo kot njeni „člani“, razen če je navedeno drugače.

2.   Mandati vseh članov se začnejo in končajo na datuma, določena v sklepu o imenovanju. Datum se lahko določi glede na funkcijo ali zaključitev postopkov. V skladu s členom 56(1) Uredbe (EU) 2016/796 mandat člana komisije za pritožbe ne presega štirih let in se lahko enkrat podaljša.

3.   V vsaki komisiji za pritožbe, ki se ustanovi, se zagotovijo tehnično, pravno in postopkovno strokovno znanje in/ali izkušnje.

Člen 3

Nadomeščanje

1.   Vsak član komisije za pritožbe, ki ne bo ali misli, da obstaja možnost, da ne bo na voljo za opravljanje svoje funkcije, o tem brez nepotrebnega odlašanja obvesti predsednika.

2.   Kadar predsednik ni na voljo, komisija za pritožbe odloči, kateri izmed njenih preostalih članov bo deloval v vlogi vršilca dolžnosti predsednika.

3.   Predsednik imenuje enega od namestnikov za člana.

4.   Imenovanja za nadomeščanje iz odstavkov 2 in 3 trajajo, dokler nadomeščani član ali predsednik ni na voljo za opravljanje svoje naloge in najmanj do konca katerega koli še odprtega pritožbenega ali arbitražnega postopka.

5.   Če nerazpoložljivost člana ali predsednika postane stalna ali traja več kot 12 mesecev, upravni odbor Agencije imenuje novega člana ali predsednika in novega namestnika, kot je ustrezno.

Člen 4

Vloga predsednika

1.   Predsednik komisije za pritožbe je odgovoren za pritožbene in arbitražne postopke.

2.   Predsednik zagotavlja kakovost in doslednost odločitev komisije za pritožbe.

3.   Predsednik za vsak postopek imenuje poročevalca med člani komisije za pritožbe.

4.   Predsednik skupaj s tajnikom zagotovi ustrezno izvajanje poslovnika, določenega s to uredbo.

5.   Če je upravni odbor Agencije imenoval več komisij za pritožbe, njihovi predsedniki skupno določijo metodologijo za razdelitev postopkov in o tem obvestijo tajnika.

Člen 5

Vloga poročevalca

1.   Poročevalec predhodno prouči pritožbo in ugotovitve predstavi drugim članom komisije za pritožbe.

2.   Poročevalec pripravi osnutek ugotovitev komisije za pritožbe.

Člen 6

Sedež komisije za pritožbe

Sedež komisije za pritožbe je sedež Agencije.

Člen 7

Tajnik

1.   Komisiji za pritožbe pri opravljanju njenih nalog pomaga tajnik.

2.   Naloga tajnika je, da

(a)

vse postopke registrira s številko ter o njih obvesti komisijo za pritožbe in vse udeležene stranke;

(b)

sprejema, posreduje in varno shranjuje vse dokumente, pomembne za pritožbene in arbitražne postopke, komunicira s strankami ter opravlja vse druge upravne naloge, povezane s postopki;

(c)

vse stranke brez nepotrebnega odlašanja obvesti o sestavi komisije za pritožbe, ki bo obravnavala primer, in o vseh spremembah sestave;

(d)

stranke v pritožbenem postopku obvesti o njihovi pravici, da v skladu s členom 57(3) Uredbe (EU) 2016/796 ugovarjajo članu komisije za pritožbe, ki sodeluje v pritožbenem postopku;

(e)

poskrbi za objavo pritožbe na spletišču Agencije, v kateri so navedeni najmanj datum registracije, imena in kontaktni podatki strank, jezik postopka in odločitev, zoper katero je pritožba vložena;

(f)

preveri, ali so upoštevani vsi roki in drugi formalni pogoji za vlaganje pritožb, ter o tem uradno obvesti komisijo za pritožbe;

(g)

sestavi zapisnik o obravnavah, zaslišanju prič ali izvedencev in posvetovanjih komisije za pritožbe;

(h)

vodi arhiv vseh odločitev glede pritožbenih in arbitražnih postopkov, ki jih izda komisija za pritožbe;

(i)

vključi zahteve in ugotovitve komisije za pritožbe v informacijski in komunikacijski sistem iz člena 12 Uredbe (EU) 2016/796 (v nadaljnjem besedilu: točka „vse na enem mestu“).

Člen 8

Imenovanje in obveznosti tajnika

1.   Komisija za pritožbe na predlog Agencije med člani osebja Agencije imenuje tajnika. Če je komisij za pritožbe več, se tajnik imenuje s soglasjem.

2.   Tajnik ne sme sodelovati pri nobeni nalogi ali postopku Agencije v zvezi z odločitvami, ki bi lahko bile predmet pritožb na podlagi člena 60 Uredbe (EU) 2016/796.

3.   Tajnik svoje naloge opravlja pod nadzorom in po navodilih predsednika komisije za pritožbe.

4.   Tajniku lahko pri njegovih nalogah pomaga osebje, za katero prav tako veljajo določbe iz tega člena.

POGLAVJE II

PRITOŽBA

Člen 9

Vložitev in priglasitev pritožbe

1.   Pritožba se vloži pri komisiji za pritožbe prek tajnika, z elektronskim obrazcem, ki je na voljo za pritožbe, in sicer v dveh mesecih od datumov iz člena 59(2) Uredbe (EU) 2016/796.

2.   Pritožba vsebuje, kot je ustrezno:

(a)

ime in naslov pritožnika;

(b)

kadar je pritožnik imenoval zastopnika, ime in naslov zastopnika pritožnika;

(c)

naslov za prejemanje pošte v elektronski obliki;

(d)

kadar je pritožnik pravna oseba, tajniku predloži ustanovno in upravno listino navedene pravne osebe ali izpisek novejšega datuma iz registra podjetij ali združenj ali kakršen koli drug dokaz o njenem pravnem obstoju;

(e)

sklicevanje na odločitev, zoper katero je bila vložena pritožba, in pravna sredstva pritožnika:

(f)

trditve, na katere se opira pritožnik;

(g)

kadar je primerno, opis dokazov, na katerih temelji pritožba, in izjavo, ki pojasnjuje dejstva, ki jih ti dokazi podpirajo;

(h)

kadar je primerno, zahtevek za zaupno obravnavo dokumentov ali njihovih delov;

(i)

kadar pritožnik ni naslovnik odločitve, zoper katero je bila vložena pritožba, razloge, zakaj ga ta odločitev neposredno ali posredno zadeva, in dokaze o datumu, ko je bil z odločitvijo seznanjen.

3.   Če pritožba ne vsebuje informacij iz odstavka 2, tajnik predpiše rok največ desetih delovnih dni, v katerem mora pritožnik predložiti manjkajoče informacije. Tajnik lahko tak rok določi le enkrat. Čas, ki preteče v tem obdobju, se ne upošteva pri izračunu roka iz členov 58 in 62 Uredbe (EU) 2016/796.

4.   Tajnik o pritožbi uradno obvesti komisijo za pritožbe, Agencijo in vse druge opredeljive stranke v enem delovnem dnevu od vložitve pritožbe.

Člen 10

Zaupnost

1.   V vseh zahtevkih za zaupno obravnavo morajo biti navedeni besede, podrobni podatki, številke ali odlomki, za katere se zahteva zaupnost, ter specifični razlogi za to. Če teh navedb ni, lahko komisija za pritožbe zahtevek zavrne.

2.   Predsednik odloči, ali se informacije, navedene v pritožbi v skladu s členom 9(2)(h), štejejo za zaupne, in zagotovi, da se kakršne koli informacije, ki se štejejo za zaupne, ne objavijo.

Člen 11

Nedopustnost pritožbe

Komisija za pritožbe lahko odloči, da je pritožba nedopustna iz enega ali več od naslednjih razlogov:

(a)

pritožba ne izpolnjuje formalnih zahtev, določenih v členu 9;

(b)

pritožnik je zamudil rok za vložitev pritožbe;

(c)

pritožba se navezuje na odločitev, na katero se ni mogoče pritožiti;

(d)

pritožnik ni niti naslovnik odločitve, ki je predmet pritožbe, niti ne more dokazati, da ga ta neposredno in posamično zadeva.

Člen 12

Nasprotje interesov

1.   Po vložitvi pritožbe pri komisiji za pritožbe vsak član, ki ugotovi morebitno nasprotje interesov, pripravi obrazloženo izjavo v skladu s členom 57(2) Uredbe (EU) 2016/796 in jo predloži predsedniku.

2.   Stranke v pritožbenem postopku morajo biti brez nepotrebnega odlašanja obveščene o vsaki takšni izjavi.

3.   Ugovor stranke v pritožbenem postopku je dopusten, če je predložen v desetih delovnih dneh od datuma, na katerega je bila stranka, ki vlaga ugovor, seznanjena z dejstvi, ki so povod za ugovor.

4.   Zadevni član je o ugovoru uradno obveščen in pozvan, da predsedniku poda svoj odgovor v petih delovnih dneh od prejema uradnega obvestila.

5.   Komisija za pritožbe brez nepotrebnega odlašanja sprejme odločitev o izločitvi zadevnega člana iz postopka v skladu s členom 57(2) Uredbe (EU) 2016/796. Zadevni član pri sprejemanju te odločitve ne sodeluje.

6.   Izločitev zadevnega člana je začasna in velja za pritožbene ali arbitražne postopke, v zvezi s katerimi je bil predložen ugovor. Za izločenega člana ali predsednika se zagotovi nadomeščanje v skladu s členom 3.

Člen 13

Postopek vmesne revizije

1.   V skladu s členom 60 Uredbe (EU) 2016/796 je vsaka pritožba zoper odločitev, ki jo Agencija sprejme v skladu s členi 14, 20, 21 in 22 Uredbe (EU) 2016/796, ali neukrepanje Agencije v predpisanih rokih predmet vmesne revizije pred obravnavo na komisiji za pritožbe.

2.   Agencija ima po vložitvi pritožbe na voljo en mesec, da izvede enega od naslednjih ukrepov:

(a)

ustrezno spremeni odločitev oziroma sanira neukrepanje;

(b)

potrdi prvotno odločitev in navede razloge;

(c)

potrdi, da se v skladu z drugim stavkom člena 60(1) Uredbe (EU) 2016/796 vmesna revizija ne izvede, in navede razloge za to;

(d)

navede razloge za mnenje, da je pritožba nedopustna.

3.   Agencija v vseh zgoraj navedenih primerih tajnika obvesti o svojem ukrepu ter po potrebi zagotovi vse potrebne podporne dokumente.

4.   Agencija v primeru iz točke (a) odstavka 2 sprejme odločitev in tajnik zaključi pritožbeni postopek ter o tem obvesti vse stranke v postopku.

5.   Tajnik v primerih iz točk (b), (c) in (d) odstavka 2 uradno obvesti pritožnika in predloži postopek komisiji za pritožbe v obravnavo.

6.   Pritožnik lahko v desetih delovnih dneh od dneva, ko je bil obveščen o predložitvi postopka komisiji za pritožbe, umakne svojo pritožbo.

7.   Datum predložitve postopka v obravnavo komisiji za pritožbe se šteje za datum vložitve za namen izračuna roka iz členov 58 in 62 Uredbe (EU) 2016/796.

8.   Agencija se lahko v primeru predložitve postopka v obravnavo odloči za odložitev izvajanja odločitve, zoper katero je bila vložena pritožba.

Člen 14

Odgovor na pritožbo

1.   Agencija predloži odgovor na pritožbo v roku enega meseca po datumu uradnega obvestila o pritožbi.

2.   V primerih, ko je treba uporabiti vmesno revizijo iz člena 13, se lahko predloži odgovor na pritožbo za točki 2(c) in (d). Razlogi, navedeni v točki (b), veljajo za odgovor na pritožbo.

3.   Odgovor na pritožbo vsebuje razloge in vsa dokazila.

4.   Kadar Agencija ne predloži odgovora na pritožbo, se postopek nadaljuje brez njega.

Člen 15

Intervencija

1.   Komisija za pritožbe lahko kateri koli osebi, ki izkazuje upravičen interes za izid postopka, dodeli pravico, da intervenira v postopku pred komisijo za pritožbe.

2.   Zahtevek za intervencijo se vloži v desetih delovnih dneh od objave pritožbe na spletišču Agencije.

3.   O zahtevku za intervencijo se uradno obvesti stranke, da lahko predložijo morebitne pripombe, za katere menijo, da so potrebne, preden komisija za pritožbe sprejme odločitev o zahtevku za intervencijo.

4.   Z intervencijo se v celoti ali delno podprejo ali izpodbijajo pravna sredstva ene od strank. Intervencija ne daje enakih procesnih pravic, kot jih imajo stranke že od prej.

Člen 16

Vsebina zahtevka za intervencijo

1.   Zahtevek za intervencijo vsebuje:

(a)

ime in naslov intervenienta;

(b)

ime in naslov zastopnika intervenienta, če je ustrezno;

(c)

uradni naslov, če se razlikuje od navedenega pod točkama (a) in (b);

(d)

sklicevanje na postopek, za katerega je vložen zahtevek;

(e)

izjavo v podporo ali izjavo nasprotovanja, v celoti ali delno, pravnim sredstvom ene od strank;

(f)

razloge ter dejstva in pravne trditve;

(g)

kadar je primerno, ustrezno podporno dokazno gradivo.

2.   Predsednik po vložitvi zahtevka za intervencijo določi rok največ desetih delovnih dni, v katerem lahko stranke odgovorijo na zahtevek za intervencijo.

Člen 17

Zahtevek za odložitev

1.   Komisija za pritožbe lahko odobri odložitev izvršitve izpodbijane odločitve, če je pritožnik dokazal, da je treba odložitev nujno odobriti, da se zavarujejo njegove pravice in interesi, saj obstaja tveganje za resno in nepopravljivo omejevanje teh pravic in škodovanje interesom.

2.   Predsednik lahko nasprotno stranko pozove k predložitvi pisnih pripomb na zahtevek.

Člen 18

Prekinitev postopka

1.   Komisija za pritožbe lahko s sklepom prekine postopek, če se s tem strinjajo vse stranke, udeležene v pritožbi, za največ deset delovnih dni.

2.   V sklepu se navede trajanje prekinitve in razlogi zanjo.

3.   Med prekinitvijo postopka prenehajo teči vsi procesni roki.

POGLAVJE III

ARBITRAŽA

Člen 19

Zahtevek za arbitražo

1.   Zadevni nacionalni varnostni organ ali organi lahko vložijo zahtevek za arbitražo v skladu s členom 61 Uredbe (EU) 2016/796.

2.   Zahtevek se vloži pri tajniku, ki Agencijo in komisijo za pritožbe o tem uradno obvesti v roku enega delovnega dne.

Člen 20

Zahtevek za arbitražo ERTMS

1.   Agencija uradno obvesti tajnika o postopku usklajevanja v skladu s členom 30(2) Uredbe (EU) 2016/796 ter o udeleženih strankah in rokih.

2.   Če v enem mesecu od začetka postopka usklajevanja ni mogoče doseči vzajemno sprejemljive rešitve, tajnik zadevo preda v arbitražo komisiji za pritožbe in o tem obvesti udeležene stranke.

Člen 21

Postopek arbitraže

1.   Komisija za pritožbe ima en mesec časa, da odloči, ali bo potrdila stališče Agencije.

2.   Vse ustrezne določbe iz Poglavja II se smiselno uporabljajo.

Člen 22

Odločitev komisije za pritožbe

Odločitev komisije za pritožbe vsebuje vsaj naslednje elemente:

(a)

imena strank in njihovih zastopnikov, če je ustrezno;

(b)

povzetek izpodbijanih dejstev in vprašanj;

(c)

zadevna stališča in trditve strank;

(d)

analizo ugotovitev;

(e)

izrek odločitve.

POGLAVJE IV

SKUPNE PROCESNE ZAHTEVE

ODDELEK 1

Jezik

Člen 23

Jezik postopka

1.   Če je pritožnik naslovnik odločitve, proti kateri je bila vložena pritožba, se pritožba vloži v jeziku postopka, ki je pripeljal do odločitve, proti kateri je bila vložena pritožba.

2.   Če pritožnik ni naslovnik odločitve, proti kateri je bila vložena pritožba, se lahko pritožba vloži v katerem koli uradnem jeziku Unije.

3.   Zahtevek za arbitražo se lahko vloži v katerem koli uradnem jeziku Unije. Arbitražni postopek se izvede v jeziku udeleženega nacionalnega varnostnega organa.

4.   Jezik iz odstavkov 1, 2 in 3 je jezik pritožbe ali arbitražnega postopka. Uporablja se v pisnih in ustnih postopkih ter v vseh sporočilih strank.

5.   Vsi tehnični in podporni dokumenti, priloženi pritožbi, zahtevku za arbitražo ali odgovoru na pritožbo, se predložijo v jeziku postopka.

6.   Ugotovitve komisije za pritožbe se predložijo v jeziku postopka.

7.   Jezik postopka uporabljajo tudi intervenienti.

8.   Zaradi učinkovitosti in zmanjšanja stroškov komisija za pritožbe lahko odstopa od zgoraj navedenih odstavkov pri pisnih in ustnih postopkih ali njihovih delih, vključno s posameznimi dokumenti in/ali ustnimi intervencijami, če se vse stranke v postopku strinjajo z zadevnim drugačnim dogovorom. Če se tako zahteva, komisija za pritožbe zabeleži takšen dogovor, kot tudi vse pogoje, na katerih bi ta temeljil.

Člen 24

Prevod

1.   Vse stroške, povezane s prevajanjem priloženih tehničnih in drugih podpornih dokumentov v jezik postopka, krije stranka, ki predloži dokument.

2.   Komisija za pritožbe zahteva prevod in tolmačenje samo v nujnih primerih, stroške pa pokrije Agencija.

3.   Če je potreben prevod, zadevna stranka predloži overjen prevod.

ODDELEK 2

Postopek

Člen 25

Procesni ukrepi

1.   Predsednik lahko naroči procesne ukrepe kadar koli med postopkom, na zahtevo strank ali brez nje.

2.   Ukrepi iz odstavka 1 lahko vključujejo predvsem:

(a)

pogovore z udeleženimi strankami, pričami ali izvedenci in katero koli drugo osebo, ki ima informacije, odločilne za potek postopka;

(b)

zahteve po predložitvi informacij o ključnih vidikih postopka v pisni ali ustni obliki;

(c)

zahteve po predložitvi dokumentacije;

(d)

dokazovanje z izvedenci;

(e)

inšpekcijske preglede in revizije, ki so odločilni za potek postopka.

Člen 26

Podaljšanje rokov v izrednih okoliščinah

V izrednih okoliščinah, kadar zadevna stranka dokaže obstoj neobičajnih in nepredvidenih okoliščin, na katere ni imela vpliva in posledicam katerih se ni bilo mogoče izogniti kljub vsej skrbnosti, lahko komisija za pritožbe prilagodi kateri koli rok, predpisan v skladu s to uredbo, pri čemer pa mora zagotoviti enakost pravic vseh strank v postopku.

Člen 27

Dokumenti, ki se predložijo za začetek postopka ali za dodatne dokaze

1.   Za namen izračuna rokov se šteje, da je bil dokument predložen šele takrat, ko ga je prejel tajnik, ki mora potrditi prejem dokumenta.

2.   V dokumentih se navede številka pritožbenega ali arbitražnega postopka, ki jo je dodelil tajnik, ko je bila prvič predložena pritožba ali zahtevek za arbitražo.

3.   Največje dovoljeno število strani procesnega dokumenta je naslednje:

(a)

20 strani pri pritožbi in odgovoru na pritožbo ter

(b)

10 strani pri intervenciji.

Omejitvi strani ne veljata za priloge v procesnih dokumentih.

4.   Tajnik po dogovoru s predsednikom izda dovoljenje za prekoračitev največjega dovoljenega števila strani iz odstavka 3 samo v postopkih, kjer gre za posebno zapletena dejstva.

Člen 28

Posvetovanja

Posvetovanja komisije za pritožbe so tajna in potekajo ob upoštevanju člena 4(3) Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 (2).

Posvetovanja lahko potekajo v kateri koli ustrezni obliki in niso omejena na fizične sestanke.

Člen 29

Priče, izvedenci in zaslišanja

1.   Komisija za pritožbe lahko na zahtevo ene od strank zasliši priče v zvezi z odločilnimi dejstvi, ki imajo vpliv na izid postopka. V zahtevi stranke za zaslišanje priče se navedejo odločilna dejstva, o katerih bo zaslišana priča, in razlogi za poziv priče.

2.   Komisija za pritožbe lahko zasliši izvedence, da pojasnijo specifične vidike postopka, ali imenuje izvedenca, ki pripravi poročilo.

3.   V primeru, da imenuje izvedenca, ki bo pripravil poročilo, komisija za pritožbe opredeli njegove naloge in določi rok, v katerem mora predložiti poročilo.

4.   Izvedenec pred predložitvijo dokazov izjavi, ali ima kakršen koli neposreden ali posreden osebni interes v izidu postopka, zlasti če je bil predhodno zastopnik ene od strank ali je sodeloval v postopku, v katerem je bila sprejeta odločitev, proti kateri je bila vložena pritožba, ali v povezanem arbitražnem postopku.

5.   Če ena od strank nasprotuje izvedencu zaradi morebitnega nasprotja interesov, o zadevi odloča komisija za pritožbe s smiselno uporabo člena 12.

6.   Če komisija za pritožbe meni, da obstaja nasprotje interesov ali tveganje za nasprotje interesov, se lahko odloči, da izvedenca raje zasliši kot pričo.

7.   Komisija za pritožbe lahko opravi ustno zaslišanje, če meni, da je to potrebno za potrditev dokazil v zvezi z odločilnimi dejstvi, ki vplivajo na izid postopka, in če meni, da bo takšno zaslišanje učinkovito.

Člen 30

Nove trditve ali dokazi

1.   Komisija za pritožbe odloči, do kdaj se lahko predložijo novi dokazi ali novi razlogi.

2.   Kadar je ustrezno, lahko Komisija za pritožbe stranke pozove, naj v časovnem okviru, ki ga določi, predložijo pripombe ali dodatne informacije.

3.   Kadar so dodatni dokazi ali novi razlogi dopustni, so druge stranke upravičene do predložitve pripomb.

ODDELEK 3

Odločitev

Člen 31

Glasovanje

Odločitve se sprejemajo z večinskim glasovanjem v komisiji za pritožbe. V primeru neodločenega izida je odločilen glas predsednika.

Člen 32

Ugotovitve komisije za pritožbe

1.   Komisija za pritožbe poda obrazložene ugotovitve v pisni obliki. Ugotovitve vsebujejo vsaj naslednje elemente:

(a)

imena članov komisije za pritožbe, ki sodelujejo v zadevnem postopku;

(b)

imena strank in njihovih zastopnikov, če je ustrezno;

(c)

povzetek bistvenih dejstev;

(d)

navedbo zahtev strank;

(e)

povzetek trditev strank;

(f)

razloge za dopustnost;

(g)

izrek ugotovitev in njihovo obrazložitev;

(h)

datum izročitve ugotovitev.

2.   Ugotovitve podpišejo člani komisije za pritožbe, ki so jih sprejeli, in tajnik.

Člen 33

Končna odločitev Agencije v zvezi s pritožbami

1.   Kadar komisija za pritožbe meni, da so razlogi za pritožbo utemeljeni, Agencija izda končno odločitev, naslovljeno na zadevne stranke, v skladu z ugotovitvami komisije za pritožbe v roku enega meseca po tem, ko komisija za pritožbe sprejme odločitev.

2.   Odločitev vsebuje vsaj naslednje elemente:

(a)

imena strank in njihovih zastopnikov, če je ustrezno;

(b)

ugotovitve komisije za pritožbe;

(c)

izrek odločitve in obrazložitev.

3.   V primeru, da komisija za pritožbe potrdi odločitev Agencije, ta izda račun za pritožbo v skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2018/764 (3).

4.   Povzetek ugotovitev komisije za pritožbe se objavi na spletišču Agencije.

ODDELEK 4

Stroški postopka

Člen 34

Stroški, ki jih krijejo stranke

1.   Pristojbina za pritožbo se določi v skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2018/764.

2.   Vsaka stranka, ki sodeluje v arbitražnem postopku, sama krije svoje stroške.

Člen 35

Stroški sodelovanja

1.   Intervenienti sami krijejo svoje stroške.

2.   Pritožniki, ki jim je bilo ugodeno, so pri udeležbi na ustnih zaslišanjih upravičeni do povračila potnih stroškov in stroškov nastanitve ter nadomestila za izgubljeni zaslužek v višini, za katero komisija za pritožbe meni, da je pravična.

3.   Priče so pri udeležbi na ustnih zaslišanjih upravičene do povračila potnih stroškov in stroškov nastanitve ter nadomestila za izgubljeni zaslužek v višini, za katero komisija za pritožbe meni, da je pravična.

4.   Izvedenci so upravičeni do plačila pristojbine za opravljene storitve na podlagi tarife za izvedence, ki pomagajo Agenciji, kot tudi do povračila potnih stroškov in stroškov nastanitve.

5.   Upravni odbor Agencije določi podrobna pravila, ki se uporabljajo za ta povračila stroškov in plačila.

POGLAVJE V

KONČNE DOLOČBE

Člen 36

Pristojbine za opravljeno delo članov komisije za pritožbe

1.   Člani komisije za pritožbe so upravičeni do plačila pristojbin za opravljene naloge v vlogi članov komisije za pritožbe na podlagi sheme plačil iz Priloge.

2.   Člani komisije za pritožbe so upravičeni do povračila potnih stroškov, stroškov nastanitve in plačila dnevnic. Upravni odbor Agencije določi podrobna pravila, ki se uporabljajo za izračun teh zneskov.

Člen 37

Obveznost v zvezi s preglednostjo

Zainteresirane stranke imajo dostop do dokumentov, ki jih pripravi ali prejme komisija za pritožbe, v skladu z zadevnimi določbami Uredbe (ES) št. 1049/2001 in politiko dostopa javnosti do dokumentov, ki jo izvaja Agencija.

Člen 38

Smernice in druge ustrezne informacije

1.   Komisija za pritožbe z večinskim glasovanjem sprejme smernice, ki zadevajo njene postopke.

2.   Smernice se objavijo na spletišču Agencije, skupaj z drugimi informacijami, pomembnimi za pritožnike.

Člen 39

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 13. junija 2018

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  Uredba (EU) 2016/796 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o Agenciji Evropske unije za železnice in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 881/2004 (UL L 138, 26.5.2016, str. 1).

(2)  Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL L 145, 31.5.2001, str. 43).

(3)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/764 z dne 2. maja 2018 o pristojbinah in dajatvah, ki se plačujejo Evropski agenciji za železnice, in pogojih plačila (UL L 129, 25.5.2018, str. 68).


PRILOGA

PLAČILA

1.   PLAČILO ZA PRITOŽBENI/ARBITRAŽNI POSTOPEK (PRISTOJBINE):

(1)

Člani komisij(e) za pritožbe in njihovi namestniki so upravičeni do plačila, kadar sodelujejo v pritožbenem/arbitražnem postopku. Plačilo za člane in namestnike, ki sodelujejo v postopku, znaša 600 EUR za dan dela v pritožbenem ali arbitražnem postopku ali 75 EUR na uro v primeru, da ni bil izpolnjen cel delovni dan, največ pa 9 000 EUR na postopek na osebo.

(2)

Plačilo za predsednika komisij(e) za pritožbe in poročevalca o postopku znaša 700 EUR za dan dela v pritožbenem ali arbitražnem postopku ali 87,5 EUR na uro v primeru, da ni bil izpolnjen cel delovni dan, največ pa 18 000 EUR na postopek na osebo.

 

Plačilo za dan dela v postopku na osebo

Najvišje plačilo za postopek na osebo

Člani in namestniki, ki nadomeščajo člane

600 EUR

9 000 EUR

Predsednik in poročevalec o zadevnem postopku

700 EUR

18 000 EUR

2.   PLAČILO ZA SODELOVANJE NA SESTANKIH KOMISIJ(E) ZA PRITOŽBE, KI NISO POVEZANI S PRITOŽBENIM/ARBITRAŽNIM POSTOPKOM:

Komisija za pritožbe ali posamezni člani se lahko sestanejo zaradi organizacijskih in upravnih zadev. Plačilo za sodelovanje na takih sestankih znaša 600 EUR na sestanek. V koledarskem letu je lahko največ šest takih sestankov. Pri organizaciji takih sestankov pomaga Agencija.

 

Plačilo za sestanek na osebo

Največje število sestankov na leto na osebo

Člani komisije za pritožbe in njihovi namestniki

600 EUR

šest sestankov

3.   PLAČILO ZA SODELOVANJE NA DRUGIH SESTANKIH

Člani komisij(e) za pritožbe in njihovi namestniki so prav tako upravičeni do povračila potnih stroškov in stroškov nastanitve v zvezi s priložnostnimi sestanki, ki ne spadajo v kategorije, opisane v točkah 1 in 2, če jih je nanje povabila Agencija.


14.6.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 149/16


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/868

z dne 13. junija 2018

o spremembi Uredbe (EU) št. 1301/2014 in Uredbe (EU) št. 1302/2014 v zvezi z določbami o sistemu za merjenje električne energije in sistemu za zbiranje podatkov

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive (EU) 2016/797 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o interoperabilnosti železniškega sistema v Evropski uniji (1) in zlasti člena 5(11) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 19 Uredbe (EU) 2016/796 Evropskega parlamenta in Sveta (2) od Agencije Evropske unije za železnice (v nadaljnjem besedilu: Agencija) zahteva, da naslovi na Komisijo priporočila o tehničnih specifikacijah za interoperabilnost (v nadaljnjem besedilu: TSI) in njihovi reviziji v skladu s členom 5 Direktive (EU) 2016/797 ter da so TSI prilagojene tehničnemu napredku, tržnim trendom in socialnim zahtevam.

(2)

Člen 3(5)(c) Delegiranega sklepa Komisije (EU) 2017/1474 (3) zahteva, da se TSI pregledajo, zato da se rešijo preostala odprta vprašanja.

(3)

Dne 22. septembra 2017 je Komisija naložila Agenciji, da v skladu s členom 5(2) Direktive (EU) 2016/797 izda priporočila za revizijo TSI v zvezi s podsistemom „energija“ železniškega sistema v Uniji (TSI energija) in TSI v zvezi s podsistemom „tirna vozila – lokomotive in potniška tirna vozila“ železniškega sistema v Uniji (TSI lokomotive in potniška tirna vozila).

(4)

Prilogo k Uredbi Komisije (EU) št. 1301/2014 (4) bi bilo treba spremeniti, da se rešijo odprta vprašanja o specifikacijah v zvezi s protokoli za vmesnike med sistemom za merjenje električne energije in sistemom za zbiranje podatkov ter da se izboljša razumljivost besedila.

(5)

Prilogo k Uredbi Komisije (EU) št. 1302/2014 (5) v zvezi s sistemom za merjenje električne energije bi bilo treba spremeniti, da se zagotovi skladnost med obojimi TSI.

(6)

Dne 4. oktobra 2017 je Agencija izdala priporočilo o spremembah Uredbe (EU) št. 1301/2014.

(7)

Dne 14. novembra 2017 je Agencija izdala priporočilo o spremembah Uredbe (EU) št. 1302/2014, ki med drugim zajema določbe v zvezi s sistemom za merjenje električne energije.

(8)

Ukrepi iz te uredbe so usklajeni z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 51(1) Direktive (EU) 2016/797 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (EU) št. 1301/2014 se spremeni:

(1)

črta se zadnji stavek v uvodni izjavi 6;

(2)

člen 3 se črta;

(3)

v členu 9 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:

„4.   Poleg uporabe sistema za zbiranje podatkov o energiji ob progi (DCS) iz točke 7.2.4 Priloge in brez poseganja v določbe točke 4.2.8.2.8 Priloge k Uredbi Komisije (EU) št. 1302/2014 (*1) države članice zagotovijo, da se do 4. julija 2020 vzpostavi obračunski sistem ob progi, ki bo lahko prejemal podatke iz DCS in jih sprejemal za zaračunavanje. Obračunski sistem ob progi bo omogočal izmenjavo zbranih podatkov za zaračunavanje energije (CEBD) z drugimi sistemi za obračun, potrditev CEBD in dodelitev podatkov o porabi ustreznim stranem. To se bo izvajalo ob upoštevanju ustrezne zakonodaje o trgu energije.

(*1)  Uredba Komisije (EU) št. 1302/2014 z dne 18. novembra 2014 o tehnični specifikaciji za interoperabilnost v zvezi s podsistemom ‚tirna vozila – lokomotive in potniška tirna vozila‘ železniškega sistema v Evropski uniji (glej stran 228 tega Uradnega lista).“;"

(4)

Priloga k Uredbi (EU) št. 1301/2014 se spremeni v skladu s Prilogo I k tej izvedbeni uredbi.

Člen 2

Priloga k Uredbi (EU) št. 1302/2014 se spremeni v skladu s Prilogo II k tej izvedbeni uredbi.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 13. junija 2018

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 138, 26.5.2016, str. 44.

(2)  Uredba (EU) 2016/796 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o Agenciji Evropske unije za železnice in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 881/2004 (UL L 138, 26.5.2016, str. 1).

(3)  Delegirani sklep Komisije (EU) 2017/1474 z dne 8. junija 2017 o dopolnitvi Direktive (EU) 2016/797 Evropskega parlamenta in Sveta glede posebnih ciljev za pripravo, sprejetje in pregled tehničnih specifikacij za interoperabilnost (UL L 210, 15.8.2017, str. 5).

(4)  Uredba Komisije (EU) št. 1301/2014 z dne 18. novembra 2014 o tehničnih specifikacijah za interoperabilnost v zvezi s podsistemom „energija“ železniškega sistema v Evropski uniji (UL L 356, 12.12.2014, str. 179).

(5)  Uredba Komisije (EU) št. 1302/2014 z dne 18. novembra 2014 o tehnični specifikaciji za interoperabilnost v zvezi s podsistemom „tirna vozila – lokomotive in potniška tirna vozila“ železniškega sistema v Evropski uniji (UL L 356, 12.12.2014, str. 228).


PRILOGA I

Priloga k Uredbi (EU) št. 1301/2014 se spremeni:

(1)

točka 2.1(3) se nadomesti z naslednjim:

„sprememba ne zadeva slovenskega jezika;“

(2)

naslov točke 4.2.5 se nadomesti z naslednjim:

„4.2.5    Tok v mirovanju (samo sistemi z enosmernim tokom)“;

(3)

prvi odstavek točke 4.2.13 se nadomesti z naslednjim:

„Vozni vod se projektira za najmanj dva odjemnika toka, ki obratujeta drug poleg drugega. Projektirani razmik dveh sosednjih odjemnikov toka, od središčne osi do središčne osi, je enak ali nižji od vrednosti iz stolpca ‚A‘, ‚B‘ ali ‚C‘, izbranega v preglednici 4.2.13:“;

(4)

v točki 4.2.13, preglednica 4.2.13, se v prvi vrstici črta beseda „najmanjša“ v naslovih stolpcev;

(5)

točka 4.2.17 se nadomesti z naslednjim:

„4.2.17   Sistem za zbiranje podatkov o energiji ob progi

(1)

V točki 4.2.8.2.8 TSI lokomotive in potniška tirna vozila so navedene zahteve za sistem za merjenje električne energije na vozilu (EMS), namenjen pridobivanju in posredovanju zbranih podatkov za zaračunavanje energije (CEBD) v sistem za zbiranje podatkov o energiji ob progi.

(2)

Sistem za zbiranje podatkov o energiji ob progi (DCS) prejme, shrani in izvozi CEBD, ne da bi jih poškodoval, v skladu z zahtevami iz oddelka 4.12 standarda EN 50463-3:2017.

(3)

Sistem DCS podpira vse zahteve za izmenjavo podatkov, kot so opredeljene v točki 4.2.8.2.8.4 TSI lokomotive in potniška tirna vozila, in zahteve iz oddelkov 4.3.6 ter 4.3.7 standarda EN 50463-4:2017.“;

(6)

naslov točke 5.2.1.6 se nadomesti z naslednjim:

„5.2.1.6    Tok v mirovanju (samo sistemi z enosmernim tokom)“;

(7)

naslov točke 6.1.4.2 se nadomesti z naslednjim:

„6.1.4.2    Ocenjevanje toka v mirovanju (samo sistemi z enosmernim tokom)“;

(8)

točka 6.1.5(c) se nadomesti z naslednjim:

„(c)

neprekinjeno vrednost toka;“;

(9)

točka 7.2.4 se nadomesti z naslednjim:

„7.2.4

V skladu s točko 4.2.17 teh TSI države članice do 1. januarja 2022 zagotovijo uporabo sistema za zbiranje podatkov o energiji ob progi, ki bo omogočal izmenjavo zbranih podatkov za zaračunavanje energije.“;

(10)

točka 7.3.1(d) se nadomesti z naslednjim:

„(d)

Obstoječ podsistem lahko omogoča uporabo vozil, skladnih s TSI, ob izpolnjevanju temeljnih zahtev Direktive 2008/57/ES. Postopek, ki se uporabi za prikaz ravni skladnosti z osnovnimi parametri TSI, je v skladu s priporočilom Komisije 2014/881/EU (*1).

(*1)  Priporočilo Komisije 2014/881/EU z dne 18. novembra 2014 o postopku za dokazovanje ravni skladnosti obstoječih železniških prog s temeljnimi parametri tehničnih specifikacij za interoperabilnost (UL L 356, 12.12.2014, str. 520).“;"

(11)

točka 7.3.4 se nadomesti z naslednjim:

„7.3.4

Postopek, ki se uporabi za prikaz ravni skladnosti obstoječih prog z osnovnimi parametri te TSI, je v skladu s Priporočilom 2014/881/EU.“;

(12)

točka 7.4.2.11 se črta;

(13)

v Dodatku D, točka D.1.1.4, se slika D.1 nadomesti z naslednjo sliko:

Slika D.1

Mehanski profili odjemnika toka

Image

(14)

v Dodatku E se v preglednici E.1 dodata vrstici 9 in 10:

„9

EN 50463-3

Železniške naprave – Merjenje energije na vlaku – 3. del: Ravnanje s podatki

2017

Sistem za zbiranje podatkov o energiji ob progi (4.2.17)

10

EN 50463-4

Železniške naprave – Merjenje energije na vlaku – 4. del: Komunikacija

2017

Sistem za zbiranje podatkov o energiji ob progi (4.2.17)“

(15)

besedilo v Dodatku F se nadomesti z „Namerno črtano“;

(16)

v preglednici G.1, glosar, Dodatka G, se črta vrstica „Odsekovni izolator“.



PRILOGA II

Priloga k Uredbi (EU) št. 1302/2014 se spremeni:

(1)

v poglavju 4 „Značilnosti podsistema tirna vozila“ se oddelek 4.2.8.2.8 „Sistem za merjenje električne energije v vozilu“ nadomesti z naslednjo točko:

„4.2.8.2.8   Sistem za merjenje električne energije na vozilu

4.2.8.2.8.1   Splošno

(1)

Sistem za merjenje električne energije na vozilu (EMS) je sistem za merjenje aktivne in reaktivne električne energije, ki jo električna enota odvzema iz voznega voda ali vanj vrača (med regenerativnim zaviranjem).

(2)

EMS vključuje najmanj naslednje funkcije: funkcijo merjenja električne energije (EMF) iz oddelka 4.2.8.2.8.2 in sistem za obdelavo podatkov (DHS) iz oddelka 4.2.8.2.8.3.

(3)

Ustrezen komunikacijski sistem bo poslal zbrane podatke za zaračunavanje energije (CEBD) sistemu za zbiranje podatkov ob progi (DCS). Protokoli za vmesnike ter format prenesenih podatkov med EMS in DCS izpolnjujejo zahteve iz točke 4.2.8.2.8.4.

(4)

Ta sistem je primeren za namene zaračunavanja; sklopi podatkov iz odstavka 4 oddelka 4.2.8.2.8.3(4), ki jih ta sistem zagotavlja, so sprejemljivi za zaračunavanje v vseh državah članicah.

(5)

Nazivna tok in napetost sistema za merjenje električne energije se ujemata z električno enoto za nazivni tok in napetost; pri spremembi sistema napajanja bo sistem še naprej deloval pravilno.

(6)

Podatki, shranjeni v EMS, so zaščiteni pred izpadom napajanja, EMS pa je zaščiten pred nepooblaščenim dostopom.

(7)

Funkcija določanja lokacije na vozilu, ki sistemu za obdelavo podatkov zagotavlja podatke o lokaciji od zunanjega vira, se zagotovi v omrežjih, kjer je takšna funkcija potrebna samo za namene zaračunavanja. EMS lahko v vsakem primeru sprejme združljivo funkcijo določanja lokacije. Če je funkcija določanja lokacije na voljo, izpolnjuje zahteve iz specifikacij iz indeksa 116 Dodatka J-1.

(8)

Namestitev EMS, njegova funkcija določanja lokacije na vozilu, opis komunikacije med vozilom in opremo ob progi ter meroslovni nadzor vključno z razredom natančnosti EMF se vpišejo v tehnično dokumentacijo, opisano v oddelku 4.2.12.2 te TSI.

(9)

Dokumentacija o vzdrževanju, opisana v oddelku 4.2.12.3 te TSI, vključuje kakršne koli postopke za periodično preverjanje sistema, da se zagotovi zahtevana raven natančnosti EMS preko njegove celotne življenjske dobe.

4.2.8.2.8.2   Funkcija merjenja električne energije (EMF)

(1)

EMF zagotovi merjenje električne napetosti in toka, izračun energije in pripravo podatkov o energiji.

(2)

Podatki o energiji, ki jih zagotovi EMF, imajo referenčno časovno obdobje 5 minut, ki je določeno z univerzalnim koordiniranim časom (UTC) na koncu vsakega referenčnega časovnega obdobja; izhaja iz časovnega odčitka 00:00:00. Če je podatke mogoče v vozilu združiti v referenčno obdobje 5 minut, se lahko uporabi tudi krajši čas merjenja.

(3)

Natančnost EMF pri merjenju aktivne energije je skladna z oddelki od 4.2.3.1 do 4.2.3.4 specifikacije iz indeksa 117 Dodatka J-1.

(4)

Na vsaki napravi, ki vsebuje eno ali več funkcij merjenja električne energije, sta navedena: meroslovni nadzor in razred natančnosti v skladu z oznakami razreda, navedenimi v specifikaciji iz oddelkov 4.3.3.4, 4.3.4.3 in 4.4.4.2 specifikacije iz indeksa 117 Dodatka J-1.

(5)

Ocenjevanje skladnosti natančnosti je določeno v oddelku 6.2.3.19a.

4.2.8.2.8.3   Sistem za obdelavo podatkov (DHS)

(1)

Z združevanjem podatkov iz EMF s časovnimi podatki in, kjer je potrebno, geografskim položajem DHS zagotavlja zbrane sklope podatkov o energiji za namene zaračunavanja energije ter jih shranjuje z namenom, da se preko komunikacijskega sistema pošljejo v sistem za zbiranje podatkov ob progi (DCS).

(2)

DHS zbira podatke, ne da bi jih poškodoval, in zagotavlja hrambo podatkov z zmogljivostjo pomnilnika za vsaj šestdesetdnevno neprekinjeno obratovanje. Uporabljeno referenčno obdobje je enako kot pri EMF.

(3)

DHS omogoča možnost lokalnega dostopa za namene revizije in pridobitve podatkov.

(4)

DHS zagotavlja sklope zbranih podatkov za zaračunavanje energije (CEBD) z združevanjem naslednjih podatkov za vsako posamezno referenčno obdobje:

enotne identifikacije točke porabe EMS (CPID), kot je opredeljena v specifikaciji iz indeksa 118 Dodatka J-1,

časa izteka vsakega obdobja, opredeljenega kot leto, mesec, dan, ura, minuta in sekunda,

podatka o lokaciji na koncu vsakega obdobja,

porabljene/regenerirane aktivne in reaktivne (če je to ustrezno) energije v vsakem obdobju, izraženo v Wh (za aktivno energijo) in VArh (za reaktivno energijo) ali njihovih decimalnih mnogokratnikih.

(5)

Ocenjevanje skladnosti zbiranja in obdelave podatkov, pridobljenih z DHS, je določeno v oddelku 6.2.3.19a.

4.2.8.2.8.4   Protokoli za vmesnike ter format prenesenih podatkov med EMS in DCS

Izmenjava podatkov med EMS in DCS izpolnjuje naslednje zahteve:

aplikacijske storitve (storitveni nivo) EMF so skladne z oddelkom 4.3.3.1 specifikacije iz indeksa 119 Dodatka J-1,

uporabniške pravice za dostop do teh aplikacijskih storitev so skladne z oddelkom 4.3.3.3 specifikacije iz indeksa 119 Dodatka J-1,

struktura (podatkovni nivo) aplikacijskih storitev je skladna s shemo XML, kot je opredeljena v oddelku 4.3.4 specifikacije iz indeksa 119 Dodatka J-1,

sporočilni mehanizem (sporočilni nivo) za podporo tem aplikacijskim storitvam je skladen z metodami in shemo XML v oddelku 4.3.5 specifikacije iz indeksa 119 Dodatka J-1,

aplikacijski protokoli za podporo sporočilnemu mehanizmu so skladni z oddelkom 4.3.6 specifikacije iz indeksa 119 Dodatka J-1,

EMS uporablja vsaj eno komunikacijsko arhitekturo iz oddelka 4.3.7 specifikacije iz indeksa 119 Dodatka J-1.“;

(2)

v poglavju 4 „Značilnosti podsistema tirna vozila“ se točka 14 oddelka 4.2.12.2 nadomesti z naslednjo točko:

„(14)

Namestitev sistema za merjenje električne energije na vozilu in njegova funkcija določanja lokacije (neobvezno), kot določa oddelek 4.2.8.2.8; opis komunikacije med vozilom in opremo ob progi ter meroslovni nadzor vključno s funkcijami, povezanimi z razredi natančnosti merjenja napetosti, merjenja toka in izračuna električne energije.“;

(3)

v poglavju 6 „Ocenjevanje skladnosti ali primernosti za uporabo in ES-verifikacija“ se pod oddelkom 6.2.3.19 doda naslednji oddelek:

„6.2.3.19a   Sistem za merjenje električne energije na vozilu (oddelek 4.2.8.2.8)

(1)   Funkcija merjenja električne energije (EMF)

Natančnost vsake naprave, ki vključuje eno ali več funkcij merjenja električne energije (EMF), se oceni s preizkušanjem vsake funkcije pod referenčnimi pogoji in z uporabo ustrezne metode, ki je opisana v specifikaciji iz oddelkov 5.4.3.4.1, 5.4.3.4.2 in 5.4.4.3.1 indeksa 117 Dodatka J-1. Vhodna količina in razpon faktorja moči pri preizkušanju ustrezajo vrednostim iz preglednice 3 specifikacije iz indeksa 117 Dodatka J-1.

Vplivi temperature na natančnost vsake naprave, ki vključuje eno ali več funkcij merjenja električne energije (EMF), se ocenijo s preizkušanjem vsake funkcije pod referenčnimi pogoji (razen temperature), z uporabo ustrezne metode, ki je opisana v specifikaciji iz oddelkov 5.4.3.4.3.1 in 5.4.4.3.2.1 indeksa 117 Dodatka J-1.

Povprečni temperaturni koeficient vsake naprave, ki vključuje eno ali več funkcij merjenja električne energije (EMF), se oceni s preizkušanjem vsake funkcije pod referenčnimi pogoji (razen temperature), z uporabo ustrezne metode, ki je opisana v specifikaciji iz oddelkov 5.4.3.4.3.2 in 5.4.4.3.2.2 indeksa 120 Dodatka J-1.

(2)   Sistem za obdelavo podatkov (DHS)

Zbiranje in obdelava podatkov v DHS se ocenjujeta s preizkušanjem z uporabo metode, opisane v specifikaciji iz indeksa 121 Dodatka J-1.

(3)   Sistem za merjenje električne energije na vozilu (EMS)

EMS se ocenjuje s preizkušanjem, kot je opisano v specifikaciji iz indeksa 122 Dodatka J-1.“;

(4)

v poglavju 7 „Izvajanje“ se pod oddelkom 7.1.1.4 doda naslednji oddelek:

„7.1.1.4a   Prehodni ukrep za zahtevo za sistem za merjenje električne energije na vozilu

Zahteve iz oddelka 4.2.8.2.8 niso obvezne med prehodnim obdobjem, ki se konča 1. januarja 2022 za projekte, ki so na dan 14. junija 2018 projekti v poznejši fazi razvoja, pogodbe v izvajanju in tirna vozila obstoječe konstrukcije, kot je določeno v točki 7.1.1.2 teh TSI.

Kadar se ne uporabljajo zahteve iz oddelka 4.2.8.2.8.4, se uporabljajo nacionalna pravila glede specifikacij v zvezi s protokoli za vmesnike in formatom prenesenih podatkov, v tehnični dokumentaciji pa se zagotovi opis komunikacije med vozilom in opremo ob progi.“;

(5)

v seznamu „DODATKI“, ki sledi poglavju 7, se besedilo „Dodatek D: Števci za električno energijo“ nadomesti z „Dodatek D: Namerno črtano“;

(6)

besedilo v Dodatku D se nadomesti z „Namerno črtano“;

(7)

v drugi preglednici Dodatka I „Vidiki, za katere tehnične specifikacije niso na voljo (odprte točke)“ se črta naslednja vrstica:

„Sistem za merjenje električne energije v vozilu

4.2.8.2.8 in Dodatek D

Komunikacija med vozilom in opremo ob progi: specifikacija v zvezi s protokoli za vmesnike in formatom prenesenih podatkov

Opis komunikacije med vozilom in opremo ob progi se zagotovi v tehnični dokumentaciji.

Uporabiti bi bilo treba serijo standardov EN 61375-2-6.“

(8)

v dodatku J-1 „Standardi ali normativni dokumenti“ se indeksi 103, 104 in 105 nadomestijo s spodnjimi indeksi:

„103

SE NE UPORABLJA

104

SE NE UPORABLJA

105

SE NE UPORABLJA“

(9)

v dodatku J-1 „Standardi ali normativni dokumenti“ se dodajo spodnji indeksi:

„106

SE NE UPORABLJA

107

SE NE UPORABLJA

108

SE NE UPORABLJA

109

SE NE UPORABLJA

110

SE NE UPORABLJA

111

SE NE UPORABLJA

112

SE NE UPORABLJA

113

SE NE UPORABLJA

114

SE NE UPORABLJA

115

SE NE UPORABLJA

116

Funkcija določanja lokacije v vozilu – zahteve

4.2.8.2.8.1

EN 50463-3:2017

4.4

117

Natančnost funkcije merjenja električne energije za merjenje aktivne energije:

 

zahteve

 

oznake razredov

 

metodologija ocenjevanja

4.2.8.2.8.2

6.2.3.19a

EN 50463-2:2017

4.2.3.1, 4.2.3.2, 4.2.3.3 in 4.2.3.4

4.3.3.4, 4.3.4.3 in 4.4.4.2

5.4.3.4.1, 5.4.3.4.2, 5.4.4.3.1, preglednica 3, 5.4.3.4.3.1 in 5.4.4.3.2.1

118

Funkcija merjenja električne energije: identifikacija točke porabe – opredelitev

4.2.8.2.8.3

EN 50463-1:2017

4.2.5.2

119

Protokoli za vmesnike med sistemom za merjenje električne energije na vozilu (EMS) in sistemom za zbiranje podatkov o energiji ob progi (DCS) – zahteve

4.2.8.2.8.4

EN 50463-4:2017

4.3.3.1, 4.3.3.3, 4.3.4, 4.3.5, 4.3.6 in 4.3.7

120

Funkcija merjenja električne energije: povprečni temperaturni koeficient vsake naprave – metodologija ocenjevanja

6.2.3.19a

EN 50463-2:2017

5.4.3.4.3.2 in 5.4.4.3.2.2

121

Zbiranje in obdelava podatkov v sistemu za obdelavo podatkov – metodologija ocenjevanja

6.2.3.19a

EN 50463-3:2017

5.4.8.3, 5.4.8.5 in 5.4.8.6

122

Sistem za merjenje električne energije na vozilu – preizkusi

6.2.3.19a

EN 50463-5:2017

5.3.3 in 5.5.4“


SKLEPI

14.6.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 149/24


SKLEP POLITIČNEGA IN VARNOSTNEGA ODBORA (SZVP) 2018/869

z dne 5. junija 2018

o podaljšanju mandata vodje misije Evropske unije za krepitev pravne države na Kosovu (*1) (EULEX KOSOVO) (EULEX KOSOVO/1/2018)

POLITIČNI IN VARNOSTNI ODBOR JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti tretjega odstavka člena 38 Pogodbe,

ob upoštevanju Skupnega ukrepa Sveta 2008/124/SZVP z dne 4. februarja 2008 o misiji Evropske unije za krepitev pravne države na Kosovem (EULEX KOSOVO) (1) in zlasti člena 12(2) Skupnega ukrepa,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Na podlagi člena 12(2) Skupnega ukrepa 2008/124/SZVP je Politični in varnostni odbor (PVO) v skladu s tretjim odstavkom člena 38 Pogodbe pooblaščen za sprejemanje ustreznih odločitev z namenom političnega nadzora in strateškega vodenja misije Evropske unije za krepitev pravne države na Kosovu (EULEX KOSOVO), vključno z odločitvijo o imenovanju vodje misije.

(2)

Svet je 8. junija 2018 sprejel Sklep (SZVP) 2018/856 (2) o spremembi Skupnega ukrepa 2008/124/SZVP in o podaljšanju trajanja misije EULEX KOSOVO do 14. junija 2020.

(3)

PVO je 20. julija 2016 sprejel Sklep (SZVP) 2016/1207 (3), s katerim je imenoval Alexandro PAPADOPOULOU za vodjo misije EULEX KOSOVO za obdobje od 1. septembra 2016 do 14. junija 2017.

(4)

PVO je 13. junija 2017 sprejel Sklep (SZVP) 2017/1012 (4), s katerim je imenoval Alexandro PAPADOPOULOU za vodjo misije EULEX KOSOVO za obdobje od 15. junija 2017 do 14. junija 2018.

(5)

Visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko je 31. maja 2018 predlagal, da se Alexandri PAPADOPOULOU podaljša mandat vodje misije EULEX KOSOVO za obdobje od 15. junija 2018 do 14. junija 2019 –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Mandat Alexandre PAPADOPOULOU kot vodje misije Evropske unije za krepitev pravne države na Kosovu (EULEX KOSOVO) se podaljša za obdobje od 15. junija 2018 do 14. junija 2019.

Člen 2

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

V Bruslju, 5. junija 2018

Za Politični in varnostni odbor

Predsedujoči

W. STEVENS


(*1)  To poimenovanje ne posega v stališča o statusu ter je v skladu z RVSZN 1244 (1999) in mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova.

(1)  UL L 42, 16.2.2008, str. 92.

(2)  Sklep Sveta (SZVP) 2018/856 z dne 8. junija 2018 o spremembi Skupnega ukrepa 2008/124/SZVP o misiji Evropske unije za krepitev pravne države na Kosovu (EULEX KOSOVO) (UL L 146, 11.6.2018, str. 5).

(3)  Sklep Političnega in varnostnega odbora (SZVP) 2016/1207 z dne 20. julija 2016 o imenovanju vodje misije Evropske unije za krepitev pravne države na Kosovu, EULEX KOSOVO (EULEX KOSOVO/1/2016) (UL L 198, 23.7.2016, str. 49).

(4)  Sklep Političnega in varnostnega odbora (SZVP) 2017/1012 z dne 13. junija 2017 o podaljšanju mandata vodje misije Evropske unije za krepitev pravne države na Kosovu (EULEX KOSOVO) (EULEX KOSOVO/1/2017) (UL L 153, 16.6.2017, str. 27).