(1)

Svet je 18. decembra 2014 sprejel Uredbo (EU) št. 1352/2014.

(2)

Odbor Varnostnega sveta Združenih narodov, ustanovljen v skladu z odstavkom 19 Resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov 2140 (2014), je 23. aprila 2018 posodobil podatke v zvezi z eno osebo, za katero veljajo omejevalni ukrepi.

(3)

Prilogo I k Uredbi (EU) št. 1352/2014 bi bilo treba zato ustrezno spremeniti –

(1)

Z Izvedbeno direktivo Komisije 2011/39/EU (2) je bil fenazakvin vključen kot aktivna snov v Prilogo I k Direktivi Sveta 91/414/EGS (3).

(2)

Aktivne snovi, vključene v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS, se štejejo za odobrene v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 in so navedene v delu A Priloge k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 540/2011 (4).

(3)

Odobritev aktivne snovi fenazakvin, kot je določena v delu A Priloge k Izvedbeni Uredbi (EU) št. 540/2011, je bila omejena na uporabe kot akaricid za okrasne rastline v rastlinjakih.

(4)

V skladu s členom 7(1) Uredbe (ES) št. 1107/2009 je proizvajalec aktivne snovi Gowan Comércio Internacional e Serviços Limitada 19. septembra 2011 predložil zahtevek državi članici poročevalki Grčiji in prosil za spremembo pogojev za odobritev fenazakvina, da bi se odpravila omejitev in dovolila uporaba na grozdju, citrusih, pečkatem sadju in koščičastem sadju. Država članica poročevalka je zahtevek ocenila kot dopusten.

(5)

Država članica poročevalka je pripravila dodatek k osnutku poročila o oceni in ga 14. februarja 2012 predložila Evropski agenciji za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) in Komisiji.

(6)

Agencija je v skladu s členom 12(1) Uredbe (ES) št. 1107/2009 dodatek k osnutku poročila o oceni razposlala vlagatelju in državam članicam za predložitev pripomb ter ga dala na voljo javnosti.

(7)

Agencija je 19. marca 2013 Komisiji sporočila svoj sklep (5) o tem, ali se za nove uporabe aktivne snovi fenazakvin lahko pričakuje, da bodo izpolnjevale merila za odobritev iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1107/2009. Komisija je spremenjeni osnutek poročila o pregledu 17. septembra 2013 predložila vlagatelju za pripombe in 2. oktobra 2013 Stalnemu odboru za prehranjevalno verigo in zdravje živali. Stalni odbor ni mogel sprejeti sklepa o tem, ali je primerno spremeniti pogoje za odobritev fenazakvina, kot je zahteval vlagatelj.

(8)

Po dodatnem pregledu dokumentacije je Komisija pripravila osnutek dodatka k izvirnemu poročilu o pregledu in osnutek uredbe o fenazakvinu. Komisija je osnutek dodatka in osnutek uredbe 13. decembra 2017 predložila Stalnemu odboru za rastline, živali, hrano in krmo.

(9)

Komisija je vlagatelja pozvala, naj predloži pripombe na osnutek dodatka k poročilu o pregledu fenazakvina. Vlagatelj je predložil pripombe, ki so bile natančno pregledane.

(10)

Ni bilo dokazano, da se lahko pričakuje, da fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo fenazakvin, na splošno izpolnjujejo zahteve iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1107/2009, razen če se obdrži obstoječa omejitev na uporabo v rastlinjakih. Zato je primerno, da se ohrani omejitev uporabe izključno na rastlinjake, kot so opredeljeni v členu 3(27) Uredbe (ES) št. 1107/2009.

(11)

V zvezi z eno ali več reprezentativnimi uporabami vsaj enega fitofarmacevtskega sredstva, ki vsebuje aktivno snov, kadar se fitofarmacevtsko sredstvo uporabi na užitnih kmetijskih rastlinah, je bilo ugotovljeno, da so merila za odobritev iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1107/2009 izpolnjena. Zato je primerno, da se omejitev uporabe fenazakvina izključno na okrasnih rastlinah ne ohrani.

(12)

V skladu s členom 13(2) Uredbe (ES) št. 1107/2009 v povezavi s členom 6 Uredbe ter ob upoštevanju najnovejših znanstvenih in tehničnih dognanj je potrebno in primerno spremeniti pogoje za odobritev aktivne snovi fenazakvin ter hkrati ohraniti nekatere pogoje in omejitve. Izvedbeno uredbo (EU) št. 540/2011 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(13)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(1)

V skladu s členom 23(3) Uredbe (ES) št. 1107/2009 je Komisija 23. julija 2015 prejela zahtevek družbe Compo Expert France SAS za odobritev talka E553B kot osnovne snovi. Navedenemu zahtevku so bili priloženi podatki, ki so obvezni v skladu z drugim pododstavkom člena 23(3).

(2)

Komisija je Evropsko agencijo za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) zaprosila za znanstveno pomoč. Agencija je 6. junija 2016 Komisiji predložila tehnično poročilo o talku E553B (2). Ob upoštevanju dodatne dokumentacije, ki jo je vložnik predložil kot odgovor na pripombe, zbrane s posvetovanjem z državami članicami in Agencijo ter povezane z izpostavljenostjo izvajalcev, je Komisija zaprosila Agencijo za dodatno znanstveno pomoč pri oceni na novo predloženih informacij. Agencija je 27. julija 2017 Komisiji predložila drugo tehnično poročilo o talku E553B (3).

(3)

Komisija je Stalnemu odboru za rastline, živali, hrano in krmo predložila osnutek poročila o pregledu (4)5. oktobra 2017 in osnutek te uredbe 13. decembra 2017 ter za sejo navedenega odbora 22. marca 2018 pripravila končni različici navedenih dokumentov.

(4)

Iz dokumentacije, ki jo je predložil vložnik, je razvidno, da talk E553B izpolnjuje merila za živila, kot so opredeljena v členu 2 Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (5). Čeprav se običajno ne uporablja za fitofarmacevtske namene, je lahko v sredstvu, ki vsebuje navedeno snov in vodo, koristno v fitofarmaciji. Zato ga je treba obravnavati kot osnovno snov.

(5)

Opravljeni pregledi so pokazali, da se lahko od talka E553B pričakuje, da na splošno izpolnjuje zahteve iz člena 23 Uredbe (ES) št. 1107/2009, zlasti v zvezi z uporabami, ki so bile proučene in podrobno navedene v poročilu Komisije o pregledu. Zato je primerno odobriti talk E553B kot osnovno snov.

(6)

V skladu s členom 13(2) Uredbe (ES) št. 1107/2009 v povezavi s členom 6 Uredbe ter ob upoštevanju sedanjih znanstvenih in tehničnih dognanj pa je treba vključiti nekatere pogoje in omejitve za odobritev, ki so podrobno opredeljeni v Prilogi I k tej uredbi.

(7)

V skladu s členom 13(4) Uredbe (ES) št. 1107/2009 bi bilo treba ustrezno spremeniti Prilogo k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 540/2011 (6).

(8)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(1)

Zoksamid je bil z Direktivo Komisije 2003/119/ES (2) vključen v Prilogo I k Direktivi Sveta 91/414/EGS (3) kot aktivna snov.

(2)

Aktivne snovi, vključene v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS, se štejejo za odobrene v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 in so navedene v delu A Priloge k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 540/2011 (4).

(3)

Odobritev aktivne snovi zoksamid, kot je določena v delu A Priloge k Izvedbeni uredbi (EU) št. 540/2011, se izteče 31. januarja 2019.

(4)

Zahtevek za obnovitev odobritve zoksamida je bil predložen v skladu s členom 1 Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 844/2012 (5) v roku, določenem v navedenem členu.

(5)

Vlagatelj je v skladu s členom 6 Izvedbene uredbe (EU) št. 844/2012 predložil dopolnilno dokumentacijo. Država članica poročevalka je zahtevek ocenila kot popoln.

(6)

Država članica poročevalka je pripravila poročilo o oceni obnovitve v posvetovanju z državo članico soporočevalko ter ga 5. avgusta 2016 predložila Evropski agenciji za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) in Komisiji.

(7)

Agencija je poročilo o oceni obnovitve poslala vlagatelju in državam članicam, da bi predložili pripombe, ter prejete pripombe posredovala Komisiji. Agencija je tudi javnosti zagotovila dostop do povzetka dopolnilne dokumentacije.

(8)

Komisiji je 21. avgusta 2017 predložila svoj sklep (6) o tem, ali se za zoksamid lahko pričakuje, da bo izpolnjeval merila za odobritev iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1107/2009. Komisija je osnutek poročila o obnovitvi za zoksamid 26. januarja 2018 predložila Stalnemu odboru za rastline, živali, hrano in krmo.

(9)

Vlagatelju je bilo omogočeno, da predloži pripombe k osnutku poročila o obnovitvi odobritve. V zvezi z eno ali več reprezentativnimi uporabami vsaj enega fitofarmacevtskega sredstva, ki vsebuje aktivno snov, je bilo ugotovljeno, da so merila za odobritev iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1107/2009 izpolnjena.

(10)

Zato je primerno obnoviti odobritev zoksamida.

(11)

Ocena tveganja za obnovitev odobritve zoksamida temelji na omejenem številu reprezentativnih uporab, ki pa ne omejujejo uporab, za katere se za fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo zoksamid, lahko registrirajo. Zato je primerno, da se omejitev na rabo navedene snovi samo kot fungicida odpravi.

(12)

V skladu s členom 14(1) Uredbe (ES) št. 1107/2009 v povezavi s členom 6 Uredbe ter ob upoštevanju sedanjih znanstvenih in tehničnih dognanj pa je treba vključiti nekatere pogoje in omejitve. Zlasti je primerno zahtevati dodatne potrditvene informacije.

(13)

Izvedbeno uredbo (EU) št. 540/2011 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(14)

Z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2018/84 (7) je bil podaljšan datum poteka veljavnosti zoksamida do 31. januarja 2019, da bi se omogočil zaključek postopka obnovitve pred iztekom odobritve navedene aktivne snovi. Ker pa je bil sklep o obnovitvi sprejet pred podaljšanim datumom poteka veljavnosti odobritve, bi se ta uredba morala uporabljati od 1. julija 2018.

(15)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(1)

Člen 4(1) Uredbe (ES) št. 1967/2006 prepoveduje ribolov z vlečnimi mrežami, strgačami, zapornimi plavaricami, potegalkami odprtega morja, obalnimi potegalkami ali podobnimi mrežami nad dnom z morsko travo, predvsem z vrsto Posidonia oceanica ali drugimi morskimi cvetnicami.

(2)

Na zahtevo države članice lahko Komisija odobri odstopanje od člena 4(1) Uredbe (ES) št. 1967/2006, če je izpolnjenih več pogojev, ki so določeni v členu 4(5).

(3)

Člen 13(1) Uredbe (ES) št. 1967/2006 prepoveduje uporabo vlečnega orodja znotraj pasu 3 navtičnih milj od obale oziroma do izobate 50 m, kadar je ta globina dosežena na krajši razdalji od obale.

(4)

Na zahtevo države članice lahko Komisija odobri odstopanje od člena 13(1) Uredbe (ES) št. 1967/2006, če je izpolnjenih več pogojev, ki so določeni v členu 13(5) in (9).

(5)

Komisija je 18. maja 2011 od Francije prejela zahtevek za odstopanje od prvega pododstavka člena 4(1), prvega pododstavka člena 13(1) in člena 13(2) navedene uredbe za uporabo plovil z vlečnimi mrežami tipa „gangui“ na nekaterih morskih območjih v teritorialnih vodah Francije nad morskim dnom, poraslim s pozejdonko (Posidonia oceanica) in znotraj pasu 3 navtičnih milj od obale, ne glede na globino.

(6)

Odstopanje, ki ga je zahtevala Francija, je izpolnjevalo pogoje iz člena 4(5) ter člena 13(5) in (9) Uredbe (ES) št. 1967/2006 ter je bilo z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 586/2014 (2) odobreno do 6. junija 2017.

(7)

Komisija je 16. junija 2017 od Francije prejela zahtevek za odstopanja po 6. juniju 2017. Francija je predložila posodobljene informacije in podatke, da bi utemeljila odstopanja, vključno s poročilom o izvajanju načrta upravljanja, ki ga je Francija sprejela 13. maja 2014 (3).

(8)

Zahtevek zadeva ribolovne dejavnosti s plovili celotne dolžine do vključno 12 metrov in z močjo motorja do vključno 85 kW s pridnenimi vlečnimi mrežami, ki jih tradicionalno uporabljajo na s pozejdonko poraslem dnu, v skladu s prvim pododstavkom člena 4(5) Uredbe (ES) št. 1967/2006.

(9)

Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo (STECF) je na 55. plenarnem zasedanju, ki je potekalo julija 2017, ocenil odstopanje, ki ga je zahtevala Francija, in z njim povezano poročilo o izvajanju. Dodatne podatke in pojasnila, ki jih je predložila Francija, je STECF ocenil na svojem 56. plenarnem zasedanju novembra 2017. STECF je ugotovil, da podatki, ki so jih predložili francoski organi, niso zadostni in bi jih bilo treba izboljšati. Nato je Francija Komisiji predložila zadostna pojasnila. Trenutne lastnosti plovil z vlečnimi mrežami tipa „gangui“ ne omogočajo zagotavljanja zadostnih podatkov o njihovih dejavnostih, saj so majhna plovila izvzeta iz nekaterih določb nadzornega sistema Skupnosti, kot so podatki iz ribolovnega dnevnika in sistem za spremljanje plovil. Francija je utemeljila zahtevana odstopanja z znanstvenimi in tehničnimi podatki, ki jih je predložila glede na zahteve iz Uredbe (ES) št. 1967/2006. Poleg tega je Francija sprejela posebne ukrepe, vključno s celotnim svežnjem novih ukrepov za nadzor in spremljanje ribolova z mrežami tipa „gangui“, kar bo omogočilo potrditev ocene uporabe plovil z vlečnimi mrežami tipa „gangui“. Navedene ukrepe določa nacionalni odlok (4), ki je bil sprejet 16. marca 2018.

(10)

Francija bi morala na podlagi znanstvenih in tehničnih podatkov predložiti posodobljen popis površin morskega dna, poraslih s pozejdonko, in letno poročilo o izvajanju dodatnih ukrepov za nadzor in spremljanje ter o skladnosti z zahtevami za dodelitev zadevnih odstopanj, vključno z informacijami o vseh potrebnih ukrepih, ki so bili sprejeti. Komisija na podlagi tega meni, da se odstopanja, ki jih je zahtevala Francija, lahko štejejo za odstopanja, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 4(5) ter člena 13(5) in (9) Uredbe (ES) št. 1967/2006.

(11)

Zadevne ribolovne dejavnosti posegajo v približno 15 % površin morskega dna, poraslega s pozejdonko (Posidonia oceanica), na območju, ki ga ureja francoski načrt upravljanja, in 5,8 % površin teritorialnih voda Francije, poraslih z morsko travo, kar je v skladu z zgornjimi mejami iz zahtev iz točk (ii) in (iii) prvega pododstavka člena 4(5) Uredbe (ES) št. 1967/2006.

(12)

Obstajajo posebne geografske ovire zaradi omejene velikosti celinske police.

(13)

Ta ribolov bistveno ne vpliva na morsko okolje.

(14)

Ribolov, ki se izvaja s plovili z vlečnimi mrežami tipa „gangui“, je usmerjen na različne vrste, ki sestavljajo ekološko nišo. Sestave ulova pri tem ribolovu, zlasti glede števila ulovljenih vrst, ni mogoče najti pri nobenem drugem ribolovnem orodju. Zato ta ribolov z drugim orodjem ni mogoč.

(15)

Odstopanja, ki jih je zahtevala Francija, vplivajo na omejeno število plovil, in sicer gre le za 24 plovil. To predstavlja zelo veliko zmanjšanje ribolovnega napora v smislu števila plovil, medtem ko je bilo leta 2014 v tej vrsti ribolova dejavnih 36 plovil.

(16)

Načrt upravljanja zagotavlja, da v prihodnosti ne bo nobenega povečanja ribolovnega napora, saj se bodo ribolovna dovoljenja izdajala le določenim 24 plovilom s skupno močjo 1 136 kW, ki jim je Francija že odobrila ribolov. Komisija tudi upošteva izjavo Francije, da se bo ribolovni napor v smislu števila plovil postopoma zmanjšal.

(17)

Zahtevek zadeva tista plovila, ki se že več kot pet let ukvarjajo z ribištvom in izvajajo francoski načrt upravljanja v skladu s členom 19(2) Uredbe (ES) št. 1967/2006.

(18)

Navedena plovila so vključena na seznam, ki je bil Komisiji sporočen v skladu s členom 13(9) Uredbe (ES) št. 1967/2006.

(19)

Zadevne ribolovne dejavnosti izpolnjujejo zahteve iz člena 4, člena 8(1)(h) in člena 9(3) Uredbe (ES) št. 1967/2006.

(20)

Načrt upravljanja vključuje ukrepe za spremljanje ribolovnih dejavnosti in tako izpolnjuje pogoje iz člena 14 Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 (5).

(21)

Zadevne ribolovne dejavnosti ne motijo dejavnosti plovil, ki uporabljajo orodja, ki niso vlečne mreže, potegalke ali njim podobne vlečne mreže.

(22)

Ribolov plovil z vlečnimi mrežami tipa „gangui“ ureja francoski načrt upravljanja, s čimer se zagotavlja, da so ulovi vrst iz Priloge III k Uredbi (ES) št. 1967/2006 minimalni.

(23)

Plovila z vlečnimi mrežami tipa „gangui“ ne lovijo glavonožcev.

(24)

Francoski načrt upravljanja vključuje ukrepe za spremljanje ribolovnih dejavnosti v skladu s petim pododstavkom člena 4(5) in tretjim pododstavkom člena 13(9) Uredbe (ES) št. 1967/2006.

(25)

Zahtevana odstopanja bi bilo zato treba odobriti.

(26)

Francija bi morala Komisiji pravočasno poročati v skladu z načrtom spremljanja, ki ga določa francoski načrt upravljanja.

(27)

Trajanje odstopanja bi bilo treba omejiti, da se lahko v primeru, da iz poročila, predloženega Komisiji, izhaja, da je stanje ohranjenosti lovljenega staleža slabo, nemudoma sprejmejo popravni ukrepi v zvezi z upravljanjem ter da se lahko izboljša znanstvena podlaga in s tem tudi načrt upravljanja.

(28)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za ribištvo in ribogojstvo –

(a)

imajo registrsko številko iz francoskega načrta upravljanja, ki ga je Francija sprejela v skladu s členom 19 Uredbe (ES) št. 1967/2006;

(b)

se že več kot pet let ukvarjajo z ribištvom in ne vključujejo povečanja navedenega ribolovnega napora v prihodnosti ter

(c)

imajo dovoljenje za ribolov in izvajajo francoski načrt upravljanja.

(1)

Svet je 18. decembra 2014 sprejel Sklep 2014/932/SZVP.

(2)

Odbor Varnostnega sveta Združenih narodov, ustanovljen v skladu z odstavkom 19 Resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov 2140 (2014), je 23. aprila 2018 posodobil podatke v zvezi z eno osebo, za katero veljajo omejevalni ukrepi.

(3)

Prilogo k Sklepu 2014/932/SZVP bi bilo treba zato ustrezno spremeniti –

(1)

Po vrsti nesreč je Danska avgusta 2016 v skladu s členom 30 Direktive 2010/35/EU priglasila Komisiji ukrep za umik in odpoklic kompozitnih plinskih jeklenk, ki jih proizvaja podjetje Composite Scandinavia AB, Kompositvägen 3, 943 33 Öjebyn, Švedska in distribuira na Danskem podjetje Primagaz Danmark A/S, s trga.

(2)

Zadevne proizvode je proizvajalo podjetje Composite Scandinavia AB. Ti proizvodi so bili homologirani pod oznakama tipa „Compolite CS6“ in „Compolite CS 10, Passion 10“ v skladu s certifikatoma o ES-pregledu tipa št. 01-794441 oziroma 08-11688701, ki ju je izdal priglašen organ Inspecta Sweden AB na podlagi preizkusov, opravljenih v skladu standardoma EN 12245:2002 in EN 14427:2004+A1:2005, prodajalo pa jih je podjetje Primagaz Danmark A/S pod trgovskima imenoma „PrimaDonna 5 kg, koda 1305“ in „PrimaDonna 10 kg, koda 1310“. Umik in odpoklic ne zajemata plinskih jeklenk za viličarje na plin, zasnovanih v skladu z zgoraj navedenima certifikatoma o ES-pregledu tipa.

(3)

Tehnične zahteve, ki se uporabljajo za premično tlačno opremo, so navedene v prilogah k Direktivi 2008/68/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2). V skladu s posebnimi zahtevami iz točke 6.2.4.1 v oddelku I.1 Priloge I in oddelku II.1 Priloge II k Direktivi 2008/68/ES velja, da se v primeru sklicevanja na več kot en standard za uporabo istih zahtev uporablja samo en standard, vendar v celoti, razen če ni določeno drugače. Certifikat o homologaciji se zato ne sme izdati v skladu z dvema različnima standardoma.

(4)

Standard EN 12245:2002 v točki 5.2.12 določa, da jeklenke ne smejo počiti v dveh minutah po začetku preizkusa z ognjem, medtem ko standard EN 14427:2004+A1:2005 v točkah 5.2.13.1 in 5.2.13.2 določa, da jeklenke ne smejo počiti s katastrofalnimi posledicami med preizkusom, ki naj bi se izvajal najmanj 30 minut.

(5)

Uradnemu obvestilu Danske je bilo priloženo poročilo o preizkusih, ki jih je na navedenih kompozitnih plinskih jeklenkah opravil danski inštitut požarne in varnostne tehnologije na podlagi standarda EN 14427:2004+A1:2005. Glede na poročilo o preizkusih preizkušene jeklenke niso izpolnile meril iz točk 5.2.13.1 in 5.2.13.2 zadevnega standarda, saj so počile s katastrofalnimi posledicami v manj kot treh minutah.

(6)

Danski organi so zato zahtevali od distributerja navedenih kompozitnih plinskih jeklenk, da jih umakne iz distribucijske verige in odpokliče tiste, ki jih imajo potrošniki.

(7)

Komisija je pozvala proizvajalca in distributerja na Danskem, naj sporočita svoje pripombe glede ukrepa, ki so ga sprejeli danski organi. Proizvajalec Composite Scandinavia AB je v svojem odgovoru trdil, da je odločitev zaradi napačne ocene tveganja, ki ga predstavljajo proizvodi, neutemeljena, in da proizvodi izpolnjujejo vse ustrezne varnostne zahteve. Po mnenju proizvajalca neprimerna uporaba proizvodov ali njihova neposredna izpostavljenost ognju ne dokazuje, da proizvodi sami predstavljajo resno tveganje. O odločitvi danskih organov je podvomil tudi distributer Primagaz Danmark A/S.

(8)

V okviru nadaljnjega posvetovanja je bila Komisija obveščena, da so podobne ukrepe umika, ki so se nanašali na enake proizvode, sprejeli na Finskem, Švedskem in Norveškem.

(9)

Pregled dokazil, ki so jih predložili danski organi, potrjuje, da zgoraj navedene kompozitne plinske jeklenke niso v skladu z zahtevami iz Direktive 2008/68/ES o notranjem prevozu nevarnega blaga. Kompozitne plinske jeklenke zato predstavljajo resno tveganje ter bi jih bilo treba umakniti in odpoklicati s trga –

(1)

Francosko ministrstvo za okolje, energijo in morje, pristojno za mednarodna pogajanja o podnebju (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ), je 28. aprila 2017 sprejelo odločitev v skladu s prvim pododstavkom člena 55(1) Uredbe (EU) št. 528/2012, da do 24. oktobra 2017 na ozemlju Francije dovoli dostopnost na trgu in uporabo biocidnega proizvoda Phéro-Ball Pin za nadzor gosenic pinijevega sprevodnega prelca (Thaumetopoea pityocampa) (v nadaljnjem besedilu: ukrep). Pristojni organ je Komisijo in pristojne organe drugih držav članic v skladu z drugim pododstavkom člena 55(1) navedene uredbe nemudoma obvestil o tem ukrepu in razlogih zanj.

(2)

Po informacijah, ki jih je predložil pristojni organ, je bil ukrep potreben za zaščito javnega zdravja in zdravja živali, saj lahko gosenice pinijevega sprevodnega prelca povzročijo resne zdravstvene težave pri ljudeh in živalih. Skeleče dlačice, ki odpadejo z gosenic pinijevega sprevodnega prelca, povzročajo vrsto dermatitisa, znano kot gosenični dermatitis, katerega simptomi lahko vključujejo kožne, očesne, dihalne in alergične reakcije. Alergijske reakcije so lahko tudi hude in lahko celo vodijo v anafilaktični šok. Po mnenju pristojnega organa se ocenjuje, da obdobno širjenje gosenic pinijevega sprevodnega prelca prizadene 67 % občin v Franciji. Pristojni organ tudi ocenjuje, da gosenični dermatitis, ki ga povzročajo gosenice pinijevega sprevodnega prelca, vsako leto prizadene več sto ljudi.

(3)

Phéro-Ball Pin vsebuje feromon (Z)-13-heksadecen-11-in-1-il acetat (št. CAS 78617-58-0), ki je aktivna snov za uporabo v biocidnih proizvodih 19. vrste proizvodov kot atraktant, kakor je opredeljen v Prilogi V k Uredbi (EU) št. 528/2012. Ker je (Z)-13-heksadecen-11-in-1-il acetat nova aktivna snov, jo je treba odobriti, preden se biocidni proizvodi, ki jo vsebujejo, lahko odobrijo na nacionalni ravni ali ravni Unije. Vloga za odobritev navedene aktivne snovi je bila predložena v skladu s členom 7 Uredbe (EU) št. 528/2012 in se trenutno ocenjuje.

(4)

Komisija je 26. decembra 2017 v skladu s tretjim pododstavkom člena 55(1) Uredbe (EU) št. 528/2012 prejela utemeljeno zahtevo francoskih organov za podaljšanje ukrepa. Utemeljena zahteva je bila podana zaradi skrbi, da bi gosenice pinijevega sprevodnega prelca lahko ogrozile zdravje ljudi in živali glede na njihov učinek na zdravje ljudi in živali, včasih z resnimi posledicami, kot tudi ocenjeno velikost zadevne populacije. Druge možnosti, ki so v Franciji na voljo za nadzor gosenic pinijevega sprevodnega prelca (mehanska sredstva nadzora, in sicer ročno uničevanje gnezd ali nastavljanje mehanskih pasti, kemična sredstva nadzora in biološka sredstva nadzora, in sicer namestitev velikega števila gnezdilnic za sinice), po mnenju francoskih organov niso dovolj učinkovite za obravnavanje obsežnih populacij gosenic pinijevega sprevodnega prelca v Franciji. Poleg tega nobena od teh možnosti ni primerna za obravnavanje območij, kot so mestni parki ali gozdovi in gozdne površine, ki jih upravljajo regionalne in lokalne oblasti. Francoski organi zato menijo, da je biocidni proizvod Phéro-Ball Pin še vedno potreben za nadzor gosenic pinijevega sprevodnega prelca in obvladovanje nevarnosti, ki jo te gosenice pomenijo za zdravje ljudi in živali.

(5)

Ker pomanjkanje ustreznega nadzora nad gosenicami pinijevega sprevodnega prelca lahko ogrozi zdravje ljudi in živali ter ker te nevarnosti ni mogoče obvladati z uporabo drugih sredstev kot z biocidnim nadzorom, je primerno, da se francoskim organom dovoli podaljšanje ukrepa za obdobje, ki ni daljše od 550 dni, od dneva po izteku začetnega obdobja 180 dni, dovoljenega v sklepu, ki ga je Francija sprejela 28. aprila 2017, in pod določenimi pogoji.

(6)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za biocidne pripravke –

(1)

Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2017/247 (3) je bil sprejet po izbruhih visokopatogene aviarne influence podtipa H5 v številnih državah članicah (v nadaljnjem besedilu: zadevne države članice) ter po tem, ko so pristojni organi zadevnih držav članic v skladu s členom 16(1) Direktive Sveta 2005/94/ES (4) vzpostavili okužena in ogrožena območja.

(2)

Izvedbeni sklep (EU) 2017/247 določa, da morajo okužena in ogrožena območja, ki jih pristojni organi zadevnih držav članic vzpostavijo v skladu z Direktivo 2005/94/ES, obsegati vsaj območja, navedena kot okužena in ogrožena območja v Prilogi k navedenemu izvedbenemu sklepu. Izvedbeni sklep (EU) 2017/247 prav tako določa, da je treba ukrepe, ki se morajo izvajati na okuženih in ogroženih območjih v skladu s členom 29(1) in členom 31 Direktive 2005/94/ES, ohraniti vsaj do datumov, ki so za navedena območja določeni v Prilogi k navedenemu izvedbenemu sklepu.

(3)

Izvedbeni sklep (EU) 2017/247 je bil od datuma sprejetja večkrat spremenjen, da bi se upošteval razvoj epidemioloških razmer glede aviarne influence v Uniji. Zlasti je bil Izvedbeni sklep (EU) 2017/247 spremenjen z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2017/696 (5), da bi se določila pravila glede odpreme pošiljk enodnevnih piščancev z območij iz Priloge k Izvedbenemu sklepu (EU) 2017/247. Pri navedeni spremembi se je upoštevalo dejstvo, da enodnevni piščanci pomenijo zelo majhno tveganje širjenja visokopatogene aviarne influence v primerjavi z drugim perutninskim blagom.

(4)

Izvedbeni sklep (EU) 2017/247 je bil naknadno spremenjen tudi z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2017/1841 (6) za učinkovitejše ukrepe za obvladovanje bolezni, ki se izvajajo, kjer obstaja povečano tveganje za širjenje visokopatogene aviarne influence. Zato Izvedbeni sklep (EU) 2017/247 zdaj določa na ravni Unije, da se po izbruhu ali izbruhih visokopatogene aviarne influence vzpostavijo druga območja z omejitvami v zadevnih državah članicah, kot je navedeno v členu 16(4) Direktive 2005/94/ES, in določi trajanje ukrepov, ki se izvajajo na njih. Izvedbeni sklep (EU) 2017/247 zdaj določa tudi pravila za odpremo žive perutnine, enodnevnih piščancev in valilnih jajc z drugih območij z omejitvami v druge države članice pod določenimi pogoji.

(5)

Poleg tega je bila Priloga k Izvedbenemu sklepu (EU) 2017/247 večkrat spremenjena, da bi se zlasti upoštevale spremembe mej okuženih in ogroženih območij, ki so jih zadevne države članice vzpostavile v skladu z Direktivo 2005/94/ES.

(6)

Priloga k Izvedbenemu sklepu (EU) 2017/247 je bila nazadnje spremenjena z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2018/642 (7) po uradnem obvestilu Bolgarije o novem izbruhu visokopatogene aviarne influence podtipa H5 na gospodarstvu s perutnino v okrožju Haskovo v navedeni državi članici. Bolgarija je prav tako obvestila Komisijo, da je po navedenem novem izbruhu sprejela potrebne ukrepe v skladu z Direktivo 2005/94/ES, vključno z vzpostavitvijo okuženih in ogroženih območij okoli okuženega gospodarstva s perutnino.

(7)

Od datuma zadnje spremembe Izvedbenega sklepa (EU) 2017/247 z Izvedbenim sklepom (EU) 2018/642 je Bolgarija obvestila Komisijo o nadaljnjih izbruhih visokopatogene aviarne influence podtipa H5 na gospodarstvih s perutnino v okrožju Plovdiv v navedeni državi članici.

(8)

Bolgarija je prav tako obvestila Komisijo, da je po zadnjih izbruhih sprejela potrebne ukrepe v skladu z Direktivo 2005/94/ES, vključno z vzpostavitvijo okuženih in ogroženih območij okoli okuženih gospodarstev s perutnino v navedeni državi članici.

(9)

Komisija je v sodelovanju z Bolgarijo preučila navedene ukrepe in presodila, da so meje okuženih in ogroženih območij, ki jih je vzpostavil pristojni organ v navedeni državi članici, dovolj oddaljene od gospodarstev s perutnino, na katerih so bili potrjeni zadnji izbruhi.

(10)

Da bi preprečili kakršne koli nepotrebne motnje za trgovino v Uniji in se izognili tveganju, da tretje države sprejmejo neupravičene omejitve trgovanja, je treba po zadnjih izbruhih visokopatogene aviarne influence v Bolgariji na ravni Unije v sodelovanju z navedeno državo članico takoj opredeliti okužena in ogrožena območja, vzpostavljena v navedeni državi članici v skladu z Direktivo 2005/94/ES.

(11)

Izvedbeni sklep (EU) 2017/247 bi bilo zato treba posodobiti, da bi se upoštevale najnovejše epidemiološke razmere glede visokopatogene aviarne influence v Bolgariji. Zlasti bi bilo treba na seznam iz Priloge k Izvedbenemu sklepu (EU) 2017/247 dodati na novo vzpostavljena okužena in ogrožena območja v Bolgariji, za katera zdaj veljajo omejitve v skladu z Direktivo 2005/94/ES.

(12)

Prilogo k Izvedbenemu sklepu (EU) 2017/247 bi bilo zato treba spremeniti, da se bosta po zadnjih izbruhih visokopatogene aviarne influence v Bolgariji posodobila regionalizacija na ravni Unije z vključitvijo okuženih in ogroženih območij, vzpostavljenih v navedeni državi članici v skladu z Direktivo 2005/94/ES, ter trajanje omejitev, ki se na njih izvajajo.

(13)

Izvedbeni sklep (EU) 2017/247 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(14)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –