12.4.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 94/1

(1)

Delegirana uredba Komisije (EU) 2016/127 (2) med drugim določa pravila glede sestave in označevanja začetnih formul za dojenčke in nadaljevalnih formul.

(2)

Delegirana uredba (EU) 2016/127 izrecno določa, da nadaljevalne formule, izdelane iz beljakovin kravjega ali kozjega mleka, vsebujejo najmanj 1,8 g beljakovin/100 kcal (0,43 g/100 kJ).

(3)

Komisija je prejela zahtevek nosilca živilske dejavnosti za dajanje na trg nadaljevalne formule na osnovi nespremenjenih beljakovin iz kravjega mleka z vsebnostjo beljakovin najmanj 1,61 g/100 kcal, kar je nižje od dovoljenih ravni iz Direktive Komisije 2006/141/ES (3) in Delegirane uredbe (EU) 2016/127.

(4)

Evropska agencija za varnost hrane je na zahtevo Komisije 5. aprila 2017 izdala znanstveno mnenje o varnosti in primernosti uporabe nadaljevalnih formul za dojenčke z vsebnostjo beljakovin najmanj 1,6 g/100 kcal (4). Evropska agencija za varnost hrane je ugotovila, da je uporaba nadaljevalne formule na osnovi nespremenjenih beljakovin iz kravjega ali kozjega mleka z vsebnostjo beljakovin 1,6 g/100 kcal (0,38 g/100 kJ), ki tudi drugače izpolnjuje zahteve iz zadevnih predpisov Unije, varna in primerna za zdrave dojenčke, ki živijo v Evropi in uživajo dovolj kakovostna dopolnilna živila. Na podlagi navedenega mnenja in za spodbujanje razvoja inovativnih proizvodov bi bilo treba najmanjšo vsebnost beljakovin, ki se zahteva v Delegirani uredbi (EU) 2016/127 za nadaljevalne formule na osnovi beljakovin kravjega ali kozjega mleka, zmanjšati na 1,6 g/100 kcal.

(5)

Prilogo II k Delegirani uredbi (EU) 2016/127 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

12.4.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 94/4

(1)

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1354/2011 (2) določa odprtje letnih uvoznih tarifnih kvot Unije za ovce, koze, ovčje meso in kozje meso, vključno s poreklom z Islandije.

(2)

Člen 4 Izvedbene uredbe (EU) št. 1354/2011 določa, da se tarifne kvote, odprte z navedeno uredbo, upravljajo v skladu s členi 308a, 308b in 308c(1) Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 (3). Uredbo (EGS) št. 2454/93 je nadomestila Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/2447 (4), razveljavila pa jo je Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/481 (5) z učinkom od 1. maja 2016. Zato bi bilo treba posodobiti sklice na Uredbo (EGS) št. 2454/93.

(3)

Poleg tega člen 5(2)(b) Izvedbene uredbe (EU) št. 1354/2011 določa, da mora biti pri tarifnih kvotah, ki niso del preferencialnega tarifnega sporazuma, dokazilo o poreklu v obliki potrdila o poreklu v skladu s členom 47 Uredbe (EGS) št. 2454/93. Zdi se, da potrdilo o poreklu ni več potrebno, saj lahko carinski organi v skladu s členom 61 Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (6) zahtevajo, da deklarant dokaže poreklo blaga z drugimi dokazili, ki niso uradno potrdilo o poreklu. Potrdilo o poreklu, izdano v skladu s členom 47 Uredbe (EGS) št. 2454/93, je vsebovalo tudi podatke, ki so še vedno potrebni za razlikovanje proizvodov, za izračun ekvivalenta mase klavnega trupa, kakor je določen v členu 3 Izvedbene uredbe (EU) št. 1354/2011. Zato bi bilo treba zahtevati nov dokument, ki bi vseboval te podatke.

(4)

Evropska unija in Islandija sta 23. marca 2017 podpisali Sporazum v obliki izmenjave pisem o dodatnih trgovinskih preferencialih za kmetijske proizvode (v nadaljnjem besedilu: Sporazum). Podpis Sporazuma v imenu Unije je bil odobren s Sklepom Sveta (EU) 2016/2087 (7), njegova sklenitev pa s Sklepom Sveta (EU) 2017/1913 (8).

(5)

V skladu s Prilogo V k Sporazumu mora Unija k sedanji brezcarinski kvoti za Islandijo za ovčje in kozje meso, ki spada pod tarifni oznaki 0204 in 0210, dodati skupaj 1 200 ton ter za predelano ovčje meso, ki spada pod oznako 1602 90, odpreti novo letno brezcarinsko kvoto Unije v višini 300 ton. Dodatno količino 1 200 ton in novo količino 300 ton je treba doseči, kakor je določeno v preglednici v Prilogi V k Sporazumu.

(6)

Količine proizvodov, ki se uvozijo v okviru tarifnih kvot, odprtih z Izvedbeno uredbo (EU) št. 1354/2011, so izražene kot ekvivalent mase klavnega trupa, ki se izračuna z uporabo koeficientov, določenih v členu 3 navedene uredbe. Za novo kvoto za predelano ovčje meso bi bilo treba določiti koeficient za pretvorbo v ekvivalent mase klavnega trupa.

(7)

Zato je treba ustrezno spremeniti Izvedbeno uredbo (EU) št. 1354/2011.

(8)

V Sporazumu je določeno, da začne veljati 1. maja 2018. Dodatne količine ovčjega in kozjega mesa ter količine v novi kvoti za predelano ovčje meso, ki jih je treba dati na voljo v skladu s Sporazumom, bi bilo treba za leto 2018 izračunati sorazmerno ob upoštevanju datuma začetka veljavnosti.

(9)

Za lažje izvajanje novih določb Izvedbene uredbe (EU) št. 1354/2011 bi se morali vsi ukrepi iz te uredbe uporabljati na isti datum, ki bi moral biti datum začetka veljavnosti Sporazuma.

(10)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

(1)

v členu 3(2) se doda naslednja točka (e):

(2)

člen 4 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 4

Z odstopanjem od naslova II(A) in (B) Uredbe (ES) št. 1439/95 se tarifne kvote iz te uredbe upravljajo v skladu s členi 49 do 54 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/2447 (*1). Uvozna dovoljenja se ne zahtevajo.

(*1)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/2447 z dne 24. novembra 2015 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o carinskem zakoniku Unije (UL L 343, 29.12.2015, str. 558).“;"

(3)

vstavi se naslednji člen 4a:

„Člen 4a

1.   Poreklo proizvodov, za katere se uporablja tarifna kvota, ki ni posledica preferencialnih tarifnih sporazumov, se določi skladno z veljavnimi določbami Unije.

2.   Poreklo proizvodov, za katere se uporablja tarifna kvota, ki je del preferencialnega tarifnega sporazuma, se določi skladno z določbami navedenega sporazuma.“;

(4)

člen 5 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 5

1.   Da bi lahko izkoristili tarifne kvote, določene v Prilogi, je treba za zadevne proizvode carinskim organom Unije predložiti veljavno dokazilo o poreklu skupaj s carinsko deklaracijo za sprostitev v prosti promet.

2.   Pri tarifni kvoti, ki je del preferencialnega tarifnega sporazuma, je dokazilo o poreklu iz odstavka 1 dokazilo o poreklu, predpisano v zadevnem sporazumu.

Pri tarifnih kvotah, ki niso posledica preferencialnih tarifnih sporazumov, se uporablja člen 61 Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (*2).

Kadar se tarifne kvote, ki izvirajo iz iste tretje države ter spadajo v prvi in drugi pododstavek, združijo, se za zadevne proizvode carinskim organom Unije predloži dokazilo o poreklu, predpisano v zadevnem sporazumu, skupaj s carinsko deklaracijo za sprostitev v prosti promet.

3.   Pri tarifnih kvotah, ki niso posledica preferencialnih tarifnih sporazumov, se za zadevne proizvode carinskim organom Unije predloži carinska deklaracija za sprostitev v prosti promet skupaj z dokumentom, ki ga izda pristojni organ ali agencija v tretji državi porekla. Ta dokument vsebuje naslednje:

(*2)  Uredba (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (UL L 269, 10.10.2013, str. 1).“;"

(5)

Priloga se nadomesti z besedilom iz Priloge k tej uredbi.

12.4.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 94/9

(1)

Grčija je v okviru programa gospodarske prilagoditve začela izvajati program privatizacije (2). Družba Hellenic Defence Systems S.A. (v nadaljnjem besedilu: družba HDS), ki je podjetje v državni lasti, je bila sprva vključena z namenom privatizacije.

(2)

Januarja 2012 je družba Hellenic Republic Asset Development Fund (v nadaljnjem besedilu: družba HRADF) (3) obvestila Komisijo o predlagani privatizaciji družbe HDS. Da bi Komisija ugotovila, ali bi to lahko sprožilo kakršna koli vprašanja v zvezi z državno pomočjo, je 1. februarja 2012 po uradni dolžnosti začela predhodno preiskavo.

(3)

Preiskava je pokazala, da bi družba HDS v preteklosti lahko bila deležna državnih ukrepov. Komisija je z dopisoma z dne 16. februarja 2012 in 4. aprila 2012, e-pošto z dne 10. aprila 2012 ter dopisi z dne 4. maja 2012, 4. julija 2012 in 24. julija 2012 zaprosila za informacije. Grški organi so odgovorili 9. marca 2012, 18. julija 2012 in 20. avgusta 2012. Srečanja med službami Komisije ter predstavniki grških organov in družbe HRADF so potekala 26. marca 2012, 30. aprila 2012 in 11. septembra 2012.

(4)

Z dopisom z dne 6. marca 2013 (v nadaljnjem besedilu: sklep z dne 6. marca 2013) je Komisija obvestila Grčijo, da se je odločila začeti postopek v skladu s členom 108(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU) v zvezi z nekaterimi ukrepi pomoči, opisanimi v oddelku 2.2 (v nadaljnjem besedilu: formalni postopek preiskave).

(5)

Sklep Komisije o začetku postopka z dne 6. marca 2013 je bil objavljen v Uradnem listu Evropske unije  (4). Komisija je pozvala grške organe in zainteresirane strani, naj predložijo svoje pripombe v zvezi z ukrepi pomoči.

(6)

Komisija je pripombe grških organov prejela 1. julija 2013. Od zainteresiranih strani pripomb ni prejela.

(7)

Komisija je z dopisi z dne 23. julija 2013, 21. avgusta 2014, 11. novembra 2014, 28. januarja 2016, 27. maja 2016 in 8. junija 2017 od Grčije zahtevala dodatna pojasnila. Grški organi so odgovorili 7. avgusta 2013, 22. septembra 2014, 16. decembra 2014, 25. februarja 2016, 24. junija 2016, 17. novembra 2016 in 3. julija 2017. Med avgustom 2013 in avgustom 2014 so grški organi ob več priložnostih predložili tudi dodatne informacije zlasti o delitvi dejavnosti družbe HDS na civilne in vojaške. V Atenah je septembra 2013 potekalo več srečanj med službami Komisije in predstavniki grških organov. Poleg tega je med službami Komisije in grškimi organi 17. marca 2016 potekala telefonska konferenca.

(8)

Grški organi so se z dopisom z dne 30. marca 2017 strinjali, da se ta sklep sprejme in priglasi samo v angleškem jeziku.

(9)

Družba HDS je bila dejavna na področju proizvodnje obrambnih proizvodov in proizvodov za civilno uporabo. Grška država je imela v lasti 99,8 % družbe, banka Piraeus Bank (zasebna finančna institucija) 0,18 %, posamezniki pa 0,02 %. Družba HDS je bila ustanovljena leta 2004 po združitvi družb Greek Power and Cartridge Company SA (v nadaljnjem besedilu: družba PYRKAL) in Hellenic Arms Industry SA (v nadaljnjem besedilu: družba EBO). 31. julija 2011 je imela družba HDS približno 1 000 zaposlenih in se je torej štela za veliko podjetje (5). Grški organi so navedli, da je bila njena razčlenitev proizvodnje, izražena kot povprečni delež prihodka za obdobje 2004–2011, naslednja:

(10)

Družba HDS je imela v različnih krajih v Grčiji pet industrijskih objektov: […] (*1). Civilna proizvodnja je potekala v tovarni v industrijskem objektu v Lavrionu, proizvodna linija pa je bila v objektu v Himetu.

(11)

Družba HDS je imela dve glavni, 100-odstotno odvisni podjetji, in sicer Electromechanica Kymi Ltd, ki je izdelovalo proizvode z dvojno rabo (8), in Ipiros Metalworks Industry SA, ki je izdelovalo proizvode za civilno uporabo (9), ter devet manjših odvisnih podjetij.

(12)

Komisija bo v tem sklepu družbo HDS obravnavala na ravni skupine.

(13)

Po informacijah, ki so jih predložili grški organi, so bili ključni finančni podatki družbe HDS za obdobje, ki ga zajemajo ukrepi, ki so predmet preiskave iz sklepa z dne 6. marca 2013, tj. obdobje 2004–2011, kot so navedeni v preglednici 1.

Preglednica 1

Ključni finančni podatki družbe HDS na ravni skupine za obdobje 2004–2011 (v milijonih EUR)

(14)

Z dopisom z dne 6. marca 2013 je Komisija Grčijo obvestila, da se je odločila začeti formalni postopek preiskave v zvezi z naslednjimi tremi ukrepi.

(15)

Glede na informacije, ki so jih predložili grški organi, je država med letoma 2004 in 2011 družbi HDS zagotovila poroštvo za 11 posojil, ki so jih dale različne banke s sedežem v Grčiji, z različnimi obrestnimi merami za poroštvo (provizijo) v višini 1 %, ki jih je bilo treba poleg obročnega odplačila posojil bankam plačati Grčiji. Grški organi so pojasnili, da za ta posojila niso bila zastavljena nobena sredstva. Skupni znesek posojil je znašal 942,05 milijona EUR, pri čemer družba HDS od celotnega zneska ni uspela vrniti več kot 246 milijonov EUR, zaradi česar se je unovčilo ustrezno državno poroštvo. Nobeno od teh državnih poroštev ni bilo priglašeno Komisiji, da bi lahko izvedla oceno državne pomoči.

(16)

Grški organi so s svojima dopisoma z dne 9. marca 2012 in 3. julija 2017 predložili seznam državnih poroštev in neplačil, kot je navedeno v preglednicah 2 in 3:

Preglednica 2

Poroštva grške države za posojila družbi HDS

Preglednica 3

Neplačila družbe HDS grški državi v zvezi s posojili, zavarovanimi s poroštvom

Vir: Dopis grških organov z dne 9. marca 2012.

(17)

Glede na informacije, ki so jih predložili grški organi, je država leta 2003 družbi HDS za izvedbo naložbenega načrta […] zagotovila nepovratna sredstva v višini 10 milijonov EUR, ki so bila porabljena izključno za vojaško proizvodnjo. Ta nepovratna sredstva niso bila priglašena Komisiji, da bi lahko izvedla oceno državne pomoči.

(18)

Glede na računovodski izkaz družbe HDS iz decembra 2011 se je njen delniški kapital v letu 2011 povečal za 158,2 milijona EUR.

(19)

Iz polletnega poročila družbe HDS iz junija 2011 je razvidno, da se je njen kapital v prvi polovici leta 2011 povečal dvakrat, in sicer marca 2011 za 50,6 milijona EUR in maja 2011 za 62,5 milijona EUR. Glede na skupno povečanje delniškega kapitala v višini 158,2 milijona EUR v letu 2011 se zdi, da se je kapital tretjič povečal v drugi polovici leta 2011, in sicer za 45,1 milijona EUR. K navedenim povečanjem kapitala je prispevala le država kot glavna delničarka.

(20)

Komisija je v sklepu z dne 6. marca 2013 predhodno sprejela sklep, da je bilo mogoče tri nepriglašene ukrepe pripisati Grčiji, pri čemer so bili dodeljeni iz državnih sredstev in selektivni. Poleg tega bi lahko izkrivljali konkurenco in prizadeli trgovino znotraj Unije. Komisija je tudi predhodno ugotovila, da je bila družba HDS v času dodelitve zgoraj opredeljenih ukrepov podjetje v težavah v smislu smernic za reševanje in prestrukturiranje iz leta 2004 (10). Komisija je izrazila dvom, da bi vlagatelj v tržnem gospodarstvu družbi HDS zagotovil takšno financiranje (poroštva, nepovratna sredstva in povečanje kapitala). Zato je predhodno sklenila, da se je družbi HDS s temi tremi ukrepi dodelila prednost.

(21)

Komisija je nadalje opozorila, da Grčija med predhodno preiskavo nikoli ni utemeljila uporabe člena 346(1)(b) PDEU ali se uradno sklicevala nanj, čeprav je družba HDS proizvajala zlasti vojaške proizvode za grško vojsko, zato v tisti fazi pri svoji oceni navedenega člena ne bi mogla upoštevati.

(22)

Glede na navedeno je Komisija predhodno sprejela sklep, da ti trije ukrepi pomenijo državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU. Poleg tega je izrazila dvom glede združljivosti te pomoči z notranjim trgom in zlasti smernicami za reševanje in prestrukturiranje iz leta 2004, ki so bile in so še vedno ustrezen pravni okvir za oceno državne pomoči, dodeljene podjetjem v težavah med letoma 2004 in 2011.

(23)

Grški organi so v svojih pripombah v okviru formalnega postopka preiskave trdili, da je bil cilj teh treh ukrepov le podpreti vojaško proizvodnjo družbe HDS, vsi pa so bili potrebni za zaščito bistvenih varnostnih interesov Grčije.

(24)

Grški organi so predložili razčlenitev skupnih prihodkov družbe v obdobju 2004–2011, iz katere je bilo razvidno, da je 91,23 % prihodka, ki je znašal 482,4 milijona EUR, izhajalo iz naročil vojaških proizvodov, prodanih grškim oboroženim silam, oziroma je bilo povezanega z obveznostmi grških oboroženih sil ter nacionalno obrambo in varnostjo, 3,11 % prihodka je izhajalo iz naročil za izvoz vojaških proizvodov (vključno z izvozom na Ciper), 5,66 % prihodka pa iz prodaje civilnih proizvodov.

(25)

V zvezi s civilno proizvodnjo družbe HDS so grški organi trdili, da se je izvajala na proizvodnih linijah, ki so bile fizično in organizacijsko ločene od vojaške proizvodnje ([…]), ter da je družba HDS vodila ločene račune za stroške in prihodke vojaške in civilne proizvodnje.

(26)

Kar zadeva vojaško proizvodnjo so grški organi trdili, da je bila neločljivo povezana z zahtevami in oskrbo grških oboroženih sil ter da se je nanašala izključno na proizvode s seznama orožja, streliva in vojaških sredstev, ki ga je leta 1958 pripravil Svet (v nadaljnjem besedilu: seznam Sveta iz leta 1958) (11). V zvezi s tem je Grčija predložila povzetek vseh naročil in prodaje vojaške proizvodnje družbe HDS od leta 2003, ki je zajemal strelivo, vključno z lahkim strelivom, bombami, tankovskim strelivom, oborožitvenimi sistemi, pehotnim orožjem, ki zajema pištole, topovi, minometi in aeronavtičnimi proizvodi, tudi rezervoarji za gorivo in podkrilnimi nosilci za zrakoplove. Nadalje so grški organi pojasnili, da se je vojaška proizvodnja družbe HDS izvajala izključno na podlagi posebnih naročil, tako da družba HDS ni kopičila zalog vojaških proizvodov.

(27)

Po navedbah grških organov zajemajo vojaške proizvodne linije družbe HDS edini nacionalni industrijski kompleks, ki se uporablja za proizvodnjo orožja in streliva v Grčiji, in so torej bistveni del grške nacionalne industrijske infrastrukture za obrambo. Družba HDS je bila ustanovljena kot obrambno podjetje in vse od takrat tako tudi posluje. Njena infrastruktura je bila vedno vključena v nacionalno obrambno načrtovanje Grčije, da bi služila interesom nacionalne obrambe in varnosti. Glede na navedeno je morala družba HDS v pripravljenosti ohranjati v celoti operativno zmogljivost svojih vojaških proizvodnih linij za proizvode s seznama Sveta iz leta 1958, ki je celo presegala dejansko in trenutno povpraševanje, da bi zaščitila bistvene varnostne interese Grčije, kot je zagotoviti zanesljivost oskrbe grških oboroženih sil in njihovo operativno avtonomijo, in bi lahko izpolnila povpraševanje v času krize, mobilizacije ali vojne.

(28)

Na podlagi tega so grški organi trdili, da je bila vojaška proizvodnja družbe HDS zaradi geopolitičnega položaja Grčije, ki zahteva osnovno samozadostnost glede bistvenega orožja in streliva, ključna za njeno nacionalno varnost.

(29)

V zvezi z izvozom vojaških proizvodov so grški organi poudarili, da je v obdobju od ustanovitve družbe leta 2004 do leta 2011 prihodek iz izvoza znašal 15,02 milijona EUR (tj. 3,1 % celotnega prihodka ali 3,3 % prihodka iz obrambnih dejavnosti). […].

(30)

Grški organi so trdili, da je preostali del izvoza, ki predstavlja zelo majhen delež prihodka družbe HDS, povezan z izvozom v tretje države […], ki temelji na naročilih, oddanih neposredno družbi HDS. […].

(31)

Na koncu so grški organi v zvezi z vojaško proizvodnjo pojasnili, da so bili zadevni trije ukrepi namenjeni podpori vojaškega proizvajalca, ki ima ključno vlogo pri dobavi orožja in streliva grškim oboroženim silam. Zato je njegovo poslovanje pomembno za bistvene varnostne interese Grčije. Grški organi so svoje trditve podprli z navajanjem številnih grških pravnih aktov, ki so določili vlogo družb EBO in PYRKAL v okviru služenja bistvenim varnostnim interesom Grčije (12), ki se je pozneje prenesla na družbo HDS.

(32)

S temi trditvami so se grški organi izrecno sklicevali na člen 346(1)(b) PDEU v zvezi z ukrepi, ki so predmet preiskave, in trdili, da so bili ti potrebni za zaščito bistvenih varnostnih interesov Grčije, povezanih s proizvodnjo orožja, streliva in vojaških sredstev ter trgovino z njimi.

(33)

[…]

(34)

Grški organi so priznali, da je izgubo ustvarjala tudi civilna proizvodnja družbe HDS. Pojasnili so, da so bile te izgube posledica visokih operativnih stroškov družbe HDS, povezanih z dejstvom, da je bil del civilne proizvodnje za naročila grških oboroženih sil oddan vojaški proizvodnji. To je bilo izvedeno brez ustrezne zadolžitve na računih vojaške proizvodnje. Poleg tega so vojaške in civilne proizvodne linije občasno hkrati uporabljale upravne in distribucijske storitve družbe HDS.

(35)

Grški organi so trdili, da je bil namen ukrepa 1 izključno podpora vojaške proizvodnje družbe HDS, saj so bila posojila porabljena samo za vojaške namene, neposredno povezane z zaščito bistvenih varnostih interesov Grčije. Po mnenju grških organov ukrep 1 torej ne bi smel biti predmet ocene državne pomoči, saj bi se zanj uporabila izjema iz člena 346(1)(b) PDEU. V zvezi s tem so grški organi trdili, da je bila vojaška proizvodnja ločena od civilne in da so pravni akti, ki so zagotavljali državna poroštva, vključevali določbo, v skladu s katero so bila posojila, zavarovana s poroštvom, namenjena „kritju operativnih potreb družbe za proizvodnjo vojaških sredstev za državo“.

(36)

Grški organi so pojasnili tudi, da družba HDS ne bi mogla zagotoviti sredstev, ki bi jih zastavila za zadevna posojila, saj so bili objekti družbe HDS zaščiteni s pravili o nacionalni varnosti, ki so preprečevala dostop do njih. Zagotovitev nepremičnin družbe za zavarovanje s premoženjem bi bilo po mnenju grških organov zato v nasprotju z nameni nacionalne varnosti, ki jim je družba služila, in bi lahko pomenila razkritje zaupnih informacij. Iz tega sledi, da družba HDS ni mogla poskusiti zavarovati bančnih posojil tako, da bi zavarovanje s premoženjem zagotovila z delom svojih nepremičnin. Zato so grški organi trdili, da družba bančnih posojil ni poskušala zavarovati brez državnih poroštev, ker ne bi bila sposobna pridobiti takšnih sredstev, ampak ker ni imela možnosti zagotoviti zavarovanja s premoženjem, saj bi to pomenilo tveganje za nacionalne varnostne interese.

(37)

V zvezi z državnim poroštvom za posojilo v višini 30 milijonov EUR, ki so ga leta 2011 zagotovile banke National Bank of Greece, Alpha Bank in EFG Eurobank (posojilo številka 10 v preglednici 2 zgoraj), so grški organi v dopisih z dne 7. avgusta 2013 in 3. julija 2017 pojasnili, da je družba HDS navsezadnje 8. septembra 2011 prejela le predplačilo v višini 6 milijonov EUR in da je bilo po umiku bank 19. marca 2013 iz tega obligacijskega posojila izplačanih le 7 095 858 EUR. Koristi zaradi tega državnega poroštva zato ne bi smele presegati tega zneska.

(38)

Podobno so grški organi v zvezi z državnim poroštvom za posojilo v višini 10 milijonov EUR, ki ga je leta 2011 zagotovila banka Tbank (posojilo številka 11 v preglednici 2 zgoraj), v dopisu z dne 3. julija 2017 pojasnili, da je družba HDS prejela predplačilo v višini 6 milijonov EUR (3 milijone EUR 5. julija 2011 in še 3 milijone EUR 2. novembra 2011). Grški organi trdijo, da ker obligacijsko posojilo ni bilo izplačano, državno poroštvo ni krilo predplačila.

(39)

Po mnenju grških organov so torej državna poroštva za posojili leta 2011 znašala 7 095 858 EUR in ne 40 milijonov EUR, kot je bilo sprva navedeno v sklepu z dne 6. marca 2013. Grški organi niso izpodbijali poroštev in posojil za druga leta.

(40)

Grški organi so trdili, da je bil tudi ukrep 2 namenjen le podpori vojaške proizvodnje družbe HDS in ne bi smel biti predmet ocene državne pomoči, saj bi zanj veljala izjema iz člena 346(1)(b) PDEU.

(41)

Grški organi so svojo trditev utemeljili z dejstvom, da se industrijski obrat […], ki je bil predmet ukrepa 2, uporablja izključno za proizvodnjo vojaških proizvodov […] (13).

(42)

Grški organi so trdili, da je grška država kot večinska delničarka pri odločitvi, da izvede ustrezna povečanja kapitala, ravnala kot vlagatelj v tržnem gospodarstvu v podobnem položaju. Grški organi so trdili, da je bila odločitev, ki so jo sprejeli kot delničar, in sicer da povečajo delniški kapital družbe in ji tako zagotovijo sposobnost preživetja, pravična poslovna odločitev glede na njeno odločilno vlogo na področju nacionalne obrambe in varnosti. Zato menijo, da povečanja kapitala niso vključevala državne pomoči. Vendar so grški organi v dopisu z dne 3. julija 2017 potrdili, da niso imeli dodatnih informacij ali dokumentov, s katerimi bi dokazali svoje ugotovitve v zvezi s povečanjem kapitala, in sicer kot odgovor na zahtevo Komisije, naj predložijo, če so na voljo, i) kakršen koli načrt prestrukturiranja za družbo HDS, ki je bil pripravljen pred odločitvijo o povečanju kapitala družbe, ii) kakršne koli predhodne ekonomske analize, ki jih je država izvedla v zvezi s tem, ali je bila konverzija terjatev, ki so izhajale iz unovčitve poroštev, v kapital ekonomsko ugodnejše od ohranitve ali izvršitve teh terjatev, in iii) kakršne koli predhodne analize donosnosti, ki jih je država izvedla v zvezi s svežim kapitalom, zagotovljenim za povečanja kapitala.

(43)

Poleg tega so grški organi v vsakem primeru tako kot za druga dva ukrepa trdili, da je bil tudi ukrep 3 namenjen le podpori vojaške proizvodnje družbe HDS in ne bi smel biti predmet ocene državne pomoči, saj bi zanj veljala izjema iz člena 346(1)(b) PDEU.

(44)

V zvezi s skupnim zneskom zadevnih povečanj kapitala so grški organi v dopisu z dne 1. julija 2013 trdili, da je znašal 107,6 milijona EUR. Vendar so v dopisu z dne 7. avgusta 2013 končno pojasnili, da so povečanja kapitala v okviru ukrepa 3 vključevala skupno povečanje kapitala v višini 158,19 milijona EUR, kot je bilo ugotovljeno v sklepu z dne 6. marca 2013.

(45)

Od skupnega povečanja kapitala v višini 158,19 milijona EUR je 154,19 milijona EUR izhajalo iz kapitalizacije dolgov, ki jih je imela družba HDS do države. Navedeni dolgovi so bili posledica unovčitve poroštev, zagotovljenih v okviru ukrepa 1, saj družba HDS posojil ni vrnila. Preostali 4 milijoni EUR so bili zagotovljeni kot sveži kapital.

(46)

Skupščina se je 25. oktobra 2010 strinjala, da je treba povečati kapital družbe HDS. Točne zneske različnih povečanj kapitala je določila na več zasedanjih v letu 2011, in sicer na datume, ko je Grčija zagotovila ustrezna sredstva. Grški organi so navedli, da so bila povečanja kapitala v okviru ukrepa 3 in datumi njihove odobritve razporejeni, kot je navedeno v nadaljevanju.

Preglednica 4

Datumi odobritve povečanj kapitala leta 2011

(47)

Grški organi so trdili, da se povečanje kapitala v višini 154,19 milijona EUR, ki izhaja iz kapitalizacije dolgov zaradi unovčitve poroštev, ne bi smelo šteti za „novo“ državno podporo družbi HDS, saj se je v obrazložitvi Komisije v sklepu z dne 6. marca 2013 že štelo za državno podporo v okviru ukrepa 1.

(48)

Grčija se je sredi leta 2013 v okviru rednega pregleda programa gospodarske prilagoditve, ki ga izvajajo institucije, ki zastopajo upnike države (Evropska komisija, Evropska centralna banka in Mednarodni denarni sklad), zavezala, da bo do konca avgusta 2013 sprejela nepreklicno odločitev o prihodnosti družbe HDS. Grški organi so 27. avgusta 2013 predložili svoj predlog glede prihodnosti družbe HDS.

(49)

V skladu s tem predlogom bi se družba HDS razcepila na dva dela, tj. civilnega in vojaškega. To dejanje so poimenovali „razcepitev“. Civilni del bi se likvidiral. Vojaški del bi se prestrukturiral, njegova proizvodnja pa bi bila omejena na proizvode, ki so potrebni za bistvene varnostne interese države.

(50)

Grški organi so se na podlagi razprav s službami Komisije in drugih institucij v dopisu z dne 16. decembra 2013 zavezali, da bodo izvedli razcepitev, pri čemer so predložili akcijski načrt.

(51)

Postopek razcepitve družbe se je začel s sklepom upravnega odbora z dne 26. februarja 2014, za datum prestrukturiranja pa je bil določen 28. februar 2014 (datum „bilance stanja ob prestrukturiranju“). S sklepom upravnega odbora z dne 21. maja 2014 je bilo določeno, da se bo delniška družba naslednica, ki bo v prihodnosti izključno proizvajala orožje, strelivo in vojaška sredstva, potrebna za bistvene varnostne interese Grčije, ter trgovala z njimi, imenovala Hellenic Defence Systems Industrial Commercial Ltd (v nadaljnjem besedilu: vojaška družba HDS). Z istim sklepom je bilo določeno, da se bo delniška družba naslednica, ki bo prevzela izključno civilne dejavnosti prvotne družbe, imenovala Hellenic Civilian Production Systems Industrial Commercial Ltd (v nadaljnjem besedilu: civilna družba HDS).

(52)

S sklepom upravnega odbora z dne 26. maja 2014 so bili potrjeni načrt za razcepitev družbe, bilanca stanja ob prestrukturiranju in obrazložitveno poročilo upravnega odbora. Pravni zastopniki družbe so istega dne podpisali načrt za razcepitev družbe, ki je bil nato predložen nadzornemu organu. 7. julija 2014 je bilo predloženo uradno poročilo revizorja za oceno in določitev knjigovodske vrednosti sredstev v lasti obrambnega in vojaškega oddelka družbe.

(53)

Na skupščini 28. avgusta 2014 so bili potrjeni odločitev o razcepitvi družbe, bilanca stanja ob prestrukturiranju, obrazložitveno poročilo upravnega odbora, poročilo revizorja o knjigovodski vrednosti sredstev v lasti prvotne družbe in pristojnosti obeh družb naslednic. Imenovana sta bila tudi upravna odbora obeh družb naslednic.

(54)

Sredstva in proizvodna zmogljivost prvotne družbe so bili razdeljeni na podlagi bilance stanja ob prestrukturiranju z dne 28. februarja 2014. Vsa sredstva, povezana z vojaško proizvodnjo prvotne družbe, so bila prenesena na vojaško družbo HDS. Grški organi so trdili, da so vsa ta sredstva povezana izključno s proizvodnjo obrambnih proizvodov, kot določa člen 346 PDEU.

(55)

Vsa sredstva, izključno povezana s civilno proizvodnjo, so bila prenesena na civilno družbo HDS. To je vključevalo zlasti:

(56)

Regija Atika je s sklepom št. 22153/2014/2.10.2014 odobrila razcepitev družbe, prenehanje prvotne družbe in ustanovitev dveh novih družb. Sklep je bil registriran v splošnem trgovskem registru, zatem pa so bili v splošni trgovski register vpisani družbi naslednici in njuna statuta.

(57)

Grški organi so pojasnili, da družba HDS bančnih posojil ni poskušala zavarovati brez državnih poroštev, razlog za to pa ni bila njena nezmožnost pridobitve takšnih sredstev (uvodna izjava 36). Kar zadeva ukrep 1, uradna preiskava torej ne bi mogla razkriti takratnih ponudb obrestnih mer za posojila družbi HDS od leta 2004 brez državnega poroštva ali ponudb za to poroštvo, ki ga zagotovi tržni porok. Da bi Komisija pridobila dejansko podlago za oceno, ali so državna poroštva za posojila, odobrena družbi HDS, za slednjo pomenila prednost, ki je pod tržnimi pogoji in glede na svoj finančni položaj v obdobju 2004–2006 (preglednica 1) ne bi imela, je proučila, pod kakšnimi tržnimi pogoji bi lahko družbe z bonitetno oceno CCC+ (družba v težavah z velikim tveganjem), D (družba, ki ne izpolnjuje obveznosti) ali SD (družba, ki ne izpolnjuje nekaterih obveznosti) pridobile sredstva na finančnih trgih. Komisija je zato zbrala finančne podatke iz podatkovne zbirke S&P Capital IQ Platform  (14) ter zlasti razmike kreditne zamenjave in donose obveznic med letoma 2004 in 2006.

(58)

Posel kreditne zamenjave je pogodba o finančni zamenjavi, na podlagi katere bo prodajalec v poslu kreditne zamenjave v primeru neodplačevanja posojila (s strani dolžnika) kril kupca (običajno upnik referenčnega posojila). To pomeni, da prodajalec v poslu kreditne zamenjave kupca zavaruje pred neizpolnjevanjem nekaterih obveznosti v zvezi z referenčnim posojilom. Ta instrument je pomemben za prikaz, kakšna bi bila premija za tveganje/provizija za poroštvo, ki bi jo udeleženec na trgu zahteval za zavarovanje tveganja neplačila posojila. Iz zbranih podatkov je razvidno, da so se med letoma 2004 in 2006 razmiki kreditne zamenjave za rok zapadlosti pet let za družbe z velikim finančnim tveganjem gibali od 4,4 do 33,5 %.

(59)

Donos obveznic je znesek donosnosti, ki jo vlagatelj realizira na obveznico in dobro prikaže skupne stroške izposoje (predstavljajo stroške posojila skupaj s stroški vseh s tem povezanih poroštev) za družbo. Zbrani podatki kažejo, da so se v obdobju 2004–2006 stopnje gibale od 12,9 do 43,2 % za obveznice z zapadlostjo enega leta, ki so jih izdale družbe z velikim finančnim tveganjem.

(60)

V tem sklepu je najprej obravnavano vprašanje uporabe člena 346(1)(b) PDEU, nato obstoj državne pomoči v smislu člena 107(1) PDEU pri dejavnostih ali ukrepih, ki jih izjema iz navedenega člena ne zajema, in nazadnje, ali bi lahko bila takšna pomoč združljiva z notranjim trgom.

(61)

V skladu s členom 346(1)(b) lahko „vsaka država članica […] v zvezi s proizvodnjo orožja, streliva in vojaških sredstev ali trgovino z njimi sprejme ukrepe, za katere meni, da so potrebni za zaščito bistvenih interesov njene varnosti; takšni ukrepi ne smejo negativno vplivati na pogoje konkurence na notranjem trgu glede proizvodov, ki niso izrecno predvideni v vojaške namene“.

(62)

Sklep Sveta iz leta 1958, ki določa seznam proizvodov, za katere se uporablja člen 346(1)(b) PDEU (v nadaljnjem besedilu: sklep Sveta iz leta 1958), med drugim zajema prenosno in avtomatsko orožje, artilerijo, strelivo za takšno orožje, bombe, torpede, rakete, smodnik in eksploziva (točke 1, 2, 3, 4, 8 in 13 na seznamu). To pomeni, da se za namene te zadeve člena 107 in 108 PDEU ne uporabljata za ukrepe v zvezi s proizvodi, vključenimi na seznam iz sklepa Sveta iz leta 1958, če se takšni ukrepi štejejo za potrebne za zaščito bistvenih varnostnih interesov zadevne države članice.

(63)

V skladu s sodno prakso mora država članica, ki se želi sklicevati na izjemo iz člena 346(1)(b) PDEU, predložiti dokaze, da ukrepi ne presegajo tega, kar je potrebno za njene bistvene varnostne interese (15).

(64)

Grški organi so trdili, da spada vojaška proizvodnja družbe HDS na področje uporabe sklepa Sveta iz leta 1958, zlasti točk 1, 2, 3, 4, 8 in 13, ter je potrebna za bistvene varnostne interese Grčije, saj družba HDS grškim oboroženim silam zagotavlja specializirane vojaške proizvode. Kar zadeva ukrep 2, so grški organi dokazali, da je bila posodobitev industrijskega obrata v Aeghionu potrebna za izpolnitev posebnega naročila grških oboroženih sil v zvezi s posebno izdelavo vojaških proizvodov s seznama iz leta 1958, zlasti točke 1.

(65)

Grški organi so trdili tudi, da so bile civilne proizvodne linije družbe HDS ločene od vojaških proizvodnih linij in da so ukrepi, ki so predmet preiskave, koristili zgolj vojaški proizvodnji, ki se je prodajala zlasti grškim oboroženim silam.

(66)

Komisija se ob upoštevanju trditev Grčije strinja, da se lahko za del proizvodnje družbe HDS, ki zadeva vojaška sredstva, šteje, da spada na področje uporabe člena 346(1)(b) PDEU.

(67)

Komisija tudi ne izpodbija fizične ločitve civilne in vojaške proizvodne linije. Vendar podatki, ki so jih predložili grški organi, niso podprli trditve, da je imela družba HDS v zadevnem obdobju ločena računa za civilno in vojaško proizvodnjo. Poleg tega so grški organi priznali, da so se civilne proizvodne linije občasno uporabljale za vojaško proizvodnjo brez ustreznega plačila, ki bi bilo potrebno, če bi bila računa ustrezno ločena, ter da so se tako za vojaško kot za civilno proizvodno linijo občasno uporabljale upravne in distribucijske storitve družbe HDS.

(68)

Glede na navedeno in glede na to, da ni ločenih računov za civilne in vojaške dejavnosti, Komisija ne more izključiti, da bi lahko imeli ukrepi, namenjeni vojaški proizvodnji, koristi tudi za civilno proizvodnjo družbe HDS ter bi torej lahko izkrivljali konkurenco na zadevnem trgu. To velja za ukrepa 1 in 3, ki sta ne glede na svoj namen bistveno koristila družbi HDS kot celoti, torej tudi njeni civilni proizvodnji, ki ni bila finančno ločena od vojaške proizvodnje.

(69)

Komisija zato meni, da je treba ukrepa 1 in 3, kolikor bi lahko koristila civilni proizvodnji družbe HDS, oceniti glede na določbe Pogodbe o državni pomoči. Če pa sta navedena ukrepa koristila proizvodnji vojaških proizvodov in njihovi dobavi grškim oboroženim silam, se Komisija strinja, da sta v skladu s členom 346(1)(b) Pogodbe izvzeta iz ocene na podlagi njenih določb o državni pomoči.

(70)

V zvezi z ukrepom 2 Komisija ugotavlja, da je iz dokazov, ki jih je predložila Grčija, razvidno, da zadevna nepovratna sredstva […] niso imela nikakršnih koristi za civilno proizvodnjo.

(71)

Zato sprejema, da je ukrep 2 koristil samo proizvodnji vojaških proizvodov iz sklepa Sveta iz leta 1958 ter da je bil potreben za dobavo teh proizvodov grški vojski. Komisija se torej strinja, da je ukrep 2 v skladu s členom 346(1)(b) Pogodbe izvzet iz ocene na podlagi njenih določb o državni pomoči.

(72)

Člen 107(1) PDEU določa, da „je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva z notranjim trgom, kolikor prizadene trgovino med državami članicami“.

(73)

Na podlagi te določbe mora ukrep, da se šteje za državno pomoč, izpolnjevati naslednje kumulativne pogoje: (i) ukrep je mogoče pripisati državi in se financira z državnimi sredstvi; (ii) ukrep je selektiven; (iii) ukrep daje podjetju gospodarsko prednost in (iv) ukrep izkrivlja ali bi lahko izkrivljal konkurenco in verjetno vpliva na trgovino med državami članicami.

(74)

Državna poroštva je odobrila neposredno grška država, zato je ukrep 1 mogoče pripisati državi.

(75)

Z državnimi poroštvi postanejo državna sredstva že po definiciji ogrožena, saj vsako javno poroštvo vključuje morebitno izgubo sredstev države. Poleg tega vsako poroštvo, ki ni ustrezno povrnjeno, za državo pomeni neposredno izgubo finančnih sredstev. Provizija v višini 1 %, ki jo je država zaračunala družbi HDS, se glede na finančni položaj družbe in možnost neplačila ne more šteti za zadostno. Poleg tega družba HDS že leta 2004 ni vrnila več posojil, pri čemer je bila večina poroštev odobrena po tem letu. Poroštva so kot takšna vključevala državna sredstva tako v smislu možnih neplačanih provizij za poroštvo kot v smislu izpostavljenosti javnega proračuna v primeru neplačila družbe HDS.

(76)

Za ukrep 1 je torej merilo državnih sredstev in pripisljivosti državi izpolnjeno. Grški organi tega tudi niso izpodbijali.

(77)

Ker so bila poroštva posameznemu upravičencu, tj. družbi HDS, zagotovljena priložnostno in ne kot del ukrepa splošne gospodarske politike, ki bi lahko bil na voljo vsem grškim družbam in gospodarskim sektorjem, je ukrep selektiven.

(78)

V skladu z ustaljeno sodno prakso je treba za določitev, ali državni ukrep pomeni pomoč v smislu člena 107(1) PDEU, ugotoviti, ali je podjetje, upravičeno do ukrepa, dobilo gospodarsko prednost, ki je pod običajnimi tržnimi pogoji ne bi (16).

(79)

Za gospodarsko prednost gre, če se zaradi posredovanja države izboljša finančni položaj podjetja. Vendar posredovanje javnega organa ne pomeni nujno prednosti za upravičenca in zato ne pomeni državne pomoči, če je pomoč izvedena pod običajnimi tržnimi pogoji, tj. če je javni organ ravnal, kot bi v podobnih razmerah ravnal preudaren udeleženec v tržnem gospodarstvu. V tem smislu je bila grška država v času dejstev obvladujoča delničarka družbe HDS in je to še danes. V takšni vlogi je zagotovila poroštvo za 11 posojil, ki jih je med letoma 2004 in 2011 odobrilo pet različnih bank. Ni mogoče izključiti, da bi lahko bilo v interesu obvladujoče delničarke, da zagotovi poroštva za posojila, odobrena njenemu holdingu, če bi se lahko na račun povečanja njenega tveganja kot poroka s cenejšim financiranjem zagotovilo višje plačilo (dividende) ali povečanje vrednosti njenega holdinga. Vendar v primeru družbe HDS država glede na težek finančni položaj družbe HDS v tem obdobju, ki je razviden iz podatkov v preglednici 1, in zlasti stalne izgube od leta 2004 ni mogla pričakovati takšne donosnosti. Zato je treba obrazložitev in možno vračilo, povezano z državnimi poroštvi, oceniti samostojno, pri tem pa ne upoštevati morebitnih pričakovanj v zvezi z donosi delničarke.

(80)

Z zmanjšanjem tveganja, ki so ga prevzele banke, ki so med letoma 2004 in 2011 posojale družbi HDS, je moralo 11 zadevnih poroštev zmanjšati obrestno mero, zaračunano za osnovna posojila. Te obrestne mere so bile sicer različne, vendar v tem obdobju vse, z izjemo dveh, manj kot 5-odstotne. Glede na slabo poslovanje družbe HDS, tudi na samostojni osnovi, noben preudaren udeleženec v tržnem gospodarstvu v obdobju 2004–2011 družbi HDS brez poroštev države ne bi odobril financiranja pod pogoji, pod kakršnimi je bilo odobrenih 11 posojil med letoma 2004 in 2011.

(81)

Glede na navedeno je treba v zvezi s trditvijo grških organov, da bi družba HDS lahko imela dostop do tržnega financiranja brez državnega poroštva, razlikovati med (i) obdobjem 2004–2006 in (ii) obdobjem 2007–2011. Komisija na podlagi finančnih podatkov družbe HDS iz preglednice 1 meni, da bi družba HDS v obdobju 2004–2006 lahko imela dostop do financiranja na trgu, čeprav pod manj ugodnimi pogoji, kot so jih zagotavljala državna poroštva. Po drugi strani precej slabši finančni podatki družbe HDS iz preglednice 1 kažejo, da družba brez državnih poroštev v obdobju 2007–2011 nikakor ne bi imela dostopa do financiranja na trgu.

(82)

Čeprav je imela družba HDS v prejšnjih letih precejšnje izgube in negativen dobiček pred davki, je v obdobju 2004–2006 še vedno imela razmeroma stabilen letni promet, ki je znašal približno 91–97 milijonov EUR. Poleg tega je bil lastniški kapital družbe HDS še vedno pozitiven, pri čemer je bil prvič negativen šele leta 2006. Čeprav je torej družba HDS v obdobju 2004–2006 kazala znake finančnih težav, te težave še niso bile tako velike, da bi v tem obdobju v celoti preprečile dostop do financiranja. V zvezi s stopnjo takšnega financiranja razmiki kreditnih zamenjav in donosi obveznic iz uvodnih izjav 58 in 59 potrjujejo, da so nekatere družbe z velikim finančnim tveganjem v obdobju 2004–2006, ki je predmet preiskave, imele dostop do finančnih trgov, ter kažejo približen obseg pogojev, pod katerimi bi takšne družbe pridobile sredstva. Iz takšnih tržnih podatkov je razvidno, da bi družba HDS brez državnih poroštev še vedno imela dostop do financiranja na trgu, vendar bi bila poroštvena premija precej višja od 1 %.

(83)

Podobno se posojila družbi HDS, prikazana v preglednici 2, med sabo precej razlikujejo, kar zadeva izpostavljenost poroka tveganju neplačila, in sicer od 10 milijonov EUR glavnice (posojilo 4 banke National Bank leta 2004) do 164 milijonov EUR glavnice (posojilo 3 banke Alpha Bank leta 2006). Vendar se takšne razlike niso kazale v višjih provizijah za poroštvo. Zato se fiksna 1-odstotna provizija, ki jo družba HDS plača državi za poroštva, ne šteje za tržno obrestno mero, saj ne izraža povečanega tveganja posojil, zavarovanih s poroštvi, v primeru neplačila.

(84)

Zato so poroštva, odobrena v obdobju 2004–2006, družbi HDS zagotovila gospodarsko prednost, ki je pod tržnimi pogoji ne bi dobila. Znesek prednosti ustreza razliki med stroški financiranja, ki bi ga družba HDS pridobila na trgu brez državnih poroštev, ter ceno (osnovna obrestna mera plus premije), dejansko plačano za ta državna poroštva in zadevna posojila (17).

(85)

Vendar preiskava ni razkrila posebnih takratnih ponudb obrestnih mer za posojila družbi HDS brez državnega poroštva ali tržnih ponudb za to posojilo. Razpoložljivi tržni podatki (uvodni izjavi 58 in 59) se nanašajo na finančne instrumente, ki se razlikujejo od posojil in poroštev, ki jih je sklenila družba HDS, zlasti glede zapadlosti in zneska, zagotovile pa so jih družbe, katerih finančni podatki niso bili podobni podatkom za družbo HDS (za obdobje 2004–2006) iz preglednice 1 zgoraj in katerih pretekla neplačila niso bila podobna neplačilom družbe HDS (za obdobje 2004–2006) iz preglednice 3 zgoraj. V nasprotju s temi družbami bi lahko grške banke vrsto vojaške proizvodnje družbe HDS in dejavnost njene glavne stranke, tj. grških oboroženih sil, štele tudi za dodaten poslovni razlog za zagotovitev financiranja družbi HDS. Tržni podatki v tem primeru zato sami po sebi ne zagotavljajo zanesljive vrednosti in natančnega referenčnega merila stroškov, po katerih bi lahko družba HDS med letoma 2004 in 2006 pridobila enaka posojila pod tržnimi pogoji.

(86)

Da bi Komisija določila te hipotetične stroške financiranja na trgu za šest posojil, odobrenih v obdobju 2004–2006 (tj. posojil 2, 3, 4, 7, 8 in 9 iz preglednice 2), je torej upoštevala tudi navedbe iz sporočila o referenčnih obrestnih merah in diskontnih stopnjah (v nadaljnjem besedilu: sporočilo iz leta 2008) (18).

(87)

Glede na finančni položaj družbe HDS v obdobju 2004–2006, kot je razviden iz finančnih podatkov družbe HDS v preglednici 1, in dejstvo, da grški organi Komisiji niso mogli zagotoviti načrta, ki bi za prihodnost družbe verodostojno kazal pozitiven razvoj, je treba kreditno sposobnost (oceno) družbe HDS šteti za najnižjo od petih možnih ocen iz sporočila iz leta 2008, in sicer „slaba/finančne težave (CCC in manj)“. Poleg tega zadevna posojila niso bila zavarovana s premoženjem in jih je torej treba po tristopenjski lestvici iz sporočila iz leta 2008 šteti za „slaba zavarovanja“. Tržno obrestno mero za posamezno posojilo je torej treba izračunati kot vsoto enoletne obrestne mere IBOR v času odobritve posojila in 1 000 bazičnih točk, kot so opredeljene v sporočilu iz leta 2008.

(88)

Zanesljivost rezultata navedenega izračuna se v tem primeru dodatno potrdi z dejstvom, da je takšen rezultat v razponu razmikov kreditnih zamenjav in donosov obveznic, opredeljenih v uvodnih izjavah 58 in 59.

(89)

Zato je treba znesek prednosti, povezane s poroštvi, ki jih je država odobrila za posojila, ki jih je družba HDS pridobila v obdobju 2004–2006 (kot so opredeljena v uvodni izjavi 87 zgoraj), za vsako posamezno posojilo izračunati ločeno po naslednji metodologiji: razlika med: (i) tržno obrestno mero, ki temelji na sporočilu iz leta 2008, je izračunana, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 87, in se uporabi za glavnico posojila, ter (ii) dejanskimi stroški financiranja, ki jih mora plačati družba HDS, pri čemer se upoštevata obrestna mera, ki so jo banke uporabile za glavnico posojila, in 1-odstotna poroštvena premija, ki jo je uporabila država (glej preglednico 2), izračunana in zaračunana za obdobje, v katerem so bili družbi HDS dani na voljo različni zneski.

(90)

Po drugi strani je bil finančni položaj družbe HDS v obdobju 2007–2011 precej drugačen. Glede na preglednico 1 je leta 2007 družba HDS izgubila tretjino svojega prihodka v primerjavi s prejšnjimi leti ter imela izgube (negativen dobiček pred davki) v višini dvakratnika svojega prihodka, negativen lastniški kapital v višini več kot štirikratnika prihodka in izgube prejšnjega leta v višini skoraj devetkratnika prihodka. Leta 2007 je bil negativen lastniški kapital družbe HDS skoraj štirikrat višji kot leta 2006, torej se negativen razvoj ni zgolj ustalil, ampak celo precej povečal. Po letu 2007 so se finančni podatki le še dodatno precej slabšali. Prihodek družbe HDS se je s 95 milijonov EUR v letu 2006 postopno zmanjšal na 39 milijonov EUR v letu 2011, izgube prejšnjih let pa so leta 2011 skupaj znašale 1 131 milijonov EUR v primerjavi s 443 milijoni EUR leta 2006. Leta 2011 je imela družba HDS negativen lastniški kapital v višini skoraj 14-kratnika svojega prihodka, izgube prejšnjih let pa so dosegle skoraj 29-kratnik njenega prihodka. Poleg tega je iz preglednice 3 razvidno, da je leta 2007 znesek neplačanih obveznosti družbe HDS dosegel dvomestno število milijonov EUR, pri čemer se je stalno povečeval s 15 milijonov EUR leta 2007 na 90 milijonov EUR leta 2011.

(91)

Glede na te dokaze Komisija meni, da je bilo od leta 2007 tveganje družbe HDS za neplačilo posojil, ki niso bila zavarovana s premoženjem, tako veliko, da brez državnih poroštev na trgu ne bi mogla dobiti takšnega posojila s kakršnimi koli obrestmi. Dejansko noben posojilodajalec na trgu, seznanjen s finančnimi podatki družbe HDS v obdobju 2007–2011 in njenimi preteklimi neplačili, ne bi bil pripravljen zagotoviti financiranja družbi HDS brez zanesljivega poroštva ali zavarovanja s premoženjem, saj bi pričakoval, ta bi bilo takšno financiranje na koncu izgubljeno. Poleg tega po letu 2007 noben porok na trgu posojilodajalcem ne bi zagotovil poroštva za posojila družbi HDS brez vnaprejšnje enkratne premije v višini 100 % glavnice, kar bi pomenilo zavarovanje celotne izgube, ki bi jo porok slej kot prej zagotovo utrpel, ko družba HDS ne bi plačala posojila. Zato je element pomoči v državnih poroštvih, odobrenih družbi HDS v obdobju 2007–2011, enak enkratni poroštveni premiji, ki je enaka celotnemu znesku glavnice posojil, zavarovanih s poroštvi, in zaračunana vnaprej ob odobritvi posameznega poroštva, zmanjšani za poroštveno premijo, ki jo je družba HDS dejansko plačala za posamezno posojilo (19).

(92)

Komisija je seznanjena s pojasnilom grških organov v zvezi z zneskom, ki je bil družbi HDS dejansko na voljo, kar zadeva posojilo bank National Bank of Greece, Alpha Bank in EFG Eurobank v višini 30 milijonov EUR leta 2011 (poroštvo št. 10 v preglednici 2 zgoraj), in sicer 7 095 858 EUR namesto 30 000 000 EUR, kot je bilo prvotno navedeno v sklepu z dne 6. marca 2013.

(93)

Seznanjena je tudi s pojasnilom grških organov v zvezi z državnim poroštvom za posojilo banke Tbank v višini 10 milijonov EUR leta 2011 (poroštvo št. 11 v preglednici 2 zgoraj), da obligacijsko posojilo ni bilo izdano.

(94)

Komisija ugotavlja tudi, da so bila državna poroštva odobrena za celoten znesek 40 milijonov EUR, tudi če je bilo družbi HDS dejansko na voljo le 7 095 858 EUR iz posojila 10 in 0 EUR iz posojila 11 v preglednici 2 zgoraj. Vendar so za določitev zneska pomoči, ki ga je treba vrniti, pomembni le zneski posojil, ki so bili dejansko izplačani, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 135 tega sklepa. Datumi odobritev so navedeni v preglednici 2 zgoraj.

(95)

Poleg tega Komisija ugotavlja, da so bila nekatera poroštva iz ukrepa 1 unovčena, zato je država postala upnik družbe HDS (ukrep 3). Da je do teh neplačil prišlo po zagotovitvi zadevnega poroštva, pa ni pomembno za skupni znesek gospodarske prednosti in za to, da se ukrep šteje za državno pomoč. Unovčitev poroštva je namreč naravna posledica zagotovitve takšnega poroštva s strani poroka. To pomeni, da je gospodarska prednost državnega poroštva pod ugodnejšimi pogoji od tržnih razlika med poroštveno premijo, ki jo zaračuna država, in premijo, ki bi jo zaračunal morebitni porok na trgu. Morebitna prednost poroštvene premije lahko torej obstaja ne glede na to, ali se poroštvo unovči, in tudi če je osnovno posojilo ustrezno povrnjeno, posojilodajalec pa poroštva ne unovči. Kljub temu bi porok na trgu, kolikor bi ob zagotovitvi novih poroštev že prišlo do neplačil, ta pretekla neplačila družbe HDS upošteval in povečano tveganje izrazil vsaj v proviziji za poroštvo, ki jo mora družba HDS plačati za nova posojila, oziroma ne bi zagotovil poroštva ali posojila (20).

(96)

Na koncu Komisija meni, da trditev grških organov, da družba HDS za zadevna posojila ni mogla zagotoviti zavarovanj s premoženjem zaradi varnostnih razlogov, ne vpliva na to, da se poroštva v okviru ukrepa 1 štejejo za državno pomoč. Ker je pojem državne pomoči objektiven pojem, ni pomembno, zakaj družba HDS ni mogla zagotoviti zavarovanj s premoženjem, ampak zgolj to, da družba HDS brez poroštev ne bi mogla pridobiti posojil iz preglednice 2 pod enakimi pogoji. Poleg tega so posojila, ki niso zavarovana s premoženjem, za posojilodajalca bolj tvegana kot posojila, zavarovana s premoženjem, in so torej povezana z višjimi obrestnimi merami, s katerimi se povrne sprejeto tveganje. To objektivno dejstvo se izraža z obrestno mero, izračunano v skladu s sporočilom iz leta 2008, ki je obratno sorazmerna s kakovostjo zagotovljenega zavarovanja s premoženjem.

(97)

Komisija zato ugotavlja, da se je z ukrepom 1 družbi HDS zagotovila prednost, ki ustreza znesku, izračunanem po pojasnjeni metodologiji, in sicer za poroštva, ki so bila odobrena za posojila, pridobljena v obdobju 2004–2006, kot je navedeno v uvodni izjavi 89 zgoraj, in za poroštva, ki so bila odobrena za posojila, pridobljena v obdobju 2007–2011, kot je navedeno v uvodni izjavi 91.

(98)

V zvezi s trditvami grških organov, povzetimi v uvodnih izjavah 33 in 34 tega sklepa, Komisija meni, da je treba finančne težave podjetja obravnavati objektivno na podlagi finančnih in gospodarskih kazalnikov zadevnega podjetja. Razlog za finančne težave sam po sebi torej ne bi smel zmanjševati resnosti teh finančnih težav, kot so razvidne iz zadevnih finančnih in gospodarskih kazalnikov (21).

(99)

Zadevni ukrepi so družbi HDS omogočili financiranje vojaške in civilne proizvodnje po obrestni meri, ki je bila ugodnejša od običajnih tržnih obrestnih mer. Zadevni ukrepi so torej izkrivljali konkurenco, saj so morale druge družbe, ki so poslovale na istih trgih, svoje dejavnosti financirati pod tržnimi pogoji in poslovati brez podobne državne podpore.

(100)

Ne glede na pomen vojaške proizvodnje družbe HDS za bistvene varnostne interese Grčije je družba HDS poslovala tudi v sektorju, v katerem med državami članicami poteka trgovina s proizvodi za civilno uporabo.

(101)

Zato bi lahko ukrep 1 prizadel konkurenco in trgovino med državami članicami.

(102)

Glede na navedeno Komisija ugotavlja, da poroštva, opredeljena kot ukrep 1, ki jih je družbi HDS zagotovila Grčija in so opisana v uvodnih izjavah 15 in 16, kolikor so imela koristi za civilne dejavnosti družbe HDS, pomenijo državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU.

(103)

Komisija ugotavlja, da je zadevna povečanja kapitala zagotovila grška država. Zato je ukrep 3 mogoče pripisati grški državi in se financira z državnimi sredstvi.

(104)

Kar zadeva znesek vključenih državnih sredstev, se Komisija ne strinja z grškimi organi, da se del povečanj kapitala ne bi smel šteti k ukrepu 3, saj je šlo za kapitalizacijo dolgov, ki so nastali zaradi unovčitve državnih poroštev (ukrep 1). Kapitalizacija dolga, ki nastane zaradi unovčitve poroštva, namreč ni samodejna konverzija, ampak zavestna odločitev države, da ne izterja dolga.

(105)

Takšna konverzija pomeni možnost izgube vrednosti, saj je država svoj položaj upnice zamenjala za položaj delničarke in se torej odpovedala državnim sredstvom v obliki dolgov, za katere se je odločila, da jih ne bo izterjala. Poleg tega bi delničar v primeru morebitne likvidacije družbe že po definiciji manj verjetno zbral svoj kapital kot upnik, zato ima konverzija dolga do države v kapital učinek odpovedi državnim sredstvom.

(106)

Ker je bil ukrep zagotovljen posameznemu podjetju, tj. družbi HDS, Komisija ugotavlja, da je bil selektiven.

(107)

Kot je navedeno zgoraj, je prednost v smislu člena 107(1) PDEU vsaka gospodarska korist, ki je podjetje ne bi moglo pridobiti pod običajnimi tržnimi pogoji. V zvezi s tem Komisija ni prejela prepričljivih dokazov grških organov, s katerimi bi utemeljili svojo trditev, da so bila zadevna povečanja kapitala pridobljena pod običajnimi tržnimi pogoji, saj je država delovala kot razumni vlagatelj v tržnem gospodarstvu, in zato ne morejo pomeniti prednosti.

(108)

Komisija ugotavlja, da različna povečanja kapitala, ki jih je grška država kot delničarka vpisala leta 2011, in sicer med majem 2011 in decembrom 2011, niso bila podprta z analizo možnih donosov na domnevne naložbe, ki bi jih razumni vlagatelj proučil in upošteval, preden bi sprejel odločitev o naložbi. Kot je pojasnila Grčija, so bila povečanja kapitala izvedena, da bi se zagotovila sposobnost preživetja družbe HDS glede na njeno odločilno vlogo na področju nacionalne obrambe in varnosti. Končni znesek povečanj kapitala v nobenem primeru ni zadostoval za pokritje negativnega lastniškega kapitala družbe HDS in ga torej ni mogoče šteti za ukrep, s katerim se ščiti vrednost družbe in podpira njeno prestrukturiranje.

(109)

V zvezi s tem iz informacij, ki jih je predložila Grčija, izhaja, da ni dokazov o predhodni ekonomski analizi, ki bi jo izvedla država glede tega, ali je bila konverzija terjatev, ki izhajajo iz unovčitve poroštev, v kapital ekonomsko ugodnejša od ohranitve ali izvršitve teh terjatev. Tržni upnik bi pred sprejetjem odločitve običajno proučil, katero dejanje je ekonomsko ugodnejše.

(110)

V zvezi z oceno, ali je država z zagotovitvijo zadevnih povečanj kapitala družbi HDS zagotovila prednost, je treba ugotoviti, ali je delovala enako kot bi deloval udeleženec v tržnem gospodarstvu v podobnem položaju. Takšen udeleženec v tržnem gospodarstvu ne bi upošteval javnopolitičnih stališč. V tem smislu trditve grških organov v zvezi z ohranitvijo družbe, ki je pomembna za bistvene varnostne interese države, torej ni mogoče upoštevati kot stališče, ki bi ga upošteval vlagatelj v tržnem gospodarstvu, in kot taka ni pomembna za oceno zadevnih povečanj kapitala.

(111)

Čeprav ni dejanskih dokazov, da so grški organi izvedli analizo, omenjeno v uvodni izjavi 108, je iz razpoložljivih podatkov razvidno, da je bila konverzija manj ugodna od ohranitve statusa quo, tj. ohranitve dolžniških terjatev. Znesek dolgoročnih in kratkoročnih terjatev, ki jih je leta 2011 imela družba HDS, kot je navedeno v bilanci stanja, je dejansko znašal 1 008 milijonov EUR. Glede na že negativen lastniški kapital v višini 537 milijonov EUR, ki je bil zabeležen istega leta, in nezmožnost prodaje vojaških sredstev družbe država v primeru likvidacije družbe ali nadaljevanja poslovanja brez možnosti vračila najverjetneje ne bi dobila vrnjenega nobenega dela povečanega lastniškega kapitala, ki je skupaj znašal 154,19 milijona EUR. Tržni upnik bi torej ohranil dolžniške terjatve, saj je pri tem verjetnost za pozitivno donosnost, čeprav je majhna, še vedno večja kot pri konverziji v lastniški kapital. Dolžniške terjatve (tudi nezavarovane) so v smislu prednosti pri upnikih uvrščene pred terjatve delničarjev.

(112)

Ista stališča se smiselno uporabljajo za injekcijo dodatnega svežega kapitala v višini 4 milijonov EUR. Noben vlagatelj v tržnem gospodarstvu se ne bi odpovedal zneskom, vpisanim brez kakršne koli predhodne možnosti donosa. To izhaja iz dejstva, da grški organi niso zagotovili predhodne ekonomske analize prihodnje donosnosti, ter tudi proučitve pretekle in sedanje finančne uspešnosti družbe HDS, kar zadeva dejanske ali možne donose za delničarja iz preglednice 1. Dejansko je iz finančne uspešnosti družbe HDS od leta 2004 razvidno, da družba ni imela donosa, kar zadeva dividende iz vloženega kapitala. Medtem se je lastniški kapital delničarjev do leta 2011 spremenil iz nekoliko pozitivnega (41 milijonov EUR) v precej negativnega (–537 milijonov EUR), pri čemer se je torej porabil ves kapital, ki so ga vložili delničarji, v odsotnosti verodostojnega načrta prestrukturiranja podjetja pa ni bilo več mogoče niti hipotetično pričakovati prihodnjega povečanja vrednosti imetništva.

(113)

Komisija zato meni, da razumni vlagatelj v tržnem gospodarstvu pod temi pogoji ne bi sodeloval pri povečanju delniškega kapitala družbe HDS, zlasti ne brez verodostojnega načrta prestrukturiranja podjetja, iz katerega bi bila razvidna predhodna možnost ponovne vzpostavitve sposobnosti preživetja družbe HDS in ustrezen donos naložbe za državo kot delničarko, ter kakršne koli predvidljive možnosti takšnega donosa, ki bi bila razvidna iz podatkov, ki jih je predložila Grčija. Zato Komisija ugotavlja, da se je z udeležbo države v povečanjih kapitala leta 2011 upravičenki zagotovila prednost, ki ustreza skupnemu znesku povečanj kapitala. Tranše ukrepa in datumi odobritve so navedeni v preglednici 4.

(114)

Komisija meni, da bi lahko ukrep 3 zaradi razlogov, opisanih v uvodnih izjavah 99 in (100), prizadel konkurenco in trgovino med državami članicami.

(115)

Glede na navedeno Komisija ugotavlja, da povečanja kapitala, opredeljena kot ukrep 3, ki jih je družbi HDS zagotovila Grčija in so opisana v uvodnih izjavah 42 do 47, pomenijo državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU, kolikor so imela koristi za civilne dejavnosti družbe HDS.

(116)

Glede na navedeno in kolikor sta imela ukrepa 1 in 3 koristi za civilno proizvodnjo družbe HDS, Komisija meni, da ukrepa pomenita državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU.

(117)

Ukrepa 1 in 3 pomenita državno pomoč in sta bila dodeljena ob kršenju obveznosti obveščanja in mirovanja iz člena 108(3) PDEU. Zato sta ta ukrepa nezakonita državna pomoč.

(118)

Prepoved dodelitve državne pomoči iz člena 107(1) PDEU ni niti absolutna niti brezpogojna. Zlasti odstavka 2 in 3 člena 107 PDEU sta pravni podlagi, ki omogočata, da se nekatere vrste pomoči štejejo za združljive z notranjim trgom.

(119)

V skladu s sodno prakso Sodišča so države članice tiste, ki morajo uveljavljati morebitne razloge za združljivost in dokazati, da so pogoji za takšno združljivost izpolnjeni (22).

(120)

Grški organi niso uveljavili morebitnih razlogov za združljivost. Vztrajali so, da sta bila ukrepa 1 in 3 namenjena izključno podpori vojaške proizvodnje, pomembne za bistvene varnostne interese Grčije, in da ukrep 3 v nobenem primeru ni pomenil državne pomoči v smislu člena 107(1) PDEU, saj družbi HDS ni zagotovil nobene prednosti, ampak je bil izveden v skladu z vedenjem vlagatelja v tržnem gospodarstvu.

(121)

Ker pa ukrepi pomenijo državno pomoč, je Komisija menila, da je kljub temu ustrezno izvesti presojo njihove združljivosti na podlagi člena 107(3)(c) PDEU, ki določa, da se lahko „pomoč za pospeševanje razvoja določenih gospodarskih dejavnosti ali določenih gospodarskih območij, kadar takšna pomoč ne spreminja trgovinskih pogojev v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi,“ šteje za združljivo z notranjim trgom.

(122)

Da bi bila pomoč na podlagi navedenega člena združljiva z notranjim trgom, mora izpolnjevati jasno opredeljen cilj skupnega interesa, biti potrebna in sorazmerna s tem ciljem, imeti spodbujevalni učinek, ne sme prizadeti konkurence in trgovine znotraj EU v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi, in mora biti skladna z načeli preglednosti.

(123)

Vendar Komisija ugotavlja, da ne more opredeliti cilja skupnega interesa, ki bi se poskušal doseči s pomočjo, česar, kot je navedeno zgoraj, grški organi tudi niso trdili. Tudi če bi se družba HDS štela za podjetje v težavah, zaradi česar bi bilo treba o združljivosti pomoči presojati na podlagi smernic o reševanju in prestrukturiranju iz leta 2004, Komisija ugotavlja, da pogoji za združljivost na podlagi navedenih smernic za ukrep 1 (državna poroštva) in ukrep 3 (povečanja kapitala) nedvomno niso izpolnjeni.

(124)

Pomoč ni prenehala po šestih mesecih, grški organi pa niso priglasili niti pripravili načrta za prestrukturiranje, s katerim naj bi se obnovila sposobnost preživetja družbe, pri čemer niso bili izvedeni nobeni izravnalni ukrepi, da bi ublažili izkrivljanje konkurence, ki ga je povzročila pomoč. Ni dokazov, da je bila pomoč omejena na najnižji potrebni znesek, zlasti prek znatnega lastnega prispevka upravičenca do pomoči. Nazadnje, organi niso predložili niti načrta za likvidacijo.

(125)

Komisija ni našla nobenih drugih morebitnih razlogov za združljivost ukrepov 1 in 3.

(126)

Komisija glede na navedeno ugotavlja, da državna pomoč, ki je bila družbi HDS dodeljena z ukrepoma 1 in 3, ni združljiva z notranjim trgom.

(127)

V skladu s Pogodbo in ustaljeno sodno prakso je Komisija pristojna za odločanje, ali mora zadevna država članica ukiniti ali spremeniti pomoč, ko ugotovi, da ni združljiva z notranjim trgom (23). Tudi Sodišče dosledno meni, da je namen obveznosti države članice, da odpravi pomoč, za katero Komisija meni, da je nezdružljiva z notranjim trgom, ponovna vzpostavitev prejšnjih razmer (24).

(128)

V zvezi s tem je Sodišče odločilo, da je ta cilj dosežen, ko prejemnik vrne znesek, ki mu je bil dodeljen v okviru nezdružljive pomoči, s čimer izgubi prednost, ki jo je imel glede na konkurenčne družbe na trgu, ter ko je ponovno vzpostavljeno stanje pred plačilom pomoči (25).

(129)

V skladu s sodno prakso člen 16(1) Uredbe Sveta (EU) 2015/1589 (26) določa, da „[č]e se v primerih nezakonite pomoči sprejmejo negativni sklepi, Komisija odloči, da mora zadevna država članica sprejeti vse potrebne ukrepe, da upravičenec vrne pomoč […]“.

(130)

Ker sta bila ukrep 1 in ukrep 3 izvedena ob kršenju člena 108 PDEU in ju je treba šteti za pomoč, ki je nezakonita in nezdružljiva z notranjim trgom, je torej treba znesek neupravičene prednosti, izplačan na podlagi teh ukrepov, vrniti, da se ponovno vzpostavijo razmere, ki so bile na trgu pred dodelitvijo pomoči. Vračilo mora zajemati obdobje, v katerem je bila upravičenki zagotovljena prednost, tj. od datuma, ko je bila pomoč upravičenki dana na voljo, do datuma dejanskega vračila. Zneskom, ki jih je treba vrniti, se prištejejo obresti do datuma dejanskega vračila. V skladu z zadevno sodno prakso se obrestna mera za vračilo obračuna od datuma, ko je bila pomoč upravičencu dejansko dana na voljo (27).

(131)

Vendar je Komisija ugotovila, da se lahko za del proizvodnje družbe HDS, ki je zadeval vojaška sredstva, šteje, da spada na področje uporabe člena 346(1)(b) PDEU. Ukrepa 1 in 3 sta, kolikor sta bila namenjena temu delu proizvodnje, izvzeta iz ocene na podlagi določb Pogodbe o državni pomoči. Zato je treba javno financiranje razdeliti med dva dela proizvodnje, in sicer vojaškega in civilnega, da se lahko določi znesek nezdružljive pomoči, ki ga mora vrniti civilni del.

(132)

Da bi Komisija ob neobstoju ločenih računov določila, v kakšnem obsegu je državna pomoč, opredeljena v ukrepih 1 in 3, koristila civilni proizvodnji, bo v skladu z ustrezno sodno prakso (28) uporabila približek in upoštevala ločevanje med prodajo vojaških in civilnih proizvodov družbe HDS ter na podlagi tega razporedila prednost, ki izhaja iz ukrepov 1 in 3.

(133)

Komisija meni, da je primerno uporabiti delež prodaje vojaških in civilnih proizvodov v obdobju 2004–2011, kot so ga navedli grški organi (glej uvodno izjavo 24 zgoraj), saj zajema obdobje, v katerem so bili ukrepi dodeljeni. V tem obdobju je vojaška proizvodnja znašala 94,34 % prodaje, civilna proizvodnja pa 5,66 %.

(134)

Kar zadeva ukrep 1, to pomeni, da znesek državne pomoči, dodeljen za civilno dejavnost, ki ga je treba vrniti kot nezdružljivo pomoč, znaša 5,66 % zneska, izračunanega na podlagi metodologije za določitev ekonomske prednosti, ki je za poroštva, ki so bila odobrena za posojila, pridobljena v obdobju 2004–2006, pojasnjena v uvodni izjavi 89, za poroštva, ki so bila odobrena za posojila, pridobljena v obdobju 2007–2011, pa v uvodni izjavi 91. Prednost je bila uresničena v obliki plačil nižjih provizij za jamstvo. Zato Komisija meni, da je bila pomoč upravičenki dana na voljo na datum, ko bi morala prvotna družba HDS (tj. pred razcepitvijo na civilno družbo HDS in vojaško družbo HDS) plačati provizije za poroštva.

(135)

Kar zadeva dele posojil iz leta 2011, zavarovana s poroštvi, ki niso bili porabljeni (29), Komisija v zvezi z zneskom glavnice posojila, ki bi ga bilo treba uporabiti v metodologiji, opisani v uvodni izjavi (91) (30), ugotavlja naslednje. Ker se je grška država zavezala, da bo odobrila poroštva za celoten znesek 40 milijonov EUR, je treba šteti, da je bilo poroštvo odobreno za 40 milijonov EUR. Ko je grška država sprejela to zavezo, je družba HDS dejansko dobila zakonito pravico do prejetja pomoči na podlagi 40 milijonov EUR, ki naj bi si jih izposodila. Ker pa družba HDS za posojila ni porabila vseh 40 milijonov EUR, bi bilo treba šteti, da je bila pomoč izplačana le za znesek, ki je bil v okviru posojil, zavarovanih s poroštvi, dejansko izposojen, tj. 7 095 858 EUR za posojilo št. 10 in 0 EUR za posojilo št. 11. Zato je treba v prihodnje celotni znesek dodeljene pomoči (tudi če ni izplačana) odpraviti (31), kot glavnico posojila za izračun zneska, ki ga je treba vrniti, po metodologiji, opisani v uvodni izjavi 91 (32), pa je treba uporabiti le znesek, ki je bil na podlagi teh posojil, zavarovanih s poroštvi, do takrat dejansko izplačan.

(136)

Za ukrep 3 znaša ustrezna državna pomoč, ki jo je treba vrniti, 8 953 593,86 EUR (33).

(137)

V zvezi z obrestno mero za vračilo Komisija meni, da jo je treba izračunati na podlagi datumov, na katere je bila pomoč za posamezen ukrep (poroštvo ali povečanje kapitala) dejansko dana na voljo oziroma uresničena.

(138)

Poleg tega je Komisija v podobni zadevi (34) menila, da mora nezdružljivo pomoč vrniti le civilni del družbe, ki je prejela pomoč, za zagotovitev, da se vračilo ne krije s sredstvi, ki bi sicer koristila vojaški dejavnosti (35).

(139)

V tej zadevi Komisija upošteva razcepitev družbe HDS na dve družbi naslednici, in sicer vojaško družbo HDS in civilno družbo HDS. Glede na razdelitev sredstev in proizvodne zmogljivosti (glej uvodni izjavi 54 in 55) je civilna družba HDS naslednica civilne proizvodnje družbe HDS. Navedeno temelji zlasti na dejstvu, da so bila vsa sredstva, povezana s civilno proizvodnjo prvotne družbe HDS, v celoti prenesena na civilno družbo HDS, vključno z vsemi zemljišči in proizvodnimi obrati, stroji, opremo, prevoznimi sredstvi, končnimi in nedokončanimi proizvodi, surovinami in terjatvami strank v zvezi s civilnimi proizvodi prvotne družbe HDS. Poleg tega se zdi, da so bile terjatve dodeljene v skladu z razdelitvijo sredstev med vojaško družbo HDS in civilno družbo HDS. Zato je treba nezdružljivo pomoč, ki izhaja iz ukrepov 1 in 3, vrniti iz prihodka in sredstev civilne družbe HDS, vso pomoč, ki izhaja iz ukrepa 1 in bi se še vedno uresničila, pa odpraviti.

(140)

Nazadnje Komisija opozarja, da v skladu z ustaljeno sodno prakso dejstvo, da so podjetja morda v težavah ali bankrotirala, ne vpliva na obveznost vračila nezdružljive pomoči (36). V takšnih razmerah se lahko povrnitev stanja na trgu pred dodelitvijo pomoči in s tem odprava izkrivljanja konkurence načeloma dosežeta z vpisom terjatve v zvezi z vračilom pomoči na seznam terjatev (37). Vpis terjatve omogoča izpolnitev obveznosti zagotovitve vračila samo, če bi stečajni postopek takrat, ko državni organi ne morejo zagotoviti vračila celotnega zneska pomoči, povzročil prenehanje zadevnega podjetja, to je popolno prenehanje njegove dejavnosti (38).

(141)

Ukrep 2 je v skladu s členom 346(1)(b) Pogodbe izvzet iz njenih določb o državni pomoči. V skladu s členom 346(1)(b) Pogodbe so iz njenih določb o državni pomoči izvzeti tudi deli ukrepov 1 in 3, pripisani vojaški proizvodnji družbe HDS.

(142)

Ukrepa 1 in 3, kolikor sta koristila civilni proizvodnji družbe HDS, pomenita državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU. Grčija je to državno pomoč izvedla nezakonito in je pri tem kršila člen 108(3) PDEU, pri čemer ta pomoč ni združljiva z notranjim trgom. Zneske, pripisane civilni proizvodnji družbe HDS, je treba vrniti –

(a)

skupni znesek (glavnica in obresti pri vračilu), ki ga mora upravičenka vrniti;

(b)

podroben opis že sprejetih in načrtovanih ukrepov za izvajanje tega sklepa;

(c)

dokumente, ki dokazujejo, da se je od upravičenke zahtevalo vračilo pomoči.

12.4.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 94/30

(1)

Direktiva 66/401/EGS postavlja nekatere zahteve v zvezi s trženjem semen krmnih rastlin in v členu 23a določa, da je lahko država EGP v celoti ali delno oproščena uporabe te direktive glede nekaterih vrst, ki se navadno ne razmnožujejo ali tržijo na njenem ozemlju.

(2)

Norveška je 3. julija 2017 (dok. št. 864007) zaprosila za oprostitev od obveznosti uporabe Direktive 66/401/EGS za 22 novih vrst, ki so bile vključene v navedeno direktivo z Izvedbeno direktivo Komisije (EU) 2016/2109 z dne 1. decembra 2016 o spremembi Direktive Sveta 66/401/EGS glede vključitve novih vrst in botaničnega imena vrste Lolium x boucheanum Kunth  (2), iz točke 2 dela 1 poglavja III Priloge I k Sporazumu EGP, ker se te vrste navadno ne razmnožujejo ali tržijo na Norveškem.

(3)

V skladu s tem in dokler bodo izpolnjeni ti pogoji, bi bilo treba Norveško oprostiti uporabe Direktive 66/401/EGS v zvezi s temi vrstami.

(4)

Takšna oprostitev ne bi smela vplivati na trženje semen na Norveškem, proizvedenih v drugi pogodbenici Sporazuma EGP, v skladu z Direktivo 66/401/EGS.

(5)

Ukrepi iz te odločbe so v skladu z mnenjem veterinarskega in fitosanitarnega odbora Efte –

—

Biserrula pelecinus

—

Lathyrus cicera

—

Medicago doliata

—

Medicago italica

—

Medicago littoralis

—

Medicago murex

—

Medicago polymorpha

—

Medicago rugosa

—

Medicago scutellata

—

Medicago truncatula

—

Ornithopus compressus

—

Ornithopus sativus

—

Plantago lanceolata

—

Trifolium fragiferum

—

Trifolium glanduliferum

—

Trifolium hirtum

—

Trifolium isthmocarpum

—

Trifolium michelianum

—

Trifolium squarrosum

—

Trifolium subterraneum

—

Trifolium vesiculosum

—

Vicia benghalensis