(1)

Med Evropsko unijo in Islandijo je bil sklenjen sporazum v obliki izmenjave pisem o dodatnih trgovinskih preferencialih za kmetijske proizvode (v nadaljnjem besedilu: Sporazum), ki je bil dosežen na podlagi člena 19 Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (2). Sporazum je Unija odobrila s Sklepom Sveta (EU) 2017/1913 (3).

(2)

Priloga V k Sporazumu določa odprtje letne brezcarinske tarifne kvote za uvoz perutnine v Unijo s poreklom z Islandije.

(3)

V skladu s Sklepom (EU) 2017/1913 naj bi Sporazum začel veljati prvi dan sedmega meseca po dnevu, ko pogodbenici druga drugo uradno obvestita, da so potrebni notranji postopki končani. Zadnje tako obvestilo je bilo podano 19. oktobra 2017. Sporazum zato začne veljati 1. maja 2018. Ukrepi, ki jih določa ta uredba, bi se morali uporabljati od datuma začetka veljavnosti Sporazuma.

(4)

Sporazum določa, da je treba tarifno kvoto uporabljati letno, zato je treba uvoz upravljati na podlagi koledarskega leta. Ker pa se Sporazum uporablja od 1. maja 2018, bi bilo treba letne količine za leto 2018 in naslednja leta določiti v skladu s Prilogo V k Sporazumu.

(5)

Komisija bi morala tarifno kvoto upravljati v skladu s kronološkim vrstnim redom datumov sprejetja carinskih deklaracij za sprostitev v prosti promet v skladu s pravili za upravljanje tarifnih kvot iz Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/2447 (4).

(6)

Sporazum določa, da se določbe iz Protokola 3 k Sporazumu med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Republiko Islandijo, kakor je bil spremenjen s Sklepom št. 2/2005 Skupnega odbora ES-Islandija (5), uporabljajo za proizvode, upravičene do ugodnosti tarifne kvote.

(7)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za carinski zakonik –

(1)

Člen 17 Uredbe (ES) št. 470/2009 določa, da je treba z uredbo določiti mejne vrednosti ostankov (v nadaljnjem besedilu: MRL) za farmakološko aktivne snovi, ki so namenjene uporabi v Uniji v zdravilih za uporabo v veterinarski medicini za živali, namenjene za proizvodnjo hrane, ali v biocidnih proizvodih, ki se uporabljajo v živinoreji.

(2)

V razpredelnici 1 Priloge k Uredbi Komisije (EU) št. 37/2010 (2) so določene farmakološko aktivne snovi in njihova razvrstitev glede MRL v živilih živalskega izvora.

(3)

Snov prašičji prolaktin ni vključena v navedeno razpredelnico.

(4)

Pri EMA je bila vložena vloga za določitev MRL za prašičji prolaktin pri vrstah prašičev.

(5)

EMA je na podlagi mnenja Odbora za zdravila za uporabo v veterinarski medicini priporočila, da določitev MRL za prašičji prolaktin pri vrstah prašičev ni potrebna za zaščito zdravja ljudi.

(6)

V skladu s členom 5 Uredbe (ES) št. 470/2009 mora EMA preučiti, ali se lahko MRL, ki so za neko farmakološko aktivno snov v posameznem živilu že določene, uporabijo tudi za drugo živilo, pridobljeno iz iste vrste, oziroma ali se lahko MRL, ki so za neko farmakološko aktivno snov že določene za eno ali več vrst, uporabijo tudi za druge vrste.

(7)

EMA je menila, da ekstrapolacija razvrstitve „MRL se ne zahteva“ za prašičji prolaktin z vrst prašičev na druge vrste trenutno ni primerna zaradi pomanjkanja podatkov.

(8)

Uredbo (EU) št. 37/2010 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(9)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za veterinarska zdravila –

(1)

Člen 17 Uredbe (ES) št. 470/2009 določa, da je treba z uredbo določiti najvišje mejne vrednosti ostankov (v nadaljnjem besedilu: MRL) za farmakološko aktivne snovi, ki so namenjene uporabi v Uniji v zdravilih za uporabo v veterinarski medicini za živali za proizvodnjo hrane, ali v biocidnih proizvodih, ki se uporabljajo v živinoreji.

(2)

V razpredelnici 1 Priloge k Uredbi Komisije (EU) št. 37/2010 (2) so določene farmakološko aktivne snovi in njihova razvrstitev glede MRL v živilih živalskega izvora.

(3)

Eprinomektin je že vključen v navedeno razpredelnico kot dovoljena snov za mišičje, maščevje, jetra, ledvice in mleko vseh prežvekovalcev.

(4)

Agenciji EMA je bil predložen zahtevek za razširitev obstoječega vnosa za eprinomektin na ribe.

(5)

EMA je na podlagi mnenja Odbora za zdravila za uporabo v veterinarski medicini priporočila določitev MRL za eprinomektin v ribah.

(6)

V skladu s členom 5 Uredbe (ES) št. 470/2009 mora EMA preučiti, ali se lahko MRL, ki so za neko farmakološko aktivno snov v posameznem živilu že določene, uporabijo tudi za drugo živilo, pridobljeno iz iste vrste, oziroma ali se lahko MRL, ki so za neko farmakološko aktivno snov že določene za eno ali več vrst, uporabijo tudi za druge vrste.

(7)

EMA je menila, da je ekstrapolacija vnosa za eprinomektin na tkiva konjev in kuncev primerna.

(8)

Uredbo (EU) št. 37/2010 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(9)

Primerno je, da se zadevnim deležnikom zagotovi razumno časovno obdobje za sprejetje ukrepov, ki so morda potrebni za uskladitev z novo MRL.

(10)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za veterinarska zdravila –

(1)

V Prilogi I k Uredbi (ES) št. 1099/2009 so določeni seznam odobrenih metod omamljanja, z njimi povezane specifikacije in posebne zahteve za nekatere metode.

(2)

V Prilogi II k Uredbi (ES) št. 1099/2009 pa so določene zahteve v zvezi z ureditvijo, gradnjo in opremo klavnic.

(3)

Komisija je na zahtevo zasebnega nosilca dejavnosti Evropsko agencijo za varnost hrane (EFSA) zaprosila za mnenje o sistemu nizkega zračnega tlaka (v nadaljnjem besedilu: metoda) za omamljanje brojlerjev (piščancev, ki se gojijo za proizvodnjo mesa).

(4)

EFSA je v mnenju (2) z dne 25. oktobra 2017 ugotovila, da:

(5)

Da bi pristojnim organom omogočili opravljanje rednih pregledov skladnosti z navedeno metodo, bi bilo treba določiti posebne zahteve zanjo.

(6)

Ta metoda se poleg tržnega zakola šteje za primerno tudi za usmrtitev piščancev v primeru depopulacije.

(7)

Primerna pa je tudi v drugih primerih, ko je usmrtitev velikega števila piščancev potrebna iz drugih razlogov kot zaradi javnega zdravja, zdravja živali, dobrobiti živali ali okoljskih razlogov.

(8)

Glede na to, da je metoda v smislu rezultatov za dobrobit živali enakovredna vsaj eni od obstoječih odobrenih metod, bi bilo zato treba spremeniti Prilogo I k Uredbi (ES) št. 1099/2009.

(9)

Da bi omogočili učinkovito delovanje in spremljanje te metode, bi bilo treba upoštevati nekatere posebne zahteve glede ureditve, gradnje in opreme klavnic, povezane s to metodo. Zato bi bilo treba spremeniti tudi Prilogo II k Uredbi (ES) št. 1099/2009.

(10)

Prilogi I in II k Uredbi (ES) št. 1099/2009 bi bilo torej treba ustrezno spremeniti.

(11)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(1)

Priloga I se spremeni:

(2)

v Prilogi II se doda naslednja točka 7:

„7.   Omamljanje z nizkim zračnim tlakom

7.1   Oprema za omamljanje z nizkim zračnim tlakom je zasnovana in zgrajena tako, da se zagotovi, da vakuum v komori omogoča počasno in postopno zniževanje tlaka z zmanjšanjem količine razpoložljivega kisika in ohranjanjem minimalnega tlaka.

7.2   Sistem je opremljen z napravami za stalno merjenje, prikazovanje in beleženje absolutnega vakuumskega tlaka, časa izpostavljenosti, temperature, vlažnosti ter jasno vidno in slišno opozarjanje, če tlak odstopa od zahtevanih ravni. Naprava mora biti jasno vidna za osebje.“.

(1)

Združene države Amerike (v nadaljnjem besedilu: Združene države) so 8. marca 2018 sprejele zaščitne ukrepe v obliki zvišanja tarif za uvoz nekaterih jeklenih in aluminijastih izdelkov, ki velja od 23. marca 2018, in sicer za nedoločen čas. Datum uveljavitve zvišanja tarif za Evropsko unijo je bil 22. marca preložen na 1. maj 2018.

(2)

Ne glede na to, da so Združene države te ukrepe opredelile kot varnostne ukrepe, so ti v svojem bistvu zaščitni ukrepi. Vključujejo popravne ukrepe, ki načenjajo ravnovesje koncesij in obveznosti, ki izhajajo iz sporazuma o Svetovni trgovinski organizaciji (v nadaljnjem besedilu: STO) in omejujejo uvoz z namenom zaščititi domačo industrijo pred tujo konkurenco, in sicer zaradi gospodarske blaginje te industrije. Varnostne izjeme iz Splošnega sporazuma o carinah in trgovini iz leta 1994 (v nadaljnjem besedilu: Sporazum GATT 1994) se ne uporabljajo za takšne zaščitne ukrepe, jih ne upravičujejo in ne vplivajo na pravico do izravnalnih ukrepov v skladu z ustreznimi določbami Sporazuma o STO.

(3)

Sporazum STO o posebnih zaščitnih ukrepih določa pravico katere koli članice izvoznice, ki jo prizadene zaščitni ukrep, da začasno prekine uporabo približno enakovrednih koncesij ali drugih obveznosti v zvezi s trgovino s članico STO, ki uporablja poseben zaščitni ukrep, če se v posvetovanjih ne najde zadovoljiva rešitev in če tej prekinitvi ne nasprotuje Svet STO za trgovino z blagom.

(4)

Posvetovanja med Združenimi državami in Unijo, kot so predvidena v členih 8 in 12.3 Sporazuma STO o posebnih zaščitnih ukrepih, niso dala zadovoljive rešitve (2).

(5)

Začasna prekinitev uporabe približno enakovrednih koncesij ali drugih obveznosti s strani Unije bi morala začeti veljati po preteku 30 dni od uradnega obvestila Svetu za trgovino z blagom, če Svet za trgovino z blagom tej prekinitvi ne nasprotuje. Sporazum o STO omogoča, da se pravica do začasne prekinitve uporabe uveljavi (a) takoj, če posebni zaščitni ukrep ni bil sprejet zaradi absolutnega povečanja uvoza ali če tak ukrep ni v skladu z ustreznimi določbami Sporazuma o STO; ali (b) po preteku obdobja treh let od začetka uporabe zaščitnega ukrepa.

(6)

Komisija na podlagi člena 4(1) Uredbe (EU) št. 654/2014 uveljavlja pravico do začasne prekinitve uporabe približno enakovrednih koncesij ali drugih obveznosti z namenom izravnati koncesije ali druge obveznosti v trgovinskih odnosih s tretjimi državami. Ustrezni ukrep je v obliki ukrepov trgovinske politike, ki lahko med drugim zajemajo začasno prekinitev uporabe tarifnih koncesij in uvedbo novih ali višjih carin.

(7)

Pri načrtovanju in izbiri ustreznih ukrepov trgovinske politike Komisija uporabi objektivna merila v skladu s členom 4(2)(c) in členom 4(3) Uredbe (EU) št. 654/2014, vključno, kadar je to relevantno, s sorazmernostjo morebitnih ukrepov, njihovim potencialom, da zagotovijo pomoč industrijam Unije, ki so jih prizadeli zaščitni ukrepi, in ciljem, da se čim bolj zmanjša negativen ekonomski učinek na Unijo, tudi kar zadeva osnovne surovine.

(8)

V skladu s členom 9 Uredbe (EU) št. 654/2014 je Komisija zainteresiranim stranem ponudila možnost, da izrazijo svoje mnenje in predložijo informacije o gospodarskih interesih Unije v zvezi s tem (3).

(9)

Zaščitni ukrepi Združenih držav imajo lahko znaten negativen ekonomski učinek na zadevne industrije Unije. Bistveno bi omejili izvoz zadevnih jeklenih in aluminijastih izdelkov iz Unije v Združene države. Prizadeti uvoz zadevnih jeklenih in aluminijastih izdelkov iz Unije v Združene države je bil v letu 2017 vreden najmanj 6,41 milijarde EUR (od tega je 5,30 milijarde EUR znašal celotni uvoz izdelkov iz jekla, 1,11 milijarde EUR pa celotni uvoz izdelkov iz aluminija).

(10)

Začasna prekinitev uporabe trgovinskih koncesij za določene izdelke do ravni, ki odraža, ne da bi presegala, znesek, ki bi bil rezultat uporabe dajatev Združenih držav na uvoz jeklenih in aluminijastih izdelkov iz Unije v Združene države, zato pomeni primerno začasno prekinitev uporabe približno enakovrednih trgovinskih koncesij v skladu s Sporazumom STO o posebnih zaščitnih ukrepih.

(11)

Komisija se lahko pozneje z ločenim izvedbenim aktom odloči uveljaviti začasno prekinitev uporabe trgovinskih koncesij, če in kolikor je to potrebno, z uporabo dodatnih carin na uvoz nekaterih izdelkov s poreklom iz Združenih držav v Unijo. Komisija bi morala odločiti o obsegu uporabe in pri tem upoštevati časovne zahteve, opisane v uvodni izjavi 5, odvisno od tega, ali bodo Združene države nekatere izdelke ali podjetja izključile iz uporabe zaščitnih ukrepov.

(12)

Glede na časovne zahteve, opisane v uvodni izjavi 5, bi se dodatne carine morale uporabljati, če in kolikor je to potrebno, v dveh fazah. V prvi fazi se lahko takoj uvedejo dajatve ad valorem v višini največ 25 % na uvoz izdelkov iz Priloge I, ki veljajo, dokler Združene države ne prenehajo uporabljati svojih zaščitnih ukrepov za proizvode iz Unije.

(13)

Skupni znesek dajatev ad valorem v prvi fazi odraža povišanje tarif Združenih držav v višini 25 % za uvoz „ploščatih izdelkov iz ogljikovih in legiranih jekel“ in „dolgih izdelkov iz ogljikovih in legiranih jekel“ (4) iz Unije v Združene države (kar je v letu 2017 pomenilo za 2,83 milijarde EUR skupne vrednosti uvoza Unije v Združene države). Gre za jeklene izdelke, v zvezi s katerimi Združene države zaščitnih ukrepov niso sprejele zaradi absolutnega povečanja uvoza.

(14)

V drugi fazi se dodatne dajatve ad valorem v višini največ 10 %, 25 %, 35 % ali 50 % na uvoz izdelkov, navedenih v Prilogi II, lahko uporabljajo od 23. marca 2021 ali potem, ko Organ STO za reševanje sporov sklene ali pa je uradno obveščen o sklepu, da zaščitni ukrepi Združenih držav niso v skladu z ustreznimi določbami Sporazuma o STO, če to nastopi prej, dokler se zaščitni ukrepi Združenih držav ne prenehajo uporabljati.

(15)

Skupni znesek dajatev ad valorem v drugi fazi odraža povišanje tarif Združenih držav v višini 10 % za uvoz aluminijastih izdelkov (5) in v višini 25 % na uvoz „cevi iz ogljikovih in legiranih jekel“, „polizdelkov iz ogljikovih in legiranih jekel“ ter „izdelkov iz nerjavnega jekla“ (6) iz Unije v Združene države (kar je v letu 2017 pomenilo za 3,58 milijarde EUR skupne vrednosti uvoza Unije v Združene države, in sicer od tega za 2,47 milijarde EUR uvoza jeklenih izdelkov in za 1,11 milijarde EUR uvoza aluminijastih izdelkov). Gre za izdelke, pri katerih se zdi, da je prišlo do absolutnega povečanja uvoza.

(16)

Ukrepi trgovinske politike in zadevni proizvodi so bili izbrani v skladu z merili iz člena 4(2)(c) in (3) Uredbe (EU) št. 654/2014.

(17)

Ukrepi trgovinske politike ne presegajo vrednosti uvoza Unije, ki so ga prizadeli zaščitni ukrepi Združenih držav, kot je opisano v uvodnih izjavah 9 in 10, zato so sorazmerni z učinkom zaščitnih ukrepov Združenih držav in niso pretirani. Opozoriti je treba tudi, da se bo, kot je opisano v uvodnih izjavah 12 in 13, sprva izvajal le majhen del skupne razpoložljive vrednosti.

(18)

Ukrepi trgovinske politike bi morali do neke mere pomagati industriji aluminija in jekla v Uniji, ki so jo prizadeli zaščitni ukrepi Združenih držav.

(19)

Ukrepi trgovinske politike bi se morali uporabljati za uvoz izdelkov s poreklom iz Združenih držav, od katerega Unija ni v znatni meri odvisna, kar zadeva dobavo. Ukrepi trgovinske politike se lahko uporabljajo tudi za sektorja jekla in aluminija. Ta pristop v največji možni meri preprečuje negativen vpliv na različne akterje na trgu Unije, vključno s potrošniki.

(20)

Za izdelke, za katere je bilo uvozno dovoljenje z oprostitvijo ali zmanjšanjem dajatev izdano pred datumom začetka veljavnosti te uredbe, te dodatne carine ne bi smele veljati.

(21)

Za izdelke, za katere uvozniki lahko dokažejo, da so bili izvoženi iz Združenih držav v Unijo pred dnem uveljavitve dodatnih carin, dodatne carine ne bi smele veljati.

(22)

Ta uredba ne posega v vprašanje skladnosti zaščitnih ukrepov Združenih držav z ustreznimi določbami Sporazuma o STO.

(23)

Ob upoštevanju veljavnih rokov STO in predhodne narave tega akta je primerno, da začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

(24)

Ukrepi iz te uredbe so skladni z mnenjem Odbora za trgovinske ovire, ustanovljenega z Uredbo (EU) 2015/1843 Evropskega parlamenta in Sveta (7) –

(a)

v prvi fazi se lahko uvede dodatna dajatev ad valorem v višini največ 25 % na uvoz izdelkov iz Priloge I, in sicer od 20. junija 2018;

(b)

v drugi fazi se lahko uvede nadaljnja dodatna dajatev ad valorem v višini največ 10 %, 25 %, 35 % ali 50 % na uvoz izdelkov iz Priloge II:

(1)

Direktiva 2009/48/ES določa mejne vrednosti za krom (VI) v materialu, postrganem s površine igrače, kot so barve na igračah, trdi in mehki polimeri, les, tekstil in drugo. Trenutna mejna vrednost (0,2 mg/kg) temelji na skoraj varnem odmerku 0,0053 μg kroma (VI) na kg telesne teže na dan, kot ga je predlagal urad za oceno okoljsko zdravstvenega tveganja (OEHHA) kalifornijske agencije za varstvo okolja (2).

(2)

Na zahtevo Evropske komisije je Znanstveni odbor za zdravstvena in okoljska tveganja (ZOZOT) leta 2015 ocenil potentnost kroma (VI) za povzročitev raka ustne votline. V svojem mnenju „Chromium VI in toys“ („Krom (VI) v igračah“), sprejetem 22. januarja 2015 (3), je ZOZOT poročal, da je med drugim preučil tehnični podporni dokument OEHHA za cilj javnega zdravja za krom (VI) v pitni vodi (4) in študijo nacionalnega programa za toksikologijo (NTP) v Združenih državah Amerike (5). ZOZOT je menil, da je 0,0002 μg kroma (VI) na kg telesne teže na dan, za kar je OEHHA ugotovil, da je povezano z enim dodatnim primerom raka na milijon, ustrezen skoraj varen odmerek.

(3)

Ker so otroci kromu (VI) izpostavljeni ne samo prek igrač, ampak tudi prek drugih virov, bi bilo treba za osnovo pri izračunu mejne vrednosti kroma (VI) vzeti le določen odstotek skoraj varnega odmerka. Največji dopustni dnevni vnos kroma (VI) prek igrač, kot ga Znanstveni odbor za toksičnost, ekotoksičnost in okolje priporoča v svojem mnenju iz leta 2004 (6), je 10 %. Znanstveni odbor za zdravstvena in okoljska tveganja je leta 2010 dvakrat potrdil ta odstotek (7) (8).

(4)

V uvodni izjavi 22 Direktive 2009/48/ES je poleg tega za krom (VI) in druge kemične snovi, ki so posebno strupene, predlagano, da se mejne vrednosti določijo na polovičnih ravneh od tistih, ki po merilih zadevnega znanstvenega odbora veljajo za varne, da se zagotovi prisotnost zgolj sledi, ki so združljive z dobro proizvodno prakso.

(5)

(6)

Vendar pa se skladnost s predlagano mejno vrednostjo ne more preveriti s testno metodo iz evropskega standarda EN 71-3:2013+A1:2014, sklic na katerega je bil objavljen v Uradnem listu Evropske unije (9). Predlagana mejna vrednost je skoraj šestkrat nižja od najnižje koncentracije, ki se lahko zanesljivo količinsko določi s testno metodo iz standarda, kar znaša 0,053 mg/kg.

(7)

Glede na to je podskupina „Kemikalije“ Strokovne skupine za varnost igrač, ki jo je ustanovila Komisija (10), na svojem srečanju 14. oktobra 2016 priporočila znižanje mejne vrednosti za krom (VI), in sicer s sedanjih 0,2 mg/kg na 0,053 mg/kg. Podskupina „Kemikalije“ je prav tako priporočila pregled razpoložljivih testnih metod za krom (VI) vsaki dve leti z namenom opredeliti testno metodo, s katero se lahko zanesljivo izmerijo tudi nižje koncentracije, dokler ni dosežena mejna vrednost, ki jo predlaga ZOZOT.

(8)

Evropski odbor za standardizacijo (CEN) trenutno preučuje testno metodo iz standarda EN 71-3 v zvezi z izboljšanjem zaznavanja kroma (VI). Pričakuje se, da bo kmalu na voljo revidirana testna metoda, ki bo omogočala zanesljivo merjenje koncentracij do 0,0025 mg/kg. Nato bo možno nadalje poostriti mejne vrednosti za krom (VI) v materialu, postrganem s površine igrače.

(9)

Direktivo 2009/48/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(10)

Ukrepi iz te direktive so v skladu z mnenjem Odbora za varnost igrač –

(1)

Politični in varnostni odbor (PVO) je na podlagi člena 9(1) Sklepa 2012/392/SZVP pooblaščen, da v skladu s členom 38 Pogodbe sprejme ustrezne odločitve glede izvajanja političnega nadzora in strateškega vodenja misije EUCAP Sahel Niger, vključno s sklepom o imenovanju vodje misije.

(2)

PVO je 6. maja 2014 sprejel Sklep EUCAP Sahel Niger/2/2014 (2), s katerim je za vodjo misije EUCAP Sahel Niger za obdobje od 6. maja 2014 do 15. julija 2014 imenoval Filipa DE CEUNINCKA.

(3)

Svet je 22. julija 2014 sprejel Sklep 2014/482/SZVP (3), s katerim je mandat misije EUCAP Sahel Niger podaljšal za obdobje od 16. julija 2014 do 15. julija 2016.

(4)

PVO je 24. julija 2014 sprejel Sklep EUCAP Sahel Niger/3/2014 (4), s katerim je mandat Filipa DE CEUNINCKA kot vodje misije EUCAP Sahel Niger podaljšal za obdobje od 16. julija 2014 do 15. julija 2015.

(5)

PVO je 15. aprila 2015 sprejel Sklep (SZVP) 2015/611 (5), s katerim je mandat Filipa DE CEUNINCKA kot vodje misije EUCAP Sahel Niger podaljšal za obdobje od 16. julija 2015 do 15. julija 2016.

(6)

Svet je 18. julija 2016 sprejel Sklep (SZVP) 2016/1172 (6), s katerim je mandat misije EUCAP Sahel Niger podaljšal za obdobje od 16. julija 2016 do 15. julija 2018.

(7)

PVO je 26. julija 2016 sprejel Sklep (SZVP) 2016/1632 (7), s katerim je za vodjo misije EUCAP Sahel Niger za obdobje od 1. septembra 2016 do 15. julija 2017 imenoval Kirsi HENRIKSSON.

(8)

PVO je 13. junija 2017 sprejel Sklep (SZVP) 2017/1174 (8), s katerim je mandat Kirsi HENRIKSSON kot vodje misije EUCAP Sahel Niger podaljšal za obdobje od 16. julija 2017 do 15. julija 2018.

(9)

Visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko je 25. aprila 2018 predlagal, da se za vodjo misije EUCAP Sahel Niger imenuje Frank VAN DER MUEREN –

(1)

Svet je 26. januarja 2015, 5. februarja 2015 in 23. junija 2015 sprejel sklepe (EU) 2015/116 (1), (EU) 2015/190 (2) in (EU) 2015/994 (3) o imenovanju članov in nadomestnih članov Odbora regij za obdobje od 26. januarja 2015 do 25. januarja 2020. Marius Horia ȚUȚUIANU je 3. aprila 2017 s Sklepom Sveta (EU) 2017/665 (4) kot nadomestni član zamenjal Florina Grigoreja TECĂUJA.

(2)

Zaradi imenovanja Mariusa Horie ȚUȚUIANUJA za člana Odbora regij s Sklepom Sveta (EU) 2017/1762 (5) z dne 25. septembra 2017 se je sprostilo mesto nadomestnega člana Odbora regij –

—

Daniela CÎMPEAN, President of Sibiu County Council.