25.5.2018

Uradni list Evropske unije

L 129/3

SPORAZUM

v obliki izmenjave pisem med Evropsko unijo in Kraljevino Norveško o dodatnih trgovinskih preferencialih za kmetijske proizvode

A. Pismo Evropske unije

Spoštovani,

sklicujem se na pogajanja med Evropsko unijo in Kraljevino Norveško (v nadaljnjem besedilu: pogodbenici) o dvostranski trgovini s kmetijskimi proizvodi, ki so bila zaključena 5. aprila 2017.

Na podlagi člena 19 Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (v nadaljnjem besedilu: Sporazum EGP) se je med Evropsko komisijo in norveško vlado začel nov krog pogajanj v zvezi s trgovino s kmetijskimi proizvodi, in sicer z namenom krepitve postopne liberalizacije trgovine s kmetijskimi proizvodi med pogodbenicama na preferencialni, vzajemni in medsebojno koristni podlagi. Pogajanja so potekala redno, ob ustreznem upoštevanju razvoja kmetijskih politik pogodbenic, vključno z razvojem dvostranske trgovine in pogojev trgovanja z drugimi trgovskimi partnerji.

Potrjujem, da so rezultati pogajanj naslednji:

1.	Norveška se zaveže, da bo proizvodom s poreklom iz Evropske unije, navedenim v Prilogi I k temu sporazumu, odobrila brezcarinski dostop.

2.	Norveška se zaveže, da bo določila tarifne kvote za proizvode s poreklom iz Evropske unije, navedene v Prilogi II k temu sporazumu.

3.	Evropska unija se zaveže, da bo proizvodom s poreklom iz Norveške, navedenim v Prilogi III k temu sporazumu, odobrila brezcarinski dostop.

4.	Evropska unija se zaveže, da bo določila tarifne kvote za proizvode s poreklom iz Norveške, navedene v Prilogi IV k temu sporazumu.

5.	Tarifne oznake, navedene v prilogah I do IV k temu sporazumu, so tarifne oznake, ki se za pogodbenici uporabljajo od 1. januarja 2017.

Izvajanje morebitnega prihodnjega sporazuma Svetovne trgovinske organizacije o kmetijstvu ne bo vplivalo na obstoječe tarifne kvote za uvoz na Norveško 600 ton prašičjega mesa, 800 ton perutninskega mesa in 900 ton govedine, ki so navedene v Prilogi II k Sporazumu v obliki izmenjave pisem med Evropsko unijo in Kraljevino Norveško, podpisanem 15. aprila 2011 (v nadaljnjem besedilu: Sporazum iz leta 2011). Točka 7 Sporazuma iz leta 2011 se zato črta.

7.	Glede dodatnih tarifnih kvot za uvoz 1 200 ton sira in skute na Norveško pogodbenici soglašata, da bo 700 ton upravljanih prek dražb, 500 ton pa s sistemom za izdajanje dovoljenj.

8.	Pogodbenici si bosta še naprej prizadevali za konsolidacijo vseh dvostranskih koncesij (tistih, ki že veljajo, in tistih iz tega sporazuma) v novi izmenjavi pisem, ki bi morala nadomestiti obstoječe dvostranske kmetijske sporazume.

Pravila o poreklu, ki se uporabljajo za izvajanje koncesij, navedenih v Prilogah I do IV k temu sporazumu, so določena v Prilogi IV k Sporazumu v obliki izmenjave pisem z dne 2. maja 1992 (v nadaljnjem besedilu: Sporazum iz leta 1992). Vendar se namesto Dodatka k Prilogi IV k Sporazumu iz leta 1992 uporabi Priloga II k Protokolu 4 k Sporazumu EGP.

10.	Pogodbenici bosta zagotovili, da koncesije, ki si jih vzajemno podelita, ne bodo ogrožene.

11.	Pogodbenici soglašata, da bosta zagotovili, da se bodo tarifne kvote upravljale tako, da bo uvoz lahko redno potekal in da bodo dogovorjene količine dejansko lahko uvožene.

12.	Pogodbenici soglašata, da bosta redno izmenjevali podatke o proizvodih, s katerimi se trguje, upravljanju tarifnih kvot, cenovnih ponudbah ter vse koristne podatke, ki zadevajo njune domače trge in izvajanje izidov teh pogajanj.

13.	Na zahtevo katere koli pogodbenice se opravijo posvetovanja o katerem koli vprašanju v zvezi z izvajanjem izidov teh pogajanj. Če se pojavijo težave pri izvajanju, se bodo takšna posvetovanja opravila čim prej, da se sprejmejo ustrezni popravni ukrepi.

14.

Pogodbenici v skladu s členom 19 Sporazuma EGP ponovno potrdita svojo zavezanost, da bosta nadaljevali svoja prizadevanja za dosego postopne liberalizacije trgovine s kmetijskimi proizvodi. Pogodbenici se zato dogovorita, da bosta čez dve leti ponovno pregledali pogoje trgovine s kmetijskimi proizvodi in tako proučili morebitne koncesije.

15.	V primeru nadaljnje širitve Evropske unije bosta pogodbenici ocenili vpliv na dvostransko trgovino in dvostranske preferenciale prilagodili tako, da se bodo že obstoječi preferencialni trgovinski tokovi med Norveško in pristopnimi državami lahko nadaljevali.

Ta sporazum začne veljati prvi dan tretjega meseca po datumu deponiranja zadnje listine o odobritvi.

Vljudno Vas prosim, da potrdite, da se Vaša vlada strinja z navedenim.

S spoštovanjem,

Съставено в Брюксел на

Hecho en Bruselas, el

V Bruselu dne

Udfærdiget i Bruxelles, den

Geschehen zu Brüssel am

Brüssel,

Έγινε στις Βρυξέλλες, στις

Done at Brussels,

Fait à Bruxelles, le

Sastavljeno u Bruxellesu

Fatto a Bruxelles, addì

Briselē,

Priimta Briuselyje,

Kelt Brüsszelben,

Magħmul fi Brussell,

Gedaan te Brussel,

Sporządzono w Brukseli, dnia

Feito em Bruxelas,

Întocmit la Bruxelles,

V Bruseli

V Bruslju,

Tehty Brysselissä

Utfärdat i Bryssel den

Utferdiget i Brussel,

За Европейския съюз

Рог la Unión Europea

Za Evropskou unii

For Den Europæiske Union

Für die Europäische Union

Euroopa Liidu nimel

Για την Ευρωπαϊκή Ένωση

For the European Union

Pour l'Union européenne

Za Europsku uniju

Per l'Unione europea

Eiropas Savienības vārdā –

Europos Sąjungos vardu

Az Európai Unió részéről

Għall-Unjoni Ewropea

Voor de Europese Unie

W imieniu Unii Europejskiej

Pela União Europeia

Pentru Uniunea Europeană

Za Európsku úniu

Za Evropsko unijo

Euroopan unionin puolesta

För Europeiska unionen

For Den europeiske union

PRILOGA I

BREZCARINSKI DOSTOP ZA UVOZ PROIZVODOV S POREKLOM IZ EVROPSKE UNIJE NA NORVEŠKO

Norveška carinska tarifa	Poimenovanje
01.01.2100	Živi konji, osli, mezge in mule; konji; čistopasemske plemenske živali
01.01.2902	Živi konji, osli, mezge in mule; drugi konji; mase manj kot 133 kg
01.01.2908	Živi konji, osli, mezge in mule; drugi konji; drugo
02.07.4300	Meso in užitni klavnični proizvodi perutnine iz tarifne številke 01.05 , sveže, ohlajeno ali zamrznjeno; rac; mastna jetra, sveža ali ohlajena
02.07.5300	Meso in užitni klavnični proizvodi perutnine iz tarifne številke 01.05 , sveže, ohlajeno ali zamrznjeno; gosi; mastna jetra, sveža ali ohlajena
05.06.9010	Kosti in strženi rogov, neobdelani, razmaščeni, enostavno preparirani (toda nerazrezani v oblike), obdelani s kislino ali deželatinizirani; prah in odpadki teh izdelkov; drugo; za krmo
05.11.9911	Proizvodi živalskega izvora, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu; mrtve živali iz poglavja 1 ali 3, neuporabne za človeško prehrano; drugo; kri v prahu, neprimerna za človeško prehrano; za krmo
05.11.9930	Proizvodi živalskega izvora, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu; mrtve živali iz poglavja 1 ali 3, neuporabne za človeško prehrano; drugo; meso in kri; za krmo
05.11.9980	Proizvodi živalskega izvora, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu; mrtve živali iz poglavja 1 ali 3, neuporabne za človeško prehrano; drugo; drugo; za krmo
06.02.1021	Druge žive rastline (vključno njihove korenine), potaknjenci in cepiči; gobji miceliji; neukoreninjeni potaknjenci in cepiči; potaknjenci za vrtnarije ali hortikulturo, razen zelenih rastlin od 15. decembra do 30. aprila; Begonia, vse vrste, Campanula isophylla, Eupharboria pulcherrima, Poinsettia pulcherrima, Fuchsia, Hibiscus, Kalanchoe in viseča Petunia (Petunia hybrida, Petunia atkinsiana)
06.02.1024	Druge žive rastline (vključno njihove korenine), potaknjenci in cepiči; gobji miceliji; neukoreninjeni potaknjenci in cepiči; potaknjenci za vrtnarije ali hortikulturo, razen zelenih rastlin od 15. decembra do 30. aprila; Pelargonium
06.02.9032	Druge žive rastline (vključno njihove korenine), potaknjenci in cepiči; gobji miceliji; drugo; z obdajajočo z zemljo ali drugimi gojišči; druge lončnice ali sadike, vključno sadje in zelenjava za okras; zelene lončnice, od 1. maja do 14. decembra; Asplenium, Begonia x rex-cultorum Chlorophytum, Euonymus japanicus, Fatsia japonica, Aralia sieboldii, Ficus elastica, Monstera, Philodendron scandens, Radermachera, Stereospermum, Syngonium in X-Fatshedera, tudi kadar so uvožene kot del mešane skupine rastlin
ex ex 07.08.2009 (1)	Stročnice oluščene ali ne, sveže ali ohlajene; fižol; svež ali ohlajen fižol (Vigna spp., Phaseolus spp.), razen navadnega fižola in benečanskega fižola
07.09.9930	Druge vrtnine, sveže ali ohlajene; druge; druge; sladka koruza; za krmo
ex ex 07.10.2209 (1)	Vrtnine (termično neobdelane ali termično obdelane s paro ali kuhanjem v vodi), zamrznjene; stročnice oluščene ali ne; fižol (Vigna spp., Phaseolus spp.); razen navadnega fižola in benečanskega fižola
07.11.5100	Vrtnine, začasno konzervirane (npr.: z žveplovim dioksidom, v slanici, žveplani vodi ali drugih raztopinah za konzerviranje), vendar kot takšne neprimerne za takojšnjo prehrano; gobe in gomoljike; gobe iz rodu Agaricus
07.11.5900	Vrtnine, začasno konzervirane (npr.: z žveplovim dioksidom, v slanici, žveplani vodi ali drugih raztopinah za konzerviranje), vendar kot takšne neprimerne za takojšnjo prehrano; gobe in gomoljike; druge
07.14.3009	manioka, maranta, salep, topinambur, sladki krompir ter podobne korenovke in gomolji z visokim deležem škroba ali inulina, sveži, ohlajeni, zamrznjeni ali posušeni, celi ali razrezani ali v peletih; sredica sagovega drevesa; jam (Dioscorea spp.), ne za krmo
ex ex 07.14.4000 (1)	manioka, maranta, salep, topinambur, sladki krompir ter podobne korenovke in gomolji z visokim deležem škroba ali inulina, sveži, ohlajeni, zamrznjeni ali posušeni, celi ali razrezani ali v peletih; sredica sagovega drevesa; taro (Colocasia spp.)
07.14.5009	manioka, maranta, salep, topinambur, sladki krompir ter podobne korenovke in gomolji z visokim deležem škroba ali inulina, sveži, ohlajeni, zamrznjeni ali posušeni, celi ali razrezani ali v peletih; sredica sagovega drevesa; karibsko zelje (Xanthosoma spp.), ne za krmo
08.11.2011	Sadje in oreški, nekuhani ali kuhani v vreli vodi ali sopari, zamrznjeni, ki vsebujejo dodani sladkor ali druga sladila ali ne; robide, murve ali loganove robide
08.11.2012	Sadje in oreški, nekuhani ali kuhani v vreli vodi ali sopari, zamrznjeni, ki vsebujejo dodani sladkor ali druga sladila ali ne; ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila; beli ali rdeči ribez
08.11.2013	Sadje in oreški, nekuhani ali kuhani v vreli vodi ali sopari, zamrznjeni, ki vsebujejo dodani sladkor ali druga sladila ali ne; ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila; kosmulje
08.11.2092	Sadje in oreški, nekuhani ali kuhani v vreli vodi ali sopari, zamrznjeni, ki vsebujejo dodani sladkor ali druga sladila ali ne; drugo; robide, murve ali loganove robide
08.11.2094	Sadje in oreški, nekuhani ali kuhani v vreli vodi ali sopari, zamrznjeni, ki vsebujejo dodani sladkor ali druga sladila ali ne; drugo; beli ali rdeči ribez
08.11.2095	Sadje in oreški, nekuhani ali kuhani v vreli vodi ali sopari, zamrznjeni, ki vsebujejo dodani sladkor ali druga sladila ali ne; drugo; kosmulje
08.12.1000	Sadje in oreški, začasno konzervirani (npr.: z žveplovim dioksidom, v slanici, v žveplovi vodi ali v drugih raztopinah za konzerviranje), vendar v takšnem stanju neprimerni za takojšnjo prehrano; češnje
10.08.5000	Ajda, proso, kanarska čužka; druga žita; kvinoja (Chenopodium quinoa)
11.09.0010	Pšenični gluten, osušen ali neosušen; za krmo
12.12.2910	Rožiči, morske in druge alge, sladkorna pesa, sladkorni trs, sveži, ohlajeni, zamrznjeni ali sušeni, zmleti ali ne; sadne koščice in jedrca iz sadnih koščic in drugi rastlinski proizvodi (vključno nepražene korenine cikorije, vrste Cichorium intybus sativum), ki se uporabljajo predvsem za človeško prehrano in niso navedeni ali zajeti na drugem mestu; morske alge in druge alge; drugo; za krmo
17.02.2010	Drugi sladkorji, vključno s kemično čisto laktozo, maltozo, glukozo in fruktozo, v trdnem stanju; sladkorni sirupi, ki ne vsebujejo dodanih snovi za aromatiziranje ali barvil; umetni med, mešan ali ne z naravnim medom; karamel; javorjev sladkor in javorjev sirup; za krmo
20.08.9300	Sadje, oreški in drugi užitni deli rastlin, drugače pripravljeni ali konzervirani, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali alkohol ali ne, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu; drugo, vključno mešanice, razen tistih iz tarifne podštevilke 2008.1900 ; brusnice (Vaccinium macrocarpon, Vaccinium oxycoccos, Vaccinium vitis-idaea)
20.09.8100	Sadni sokovi (vključno grozdni mošt) in zelenjavni sokovi, nefermentirani, in ki ne vsebujejo dodanega alkohola, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali ne; sok iz drugih posameznih vrst sadja ali vrtnin; brusnice (Vaccinium macrocarpon, Vaccinium oxycoccos, Vaccinium vitis-idaea)
ex ex 20.09.8999	Sadni sokovi (vključno grozdni mošt) in zelenjavni sokovi, nefermentirani, in ki ne vsebujejo dodanega alkohola, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali ne; sok iz drugih posameznih vrst sadja ali vrtnin; drugo, drugo, drugo, sok ali koncentrat borovnic
22.06	Druge fermentirane pijače (npr.: jabolčnik, hruškovec, medica, sake); mešanice fermentiranih pijač in mešanice fermentiranih pijač z brezalkoholnimi pijačami, ki niso navedene ali zajete na drugem mestu
23.03.1012	Ostanki pri proizvodnji škroba in podobni ostanki, rezanci sladkorne pese, odpadki sladkornega trsa in drugi odpadki pri proizvodnji sladkorja, ostanki in odpadki iz pivovarn ali destilarn, v obliki peletov ali ne; ostanki pri proizvodnji škroba in podobni ostanki; za krmo; iz krompirja.

PRILOGA II

TARIFNE KVOTE ZA UVOZ PROIZVODOV S POREKLOM IZ EVROPSKE UNIJE NA NORVEŠKO

Norveška carinska tarifa	Poimenovanje	Konsolidirane tarifne kvote (letna količina v tonah)	Od tega dodatne kvote (1)	Dajatve v okviru kvote (NOK/kg)
	Meso, goveje, sveže ali ohlajeno	2 500	1 600	0
02.01.1000	Trupi in polovice trupa
02.01.2001	„Kompenzirane“ četrti, tj. sprednje in zadnje četrti iste živali, istočasno predložene
02.01.2002	Druge sprednje četrti
02.01.2003	Druge zadnje četrti
02.01.2004	Tako imenovani „rezi Pistola“
	Meso, goveje, zamrznjeno
02.02.1000	Trupi in polovice trupa
02.02.2001	„Kompenzirane“ četrti, tj. sprednje in zadnje četrti iste živali, istočasno predložene
02.02.2002	Druge sprednje četrti
02.02.2003	Druge zadnje četrti
02.02.2004	Tako imenovani „rezi Pistola“
	Meso, prašičje, sveže, ohlajeno ali zamrznjeno	300 (2)	300 (2)	15
02.03.1904	prsi s potrebušino in njihovi kosi; s kostmi	300 (2)	300 (2)	15
	Meso in užitni klavnični proizvodi perutnine iz tarifne številke 01.05 , sveže, ohlajeno ali zamrznjeno Od kokoši in petelinov vrste Gallus domesticus;	950	150	0
02.07.1100	nerazrezani na kose, sveži ali ohlajeni
02.07.1200	nerazrezani na kose, zamrznjeni
02.07.2400	Od puranov; nerazrezani na kose, sveži ali ohlajeni
02.07.2500	nerazrezani na kose, zamrznjeni
02.07.4401	Od rac, sveži ali ohlajeni; prsi in kosi prs	200	100	30
	Meso in užitni klavnični proizvodi, nasoljeni, v slanici, sušeni ali dimljeni; užitna moka in zdrob iz mesa ali klavničnih proizvodov Meso, prašičje; šunke, plečeta in njihovi kosi, s kostmi;	600 (3)	200 (3)	0
02.10.1101	ki vsebujejo 15 mas. % ali več kosti
02.10.1109	drugo (z manj kot 15 % kosti)
02.10.1900	drugo (razen šunke, plečeta in njihovi kosi ali prsi s potrebušino in njihovi kosi, s kostmi)
04.06	Sir in skuta	8 400	1 200	0
ex ex 06.02.9043 (4) 06.02.9044	Druge žive rastline (vključno njihove korenine), potaknjenci in cepiči; gobji miceliji drugo; lončnice ali sadike, cvetoče;	20 milijonov NOK	12 milijonov NOK	0
06.02.9031	Zelene lončnice, od 1. maja do 14. decembra; (5)	7 milijonov NOK	3 milijone NOK	0
	Solata (Lactuca sativa) in radič (Cichorium spp.), sveža ali ohlajena Solata ledenka: od 1. marca do 31. maja;	500 (6)	100 (6)	0
07.05.1112	cela
07.05.1119	drugo
10.05.9010	Koruza za krmo	15 000	5 000	0
16.01.0000	Klobase in podobni proizvodi iz mesa, klavničnih proizvodov ali krvi; prehrambeni proizvodi na osnovi teh proizvodov	600	200	0

PRILOGA III

BREZCARINSKI DOSTOP ZA UVOZ PROIZVODOV S POREKLOM IZ NORVEŠKE V EVROPSKO UNIJO

Oznaka KN

Poimenovanje iz kombinirane nomenklature

0101 21 00

Živi konji, čistopasemske plemenske živali

0101 29 10

Živi konji, razen čistopasemskih plemenskih živali za zakol

0101 29 90

Živi konji, razen čistopasemskih plemenskih živali, ki niso za zakol

0207 43 00

Mastna jetra rac, sveža ali ohlajena

0207 53 00

Mastna jetra gosi, sveža ali ohlajena

ex 0506 90 00

Kosti in strženi rogov ter njihov prah in odpadki, neobdelani, razmaščeni, deželatinizirani ali enostavno preparirani (razen kostnih tkiv in kosti, obdelanih s kislino in razrezanih v oblike), za krmljenje živali

ex 0511 99 85

Kri v prahu za krmljenje živali, neprimerna za človeško prehrano

ex 0511 99 85

Meso in kri za krmljenje živali, neprimerna za človeško prehrano

ex 0511 99 85

Drugi živalski proizvodi za krmljenje živali, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu, neprimerni za človeško prehrano (razen proizvodi iz rib ali rakov, mehkužcev ali drugih vodnih nevretenčarjev; mrtve živali iz poglavja 3; kri; meso; spužve, naravne, živalskega izvora; bikovo seme)

ex 0602 10 90

Neukoreninjeni potaknjenci vseh vrst Begonia, Campanula isophylla, Euphorbia pulcherrima, Poinsettia pulcherrima, Fuchsia, Hibiscus, Kalanchoe in viseča Petunia (Petunia hybrida, Petunia atkinsiana) za vrtnarije ali hortikulturo [razen zelenih rastlin od 15. decembra do 30. aprila]

ex 0602 10 90

Neukoreninjeni potaknjenci Pelargonium za vrtnarije ali hortikulturo [razen zelenih rastlin od 15. decembra do 30. aprila]

ex 0602 90 99

Asplenium, Begonia x rex-cultorum, Chlorophytum, Euonymus japanicus, Fatsia japonica, Aralia sieboldii, Ficus elastica, Monstera, Philodendron scandens, Radermachera, Stereospermum, Syngonium in X-Fatshedera, predloženi kot zelene lončnice od 1. maja do 14. decembra

ex 0708 20 00

Fižol (Vigna spp., Phaseolus spp.), oluščen ali ne, svež ali ohlajen, razen navadnega fižola in benečanskega fižola

ex 0709 99 60

Sladka koruza za krmljenje živali, sveža ali ohlajena

ex 0710 22 00

Fižol (Vigna spp., Phaseolus spp.), termično neobdelan ali termično obdelan s paro ali kuhanjem v vodi, zamrznjen, razen navadnega fižola in benečanskega fižola

0711 51 00

Gobe iz rodu Agaricus, začasno konzervirane, vendar kot takšne neprimerne za takojšnjo prehrano

0711 59 00

Gobe (razen gob iz rodu Agaricus) in gomoljike, začasno konzervirane, vendar kot takšne neprimerne za takojšnjo prehrano

ex 0714 30 00

Jam (Dioscorea spp.), ne za krmljenje živali, svež, ohlajen, zamrznjen ali posušen, cel ali razrezan ali v peletih

ex 0714 40 00

Taro (Colocasia spp.), ne za krmljenje živali, svež, ohlajen, zamrznjen ali posušen, cel ali razrezan ali v peletih

ex 0714 50 00

Karibsko zelje (Xanthosoma spp.), ne za krmljenje živali, sveže, ohlajeno, zamrznjeno ali posušeno, celo ali razrezano ali v peletih

ex 0811 20 11

Robide, murve ali loganove robide, beli ali rdeči ribez in kosmulje, termično neobdelani ali termično obdelani s paro ali kuhanjem v vodi, zamrznjeni, ki vsebujejo dodani sladkor ali druga sladila, z vsebnostjo sladkorja več kot 13 mas. %

ex 0811 20 19

0811 20 51

Rdeči ribez, termično neobdelan ali termično obdelan s paro ali kuhanjem v vodi, zamrznjen, ki ne vsebuje dodanega sladkorja ali drugih sladil

0811 20 59

Robide in murve, termično neobdelane ali termično obdelane s paro ali kuhanjem v vodi, zamrznjene, ki ne vsebujejo dodanega sladkorja ali drugih sladil

ex 0811 20 90

Loganove robide, beli ribez in kosmulje, termično neobdelani ali termično obdelani s paro ali kuhanjem v vodi, zamrznjeni, ki ne vsebujejo dodanega sladkorja ali drugih sladil

0812 10 00

Češnje, začasno konzervirane, vendar v takšnem stanju neprimerne za takojšnjo prehrano

1008 50 00

Kvinoja (Chenopodium quinoa)

ex 1109 00 00

Pšenični gluten za krmljenje živali, osušen ali neosušen

ex 1212 29 00

Morske alge in druge alge za krmljenje živali, sveže, ohlajene, zamrznjene ali sušene, zmlete ali ne

ex 1702 20 10

Javorjev sladkor v trdni obliki, ki vsebuje dodane snovi za aromatiziranje ali barvila, za krmljenje živali

ex 1702 20 90

Javorjev sladkor (razen v trdni obliki, ki vsebuje dodane snovi za aromatiziranje ali barvila) in javorjev sirup, za krmljenje živali

2008 93

Brusnice (Vaccinium macrocarpon, Vaccinium oxycoccos, Vaccinium vitis-idaea), drugače pripravljene ali konzervirane, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali alkohol ali ne

2009 81

Brusnični (Vaccinium macrocarpon, Vaccinium oxycoccos, Vaccinium vitis-idaea) sok, nefermentiran in ki ne vsebuje dodanega alkohola, ki vsebuje dodan sladkor ali druga sladila ali ne

ex 2009 89

Sok ali koncentrat borovnic, nefermentiran in ki ne vsebuje dodanega alkohola, ki vsebuje dodan sladkor ali druga sladila ali ne

2206

Druge fermentirane pijače (npr.: jabolčnik, hruškovec, medica, sake); mešanice fermentiranih pijač in mešanice fermentiranih pijač z brezalkoholnimi pijačami, ki niso navedene ali zajete na drugem mestu

ex 2303 10 90

Ostanki pri proizvodnji škroba in podobni ostanki iz krompirja, za krmljenje živali

2302 50

Otrobi in drugi ostanki pri presejevanju, mletju ali drugi obdelavi žit ali stročnic, v obliki peletov ali ne:

—	iz stročnic

ex 2309 90 31

Pripravki, ki se uporabljajo kot krma za živali, ki ne vsebujejo škroba ali ki vsebujejo 10 mas. % ali manj škroba, ki ne vsebujejo mlečnih proizvodov ali ki vsebujejo manj kot 10 % takšnih proizvodov, razen hrane za pse ali mačke, pripravljene za prodajo na drobno in razen hrane za ribe.

PRILOGA IV

TARIFNE KVOTE ZA UVOZ PROIZVODOV S POREKLOM IZ NORVEŠKE V EVROPSKO UNIJO

Oznaka KN

Poimenovanje iz kombinirane nomenklature

Konsolidirane tarifne kvote (letna količina v tonah)

Od tega dodatne kvote (7)

Dajatve v okviru kvote (EUR/kg)

0207 14 30

Meso in užitni klavnični proizvodi perutnine iz tarifne številke 0105 , sveže, ohlajeno ali zamrznjeno:

Od kokoši in petelinov vrste Gallus domesticus

kosi s kostmi, zamrznjeni

cela krila z ali brez vršičkov

550

0207 14 70

Meso in užitni klavnični proizvodi perutnine iz tarifne številke 0105 , sveže, ohlajeno ali zamrznjeno:

Od kokoši in petelinov vrste Gallus domesticus

drugi kosi s kostmi, zamrznjeni

150

0204

Meso, ovčje ali kozje, sveže, ohlajeno ali zamrznjeno

500

0210

Meso in užitni klavnični proizvodi, nasoljeni, v slanici, sušeni ali dimljeni; užitna moka in zdrob iz mesa ali iz klavničnih proizvodov

0404 10

Sirotka in modificirana sirotka, koncentrirana ali ne, ali ki vsebuje dodan sladkor ali druga sladila ali ne

1 250

0404 10 02

Sirotka in modificirana sirotka, v prahu, granulah ali drugih trdnih oblikah, ki ne vsebuje dodanega sladkorja ali drugih sladil, z vsebnostjo beljakovin „vsebnost dušika × 6,38“ <= 15 mas. % in z vsebnostjo maščob <= 1,5 mas. %

3 150

0603 19 70

Rezano cvetje in cvetni brsti, primerni za šopke ali za okras, sveže, razen vrtnic, nageljnov, orhidej, krizantem, lilij (Lilium spp.), gladiol in zlatic

500 000 EUR

1602

Drugi pripravljeni ali konzervirani izdelki iz mesa, klavničnih proizvodov ali krvi

300

2005 20 20

Tanke rezine krompirja, ocvrte ali pečene, osoljene ali ne ali začinjene ali ne, v neprodušni embalaži, primerne za takojšnjo uporabo

350

150

2309 90 96

Pripravki, ki se uporabljajo kot krma za živali; drugo

200

3502 20

Albumini (vključno koncentrati dveh ali več proteinov iz sirotke z vsebnostjo 80 mas. % ali več proteinov iz sirotke, računano na suho snov), albuminati in drugi albuminski derivati:

—	Mlečni albumin, vključno koncentrati iz dveh ali več sirotkinih proteinov

500

B. Pismo Kraljevine Norveške

Spoštovani,

v čast mi je potrditi prejem vašega pisma z današnjega dne, ki se glasi:

„sklicujem se na pogajanja med Evropsko unijo in Kraljevino Norveško (v nadaljnjem besedilu: pogodbenici) o dvostranski trgovini s kmetijskimi proizvodi, ki so bila zaključena 5. aprila 2017.

Potrjujem, da so rezultati pogajanj naslednji:

1.	Norveška se zaveže, da bo proizvodom s poreklom iz Evropske unije, navedenim v Prilogi I k temu sporazumu, odobrila brezcarinski dostop.

2.	Norveška se zaveže, da bo določila tarifne kvote za proizvode s poreklom iz Evropske unije, navedene v Prilogi II k temu sporazumu.

3.	Evropska unija se zaveže, da bo proizvodom s poreklom iz Norveške, navedenim v Prilogi III k temu sporazumu, odobrila brezcarinski dostop.

4.	Evropska unija se zaveže, da bo določila tarifne kvote za proizvode s poreklom iz Norveške, navedene v Prilogi IV k temu sporazumu.

5.	Tarifne oznake, navedene v prilogah I do IV k temu sporazumu, so tarifne oznake, ki se za pogodbenici uporabljajo od 1. januarja 2017.

7.	Glede dodatnih tarifnih kvot za uvoz 1 200 ton sira in skute na Norveško pogodbenici soglašata, da bo 700 ton upravljanih prek dražb, 500 ton pa s sistemom za izdajanje dovoljenj.

8.	Pogodbenici si bosta še naprej prizadevali za konsolidacijo vseh dvostranskih koncesij (tistih, ki že veljajo, in tistih iz tega sporazuma) v novi izmenjavi pisem, ki bi morala nadomestiti obstoječe dvostranske kmetijske sporazume.

Pravila o poreklu, ki se uporabljajo za izvajanje koncesij, navedenih v Prilogah I do IV k temu sporazumu, so določena v Prilogi IV k sporazumu v obliki izmenjave pisem z dne 2. maja 1992 (v nadaljnjem besedilu: Sporazum iz leta 1992). Vendar se namesto Dodatka k Prilogi IV k Sporazumu iz leta 1992 uporabi Priloga II k Protokolu 4 k Sporazumu EGP.

10.	Pogodbenici bosta zagotovili, da koncesije, ki si jih vzajemno podelita, ne bodo ogrožene.

11.	Pogodbenici soglašata, da bosta zagotovili, da se bodo tarifne kvote upravljale tako, da bo uvoz lahko redno potekal in da bodo dogovorjene količine dejansko lahko uvožene.

12.	Pogodbenici soglašata, da bosta redno izmenjevali podatke o proizvodih, s katerimi se trguje, upravljanju tarifnih kvot, cenovnih ponudbah ter vse koristne podatke, ki zadevajo njune domače trge in izvajanje izidov teh pogajanj.

13.	Na zahtevo katere koli pogodbenice se opravijo posvetovanja o katerem koli vprašanju v zvezi z izvajanjem izidov teh pogajanj. Če se pojavijo težave pri izvajanju, se bodo takšna posvetovanja opravila čim prej, da se sprejmejo ustrezni popravni ukrepi.

14.

Pogodbenici v skladu s členom 19 Sporazuma EGP ponovno potrdita svojo zavezanost, da bosta nadaljevali svoja prizadevanja za dosego postopne liberalizacije trgovine s kmetijskimi proizvodi. Pogodbenici se zato dogovorita, da bosta čez dve leti ponovno pregledali pogoje trgovanja s kmetijskimi proizvodi in tako proučili morebitne koncesije.

15.	V primeru nadaljnje širitve Evropske unije bosta pogodbenici ocenili vpliv na dvostransko trgovino in dvostranske preferenciale prilagodili tako, da se bodo že obstoječi preferencialni trgovinski tokovi med Norveško in pristopnimi državami lahko nadaljevali.

Ta sporazum začne veljati prvi dan tretjega meseca po datumu deponiranja zadnje listine o odobritvi.“

Želim Vam potrditi, da Kraljevina Norveška soglaša z vsebino Vašega pisma.

S spoštovanjem,

Utferdiget i Brussel,

Съставено в Брюксел на

Hecho en Bruselas, el

V Bruselu dne

Udfærdiget i Bruxelles, den

Geschehen zu Brüssel am

Brüssel,

Έγινε στις Βρυξέλλες, στις

Done at Brussels,

Fait à Bruxelles, le

Sastavljeno u Bruxellesu

Fatto a Bruxelles, addì

Briselē,

Priimta Briuselyje,

Kelt Brüsszelben,

Magħmul fi Brussell,

Gedaan te Brussel,

Sporządzono w Brukseli, dnia

Feito em Bruxelas,

Întocmit la Bruxelles,

V Bruseli

V Bruslju,

Tehty Brysselissä

Utfärdat i Bryssel den

For Kongeriket Norge

За Кралство Норвегия

Por el Reino de Noruega

Za Norské království

For Kongeriget Norge

Für das Königreich Norwegen

Norra Kuningriigi nimel

Για το Βασίλειο της Νορβηγίας

For the Kingdom of Norway

Pour le Royaume de Norvège

Za Kraljevinu Norvešku

Per il Regno di Norvegia

Norvēģijas Karalistes vārdā –

Norvegijos Karalystės vardu

A Norvég Királyság részéről

Għar-Renju tan-Norveġja

Voor het Koninkrijk Noorwegen

W imieniu Królestwa Norwegii

Pelo Reino da Noruega

Pentru Regatul Norvegiei

Za Nórske kráľovstvo

Za Kraljevino Norveško

Norjan kuningaskunnan puolesta

För Konungariket Norge

(1) Ti proizvodi so uvoženi brez dajatev. Vendar si Norveška pridržuje pravico zaračunavanja dajatev, če so uvoženi proizvodi namenjeni za krmo.

(1) Za obdobje 1.1.–31.12. in v prvem letu uporabe Sporazuma, po potrebi sorazmerno. Dodatne kvote se dodajo obstoječim kvotam, dogovorjenim med pogajanji v okviru predhodnih sporazumov med EU in Norveško.

(2) V obdobju 1.12.–31.12.

(3) Količina je navedena za uvoz šunk s kostmi. Za uvoz šunk brez kosti se uporablja faktor pretvorbe 1,15.

(4) Izjema velja za naslednje rastline: Argyranthemum frutescens, Chrysanthemum frutescens, Begonia x hiemalis, Begonia elatior, Campanula, Dendranthema x grandiflora, Chrysanthemum x morifolium, Euphorbia pulcherrima, Poinsettia pulcherrima, Hibiscus, Kalanchoe, Pelargonium, Primula in Saintpaulia.

(5) Vključene so naslednje rastline: Condiaeum, Croton, Dieffenbachia, Epipremnum, Scindapsus aureum, Hedera, Nephrolepis, Peperomia obtusifolia, Peperomia rotundifolia, Schefflera, Soleirolia in Helxine, tudi kadar so uvožene kot del mešane skupine rastlin.

(6) Merila končnega uporabnika: predelovalna industrija.

(7) Za obdobje 1.1.–31.12. in v prvem letu uporabe Sporazuma po potrebi sorazmerno. Dodatne kvote se dodajo obstoječim kvotam, dogovorjenim med pogajanji v okviru predhodnih sporazumov med EU in Norveško.

25.5.2018

Uradni list Evropske unije

L 129/16

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/761

z dne 16. februarja 2018

o vzpostavitvi skupnih varnostnih metod za nadzor, ki ga izvajajo nacionalni varnostni organi po izdaji enotnega varnostnega spričevala ali varnostnega pooblastila v skladu z Direktivo (EU) 2016/798 Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi Uredbe Komisije (EU) št. 1077/2012

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive (EU) 2016/798 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o varnosti na železnici (1) in zlasti člena 6(6) Direktive,

ob upoštevanju priporočila ERA-REC-115-REC Agencije Evropske unije za železnice, ki je Komisiji bilo predano 9. marca 2017, o reviziji skupnih varnostnih metod za ocenjevanje skladnosti in skupne varnostne metode za nadzor,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Skupne varnostne metode opisujejo način ocenjevanja ravni varnosti in doseganja varnostnih ciljev ter skladnosti z drugimi varnostnimi zahtevami.

(2)

V skladu s členom 6(5) Direktive (EU) 2016/798 se skupne varnostne metode revidirajo v rednih časovnih presledkih, upoštevajoč izkušnje, pridobljene pri njihovem izvajanju in celotnem razvoju varnosti v železniškem prometu, ter z namenom splošnega ohranjanja in, kadar je to upravičeno in izvedljivo, nenehnega izboljševanja varnosti.

(3)

Z Izvedbenim sklepom z dne 1. septembra 2016 (2) je Komisija v skladu s členom 6(2) Direktive (EU) 2016/798 podelila mandat Agenciji Evropske unije za železnice (v nadaljevanju: Agencija) za revidiranje uredb Komisije (EU) št. 1158/2010 (3), (EU) št. 1169/2010 (4) in (EU) št. 1077/2012 (5). Da izpolni mandat Komisije, je Agencija 9. marca 2017 izdala priporočilo skupaj s poročilom o rezultatih posvetovanj z nacionalnimi varnostnimi organi, socialnimi partnerji in uporabniki ter poročilo o oceni učinka spremenjenih skupnih varnostnih metod, ki jih je treba sprejeti. Komisija je preučila priporočilo Agencije in tako preverila, da je mandat izpolnjen, kot je navedeno v členu 6(4) Direktive (EU) 2016/798.

(4)	Po izdaji enotnega varnostnega spričevala ali varnostnega pooblastila bi moral nacionalni varnostni organ izvajati nadzorne dejavnosti, da bi preveril, ali se ureditve sistema upravljanja varnosti med obratovanjem uspešno uporabljajo ter ali so vedno izpolnjene vse potrebne zahteve.

(5)

V skladu s členom 17(1) in (8) Direktive (EU) 2016/798 v primerih, kadar so prevozniki v železniškem prometu in upravljavci infrastrukture tudi subjekti, zadolženi za vzdrževanje, ki jim spričevalo ni bilo izdano v skladu s členom 14(4) Direktive (EU) 2016/798, so nadzorne dejavnosti nacionalnih varnostnih organov, namenjene preverjanju, ali subjekti, zadolženi za vzdrževanje, uporabljajo ustrezne skupne varnostne metode iz člena 6 Direktive (EU) 2016/798, upravičeno sredstvo za nadzor uspešnosti sistemov upravljanja varnosti teh prevoznikov v železniškem prometu in upravljavcev infrastrukture.

(6)	Določiti bi bilo treba nadzorni postopek za nacionalne varnostne organe, da bi se izboljšala medsebojno zaupanje pri njihovih pristopih do nadzornih dejavnosti in sprejemanje odločitev med temi dejavnostmi.

(7)	Nacionalni varnostni organi bi morali biti odgovorni za svoje odločitve in bi zato morali imeti notranje ureditve ali postopke, za katere bi bili odgovorni.

(8)

Prvenstveno bi bilo treba nadzorovati tiste dejavnosti, ki po mnenju nacionalnih varnostnih organov predstavljajo najresnejša tveganja ali se tveganja najtežje nadzorujejo. V ta namen bi moral nacionalni varnostni organ razviti in izvajati na tveganjih temelječa nadzorno strategijo in načrt oziroma načrte, s katerimi bi opredelil, kako usmerja svoje dejavnosti in kako določa prednostne naloge za nadzor.

(9)

Izvršilni ukrepi, ki jih sprejmejo nacionalni varnostni organi, da bi zagotovili, da prevozniki v železniškem prometu in upravljavci infrastrukture dosegajo pravno skladnost, kakor je opredeljena v členu 17(1) Direktive (EU) 2016/798, bi morali biti sorazmerni vsem varnostnim tveganjem ali morebitnemu obsegu neskladnosti z njihovimi pravnimi obveznostmi.

(10)	Da bi nacionalni varnostni organ lahko opravljal svoje naloge iz člena 16(2)(i) Direktive (EU) 2016/798, bi moral na podlagi rezultatov svojih nadzornih dejavnosti presojati uspešnost varnostnega regulativnega okvira.

(11)

Tehnike presoj in inšpekcijskih pregledov za nadzor bi morale običajno vključevati intervjuje z osebami na različnih ravneh znotraj organizacije, pregledovanje dokumentov in zapisov, povezanih s sistemom upravljanja varnosti, in preverjanje rezultatov varnostnega sistema za upravljanje, pridobljenih z inšpekcijskimi pregledi ali povezanimi dejavnostmi.

(12)

V skladu s členom 17(13) Direktive (EU) 2016/798, bi se morali Agencija, kadar deluje kot organ za izdajo varnostnih spričeval, ter nacionalni varnostni organi usklajevati, kadar in kjer je to primerno, da bi zagotovili izmenjavo vseh informacij med ocenjevalnimi in nadzornimi dejavnostmi, vključno z obvestili, namenjenimi prevoznikom v železniškem prometu. Podobno bi se morali nacionalni varnostni organi usklajevati v primeru čezmejnih infrastruktur.

(13)	Da bi lahko nacionalni varnostni organi učinkovito izvajali nadzor in okrepili medsebojno zaupanje, bi morali zagotoviti, da ima osebje, ki je vključeno v nadzor, ustrezne kompetence. V ta namen bi bilo treba te kompetence opredeliti.

(14)

Nacionalni varnostni organi, vključeni v nadzor upravljavca infrastrukture s čezmejno infrastrukturo ali prevoznika v železniškem prometu, ki deluje v več kot eni državi članici, bi morali med seboj sodelovati, da bi se izognili podvajanju nadzora, ter usklajevati svoje pristope do nadzora, s čimer bi zagotovili, da se vse ključne informacije o upravljavcu infrastrukture ali prevozniku v železniškem prometu, zlasti o znanih tveganjih in zagotavljanju varnosti, izmenjujejo in uporabljajo za nadzorne dejavnosti na področjih z največjimi tveganji za celotno obratovanje.

(15)

Nacionalni varnostni organi bi morali po potrebi sodelovati z drugimi pristojnimi organi ali telesi, ki delujejo v železniškem sektorju, kot so regulativni in licenčni organi v smislu Direktive 2012/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta (6) ali pristojni organi za nadzor izpolnjevanja veljavnih predpisov o delovnem času ter času vožnje in počitka za strojevodje, z namenom uresničevanja svojega mandata, izmenjave informacij, reševanja morebitnih neusklajenih pristopov, preprečevanja povezanih negativnih učinkov na železniški sistem ter usklajevanja svojega odziva na vsako nespoštovanje varnostnega regulativnega okvira.

(16)

V skladu s členom 31(3) Direktive (EU) 2016/798 se bo novi postopek izdajanja varnostnih spričeval uporabljal od 16. junija 2019. Vendar imajo države članice možnost, da Agencijo in Komisijo v skladu s členom 33(2) Direktive (EU) 2016/798 uradno obvestijo o podaljšanju prehodnega obdobja, nato pa lahko še naprej izdajajo spričevala v skladu z Direktivo 2004/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta (7) do 16. junija 2020. Zato je treba datume začetka uporabe te uredbe prilagoditi datumom iz Direktive (EU) 2016/798 in tako omogočiti nemoten prehod na novi postopek izdajanja potrdil.

(17)	Uredba (EU) št. 1077/2012 je zastarela in bi jo bilo treba nadomestiti s to uredbo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba vzpostavlja skupne varnostne metode, kakor so navedene v členu 6(1)(c) Direktive (EU) 2016/798, ki jih nacionalni varnostni organi uporabljajo za nadzor upravljanja varnosti prevoznikov v železniškem prometu, potem ko jim je bilo dodeljeno enotno varnostno spričevalo, ter upravljavcev infrastrukture, potem ko jim je bilo dodeljeno varnostno pooblastilo.

Člen 2

Opredelitev

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)	„organ za izdajo varnostnih spričeval“ pomeni organ, ki je pristojen za izdajo enotnega varnostnega spričevala, bodisi Agencijo bodisi nacionalni varnostni organ;

(b)	„preostali pomislek“ pomeni manjšo težavo, ugotovljeno med ocenjevanjem vloge za enotno varnostno spričevalo ali za varnostno pooblastilo, ki ne preprečuje njune izdaje in katere preučitev se lahko preloži na čas poznejšega nadzora.

Člen 3

Nadzorni postopek

1. Nacionalni varnostni organi uporabljajo nadzorni postopek iz Priloge I.

2. Nacionalni varnostni organi določijo notranje ureditve ali postopke za upravljanje nadzornega postopka.

3. Nacionalni varnostni organi za namene nadzora sprejmejo dovoljenja, priznanja ali potrdila za proizvode ali storitve, ki jih predložijo prevozniki v železniškem prometu in upravljavci infrastrukture ali njihovi pogodbeni izvajalci, partnerji ali dobavitelji, ki so izdana v skladu z ustreznim pravom Unije, kot dokaz, da so prevozniki v železniškem prometu in upravljavci infrastrukture sposobni izpolniti ustrezne zahteve, opredeljene v Delegirani uredbi Komisije (EU) 2018/762 (8).

Člen 4

Tehnike nadzora

Nacionalni varnostni organi sprejmejo ustrezne tehnike, kot so presoje in inšpekcijski pregledi, ter pri načrtovanju svojih nadzornih dejavnosti izberejo najustreznejše.

Člen 5

Povezave med nadzorom in ocenjevanjem

1. Nacionalni varnostni organ, ki izvaja nadzorne dejavnosti, uporablja in po potrebi izmenjuje informacije o uspešnosti sistema upravljanja varnosti, zbrane med svojimi nadzornimi dejavnostmi, za potrebe obnove ali posodobitve enotnega varnostnega spričevala ali varnostnih pooblastil.

2. V primerih, kadar nacionalni varnostni organ iz odstavka 1 ni odgovoren za izdajo enotnega varnostnega spričevala ali varnostnega pooblastila, se po prejemu vloge za posodobitev ali podaljšanje takoj uskladi z Agencijo, ki deluje kot organ za izdajo varnostnih spričeval, ali, v primeru čezmejnih infrastruktur, na njihovo zahtevo z zadevnim nacionalnim varnostnim organom.

Na podlagi rezultatov usklajevanja iz prvega pododstavka nacionalni varnostni organ opredeli in zbere informacije, pomembne za ocenjevanje, ali je sistem upravljanja varnosti prevoznikov v železniškem prometu ali upravljavcev infrastrukture učinkovit, pri čemer vključujejo vsaj:

(a)	opis pomembnih neskladnosti, ki lahko vplivajo na uspešno zagotavljanje varnosti ali ustvarijo resna varnostna tveganja, ali če so med nadzornimi dejavnostmi od prejšnjega ocenjevanja ugotovljena kakršna koli druga problematična področja;

(b)

stanje akcijskega načrta (ali načrtov), ki so ga prevozniki v železniškem prometu ali upravljavci infrastrukture pripravili, da bi odpravili vse pomembne neskladnosti in uredili vsa druga problematična področja iz točke (a), ter ustrezne ukrepe, ki jih je nacionalni varnostni organ sprejel za reševanje teh vprašanj;

(c)	pregled nad uspešnostjo na področju zagotavljanja varnosti posameznih prevoznikov v železniškem prometu ali upravljavcev infrastrukture, ki delujejo v njegovi državi članici;

(d)	stanje akcijskega načrta (ali načrtov), ki so ga prevozniki v železniškem prometu ali upravljavci infrastrukture pripravili, da bi odpravili preostale pomisleke iz prejšnjega ocenjevanja.

Člen 6

Usposobljenost osebja, ki je vključeno v nadzor

1. Nacionalni varnostni organi zagotovijo, da ima osebje, vključeno v nadzor, naslednje usposobljenosti:

(a)	poznavanje ustreznega regulativnega okvira, ki se nanaša na nadzor;

(b)	poznavanje delovanja železniškega sistema;

(c)	ustrezno raven kritične analize;

(d)	izkušnje na področju nadzora sistema upravljanja varnosti ali podobnega sistema upravljanja v železniškem sektorju ali sistema upravljanja varnosti v sektorju z enakovrednimi operativnimi in tehničnimi izzivi;

(e)	znanje in izkušnje na področju opravljanja razgovorov;

(f)	reševanje težav, komuniciranje in delo v skupini.

2. V primeru dela v skupini je lahko usposobljenost porazdeljena med člani skupine.

3. Za zagotovitev pravilne uporabe odstavka 1 nacionalni varnostni organi vzpostavijo sistem upravljanja usposobljenosti, ki vključuje:

(a)	opredelitev profila usposobljenosti za vsako delovno mesto, položaj ali funkcijo;

(b)	zaposlovanje osebja v skladu z uveljavljenimi profili usposobljenosti;

(c)	ohranjanje, razvoj in ocenjevanje usposobljenosti osebja v skladu z uveljavljenimi profili usposobljenosti.

Člen 7

Merila za odločanje

1. Nacionalni varnostni organ oblikuje in objavi merila za odločanje o tem, kako ocenjuje pravilno uporabo sistema upravljanja varnosti s strani prevoznika v železniškem prometu ali upravljavca infrastrukture ter uspešnost sistema upravljanja varnosti pri nadziranju varnostnih tveganj, povezanih z dejavnostmi prevoznika v železniškem prometu ali upravljavca infrastrukture.

Ta merila vključujejo informacije o tem, kako nacionalni varnostni organ upravlja in ravna z neskladnostmi, ki so bile ugotovljene v sistemu upravljanja varnosti prevoznika v železniškem prometu in upravljavca infrastrukture.

2. Nacionalni varnostni organ sprejme in objavi postopek, s katerim prevoznikom v železniškem prometu, upravljavcem infrastrukture in drugim zainteresiranim stranem podrobno opredeli, kako lahko predložijo pritožbo na sklepe, ki izhajajo iz nadzornih dejavnosti.

Člen 8

Usklajevanje med nacionalnimi varnostnimi organi in sodelovanje z drugimi organi ali telesi

1. Nacionalni varnostni organi, vključeni v nadzor upravljavca infrastrukture s čezmejno infrastrukturo ali prevoznika v železniškem prometu, ki deluje v več kot eni državi članici, usklajujejo svoje pristope do nadzora v skladu s členom 17(7) in (9) Direktive (EU) 2016/798.

Po dodelitvi varnostnega pooblastila ali enotnega varnostnega spričevala se nacionalni varnostni organi nemudoma odločijo, kateri od njih bo imel vodilno vlogo pri usklajevanju pravilne uporabe in uspešnosti sistema upravljanja varnosti, in sicer brez poseganja v obveznosti nacionalnih varnostnih organov iz točk (d) in (j) člena 16(2) in člena 17 Direktive (EU) 2016/798.

2. Za namene odstavka 1 nacionalni varnostni organi oblikujejo dogovore na podlagi okvira za usklajeni in skupni nadzor iz Priloge II.

3. Nacionalni varnostni organi skupaj z nacionalnimi preiskovalnimi organi, certifikacijskimi organi za subjekte, zadolžene za vzdrževanje, in drugimi pristojnimi organi oblikujejo dogovore o sodelovanju.

Člen 9

Razveljavitev

Uredba (EU) št. 1077/2012 se razveljavi z učinkom od 16. junija 2019.

Člen 10

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 16. junija 2019. Vendar se člena 5(2) ter 8(1) in (2) uporabljata od 16. junija 2020 za tiste države članice, ki so Agencijo in Komisijo v skladu s členom 33(2) Direktive (EU) 2016/798 uradno obvestile, da so podaljšale obdobje za prenos navedene direktive.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 16. februarja 2018

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 138, 26.5.2016, str. 102.

(2) Izvedbeni sklep Komisije z dne 1. septembra 2016 o mandatu Agenciji Evropske unije za železnice za revizijo skupnih varnostnih metod ocenjevanja skladnosti in skupnih varnostnih metod za nadzor ter razveljavitvi Izvedbenega sklepa C(2014) 1649 final (C(2016) 5504 final).

(3) Uredba Komisije (EU) št. 1158/2010 z dne 9. decembra 2010 o skupni varnostni metodi ocenjevanja skladnosti z zahtevami za pridobitev železniških varnostnih spričeval (UL L 326, 10.12.2010, str. 11).

(4) Uredba Komisije (EU) št. 1169/2010 z dne 10. decembra 2010 o skupni varnostni metodi ocenjevanja skladnosti z zahtevami za pridobitev železniškega varnostnega pooblastila (UL L 327, 11.12.2010, str. 13).

(5) Uredba Komisije (EU) št. 1077/2012 z dne 16. novembra 2012 o skupni varnostni metodi za nadzor, ki ga izvajajo nacionalni varnostni organi po izdaji varnostnega spričevala ali varnostnega pooblastila (UL L 320, 17.11.2012, str. 3).

(6) Direktiva 2012/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o vzpostavitvi enotnega evropskega železniškega območja (UL L 343, 14.12.2012, str. 32).

(7) Direktiva 2004/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o varnosti na železnicah Skupnosti ter o spremembi Direktive Sveta 95/18/ES o izdaji licence prevoznikom v železniškem prometu in Direktive 2001/14/ES o dodeljevanju železniških infrastrukturnih zmogljivosti, naložitvi uporabnin za uporabo železniške infrastrukture in podeljevanju varnostnega spričevala (Direktiva o varnosti na železnici) (UL L 164, 30.4.2004, str. 44).

(8) Delegirana uredba Komisije (EU) 2018/762 z dne 8. marca 2018 o vzpostavitvi skupnih varnostnih metod za zahteve sistema varnega upravljanja v skladu z Direktivo (EU) 2016/798 Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi uredb Komisije (EU) št. 1158/2010 in (EU) št. 1169/2010 (glej stran 26 tega Uradnega lista).

PRILOGA I

Nadzorni postopek iz člena 3

1. SPLOŠNO

Nacionalni varnostni organ razvije strukturiran in pregleden postopek za celotno dejavnost, pri katerem se upoštevajo elementi, navedeni v nadaljevanju. To zagotavlja, da je nadzorni postopek iterativen in upošteva potrebo po stalni izboljšavi, kakor je ponazorjeno v diagramu v Dodatku.

2. OBLIKOVANJE STRATEGIJE IN NAČRTOV NADZORA

Nacionalni varnostni organ:

(a)

zbira in analizira podatke/informacije iz različnih virov kot vhodne podatke za strategijo in načrt oziroma načrte. Viri lahko vključujejo informacije, zbrane pri ocenjevanju sistema upravljanja varnosti, rezultate preteklih nadzornih dejavnosti, informacije iz avtorizacij podsistemov ali vozil, poročila o nesrečah/priporočila nacionalnih preiskovalnih organov, druga poročila ali podatki o nesrečah/incidentih, letna poročila prevoznika v železniškem prometu ali upravljavca infrastrukture o varnosti za nacionalni varnostni organ, letna poročila subjektov, zadolženih za vzdrževanje, o vzdrževanju, pritožbe udeležencev javnih in drugih zadevnih virov;

(b)	v strategiji nadzora določa področja tveganja za ciljne nadzorne dejavnosti, vključno s tistimi, ki izhajajo iz integracije in upravljanja s človeškimi in organizacijskimi dejavniki, kjer je to pomembno;

(c)	oblikuje načrt oziroma načrte nadzora, s prikazom vpliva na strategijo nadzora med življenjskim ciklom veljavnega enotnega varnostnega spričevala in varnostnih pooblastil;

(d)	pripravi začetno oceno sredstev, potrebnih za doseganje želenega učinka načrta oziroma načrtov glede na določena ciljna področja;

(e)	dodeljuje sredstva za doseganje želenega učinka načrta oziroma načrtov;

(f)	v strategiji in načrtih nadzora obravnava vse zadeve v zvezi s čezmejnimi dejavnostmi in infrastrukturami s pomočjo koordinacije z drugim nacionalnim varnostnim organom (ali organi).

3. OBVEŠČANJE O STRATEGIJI IN NAČRTIH NADZORA

Nacionalni varnostni organ:

(a)	obvešča zadevne prevoznike v železniškem prometu ali upravljavce infrastrukture ter, kadar je to primerno, tudi druge zainteresirane strani o splošnih ciljih strategije nadzora in splošni razlagi načrta oziroma načrtov;

(b)	zagotavlja zadevnim prevoznikom v železniškem prometu ali upravljavcem infrastrukture splošno razlago izvedbe načrta oziroma načrtov nadzora.

4. IZVAJANJE DEJAVNOSTI NADZORA

Nacionalni varnostni organ:

(a)	dosega želeni učinek načrta oziroma načrtov;

(b)	ustrezno ukrepa v primeru, da prevoznik v železniškem prometu ali upravljavec infrastrukture ne izpolnjuje svojih pravnih obveznosti, tako da po potrebi med drugim izdaja nujna varnostna opozorila ter uporablja začasne varnostne ukrepe;

(c)	ocenjuje, v kolikšni meri je v določenem časovnem obdobju prevoznik v železniškem prometu ali upravljavec infrastrukture ustrezno pripravil in izvedel akcijski načrt oziroma načrte za odpravljanje kakršne koli neskladnosti ali preostalih pomislekov;

(d)	dokumentira rezultate svojih nadzornih dejavnosti.

5. REZULTATI DEJAVNOSTI NADZORA

Nacionalni varnostni organ:

(a)

si z zadevnim prevoznikom v železniškem prometu ali upravljavcem infrastrukture izmenjuje rezultate svojih dejavnosti nadzora, vključno z ugotavljanjem področij neskladnosti s strani upravljavca infrastrukture ali prevoznika v železniškem prometu ali katerih koli področjih dobre prakse za izboljšanje varnosti;

(b)	ima pregled nad uspešnostjo na področju varnosti posameznih prevoznikov v železniškem prometu ali upravljavcev infrastrukture, ki delujejo v njegovi državi članici;

(c)	objavlja in obvešča zadevne zainteresirane strani o svojem pogledu na splošno uspešnost na področju v državi članici;

(d)	objavlja in obvešča zadevne zainteresirane strani o svojem pogledu na uspešnost varnostnega regulativnega okvira;

(e)

uporablja in po potrebi izmenjuje informacije o uspešnosti sistema varnega upravljanja, zbrane med nadzorom prevoznikov v železniškem prometu ali upravljavcev infrastrukture, preden ponovno oceni vlogo za posodobitev ali podaljšanje enotnega varnostnega spričevala ali varnostnega pooblastila, z Agencijo, ki deluje kot organ za izdajo varnostnih spričeval, ali, v primeru čezmejnih infrastruktur, z zadevnim nacionalnim varnostnim organom;

(f)	po potrebi sprejme izvršilne ukrepe, določi, ali je treba omejiti ali preklicati enotno varnostno spričevalo ali varnostno pooblastilo, ter v primerih, kadar ni odgovoren za izdajo enotnega varnostnega spričevala ali varnostnega pooblastila, o tem obvesti pristojni organ.

6. PREGLEDOVANJE DEJAVNOSTI NADZORA

Na podlagi zbranih informacij ter izkušenj, pridobljenih med dejavnostmi nadzora, ter uspešnosti na področju zagotavljanja varnosti tako na individualni ravni kot na ravni države članice, nacionalni varnostni organ redno:

(a)	pregleduje strategijo in načrte nadzora, da bi preveril ustreznost prvotne ciljne dejavnosti, uporabe podatkov/informacij iz različnih virov, rezultatov nadzora in dodelitve virov, ter pri tem po potrebi spreminja prednostne naloge;

(b)	po potrebi revidira načrt oziroma načrte in preuči vpliv sprememb na strategijo nadzora;

(c)	po potrebi svoji državi članici posreduje svoje poglede in vse predloge za odpravo pomanjkljivosti varnostnega regulativnega okvira.

Dodatek

Izvrševanje, spodbujanje in/ali razvoj varnostnega regulativnega okvira

Rezultati nadzora

Uspešnost splošne varnosti v državah članicah

Uspešnost varnostnega regulativnega okvira

Potrebni ukrepi?

Razvija in izvaja akcijske načrte

Ustrezno ukrepa

Neskladnosti?

Ustrezne informacije o uspešnosti sistema upravljanja varnosti

Skupni cilji nadzorne strategije, splošna razlaga nadzornih načrtov in razlaga izvedbe teh načrtov

Razvija nadzorno strategijo in načrte ter usklajuje nadzorne dejavnosti z drugimi nacionalnimi varnostnimi organi

Druge ustrezne informacije

Rezultati predhodnega nadzora

Zbira in analizira informacije

Podatki o nesrečah ali incidentih

Nacionalni varnostni organ, ki izvaja nadzor

Preiskovalna poročila

Letno varnostno poročilo s strani prevoznika v železniškem prometu in upravljavca infrastrukture

Ovrednoti ustreznost in uspešnost akcijskih načrtov

Ocenjuje uspešnost na področju varnosti

Dokumentira rezultate nadzora

Dosega želeni učinek načrtov

Pregledovanje nadzornih dejavnosti

Ugotavlja področja tveganja

Informacije, zbrane med ocenjevanjem varnosti

Prevoznik v železniškem prometu ali upravljavec infrastrukture

Agencija ali ustrezni nacionalni varnostni organ

PRILOGA II

Okvir za usklajeni in skupni nadzor iz člena 8(2)

Zadevni nacionalni varnostni organi oblikujejo dogovore na podlagi naslednjih načel in posebnih elementov:

1.	Dogovor o tem, kateri prevozniki v železniškem prometu in upravljavci infrastrukture delujejo tako, da potrebujejo usklajeni ali skupni nadzor.

2.	Dogovor o skupnem jeziku (jezikih) in stopnji tajnosti informacij, ki se uporabljajo za njihove dogovore o sodelovanju.

Dogovor o tem, katere informacije se izmenjujejo, in časovni razpored za izmenjavo:

(a)	izmenjava ustreznih informacij o prevoznikih v železniškem prometu in upravljavcih infrastrukture iz točke 1 ter rezultatov njihovih dejavnosti ocenjevanja;

(b)	po potrebi zagotovitev kopij varnostnih pooblastil;

(c)	izmenjava rezultatov povezanih nadzornih dejavnosti, vključno s sklepi in ukrepi o izvrševanju, kadar je to ustrezno;

(d)	izmenjava informacij o uspešnosti na področju zagotavljanja varnosti prevoznikov v železniškem prometu in upravljavcev infrastrukture, določenih v skladu s točko 1, v vsaki državi članici.

Izmenjava meril za odločanje:

(a)	izmenjava informacij o tem, kako vsak nacionalni varnostni organ v okviru svojega načrta nadzora usmerja svoje dejavnosti na vsakega zadevnega prevoznika v železniškem prometu in upravljavca infrastrukture;

(b)	vzpostavitev dialoga med ustreznimi nacionalnimi varnostnimi organi o predlaganem odzivu pri soočanju s pomembnimi vrzelmi glede skladnosti.

Usklajevanje:

(a)	izmenjava obstoječih strategij in načrtov nadzora;

(b)	ugotovitev skupnih interesov in/ali vprašanj;

(c)	učinkovito načrtovanje individualnih, usklajenih in skupnih pobud brez povzročanja nepotrebnih neprijetnosti za prevoznike v železniškem prometu in upravljavce infrastrukture ter brez prekrivanja na področju uporabe teh pobud.

6.	Po potrebi dogovor o tem, kateri nacionalni varnostni organ (ali organi) bi moral spremljati ukrepe, namenjene reševanju preostalih pomislekov, preloženih zaradi nadzora.

Dogovor o tem, na katera področja se je treba usmeriti usklajeno ali skupaj:

(a)	opredelitev ključnih tveganj za prevoznike v železniškem prometu ali upravljavce infrastrukture, ki bi jih morali nacionalni varnostni organi obravnavati usklajeno in skupaj;

(b)	po potrebi dogovor o tem, kateri nacionalni varnostni organ bo vodil dejavnosti o posameznih zadevah, in sicer na podlagi uveljavljenih meril;

(c)	po potrebi dogovor o vrstah skupnih dejavnosti nadzora;

(d)	dogovor o tem, kako bi bilo treba prevoznike v železniškem prometu in upravljavce infrastrukture seznaniti o dogovorih in sporazumih nacionalnih varnostnih organov.

Izmenjava dobre prakse:

(a)	priprava ureditev za redno pregledovanje in usklajevanje dejavnosti nadzora za zadevne prevoznike v železniškem prometu in upravljavce infrastrukture;

(b)	priprava ureditev za ocenjevanje uspešnosti usklajevanja in sodelovanja med nacionalnimi varnostnimi organi, vključno z Agencijo, kot je ustrezno.

25.5.2018

Uradni list Evropske unije

L 129/26

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/762

z dne 8. marca 2018

o vzpostavitvi skupnih varnostnih metod za zahteve sistema upravljanja varnosti v skladu z Direktivo (EU) 2016/798 Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi Uredbe Komisije (EU) št. 1158/2010 in Uredbe Komisije (EU) št. 1169/2010

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive (EU) 2016/798 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o varnosti na železnici (1) in zlasti člena 6(6) Direktive,

ob upoštevanju priporočila ERA-REC-115-REC Agencije Evropske unije za železnice, ki je bilo Komisiji predloženo 9. marca 2017, o reviziji skupnih varnostnih metod za ocenjevanje skladnosti in skupnih varnostnih metod za nadzor,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Skupne varnostne metode opisujejo, kako se ocenjujejo stopnje varnosti in doseganje varnostnih ciljev ter skladnost z drugimi zahtevami glede varnosti.

(2)

(3)

Z izvedbenim sklepom z dne 1. septembra 2016 (2) je Komisija v skladu s členom 6(2) Direktive (EU) 2016/798 podelila mandat Agenciji Evropske unije za železnice (v nadaljevanju: Agencija), da revidira Uredbe Komisije (EU) št. 1158/2010 (3), (EU) št. 1169/2010 (4) in (EU) št. 1077/2012 (5). Za izvedbo mandata Komisije je Agencija 9. marca 2017 izdala priporočilo skupaj s poročilom o rezultatih posvetovanj z nacionalnimi varnostnimi organi, socialnimi partnerji in uporabniki ter poročilo o oceni učinka spremenjenih skupnih varnostnih metod, ki jih je treba sprejeti. Komisija je preučila priporočilo Agencije in preverila izvedbo mandata, kot je navedeno v členu 6(4) Direktive (EU) 2016/798.

(4)

Namen sistema upravljanja varnosti je zagotoviti, da prevozniki v železniškem prometu in upravljavci infrastrukture dosežejo poslovne cilje na varen način. Sistem upravljanja varnosti je pogosto povezan z drugimi sistemi upravljanja, z namenom povečanja splošne uspešnosti organizacije in zmanjšanja stroškov ter porazdelitve prizadevanj na vse ravni organizacije. V ta namen se skupni okvir strukture ISO na visoki ravni (6) uporablja za funkcijsko združitev zahtev sistema upravljanja varnosti, kot je določeno v členu 9 Direktive (EU) 2016/798. Ta okvir tudi lajša razumevanje in uporabo procesnega pristopa pri prevoznikih v železniškem prometu in upravljavcih infrastrukture pri razvijanju, izvajanju, vzdrževanju in neprestanem izboljšanju svojega sistema upravljanja varnosti.

(5)	Ko prosilec pridobi enotno varnostno spričevalo ali varnostno pooblastilo, bi moral nadaljevati z uporabo sistema upravljanja varnosti, kot je določeno v členu 9 Direktive (EU) 2016/798.

(6)

Človeško ravnanje ima osrednjo vlogo pri varnem in učinkovitem obratovanju železnic. V primeru, da se to ravnanje šteje za dejavnik, ki je prispeval k nesreči ali incidentu, je možno, da so organizacijski dejavniki, kot je delovna obremenitev ali opredelitev delovnega mesta, vplivali na ravnanje ter s tem poslabšali uspešnost in posledice nesreče ali incidenta. Zato je nujno, da prevozniki v železniškem prometu in upravljavci infrastrukture uporabljajo sistematičen pristop pri podpiranju uspešnosti ljudi ter upravljanju s človeškimi in organizacijskimi dejavniki v sistemu upravljanja varnosti.

(7)

Način, kako se varnost v organizaciji dojema, vrednoti in razvršča, odraža dejansko zavezanost k varnosti na vseh ravneh organizacije. Zato je za prevoznike v železniškem prometu in upravljavce infrastrukture pomembno tudi, da opredelijo ukrepe in ravnanje, ki lahko oblikujejo pozitivno kulturo varnosti, in da s sistemom upravljanja varnosti spodbujajo to kulturo medsebojnega zaupanja, samozavesti in učenja, pri čemer se osebje spodbuja, da prispeva k razvoju varnosti tako, da prijavi nevarne dogodke in zagotavlja informacije v zvezi z varnostjo.

(8)

Sistem upravljanja varnosti bi moral upoštevati dejstvo, da so Direktiva Sveta 89/391/EGS (7) in njene relevantne posamezne direktive v celoti uporabne za zaščito zdravja in varnosti delavcev v načrtovanju, obratovanju in vzdrževanju železnic. Organ za izdajo nima drugih odgovornosti in nalog kot preverjanje, ali je prosilec za enotno varnostno spričevalo ali varnostno pooblastilo upošteval zdravstvena in varnostna tveganja. Odgovornost za preverjanje skladnosti z Direktivo 89/391/EGS se še vedno lahko podeli drugim pristojnim organom, ki jih imenujejo države članice.

(9)	Sistem upravljanja varnosti bi moral, kjer je ustrezno, upoštevati morebitna dodatna tveganja, ki nastanejo pri železniškem prevozu nevarnega blaga, in s tem tudi Direktivo 2008/68/ES Evropskega parlamenta in Sveta (8).

(10)	Uredbi (EU) št. 1158/2010 in (EU) št. 1169/2010 bosta zastareli in bi ju zato morala nadomestiti ta uredba.

(11)

Kar zadeva varnostna spričevala, iz člena 10(15) Direktive (EU) 2016/798 izhaja, da lahko nacionalni varnostni organ zahteva, da se varnostna spričevala revidirajo, ko se bistveno spremeni varnostni regulativni okvir. Spremembe, ki izvirajo iz člena 9 Direktive (EU) 2016/798 in te uredbe, niso bistvene, čeprav so relevantne in pomembne. Zato bi se Uredba (EU) št. 1158/2010 morala uporabljati za varnostna spričevala, izdana v skladu z Direktivo 2004/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta (9), in sicer do datuma njihovega poteka. Iz istega razloga je tudi pomembno preložiti razveljavitev Uredbe (EU) št. 1158/2010 do konca zadnjega dneva obdobja, v katerem jo lahko nacionalni varnostni organi še uporabljajo za namene nadzora. Poleg tega se v skladu z Direktivo (EU) 2016/798 za obstoječa varnostna spričevala še naprej uporablja Direktiva 2004/49/ES, na kateri temelji Uredba (EU) št. 1158/2010.

(12)

Kar zadeva varnostna pooblastila, iz drugega pododstavka člena 12(2) Direktive (EU) 2016/798 izhaja, da lahko nacionalni varnostni organ zahteva, da se varnostna pooblastila revidirajo, ko se bistveno spremeni varnostni regulativni okvir. Spremembe, ki izvirajo iz člena 9 Direktive (EU) 2016/798 in te uredbe, niso bistvene, čeprav so relevantne in pomembne. Zato bi se Uredba (EU) št. 1169/2010 morala uporabljati za varnostna pooblastila, izdana v skladu z Direktivo 2004/49/ES, in sicer do datuma njihovega poteka. Iz istega razloga je tudi pomembno preložiti razveljavitev Uredbe (EU) št. 1169/2010 do konca zadnjega dneva obdobja, v katerem jo lahko nacionalni varnostni organi še uporabljajo za namene nadzora –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

1. Ta uredba oblikuje skupne varnostne metode v zvezi z zahtevami za sisteme upravljanja varnosti, ki se nanašajo na prevoznike v železniškem prometu in upravljavce infrastrukture, kot je določeno v točki (f) člena 6(1) Direktive (EU) 2016/798.

2. Ta uredba se uporablja za enotna varnostna spričevala in varnostna pooblastila, izdana na podlagi Direktive (EU) 2016/798.

Člen 2

Opredelitev

Za namene te uredbe „organ za izdajo varnostnih spričeval“ pomeni organ, odgovoren za izdajo enotnega varnostnega spričevala, ki je bodisi Agencija bodisi nacionalni varnostni organ.

Člen 3

Zahteve za sisteme upravljanja varnosti, ki se nanašajo na prevoznike v železniškem prometu

Prevozniki v železniškem prometu vzpostavijo sisteme upravljanja varnosti v skladu z zahtevami iz Priloge I.

Navedene zahteve za sisteme upravljanja varnosti se uporabljajo za enotna varnostna spričevala iz člena 10 Direktive (EU) 2016/798 za namene ocene vlog in nadzora.

Člen 4

Zahteve za sisteme upravljanja varnosti, ki se nanašajo na upravljavce infrastrukture

Upravljavci infrastrukture vzpostavijo sisteme upravljanja varnosti v skladu z zahtevami iz Priloge II.

Navedene zahteve za sisteme upravljanja varnosti se uporabljajo za varnostna pooblastila iz člena 12 Direktive (EU) 2016/798 za namene ocene vlog in nadzora.

Člen 5

Razveljavitev

Uredbi (EU) št. 1158/2010 in (EU) št. 1169/2010 se s 16. junijem 2025 razveljavita.

Člen 6

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 8. marca 2018

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 138, 26.5.2016, str. 102.

(6) Direktive ISO/IEC, del 1, konsolidirano dopolnilo 2016, priloga SL, dodatek 2.

(7) Direktiva Sveta 89/391/EGS z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu (UL L 183, 29.6.1989, str. 1).

(8) Direktiva 2008/68/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. septembra 2008 o notranjem prevozu nevarnega blaga (UL L 260, 30.9.2008, str. 13).

(9) Direktiva 2004/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o varnosti na železnicah Skupnosti ter o spremembi Direktive Sveta 95/18/ES o izdaji licence prevoznikom v železniškem prometu in Direktive 2001/14/ES o dodeljevanju železniških infrastrukturnih zmogljivosti, naložitvi uporabnin za uporabo železniške infrastrukture in podeljevanju varnostnega spričevala (Direktiva o varnosti na železnici) (UL L 164, 30.4.2004, str. 44).

PRILOGA I

Zahteve za sisteme upravljanja varnosti, ki se nanašajo na prevoznike v železniškem prometu

1. ORGANIZACIJSKA ZASNOVA

1.1 Organizacija:

(a)	opiše vrsto, velikost in področje delovanja;

(b)	opredeli resna tveganja za varnost, ki izvirajo iz obratovanja železnic bodisi s strani organizacije same bodisi s strani izvajalcev, partnerjev ali dobaviteljev pod njenim nadzorom;

(c)	opredeli zainteresirane strani (npr. regulativna telesa, organe, upravljavce infrastrukture, izvajalce, dobavitelje, partnerje), vključno s tistimi izven železniškega sistema in pomembnimi za sistem upravljanja varnosti;

(d)	opredeli in pri zainteresiranih straneh iz točke (c) ohranja pravne ter druge zahteve, povezane z varnostjo;

(e)	zagotovi, da se zahteve iz točke (d) upoštevajo pri razvoju, izvajanju in vzdrževanju sistema upravljanja varnosti;

(f)	opiše obseg sistema upravljanja varnosti in navede, kateri del poslovanja je vanj vključen ali ne ter pri tem upošteva zahteve iz točke (d).

2. VODENJE

2.1 Vodenje in zavezanost

2.1.1 Najvišje vodstvo izkaže vodstvene sposobnosti in zavezanost k razvoju, izvajanju, vzdrževanju in stalnemu izboljševanju sistema upravljanja varnosti, tako da:

(a)	prevzema celotno odgovornost za varnost;

(b)	z ukrepi in v odnosu do osebja in izvajalcev zagotavlja zavezanost k varnosti z upravljanjem na različnih ravneh organizacije;

(c)	zagotavlja, da so varnostna politika in varnostni cilji oblikovani, razumljivi in skladni s strateško usmeritvijo organizacije;

(d)	zagotavlja vključitev zahtev za sistem upravljanja varnosti v poslovne procese organizacije;

(e)	zagotavlja razpoložljivost virov, potrebnih za sistem upravljanja varnosti;

(f)	zagotavlja, da je sistem upravljanja varnosti uspešen pri nadziranju varnostnih tveganj, ki jih povzroča organizacija;

(g)	spodbuja osebje k doseganju skladnosti z zahtevami za sistem upravljanja varnosti;

(h)	spodbuja stalno izboljševanje sistema upravljanja varnosti;

(i)	zagotavlja, da se varnost upošteva pri opredelitvi in upravljanju s poslovnimi tveganji organizacije in pojasni, kako bo navzkrižje med varnostjo in drugimi poslovnimi cilji odkrito ter odpravljeno;

(j)	spodbuja pozitivno kulturo varnosti.

2.2 Varnostna politika

2.2.1 Najvišje vodstvo pripravi dokument z opisom varnostne politike organizacije, ki:

(a)	ustreza vrsti organizacije in velikosti obratovanja železnic;

(b)	ga odobri glavni direktor organizacije (ali predstavnik oziroma predstavniki najvišjega vodstva);

(c)	se ga aktivno izvaja, o njem se obvesti celotno osebje in se mu ga da na razpolago.

2.2.2 Varnostna politika:

(a)	vključuje zavezanost k izpolnitvi vseh pravnih in drugih zahtev, povezanih z varnostjo;

(b)	zagotavlja okvir za določitev varnostnih ciljev in oceno uspešnosti organizacije na področju varnosti z vidika teh ciljev;

(c)	vključuje zavezanost k nadzoru nad varnostnimi tveganji, ki izvirajo iz lastnih dejavnosti in dejavnosti drugih;

(d)	vključuje zavezanost k stalnemu izboljševanju sistema upravljanja varnosti;

(e)	se vzdržuje v skladu s poslovno strategijo in oceno uspešnosti organizacije na področju varnosti.

2.3 Organizacijske vloge, odgovornosti in pristojnosti

2.3.1 Odgovornosti in pristojnosti osebja z vlogami, ki vplivajo na varnost (vključno z vodstvom in drugimi osebjem, vključenim v naloge, povezane z varnostjo), se opredelijo na vseh ravneh organizacije, dokumentirajo in dodelijo, osebje pa se o njih obvesti.

2.3.2 Organizacija zagotovi, da ima osebje, ki so mu podeljene naloge v zvezi z varnostjo, pristojnost, znanje in ustrezne vire za izvajanje nalog, ne da jih pri tem ovirajo dejavnosti iz drugih poslovnih funkcij.

2.3.3 Podelitev odgovornosti za naloge v zvezi z varnostjo se dokumentira ter se o njih obvesti zadevno osebje, katero mora le-te sprejeti in razumeti.

2.3.4 Organizacija opiše dodelitev vlog iz odstavka 2.3.1 poslovnim funkcijam v organizaciji in, kjer je ustrezno, izven organizacije (glej 5.3 Izvajalci, partnerji in dobavitelji).

2.4 Posvetovanja z osebjem in drugimi stranmi

2.4.1 Z osebjem, predstavniki osebja in zunanjimi zainteresiranimi stranmi se, kot je ustrezno in po potrebi, izvaja posvetovanje glede razvoja, vzdrževanja in izboljšanja sistema upravljanja varnosti v delih, za katere so odgovorni, vključno z varnostnimi vidiki operativnih postopkov.

2.4.2 Organizacija spodbuja posvetovanja z osebjem tako, da zagotavlja metode in načine za vključitev osebja, dokumentiranje mnenja osebja in posredovanje povratnih informacij v zvezi z mnenjem osebja.

3. NAČRTOVANJE

3.1 Ukrepi za obravnavo tveganj

3.1.1 Ocena tveganj

3.1.1.1 Organizacija:

(a)

opredeli in analizira vsa obratovalna, organizacijska in tehnična tveganja, ki so relevantna za vrsto, velikost in področje delovanja organizacije. Takšna tveganja vključujejo tveganja, ki izvirajo iz človeških in organizacijskih dejavnikov, kot so delovna obremenitev, vrsta dela, utrujenost ali ustreznost postopkov in aktivnosti drugih zainteresiranih strani (glej 1. Organizacijska zasnova);

(b)	oceni tveganja iz točke (a) z uporabo ustreznih metod ocenjevanja tveganj;

(c)	razvije in uvede varnostne ukrepe z opredelitvijo pripadajočih odgovornosti (glej 2.3 Organizacijske vloge, odgovornosti in pristojnosti);

(d)	razvije sistem za spremljanje uspešnosti varnostnih ukrepov (glej 6.1 Spremljanje);

(e)

pri deljenih tveganjih in uvedbi primernih varnostnih ukrepov prizna potrebo po sodelovanju z drugimi zainteresiranimi stranmi (kot so prevozniki v železniškem prometu, upravljavci infrastrukture, proizvajalci, izvajalci storitev vzdrževanja, subjekti, zadolženi za vzdrževanje, imetniki železniških vozil, ponudniki storitev in subjekti za nabave), kot je ustrezno;

(f)	obvešča osebje in vpletene zunanje strani o tveganjih (glej 4.4 Informacije in sporočanje).

3.1.1.2 Pri oceni tveganj organizacija upošteva potrebo po določitvi, zagotovitvi in ohranitvi varnega delovnega okolja, ki ustreza veljavni zakonodaji, zlasti Direktivi 89/391/EGS.

3.1.2 Načrtovanje sprememb

3.1.2.1 Organizacija opredeli morebitna varnostna tveganja in ustrezne varnostne ukrepe (glej 3.1.1 Ocena tveganj) pred izvedbo spremembe (glej 5.4 Upravljanje sprememb) v skladu s postopkom upravljanja tveganj iz Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 402/2013 (1), vključno z obravnavo varnostnih tveganj zaradi same spremembe procesa.

3.2 Varnostni cilji in načrtovanje

3.2.1 Organizacija oblikuje varnostne cilje za zadevne funkcije na zadevnih ravneh za vzdrževanje in, kjer je razumno izvedljivo, izboljšanje uspešnosti organizacije na področju varnosti.

3.2.2 Varnostni cilji:

(a)	so skladni z varnostno politiko in strateškimi cilji organizacije (kjer je ustrezno);

(b)	so povezani s prednostnimi tveganji, ki vplivajo na uspešnost organizacije na področju varnosti;

(c)	so merljivi;

(d)	upoštevajo veljavne pravne in druge zahteve;

(e)	se pregledajo z vidika dosežkov in po potrebi revidirajo;

(f)	so vključeni v obveščanje.

3.2.3 Organizacija ima načrt z opisom, kako bo dosegla varnostne cilje.

3.2.4 Organizacija opiše strategijo in načrte za spremljanje doseganja varnostnih ciljev (glej 6.1 Spremljanje).

4. PODPORA

4.1 Viri

4.1.1 Organizacija zagotovi vire, vključno z usposobljenim osebjem ter učinkovito in uporabno opremo, potrebne za vzpostavitev, izvajanje, vzdrževanje in stalno izboljševanje sistema upravljanja varnosti.

4.2 Usposobljenost

4.2.1 Sistem upravljanja usposobljenosti zagotovi, da je osebje z nalogami, ki vplivajo na varnost, usposobljeno za te naloge v zvezi z varnostjo, za katere je odgovorno (glej 2.3 Organizacijske vloge, odgovornosti in pristojnosti), vključno z vsaj:

(a)	opredelitvijo usposobljenosti (vključno z znanjem, veščinami, netehničnim ravnanjem in odnosom), potrebne za naloge v zvezi z varnostjo;

(b)	načeli za izbor (zahtevana osnovna izobrazba, psihična in fizična pripravljenost);

(c)	začetnim usposabljanjem, izkušnjami in kvalifikacijami;

(d)	tekočim usposabljanjem in rednim nadgrajevanjem obstoječih znanj;

(e)	redno oceno usposobljenosti ter pregledom psihične in fizične pripravljenosti, da se zagotovi dolgoročna ohranitev kvalifikacij in veščin;

(f)	posebnim usposabljanjem za ustrezne dele sistema upravljanja varnosti za izpolnitev nalog v zvezi z varnostjo.

4.2.2 Za osebje, ki izvaja naloge v zvezi z varnostjo, organizacija pripravi program usposabljanja, kot je določeno v točkah (c), (d) in (f) odstavka 4.2.1, kar zagotavlja, da:

(a)	se program usposabljanja izvaja v skladu z opredeljenimi zahtevami za usposobljenost in posameznimi potrebami osebja;

(b)	kjer je ustrezno, usposabljanje zagotovi, da osebje lahko opravlja delo pod vsemi obratovalnimi pogoji (normalne, poslabšane in izredne razmere);

(c)	sta trajanje usposabljanja in pogostost osveževanja usposobljenosti ustrezna z vidika ciljev usposabljanja;

(d)	se evidence hranijo za vso osebje (glej 4.5.3 Nadzor nad dokumentiranimi informacijami);

(e)	se program usposabljanja redno pregleduje in presoja (glej 6.2 Notranja presoja) in da se po potrebi opravijo spremembe (glej 5.4 Upravljanje sprememb).

4.2.3 Za osebje, ki je bilo udeleženo v nesrečah/incidentih ali je bilo dalj časa odsotno, obstajajo postopki za vrnitev na delo, vključno z dodatnim usposabljanjem, če je potrebno.

4.3 Ozaveščenost

4.3.1 Najvišje vodstvo zagotovi, da se sami in osebje z nalogami, ki vplivajo na varnost, zavedajo relevantnosti, pomembnosti in posledic svojega ravnanja ter prispevanja k pravilni uporabi in uspešnosti sistema upravljanja varnosti, vključno z izpolnjevanjem varnostnih ciljev (glej 3.2 Varnostni cilji in načrtovanje).

4.4 Informacijske in komunikacijske dejavnosti

4.4.1 Organizacija opredeli ustrezne komunikacijske kanale za zagotovitev izmenjave, informacij v zvezi z varnostjo med različnimi ravnmi organizacije in z zunanjimi zainteresiranimi stranmi, vključno z izvajalci, partnerji in dobavitelji.

4.4.2 Da se zagotovi, da informacije v zvezi z varnostjo dosežejo nosilce odločanja, organizacija upravlja z njihovo opredelitvijo, prejemom, obdelavo, ustvarjanjem in širjenjem.

4.4.3 Organizacija zagotovi, da so informacije v zvezi z varnostjo:

(a)	relevantne, popolne in razumljive predvidenim uporabnikom;

(b)

veljavne;

(c)

pravilne;

(d)

dosledne;

(e)	nadzorovane (glej 4.5.3 Nadzor nad dokumentiranimi informacijami);

(f)	posredovane pravočasno;

(g)	prejete in razumljene.

4.5 Dokumentirane informacije

4.5.1 Dokumentacija o sistemu upravljanja varnosti

4.5.1.1 Pripravi se opis sistema upravljanja varnosti, ki obsega:

(a)	opredelitev in opis procesov ter dejavnosti v zvezi z varnostjo za obratovanje železnic, vključno z nalogami v zvezi z varnostjo in povezanimi odgovornostmi (glej 2.3 Organizacijske vloge, odgovornosti in pristojnosti);

(b)	interakcijo med temi procesi;

(c)	postopke ali druge dokumente, ki opisujejo, kako se ti procesi izvajajo;

(d)	opredelitev izvajalcev, partnerjev in dobaviteljev z opisom vrste in velikosti dobavljenih storitev;

(e)	opredelitev pogodb in drugih poslovnih sporazumov, sklenjenih med organizacijo in drugimi stranmi, opredeljenimi pod točko (d), potrebnih za nadzor nad varnostnimi tveganji organizacije in tveganji, ki izvirajo iz uporabe izvajalcev;

(f)	sklic na dokumentirane informacije, ki jih zahteva ta uredba.

4.5.1.2 Organizacija zagotovi, da se vsako leto pristojnemu nacionalnemu varnostnemu organu (ali organom) predloži letno varnostno poročilo v skladu s členom 9(6) Direktive (EU) 2016/798, vključno s:

(a)	povzetkom odločitev z vidika pomembnosti sprememb, povezanih z varnostjo, vključno s pregledom pomembnih sprememb, in sicer v skladu s členom 18(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 402/2013;

(b)	varnostnimi cilji organizacije za naslednja leta in kako resno varnostna tveganja vplivajo na oblikovanje teh varnostnih ciljev;

(c)	rezultati notranjih preiskav nesreč/incidentov (glej 7.1 Izsledki iz nesreč in incidentov) in drugih aktivnosti spremljanja (glej 6.1 Spremljanje, 6.2 Notranja presoja in 6.3 Pregled upravljanja), in sicer v skladu s členom 5(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 1078/2012 (2);

(d)	podrobnostmi napredka pri obravnavi neuresničenih priporočil nacionalnih preiskovalnih teles (glej 7.1 Izsledki iz nesreč in incidentov);

(e)	varnostnimi kazalniki organizacije, oblikovanimi za oceno uspešnosti organizacije na področju varnosti (glej 6.1 Spremljanje);

(f)	kjer je ustrezno, sklepi letnega poročila varnostnega svetovalca, kot je določeno v RID (3), o dejavnostih organizacije v zvezi s prevozom nevarnega blaga (4).

4.5.2 Ustvarjanje in posodabljanje

4.5.2.1 Organizacija zagotovi, da se pri ustvarjanju in posodabljanju dokumentiranih informacij v zvezi s sistemom upravljanja varnosti uporabljajo ustrezni formati in nosilci podatkov.

4.5.3 Nadzor nad dokumentiranimi informacijami

4.5.3.1 Organizacija nadzira dokumentirane informacije v zvezi s sistemom upravljanja varnosti, zlasti njihovo shranjevanje, razširjanje in nadzor nad spremembami, da se po potrebi zagotovi njihova razpoložljivost, primernost in zaščita.

4.6 Integracija človeških in organizacijskih dejavnikov

4.6.1 Organizacija izkaže sistematičen pristop k integraciji človeških in organizacijskih dejavnikov v sistemu upravljanja varnosti. Ta pristop:

(a)	vključuje razvoj strategije ter uporabo strokovnega znanja in priznanih metod s področja človeških in organizacijskih dejavnikov;

(b)	obravnava tveganja, povezana z zasnovo in uporabo opreme, nalog, delovnih pogojev in organizacijskih ureditev, ob upoštevanju človeških zmogljivosti in omejitev ter vplivov na učinkovitost ljudi.

5. OBRATOVANJE

5.1 Načrtovanje in nadzor obratovanja

5.1.1 Pri načrtovanju, razvoju, izvajanju in reviziji operativnih postopkov organizacija zagotovi, da se med obratovanjem:

(a)	uporabljajo merila za sprejemljivost tveganja (glej 3.1.1 Ocena tveganj);

(b)	pripravijo načrti za dosego varnostnih ciljev (glej 3.2 Varnostni cilji in načrtovanje);

(c)	zberejo informacije za merjenje pravilne uporabe in uspešnosti operativnih ukrepov (glej 6.1 Spremljanje).

5.1.2 Organizacija zagotovi, da operativni ukrepi ustrezajo zahtevam v zvezi z varnostjo veljavnih tehničnih specifikacij za interoperabilnost in zadevnih nacionalnih pravil ter drugih zadevnih zahtev (glej 1. Ozadje organizacije).

5.1.3 Za nadzor nad tveganji, kjer je to pomembno za varnost obratovalnih aktivnosti (glej 3.1.1 Ocena tveganj), se upošteva vsaj:

(a)	načrtovanje obstoječih ali novih vlakovnih poti in novih storitev železniškega prometa, vključno z uvedbo novih vrst vozil, potrebo po zakupu vozil in/ali najemu osebja od zunanjih strani ter izmenjavo informacij o vzdrževanju za obratovalne namene s subjekti, zadolženimi za vzdrževanje;

(b)	priprava in izvajanje voznih redov vlakov;

(c)	priprava vlakov ali vozil pred premikanjem, vključno s kontrolami pred odhodom in vlakovno kompozicijo;

(d)	vožnja vlakov ali premikanje vozil pod različnimi obratovalnimi pogoji (normalne, poslabšane in izredne razmere);

(e)	prilagoditev obratovanja zahtevkom za odstranitev iz obratovanja in obvestilom o vrnitvi v obratovanje, ki jih izdajo subjekti, zadolženi za vzdrževanje;

(f)	pooblastila za premikanje vozil;

(g)	uporabnost vmesnikov v vozniških kabinah vlakov in vlakovnih kontrolnih središčih ter z opremo, ki jo uporablja osebje za vzdrževanje.

5.1.4 Organizacija za nadzor nad dodeljenimi odgovornostmi, kjer je to pomembno za varnost obratovalnih aktivnosti, opredeli odgovornosti za usklajevanje in upravljanje varne vožnje vlakov ter premikanja vozil in opredeli, kako so te zadevne naloge dodeljene ustreznemu osebju v organizaciji (glej 2.3 Organizacijske vloge, odgovornosti in pristojnosti) in drugim zunanjim kvalificiranim stranem, ko je primerno (glej 5.3 Izvajalci, partnerji in dobavitelji).

5.1.5 Za nadzor nad informacijami in komunikacijo, kjer je to pomembno za varnost obratovalnih aktivnosti (glej 4.4 Informacijske in komunikacijske dejavnosti), se zadevno osebje (npr. vlakovne posadke) pouči o podrobnostih vseh določenih potovalnih pogojev, vključno z zadevnimi spremembami, ki lahko povzročijo tveganje ali začasne ali trajne obratovalne omejitve (npr. zaradi posebnih vrst vozil ali posebnih prog), in pogojev za izredne pošiljke, kjer je ustrezno.

5.1.6 Za nadzor nad usposobljenostjo, kjer je to pomembno za varnost obratovalnih aktivnosti (glej 4.2 Usposobljenost), organizacija za svoje osebje v skladu z veljavno zakonodajo (glej 1. Ozadje organizacije) zagotovi:

(a)	skladnost z njihovim usposabljanjem in navodili za delo ter da se po potrebi sprejmejo korektivni ukrepi;

(b)	posebno usposabljanje v primeru predvidenih sprememb, ki vplivajo na obratovanje ali njihovo dodelitev nalog;

(c)	sprejetje ustreznih ukrepov po nesrečah in incidentih.

5.2 Upravljanje sredstev

5.2.1 Organizacija upravlja z varnostnimi tveganji, povezanimi s fizičnimi sredstvi, in sicer skozi njihov celotni življenjski cikel (glej 3.1.1 Ocena tveganj), od zasnove do odstranitve, ter v vseh fazah cikla izpolnjuje zahteve v zvezi s človeškim dejavnikom.

5.2.2 Organizacija:

(a)	zagotovi, da se sredstva uporabljajo za predvideni namen, hkrati pa se ohranja njihovo varno obratovalno stanje, kjer je to ustrezno v skladu s členom 14(2) Direktive (EU) 2016/798, in njihova pričakovana stopnja učinkovitosti;

(b)	upravlja s sredstvi pri normalnem in poslabšanem obratovanju;

(c)	tako hitro kot je razumno izvedljivo odkrije primere neskladnosti z obratovalnimi zahtevami pred in med obratovanjem sredstev, vključno z izvedbo omejitev uporabe, kot je ustrezno za zagotovitev varnega obratovalnega stanja sredstev (glej 6.1 Spremljanje).

5.2.3 Organizacija zagotovi, da so postopki upravljanja sredstev skladni, kjer je ustrezno, z vsemi bistvenimi zahtevami, kot so določene v zadevnih tehničnih specifikacijah za interoperabilnost in drugih zadevnih zahtevah (glej 1. Organizacijska zasnova).

5.2.4 Za nadzor nad tveganji, kjer je to pomembno za opravljanje storitev vzdrževanja (glej 3.1.1 Ocena tveganj), se upošteva vsaj:

(a)	ugotovitev potreb po vzdrževanju za ohranitev sredstva v varnem obratovalnem stanju, in sicer na osnovi načrtovane ter dejanske uporabe sredstva in njegovih značilnosti, ki izhajajo iz zasnove;

(b)	upravljanje z odstranitvijo sredstva iz obratovanja zaradi vzdrževanja v primeru odkrite napake ali iztrošenosti sredstva v obsegu ki ne omogoča varnega obratovanja, kot je navedeno v točki (a);

(c)	upravljanje z vrnitvijo sredstva v obratovanje z morebitnimi omejitvami pri uporabi, potem, ko je bilo opravljeno vzdrževanje za varno obratovalno stanje;

(d)	upravljanje z opremo za spremljanje in merjenje tako da se zagotovi njena primernost za predvideno uporabo.

5.2.5 Za nadzor nad informacijami in komunikacijo, kjer je to pomembno za varno upravljanje sredstev (glej 4.4 Informacijske in komunikacijske dejavnosti), organizacija upošteva vsaj:

(a)	izmenjavo ustreznih informacij znotraj organizacije ali z zunanjimi subjekti, zadolženimi za vzdrževanje (glej 5.3 Izvajalci, partnerji in dobavitelji), zlasti napake povezane z varnostjo, nesreče, incidente kot tudi morebitne omejitve pri uporabi sredstev;

(b)	sledljivost vseh potrebnih informacij, vključno z informacijami v zvezi s točko (a) (glej 4.4 Informacijske in komunikacijske dejavnosti ter 4.5.3 Nadzor nad dokumentiranimi informacijami);

(c)	vzpostavitev in vzdrževanje evidenc, vključno z upravljanjem sprememb, ki vplivajo na varnost sredstev (glej 5.4 Upravljanje sprememb).

5.3 Izvajalci, partnerji in dobavitelji

5.3.1 Organizacija opredeli in nadzira varnostna tveganja, ki izvirajo iz dejavnosti, oddanih v zunanje izvajanje, vključno z obratovanjem ali sodelovanjem z izvajalci, partnerji in dobavitelji.

5.3.2 Za nadzor nad varnostnimi tveganji iz odstavka 5.3.1 organizacija opredeli merila za izbor izvajalcev, partnerjev in dobaviteljev ter pogodbene zahteve, ki jih morajo izpolniti, vključno s:

(a)	pravnimi in drugimi zahtevami, povezanimi z varnostjo (glej 1. Organizacijska zasnova);

(b)	ravnjo usposobljenosti, potrebne za izvajanje nalog iz pogodbe (glej 4.2 Usposobljenost);

(c)	odgovornostmi za naloge, ki jih je treba opraviti;

(d)	pričakovano uspešnostjo na področju varnosti, ki jo je treba vzdrževati med trajanjem pogodbe;

(e)	obveznostmi glede izmenjave informacij, povezanih z varnostjo (glej 4.4 Informacijske in komunikacijske dejavnosti);

(f)	sledljivostjo dokumentov v zvezi z varnostjo (glej 4.5 Dokumentirane informacije).

5.3.3 V skladu s postopkom iz člena 3 Uredbe (EU) št. 1078/2012 organizacija spremlja:

(a)	uspešnost na področju varnosti za vse aktivnosti in dejavnosti izvajalcev, partnerjev in dobaviteljev, za zagotovitev izpolnjevanja pogodbenih zahtev;

(b)	ozaveščenost izvajalcev, partnerjev in dobaviteljev o varnostnih tveganjih, ki jih prinašajo v obratovanje organizacije.

5.4 Upravljanje sprememb

5.4.1 Organizacija izvaja in nadzoruje spremembe sistema upravljanja varnosti, da vzdržuje ali izboljša uspešnost na področju varnosti. To vključuje odločitve na različnih ravneh upravljanja sprememb in nadaljnjega pregleda varnostnih tveganj (glej 3.1.1 Ocena tveganj).

5.5 Ravnanje v izrednih razmerah

5.5.1 Organizacija opredeli izredne razmere in povezane pravočasne ukrepe, ki jih je treba sprejeti za ustrezno ravnanje (glej 3.1.1 Ocena tveganj) in ponovno vzpostavitev običajnih obratovalnih pogojev v skladu z Uredbo Komisije (EU) 2015/995 (5).

5.5.2 Organizacija za vsako vrsto izrednih razmer zagotovi, da:

(a)	se hitro obvesti službe za ukrepanje v izrednih razmerah;

(b)	imajo službe za ukrepanje v izrednih razmerah vnaprej in v času izrednih razmer na voljo vse ustrezne informacije za pripravo na odziv;

(c)	se interno zagotovi prva pomoč.

5.5.3 Organizacija opredeli in dokumentira vloge ter odgovornosti vseh strani v skladu z Uredbo (EU) 2015/995.

5.5.4 Organizacija ima načrte za ukrepanje, opozorila in informacije v primeru izrednih razmer, vključno s postopki za:

(a)	opozarjanje vsega osebja, odgovornega za ravnanje v izrednih razmerah;

(b)	posredovanje informacij vsem stranem (npr. upravljavcu infrastrukture, izvajalcem, uradnim organom, službam za ukrepanje v izrednih razmerah), vključno z informacijami za ravnanje v izrednih razmerah za potnike;

(c)	sprejem vseh potrebnih odločitev v skladu z vrsto izrednih razmer.

5.5.5 Organizacija opiše, kako so bili dodeljeni viri in sredstva za ravnanje v izrednih razmerah (glej 4.1 Viri) ter kako so bile opredeljene zahteve za usposabljanje (glej 4.2 Usposobljenost).

5.5.6 Postopki za ravnanje v izrednih razmerah se redno preskušajo v sodelovanju z drugimi zainteresiranimi stranmi in po potrebi posodobijo.

5.5.7 Organizacija zagotovi, da lahko upravljavec infrastrukture enostavno in brez zamud stopi v stik z zadolženim usposobljenim osebjem, s primerno jezikovno usposobljenostjo, in da mu to osebje posreduje ustrezne informacije.

5.5.8 Organizacija ima postopek za obveščanje subjekta, zadolženega za vzdrževanje, ali imetnika železniških vozil v izrednih razmerah.

6. OCENA USPEŠNOSTI

6.1 Spremljanje

6.1.1 Organizacija spremljanje izvaja v skladu z Uredbo (EU) št. 1078/2012:

(a)	za preverjanje pravilne uporabe in uspešnosti vseh procesov in postopkov sistema upravljanja varnosti, vključno z operativnimi, organizacijskimi in tehničnimi varnostnimi ukrepi;

(b)	za preverjanje pravilne uporabe sistema upravljanja varnosti kot celote in doseganja pričakovanih rezultatov;

(c)	za preverjanje, ali je sistem upravljanja varnosti skladen z zahtevami iz te uredbe;

(d)	za ugotavljanje, izvajanje in ocenjevanje uspešnosti korektivnih ukrepov (glej 7.2 Stalno izboljševanje) kot je ustrezno, v kolikor se odkrije primer neskladnosti s točkami (a), (b) in (c).

6.1.2 Organizacija na vseh ravneh znotraj organizacije redno spremlja uspešnost nalog v zvezi z varnostjo in ukrepa, če se te naloge ne izvajajo ustrezno.

6.2 Notranja presoja

6.2.1 Organizacija izvaja notranje presoje na neodvisen, nepristranski in pregleden način, da za namene spremljanja zbere in analizira informacije (glej 6.1 Spremljanje), vključno z:

(a)	načrtom notranjih presoj, ki se lahko spremeni glede na rezultate prejšnjih presoj in spremljanja uspešnosti;

(b)	določitvijo in izborom usposobljenih presojevalcev (glej 4.2 Usposobljenost);

(c)	analizo in oceno izsledkov presoj;

(d)	ugotovitvijo potreb po korektivnih ukrepih ali ukrepih za izboljšanje;

(e)	preverjanjem popolnosti in uspešnosti teh ukrepov;

(f)	dokumentacijo v zvezi z izvedbo in izsledki presoj;

(g)	obveščanjem najvišjega vodstva o izsledkih presoj.

6.3 Vodstveni pregled

6.3.1 Najvišje vodstvo redno pregleduje stalno ustreznost in uspešnost sistema upravljanja varnosti, pri čemer obravnava vsaj:

(a)	podrobnosti napredka pri obravnavi neuresničenih ukrepov iz prejšnjih vodstvenih pregledov;

(b)	spreminjajoče se notranje in zunanje okoliščine (glej 1. Organizacijska zasnova);

(c)

uspešnost organizacije na področju varnosti v zvezi z:

(i)	izpolnjevanjem varnostnih ciljev;

(ii)	rezultati spremljanja, vključno z izsledki notranje presoje, in notranjimi preiskavami nesreč/incidentov ter statusom pripadajočih ukrepov;

(iii)

zadevnimi rezultati nadzornih aktivnosti, ki jih izvaja nacionalni varnostni organ;

(d)	priporočila za izboljšave.

6.3.2 Na podlagi rezultatov vodstvenega pregleda najvišje vodstvo prevzame celotno odgovornost za načrtovanje in izvajanje potrebnih sprememb v sistemu upravljanja varnosti.

7. IZBOLJŠANJE

7.1 Izsledki iz nesreč in incidentov

7.1.1 Organizacija o nesrečah in incidentih pri obratovanju v železniškem prometu:

(a)	poroča, sestavi zapisnik, opravi preiskavo in analizo za ugotovitev vzrokov;

(b)	poroča nacionalnim organom, kot je ustrezno.

7.1.2 Organizacija zagotovi, da:

(a)	se priporočila nacionalnega varnostnega organa, nacionalnega preiskovalnega organa in preiskav industrije/internih preiskav ocenijo in izvajajo, če je ustrezno ali obvezno;

(b)	se ustrezna poročila/informacije drugih zainteresiranih strani, kot so prevozniki v železniškem prometu, upravljavci infrastrukture, subjekti, zadolženi za vzdrževanje, in imetniki železniških vozil, preučijo in upoštevajo.

7.1.3 Organizacija informacije v zvezi s preiskavo uporabi za pregled ocene tveganj (glej 3.1.1 Ocena tveganj), da jih uporabi za izboljšanje varnosti in da, kjer je ustrezno, sprejme korektivne ukrepe ter ukrepe za izboljšanje (glej 5.4 Upravljanje sprememb).

7.2 Stalno izboljševanje

7.2.1 Organizacija stalno izboljšuje ustreznost in uspešnost sistema upravljanja varnosti, pri čemer upošteva okvir iz Uredbe (EU) št. 1078/2012 in vsaj rezultate naslednjih aktivnosti:

(a)	spremljanje (glej 6.1 Spremljanje);

(b)	notranja presoja (glej 6.2 Notranja presoja);

(c)	vodstveni pregled (glej 6.3 Vodstveni pregled);

(d)	izsledki iz nesreč in incidentov (glej 7.1 Izsledki iz nesreč in incidentov).

7.2.2 Organizacija zagotovi sredstva za motiviranje osebja in drugih zainteresiranih strani, da so kot del organizacijskega učenja aktivni pri izboljševanju varnosti.

7.2.3 Organizacija zagotovi strategijo za neprekinjeno izboljševanje kulture varnosti, kar temelji na uporabi strokovnega znanja in priznanih metod, da se opredelijo vedenjske lastnosti, ki vplivajo na različne dele sistema upravljanja varnosti, in da se uvedejo ukrepi, usmerjeni vanje.

(1) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 402/2013 z dne 30. aprila 2013 o skupni varnostni metodi za ovrednotenje in oceno tveganja ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 352/2009 (UL L 121, 3.5.2013, str. 8).

(2) Uredba Komisije (EU) št. 1078/2012 z dne 16. novembra 2012 o skupni varnostni metodi spremljanja, ki jo uporabljajo prevozniki v železniškem prometu in upravljavci infrastrukture po prejemu varnostnega spričevala ali varnostnega pooblastila ter subjekti, zadolženi za vzdrževanje (UL L 320, 17.11.2012, str. 8).

(3) Točka 2.1 dodatka k Prilogi I k Direktivi (EU) 2016/798.

(4) Točka 2.2 dodatka k Prilogi I k Direktivi (EU) 2016/798.

(5) Uredba Komisije (EU) 2015/995 z dne 8. junija 2015 o spremembi Sklepa Komisije 2012/757/EU o tehničnih specifikacijah za interoperabilnost, ki se nanašajo na podsistem „vodenje in upravljanje prometa“ železniškega sistema v Evropski uniji (UL L 165, 30.6.2015, str. 1).

PRILOGA II

Zahteve za sisteme upravljanja varnosti, ki se nanašajo na upravljavce infrastrukture

1. ORGANIZACIJSKA ZASNOVA

1.1 Organizacija:

(a)	opiše značaj in velikost delovanja;

(b)	opredeli resna tveganja za varnost, ki izvirajo iz obratovanja železnic bodisi s strani organizacije same bodisi s strani izvajalcev, partnerjev ali dobaviteljev pod njenim nadzorom;

(c)	opredeli zainteresirane strani (npr. regulativna telesa, organe, prevoznike v železniškem prometu, upravljavce infrastrukture, izvajalce, dobavitelje, partnerje), vključno s tistimi izven železniškega sistema in pomembnimi za sistem upravljanja varnosti;

(d)	opredeli in pri zainteresiranih straneh iz točke (c) ohranja pravne ter druge zahteve, povezane z varnostjo;

(e)	zagotovi, da se zahteve iz točke (d) upoštevajo pri razvoju, izvajanju in vzdrževanju sistema upravljanja varnosti;

(f)	opiše obseg sistema upravljanja varnosti in navede, kateri del poslovanja je vanj vključen ali ne ter pri tem upošteva zahteve iz točke (d).

1.2 Za namene te priloge se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)

„značaj“ v povezavi z obratovanjem železnic s strani upravljavcev infrastrukture pomeni opredelitev obsega obratovanja, vključno z načrtovanjem in izgradnjo infrastrukture, vzdrževanjem infrastrukture, načrtovanjem prometa, upravljanjem in nadzorom prometa, ter glede na uporabo železniške infrastrukture, vključno s progami za konvencionalne in/ali visoke hitrosti, prevozom potnikov in/ali blaga;

(b)	„velikost“ v povezavi z obratovanjem železnic s strani upravljavcev infrastrukture pomeni velikost na podlagi dolžine prog in ocenjene velikosti upravljavca infrastrukture v smislu števila zaposlenih, ki delajo v železniškem sektorju.

2. VODENJE

2.1 Vodenje in zavezanost

2.1.1 Najvišje vodstvo izkaže vodstvene sposobnosti in zavezanost k razvoju, izvajanju, vzdrževanju in stalnemu izboljševanju sistema upravljanja varnosti, tako da:

(a)	prevzema celotno odgovornost za varnost;

(b)	z ukrepi in v odnosu do osebja in izvajalcev zagotavlja zavezanost k varnosti z upravljanjem na različnih ravneh organizacije;

(c)	zagotavlja, da so varnostna politika in varnostni cilji oblikovani, razumljivi in skladni s strateško usmeritvijo organizacije;

(d)	zagotavlja vključitev zahtev za sistem upravljanja varnosti v poslovne procese organizacije;

(e)	zagotavlja razpoložljivost virov, potrebnih za sistem upravljanja varnosti;

(f)	zagotavlja, da je sistem upravljanja varnosti uspešen pri nadziranju varnostnih tveganj, ki jih povzroča organizacija;

(g)	spodbuja osebje k doseganju skladnosti z zahtevami za sistem upravljanja varnosti;

(h)	spodbuja stalno izboljševanje sistema upravljanja varnosti;

(i)	zagotavlja, da se varnost upošteva pri opredelitvi in upravljanju s poslovnimi tveganji organizacije in pojasni, kako bo navzkrižje med varnostjo in drugimi poslovnimi cilji odkrito ter odpravljeno;

(j)	spodbuja pozitivno kulturo varnosti.

2.2 Varnostna politika

2.2.1 Najvišje vodstvo pripravi dokument z opisom varnostne politike organizacije, ki:

(a)	ustreza vrsti organizacije in velikosti obratovanja železnic;

(b)	ga odobri glavni direktor organizacije (ali predstavnik oziroma predstavniki najvišjega vodstva);

(c)	se ga aktivno izvaja, o njem se obvesti celotno osebje in se mu ga da na razpolago.

2.2.2 Varnostna politika:

(a)	vključuje zavezanost k izpolnitvi vseh pravnih in drugih zahtev, povezanih z varnostjo;

(b)	zagotavlja okvir za določitev varnostnih ciljev in oceno uspešnosti organizacije na področju varnosti z vidika teh ciljev;

(c)	vključuje zavezanost k nadzoru nad varnostnimi tveganji, ki izvirajo iz lastnih dejavnosti in dejavnosti drugih;

(d)	vključuje zavezanost k stalnemu izboljševanju sistema upravljanja varnosti;

(e)	se vzdržuje v skladu s poslovno strategijo in oceno uspešnosti organizacije na področju varnosti.

2.3 Organizacijske vloge, odgovornosti in pristojnosti

2.3.2 Organizacija zagotovi, da ima osebje, ki so mu podeljene naloge v zvezi z varnostjo, pristojnost, znanje in ustrezne vire za izvajanje nalog, brez da jih pri tem ovirajo dejavnosti iz drugih poslovnih funkcij.

2.3.3 Podelitev odgovornosti za naloge v zvezi z varnostjo se dokumentira ter se o njih obvesti zadevno osebje, katero mora le-te sprejeti in razumeti.

2.3.4 Organizacija opiše dodelitev vlog iz odstavka 2.3.1 poslovnim funkcijam v organizaciji in, kjer je ustrezno, izven organizacije (glej 5.3 Izvajalci, partnerji in dobavitelji).

2.4 Posvetovanja z osebjem in drugimi stranmi

3. NAČRTOVANJE

3.1 Ukrepi za obravnavo tveganj

3.1.1 Ocena tveganj

3.1.1.1 Organizacija:

(a)

opredeli in analizira vsa obratovalna, organizacijska in tehnična tveganja, ki so relevantna za značaj in velikost delovanja organizacije. Takšna tveganja vključujejo tveganja, ki izvirajo iz človeških in organizacijskih dejavnikov, kot so delovna obremenitev, vrsta dela, utrujenost ali ustreznost postopkov in aktivnosti drugih zainteresiranih strani (glej 1. Organizacijska zasnova);

(b)	oceni tveganja iz točke (a) z uporabo ustreznih metod ocenjevanja tveganj;

(c)	razvije in uvede varnostne ukrepe z opredelitvijo pripadajočih odgovornosti (glej 2.3 Organizacijske vloge, odgovornosti in pristojnosti);

(d)	razvije sistem za spremljanje uspešnosti varnostnih ukrepov (glej 6.1 Spremljanje);

(e)

(f)	obvešča osebje in vpletene zunanje strani o tveganjih (glej 4.4 Informacije in sporočanje).

3.1.1.2 Pri oceni tveganj organizacija upošteva potrebo po določitvi, zagotovitvi in ohranitvi varnega delovnega okolja, ki ustreza veljavni zakonodaji, zlasti Direktivi 89/391/EGS.

3.1.2 Načrtovanje sprememb

3.1.2.1 Organizacija opredeli morebitna varnostna tveganja in ustrezne varnostne ukrepe (glej 3.1.1 Ocena tveganj) pred izvedbo spremembe (glej 5.4 Upravljanje sprememb) v skladu s postopkom upravljanja tveganj iz Izvedbene uredbe (EU) št. 402/2013, vključno z obravnavo varnostnih tveganj zaradi same spremembe procesa.

3.2 Varnostni cilji in načrtovanje

3.2.1 Organizacija oblikuje varnostne cilje za zadevne funkcije na zadevnih ravneh za vzdrževanje in, kjer je razumno izvedljivo, izboljšanje uspešnosti organizacije na področju varnosti.

3.2.2 Varnostni cilji:

(a)	so skladni z varnostno politiko in strateškimi cilji organizacije (kjer je ustrezno);

(b)	so povezani s prednostnimi tveganji, ki vplivajo na uspešnost organizacije na področju varnosti;

(c)	so merljivi;

(d)	upoštevajo veljavne pravne in druge zahteve;

(e)	se pregledajo z vidika dosežkov in po potrebi revidirajo;

(f)	so vključeni v obveščanje.

3.2.3 Organizacija ima načrt z opisom, kako bo dosegla varnostne cilje.

3.2.4 Organizacija opiše strategijo in načrte za spremljanje doseganja varnostnih ciljev (glej 6.1 Spremljanje).

4. PODPORA

4.1 Viri

4.2 Usposobljenost

(a)	opredelitvijo usposobljenosti (vključno z znanjem, veščinami, netehničnim ravnanjem in odnosom), potrebne za naloge v zvezi z varnostjo;

(b)	načeli za izbor (zahtevana osnovna izobrazba, psihična in fizična pripravljenost);

(c)	začetnim usposabljanjem, izkušnjami in kvalifikacijami;

(d)	tekočim usposabljanjem in rednim nadgrajevanjem obstoječih znanj;

(e)	redno oceno usposobljenosti ter pregledom psihične in fizične pripravljenosti, da se zagotovi dolgoročna ohranitev kvalifikacij in veščin;

(f)	posebnim usposabljanjem za ustrezne dele sistema upravljanja varnosti za izpolnitev nalog v zvezi z varnostjo.

4.2.2 Za osebje, ki izvaja naloge v zvezi z varnostjo, organizacija pripravi program usposabljanja, kot je določeno v točkah (c), (d) in (f) odstavka 4.2.1, kar zagotavlja, da:

(a)	se program usposabljanja izvaja v skladu z opredeljenimi zahtevami za usposobljenost in posameznimi potrebami osebja;

(b)	kjer je ustrezno, usposabljanje zagotovi, da osebje lahko opravlja delo pod vsemi obratovalnimi pogoji (normalne, poslabšane in izredne razmere);

(c)	sta trajanje usposabljanja in pogostost osveževanja usposobljenosti ustrezna z vidika ciljev usposabljanja;

(d)	se evidence hranijo za vso osebje (glej 4.5.3 Nadzor nad dokumentiranimi informacijami);

(e)	se program usposabljanja redno pregleduje in presoja (glej 6.2 Notranja presoja) in da se po potrebi opravijo spremembe (glej 5.4 Upravljanje sprememb).

4.2.3 Za osebje, ki je bilo udeleženo v nesrečah/incidentih ali je bilo dalj časa odsotno, obstajajo postopki za vrnitev na delo, vključno z dodatnim usposabljanjem, če je potrebno.

4.3 Ozaveščenost

4.4 Informacijske in komunikacijske dejavnosti

4.4.2 Da se zagotovi, da informacije v zvezi z varnostjo dosežejo nosilce odločanja, organizacija upravlja z njihovo opredelitvijo, prejemom, obdelavo, ustvarjanjem in širjenjem.

4.4.3 Organizacija zagotovi, da so informacije v zvezi z varnostjo:

(a)	relevantne, popolne in razumljive predvidenim uporabnikom;

(b)

veljavne;

(c)

pravilne;

(d)

dosledne;

(e)	nadzorovane (glej 4.5.3 Nadzor nad dokumentiranimi informacijami);

(f)	posredovane pravočasno;

(g)	prejete in razumljene.

4.5 Dokumentirane informacije

4.5.1 Dokumentacija o sistemu upravljanja varnosti

4.5.1.1 Pripravi se opis sistema upravljanja varnosti, ki obsega:

(a)	opredelitev in opis procesov ter dejavnosti v zvezi z varnostjo za obratovanje železnic, vključno z nalogami v zvezi z varnostjo in povezanimi odgovornostmi (glej 2.3 Organizacijske vloge, odgovornosti in pristojnosti);

(b)	interakcijo med temi procesi;

(c)	postopke ali druge dokumente, ki opisujejo, kako se ti procesi izvajajo;

(d)	opredelitev izvajalcev, partnerjev in dobaviteljev z opisom vrste in velikosti dobavljenih storitev;

(e)	opredelitev pogodb in drugih poslovnih sporazumov, sklenjenih med organizacijo in drugimi stranmi, opredeljenimi pod točko (d), potrebnih za nadzor nad varnostnimi tveganji organizacije in tveganji, ki izvirajo iz uporabe izvajalcev;

(f)	sklic na dokumentirane informacije, ki jih zahteva ta uredba.

(a)	povzetkom odločitev z vidika pomembnosti sprememb, povezanih z varnostjo, vključno s pregledom pomembnih sprememb, in sicer v skladu s členom 18(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 402/2013;

(b)	varnostnimi cilji organizacije za naslednja leta in kako resno varnostna tveganja vplivajo na oblikovanje teh varnostnih ciljev;

(c)	rezultati notranjih preiskav nesreč/incidentov (glej 7.1 Izsledki iz nesreč in incidentov) in drugih aktivnosti spremljanja (glej 6.1 Spremljanje, 6.2 Notranja presoja in 6.3 Pregled upravljanja), in sicer v skladu s členom 5(1) Uredbe (EU) št. 1078/2012;

(d)	podrobnostmi napredka pri obravnavi neuresničenih priporočil nacionalnih preiskovalnih teles (glej 7.1 Izsledki iz nesreč in incidentov);

(e)	varnostnimi kazalniki organizacije, oblikovanimi za oceno uspešnosti organizacije na področju varnosti (glej 6.1 Spremljanje);

(f)	kjer je ustrezno, sklepi letnega poročila varnostnega svetovalca, kot je določeno v RID (1), o dejavnostih organizacije v zvezi s prevozom nevarnega blaga (2).

4.5.2 Ustvarjanje in posodabljanje

4.5.2.1 Organizacija zagotovi, da se pri ustvarjanju in posodabljanju dokumentiranih informacij v zvezi s sistemom upravljanja varnosti uporabljajo ustrezni formati in nosilci podatkov.

4.5.3 Nadzor nad dokumentiranimi informacijami

4.6 Integracija človeških in organizacijskih dejavnikov

4.6.1 Organizacija izkaže sistematičen pristop k integraciji človeških in organizacijskih dejavnikov v sistemu upravljanja varnosti. Ta pristop:

(a)	vključuje razvoj strategije ter uporabo strokovnega znanja in priznanih metod s področja človeških in organizacijskih dejavnikov;

(b)	obravnava tveganja, povezana z zasnovo in uporabo opreme, nalog, delovnih pogojev in organizacijskih ureditev, ob upoštevanju človeških zmogljivosti in omejitev ter vplivov na učinkovitost ljudi.

5. OBRATOVANJE

5.1 Načrtovanje in nadzor obratovanja

5.1.1 Pri načrtovanju, razvoju, izvajanju in reviziji operativnih postopkov organizacija zagotovi, da se med obratovanjem:

(a)	uporabljajo merila za sprejemljivost tveganja (glej 3.1.1 Ocena tveganj);

(b)	pripravijo načrti za dosego varnostnih ciljev (glej 3.2 Varnostni cilji in načrtovanje);

(c)	zberejo informacije za merjenje pravilne uporabe in uspešnosti operativnih ukrepov (glej 6.1 Spremljanje).

5.1.3 Za nadzor nad tveganji, kjer je to pomembno za varnost obratovalnih aktivnosti (glej 3.1.1 Ocena tveganj), se upošteva vsaj:

(a)	opredelitev omejitev za varen prevoz za načrtovanje prometa ter nadzor na osnovi značilnosti infrastrukture;

(b)	načrtovanje prometa, vključno z voznim redom in dodeljevanjem vlakovnih poti;

(c)	upravljanje prometa v realnem času v načinu normalnega obratovanja in v načinu poslabšanega obratovanja z uporabo omejitev prometa in upravljanjem prometnih motenj;

(d)	določitev pogojev za izredne pošiljke;

5.1.4 Organizacija za nadzor nad dodeljenimi odgovornostmi, kjer je to pomembno za varnost obratovalnih aktivnosti, opredeli odgovornosti za načrtovanje in obratovanje železniškega omrežja ter kako so te zadevne naloge, dodeljene ustreznemu osebju v organizaciji (glej 2.3 Organizacijske vloge, odgovornosti in pristojnosti) in drugim zunanjim kvalificiranim stranem, ko je primerno (glej 5.3 Izvajalci, partnerji in dobavitelji).

5.1.5 Za nadzor nad informacijami in komunikacijo, kjer je to pomembno za varnost obratovalnih aktivnosti (glej 4.4 Informacijske in komunikacijske dejavnosti), se zadevno osebje (npr. prometnike) pouči o posebnih zahtevah za usmerjanje vlakov in prestavitev vozil, vključno z zadevnimi spremembami, ki lahko povzročijo tveganje ali začasne ali trajne obratovalne omejitve (npr. zaradi vzdrževanja prog), in pogoji za izredne pošiljke, kjer je to primerno.

(a)	skladnost z njihovim usposabljanjem in navodili za delo ter da se po potrebi sprejmejo korektivni ukrepi;

(b)	posebno usposabljanje v primeru predvidenih sprememb, ki vplivajo na obratovanje ali njihovo dodelitev nalog;

(c)	sprejetje ustreznih ukrepov po nesrečah in incidentih.

5.2 Upravljanje sredstev

5.2.2 Organizacija:

(a)	zagotovi, da se sredstva uporabljajo za predvideni namen, hkrati pa se ohranja njihovo varno obratovalno stanje in njihova pričakovana stopnja učinkovitosti;

(b)	upravlja s sredstvi pri normalnem in poslabšanem obratovanju;

(c)	tako hitro kot je razumno izvedljivo odkrije primere neskladnosti z obratovalnimi zahtevami pred in med obratovanjem sredstev, vključno z izvedbo omejitev uporabe, kot je ustrezno za zagotovitev varnega obratovalnega stanja sredstev (glej 6.1 Spremljanje).

5.2.4 Za nadzor nad tveganji, kjer je to pomembno za opravljanje storitev vzdrževanja (glej 3.1.1 Ocena tveganj), se upošteva vsaj:

(a)	ugotovitev potreb po vzdrževanju za ohranitev infrastrukture v varnem obratovalnem stanju, in sicer na osnovi načrtovane ter dejanske uporabe infrastrukture in njenih značilnosti, ki izhajajo iz zasnove;

(b)	upravljanje z odstranitvijo sredstva iz obratovanja zaradi vzdrževanja v primeru odkrite napake ali iztrošenosti sredstva v obsegu ki ne omogoča varnega obratovanja, kot je navedeno v točki (a);

(c)	upravljanje z vrnitvijo sredstva v obratovanje z morebitnimi omejitvami pri uporabi, potem, ko je bilo opravljeno vzdrževanje za varno obratovalno stanje;

(d)	upravljanje z opremo za spremljanje in merjenje tako, da se zagotovi njena primernosti za predvideno uporabo.

5.2.5 Za nadzor nad informacijami in komunikacijo, kjer je to pomembno za varno upravljanje sredstev (glej 4.4 Informacijske in komunikacijske dejavnosti), organizacija upošteva vsaj:

(a)	izmenjavo ustreznih informacij znotraj organizacije ali z zunanjimi subjekti, zadolženimi za vzdrževanje (glej 5.3 Izvajalci, partnerji in dobavitelji), zlasti napake povezane z varnostjo, nesreče, incidente kot tudi morebitne omejitve pri uporabi sredstev;

(b)	sledljivost vseh potrebnih informacij, vključno z informacijami v zvezi s točko (a) (glej 4.4 Informacijske in komunikacijske dejavnosti ter 4.5.3. Nadzor nad dokumentiranimi informacijami);

(c)	vzpostavitev in vzdrževanje evidenc, vključno z upravljanjem sprememb, ki vplivajo na varnost sredstev (glej 5.4 Upravljanje sprememb).

5.3 Izvajalci, partnerji in dobavitelji

5.3.1 Organizacija opredeli in nadzira varnostna tveganja, ki izvirajo iz dejavnosti, oddanih v zunanje izvajanje, vključno z obratovanjem ali sodelovanjem z izvajalci, partnerji in dobavitelji.

5.3.2 Za nadzor nad varnostnimi tveganji iz odstavka 5.3.1 organizacija opredeli merila za izbor izvajalcev, partnerjev in dobaviteljev ter pogodbene zahteve, ki jih morajo izpolniti, vključno s:

(a)	pravnimi in drugimi zahtevami, povezanimi z varnostjo (glej 1. Organizacijska zasnova);

(b)	ravnjo usposobljenosti, potrebne za izvajanje nalog iz pogodbe (glej 4.2 Usposobljenost);

(c)	odgovornostmi za naloge, ki jih je treba opraviti;

(d)	pričakovano uspešnostjo na področju varnosti, ki jo je treba vzdrževati med trajanjem pogodbe;

(e)	obveznostmi glede izmenjave informacij, povezanih z varnostjo (glej 4.4 Informacijske in komunikacijske dejavnosti);

(f)	sledljivostjo dokumentov v zvezi z varnostjo (glej 4.5 Dokumentirane informacije).

5.3.3 V skladu s postopkom iz člena 3 Uredbe (EU) št. 1078/2012 organizacija spremlja:

(a)	uspešnost na področju varnosti za vse aktivnosti in dejavnosti izvajalcev, partnerjev in dobaviteljev, za zagotovitev izpolnjevanja pogodbenih zahtev;

(b)	ozaveščenost izvajalcev, partnerjev in dobaviteljev o varnostnih tveganjih, ki jih prinašajo v obratovanje organizacije.

5.4 Upravljanje sprememb

5.5 Ravnanje v izrednih razmerah

5.5.2 Organizacija za vsako vrsto izrednih razmer zagotovi, da:

(a)	se hitro obvesti službe za ukrepanje v izrednih razmerah;

(b)	imajo službe za ukrepanje v izrednih razmerah vnaprej in v času izrednih razmer na voljo vse ustrezne informacije za pripravo na odziv;

(c)	se interno zagotovi prva pomoč.

5.5.3 Organizacija opredeli in dokumentira vloge ter odgovornosti vseh strani v skladu z Uredbo (EU) 2015/995.

5.5.4 Organizacija ima načrte za ukrepanje, opozorila in informacije v primeru izrednih razmer, vključno s postopki za:

(a)	opozarjanje vsega osebja, odgovornega za ravnanje v izrednih razmerah;

(b)	posredovanje informacij vsem stranem (npr. prevoznikom v železniškem prometu, izvajalcem, uradnim organom, službam za ukrepanje v izrednih razmerah), vključno z informacijami za ravnanje v izrednih razmerah za potnike;

(c)	sprejem vseh potrebnih odločitev v skladu z vrsto izrednih razmer.

5.5.5 Organizacija opiše, kako so bili dodeljeni viri in sredstva za ravnanje v izrednih razmerah (glej 4.1 Viri) ter kako so bile opredeljene zahteve za usposabljanje (glej 4.2 Usposobljenost).

5.5.6 Postopki za ravnanje v izrednih razmerah se redno preskušajo v sodelovanju z drugimi zainteresiranimi stranmi in po potrebi posodobijo.

5.5.7 Organizacija uskladi načrte za ukrepanje v izrednih razmerah z vsemi prevozniki v železniškem prometu, ki obratujejo na infrastrukturi organizacije, službami za ukrepanje v izrednih razmerah, za olajšanje njihovega hitrega posredovanja, in vsemi ostalimi subjekti, ki bi lahko bili udeleženi v izrednih razmerah.

5.5.8 V organizaciji obstajajo postopki za hitro zaustavitev obratovanja in železniškega prometa, če je potrebno, in obveščanje vseh zainteresiranih strani o sprejetih ukrepih.

5.5.9 V primeru čezmejne infrastrukture pristojni upravljavci infrastrukture usklajujejo pripravljenost pristojnih služb za ukrepanje v izrednih razmerah na obeh straneh meje.

6. OCENA USPEŠNOSTI

6.1 Spremljanje

6.1.1 Organizacija spremljanje izvaja v skladu z Uredbo (EU) št. 1078/2012:

(a)	za preverjanje pravilne uporabe in uspešnosti vseh procesov in postopkov sistema upravljanja varnosti, vključno z operativnimi, organizacijskimi in tehničnimi varnostnimi ukrepi;

(b)	za preverjanje pravilne uporabe sistema upravljanja varnosti kot celote in doseganja pričakovanih rezultatov;

(c)	za preverjanje, ali je sistem upravljanja varnosti skladen z zahtevami iz te uredbe;

(d)	za ugotavljanje, izvajanje in ocenjevanje uspešnosti korektivnih ukrepov (glej 7.2 Stalno izboljševanje) kot je ustrezno, v kolikor se odkrije primer neskladnosti s točkami (a), (b) in (c).

6.1.2 Organizacija na vseh ravneh znotraj organizacije redno spremlja uspešnost nalog v zvezi z varnostjo in ukrepa, če se te naloge ne izvajajo ustrezno.

6.2 Notranja presoja

6.2.1 Organizacija izvaja notranje presoje na neodvisen, nepristranski in pregleden način, da za namene spremljanja zbere in analizira informacije (glej 6.1 Spremljanje), vključno z:

(a)	načrtom notranjih presoj, ki se lahko spremeni glede na rezultate prejšnjih presoj in spremljanja uspešnosti;

(b)	določitvijo in izborom usposobljenih presojevalcev (glej 4.2 Usposobljenost);

(c)	analizo in oceno izsledkov presoj;

(d)	ugotovitvijo potreb po korektivnih ukrepih ali ukrepih za izboljšanje;

(e)	preverjanjem popolnosti in uspešnosti teh ukrepov;

(f)	dokumentacijo v zvezi z izvedbo in izsledki presoj;

(g)	obveščanjem najvišjega vodstva o izsledkih presoj.

6.3 Vodstveni pregled

6.3.1 Najvišje vodstvo redno pregleduje stalno ustreznost in uspešnost sistema upravljanja varnosti, pri čemer obravnava vsaj:

(a)	podrobnosti napredka pri obravnavi neuresničenih ukrepov iz prejšnjih vodstvenih pregledov;

(b)	spreminjajoče se notranje in zunanje okoliščine (glej 1. Organizacijska zasnova);

(c)

uspešnost organizacije na področju varnosti v zvezi z:

(i)	izpolnjevanjem varnostnih ciljev;

(ii)	rezultati spremljanja, vključno z izsledki notranje presoje, in notranjimi preiskavami nesreč/incidentov ter statusom pripadajočih ukrepov;

(iii)

zadevnimi rezultati nadzornih aktivnosti, ki jih izvaja nacionalni varnostni organ;

(d)	priporočila za izboljšave.

6.3.2 Na podlagi rezultatov vodstvenega pregleda najvišje vodstvo prevzame celotno odgovornost za načrtovanje in izvajanje potrebnih sprememb v sistemu upravljanja varnosti.

7. IZBOLJŠANJE

7.1 Izsledki iz nesreč in incidentov

7.1.1 Organizacija o nesrečah in incidentih pri obratovanju v železniškem prometu:

(a)	poroča, sestavi zapisnik, opravi preiskavo in analizo za ugotovitev vzrokov;

(b)	poroča nacionalnim organom, kot je ustrezno.

7.1.2 Organizacija zagotovi, da:

(a)	se priporočila nacionalnega varnostnega organa, nacionalnega preiskovalnega organa in preiskav industrije/internih preiskav ocenijo in izvajajo, če je ustrezno ali obvezno;

(b)	se ustrezna poročila/informacije drugih zainteresiranih strani, kot so prevozniki v železniškem prometu, upravljavci infrastrukture, subjekti, zadolženi za vzdrževanje, in imetniki železniških vozil, preučijo in upoštevajo.

7.1.3 Organizacija informacije v zvezi s preiskavo uporabi za pregled ocene tveganj (glej 3.1.1. Ocena tveganj), da jih uporabi za izboljšanje varnosti in da, kjer je ustrezno, sprejme korektivne ukrepe ter ukrepe za izboljšanje (glej 5.4 Upravljanje sprememb).

7.2 Stalno izboljševanje

7.2.1 Organizacija stalno izboljšuje ustreznost in uspešnost sistema upravljanja varnosti, pri čemer upošteva okvir iz Uredbe (EU) št. 1078/2012 in vsaj rezultate naslednjih aktivnosti:

(a)	spremljanje (glej 6.1 Spremljanje);

(b)	notranja presoja (glej 6.2 Notranja presoja);

(c)	vodstveni pregled (glej 6.3 Vodstveni pregled);

(d)	izsledki iz nesreč in incidentov (glej 7.1 Izsledki iz nesreč in incidentov).

7.2.2 Organizacija zagotovi sredstva za motiviranje osebja in drugih zainteresiranih strani, da so kot del organizacijskega učenja aktivni pri izboljševanju varnosti.

(1) Točka 2.1 dodatka k Prilogi I k Direktivi (EU) 2016/798.

(2) Točka 2.2 dodatka k Prilogi I k Direktivi (EU) 2016/798.

25.5.2018

Uradni list Evropske unije

L 129/49

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/763

z dne 9. aprila 2018

o določitvi praktičnih ureditev za izdajo enotnih varnostnih spričeval prevoznikom v železniškem prometu v skladu z Direktivo (EU) 2016/798 Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi Uredbe Komisije (ES) št. 653/2007

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive (EU) 2016/798 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o varnosti na železnici (1) in zlasti člena 10(10) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Za zmanjšanje zapletenosti, skrajšanje trajanja in znižanje stroškov postopka podeljevanja spričeval so potrebne določbe, ki usklajujejo pristop k izdajanju varnostnih spričeval na ravni Unije ter spodbujajo sodelovanje med vsemi akterji, vključenimi v postopek ocenjevanja varnosti.

(2)

Ob upoštevanju izkušenj, pridobljenih pri pripravi dogovorov o sodelovanju iz člena 11(1) Direktive (EU) 2016/798, je zgodnji stik s prosilcem v obliki usklajevanja (v nadaljnjem besedilu: predhodno sodelovanje) priznan kot dobra praksa za spodbujanje razvoja odnosa med stranmi, vključenimi v postopek ocenjevanja varnosti. Tako predhodno sodelovanje bi bilo treba ponuditi pred vložitvijo vloge za enotno varnostno spričevalo, in sicer da bi se lahko organ za izdajo spričeval seznanil s sistemom varnega upravljanja prosilca, razjasnil, kako se bo izvedel postopek ocenjevanja varnosti in sprejemale odločitve, ter preveril, ali je prosilec prejel zadostne informacije in ali je dovolj seznanjen s tem, kaj se od njega pričakuje. Pojasnila iz predhodnega sodelovanja ne bi smela vplivati na rezultate ocene.

(3)

Agencija bi morala spremljati datume poteka veljavnosti vseh veljavnih enotnih varnostnih spričeval za območje obratovanja, ki zajema več kot eno državo članico, in navedene informacije izmenjati z ustreznimi nacionalnimi varnostnimi organi, da bi se olajšalo načrtovanje njihovih dejavnosti v zvezi z oceno varnosti.

(4)

Agencija bi morala objaviti in posodabljati brezplačna navodila za uporabo, v katerih bi bile opisane in po potrebi pojasnjene zahteve iz te uredbe. Da bi se uskladil pristop k izmenjavi in evidentiranju informacij prek točke „vse na enem mestu“, bi morali biti v navodila za uporabo vključeni tudi vzorci predlog, ki bi jih Agencija pripravila v sodelovanju z nacionalnimi varnostnimi organi.

(5)	Agencija in nacionalni varnostni organi bi morali za zagotovitev, da so izpolnjene zahteve iz ocene varnosti, izvajati notranje ureditve ali postopke.

(6)	Da se ocenjevanje ne bi podvajalo ter da bi se zmanjšalo upravno breme in znižali stroški za prosilca, bi morali Agencija in nacionalni varnostni organi upoštevati dogovore o sodelovanju in večstranske dogovore, sklenjene v skladu s členom 11 Direktive (EU) 2016/798, kjer je primerno.

(7)

Kadar je načrtovano območje obratovanja omejeno na eno državo članico, prosilec pa namerava voziti do ene ali več postaj s podobnimi značilnostmi omrežja in podobnimi operativnimi predpisi, ki so blizu meje v sosednjih državah članicah, bi moral imeti prosilec možnost, da to stori, ne da bi bila potrebna razširitev njegovega območja obratovanja na navedene sosednje države članice. Ko prosilec vloži vlogo za enotno varnostno spričevalo, bi moral izbrati organ za izdajo varnostnih spričeval v skladu s členom 10(5) in (8) Direktive (EU) 2016/798. Kadar kot organ za izdajo varnostnih spričeval deluje Agencija, bi se morala posvetovati z ustreznimi nacionalnimi varnostnimi organi in upoštevati ustrezne čezmejne sporazume.

(8)

Kadar kot organ za izdajo varnostnih spričeval deluje Agencija, bi moral imeti prosilec pravico, da ji svojo dokumentacijo predloži v enem od uradnih jezikov Unije, ne da bi mu bilo treba zagotoviti njen prevod. To načelo velja brez poseganja v možnost, da nacionalni varnostni organ opredeli jezikovno politiko v zvezi s tistim delom vloge, na katerega se nanaša člen 10(3)(b) Direktive (EU) 2016/798. Nacionalni varnostni organ bi moral imeti med ocenjevanjem pravico, da dokumente v zvezi z oceno Agenciji predloži v jeziku svoje države članice, ne da bi mu bilo treba zagotoviti njihov prevod.

(9)

Izdajanje spričeval bi moralo temeljiti na oceni sposobnosti prosilca, da izpolni zahteve sistema varnega upravljanja, ki se uporabljajo za prevoznike v železniškem prometu, vključno z ustreznimi nacionalnim predpisi in zahtevami veljavne tehnične specifikacije za interoperabilnost v zvezi s podsistemom vodenja in upravljanja prometa ter njihovo dosledno uporabo. Potem ko se mu izda enotno varnostno spričevalo, bi moral prosilec še naprej uporabljati sistem varnega upravljanja iz člena 9 Direktive (EU) 2016/798.

(10)

Agencija in nacionalni varnostni organi bi morali vse ustrezne podatke in rezultate ocene evidentirati prek točke „vse na enem mestu“, da se podprejo in utemeljijo odločitve v vsaki fazi postopka ocenjevanja varnosti. Če imajo Agencija in nacionalni varnostni organi za ocenjevanje varnosti svoje sisteme za upravljanje informacij, bi morali zagotoviti, da se iz istih razlogov vse ustrezne informacije prenesejo na točko „vse na enem mestu“.

(11)

Agencija in nacionalni varnostni organi bi morali razviti notranje ureditve ali postopke za upravljanje izdaje enotnih varnostnih spričeval, da bi se zmanjšalo upravno breme in zmanjšali stroški za prosilca. V zvezi s tem bi moral imeti prosilec možnost, da v dokumentaciji predloži kopije dokumentov. Izvirniki bi morali biti na voljo Agenciji in nacionalnim varnostnim organom za preverjanja po izdaji enotnega varnostnega spričevala.

(12)	Uskladiti je treba kategorizacijo zadev v postopku ocenjevanja, s čimer se zagotovi, da prosilec razume resnost vseh zadev, na katere opozori Agencija ali nacionalni varnostni organ. Navedena kategorizacija je pomembna zlasti, kadar je v postopek vključenih več nacionalnih varnostnih organov.

(13)	Da bi lahko Agencija in nacionalni varnostni organi učinkovito izvajali ocenjevanja in okrepili medsebojno zaupanje, bi morali zagotoviti, da je osebje, ki je vključeno v ocenjevanja, ustrezno usposobljeno. V ta namen bi bilo treba to usposobljenost opredeliti.

(14)

V skladu s členom 31(3) Direktive (EU) 2016/798 se bo novi postopek izdajanja varnostnih spričeval uporabljal od 16. junija 2019. Vendar imajo države članice možnost, da Agencijo in Komisijo v skladu s členom 33(2) navedene direktive uradno obvestijo o podaljšanju obdobja za prenos, na osnovi katerega lahko še naprej izdajajo spričevala v skladu z Direktivo 2004/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2) do 16. junija 2020. Zato je treba pojasniti, kako bi se moral novi postopek uporabljati poleg starega, kadar načrtovano območje obratovanja vključuje eno ali več navedenih držav članic.

(15)

Kadar nacionalni varnostni organ ugotovi, da ne bo mogel izdati varnostnega spričevala v skladu z Direktivo 2004/49/ES pred 16. junijem 2019 ali 16. junijem 2020 v zvezi s tistimi državami članicami, ki so Agencijo in Komisijo uradno obvestile v skladu s členom 33(2) Direktive (EU) 2016/798, bi morala Agencija, kadar deluje kot organ za izdajo varnostnih spričeval, upoštevati rezultate ocenjevanja nacionalnega varnostnega organa v zvezi z oceno ustreznih elementov iz člena 10(2)(a) Direktive 2004/49/ES, da se ocenjevanje ne bi podvajalo.

(16)

Enotno varnostno spričevalo, ki ga izda Agencija, bi bilo treba priznati kot enakovredno tistemu delu varnostnega spričevala, na katerega se nanaša člen 10(2)(a) Direktive 2004/49/ES. Navedeno spričevalo je veljavno v vsej Uniji za enakovredne dejavnosti v železniškem prometu. Države članice, ki so uradno obvestile Agencijo in Komisijo v skladu s členom 33(2) Direktive (EU) 2016/798, bi morale enotno varnostno spričevalo, ki ga izda Agencija, sprejeti kot enakovredno tistemu delu, na katerega se nanaša člen 10(2)(a) Direktive 2004/49/ES.

(17)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega v skladu s členom 21 Direktive Sveta 96/48/ES (3) –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

Ta uredba določa praktične ureditve, ki jih prevozniki v železniškem prometu uporabijo ob vložitvi vlog za enotno varnostno spričevalo ali za podaljšanje ali posodobitev takih spričeval prek točke „vse na enem mestu“ iz člena 12 Uredbe (EU) 2016/796 Evropskega parlamenta in Sveta (4) (v nadaljnjem besedilu: točka „vse na enem mestu“).

Določa tudi praktične ureditve, ki jih organi za izdajo varnostnih spričeval uporabijo pri ocenjevanju vlog za enotna varnostna spričevala ali za podaljšanje ali posodobitev takih spričeval ter pri usklajevanju z nacionalnimi varnostnimi organi, ki jih zadeva načrtovano območje obratovanja.

Člen 2

Opredelitve pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)	„organ za izdajo varnostnih spričeval“ pomeni organ, ki je pristojen za izdajo enotnega varnostnega spričevala, bodisi Agencijo bodisi nacionalni varnostni organ;

(2)

„datum prejema vloge“ pomeni:

(a)	kadar kot organ za izdajo varnostnih spričeval deluje Agencija, prvi delovni dan, ki je skupen Agenciji in nacionalnim varnostnim organom, ki jih zadeva načrtovano območje obratovanja, po datumu potrditve prejema dokumentacije;

(b)	kadar kot organ za izdajo varnostnih spričeval deluje nacionalni varnostni organ, prvi delovni dan v zadevni državi članici po datumu potrditve prejema dokumentacije;

(3)

„predhodno sodelovanje“ pomeni postopkovno fazo, ki se izvede pred vložitvijo vloge, v okviru katere lahko prosilec od organa za izdajo varnostnih spričeval in nacionalnih varnostnih organov, ki jih zadeva načrtovano območje obratovanja, zahteva dodatne informacije o naslednjih fazah postopka ocenjevanja varnosti.

(4)	„pomislek“ pomeni manj pomembno zadevo, ugotovljeno med ocenjevanjem vloge za enotno varnostno spričevalo, ki ne preprečuje njegove izdaje in se lahko njena odprava preloži na čas poznejšega nadzora;

(5)	„zadevni datum“ pomeni 16. junij 2019, razen kar zadeva države članice, ki so v skladu s členom 33(2) Direktive (EU) 2016/798 Agencijo in Komisijo uradno obvestile, da so podaljšale obdobje za prenos navedene direktive, za katere zadevni datum pomeni 16. junij 2020.

Člen 3

Odgovornosti Agencije in nacionalnih varnostnih organov

1. Organ za izdajo varnostnih spričeval je poleg izdaje enotnih varnostnih spričeval odgovoren za naslednje naloge:

(a)	načrtovanje, izvajanje in spremljanje ocenjevanja, ki ga opravlja;

(b)	vzpostavitev sodelovanja med zadevnimi stranmi.

2. Organ za izdajo varnostnih spričeval in nacionalni varnostni organi, ki jih zadeva načrtovano območje obratovanja, na zahtevo prosilca sprejmejo predhodno sodelovanje in zagotovijo vsa pojasnila, ki jih prosilec zahteva v okviru predhodnega sodelovanja.

3. Organ za izdajo varnostnih spričeval in nacionalni varnostni organi, ki jih zadeva načrtovano območje obratovanja, zaradi izdaje enotnih varnostnih spričeval vsak zase zberejo naslednje informacije:

(a)	vse ustrezne informacije v zvezi z različnimi fazami ocenjevanja, vključno z razlogi za odločitve, sprejete med ocenjevanjem, in opredelitev vseh omejitev ali pogojev uporabe, ki se bodo vključili v enotno varnostno spričevalo;

(b)	rezultate ocene, vključno s povzetki ugotovitev, in po potrebi mnenje v zvezi z izdajo enotnega varnostnega spričevala.

4. Kadar Agencija deluje kot organ za izdajo varnostnih spričeval, informacije iz odstavka 3(b) vključi v končne rezultate ocene.

5. Agencija spremlja datume poteka veljavnosti vseh veljavnih enotnih varnostnih spričeval za območje obratovanja, ki zajema več kot eno državo članico, navedene informacije pa izmenja z ustreznimi nacionalnimi varnostnimi organi.

6. Nacionalni varnostni organi z Agencijo in drugimi nacionalnimi varnostnimi organi, ki jih zadeva načrtovano območje obratovanja, izmenjajo vse ustrezne informacije, ki bi lahko vplivale na postopek ocenjevanja varnosti.

7. Agencija v vseh uradnih jezikih Unije objavi in posodablja brezplačna navodila za uporabo, v katerih so opisane in po potrebi pojasnjene zahteve iz te uredbe. V navodila za uporabo so vključeni tudi vzorci predlog, ki jih Agencija pripravi v sodelovanju z nacionalnimi varnostnimi organi.

8. Nacionalni varnostni organi objavijo in posodabljajo brezplačna navodila za uporabo, v katerih so opisani in po potrebi pojasnjeni nacionalni predpisi, ki veljajo v zvezi z načrtovanim območjem obratovanja, ter veljavna nacionalna postopkovna pravila.

9. Agencija in nacionalni varnostni organ določita notranje ureditve ali postopke za upravljanje postopka ocenjevanja varnosti. Pri navedenih ureditvah ali postopkih se upoštevajo dogovori iz člena 11 Direktive (EU) 2016/798.

10. Vsakemu enotnemu varnostnemu spričevalu se dodeli enotna evropska identifikacijska številka. Agencija opredeli strukturo in vsebino evropskih identifikacijskih številk ter jih objavi na svojem spletišču.

11. Kadar prosilec v svoji vlogi navede, da namerava obratovati do postaj v sosednjih državah članicah, ki imajo podobne značilnosti omrežja in podobne operativne predpise, te postaje pa so blizu meje, enotno varnostno spričevalo velja tudi do takih postaj, ne da bi bilo treba zahtevati razširitev območja obratovanja, in sicer po posvetovanju nacionalnih varnostnih organov sosednjih držav članic z organom za izdajo varnostnih spričeval. Nacionalni varnostni organi zadevnih držav članic organu za izdajo varnostnih spričeval potrdijo, da so ustrezni priglašeni nacionalni predpisi in obveznosti v zvezi z ustreznimi čezmejnimi sporazumi izpolnjeni, preden izda enotno varnostno spričevalo.

12. Organ za izdajo varnostnih spričeval za oceno vlog sprejme pooblastila, priznanja ali spričevala za proizvode ali storitve, ki jih predložijo prevozniki v železniškem prometu ali njihovi pogodbeni izvajalci, partnerji ali dobavitelji, ki so odobreni v skladu z ustreznim pravom Unije, kot dokaz, da so prevozniki v železniškem prometu sposobni izpolniti ustrezne zahteve, opredeljene v Delegirani uredbi Komisije (EU) 2018/762 (5).

Člen 4

Odgovornosti prosilcev

1. Brez poseganja v rok iz člena 6, ki je dovoljen za ocenjevanje, prosilec vlogo za enotno varnostno spričevalo ali za posodobitev ali podaljšanje takega spričevala vloži prek točke „vse na enem mestu“ pred naslednjimi datumi, kakor je primerno:

(a)	načrtovanim datumom začetka vsakega novega obratovanja;

(b)	načrtovanim datumom začetka obratovanja pod pogoji, ki niso enaki pogojem iz veljavnega enotnega varnostnega spričevala, po bistveni spremembi vrste, obsega ali območja obratovanja;

(c)	datumom poteka veljavnosti veljavnega enotnega varnostnega spričevala.

2. Prosilec ob vložitvi vloge za novo enotno varnostno spričevalo zagotovi informacije iz Priloge I.

3. Prosilec ob vložitvi vloge za posodobitev ali podaljšanje enotnega varnostnega spričevala zagotovi informacije iz Priloge I in opiše spremembe, ki so nastale od izdaje veljavnega spričevala.

V primeru večjih neskladnosti, ki lahko vplivajo na uspešnost pri zagotavljanju varnosti ali ustvarijo resna varnostna tveganja, ali če so med nadzornimi dejavnostmi od prejšnjega ocenjevanja ugotovljena kakršna koli druga področja, ki vzbujajo skrb, se organ za izdajo varnostnih spričeval in nacionalni varnostni organi, ki jih zadeva načrtovano območje obratovanja, odločijo, ali je treba ponovno oceniti celotno dokumentacijo.

4. Prosilčev izbor glede organa za izdajo varnostnih spričeval je zavezujoč do zaključka ali prekinitve postopka ocenjevanja varnosti.

5. Kadar prosilec zahteva predhodno sodelovanje, prek točke „vse na enem mestu“ predloži informacije iz točk 1 do 6 Priloge I.

6. Če predložena dokumentacija vsebuje kopije dokumentov, ki so jih izdali subjekti, ki niso organ za izdajo varnostnih spričeval, prosilec izvirnike hrani vsaj pet let po koncu obdobja veljavnosti enotnega varnostnega spričevala. Ob podaljšanju ali posodobitvi prosilec izvirnike dokumentov, ki se predložijo za zadevno vlogo in jih izdajo subjekti, ki niso organ za izdajo varnostnih spričeval, hrani vsaj pet let po koncu obdobja veljavnosti podaljšanega ali posodobljenega enotnega varnostnega spričevala. Prosilec navedene izvirne dokumente zagotovi na zahtevo Agencije ali nacionalnih varnostnih organov.

Člen 5

Jezik

1. Kadar kot organ za izdajo varnostnih spričeval deluje Agencija, je jezik vloge naslednji:

(a)	za del dokumentacije iz člena 10(3)(a) Direktive (EU) 2016/798 eden od uradnih jezikov Unije po izbiri prosilca;

(b)	za dele dokumentacije iz člena 10(3)(b) Direktive (EU) 2016/798 in za dele dokumentacije iz točke 8.1 Priloge I jezik, ki ga določi zadevna država članica in je naveden v navodilih za uporabo iz člena 3(8) te uredbe.

2. Vse odločitve v zvezi z izdajo enotnega varnostnega spričevala, ki jih sprejme Agencija, vključno z razlogi za odločitev v končnih rezultatih ocene ter po potrebi enotnem varnostnem spričevalu, so v jeziku iz odstavka 1(a).

Člen 6

Postopkovne faze in roki

1. Organ za izdajo varnostnih spričeval in nacionalni varnostni organi, ki jih zadeva načrtovano območje obratovanja, uporabijo postopek iz Priloge II.

2. Organ za izdajo varnostnih spričeval in nacionalni varnostni organi, ki jih zadeva načrtovano območje obratovanja, vsak zase ocenijo, ali dokumentacija vsebuje zahtevana dokazila iz Priloge I. Organ za izdajo varnostnih spričeval prosilca nemudoma, vsekakor pa najpozneje v enem mesecu od datuma prejema vloge obvesti, ali je vloga popolna.

3. Odločitev o izdaji enotnega varnostnega spričevala se sprejme najpozneje štiri mesece od datuma, ko je prosilec obveščen o popolnosti vloge, ob upoštevanju odstavkov 5 do 7.

4. Če je prosilec obveščen, da vloga ni popolna, organ za izdajo varnostnih spričeval ob usklajevanju z nacionalnimi varnostnimi organi, ki jih zadeva načrtovano območje obratovanja, takoj zahteva potrebne dodatne informacije, vključno z utemeljitvijo in podrobnostmi o roku za odgovor prosilca.

Rok za predložitev dodatnih informacij je razumen, sorazmeren glede na zahtevnost zagotovitve zahtevanih informacij in dogovorjen s prosilcem, takoj ko je ta obveščen o nepopolnosti dokumentacije. Če prosilec zahtevanih informacij ne zagotovi v dogovorjenem roku, se lahko organ za izdajo varnostnih spričeval odloči, da rok za odgovor prosilca podaljša ali pa prosilca obvesti, da je njegova vloga zavrnjena.

Odločitev o izdaji enotnega varnostnega spričevala se sprejme najpozneje štiri mesece od datuma, ko prosilec predloži zahtevane dodatne informacije.

5. Tudi če je dokumentacija popolna, lahko Agencija ali kateri koli nacionalni varnostni organ, ki ga zadeva načrtovano območje obratovanja, kadar koli pred sprejetjem odločitve zahteva dodatne informacije in določi razumen rok za njihovo predložitev. Zaradi take zahteve se podaljša rok iz odstavka 3 tega člena pod pogoji iz Priloge II.

6. Agencija lahko rok iz odstavka 3 tega člena podaljša za naslednja obdobja iz člena 10(7) Direktive (EU) 2016/798:

(a)	obdobje sodelovanja, da bi se dogovorili o oceni, ki bi bila sprejemljiva za vse;

(b)	obdobje, ko je zadeva predložena v arbitražo komisiji za pritožbe.

7. Rok se lahko podaljša tudi za čas, ki ga prosilec potrebuje, da se dogovori za obisk ali pregled na svoji lokaciji ali za presojo svoje organizacije.

8. Enotno varnostno spričevalo vsebuje informacije, navedene v Prilogi III.

Člen 7

Sporočanje

1. Organ za izdajo varnostnih spričeval, nacionalni varnostni organi, ki jih zadeva načrtovano območje obratovanja, in prosilec prek točke „vse na enem mestu“ sporočijo vse v zvezi z morebitnimi zadevami iz člena 12.

2. Status vseh faz postopka ocenjevanja varnosti, rezultati ocene in odločitev glede vloge se prosilcu sporočijo prek točke „vse na enem mestu“.

3. Brez poseganja v odstavek 1 so v navodilih za uporabo, ki so jih pripravili Agencija in nacionalni varnostni organi, navedena pravila za medsebojno komuniciranje in komuniciranje s prosilcem.

4. Točka „vse na enem mestu“ potrdi prejem vloge za enotno varnostno spričevalo.

Člen 8

Obdobje veljavnosti enotnih varnostnih spričeval

Enotna varnostna spričevala veljajo pet let.

Če je za zagotavljanje učinkovitega nadzorovanja tveganj, ki vplivajo na varno obratovanje, potrebno krajše obdobje, se lahko organ za izdajanje varnostnih spričeval ob usklajevanju z nacionalnimi varnostnimi organi, ki jih zadeva načrtovano območje obratovanja, odloči, da bo enotno varnostno spričevalo podelil za manj kot pet let. V tem primeru organ za izdajo varnostnih spričeval razloge za svojo odločitev vključi v rezultate ocene, ki je evidentirana v skladu s členom 9.

Člen 9

Upravljanje informacij

Organ za izdajo varnostnih spričeval in nacionalni varnostni organi, ki jih zadeva načrtovano območje obratovanja, vse ustrezne informacije in rezultate ocene iz člena 3(3) evidentirajo v točki „vse na enem mestu“. Agencija v točki „vse na enem mestu“ evidentira tudi končne rezultate ocene iz člena 3(4).

Kadar nacionalni varnostni organi za obravnavo vlog, ki so jim bile vložene, uporabljajo sistem za upravljanje informacij, vse ustrezne informacije prenesejo v točko „vse na enem mestu“.

Člen 10

Dogovori o obiskih in pregledih na lokaciji prevoznikov v železniškem prometu ter presojah

1. Kadar se izvajajo obiski in pregledi na lokaciji prosilcev ter presoje iz člena 10(5) Direktive (EU) 2016/798, se Agencija in nacionalni varnostni organi, ki jih zadeva načrtovano območje obratovanja, dogovorijo o ciljih in obsegu teh obiskov in inšpekcijskih pregledov na lokaciji ter presoj, pa tudi o vlogi vsakega organa pri teh nalogah.

2. Kadar se izvajajo obiski in pregledi na lokaciji prosilca ter presoje iz člena 10(5) in (8) Direktive (EU) 2016/798, organ, odgovoren za izvedbo obiska, pregleda ali presojo, pripravi poročilo, v katerem opredeli zadeve, ki so bile ugotovljene med ocenjevanjem, ter navede, ali so bile odpravljene na podlagi dokazov, predloženih med obiskom, pregledom ali presojo, in če so bile, kako. Poročilo lahko vključuje tudi dodatne zadeve iz člena 12, ki jih prosilec odpravi v dogovorjenem roku.

3. Prosilec v primeru obiskov, pregledov na lokaciji prosilcev in presoj, kot so navedene v primerih iz člena 10(5) in (8) Direktive (EU) 2016/798, zagotovi podrobnosti o tem, kdo ga bo zastopal, ter o varnostnih predpisih in postopkih na lokaciji, ki jih mora upoštevati organ, odgovoren za izvedbo obiska, pregleda ali presoje. O roku za obiske, preglede in presoje, vključno z zagotovitvijo navedenih informacij, se dogovorijo zadevni organi in prosilec.

Člen 11

Usklajevanje med Agencijo in nacionalnimi varnostnimi organi

1. Kadar kot organ za izdajo varnostnih spričeval deluje Agencija, se v različnih fazah postopka ocenjevanja varnosti usklajuje z nacionalnimi varnostnimi organi, ki jih zadeva načrtovano območje obratovanja. Agencija in nacionalni varnostni organi razpravljajo o vseh zadevah, povezanih s postopkom ocenjevanja varnosti, vključno z morebitnimi pomanjkljivostmi, in vseh zahtevah po dodatnih informacijah, ki vplivajo na rok za oceno ali bi lahko vplivale na delo drugih nacionalnih varnostnih organov, ki jih zadeva območje obratovanja.

2. Brez poseganja v odstavek 1 lahko vsak organ, ki je vključen v postopek ocenjevanja varnosti, naveže neposreden stik s prosilcem v zvezi z zadevami, povezanimi z njegovim delom ocene.

3. Agencija in nacionalni varnostni organi, ki jih zadeva načrtovano območje obratovanja, pred sprejetjem odločitve o izdaji enotnega varnostnega spričevala sprejmejo naslednje ukrepe:

(a)	razpravljajo o rezultatih svojih preverjanj;

(b)	se dogovorijo o morebitnih pomislekih, ki bodo preučeni v okviru poznejšega nadzora;

(c)	se dogovorijo o vseh omejitvah ali pogojih uporabe, ki se bodo vključili v enotno varnostno spričevalo.

4. Kadar prosilec pripravi akcijski načrt za odpravo pomislekov iz odstavka 3(b), se nacionalni varnostni organi dogovorijo, kateri od njih bo spremljal izvedbo načrta. Nacionalni varnostni organi se v ta namen po potrebi usklajujejo v skladu z ureditvami iz člena 8(2) Delegirane uredbe (EU) 2018/761 (6) ter o svojem dogovoru in rezultatih svojih povezanih nadzornih dejavnosti obvestijo Agencijo.

Agencija upošteva informacije o rezultatih nadzora, ki so ga izvedli nacionalni varnostni organi, ki jih zadeva načrtovano območje obratovanja, v zvezi z nadaljnjim spremljanjem pomislekov, da se sprejme odločitev, ali se lahko te med ocenjevanjem vloge za posodobitev ali podaljšanje odpravijo.

5. Agencija vodi evidenco dejavnosti usklajevanja in jih v skladu s členom 9 evidentira v točki „vse na enem mestu“.

Člen 12

Kategorizacija zadev

1. Organ za izdajo varnostnih spričeval in nacionalni varnostni organi, ki jih zadeva načrtovano območje obratovanja, kategorizirajo zadeve, ki so jih opredelili med ocenjevanjem dokumentacije, kot sledi:

(a)	„tip 1“: zadeve, ki zaradi razumevanja dokumentacije zahtevajo dodatna pojasnila prosilca;

(b)	„tip 2“: zadeve, težave, zaradi katerih je morda treba spremeniti dokumentacijo ali se zahteva manjše ukrepanje prosilca; ukrepi, ki se sprejmejo, so prepuščeni presoji prosilca in ne preprečujejo izdaje enotnega varnostnega spričevala;

(c)	„tip 3“: zadeve, v zvezi s katerimi mora prosilec sprejeti poseben ukrep, njegova izvedba pa se lahko odloži na čas po podelitvi enotnega varnostnega spričevala; ukrep za odpravo zadeve predlaga prosilec, z njim pa se mora strinjati tista stran, ki je zadevo odkrila;

(d)

„tip 4“: zadeve, zaradi katerih je potrebna sprememba dokumentacije ali v zvezi s katerimi mora prosilec sprejeti posebni ukrep; enotno varnostno spričevalo se ne podeli, dokler zadeva ni odpravljena ali dokler v spričevalo niso vključene omejitve ali pogoji uporabe, namenjeni odpravi zadeve; ukrep za odpravo zadeve predlaga prosilec, z njim pa se mora strinjati tista stran, ki je zadevo odkrila.

2. Organ za izdajo varnostnih spričeval ali zadevni nacionalni varnostni organ po odgovoru ali ukrepu, ki ga prosilec sprejme v zvezi z zadevo, ponovno oceni zadeve, ki jih je odkril, jih po potrebi ponovno razvrsti in vsaki opredeljeni zadevi dodeli enega od naslednjih statusov:

(a)	„zadeva ni odpravljena“, če dokazi, ki jih je predložil prosilec, niso zadovoljivi in so še vedno potrebne dodatne informacije;

(b)	„pomislek za nadzor“, če pomislek še obstaja;

(c)	„zadeva odpravljena“, če je prosilec predložil odgovor in ni več pomislekov.

Člen 13

Usposobljenost osebja, ki je vključeno v ocenjevanja

1. Agencija in nacionalni varnostni organi zagotovijo, da ima osebje, vključeno v ocenjevanja, naslednje sposobnosti:

(a)	poznavanje ustreznega zakonskega okvira, ki se nanaša na ocenjevanje;

(b)	poznavanje delovanja železniškega sistema;

(c)	ustrezno raven kritične analize;

(d)	izkušnje na področju ocenjevanja sistema varnega upravljanja ali podobnega sistema upravljanja v železniškem sektorju ali sistema varnega upravljanja v sektorju z enakovrednimi operativnimi in tehničnimi izzivi;

(e)	reševanje težav, komuniciranje in delo v skupini ter

(f)	katero koli drugo sposobnost, potrebno za posamezno ocenjevanje.

V primeru dela v skupini so lahko sposobnosti porazdeljene med člani skupine.

Osebje, ki izvaja obiske, preglede in presoje iz člena 10, dokaže tudi znanje in izkušnje na področju opravljanja razgovorov.

2. Za zagotovitev pravilne uporabe odstavka 1 Agencija in nacionalni varnostni organi vzpostavijo sistem upravljanja usposobljenosti, ki vključuje:

(a)	pripravo profila usposobljenosti za vsako delovno mesto, položaj ali funkcijo;

(b)	zaposlovanje osebja v skladu z uveljavljenimi profili usposobljenosti;

(c)	ohranjanje, razvoj in ocenjevanje usposobljenosti osebja v skladu z uveljavljenimi profili usposobljenosti.

Člen 14

Ponovna preučitev na podlagi člena 10(12) Direktive (EU) 2016/798

1. Kadar organ za izdajo varnostnih spričeval izda negativno odločitev, ki vključuje zavrnitev enotnega varnostnega spričevala, izključitev dela omrežja v skladu z negativno oceno iz člena 10(7) Direktive (EU) 2016/798 in opredelitev omejitev ali pogojev uporabe, razen tistih, ki se zahtevajo v vlogi, lahko prosilec zahteva ponovno preučitev odločitve.

2. Prosilec zahtevo za ponovno preučitev vloži prek točke „vse na enem mestu“, pri čemer zahteva vključuje seznam vseh zadev, ki se med postopkom ocenjevanja varnosti po mnenju prosilca niso ustrezno obravnavala.

3. Vse dodatne informacije, predložene po sprejetju odločitve o izdaji ali zavrnitvi izdaje enotnega varnostnega spričevala, niso dopustne kot dokazi.

4. Organ za izdajo varnostnih spričeval ob usklajevanju z nacionalnimi varnostnimi organi, ki jih zadeva načrtovano območje obratovanja, zagotovi nepristranskost postopka ponovne preučitve.

5. Postopek ponovne preučitve je namenjen zadevam, ki utemeljujejo odstopanje odločitve organa za izdajo varnostnih spričeval od vloge prosilca.

6. Kadar Agencija deluje kot organ za izdajo varnostnih spričeval, se ponovna preučitev izvede ob usklajevanju z nacionalnimi varnostnimi organi, ki jih zadeva načrtovano območje obratovanja.

7. Organ za izdajo varnostnih spričeval vsem stranem, vključenim v ocenjevanje, tudi prosilcu, sporoči svojo odločitev o potrditvi ali spremembi prvotne odločitve prek točke „vse na enem mestu“.

Člen 15

Prehodne določbe

1. Kadar nacionalni varnostni organ ugotovi, da varnostnega spričevala v skladu z Direktivo 2004/49/ES ne bo mogel izdati pred zadevnim datumom v zadevni državi članici, o tem takoj obvesti prosilca in Agencijo.

2. V primeru iz člena 10(8) Direktive (EU) 2016/798 se prosilec odloči, ali bi morali vlogo še naprej ocenjevati nacionalni varnosti organi ali bi jo bilo treba prenesti na Agencijo. Prosilec obvesti oba in uporablja se naslednje:

(a)

v primerih, ko se prosilec odloči, da bo kot organ za izdajo varnostnih spričeval uporabil Agencijo, nacionalni varnostni organ dokumentacijo in rezultate ocenjevanja iz člena 10(2)(a) Direktive 2004/49/ES prenese Agenciji. Agencija in nacionalni varnostni organ sodelujeta in pomagata prosilcu dopolniti vlogo, da izpolni dodatne zahteve iz člena 9 Direktive (EU) 2016/798;

(b)

v primerih, ko se prosilec odloči, da bo kot organ za izdajo varnostnih spričeval uporabil nacionalni varnostni organ, nacionalni varnostni organ nadaljuje ocenjevanje vloge in se odloči o izdaji enotnega varnostnega spričevala v skladu s členom 10 Direktive (EU) 2016/798 in to uredbo. Ta organ pomaga prosilcu dopolniti vlogo, da izpolni dodatne zahteve iz člena 9 Direktive (EU) 2016/798.

3. Če namerava prosilec obratovati v več državah članicah, je organ za izdajo varnostnih spričeval Agencija in se uporablja postopek iz odstavka 2(a).

4. V vseh primerih prosilec vloži popravljeno vlogo po zadevnem datumu v zadevni državi članici prek točke „vse na enem mestu“. Prosilcu pri tej nalogi pomaga organ za izdajo varnostnih spričeval.

5. Po zadevnem datumu vsak prevoznik v železniškem prometu s sedežem v zadevni državi članici, za katerega sta zaradi spremembe vrste, obsega dejavnosti ter območja obratovanja potrebna podaljšanje ali posodobitev varnostnega spričevala, izdanega v skladu z Direktivo 2004/49/ES, vloži novo vlogo za enotno varnostno spričevalo prek točke „vse na enem mestu“ v skladu s to uredbo.

6. Kadar načrtovano območje obratovanja ni omejeno na eno državo članico, enotno varnostno spričevalo, ki ga Agencija izda med 16. junijem 2019 in 16. junijem 2020, izključuje omrežje ali omrežja v vseh državah članicah, ki so Agencijo in Komisijo uradno obvestile v skladu s členom 33(2) Direktive (EU) 2016/798 ter še niso prenesle navedene direktive in niso sprejele nacionalnih ukrepov za prenos. Nacionalni varnostni organi držav članic, ki so podale takšno uradno obvestilo:

(a)	obravnavajo enotno varnostno spričevalo, ki ga izda Agencija, kot enakovredno tistemu delu varnostnega spričevala, ki je bilo izdano v skladu s členom 10(2)(a) Direktive 2004/49/ES;

(b)	izdajo varnostna spričevala v skladu s členom 10(2)(b) Direktive 2004/49/ES od 16. junija 2019 z obdobjem veljavnosti, ki ne presega obdobja veljavnosti enotnega varnostnega spričevala.

7. V primerih iz odstavka 2(a) in odstavka 6 tega člena nacionalni varnostni organi sodelujejo in se usklajujejo z Agencijo, da ocenijo elemente iz člena 10(3)(a) Direktive (EU) 2016/798. Pri tem Agencija sprejme oceno iz člena 10(2)(a) Direktive 2004/49/ES, ki jo je izvedel nacionalni varnostni organ.

Člen 16

Razveljavitev

Uredba (ES) št. 653/2007 se razveljavi z učinkom od 16. junija 2019. Vendar se še naprej uporablja do 15. junija 2020 za tiste države članice, ki so Agencijo in Komisijo v skladu s členom 33(2) Direktive (EU) 2016/798 uradno obvestile, da so podaljšale obdobje za prenos navedene direktive.

Člen 17

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 16. junija 2019 v državah članicah, ki Agencije in Komisije niso uradno obvestile v skladu s členom 33(2) Direktive (EU) 2016/798. V vseh državah članicah se uporablja od 16. junija 2020. Vendar se v vseh državah članicah člen 15(1), (2), (3) in (7) uporablja od 16. februarja 2019, člen 15(6) pa od 16. junija 2019.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 9. aprila 2018

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 138, 26.5.2016, str. 102.

(2) Direktiva 2004/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o varnosti na železnicah Skupnosti ter o spremembi Direktive Sveta 95/18/ES o izdaji licence prevoznikom v železniškem prometu in Direktive 2001/14/ES o dodeljevanju železniških infrastrukturnih zmogljivosti, naložitvi uporabnin za uporabo železniške infrastrukture in podeljevanju varnostnega spričevala (Direktiva o varnosti na železnici) (UL L 164, 30.4.2004, str. 44).

(3) Direktiva Sveta 96/48/ES z dne 23. julija 1996 o interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema za visoke hitrosti (UL L 235, 17.9.1996, str. 6).

(4) Uredba (EU) 2016/796 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o Agenciji Evropske unije za železnice in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 881/2004 (UL L 138, 26.5.2016, str. 1).

(5) Delegirana uredba Komisije (EU) 2018/762 z dne 8. marca 2018 o vzpostavitvi skupnih varnostnih metod za zahteve sistema varnega upravljanja v skladu z Direktivo (EU) 2016/798 Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi uredb Komisije (EU) št. 1158/2010 in (EU) št. 1169/2010 (Glej stran 26 tega Uradnega lista).

(6) Delegirana uredba Komisije (EU) 2018/761 z dne 16. februarja 2018 o vzpostavitvi skupnih varnostnih metod za nadzor, ki ga izvajajo nacionalni varnostni organi po izdaji enotnega varnostnega spričevala ali varnostnega pooblastila v skladu z Direktivo (EU) 2016/798 Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi Uredbe Komisije (EU) št. 1077/2012 (Glej stran 16 tega Uradnega lista).

PRILOGA I

Vsebina vloge za enotno varnostno spričevalo

Opomba: vse informacije so obvezne, vključno z dokumenti, ki se priložijo vlogi, razen kadar so označene z „N“ (neobvezno). Kadar mora prevoznik v železniškem prometu pripraviti načrt popravljalnih ukrepov iz točke 9, so informacije o njem obvezne.

1. Vrsta vloge:

1.1 Nova

1.2 Podaljšanje

1.3 Posodobitev

1.4 Evropska identifikacijska številka prejšnjega spričevala (le pri podaljšanju ali posodobitvi vloge)

2. Vrsta zahtevane dejavnosti (izberite eno ali več (1) ):

2.1 Potniški promet, vključno s storitvami visokih hitrosti

2.2 Potniški promet brez storitev visokih hitrosti

2.3 Tovorni promet, vključno s prevozom nevarnega blaga (2)

2.4 Tovorni promet brez prevoza nevarnega blaga

2.5 Samo ranžiranje

2.6 Drugo (navedite)

3. Dejavnosti v železniškem prometu:

3.1 Pričakovani datum začetka izvajanja storitev/dejavnosti (N)

3.2 Države članice, ki jih zadeva načrtovano območje obratovanja

3.3 Opredelitev načrtovanega območja obratovanja (za zadevna omrežja) (3)

3.4 Postaje v sosednjih državah članicah (v primerih iz člena 3(11) Izvedbene uredbe (EU) 2018/763 in člena 10(8) Direktive (EU) 2016/798)

4. Organ za izdajo varnostnih spričeval:

4.1 Agencija

4.2 Nacionalni varnostni organ (v primerih iz člena 10(8) Direktive (EU) 2016/798)

5. Informacije o prosilcu:

5.1 Uradni naziv

5.2 Kratica (N)

5.3 Popoln naslov

5.4 Telefon

5.5 Telefaks (N)

5.6 E-naslov

5.7 Spletišče (N)

5.8 Nacionalna registracijska številka

5.9 Identifikacijska številka za DDV (N)

5.10 Druge pomembne informacije (N)

6. Podatki o kontaktni osebi:

6.1 Ime

6.2 Priimek

6.3 Naziv ali funkcija

6.4 Popoln naslov

6.5 Telefon

6.6 Telefaks (N)

6.7 E-naslov

6.8 Govorjeni jezik ali jeziki

Dokumenti, priloženi vlogi

7. Dokumenti, predloženi za del ocene v zvezi s sistemom varnega upravljanja:

7.1 Opis sistema varnega upravljanja in drugi dokumenti, ki dokazujejo skladnost z zahtevami iz člena 10(3)(a) Direktive (EU) 2016/798 in prikazujejo, kako so te zahteve izpolnjene.

7.2 Informacije o navzkrižni primerjavi sistema varnega upravljanja (glej točko 7.1) in Priloge I k Delegirani uredbi (EU) 2018/762, vključno z navedbo, kje v dokumentaciji o sistemu varnega upravljanja so izpolnjene ustrezne zahteve veljavne tehnične specifikacije za interoperabilnost, ki se nanašajo na podsistem „vodenje in upravljanje prometa“.

8. Dokumenti, predloženi za nacionalni del (za vsako državo članico, ki jo zadeva načrtovano območje obratovanja) ocene:

8.1 Opis ali drug prikaz, kako se v ureditvah varnega upravljanja uporabljajo ustrezni nacionalni predpisi, priglašeni v skladu s členom 8 Direktive (EU) 2016/798.

8.2 Informacije o navzkrižni primerjavi sistema varnega upravljanja (glej točko 7.1) in zahtev iz ustreznih nacionalnih predpisov (glej točko 8.1).

9. Načrt(-i) popravljalnih ukrepov

9.1 Trenutni status načrta ali načrtov popravljalnih ukrepov, ki jih je prevoznik v železniškem prometu pripravil, da bi odpravil vsako pomembno neskladnost in uredil vsa druga področja, ki vzbujajo skrb in so bila opredeljena med nadzornimi dejavnostmi od prejšnjega ocenjevanja.

9.2 Trenutni status načrta ali načrtov popravljalnih ukrepov, ki jih je prevoznik v železniškem prometu pripravil, da bi odpravil preostale pomisleke od prejšnjega ocenjevanja.

(1) Za vsako državo članico, ki jo zadeva načrtovano območje obratovanja.

(2) „Nevarno blago“ pomeni snovi in izdelke, katerih prevoz je dovoljen le pod pogoji iz Direktive 2008/68/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. septembra 2008 o notranjem prevozu nevarnega blaga (UL L 260, 30.9.2008, str. 13).

(3) Za vsako državo članico, ki jo zadeva načrtovano območje obratovanja.

PRILOGA II

Postopek ocenjevanja varnosti

1. SPLOŠNO

1.1 Organ za izdajo varnostnih spričeval in nacionalni varnostni organi, ki jih zadeva načrtovano območje obratovanja, razvijejo strukturiran in pregleden postopek za celotno dejavnost, pri katerem se upoštevajo elementi iz te priloge. Postopek ocenjevanja varnosti je ponovljiv, kot je prikazano v spodnjem diagramu (glej sliko 1 v Dodatku), kar pomeni, da lahko organ za izdajo varnostnih spričeval in nacionalni varnostni organi, ki jih zadeva načrtovano območje obratovanja, razumno zahtevajo dodatne informacije ali ponovno predložitev v skladu s to uredbo.

2. PREJEM VLOGE

2.1 Po prejemu vloge za enotno varnostno spričevalo organ za izdajo varnostnih spričeval uradno in nemudoma potrdi prejem vloge.

2.2 Organ za izdajo varnostnih spričeval in nacionalni varnostni organi, ki jih zadeva načrtovano območje obratovanja, dodelijo usposobljeno osebje za izvedbo postopka ocenjevanja.

3. ZAČETNO PREVERJANJE

3.1 Organ za izdajo varnostnih spričeval ob usklajevanju z nacionalnimi varnostnimi organi, ki jih zadeva načrtovano območje obratovanja, takoj po prejemu vloge izvede začetno preverjanje, da preveri naslednje:

(a)	ali je prosilec predložil osnovne informacije, ki jih zahteva zakonodaja ali so potrebne za učinkovito obdelavo vloge;

(b)

ali dokumentacija vsebuje zadostne dokaze ter je strukturirana in vključuje notranja navzkrižna sklicevanja, tako da jo je mogoče ustrezno primerjati z zahtevami sistema varnega upravljanja in ustreznimi priglašenimi nacionalnimi predpisi. Organ za izdajo varnostnih spričeval ob usklajevanju z nacionalnimi varnostnimi organi, ki jih zadeva načrtovano območje obratovanja, izvede začetni pregled dejanske vsebine dokazil, vsebovanih v vlogi, za začetno presojo kakovosti, zadostnosti in ustreznosti sistema varnega upravljanja;

(c)	če je ustrezno, trenutni status načrta (ali načrtov) popravljalnih ukrepov, ki jih je prevoznik v železniškem prometu pripravil, da bi odpravil vsako pomembno neskladnost in uredil vsa druga področja, ki vzbujajo skrb in so bila od prejšnjega ocenjevanja opredeljena med nadzornimi dejavnostmi;

(d)	če je ustrezno, trenutni status načrta (ali načrtov) popravljalnih ukrepov, ki jih je prevoznik v železniškem prometu pripravil, da bi odpravil preostale pomisleke od prejšnjega ocenjevanja.

3.2 Nacionalni varnostni organi, ki jih zadeva načrtovano območje obratovanja, tudi preverijo obstoj dokazil in jasnost opredelitve vrste, obsega in območja načrtovanega obratovanja.

3.3 Organ za izdajo varnostnih spričeval in nacionalni varnostni organi, ki jih zadeva načrtovano območje obratovanja, se na podlagi pregledov iz točk 3.1 in 3.2 odločijo, ali obstajajo področja, v zvezi s katerimi potrebujejo dodatne informacije. Če so potrebne dodatne informacije, lahko organ za izdajo varnostnih spričeval in nacionalni varnostni organi, ki jih zadeva načrtovano območje obratovanja, takoj zahtevajo informacije, če se jim zdijo smiselno potrebne za podporo njihovi oceni.

3.4 Organ za izdajo varnostnih spričeval in nacionalni varnostni organi, ki jih zadeva načrtovano območje obratovanja, vsak zase preberejo zadosten del vloge, da preverijo, ali je njena vsebina razumljiva. Če je očitno nerazumljiva, organ za izdajo varnostnih spričeval in nacionalni varnostni organi, ki jih zadeva načrtovano območje obratovanja, vsak zase odločijo, ali jo je treba vrniti, pri čemer zahtevajo izpopolnjeno različico.

4. PODROBNO OCENJEVANJE

4.1 Organ za izdajo varnostnih spričeval in nacionalni varnostni organi, ki jih zadeva načrtovano območje obratovanja, vsak zase začnejo podrobno ocenjevanje dokumentacije (glej sliko 2 v Dodatku), pri čemer uporabijo zahteve sistema varnega upravljanja in ustrezne priglašene nacionalne predpise.

4.2 Pri podrobnem ocenjevanju iz točke 4.1 v skladu s členom 18(1) Direktive (EU) 2016/798 organ za izdajo varnostnih spričeval in nacionalni varnostni organi, ki jih zadeva načrtovano območje obratovanja, uporabijo strokovno presojo, so nepristranski in sorazmerni ter navedejo utemeljene razloge za sprejete sklepe.

4.3 V oceni je navedeno, ali so zahteve sistema varnega upravljanja in ustrezni priglašeni nacionalni predpisi izpolnjeni ter ali se zahtevajo dodatne informacije. Organ za izdajo varnostnih spričeval in nacionalni varnostni organi, ki jih zadeva načrtovano območje obratovanja, med ocenjevanjem iščejo tudi dokaze, da rezultati postopkov v okviru sistema varnega upravljanja izpolnjujejo zahteve sistema varnega upravljanja in ustrezne priglašene nacionalne predpise, pri čemer po potrebi uporabijo metode vzorčenja, da se prepričajo, da prosilec razume in lahko izpolni zahteve, usklajene z vrsto in obsegom dejavnosti v železniškem prometu in načrtovanim območjem obratovanja, da se zagotovi varno delovanje železnice.

4.4 Katera koli zadeva tipa 4 se mora rešiti tako, da je to zadovoljivo za organ za izdajo varnostnih spričeval, in po potrebi vodi do posodobitve dokumentacije, preden se lahko izda enotno varnostno spričevalo.

4.5 Preučitev preostalih pomislekov se lahko preloži na čas nadzora, ali pa se v dogovoru s prosilcem sprejmejo ukrepi, ki temeljijo na njegovem predlogu za posodobitev dokumentacije, ali oboje. V takem primeru se uradna rešitev zadeve izvede po izdaji enotnega varnostnega spričevala.

4.6 Organ za izdajo varnostnih spričeval in nacionalni varnostni organi, ki jih zadeva načrtovano območje obratovanja, pri presojanju resnosti posamezne ugotovljene zadeve iz člena 12(1) zagotavljajo preglednost.

4.7 Pri opredelitvi zadeve iz člena 12(1) so organ za izdajo varnostnih spričeval in nacionalni varnostni organi, ki jih zadeva načrtovano območje obratovanja, natančni in prosilcu pojasnijo, kakšna raven podrobnosti se pričakuje v odgovoru. V ta namen organ za izdajo varnostnih spričeval in nacionalni varnostni organi, ki jih zadeva načrtovano območje obratovanja, izvedejo naslednje korake:

(a)	natančno navedejo ustrezne zahteve sistema varnega upravljanja in priglašene nacionalne predpise ter prosilcu pojasnijo ugotovljene zadeve;

(b)	opredelijo ustrezni del povezanih uredb in predpisov;

(c)	navedejo, zakaj določena zahteva sistema varnega upravljanja ali priglašeni nacionalni predpis, vključno z morebitno povezano zakonodajo, nista izpolnjena;

(d)	se dogovorijo s prosilcem, da sprejme dodatne obveze ter predloži dokumente in kakršne koli druge dodatne informacije, kot jih zahteva raven podrobnosti zahtev sistema varnega upravljanja ali priglašeni nacionalni predpis;

(e)	navedejo rok za uskladitev, ki je razumen in sorazmeren s težavnostjo zagotovitve zahtevanih informacij, ter se o njem dogovorijo s prosilcem.

4.8 Če prosilec močno zamuja pri zagotavljanju zahtevanih informacij, se lahko organ za izdajo varnostnih spričeval odloči, da podaljša rok za odgovor prosilca ali pa po obvestilu zavrne vlogo.

4.9 Rok za sprejetje odločitve o izdaji enotnega varnostnega spričevala se lahko podaljša do predložitve zahtevanih informacij, na podlagi odločitve organa za izdajo varnostnih spričeval ob usklajevanju z nacionalnimi varnostnimi organi, ki jih zadeva načrtovano območje obratovanja, in v dogovoru s prosilcem samo v naslednjih primerih:

(a)	zadeve tipa 1 iz člena 12(1), ki, obravnavane posamično ali skupaj, preprečujejo nadaljevanje ocenjevanja ali njegovih delov;

(b)	zadeve tipa 4 ali več vrst zadev tipa 3 iz člena 12(1), ki se lahko, obravnavane skupaj, spremenijo v zadevo tipa 4 in preprečijo izdajo enotnega varnostnega spričevala.

4.10 Pisni odgovori prosilca so zadovoljivi, če zadostujejo za odpravo pomislekov in dokažejo, da bodo njegove predlagane ureditve izpolnjevale ustrezna merila ali priglašene nacionalne predpise.

4.11 Če se odgovor šteje za nezadovoljiv, se natančno pojasni, zakaj je tako, ter opredelijo dodatne informacije ali pojasnila, ki se zahtevajo od prosilca, da bi bil odgovor zadovoljiv.

4.12 Če se pojavijo pomisleki, zaradi katerih bi bila vloga lahko zavrnjena ali da bo za sprejetje odločitve potrebnega več časa, kot dopušča rok za oceno, lahko organ za izdajo varnostnih spričeval razmisli o uvedbi ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih.

4.13 Če se ugotovi, da vloga izpolnjuje vse zahteve ali da ni verjeten nadaljnji napredek pri zagotavljanju zadovoljivih odgovorov v zvezi z nerešenimi zadevami, organ za izdajo varnostnih spričeval in nacionalni varnostni organi, ki jih zadeva načrtovano območje obratovanja, vsak zase zaključijo ocenjevanje z enim od naslednjih korakov:

(a)	navedbo, ali so izpolnjena vsa merila ali še vedno obstajajo nerešene zadeve;

(b)	opredelitvijo morebitnih preostalih pomislekov;

(c)	opredelitvijo morebitnih omejitev ali pogojev uporabe, ki se vključijo v enotno varnostno spričevalo;

(d)	poročanjem o nadaljnjem spremljanju pomembnih neskladnosti, ugotovljenih med nadzornimi dejavnostmi iz člena 5 Delegirane uredbe (EU) 2018/761, kjer je to potrebno;

(e)	zagotovitvijo, da se postopek ocenjevanja skladnosti pravilno uporablja;

(f)	pripravo rezultatov ocene, vključno s povzetki ugotovitev, in po potrebi mnenjem v zvezi z izdajo enotnega varnostnega spričevala.

4.14 Organ za izdajo varnostnih spričeval in nacionalni varnostni organi, ki jih zadeva načrtovano območje obratovanja, evidentirajo in pisno utemeljijo vse ugotovitve in presoje, da zagotovijo uporabo postopka ocenjevanja in postopka odločanja ter pomagajo pri morebitni pritožbi zoper odločitev o tem, ali se enotno varnostno spričevalo izda ali ne izda.

5. ODLOČANJE

5.1 Na podlagi ugotovitev zaključenega ocenjevanja se sprejme odločitev o izdaji enotnega varnostnega spričevala ali zavrnitvi vloge. Če se izda enotno varnostno spričevalo, se lahko opredelijo nekateri preostali pomisleki. Enotno varnostno spričevalo se ne izda, če je ugotovljena katera koli zadeva tipa 4 iz člena 12(1), ki med ocenjevanjem ni odpravljena.

5.2 Organ za izdajo varnostnih spričeval se lahko odloči, da bo omejil področje uporabe enotnega varnostnega spričevala z določitvijo omejitev ali pogojev uporabe, če v sodelovanju z nacionalnimi varnostnimi organi, ki jih zadeva načrtovano območje obratovanja, ugotovi, da take omejitve ali pogoji uporabe odpravljajo katero koli zadevo tipa 4, ki bi preprečila izdajo enotnega varnostnega spričevala. Enotno varnostno spričevalo se na zahtevo prosilca posodobi po odpravi vseh preostalih pomislekov v njegovi dokumentaciji.

5.3 Prosilca se obvesti o odločitvi organa za izdajo varnostnih spričeval, vključno z rezultati ocene, in, če je to ustrezno, se izda enotno varnostno spričevalo.

5.4 Če se izdaja enotnega varnostnega spričevala zavrne ali če enotno varnostno spričevalo vsebuje omejitve ali pogoje uporabe, ki se razlikujejo od tistih, navedenih v vlogi, organ za izdajo varnostnih spričeval o tem obvesti prosilca, pri čemer navede razloge za odločitev, in ga seznani s postopkom za vložitev zahtevka za pregled ali pritožbe zoper odločitev.

6. ZAKLJUČEVANJE OCENJEVANJA

6.1 Organ za izdajo varnostnih spričeval dokonča upravni postopek zaključevanja ocenjevanja z zagotovitvijo, da so vsi dokumenti in zapisi pregledani, organizirani in arhivirani. Za stalno izboljševanje postopka organ za izdajo varnostnih spričeval navede pretekle informacije in pridobljena spoznanja za uporabo prihodnjih ocen.

7. POSEBNE DOLOČBE ZA PODALJŠANJE ENOTNEGA VARNOSTNEGA SPRIČEVALA

7.1 Enotno varnostno spričevalo se lahko na zahtevo prosilca podaljša pred iztekom njegove veljavnosti, da se zagotovi kontinuiteta potrjevanja.

7.2 V primeru vloge za podaljšanje organ za izdajo varnostnih spričeval in nacionalni varnostni organi, ki jih zadeva načrtovano območje obratovanja, preverijo podrobnosti sprememb dokazil, predloženih v prejšnji vlogi, in preučijo rezultate preteklih nadzornih dejavnosti iz člena 5 Delegirane uredbe (EU) 2018/761, da se prednostno razvrstijo ali določijo ustrezne zahteve sistema varnega upravljanja in priglašeni nacionalni predpisi, na podlagi katerih se oceni vloga za podaljšanje.

7.3 Organ za izdajo varnostnih spričeval in nacionalni varnostni organi, ki jih zadeva načrtovano območje obratovanja, na podlagi ravni predlaganih sprememb sprejmejo ustrezen pristop k ponovnemu ocenjevanju.

8. POSEBNE DOLOČBE ZA POSODOBITEV ENOTNEGA VARNOSTNEGA SPRIČEVALA

8.1 Enotno varnostno spričevalo se posodobi, kadar je za vrsto ali obseg dejavnosti predlagana bistvena sprememba v skladu s členom 10(13) Direktive (EU) 2016/798 ali v primeru razširitve območja obratovanja v skladu s členom 10(14) navedene direktive.

8.2 Če namerava prevoznik v železniškem prometu, ki ima enotno varnostno spričevalo, izvesti katero koli spremembo iz točke 8.1, o tem nemudoma obvesti organ za izdajo varnostnih spričeval.

8.3 Po obvestilu s strani prevoznika v železniškem prometu, kot je določeno v točki 8.2, organ za izdajo varnostnih spričeval:

(a)	preveri, ali je sprememba, ki se nanaša na kakršno koli morebitno vlogo, jasno opisana in ali so ocenjena morebitna varnostna tveganja;

(b)	se s prevoznikom v železniškem prometu in nacionalnimi varnostnimi organi, ki jih zadeva načrtovano območje obratovanja, pogovori o potrebi po posodobitvi enotnega varnostnega spričevala.

8.4 Organ za izdajo varnostnih spričeval ob usklajevanju z nacionalnimi varnostnimi organi, ki jih zadeva načrtovano območje obratovanja, lahko pri prosilcu opravi nadaljnje poizvedbe. Če se organ za izdajo varnostnih spričeval strinja, da predlagana sprememba ni bistvena, pisno obvesti prosilca, da posodobitev ni potrebna, pri čemer vodi evidenco odločitve za evidentirano dokumentacijo.

8.5 V primeru vloge za posodobitev organ za izdajo varnostnih spričeval in nacionalni varnostni organi, ki jih zadeva načrtovano območje obratovanja:

(a)	preverijo podrobnosti sprememb dokazil, predloženih v prejšnji vlogi, na podlagi katerih je bilo izdano veljavno spričevalo;

(b)	preučijo rezultate preteklih nadzornih dejavnosti iz člena 5 Delegirane uredbe (EU) 2018/761 in zlasti zadeve, ki se nanašajo na sposobnost prosilca, da učinkovito izvaja in spremlja svoj postopek upravljanja sprememb;

(c)	za oceno vloge za posodobitev dajejo prednost ustreznim zahtevam sistema varnega upravljanja in priglašenim nacionalnim predpisom ter se osredotočajo nanje.

8.6 Organ za izdajo varnostnih spričeval in nacionalni varnostni organi, ki jih zadeva načrtovano območje obratovanja, na podlagi ravni predlaganih sprememb sprejmejo ustrezen pristop k ponovnemu ocenjevanju.

8.7 Zaradi vloge za posodobitev enotnega varnostnega spričevala, predložene organu za izdajo varnostnih spričeval, se ne podaljša obdobje njegove veljavnosti.

8.8 Organ za izdajo varnostnih spričeval se na zahtevo prosilca odloči, ali je treba enotno varnostno spričevalo posodobiti, če bodo pogoji, pod katerimi je bilo izdano, spremenjeni, ne da bi to vplivalo na vrsto in obseg dejavnosti ali območje obratovanja.

Dodatek

Postopek ocenjevanja varnosti

Slika 1: Postopek ocenjevanja varnosti

Zaključevanje ocenjevanja

Obveščanje zainteresiranih strani

Zahtevek za pregled/pritožba (kjer je ustrezno)

Sprejetje odločitve

Podrobno ocenjevanje

Potrditev popolnosti

Popolna? Ustrezna? Skladna?

Zavrnitev vloge?

Začetno preverjanje

Potrditev prejema vloge

Priprava evidentirane dokumentacije

Prejem vloge

Sistem varnega upravljanja

Prosilec

Sprejetje odločitve

Konec ocenjevanja

Zahteva za dodatne informacije

Predložitev dodatnih informacij

Predložitev dokumentacije

Organ za izdajo varnostnih spričeval in nacionalni varnostni organi, ki jih zadeva načrtovano območje obratovanja

Postopek podrobnega ocenjevanja

Slika 2: Postopek podrobnega ocenjevanja

Pomisleki, kjer je ustrezno

Prejem in obravnava pisnega(-ih) odgovora(-ov) prosilca

Pošiljanje odgovora in posodobitev dokumentacije, če je ustrezno

Dogovor o akcijskem(-ih) načrtu(-ih) in roku za zagotovitev skladnosti, če je ustrezno

Priprava akcijskega(-ih) načrta(-ov), če je ustrezno

Ustrezne informacije iz preteklega nadzora

Zadeve?

Opredelitev in kategorizacija zadev

Organ za izdajo varnostnih spričeval in nacionalni varnostni organi, ki jih zadeva načrtovano območje obratovanja

Prosilec

Zaključek ocenjevanja

Izvedba ocenjevanja

PRILOGA III

Vsebina enotnega varnostnega spričevala

Enotno varnostno spričevalo, ki potrjuje odobritev sistema varnega upravljanja prevoznika v železniškem prometu, vključno z določbami, ki jih sprejme prevoznik v železniškem prometu zaradi izpolnjevanja posebnih zahtev, potrebnih za varno obratovanje v zadevnem omrežju v skladu z Direktivo (EU) 2016/798 in veljavno nacionalno zakonodajo, vsebuje naslednje podatke:

1. Evropska identifikacijska številka enotnega varnostnega spričevala

2. Opredelitev prevoznika v železniškem prometu:

2.1 Uradni naziv

2.2 Nacionalna registracijska številka

2.3 Identifikacijska številka za DDV

3. Opredelitev organa za izdajo varnostnih spričeval:

3.1 Organizacija

3.2 Država članica (kadar je ustrezno)

4. Podatki o spričevalu:

4.1 Novo

4.2 Podaljšanje

4.3 Posodobitev

4.4 Evropska identifikacijska številka prejšnjega spričevala (le pri podaljšanju ali posodobitvi)

4.5 Datum začetka in konca veljavnosti

4.6 Vrsta dejavnosti (1)

4.6.1 Potniški promet, vključno s storitvami visokih hitrosti

4.6.2 Potniški promet brez storitev visokih hitrosti

4.6.3 Tovorni promet, vključno s prevozom nevarnega blaga

4.6.4 Tovorni promet brez prevoza nevarnega blaga

4.6.5 Samo ranžiranje

4.6.6 Druge dejavnosti (1)

5. Veljavna nacionalna zakonodaja (1)

6. Območje obratovanja (1)

7. Omejitve in pogoji uporabe

8. Dodatne informacije

9. Datum izdaje in pooblaščeni podpisnik/žig organa

(1) Za vsako državo članico, ki jo zadeva načrtovano območje obratovanja.

25.5.2018

Uradni list Evropske unije

L 129/68

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/764

z dne 2. maja 2018

o pristojbinah in dajatvah, ki se plačujejo Evropski agenciji za železnice, in pogojih plačila

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/796 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o Agenciji Evropske unije za železnice in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 881/2004 (1) ter zlasti člena 80 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Prihodki Agencije Evropske unije za železnice (v nadaljnjem besedilu: Agencija) sestojijo iz prispevka Unije ter pristojbin in dajatev, ki jih plačujejo prosilci za obravnavo vlog za pridobitev spričeval, dovoljenj in odločitev o odobritvi, obravnavo pritožb in druge storitve, ki jih zagotavlja Agencija v skladu s členom 64 Uredbe (EU) 2016/796.

(2)	Pristojbine in dajatve, ki se plačujejo Agenciji, bi morale biti določene pregledno, pravično in enotno, zlasti z namenom poenostavitve. Ne bi smele povzročiti nepotrebnega finančnega bremena za podjetja in ogrožati konkurenčnosti evropskega železniškega sektorja.

(3)

Pri izračunu pristojbin in dajatev bi bilo po potrebi treba upoštevati stroške za osebje in zunanje strokovnjake, ki sodelujejo pri obravnavi vlog. Prav tako bi bilo treba upoštevati stroške pomožnih storitev in dejavnosti, povezanih z obravnavo vlog, kot tudi vse druge operativne stroške, povezane z zagotavljanjem teh storitev. Ti stroški bi morali biti povezani in sorazmerni z zadevnimi dejavnostmi ter nediskriminatorni.

(4)	Pristojbine in dajatve, ki jih zaračuna Agencija, bi morale kriti vse stroške storitev, ki jih Agencija opravi.

(5)

Čas, ki ga Agencija porabi za zagotovitev teh storitev, bi se moral zaračunavati po urni postavki, dokler sistem ne bo toliko utečen, da bi dovoljeval fiksne postavke. Pristojbine in dajatve Agencije bi morale biti določene na takšni ravni, da se v skladu z Uredbo (EU) 2016/796 prepreči primanjkljaj ali veliko kopičenje presežkov.

(6)	Zneski, ki se plačujejo, ne bi smeli biti odvisni od tega, kje ima prosilec sedež, ali od jezika, ki se uporabi za vlogo. Zato bi bilo treba potne stroške in stroške prevajanja, povezane z delom vloge, ki ga obravnava Agencija, združiti in razdeliti med vse vloge.

(7)	Pristojbine in dajatve bi morale biti določene tako, da se upoštevajo posebne potrebe malih in srednjih podjetij. Po potrebi bi morala podjetja imeti možnost razdelitve plačil na več obrokov.

(8)

Prosilcem je bila zagotovljena pravica do pritožbe v okviru Uredbe (EU) 2016/796, tako da bi morali imeti možnost poiskati pomoč in uveljaviti to pravico do pritožbe zoper odločitve Agencije. Plačilo pristojbin in dajatev za pritožbo zoper odločitve Agencije zato ne sme biti pogoj za dopustnost pritožbe. Pristojbine in dajatve bi se morale zaračunavati samo za obravnavo pritožb, kadar se pritožba zavrne.

(9)	V skladu z dobro prakso pri vodenju projektov bi prosilec moral imeti možnost zaprositi za oceno stroškov. Če je mogoče, bi moral biti prosilec obveščen o verjetnem znesku in načinu plačila. Treba bi bilo določiti roke za plačilo pristojbin in dajatev.

(10)	Informacije o pristojbinah in dajatvah, določenih v tej uredbi, bi morale biti javno dostopne. Vsaka prihodnja revizija pristojbin, ki jih zaračunava Agencija, bi morala temeljiti na preglednem ovrednotenju stroškov Agencije in ustreznih stroškov nalog, ki jih izvajajo nacionalni varnostni organi.

(11)	Ukrepi iz te uredbe so skladni z mnenjem odbora, v skladu s členom 81 Uredbe (EU) 2016/796 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

1. Ta uredba določa pristojbine in dajatve, ki se plačujejo Agenciji Evropske unije za železnice (v nadaljnjem besedilu: Agencija) za obravnavo vlog v skladu s členi 14, 20, 21 in 22 Uredbe (EU) 2016/796 ter za zagotavljanje drugih storitev v skladu s cilji, zaradi katerih je bila Agencija ustanovljena. Prav tako določa metodo, ki se uporabi za izračun navedenih pristojbin in dajatev, ter pogoje plačila.

2. Ta uredba določa tudi postopke za zagotavljanje preglednosti, nediskriminacije in drugih temeljnih načel evropskega prava v zvezi s stroški nacionalnih varnostnih organov za obravnavo nacionalnega dela vlog, za kar je Agencija odgovorna v skladu s členi 14, 20 in 21 Uredbe (EU) 2016/796.

3. Ta uredba se ne uporablja za pristojbine in dajatve, ki se zaračunajo v zvezi z naslednjimi dejavnostmi nacionalnih varnostnih organov:

(a)	obravnava vlog za pridobitev enotnega varnostnega spričevala v skladu s členom 10(8) Direktive (EU) 2016/798 (2) in s tem povezani postopek predhodnega sodelovanja iz Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2018/763 (3);

(b)	obravnava vlog za pridobitev dovoljenja za dajanje vozila na trg ali dovoljenja za tip vozil v skladu s členoma 21(8) in 24(1) Direktive (EU) 2016/797 (4) ter s tem povezani postopek predhodnega sodelovanja iz Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2018/545 (5);

(c)	izdaja mnenja o zahtevi za odobritev opreme ob progi v okviru ERTMS v skladu z zadnjim pododstavkom člena 19(3) Direktive (EU) 2016/797;

(d)	zagotavljanje začasnih dovoljenj za preizkuse na kraju samem v skladu s členom 21(3) in (5) Direktive (EU) 2016/797.

Člen 2

Vrste pristojbin in dajatev

1. Agencija zaračunava pristojbine za obravnavo vlog, vključujoč pripravo ocen in pristojbine v primerih, ko prosilec vlogo umakne ali ko Agencija spremeni svojo odločitev. Agencija lahko zaračunava pristojbine tudi takrat, ko prekliče že sprejeto odločitev zaradi neizpolnjevanja obveznosti imetnika dovoljenja ali spričevala.

2. Vloge iz odstavka 1 zajemajo:

(a)	dovoljenja za dajanje vozil na trg in dovoljenja za tip vozil v skladu s členoma 20 in 21 Uredbe (EU) 2016/796;

(b)	enotna varnostna spričevala v skladu s členom 14 Uredbe (EU) 2016/796;

(c)	odločitve o odobritvi interoperabilne skladnosti rešitev za ERTMS opremo ob progi z ustreznimi TSI v skladu s členom 22 Uredbe (EU) 2016/796;

(d)	pritožbe iz člena 58 Uredbe (EU) 2016/796 v skladu s členom 7 te uredbe.

3. Agencija zaračuna pristojbine za zagotavljanje storitev, ki niso navedene v odstavku 1 in jih je zahteval prosilec ali druga oseba. Zlasti zaračuna pristojbine za postopek predhodnega sodelovanja iz Uredbe (EU) 2018/545 in Izvedbene uredbe (EU) 2018/763.

4. Agencija objavi seznam storitev na svojem spletišču.

Člen 3

Izračun pristojbin in dajatev

1. Znesek pristojbin in dajatev je vsota:

(a)	števila ur, ki jih porabijo osebje Agencije in zunanji strokovnjaki za obravnavo vloge, pomnoženega z urno postavko Agencije, in

(b)	ustreznih stroškov nacionalnih varnostnih organov, ki so obravnavali nacionalni del vloge.

2. Agencija zaračuna urno postavko 130 EUR za namene iz odstavka 1(a).

Člen 4

Ocene pristojbin in dajatev

1. Agencija na zahtevo prosilca izda nezavezujočo oceno zneska pristojbin in dajatev, povezanih z vlogo ali zahtevkom za storitve, in zagotovi informacije o tem, kdaj bodo računi izdani.

Nacionalni varnostni organi, ki so vključeni v obravnavo vloge, Agenciji predložijo nezavezujočo oceno svojih stroškov iz člena 3(1)(b) za njihovo vključitev v oceno, ki jo izda Agencija.

2. Med obravnavo vloge Agencija in nacionalni varnostni organi spremljajo svoje stroške. Kadar obstaja tveganje, da bodo stroški presegli oceno za več kot 15 %, Agencija prosilca na njegovo željo o tem obvesti.

3. Če obravnava vloge ali storitev traja več kot eno leto, lahko prosilec zaprosi za novo oceno.

4. Če se zaprosi za izdajo ocene in kakršno koli revizijo ocene, se lahko roki iz členov 19(4) in 21(6) Direktive (EU) 2016/797 ter člena 10(6) Direktive (EU) 2016/798 prestavijo za največ deset delovnih dni.

Člen 5

Pogoji plačila

1. Agencija izda račun za dolgovane pristojbine in dajatve v 30 koledarskih dneh od datuma

(a)	odločitve Agencije ali komisije za pritožbe ali

(b)	zaključka opravljene storitve ali

(c)	umika vloge ali

(d)	katerega koli drugega dogodka, ki je privedel do prekinitve obravnave vloge.

2. Na računu se podrobno navede:

(a)	število ur, ki jih porabi Agencija, in

(b)	če je ustrezno, stroške, ki jih je zaračunal odgovorni nacionalni varnostni organ. Ti morajo biti podrobno utemeljeni z nalogo in časom, ki se je zanjo porabil, ali s fiksnimi postavkami, ki se uporabljajo za obravnavo nacionalnega dela vloge.

3. Nacionalni varnostni organi Agenciji najpozneje takrat, ko ta to zahteva, predložijo izjavo o stroških, da se njihovo delo vključi v račun, ki ga izda Agencija. V izjavi o stroških se podrobno navede, kako so bili ti stroški izračunani.

4. Vse pristojbine in dajatve so izražene in plačljive v eurih.

5. Agencija obvesti prosilce o odločitvi in izda račun prek točke „vse na enem mestu“ iz člena 12 Uredbe (EU) 2016/796.

6. Agencija lahko zaračuna vmesne zneske vsakih šest mesecev.

7. Plačilo pristojbin in dajatev se izvede z nakazilom na bančni račun Agencije, naveden za ta namen.

8. Prosilci zagotovijo, da Agencija prejme plačilo dolgovanih zneskov, vključno z morebitnimi bančnimi stroški, povezanimi z navedenim plačilom, v 60 koledarskih dneh od datuma uradnega obvestila o računu.

9. Kadar je prosilec malo ali srednje podjetje, Agencija upošteva vloge za ustrezno podaljšanje roka za plačilo in plačilo po obrokih.

Za namene te uredbe mala in srednja podjetja pomenijo podjetja, ki imajo manj kot 250 zaposlenih ter letni promet največ 50 milijonov EUR ali letno bilančno vsoto, ki ne presega 43 milijonov EUR.

10. Nacionalni varnostni organi prejmejo povračilo stroškov, nastalih pri obravnavi nacionalnega dela vlog, v rokih iz odstavkov 8 in 9.

Člen 6

Neplačilo

1. Če Agencija ne prejme plačila v rokih iz člena 5(8) in (9), lahko zaračuna obresti za vsak dodatni koledarski dan do prejetja plačila in uporabi pravila izterjave iz člena 80 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (6).

2. Obrestna mera je mera, ki jo uporablja Evropska centralna banka pri svojih glavnih aktivnostih refinanciranja, kot je objavljena v seriji C Uradnega lista Evropske unije, veljavna na prvi koledarski dan meseca roka za plačilo, povečana za osem odstotnih točk.

3. Kadar ima Agencija dokaze o tem, da je ogrožena finančna sposobnost prosilca, lahko vlogo zavrne, razen če prosilec predloži bančno jamstvo ali zavarovani depozit.

4. Agencija lahko zavrne novo vlogo, če prosilec ni izpolnil svojih plačilnih obveznosti, ki izhajajo iz prejšnjih nalog ali storitev Agencije v zvezi z dovoljenji, spričevali in odobritvami, razen če prosilec plača neporavnane dolgovane zneske za navedene opravljene naloge ali storitve v zvezi z dovoljenji, spričevali in odobritvami.

5. Agencija sprejme vse ustrezne pravne ukrepe za zagotovitev celotnega plačila izdanih računov. Za ta namen nacionalni varnostni organi, ki so predložili izjavo o stroških za povračilo, podpirajo Agencijo v tem postopku.

Člen 7

Pritožba in pristojbina za pritožbo

1. Agencija zaračuna pristojbino za kakršno koli pritožbo, ki se zavrne ali umakne.

2. Pristojbina za pritožbo znaša 10 000 EUR ali ustreza znesku pristojbine, zaračunane za odločitev, zoper katero je vložena pritožba, pri čemer velja nižja vrednost.

3. Tajnik komisije za pritožbe pritožnika obvesti o pogojih plačila. Pritožnik ima za plačilo na voljo 30 koledarskih dni od datuma uradnega obvestila o računu.

4. Prosilec lahko pri komisiji za pritožbe vloži pritožbo zoper zaračunane pristojbine in dajatve.

Člen 8

Objava in revizija postavk

1. Agencija objavi urno postavko iz člena 3 na svojem spletišču.

2. Nacionalni varnostni organ objavi postavke v zvezi z določanjem stroškov iz člena 3(1)(b), ki se zaračunajo Agenciji. Kadar nacionalni varnostni organ uporablja fiksno postavko, določi, za katere primere dovoljenj in spričeval se uporablja.

3. Povezava na to informacijo mora biti objavljena na spletišču Agencije.

4. Agencija vključi v letno poročilo iz člena 51(1)(a) Uredbe (EU) 2016/796 informacije o elementih, uporabljenih kot podlaga za urno postavko, finančne rezultate in napovedi.

Člen 9

Postopki Agencije

1. Da bi razlikovala med prihodki in odhodki iz dejavnosti, za katere se zaračunajo pristojbine in dajatve iz člena 1(1), Agencija:

(a)	prihodke od pristojbin in dajatev prejema in hrani na ločenem bančnem računu;

(b)	vsako leto poroča o skupnih prihodkih in odhodkih, povezanih z dejavnostmi, za katere se zaračunajo pristojbine in dajatve, kot tudi o strukturi stroškov in stroškovni učinkovitosti.

2. Če na koncu proračunskega leta skupni prihodek od pristojbin in dajatev presega skupne stroške dejavnosti, za katere se zaračunajo pristojbine in dajatve, se razlika hrani v proračunski rezervi in se uporabi pri upravljanju presežkov in primanjkljajev v skladu s finančno uredbo Agencije.

3. Zagotovi se trajnost prihodka od dejavnosti, za katere se zaračunajo pristojbine in dajatve.

Člen 10

Ovrednotenje in revizija

1. Ocena režima pristojbin in dajatev se opravi enkrat za vsako proračunsko leto. Ta ocena se opravi na podlagi prejšnjih finančnih rezultatov Agencije in njene ocene odhodkov in prihodkov. Navezovati se mora tudi na enoten programski dokument Agencije.

2. Komisija na podlagi ocene finančnih rezultatov in napovedi Agencije po potrebi revidira pristojbine in dajatve.

3. Na podlagi informacij, ki jih Agencija predloži v svojem letnem poročilu iz člena 8, se ta uredba pregleda najpozneje do 16. junija 2022 zaradi postopne uvedbe fiksnih pristojbin.

Člen 11

Prehodne določbe

V primerih iz člena 55(4) Uredbe (EU) 2018/545 in člena 15(4) Izvedbene uredbe (EU 2018/763 se delo, opravljeno pred predložitvijo vloge Agenciji, ne krije s pristojbinami in dajatvami iz te uredbe in zanj velja nacionalna zakonodaja.

Člen 12

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 16. februarja 2019.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 2. maja 2018

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 138, 26.5.2016, str. 1.

(2) Direktiva (EU) 2016/798 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o varnosti na železnici (UL L 138, 26.5.2016, str. 102).

(3) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/763 z dne 9. aprila 2018 o določitvi praktičnih ureditev za izdajo enotnih varnostnih spričeval prevoznikom v železniškem prometu v skladu z Direktivo (EU) 2016/798 Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi Uredbe Komisije (ES) št. 653/2007 (glej str. 49 tega Uradnega lista).

(4) Direktiva (EU) 2016/797/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o interoperabilnosti železniškega sistema v Evropski uniji (UL L 138, 26.5.2016, str. 44).

(5) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/545 z dne 4. aprila 2018 o določitvi praktičnih ureditev za dovoljenja za železniška vozila in postopek izdaje dovoljenj za tip železniških vozil v skladu z Direktivo (EU) 2016/797 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 90, 6.4.2018, str. 66).

(6) Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, 26.10.2012, str. 1).

		ISSN 1977-0804
Uradni list Evropske unije		L 129

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Letnik 61 25. maj 2018

Vsebina		II Nezakonodajni akti	Stran
		MEDNARODNI SPORAZUMI
	*	Sklep Sveta (EU) 2018/760 z dne 14. maja 2018 o sklenitvi Sporazuma v obliki izmenjave pisem med Evropsko unijo in Kraljevino Norveško o dodatnih trgovinskih preferencialih za kmetijske proizvode	1
		Sporazum v obliki izmenjave pisem med Evropsko unijo in Kraljevino Norveško o dodatnih trgovinskih preferencialih za kmetijske proizvode	3
		UREDBE
	*	Delegirana uredba Komisije (EU) 2018/761 z dne 16. februarja 2018 o vzpostavitvi skupnih varnostnih metod za nadzor, ki ga izvajajo nacionalni varnostni organi po izdaji enotnega varnostnega spričevala ali varnostnega pooblastila v skladu z Direktivo (EU) 2016/798 Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi Uredbe Komisije (EU) št. 1077/2012 ( 1)	16
	*	Delegirana uredba Komisije (EU) 2018/762 z dne 8. marca 2018 o vzpostavitvi skupnih varnostnih metod za zahteve sistema upravljanja varnosti v skladu z Direktivo (EU) 2016/798 Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi Uredbe Komisije (EU) št. 1158/2010 in Uredbe Komisije (EU) št. 1169/2010 ( 1)	26
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/763 z dne 9. aprila 2018 o določitvi praktičnih ureditev za izdajo enotnih varnostnih spričeval prevoznikom v železniškem prometu v skladu z Direktivo (EU) 2016/798 Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi Uredbe Komisije (ES) št. 653/2007 ( 1)	49
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/764 z dne 2. maja 2018 o pristojbinah in dajatvah, ki se plačujejo Evropski agenciji za železnice, in pogojih plačila ( 1)	68
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/765 z dne 23. maja 2018 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2016/2080 glede datuma uskladiščenja posnetega mleka v prahu, prodanega z razpisnim postopkom	73
		Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/766 z dne 23. maja 2018 o spremembi Uredbe (ES) št. 1484/95 v zvezi z določitvijo reprezentativnih cen v sektorjih perutninskega mesa in jajc ter za albumine iz jajc	74
		SKLEPI
	*	Sklep Sveta (EU, Euratom) 2018/767 z dne 22. maja 2018 o določitvi obdobja za devete volitve poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami	76
	*	Sklep Sveta (EU) 2018/768 z dne 22. maja 2018 o določitvi stališča, ki se v imenu Evropske unije zavzame na 55. zasedanju strokovnega odbora za prevoz nevarnega blaga Medvladne organizacije za mednarodni železniški promet v zvezi z določenimi spremembami Dodatka C h Konvenciji o mednarodnem železniškem prometu	77
	*	Sklep Sveta (EU, Euratom) 2018/769 z dne 22. maja 2018 o imenovanju treh članov Evropskega ekonomsko-socialnega odbora na predlog Kraljevine Nizozemske	80
	*	Sklep Sveta (EU) 2018/770 z dne 22. maja 2018 o imenovanju nadomestnega člana Odbora regij na predlog Kraljevine Španije	81
	*	Delegirani sklep Komisije (EU) 2018/771 z dne 25. januarja 2018 o veljavnem sistemu za ocenjevanje in preverjanje nespremenljivosti lastnosti sidrišč, ki se uporabljajo v gradbeništvu in so namenjena zaščiti oseb pred padci z višine ali zaustavitvi padcev z višine, na podlagi Uredbe (EU) št. 305/2011 Evropskega parlamenta in Sveta ( 1)	82

Oznaka KN	Poimenovanje	Reprezentativna cena (v EUR/100 kg)	Varščina iz člena 3 (v EUR/100 kg)	Poreklo (1)
0207 12 10	Trupi perutnine vrste Gallus domesticus, znani kot 70 % perutnina, zamrznjeni	105,7	0	AR
0207 12 90	Trupi perutnine vrste Gallus domesticus, znani kot 65 % perutnina, zamrznjeni	127,4	0	AR
0207 12 90		126,2	0	BR
0207 14 10	Kosi perutnine vrste Gallus domesticus brez kosti, zamrznjeni	247,1	16	AR
		242,0	17	BR
		328,9	0	CL
		239,5	18	TH
0207 27 10	Kosi purana brez kosti, zamrznjeni	325,2	0	BR
0207 27 10	Kosi purana brez kosti, zamrznjeni	310,1	0	CL
0408 91 80	Jajca brez lupine, sušena	475,7	0	AR
1602 32 11	Pripravljeni proizvodi iz perutnine vrste Gallus domesticus, nekuhani	243,7	13	BR

Predlog	Referenčni dokument	Zadeva	Opombe	Stališče Unije
1	OTIF/RID/CE/GTP/2017/1	Identifikacijska številka za nevarnost za številki UN 3166 in 3171	Tehnično soglasje, doseženo v stalni delovni skupini OTIF, o sprejetju besedila, kakor je bilo spremenjeno.	Se strinja s spremembami.
2	OTIF/RID/CE/GTP/2017/3	Prevoz nevarnih snovi kot ročna prtljaga ali prijavljena prtljaga	Tehnično soglasje, doseženo v stalni delovni skupini OTIF, o sprejetju besedila, kakor je bilo spremenjeno.	Se strinja s spremembo.
3	OTIF/RID/CE/GTP/2017/5	102. zasedanje WP.15 (Ženeva, 8. do 12. maj 2017)	Tehnično soglasje, doseženo v stalni delovni skupini OTIF, o sprejetju besedila, kakor je bilo spremenjeno.	Se strinja s spremembami, kakor so bile revidirane v stalni delovni skupini.
4	OTIF/RID/CE/GTP/2017/7/Rev.1	Osnutek seznama popravkov št. 2 k izdaji RID iz leta 2017	Tehnično soglasje, doseženo v stalni delovni skupini OTIF, o sprejetju besedila, kakor je bilo spremenjeno.	Se strinja s spremembami, kakor so bile revidirane v stalni delovni skupini.
5	OTIF/RID/CE/GTP/2017/8	Neformalna delovna skupina za kontrolne sezname za polnjenje vagonov-cistern z utekočinjenim plinom in njihovo praznjenje (Firence, 11. do 13. julij 2017)	Tehnično soglasje, doseženo v stalni delovni skupini OTIF, o sprejetju besedila, kakor je bilo spremenjeno.	Se strinja s spremembami, kakor so bile revidirane v stalni delovni skupini.
6	OTIF/RID/CE/GTP/2017/15	Prečiščena besedila, ki so bila sprejeta na skupnem zasedanju v letih 2016 in 2017 ter s strani stalne delovne skupine strokovnega odbora RID novembra 2016	Tehnično soglasje, doseženo v stalni delovni skupini OTIF, o sprejetju besedila, kakor je bilo spremenjeno.	Se strinja s spremembami, kakor so bile revidirane v stalni delovni skupini.
7	Glej prejšnjo opombo	Spremembe, ki jih nadalje prouči stalna delovna skupina	—	—
8	Glej prejšnjo opombo	Spremembe, za katere je potrebno skupno stališče, doseženo na skupnem zasedanju UN-ECE – OTIF	Treba je olajšati učinkovit multimodalni prevoz.	Se strinja s spremembo, kakor je bila priporočena na skupnem zasedanju.
9	OTIF/RID/CE/GTP/2017/INF.8	Podvojena alineja v točki 4.3.3.5	Tehnično soglasje, doseženo v stalni delovni skupini OTIF, o sprejetju besedila, kakor je bilo spremenjeno.	Se strinja s spremembami, kakor so bile revidirane v stalni delovni skupini.
10	OTIF/RID/CE/GTP/2017/INF.10	Prehodne določbe	Tehnično soglasje, doseženo v stalni delovni skupini OTIF, o sprejetju besedila, kakor je bilo spremenjeno.	Se strinja s spremembami, kakor so bile revidirane v stalni delovni skupini.
11	OTIF/RID/CE/GTP/2017/INF.12	Predlagana sprememba točke 2.1.3.5.5 v dokumentu OTIF/RID/CE/GTP/2017/15	Tehnično soglasje, doseženo v stalni delovni skupini OTIF, o sprejetju besedila, kakor je bilo spremenjeno.	Se strinja s spremembami, kakor so bile revidirane v stalni delovni skupini.
12	OTIF/RID/CE/GTP/2017/INF.16	103. zasedanje WP.15 (Ženeva, 6. do 10. november 2017)	Tehnično soglasje, doseženo v stalni delovni skupini OTIF, o sprejetju besedila, kakor je bilo spremenjeno.	Se strinja s spremembami, kakor so bile revidirane v stalni delovni skupini.

Proizvodi in predvidena uporaba	Bistvene značilnosti	Veljavni sistem
Sidrišča, ki se uporabljajo v gradbeništvu in so namenjena zaščiti oseb pred padci z višine ali zaustavitvi padcev z višine	Za vse bistvene značilnosti	1+