6.4.2018

Uradni list Evropske unije

L 90/3

PREVOD

SPREMEMBA 1

Memoranduma o sodelovanju NAT-I-9406 med Združenimi državami Amerike in Evropsko unijo

KER želijo Združene države Amerike in Evropska unija spremeniti Memorandum o sodelovanju NAT-I-9406 med Združenimi državami Amerike in Evropsko unijo, podpisan 3. marca 2011 v Budimpešti (v nadaljnjem besedilu: Memorandum iz leta 2011);

ZATO so se Združene države Amerike in Evropska unija dogovorile o naslednjem:

Člen I

Memorandum iz leta 2011 se črta v celoti, vključno z vsemi prilogami in dodatki k Memorandumu iz leta 2011, in nadomesti z dopolnilom k temu sporazumu, ki vključuje Memorandum o sodelovanju NAT-I-9406A, Prilogo 1 k Memorandumu o sodelovanju NAT-I-9406A, dodatke 1, 2 in 3 k Prilogi 1 k Memorandumu o sodelovanju NAT-I-9406A ter spremljevalne dokumente 1, 2, 3, 4 in 5 k Dodatku 1 k Prilogi 1 k Memorandumu o sodelovanju NAT-I-9406A.

Člen II

Začetek veljavnosti in odpoved

Do začetka veljavnosti se ta sporazum, vključno z njegovim dopolnilom, uporablja začasno od datuma podpisa.

Ta sporazum, vključno z njegovim dopolnilom, začne veljati, ko se Združene države Amerike in Evropska unija medsebojno pisno obvestita, da so bili končani ustrezni notranji postopki za začetek veljavnosti sporazuma, sporazum pa velja do odpovedi.

Vsaka od pogodbenic lahko ta sporazum, vključno z njegovim dopolnilom, kadar koli odpove tako, da o tem šestdeset (60) dni prej pisno obvesti drugo pogodbenico. Z odpovedjo tega sporazuma preneha veljati njegovo dopolnilo, vključno z vsemi prilogami, dodatki in spremljevalnimi dokumenti, ki sta jih pogodbenici sprejeli na podlagi Memoranduma o sodelovanju.

Člen III

Pooblastila

Združene države in Evropska unija se strinjajo z določbami tega sporazuma, kar s podpisi potrjujejo njihovi ustrezno pooblaščeni predstavniki.

V Bruslju, trinajstega decembra dva tisoč sedemnajst, v dveh izvodih v angleškem jeziku.

Za Evropsko unijo

Za Združene države Amerike

DOPOLNILO K SPREMEMBI 1

Memoranduma o sodelovanju NAT-I-9406 med Združenimi državami Amerike in Evropsko unijo

MEMORANDUM O SODELOVANJU NAT-I-9406A

med Združenimi državami Amerike in Evropsko unijo pri posodobitvi upravljanja zračnega prometa, raziskavah in razvoju na področju civilnega letalstva ter globalni interoperabilnosti

KER je skupni cilj Združenih držav Amerike in Evropske unije spodbujanje in izboljšanje sodelovanja na področju civilnega letalstva ter

KER bo tako sodelovanje spodbujalo razvoj, varnost in učinkovitost civilnega letalstva v Združenih državah Amerike in Evropski uniji;

ZATO se Združene države Amerike in Evropska unija (v nadaljnjem besedilu skupno: pogodbenici, in posamično: pogodbenica) strinjajo, da bodo izvajale skupne programe v skladu z naslednjimi pogoji:

Člen I

Cilj

A. V tem memorandumu o sodelovanju (v nadaljnjem besedilu: ta memorandum), vključno z njegovimi prilogami, dodatki in spremljevalnimi dokumenti, so določeni pogoji za medsebojno sodelovanje pri raziskavah in razvoju ter potrjevanju na področju civilnega letalstva in v vseh fazah posodobitve upravljanja zračnega prometa. Posodobitev upravljanja zračnega prometa vključuje raziskovalne in razvojne dejavnosti ter dejavnosti potrjevanja in uvajanja s ciljem zagotavljanja globalne interoperabilnosti. V ta namen lahko pogodbenici zagotovita osebje, vire in povezane storitve za sodelovanje v obsegu, določenem v tem memorandumu ter njegovih prilogah, dodatkih in spremljevalnih dokumentih. Vse dejavnosti na podlagi tega memoranduma ter vseh prilog, dodatkov in spremljevalnih dokumentov se izvajajo glede na razpoložljivost sredstev in drugih potrebnih virov, dodeljenih v ta namen.

B. Cilje tega memoranduma je mogoče doseči s sodelovanjem na katerem koli od naslednjih področij:

(1)	izmenjava informacij o programih in projektih, rezultatov raziskav ali publikacij;

(2)	izvajanje skupnih analiz;

(3)	usklajevanje raziskovalnih in razvojnih programov ter programov potrjevanja in projektov na področju civilnega letalstva in usklajevanje dejavnosti posodobitve upravljanja zračnega prometa ter njihovo izvajanje na podlagi skupnega prizadevanja pogodbenic;

(4)	izmenjava znanstvenega in tehničnega osebja;

(5)	izmenjava posebne opreme, programske opreme in sistemov za raziskovalne dejavnosti ter študije združljivosti;

(6)	skupna organizacija simpozijev ali konferenc in

(7)	vzajemna posvetovanja za opredelitev usklajenih ukrepov v ustreznih mednarodnih organih.

C. Pogodbenici odvisno od veljavnih zakonov, predpisov in politik, ki se lahko dopolnijo ali spremenijo, čim bolj spodbujata vključevanje udeležencev v dejavnosti sodelovanja na podlagi tega memoranduma ter njegovih prilog, dodatkov in spremljevalnih dokumentov za zagotovitev primerljivih priložnosti za sodelovanje v njunih zadevnih dejavnostih. Pogodbenici udeležence vključujeta v dejavnosti sodelovanja, ki se izvajajo vzajemno in v skladu z naslednjimi načeli:

(1)	vzajemna korist;

(2)	primerljive priložnosti za vključitev v dejavnosti sodelovanja;

(3)	nepristransko in pravično obravnavanje;

(4)	pravočasna izmenjava informacij, ki lahko vplivajo na dejavnosti sodelovanja, in

(5)	preglednost.

D. Take dejavnosti sodelovanja potekajo v skladu s posebnimi prilogami, dodatki in spremljevalnimi dokumenti, opredeljenimi v členu II.

Člen II

Izvajanje

A. Ta memorandum se izvaja na podlagi posebnih prilog, dodatkov in spremljevalnih dokumentov k temu memorandumu. V teh prilogah, dodatkih in spremljevalnih dokumentih, ki so sestavni del tega memoranduma, so ustrezno opisani značaj in trajanje sodelovanja za posamezno področje ali namen ter obravnava vprašanj intelektualne lastnine, odgovornosti, financiranja, razporeditve stroškov in drugih pomembnih vprašanj. Razen če je izrecno navedeno drugače v tem memorandumu ali njegovi prilogi, ima v primeru neskladnosti med določbo v prilogi, dodatku ali spremljevalnem dokumentu in določbo v tem memorandumu prednost določba iz tega memoranduma.

B. Dejavnosti sodelovanja na podlagi tega memoranduma ter njegovih prilog, dodatkov in spremljevalnih dokumentov v imenu vlade Združenih držav Amerike usklajuje in izvaja Zvezna uprava za letalstvo, v imenu Evropske unije pa Evropska komisija.

C. Pristojna urada za usklajevanje in upravljanje tega memoranduma, kjer bi bilo treba vložiti vse zahtevke za storitve na podlagi tega memoranduma, sta:

za Združene države Amerike:

Federal Aviation Administration

Office of International Affairs

Africa, Europe & Middle East Office, AEU

Wilbur Wright Bldg., 6th Floor, East

600 Independence Ave., S.W.

Washington, D.C.

20591 – USA

Telefon: + 1 2022671000

Telefaks: + 1 2022677198

za Evropsko unijo:

European Commission

Directorate-General for Mobility and Transport

Directorate for Aviation

Rue de Mot 24

1040 Brussels – Belgium

Telefon: + 32 22991915

D. Vzpostavijo se zveze za tehnični program za posamezne dejavnosti, kot je določeno v prilogah, dodatkih in spremljevalnih dokumentih k temu memorandumu.

Člen III

Izvršno upravljanje

A. Izvršno upravljanje tega memoranduma

Pogodbenici vzpostavita postopek upravljanja, ki ga izvršujeta predstavnika:

(a)	Združenih držav Amerike, in sicer administrator Zvezne uprave za letalstvo (FAA), in

(b)	Evropske unije, in sicer generalni direktor Generalnega direktorata Evropske komisije za mobilnost in promet (GD MOVE).

V nadaljnjem besedilu: predstavnika pogodbenic.

Predstavnika pogodbenic nadzorujeta sodelovanje na področjih, obravnavanih v prilogah ter povezanih dodatkih in spremljevalnih dokumentih k temu memorandumu.

Predstavnika pogodbenic:

(a)	sprejmeta priloge in njihove morebitne spremembe ter

(b)	sprejmeta predloge za druge spremembe tega memoranduma.

Predstavnika pogodbenic v okviru področja uporabe tega memoranduma ter njegovih prilog, dodatkov in spremljevalnih dokumentov obravnavata:

(a)	vprašanja, ki se lahko pojavijo, in spremembe, ki lahko vplivajo na izvajanje tega memoranduma ter njegovih prilog, dodatkov in spremljevalnih dokumentov;

(b)	skupne pristope k uvajanju novih tehnologij in postopkov ter prehodu nanje, vključno z raziskovalnimi in ocenjevalnimi dejavnostmi ter dejavnostmi posodobitve upravljanja zračnega prometa, ter drugim področjem v skupnem interesu in

(c)	osnutke predpisov in zakonodaje, ki jih pripravi katera od pogodbenic in bi lahko vplivali na interese druge pogodbenice, v okviru področja uporabe tega memoranduma ter njegovih prilog, dodatkov in spremljevalnih dokumentov.

Predstavnikoma pogodbenic se ni treba redno sestajati. Srečanja se lahko skličejo priložnostno. Lahko se izvedejo prek telefona, videokonference ali osebno. Odločitve, ki jih sprejmeta predstavnika pogodbenic, se dokumentirajo in so soglasne.

Predstavnika pogodbenic lahko k sodelovanju priložnostno povabita strokovnjake s posameznih področij in po potrebi ustanovita tehnične delovne skupine.

B. Izvršno upravljanje prilog

Vsako prilogo k temu memorandumu upravlja njen izvršni odbor. Vsakemu izvršnemu odboru sopredsedujeta predstavnika Zvezne uprave za letalstvo in Evropske komisije na ustrezni operativni ravni, ki sta imenovana v ustrezni prilogi.

Pogodbenici po potrebi imenujeta druge člane izvršnega odbora, ki zastopajo svoja področja pristojnosti.

Izvršni odbor lahko k sodelovanju priložnostno povabi strokovnjake s posameznih področij.

Izvršni odbori nadzorujejo delo vseh odborov, delovnih skupin in vseh drugih skupin, ustanovljenih na podlagi ustreznih prilog ter povezanih dodatkov in spremljevalnih dokumentov. Izvršni odbori razvijajo in sprejemajo notranje postopke upravljanja.

Vse sklepe v izvršnem odboru soglasno sprejmeta njegova sopredsednika. Ti sklepi so pisni, pri čemer jih podpišeta sopredsednika.

Izvršni odbori lahko obravnavajo kakršno koli vprašanje v zvezi z delovanjem svojih ustreznih prilog ter povezanih dodatkov in spremljevalnih dokumentov. Zlasti so odgovorni za:

(a)	nadzorovanje sodelovanja na področjih, obravnavanih v njihovih ustreznih prilogah ter povezanih dodatkih in spremljevalnih dokumentih ter ustrezno usmerjanje osebja, ki sodeluje pri delu v okviru teh prilog, dodatkov in spremljevalnih dokumentov;

(b)

zagotovitev foruma za razpravo v okviru področja uporabe njihovih ustreznih prilog ter povezanih dodatkov in spremljevalnih dokumentov o:

—	vprašanjih, ki se lahko pojavijo, in spremembah, ki lahko vplivajo na izvajanje prilog, dodatkov in spremljevalnih dokumentov;

—	skupnih pristopih k uvajanju novih tehnologij in postopkov, raziskovalnim in ocenjevalnim dejavnostim ter dejavnostim posodobitve upravljanja zračnega prometa in drugim področjem v skupnem interesu ter

—	osnutkih predpisov in zakonodaje, ki jih pripravi katera od pogodbenic in bi lahko vplivali na interese druge pogodbenice, v okviru področja uporabe njihove ustrezne priloge;

(c)	odobritev in pošiljanje predlogov predstavnikoma pogodbenic za spremembo njihove ustrezne priloge;

(e)	sprejetje dodatkov k njihovim ustreznim prilogam, po posvetovanju s predstavnikoma pogodbenic, in morebitnih sprememb teh dodatkov;

(g)	sprejetje spremljevalnih dokumentov k dodatkom k njihovim ustreznim prilogam in morebitnih sprememb teh spremljevalnih dokumentov.

Člen IV

Izmenjava osebja

Pogodbenici si lahko po potrebi izmenjata tehnično osebje za izvajanje dejavnosti, opisanih v prilogi, dodatku ali spremljevalnem dokumentu k temu memorandumu. Vse take izmenjave so v skladu s pogoji, določenimi v tem memorandumu ter njegovih prilogah, dodatkih in spremljevalnih dokumentih. Tehnično osebje, ki si ga izmenjata pogodbenici, delo opravlja, kot je določeno v prilogi, dodatku ali spremljevalnem dokumentu. Tako tehnično osebje je lahko osebje organov ali izvajalcev v Združenih državah Amerike ali Evropski uniji, kot se pogodbenici sporazumeta.

Člen V

Določbe o izposoji opreme

Ena od pogodbenic (v nadaljnjem besedilu: pogodbenica posojevalka) lahko drugi pogodbenici (v nadaljnjem besedilu: pogodbenica izposojevalka) na podlagi priloge, dodatka ali spremljevalnega dokumenta k temu memorandumu posodi opremo. Za vsakršno izposojo opreme se uporabljajo naslednje splošne določbe, razen če je v prilogi, dodatku ali spremljevalnem dokumentu določeno drugače:

A.	Pogodbenica posojevalka določi vrednost opreme, ki se posoja.

Pogodbenica izposojevalka skrbništvo in lastništvo nad opremo prevzame v objektu pogodbenice posojevalke, ki sta ga pogodbenici določili v prilogi, dodatku ali spremljevalnem dokumentu. Pogodbenica izposojevalka opremo obdrži, dokler je v skladu z odstavkom H tega člena ne vrne pogodbenici posojevalki.

C.	Pogodbenica izposojevalka vso opremo na svoje lastne stroške prepelje v objekt, ki sta ga pogodbenici določili v prilogi, dodatku ali spremljevalnem dokumentu.

D.	Pogodbenici sodelujeta pri pridobivanju kakršnih koli dovoljenj, potrebnih za pošiljanje opreme, vključno z izvoznimi dovoljenji.

Pogodbenica izposojevalka je odgovorna za namestitev opreme v objektu, ki sta ga pogodbenici določili v prilogi, dodatku ali spremljevalnem dokumentu. Pogodbenica posojevalka pogodbenici izposojevalki po potrebi zagotovi pomoč pri namestitvi opreme, izposojene na podlagi pogojev, o katerih sta se pogodbenici dogovorili.

F.	Pogodbenica izposojevalka med posojilnim obdobjem opremo uporablja in ohranja v ustreznem stanju, zagotavlja stalno obratovanje opreme in dovoli, da pogodbenica posojevalka kadar koli, ko je to razumno, opravi pregled.

G.	Pogodbenica posojevalka pogodbenici izposojevalki pomaga pri iskanju virov dobave za običajne elemente in posebne dele, ki pogodbenici izposojevalki niso neposredno na voljo.

H.	Pogodbenica izposojevalka po poteku veljavnosti ali odpovedi ustrezne priloge, dodatka ali spremljevalnega dokumenta k temu memorandumu ali po koncu uporabe opreme to opremo na svoje stroške vrne pogodbenici posojevalki.

V primeru izgube ali poškodbe kakršne koli opreme, ki je bila izposojena na podlagi tega memoranduma ter katere skrbništvo in posest je prevzela pogodbenica izposojevalka, slednja pogodbenica po presoji pogodbenice posojevalke opremo popravi ali izplača odškodnino v vrednosti (ki jo je pogodbenica posojevalka določila v skladu z odstavkom A tega člena) izgubljene ali poškodovane opreme.

J.	Kakršna koli oprema, ki se izmenja na podlagi tega memoranduma, je namenjena le raziskavam, razvoju in potrjevanju ter se nikakor ne uporablja na kakršen koli način za aktivno civilno letalstvo ali drugo operativno uporabo.

K.	Kakršni koli prenosi tehnologije, opreme ali drugih elementov na podlagi tega memoranduma so v skladu z veljavnimi zakoni in politikami pogodbenic.

Člen VI

Financiranje

A. Razen če je v prilogi, dodatku ali spremljevalnem dokumentu k temu memorandumu določeno drugače, vsaka pogodbenica sama krije stroške dejavnosti, ki jih izvaja na podlagi tega memoranduma.

B. Združene države so Memorandumu dodelile številko NAT-I-9406A za identificiranje tega programa sodelovanja, pri čemer se na to številko sklicujejo vsi dopisi v zvezi s tem memorandumom.

Člen VII

Posredovanje informacij

A. Razen če je to določeno v veljavni zakonodaji ali predhodnem pisnem dogovoru med pogodbenicama, nobena od pogodbenic ne posreduje nobenih informacij ali gradiva v zvezi z nalogami ali programi, dogovorjenimi na podlagi tega memoranduma ter njegovih prilog, dodatkov in spremljevalnih dokumentov, tretjim osebam, ki niso (i) izvajalci ali podizvajalci, ki sodelujejo pri nalogah in programih, v kolikor so potrebni za izvajanje teh nalog in programov, ali (ii) drugi vladni organi pogodbenic.

B. Če ena od pogodbenic ugotovi, da bo na podlagi svoje zakonodaje ali predpisov morala ali lahko upravičeno pričakuje, da bo morala posredovati informacije, ki spadajo na področje uporabe odstavka A tega člena, o tem, kolikor je mogoče, takoj in pred razkritjem obvesti drugo pogodbenico. Pogodbenici se nato posvetujeta in določita ustrezne nadaljnje ukrepe.

Člen VIII

Pravice intelektualne lastnine

A. Pogodbenica, ki v skladu s pogoji iz priloge, dodatka ali spremljevalnega dokumenta k temu memorandumu drugi pogodbenici zagotovi intelektualno lastnino (ki za namene tega memoranduma vključuje analize, poročila, zbirke podatkov, programsko opremo, strokovno znanje in izkušnje, tehnične in poslovno občutljive informacije, podatke in evidence ter povezano dokumentacijo in gradivo ne glede na obliko ali vrsto medijev, na katere se lahko zapišejo), ohrani take lastninske pravice do intelektualne lastnine, kot jih je imela ob izmenjavi. Pogodbenica, ki v skladu s prilogo, dodatkom ali spremljevalnim dokumentom k temu memorandumu zagotovi dokument ali drugo intelektualno lastnino, ta dokument ali drugo intelektualno lastnino jasno označi kot poslovno zaupno, lastniško ali kot poslovno skrivnost, kot je to ustrezno.

B. Razen če je v prilogi, dodatku ali spremljevalnem dokumentu k temu memorandumu določeno drugače, pogodbenica, ki na podlagi tega memoranduma prejme intelektualno lastnino od druge pogodbenice:

1.	ne pridobi nobenih lastninskih pravic na intelektualni lastnini s tem, ko jo prejme od druge pogodbenice, in

intelektualne lastnine ne razkrije tretji osebi, ki ni izvajalec ali podizvajalec, vključen v program, ki je povezan s prilogo, dodatkom ali spremljevalnim dokumentom k temu memorandumu, brez predhodnega pisnega soglasja druge pogodbenice. V primeru razkritja izvajalcu ali podizvajalcu, vključenemu v program, pogodbenica, ki razkrije informacijo:

(a)	omeji uporabo intelektualne lastnine pri izvajalcu ali podizvajalcu na namene, določene v veljavni prilogi, dodatku ali spremljevalnem dokumentu, in

(b)	izvajalcu ali podizvajalcu prepove nadaljnja razkritja intelektualne lastnine tretjim osebam, razen če druga pogodbenica vnaprej in pisno poda svoje soglasje z nadaljnjimi razkritji.

C. Razen če je v prilogi, dodatku ali spremljevalnem dokumentu k temu memorandumu določeno drugače, je vsaka intelektualna lastnina, ki jo pogodbenici v skladu s tem memorandumom in njegovimi prilogami, dodatki ali spremljevalnimi dokumenti razvijeta skupaj, v skupni lasti obeh pogodbenic.

Vsaka pogodbenica ima v vseh državah neizključno in nepreklicno pravico do reproduciranja, priprave izpeljanih del, javnega razširjanja in prevajanja take intelektualne lastnine, pod pogojem, da to reproduciranje, priprava, razširjanje in prevajanje ne vplivajo na varstvo pravic intelektualne lastnine druge pogodbenice. Vsaka pogodbenica ima pravico, da prevod take intelektualne lastnine pregleda pred javno distribucijo.

Na vseh izvodih člankov v znanstvenih in tehničnih revijah, nelastniških znanstvenih poročilih in knjigah, ki so namenjeni javni distribuciji in so neposreden rezultat sodelovanja na podlagi tega memoranduma in njegovih prilog, dodatkov ali spremljevalnih dokumentov, so navedena imena avtorjev dela, razen če avtor to izrecno zavrne.

D. Če se pogodbenica ne strinja z označitvijo dokumenta ali druge intelektualne lastnine, ki jo v skladu s prilogo, dodatkom ali spremljevalnim dokumentom k temu memorandumu zagotovi druga pogodbenica, kot poslovno zaupne, lastniške ali kot poslovne skrivnosti, pogodbenica, ki se ne strinja s to označitvijo, zahteva posvetovanje z drugo pogodbenico za razrešitev tega vprašanja. Posvetovanja lahko potekajo vzporedno s srečanjem predstavnikov pogodbenic ali srečanjem ustreznega izvršnega odbora ali drugih takšnih odborov, ki se lahko ustanovijo na podlagi priloge, dodatka ali spremljevalnega dokumenta k temu memorandumu.

Člen IX

Imuniteta in odgovornost

A. Pogodbenici vprašanja imunitete in odgovornosti, povezana z dejavnostmi na podlagi tega memoranduma, obravnavata v ustrezni prilogi, dodatku ali spremljevalnem dokumentu, kot je to primerno.

B. Pogodbenici se strinjata, da se vse dejavnosti, začete na podlagi tega memoranduma in njegovih prilog, dodatkov ali spremljevalnih dokumentov, izvajajo z ustrezno strokovno skrbnostjo ter da se izvedejo vsa razumna prizadevanja za zmanjšanje morebitnih tveganj za tretje osebe in se izpolnijo vse zahteve glede varnosti in nadzora.

Člen X

Spremembe

A. Pogodbenici lahko spremenita ta memorandum ter njegove priloge, dodatke in spremljevalne dokumente s pisnim dogovorom, ki ga podpišeta obe pogodbenici. Priloge, dodatki in spremljevalni dokumenti se lahko spremenijo tudi v skladu s členom III.

B. Spremembe tega memoranduma ali prilog, dodatkov in spremljevalnih dokumentov k temu memorandumu začnejo veljati v skladu z določenimi pogoji.

Člen XI

Reševanje nesoglasij

Pogodbenici kakršna koli nesoglasja v zvezi z razlago ali uporabo tega memoranduma ali njegovih prilog, dodatkov in spremljevalnih dokumentov rešujeta z medsebojnimi posvetovanji. Pogodbenici takih nesoglasij ne posredujeta v nadaljnje reševanje mednarodnemu sodišču ali tretji osebi.

Člen XII

Začetek veljavnosti in odpoved prilog, dodatkov in spremljevalnih dokumentov

A. Vsaka posamezna priloga, dodatek ali spremljevalni dokument, sprejet v skladu s členom III po začetku veljavnosti tega memoranduma, začne veljati v skladu z določenimi pogoji.

B. Vsaka od pogodbenic lahko prilogo, dodatek ali spremljevalni dokument kadar koli odpove tako, da o tem šestdeset (60) dni prej pisno obvesti drugo pogodbenico. Vsaka pogodbenica ima na voljo sto dvajset (120) dni, da po odpovedi priloge, dodatka ali spremljevalnega dokumenta konča svoje dejavnosti.

C. Odpoved tega memoranduma ne vpliva na pravice in obveznosti pogodbenic na podlagi členov V, VII, VIII in IX. Vsaka pogodbenica ima na voljo sto dvajset (120) dni, da po odpovedi tega memoranduma konča svoje dejavnosti.

PRILOGA 1

K MEMORANDUMU O SODELOVANJU NAT-I-9406A MED ZDRUŽENIMI DRŽAVAMI AMERIKE IN EVROPSKO UNIJO

POSODOBITEV UPRAVLJANJA ZRAČNEGA PROMETA IN GLOBALNA INTEROPERABILNOST

Člen I

Namen

Namen te priloge je izvajanje Memoranduma o sodelovanju NAT-I-9406A med Združenimi državami Amerike in Evropsko unijo (v nadaljnjem besedilu: Memorandum) z določitvijo pogojev, v skladu s katerimi pogodbenici vzpostavita sodelovanje med njunima zadevnima dejavnostma za posodobitev upravljanja zračnega prometa, NextGen in enotno evropsko nebo, da bi zagotovili globalno interoperabilnost svojih sistemov upravljanja zračnega prometa, pri čemer upoštevata interese civilnih in vojaških uporabnikov zračnega prostora.

Člen II

Načela

Pogodbenici v okviru svojih dejavnosti za posodobitev upravljanja zračnega prometa in v skladu z načeli iz člena I.C Memoranduma:

A.	po potrebi dovolita sodelovanje vladnih in industrijskih subjektov druge pogodbenice v ustreznih posvetovalnih organih in industrijskih pobudah v skladu z veljavnimi zakoni in predpisi ter pravili, ki urejajo take organe in pobude;

B.	si prizadevata, da zainteresiranim industrijskim stranem druge pogodbenice zagotovita priložnost, da prispevajo k delovnim programom ter imajo dostop do informacij in rezultatov iz enakovrednih dejavnosti za posodobitev upravljanja zračnega prometa;

C.	v izvršnem odboru, ustanovljenem v skladu s členom IV te priloge, v dodatkih ali spremljevalnih dokumentih skupaj opredelita področja, na katerih se kažejo posebne možnosti za sodelovanje v posvetovalnih organih, pobudah ter programih in projektih posamezne pogodbenice, in

D.	v izvršnem odboru spremljata izvajanje te priloge ter po potrebi sprejmeta nove dodatke in spremljevalne dokumente ali spremembe obstoječih dodatkov in spremljevalnih dokumentov v skladu s členom III.B Memoranduma.

Člen III

Področje dela

Področje dela vključuje prispevek k prizadevanjem vsake pogodbenice za posodobitev upravljanja zračnega prometa, da bi se zagotovila globalna interoperabilnost z medsebojnim sodelovanjem, ki med drugim vključuje sodelovanje na naslednjih področjih:

—	opredelitev sistema na visoki ravni, operativni koncepti, opredelitev arhitekture in tehnična izhodišča;

—	dejavnosti načrtovanja in standardizacije;

—	raziskave in razvoj, povezani s pobudami za upravljanje zračnega prometa programov SESAR in NextGen;

—	dejavnosti na podlagi trajektorije leta;

—	globalna interoperabilnost in usklajevanje, vključno s podporo pobudam Mednarodne organizacije civilnega letalstva (ICAO);

—	upravljanje informacij;

—	pobude s področja komunikacije, navigacije in nadzora;

—	uvajanje sistemov in zmogljivosti upravljanja zračnega prometa;

—	usklajevanje izvajanja standardov;

—	kazalniki uspešnosti, povezani s sistemi upravljanja zračnega prometa in pobudami za posodobitev;

—	kazalniki operativne uspešnosti letalstva;

—	ekonomsko modeliranje in analiza;

—	informacije o pretoku prometa;

—	pobude za varno upravljanje zračnega prometa;

—	vključitev novih zrakoplovov v upravljanje zračnega prometa, vključno z brezpilotnimi zrakoplovnimi sistemi (UAS);

—	kibernetska varnost, povezana s področjem upravljanja zračnega prometa;

—	mehanizmi spodbujanja;

—	človeški dejavniki;

—	dejavnosti za izboljšanje letališč.

Pogodbenici po potrebi na vzajemni osnovi, in sicer posamezno ali skupno za medsebojno izmenjavo, pripravita poročila, v katerih opišeta zasnovo uporabe, modele, prototipe, ocene, potrjevanje in primerjalne študije v zvezi s tehničnimi in operativnimi vidiki upravljanja zračnega prometa. Pri ocenjevanju in potrjevanju se lahko uporabljajo različna orodja, kot so simulacije in preskusi v živo ali predstavitve.

Člen IV

Upravljanje

Pogodbenici v skladu s členom III.B Memoranduma ustanovita izvršni odbor, ki:

A.	mu sopredsedujeta glavni direktor programa NextGen Zvezne uprave za letalstvo (FAA) ali njegov pooblaščeni predstavnik in vodja enote za enotno evropsko nebo v okviru Generalnega direktorata Evropske komisije za mobilnost in promet ali njegov pooblaščeni predstavnik;

B.	ga sestavljajo drugi člani odbora, ki jih glede na njihova področja pristojnosti v okviru upravljanja zračnega prometa imenujeta pogodbenici;

se sestane vsaj enkrat letno zaradi:

1.	spremljanja in pregleda napredka tekočih skupnih projektov in dejavnosti, kot so opredeljeni v dodatkih in spremljevalnih dokumentih;

2.	ocene doseženih rezultatov;

3.	spremljanja in zagotavljanja učinkovitega izvajanja te priloge in po potrebi posvetovanja o mehanizmih za sodelovanje industrije ali posredovanja vprašanj predstavnikoma pogodbenic iz člena III.A Memoranduma;

obravnava kakršno koli vprašanje v zvezi z izvajanjem te priloge ter povezanih dodatkov in spremljevalnih dokumentov. Izvršni odbor je v skladu s členom III.B Memoranduma zlasti odgovoren za:

1.	nadzorovanje sodelovanja na področjih, obravnavanih v tej prilogi ter povezanih dodatkih in spremljevalnih dokumentih, ter ustrezno usmerjanje osebja, ki sodeluje pri delu v okviru te priloge, dodatkov in spremljevalnih dokumentov;

zagotovitev foruma za razpravo v okviru področja uporabe te priloge ter povezanih dodatkov in spremljevalnih dokumentov o:

—	vprašanjih, ki se lahko pojavijo, in spremembah, ki lahko vplivajo na izvajanje te priloge, njenih dodatkov in spremljevalnih dokumentov;

—	skupnih pristopih k uvajanju novih tehnologij in postopkov ter prehodu nanje, vključno z raziskovalnimi in ocenjevalnimi dejavnostmi ter dejavnostmi uvajanja, ter drugim področjem v skupnem interesu in

—	osnutkih predpisov in zakonodaje, ki jih pripravi katera od pogodbenic in bi lahko vplivali na interese druge pogodbenice, v okviru področja uporabe te priloge;

3.	odobritev in pošiljanje predlogov predstavnikoma pogodbenic za spremembo te priloge;

4.	sprejetje dodatkov k tej prilogi, po posvetovanju s predstavnikoma pogodbenic, in morebitnih sprememb teh dodatkov;

5.	sprejetje spremljevalnih dokumentov k dodatkom k tej prilogi in morebitnih sprememb teh spremljevalnih dokumentov;

E.	določi svoje delovne postopke. Vse sklepe soglasno sprejmeta sopredsednika. Ti sklepi so pisni, pri čemer jih podpišeta sopredsednika;

F.	spodbuja sinergije in doslednost ter preprečuje podvajanje dela, izvedenega na podlagi dodatkov ali spremljevalnih dokumentov k tej prilogi;

G.	se po potrebi usklajuje z drugimi izvršnimi odbori, ustanovljenimi na podlagi Memoranduma, zaradi spodbujanja sinergij in doslednosti ter preprečevanja podvajanja dela, izvedenega na podlagi drugih prilog k Memorandumu;

H.	po potrebi poroča predstavnikoma pogodbenic.

Člen V

Imuniteta in odgovornost

Pogodbenici vprašanja imunitete in odgovornosti, povezana z dejavnostmi na podlagi te priloge, obravnavata v ustreznih dodatkih ali spremljevalnih dokumentih, kot je to primerno.

Člen VI

Izvajanje

Vse delo, zagotovljeno na podlagi te priloge, je opisano v dodatkih ali spremljevalnih dokumentih, ki ob začetku njihove veljavnosti postanejo del te priloge.

Vsak dodatek in spremljevalni dokument se zaporedno oštevilči in vključuje opis dela, ki ga bosta opravljali pogodbenici ali subjekti, ki jih imenujeta za opravljanje dela, vključno z: lokacijo in načrtovanim trajanjem dela; osebjem in drugimi viri, potrebnimi za dokončanje dela; ocenjenimi stroški in vsemi drugimi ustreznimi informacijami v zvezi z delom.

Člen VII

Finančne določbe

Razen če je v dodatku ali spremljevalnem dokumentu določeno drugače, vsaka pogodbenica sama krije stroške dejavnosti, ki jih izvaja.

Člen VIII

Kontaktne točke

Pristojna urada za usklajevanje in upravljanje te priloge sta:

za Združene države Amerike:

Federal Aviation Administration

Office of International Affairs

Africa, Europe & Middle East Office, AEU

Wilbur Wright Bldg., 6th Floor, East

600 Independence Avenue, S.W.

Washington, D.C. 20591 – USA

Telefon: + 1 2022671000

Telefaks: + 1 2022677198

za Evropsko unijo:

Single European Sky Unit

Directorate-General for Mobility and Transport

Directorate for Air Transport

European Commission

Rue de Mot 24

1040 Brussels – Belgium

Telefon: + 32 22991915

Člen IX

Odpoved

Z odpovedjo te priloge prenehajo veljati vsi dodatki in spremljevalni dokumenti, sprejeti na podlagi te priloge.

Dodatek 1 k Prilogi 1

k Memorandumu o sodelovanju NAT-I-9406A med Združenimi državami Amerike in Evropsko unijo

Sodelovanje med programoma SESAR in NextGen za raziskave, razvoj, potrjevanje in globalno interoperabilnost

Člen I

Namen

Namen tega dodatka je izvajanje Priloge 1 k Memorandumu o sodelovanju NAT-I-9406A med Združenimi državami Amerike in Evropsko unijo (v nadaljnjem besedilu: Memorandum) z določitvijo pogojev, v skladu s katerimi pogodbenici vzpostavita sodelovanje pri raziskavah, razvoju in potrjevanju, da bi zagotovili globalno interoperabilnost njunih programov za posodobitev upravljanja zračnega prometa (ATM), NextGen in SESAR, pri čemer upoštevata interese civilnih in vojaških uporabnikov zračnega prostora.

Člen II

Opredelitve pojmov

V tem dodatku pojem „potrjevanje“ pomeni, da se skozi celotni razvojni krog potrjuje, da predlagana rešitev, vključno z zasnovo, sistemom in postopki, izpolnjuje potrebe zainteresiranih strani.

Člen III

Načela

Dejavnosti sodelovanja na podlagi tega dodatka se izvajajo vzajemno v skladu z načeli iz člena I.C Memoranduma.

Usklajevalni odbor, ustanovljen na podlagi člena V tega dodatka, spremlja izvajanje tega dodatka in opredeli področja, na katerih se kažejo posebne možnosti za sodelovanje v posvetovalnih organih, pobudah ter raziskovalnih in razvojnih dejavnostih ter dejavnostih potrjevanja posamezne pogodbenice, zlasti področja, na katerih je mogoče prispevati k opredelitvi sistema na visoki ravni, kot so interoperabilnost, opredelitev arhitekture in tehnična izhodišča. Usklajevalni odbor lahko v skladu s členom V tega dodatka predlaga spremljevalne dokumente v zvezi z opredeljenimi področji.

Člen IV

Področje dela

Področje dela vključuje prispevek k raziskavam, razvoju in potrjevanju upravljanja zračnega prometa za globalno interoperabilnost. Delo lahko vključuje, vendar na to ni omejeno, dejavnosti iz odstavkov od 1 do 5 tega člena.

1. Transverzalne dejavnosti

Transverzalne dejavnosti zajemajo naloge, ki niso značilne za posamezen postopkovni ali tehnični razvoj, ampak vključujejo medsebojne povezave med programoma SESAR in NextGen. Te dejavnosti so posebej pomembne za sodelovanje, saj ima lahko vsak odstopajoč pristop široke materialne posledice za usklajevanje in interoperabilnost. Na tem področju pogodbenici nameravata obravnavati:

(a)	zasnovo in načrt operacij;

(b)	določbo o razdvajanju letal;

(c)	načrtovanje, vključno s standardizacijo in predpisi za lažje izvajanje sinhronizacije;

(d)	poslovni model in načrtovanje naložb;

(e)

okolje;

(f)	usklajevanje tehničnih prizadevanj v podporo dejavnostim standardizacije na svetovni ravni in ravni Mednarodne organizacije civilnega letalstva (ICAO) na področju posodobitve upravljanja zračnega prometa;

(g)	sinhronizacijo in skladnost načrtov letalske elektronike za zagotovitev najboljše gospodarske smotrnosti za uporabnike zračnega prostora ter

(h)	usklajeno uveljavljanje tehničnih in operativnih sprememb za doseganje/ohranjanje brezhibnih operacij z vidika uporabnika zračnega prostora.

2. Upravljanje informacij

Ključni poudarek na upravljanju informacij je namenjen zagotavljanju pravočasnega razširjanja točnih in ustreznih informacij v zvezi z upravljanjem zračnega prometa po vsej skupnosti zainteresiranih strani, ki poteka nemoteno (interoperabilno) in varno ter podpira skupno odločanje. Na tem področju pogodbenici nameravata obravnavati:

(a)	interoperabilnost upravljanja informacij za celotni sistem (SWIM);

(b)	interoperabilnost upravljanja letalskih informacij (AIM) in

(c)	izmenjavo meteoroloških podatkov.

3. Upravljanje trajektorije leta

Upravljanje trajektorije leta zajema izmenjavo zrak-zrak in zrak-zemlja za štiridimenzionalne (4D) trajektorije, pri katerih je treba vedno in v vseh fazah leta uporabiti skladen pristop k terminologiji, opredelitvi in izmenjavi informacij o letih. Na tem področju pogodbenici nameravata obravnavati:

(a)	skupno opredelitev in sporočanje trajektorij leta;

(b)	načrtovanje letov in posodobitve dinamičnega načrta letov;

(c)	upravljanje prometa (vključno z vključitvijo in napovedovanjem trajektorij leta);

(d)	vključitev brezpilotnih zrakoplovnih sistemov (UAS) v upravljanje zračnega prometa in

(e)	približevanje zasnov operacij, opredelitev storitev in njihove uporabe pri programih SESAR in NextGen, vključno s 4D-opredelitvijo trajektorij leta in formatom za poročanje o operacijah.

4. Komunikacije, navigacija in nadzor (CNS) ter letalska interoperabilnost

Komunikacije, navigacija in nadzor ter letalska interoperabilnost vključujejo načrtovanje letalske opreme ter razvoj medsebojno povezljivih aplikacij in sistemov zrak-zrak in zrak-zemlja. Na tem področju pogodbenici nameravata obravnavati:

(a)

letalsko interoperabilnost, vključno:

(i)	s sistemom za izogibanje trčenj v zraku (ACAS);

(ii)	z načrtom letalske elektronike in

(iii)

s sistemi za pomoč pri razdvajanju letal (ASAS) za pomoč na ravni zrak-zrak in zrak-zemlja;

(b)

komunikacije, vključno s:

(i)	storitvami in tehnologijo podatkovnih zvez ter

(ii)	prilagodljivo komunikacijsko strukturo;

(c)

navigacijo, vključno z:

(i)	navigacijo na podlagi delovanja in

(ii)	aplikacijami globalnega navigacijskega satelitskega sistema (GNSS) na potovalni višini in priletom, vključno s priletom z vertikalnim vodenjem;

(d)

nadzor, vključno:

(i)	s storitvami in tehnologijo avtomatskega odvisnega nadzora (ADS) ter

(ii)	z nadzorom na tleh.

5. Skupni projekti

Skupni projekti vključujejo priložnostne projekte, za katere se pogodbenici strinjata, da je potrebno osredotočeno usklajevanje in sodelovanje.

Člen V

Upravljanje

Pogodbenici glede na razpoložljivost sredstev vzpostavita in upravljata projekte in dejavnosti ter zagotovita, da je delo, ki se opravlja, usmerjeno v rezultate, pragmatično in pravočasno, ustvarja sinergije ter se ne podvaja. V ta namen se ustanovi usklajevalni odbor, ki:

A.	mu sopredsedujeta predstavnika iz Zvezne uprave za letalstvo (FAA) in Evropske komisije ali njuna pooblaščena predstavnika;

B.	ga sestavlja enako število udeležencev, ki jih imenujeta Zvezna uprava za letalstvo in Evropska komisija;

se sestane vsaj dvakrat letno zaradi:

1.	spremljanja in pregleda napredka tekočih skupnih projektov in dejavnosti, ki so opredeljeni v spremljevalnih dokumentih in jih izvajajo delovne skupine, ustanovljene v skladu z odstavkom F tega člena;

2.	ocene doseženih rezultatov;

3.	predlaganja začetka novih projektov in dejavnosti, kot je primerno;

4.	razvoja predlogov za spremljevalne dokumente ali spremembe spremljevalnih dokumentov k temu dodatku, ki jih usklajevalni odbor predloži v sprejetje izvršnemu odboru, in

5.	spremljanja in zagotavljanja učinkovitega izvajanja tega dodatka in po potrebi posvetovanja o mehanizmih za sodelovanje industrije ali posredovanja vprašanj izvršnemu odboru;

D.	določi svoje delovne postopke. Vse sklepe soglasno sprejmeta sopredsednika. Ti sklepi so pisni, pri čemer jih podpišeta sopredsednika ali njuna pooblaščena predstavnika;

E.	poroča izvršnemu odboru, ustanovljenemu v skladu s členom IV Priloge 1 k Memorandumu;

ustanovi delovne skupine, namenjene posebnim projektom ali dejavnostim na podlagi tega dodatka, kot je primerno. Vsako delovno skupino sestavlja ustrezno in omejeno število udeležencev pogodbenic. Delovne skupine se sestajajo po potrebi, izpolnjujejo navodila usklajevalnega odbora in mu redno poročajo.

Člen VI

Imuniteta in odgovornost

Pogodbenici lahko vprašanja imunitete in odgovornosti, povezana z dejavnostmi na podlagi tega dodatka, obravnavata v ustreznem spremljevalnem dokumentu, kot je to primerno.

Člen VII

Izvajanje

Vse delo, zagotovljeno na podlagi tega dodatka, je opisano v spremljevalnih dokumentih, ki ob začetku njihove veljavnosti postanejo del tega dodatka.

Vsak spremljevalni dokument vključuje opis dela, ki ga bosta opravljali pogodbenici ali delovne skupine, ki jih imenujeta za opravljanje dela, vključno z lokacijo in načrtovanim trajanjem dela; osebjem in drugimi viri, potrebnimi za dokončanje dela; ocenjenimi stroški in vsemi drugimi ustreznimi informacijami v zvezi z delom.

Člen VIII

Finančne določbe

Razen če je v spremljevalnem dokumentu k temu dodatku določeno drugače, vsaka pogodbenica sama krije stroške dejavnosti, ki jih izvaja.

Člen IX

Kontaktne točke

Pristojna urada za usklajevanje in upravljanje tega dodatka sta:

za Združene države Amerike:

Federal Aviation Administration

Office of International Affairs

Africa, Europe & Middle East Office, AEU

Wilbur Wright Bldg., 6th Floor, East

600 Independence Avenue, S.W.

Washington, D.C. 20591 – USA

Telefon: + 1 2022671000

Telefaks: + 1 2022677198

za Evropsko unijo:

Single European Sky Unit

Directorate-General for Mobility and Transport

Directorate for Air Transport

European Commission

Rue de Mot 24

1040 Brussels – Belgium

Telefon: + 32 22968430

Vzpostavijo se zveze za tehnični program za posamezne dejavnosti, kot je določeno v spremljevalnih dokumentih k temu dodatku.

Člen X

Odpoved

Z odpovedjo tega dodatka prenehajo veljati tudi vsi spremljevalni dokumenti, ki sta jih pogodbenici sprejeli na podlagi tega dodatka.

Spremljevalni dokument 1 k Dodatku 1 k Prilogi 1

k Memorandumu o sodelovanju NAT-I-9406A med Združenimi državami Amerike in Evropsko unijo

Sodelovanje med programoma SESAR in NextGen pri transverzalnih dejavnostih za globalno interoperabilnost

Člen I

Namen

V tem spremljevalnem dokumentu 1 k Dodatku 1 k Prilogi 1 (v nadaljnjem besedilu: Dodatek 1) k Memorandumu o sodelovanju NAT-I-9406A (v nadaljnjem besedilu: Memorandum) med Združenimi državami Amerike (v nadaljnjem besedilu: ZDA) in Evropsko unijo (v nadaljnjem besedilu: EU) so določeni pogoji za sodelovanje pri dejavnostih transverzalne narave (v nadaljnjem besedilu: transverzalne dejavnosti) za globalno interoperabilnost programov NextGen in SESAR.

V tem spremljevalnem dokumentu:

1.	je opisano delo, ki ga je treba opraviti, in

2.	so določena vsa odstopanja od določb o pravicah intelektualne lastnine iz člena VIII Memoranduma.

Člen II

Področje dela

ZDA in EU (v nadaljnjem besedilu: pogodbenici) so se dogovorile, da se bodo po potrebi usklajevale pri številnih transverzalnih dejavnostih, zlasti v zvezi z dejavnostmi, opisanimi v nadaljevanju. Ta spremljevalni dokument v imenu ZDA izvaja Zvezna uprava za letalstvo (FAA). Ta spremljevalni dokument v imenu EU izvaja Evropska komisija, ki lahko v ta namen za izvajanje dejavnosti sodelovanja na podlagi tega spremljevalnega dokumenta imenuje skupno podjetje SESAR.

Pogodbenici si prizadevata za oblikovanje skupne opredelitve koncepta operacij na področjih, kjer je to potrebno zaradi zagotavljanja optimalne učinkovitosti in interoperabilnosti za uporabnike zračnega prostora, pa tudi doseči dogovor o skupnem časovnem okviru izvajanja. To delo vključuje posebne dejavnosti usklajevanja, ki zajemajo metode razdvajanja letal, in opredelitev povezanih storitev upravljanja zračnega prometa. Pogodbenici pri izvajanju teh dejavnosti usklajevanja upoštevata:

1.	pomembno vlogo, ki jo bodo imele dejavnosti pri zagotavljanju podpore drugim dejavnostim usklajevanja, zajetim v tem spremljevalnem dokumentu in drugih spremljevalnih dokumentih k Dodatku 1, in

potrebo po: (i) vzpostavitvi usklajenega stališča in doseganju skupnega razumevanja temeljnih elementov programov SESAR in NextGen, zlasti glede doseganja ustreznih operativnih in okoljskih ciljev ter ciljev na področju varnosti in zaščite; (ii) razvoju dopolnilnih predpisov in (iii) določitvi načinov za doseganje in ohranjanje interoperabilnosti med načrtovanimi uvajanji.

Pogodbenici usklajujeta razvoj njunega zadevnega načrta za standardizacijo in predpise, povezanega s transverzalnimi dejavnostmi iz Dodatka 1, da se preprečijo morebitne večje težave z interoperabilnostjo zaradi premajhne usklajenosti pri sprejemanju novih standardov in predpisov na svetovni ravni. Iz istega razloga si pogodbenici prizadevata opredeliti in spodbujati usklajen pristop k mednarodnim predpisom in standardom o prihodnjih operativnih in tehničnih zmogljivostih v Mednarodni organizaciji civilnega letalstva.

Pogodbenici usklajujeta svoj pristop k ukrepom, sredstvom in načrtovanju uvajanja, da bi olajšali nemoteno uvedbo tehničnih in operativnih sprememb v sistema ZDA in EU za upravljanje zračnega prometa ter dosegli uskladitev časovnega okvira in datumov za operativno uvajanje, pri čemer so potrebe po interoperabilnosti najpomembnejše.

Pogodbenici usklajujeta svoj pristop glede operativnih sprememb za najboljše rezultate na področjih varnosti, zaščite, okolja, človeških dejavnikov in poslovnih modelov. Na tem področju se poiščejo in usklajujejo najboljše prakse modeliranja in metode za izboljšave, zlasti v zvezi z doseganjem dopolnilnih ciljev in razumevanjem temeljnih utemeljitev, da bi se lahko učinkovito primerjali elementi učinkovitosti in učinki programov SESAR in NextGen.

Člen III

Upravljanje in izvajanje

Delo, opravljeno v skladu s tem spremljevalnim dokumentom, se upravlja pod pogoji iz člena V Dodatka 1. Pogodbenici podrobnejše upravljanje transverzalnih dejavnosti opredelita v skupnem dokumentu o upravljanju, ki ga odobri usklajevalni odbor, ustanovljen na podlagi Dodatka 1. V tem dokumentu so opisani sredstva, vloge, odgovornosti in udeleženci za vsako posamezno nalogo ter delovni postopki za transverzalne dejavnosti.

Delo, ki se bo opravilo na podlagi tega spremljevalnega dokumenta, se nadalje razčleni na posamezne transverzalne dejavnosti ali skupine povezanih transverzalnih dejavnosti. V delovnem dokumentu, ki ga odobri usklajevalni odbor, ustanovljen na podlagi Dodatka 1, se: podrobno opredeli področje dela za vsako posamezno transverzalno dejavnost ali skupino transverzalnih dejavnosti; opredelijo zveze za tehnični program za pogodbenici in opiše povezava posamezne dejavnosti z drugimi dejavnostmi.

Člen IV

Financiranje

Vsaka pogodbenica prevzame stroške dela, ki ga opravi na podlagi tega spremljevalnega dokumenta.

Člen V

Pravice intelektualne lastnine

Uporabljajo se pogoji iz člena VIII Memoranduma (Pravice intelektualne lastnine). Če pa pogodbenica potrebuje dostop do intelektualne lastnine v lasti druge pogodbenice, da bi uporabila intelektualno lastnino, ki sta jo skupaj razvili pogodbenici v skladu s tem spremljevalnim dokumentom, lastnik dovoli tak dostop pod pogoji iz člena VIII.B Memoranduma, razen če se pogodbenici izjemoma dogovorita o strožjih pogojih za take pravice dostopa.

Člen VI

Kontaktne točke

Pogodbenici druga drugo obvestita o svojih ustreznih kontaktnih točkah za tehnično usklajevanje in upravljanje transverzalnih dejavnosti, ki se bodo izvajale na podlagi tega spremljevalnega dokumenta.

Spremljevalni dokument 2 k Dodatku 1 k Prilogi 1

k Memorandumu o sodelovanju NAT-I-9406A med Združenimi državami Amerike in Evropsko unijo

Sodelovanje med programoma SESAR in NextGen pri upravljanju informacij za globalno interoperabilnost

Člen I

Namen

V tem spremljevalnem dokumentu 2 k Dodatku 1 k Prilogi 1 (v nadaljnjem besedilu: Dodatek 1) k Memorandumu o sodelovanju NAT-I-9406A (v nadaljnjem besedilu: Memorandum) med Združenimi državami Amerike (v nadaljnjem besedilu: ZDA) in Evropsko unijo (v nadaljnjem besedilu: EU) so določeni pogoji za sodelovanje pri upravljanju informacij za globalno interoperabilnost programov NextGen in SESAR.

V tem spremljevalnem dokumentu:

1.	je opisano delo, ki ga je treba opraviti, in

2.	so določena vsa odstopanja od določb o pravicah intelektualne lastnine iz člena VIII Memoranduma.

Člen II

Področje dela

ZDA in EU (v nadaljnjem besedilu: pogodbenici) so se dogovorile, da se bodo po potrebi usklajevale pri številnih dejavnostih na področju upravljanja informacij, zlasti v zvezi z izmenjavo informacij, ki podpira omrežno interoperabilno zmogljivost upravljanja zračnega prometa, ki uporablja koncept upravljanja informacij za celotni sistem (v nadaljevanju skupaj: dejavnosti upravljanja informacij), podrobneje opisan v odstavkih v nadaljevanju. Ta spremljevalni dokument v imenu ZDA izvaja Zvezna uprava za letalstvo (FAA). Ta spremljevalni dokument v imenu EU izvaja Evropska komisija, ki lahko v ta namen za izvajanje dejavnosti sodelovanja na podlagi tega spremljevalnega dokumenta imenuje skupno podjetje SESAR.

Pogodbenici sodelujeta pri opredelitvi in izvajanju interoperabilne tehnične infrastrukture za upravljanje informacij za celotni sistem. To delo obsega opredelitev osnovnih zmogljivosti interoperabilne tehnične infrastrukture za upravljanje informacij za celotni sistem, kot so med drugim: enotni vzorci za izmenjavo sporočil; storitve registrov (vključno s katalogom in iskanjem); varnostne storitve; dosledna zasnova ključnih informacij, ki se izmenjujejo, vključno z njihovimi atributi, in omogočanje optimalne operativne uspešnosti upravljanja zračnega prometa v regijah programov SESAR in NextGen. Skupne funkcije upravljanja informacij se opredelijo po potrebi. Pogodbenici proučita vključitev zrakoplovov in letališč v tehnično infrastrukturo upravljanja informacij za celotni sistem.

Pogodbenici razvijeta usklajeno terminologijo za pravočasno, točno in varno razširjanje informacij, ki podpirajo skupno odločanje o upravljanju zračnega prometa, za operacije na tleh in v zraku, kadar bi taka terminologija okrepila in/ali ohranila interoperabilnost v podporo zelo učinkovitemu delovanju. Pogodbenici pri razvoju usklajene terminologije proučita, kako bo ta terminologija podpirala druge dejavnosti usklajevanja na podlagi tega spremljevalnega dokumenta in drugih spremljevalnih dokumentov. Pogodbenici tudi spodbujata skupno razumevanje temeljnih elementov ene od ključnih zmogljivosti operativnega koncepta programov SESAR in NextGen: pomoč pri zagotavljanju pravih informacij pravim ljudem ob pravem času, da se podpre sprejemanje pravilnih operativnih odločitev.

Pogodbenici usklajujeta svoje ustrezne dejavnosti upravljanja informacij, da bi dosegli dosledno upravljanje informacij v okviru upravljanja letalskih informacij, izmenjave meteoroloških informacij in načrtovanja letov ter med njimi, kot so navedene v spremljevalnem dokumentu 3 k Dodatku 1, ob upoštevanju skupnih operativnih scenarijev, pri katerih so potrebne informacije, da se: (i) zagotovi podpora v fazah strateškega načrtovanja in izvedbe poleta ter faze po poletu, ter (ii) uresničijo interoperabilne in skupne zahteve glede učinkovitosti informacij.

Pogodbenici področje uporabe upravljanja informacij po potrebi razširita na druga področja izmenjave informacij, da bi se izboljšali elementi učinkovitosti in učinki programov SESAR in NextGen.

Člen III

Upravljanje in izvajanje

Delo, opravljeno v skladu s tem spremljevalnim dokumentom, se upravlja pod pogoji iz člena V Dodatka 1. Pogodbenici podrobnejše upravljanje dejavnosti upravljanja informacij opredelita v skupnem dokumentu o upravljanju, ki ga odobri usklajevalni odbor, ustanovljen na podlagi Dodatka 1. V tem dokumentu so opisani sredstva, vloge, odgovornosti in udeleženci za vsako posamezno nalogo ter delovni postopki za dejavnosti upravljanja informacij.

Delo, ki se bo opravilo na podlagi tega spremljevalnega dokumenta, se nadalje razčleni na posamezne dejavnosti upravljanja informacij ali skupine povezanih dejavnosti upravljanja informacij. V delovnem dokumentu, ki ga odobri usklajevalni odbor, ustanovljen na podlagi Dodatka 1, se: podrobno opredeli področje dela za vsako posamezno dejavnost upravljanja informacij ali skupino dejavnosti upravljanja informacij; opredelijo zveze za tehnični program za pogodbenici in opiše povezava posamezne dejavnosti z drugimi dejavnostmi.

Člen IV

Financiranje

Vsaka pogodbenica prevzame stroške dela, ki ga opravi na podlagi tega spremljevalnega dokumenta.

Člen V

Pravice intelektualne lastnine

Člen VI

Kontaktne točke

Pogodbenici druga drugo obvestita o svojih ustreznih kontaktnih točkah za tehnično usklajevanje in upravljanje dejavnosti upravljanja informacij, ki se bodo izvajale na podlagi tega spremljevalnega dokumenta.

Spremljevalni dokument 3 k Dodatku 1 k Prilogi 1

k Memorandumu o sodelovanju NAT-I-9406A med Združenimi državami Amerike in Evropsko unijo

Sodelovanje med programoma SESAR in NextGen pri upravljanju trajektorije leta za globalno interoperabilnost

Člen I

Namen

V tem spremljevalnem dokumentu 3 k Dodatku 1 k Prilogi 1 (v nadaljnjem besedilu: Dodatek 1) k Memorandumu o sodelovanju NAT-I-9406A (v nadaljnjem besedilu: Memorandum) med Združenimi državami Amerike (v nadaljnjem besedilu: ZDA) in Evropsko unijo (v nadaljnjem besedilu: EU) so določeni pogoji za sodelovanje pri dejavnostih na področju upravljanja trajektorije leta (v nadaljnjem besedilu: dejavnosti upravljanja trajektorije leta) za globalno interoperabilnost programov NextGen in SESAR.

V tem spremljevalnem dokumentu:

1.	je opisano delo, ki ga je treba opraviti, in

2.	so določena vsa odstopanja od določb o pravicah intelektualne lastnine iz člena VIII Memoranduma.

Člen II

Področje dela

ZDA in EU (v nadaljnjem besedilu: pogodbenici) so se dogovorile, da se bodo po potrebi usklajevale pri številnih dejavnostih upravljanja trajektorije leta. To področje je ena od ključnih zmogljivosti operativnega koncepta programov SESAR in NextGen, usklajevanje pa je potrebno, da se zagotovi skupno razumevanje trajektorije leta, povezave z načrtovanjem leta, faz strateškega načrtovanja in izvedbe poleta ter faze po poletu ter v zvezi z vsemi uporabniki zračnega prostora, vključno z brezpilotnimi zrakoplovnimi sistemi (UAS). Te dejavnosti so podrobneje opisane v odstavkih v nadaljevanju. Ta spremljevalni dokument v imenu ZDA izvaja Zvezna uprava za letalstvo (FAA). Ta spremljevalni dokument v imenu EU izvaja Evropska komisija, ki lahko v ta namen za izvajanje dejavnosti sodelovanja na podlagi tega spremljevalnega dokumenta imenuje skupno podjetje SESAR.

Pogodbenici sodelujeta pri razvoju skupne opredelitve štiridimenzionalne (4D) trajektorije leta za različne operativne scenarije, ki opisujejo prihodnje okolje upravljanja zračnega prometa, in formata za poročanje (ki podpira izmenjavo podatkov zrak-zemlja, zrak-zrak in zemlja-zemlja ter prehod na format upravljanja informacij za celotni sistem), ki prinaša interoperabilno in v učinkovitost usmerjeno rešitev, ki jo je mogoče formalizirati z ustreznimi standardizacijskimi dejavnostmi Evropske organizacije za opremo civilnega letalstva (EUROCAE), Radiotehnične komisije za aeronavtiko (RTCA) in Mednarodne organizacije civilnega letalstva, kot je predvideno na podlagi Spremljevalnega dokumenta 1 k Dodatku 1.

Pogodbenici se v okviru operacij 4D trajektorije leta usklajujeta pri razvoju konceptov za: načrtovanje letov in operativno strateško načrtovanje; načrtovanje med izvedbo poleta; dinamično usklajevanje trajektorije leta med izvedbo poleta ter analizo po poletu in arhiviranje. Cilj takega usklajevanja so globalno interoperabilne in skupne zahteve glede učinkovitosti.

Pogodbenici usklajujeta koncepte za aplikacije za usklajevanje povpraševanja in zmogljivosti, sinhronizacijo prometa in upravljanje konfliktov. Tako usklajevanje vključuje izmenjavo informacij o osnovni napovedi trajektorije leta v zraku in na zemlji ter njihovo vključitev v sisteme in operativne postopke, ki vodijo do globalno interoperabilnih in skupnih rešitev glede učinkovitosti.

Pogodbenici usklajujeta razvoj operativnih metod, postopkov in tehnoloških zahtev za vključitev operacij z brezpilotnimi letalskimi sistemi v civilni zračni prostor s pravili instrumentalnega letenja, ki vodijo do globalno interoperabilnih in skupnih rešitev glede učinkovitosti. Cilj takega usklajevanja je zagotavljanje, da se operacije z brezpilotnimi letalskimi sistemi varno vključijo v zračni prostor, kjer se izvajajo civilne operacije s posadko.

Člen III

Upravljanje in izvajanje

Delo, opravljeno v skladu s tem spremljevalnim dokumentom, se upravlja pod pogoji iz člena V Dodatka 1. Pogodbenici podrobnejše upravljanje dejavnosti upravljanja trajektorije leta opredelita v skupnem dokumentu o upravljanju, ki ga odobri usklajevalni odbor, ustanovljen na podlagi Dodatka 1. V tem dokumentu so opisani sredstva, vloge, odgovornosti in udeleženci za vsako posamezno nalogo ter delovni postopki za dejavnosti upravljanja trajektorije leta.

Delo, ki se bo opravilo na podlagi tega spremljevalnega dokumenta, se nadalje razčleni na posamezne dejavnosti upravljanja trajektorije leta ali skupine povezanih dejavnosti upravljanja trajektorije leta. V delovnem dokumentu, ki ga odobri usklajevalni odbor, ustanovljen na podlagi Dodatka 1, se podrobno opredeli področje dela za vsako posamezno dejavnost upravljanja trajektorije leta ali skupino dejavnosti upravljanja trajektorije leta; opredelijo zveze za tehnični program za pogodbenici in opiše povezava posamezne dejavnosti z drugimi dejavnostmi.

Člen IV

Financiranje

Vsaka pogodbenica prevzame stroške dela, ki ga opravi na podlagi tega spremljevalnega dokumenta.

Člen V

Pravice intelektualne lastnine

Člen VI

Kontaktne točke

Pogodbenici druga drugo obvestita o svojih ustreznih kontaktnih točkah za tehnično usklajevanje in upravljanje dejavnosti upravljanja trajektorije leta, ki se bodo izvajale na podlagi tega spremljevalnega dokumenta.

Spremljevalni dokument 4 k Dodatku 1 k Prilogi 1

k Memorandumu o sodelovanju NAT-I-9406A med Združenimi državami Amerike in Evropsko unijo

Sodelovanje med programoma SESAR in NextGen pri komunikacijah, navigaciji in nadzoru (CNS) ter letalski interoperabilnosti za globalno interoperabilnost

Člen I

Namen

A. V tem spremljevalnem dokumentu 4 k Dodatku 1 k Prilogi 1 (v nadaljnjem besedilu: Dodatek 1) k Memorandumu o sodelovanju NAT-I-9406A (v nadaljnjem besedilu: Memorandum) med Združenimi državami Amerike (v nadaljnjem besedilu: ZDA) in Evropsko unijo (v nadaljnjem besedilu: EU) so določeni pogoji za sodelovanje pri komunikacijah, navigaciji in nadzoru (CNS) ter dejavnostih letalske interoperabilnosti (v nadaljnjem besedilu: dejavnosti komunikacij, navigacije in nadzora ter letalske interoperabilnosti) za globalno interoperabilnost programov NextGen in SESAR.

B. V tem spremljevalnem dokumentu:

1.	je opisano delo, ki ga je treba opraviti, in

2.	so določena vsa odstopanja od določb o pravicah intelektualne lastnine iz člena VIII Memoranduma.

Člen II

Področje dela

ZDA in EU (v nadaljnjem besedilu: pogodbenici) so se dogovorile, da se bodo po potrebi usklajevale pri dejavnostih, ki zajemajo dejavnosti komunikacij, navigacije in nadzora ter letalske interoperabilnosti, zlasti v zvezi z dejavnostmi, opisanimi v odstavkih v nadaljevanju. Ta spremljevalni dokument v imenu ZDA izvaja Zvezna uprava za letalstvo (FAA). Ta spremljevalni dokument v imenu EU izvaja Evropska komisija, ki lahko v ta namen za izvajanje dejavnosti sodelovanja na podlagi tega spremljevalnega dokumenta imenuje skupno podjetje SESAR.

A. Komunikacije

Pogodbenici si prizadevata, da bi zagotovili interoperabilnost prihodnjih komunikacijskih tehnologij, vključno s:

(a)	storitvami podatkovnih zvez zrak-zemlja in zrak-zrak;

(b)

podomrežji, vključno s prizemnim sistemom (npr. digitalnim letalskim komunikacijskim sistemom v pasu L), širokopasovnim letališkim sistemom kratkega dosega (tj. letalski mobilni letališki komunikacijski sistem), prihodnjimi satelitskimi komunikacijskimi rešitvami ter funkcijami upravljanja komunikacijskega sistema (npr. upravljanje več zvez, upravljanje kakovosti storitev, varnost), in

(c)	morebitnim medsebojnim povezovanjem vojaških zrakoplovov s sistemom upravljanja zračnega prometa prek vojaške podatkovne zveze.

Pogodbenici se usklajujeta, da zagotovita učinkovito uporabo radiofrekvenčnega spektra in da so nove tehnologije brez škodljivih motenj.

Pogodbenici usklajujeta tudi svoj pristop k razvoju letalske elektronike, zlasti razvoju prožne komunikacijske arhitekture z uporabo na primer SDR radijskih postaj za uporabo na letalu.

B. Navigacija

Pogodbenici si prizadevata, da bi zagotovili interoperabilno navigacijsko infrastrukturo v podporo navigacijskim postopkom na podlagi zmogljivosti na potovalni višini in na terminalnem manevrskem območju, pri čemer upoštevata potencial za racionalizacijo zemeljske navigacijske infrastrukture (npr. VOR). Pogodbenici pri usklajevanju na področju interoperabilnosti navigacijske infrastrukture:

1.	rešitve oblikujeta ob upoštevanju konstelacije globalnega satelitskega navigacijskega sistema;

2.	obravnavata skupne rešitve za natančne prilete in nenatančne prilete z uporabo talnega ali satelitskega sistema za povečevanje in

3.	vključita usklajevanje pristopov za razvoj letalske elektronike multimodalnega sprejemnika.

C. Nadzor

Pogodbenici si prizadevata zagotoviti skladnost svojih načrtov za razvoj samodejnega odvisnega nadzorovanja – difuzije (ADS-B) ter hkrati podpirati potrebe aplikacij za nadzor na tleh in sistemov za pomoč pri razdvajanju letal (ASAS) z razvojem zmogljivosti „ADS-B Out/In“.

Pogodbenici lahko proučita možnosti za (i) podaljšanje uporabne življenjske dobe sistema 1090 ADS-B, ki omogoča izvajanje, in (ii) vzpostavitve novega sistema za ADS-B.

D. Letalska interoperabilnost

Pogodbenici si prizadevata zagotoviti uskladitev dejavnosti načrtovanja letalske elektronike v okviru programov SESAR in NextGen s ciljem oblikovanja skladnih standardov letalske elektronike, ki izpolnjujejo potrebe obeh navedenih programov.

Pogodbenici se usklajujeta pri vzpostavitvi funkcionalne arhitekture, ki podpira konceptualne elemente programov SESAR in NextGen (npr. štiridimenzionalne operacije, sistem za izogibanje trčenj v zraku (ACAS) in funkcije sistemov za pomoč pri razdvajanju letal (ASAS)) ter elemente, ki jih omogočajo (npr. komunikacije, navigacija in nadzor (CNS)), in jo je mogoče vključiti v več fizičnih letalskih platform (npr. mednarodne, regionalne, splošne letalske, vojaške) ob upoštevanju vidikov sprotnega in naknadnega opremljanja.

E. Spekter

Pogodbenici:

1.	se usklajujeta glede razvoja sistemov za komunikacije, navigacijo in nadzor, ki učinkovito izrabljajo spekter, in

2.	skupaj zagotovita, da je letalski radiofrekvenčni spekter brez škodljivih motenj in da je na voljo spekter, ki je potreben za sedanje in prihodnje sisteme za komunikacije, navigacijo in nadzor.

Člen III

Upravljanje in izvajanje

A. Delo, opravljeno v skladu s tem spremljevalnim dokumentom, se upravlja pod pogoji iz člena V Dodatka 1. Pogodbenici podrobnejše upravljanje dejavnosti komunikacij, navigacije in nadzora ter letalske interoperabilnosti opredelita v skupnem dokumentu o upravljanju, ki ga odobri usklajevalni odbor, ustanovljen na podlagi Dodatka 1. V tem dokumentu so opisani sredstva, vloge, odgovornosti in udeleženci za vsako posamezno nalogo ter delovni postopki za dejavnosti komunikacij, navigacije in nadzora ter letalske interoperabilnosti.

B. Delo, ki se bo opravilo na podlagi tega spremljevalnega dokumenta, se nadalje razčleni na posamezne dejavnosti komunikacij, navigacije in nadzora ter letalske interoperabilnosti ali skupine povezanih dejavnosti komunikacij, navigacije in nadzora ter letalske interoperabilnosti. V delovnem dokumentu, ki ga odobri usklajevalni odbor, ustanovljen na podlagi Dodatka 1, se podrobno opredeli področje dela za vsako posamezno dejavnost komunikacij, navigacije in nadzora ter letalske interoperabilnosti ali skupino dejavnosti komunikacij, navigacije in nadzora ter letalske interoperabilnosti; opredelijo zveze za tehnični program za pogodbenici in opiše povezava posamezne dejavnosti z drugimi dejavnostmi.

Člen IV

Financiranje

Vsaka pogodbenica prevzame stroške dela, ki ga opravi na podlagi tega spremljevalnega dokumenta.

Člen V

Pravice intelektualne lastnine

Člen VI

Kontaktne točke

Pogodbenici druga drugo obvestita o svojih ustreznih kontaktnih točkah za tehnično usklajevanje in upravljanje dejavnosti komunikacij, navigacije in nadzora ter letalske interoperabilnosti, ki se bodo izvajale na podlagi tega spremljevalnega dokumenta.

Spremljevalni dokument 5 k Dodatku 1 k Prilogi 1

k Memorandumu o sodelovanju NAT-I-9406A med Združenimi državami Amerike in Evropsko unijo

Sodelovanje med programoma SESAR in NextGen pri projektih sodelovanja za globalno interoperabilnost

Člen I

Namen

A. V tem spremljevalnem dokumentu 5 k Dodatku 1 k Prilogi 1 (v nadaljnjem besedilu: Dodatek 1) k Memorandumu o sodelovanju NAT-I-9406A (v nadaljnjem besedilu: Memorandum) med Združenimi državami Amerike (v nadaljnjem besedilu: ZDA) in Evropsko unijo (v nadaljnjem besedilu: EU) so določeni pogoji za sodelovanje pri projektih sodelovanja za globalno interoperabilnost programov NextGen in SESAR.

B. V tem spremljevalnem dokumentu:

1.	je opisano delo, ki ga je treba opraviti, in

2.	so določena vsa odstopanja od določb o pravicah intelektualne lastnine iz člena VIII Memoranduma.

Člen II

Področje dela

ZDA in EU (v nadaljnjem besedilu: pogodbenici) so se dogovorile, da se bodo po potrebi usklajevale pri številnih projektih sodelovanja, ki med drugim zajemajo dejavnosti, opisane v odstavkih v nadaljevanju. Ta spremljevalni dokument v imenu ZDA izvaja Zvezna uprava za letalstvo (FAA). Ta spremljevalni dokument v imenu EU izvaja Evropska komisija, ki lahko v ta namen za izvajanje dejavnosti sodelovanja na podlagi tega spremljevalnega dokumenta imenuje skupno podjetje SESAR.

A. Pogodbenici se strinjata, da je cilj projektov sodelovanja na podlagi tega spremljevalnega dokumenta izboljšati učinkovitost čezatlantskih letov s poudarkom na uvajanju tehnologij in postopkov za uporabnike letalstva. V okviru tega sodelovanja se bodo lahko tudi zbirali podatki, kar bo omogočilo standardizacijo analiz in meritev.

B. Pogodbenici sodelujeta pri atlantski pobudi interoperabilnosti za zmanjšanje emisij (sporazum AIRE), da bi se pospešilo uvajanje okolju prijaznih rešitev za upravljanje zračnega prometa. Obseg sodelovanja lahko med drugim vključuje izmenjave informacij o dobrih praksah, skupno načrtovanje programov in po možnosti izvajanje skupnih ali usklajenih projektov predoperativnega potrjevanja.

Člen III

Upravljanje in izvajanje

A. Delo, opravljeno v skladu s tem spremljevalnim dokumentom, se upravlja pod pogoji iz člena V Dodatka 1. Pogodbenici podrobnejše upravljanje projektov sodelovanja opredelita v skupnem dokumentu o upravljanju, ki ga odobri usklajevalni odbor, ustanovljen na podlagi Dodatka 1. V tem dokumentu so opisani sredstva, vloge, odgovornosti in udeleženci za vsako posamezno nalogo ter delovni postopki za projekte sodelovanja.

B. Delo, ki se bo opravilo na podlagi tega spremljevalnega dokumenta, se nadalje razdeli na posamezne projekte sodelovanja ali skupine povezanih projektov sodelovanja. V delovnem dokumentu, ki ga odobri usklajevalni odbor, ustanovljen na podlagi Dodatka 1, se podrobno opredeli področje dela za vsak posamezni projekt sodelovanja ali skupino projektov sodelovanja; opredelijo zveze za tehnični program za pogodbenici in opiše povezava posamezne dejavnosti z drugimi dejavnostmi.

Člen IV

Financiranje

Vsaka pogodbenica prevzame stroške dela, ki ga opravi na podlagi tega spremljevalnega dokumenta.

Člen V

Pravice intelektualne lastnine

Člen VI

Kontaktne točke

Pogodbenici druga drugo obvestita o svojih ustreznih kontaktnih točkah za tehnično usklajevanje in upravljanje projektov sodelovanja, ki se bodo izvajali na podlagi tega spremljevalnega dokumenta.

Dodatek 2 k Prilogi 1

k Memorandumu o sodelovanju NAT-I-9406A med Združenimi državami Amerike in Evropsko unijo

Sodelovanje pri merjenju uspešnosti upravljanja zračnega prometa

Člen I

Namen

Namen tega dodatka je izvajanje Priloge 1 k Memorandumu o sodelovanju NAT-I-9406A med Združenimi državami Amerike in Evropsko unijo (v nadaljnjem besedilu: Memorandum) z določitvijo pogojev za sodelovanje pri razvoju primerljivih ukrepov operativne uspešnosti, vključno z ukrepi v zvezi z operativno uspešnostjo in stroškovno učinkovitostjo od izhoda do izhoda ter vplivom sistema upravljanja zračnega prometa (ATM) na učinkovitost porabe goriva. Primerljivi ukrepi in metodologije so ključni element soglasja in sodelovanja industrije. To delo je nadaljevanje poročil o primerjavi operativne uspešnosti pri upravljanju zračnega prometa v ZDA in Evropi, ki jih pripravljata Zvezna uprava za letalstvo (FAA) in Evropska organizacija za varnost zračne plovbe (Eurocontrol), prvič objavljenih leta 2009.

Člen II

Načela

Dejavnosti sodelovanja na podlagi tega dodatka se izvajajo vzajemno v skladu z načeli iz člena I.C Memoranduma.

Odbor za pregled analiz uspešnosti (PARC), ustanovljen na podlagi člena IV tega dodatka, spremlja izvajanje tega dodatka. Odbor za pregled analiz uspešnosti lahko v skladu s členom IV tega dodatka predlaga spremljevalne dokumente v zvezi z opredeljenimi področji.

Člen III

Področje dela

Področje dela je prispevanje k skupnemu okviru merjenja uspešnosti za upravljanje zračnega prometa. Delo lahko vključuje, vendar na to ni omejeno, dejavnosti iz odstavkov A1 in A2 tega člena:

1.	razvoj skupnih opredelitev in podatkov za olajšanje izmenjave informacij o izzivih in uspehih merjenja uspešnosti upravljanja zračnega prometa posamezne pogodbenice v izobraževalne namene;

2.	opredelitev standardne metodologije za oceno operativne uspešnosti, ki podpira skupna prednostna področja. Sedanji okviri uspešnosti, ki se uporabljajo v Evropski uniji in ZDA, prispevajo k temu razvoju.

Pogodbenici po potrebi na vzajemni osnovi, in sicer posamezno ali skupno za medsebojno izmenjavo, pripravita analize in poročila, ki so osredotočeni na skupne metodologije za doseganje primerljivih rezultatov v skladu z naslednjimi smernicami:

1.	rezultati temeljijo na skupnem poročilu Zvezne uprave za letalstvo in organizacije Eurocontrol iz leta 2009, v katerem se primerja operativna uspešnost upravljanja zračnega prometa;

2.	analize vključujejo podrobne razčlenitve zamud in učinkovitosti porabe goriva po fazah leta (izhod, vožnja po tleh, vzlet, let in spust);

3.	rezultati vključujejo uspešnost na ravni objekta v obsegu, ki se zdi primeren obema pogodbenicama, v skladu s sedanjimi poročili Zvezne uprave za letalstvo in organizacije Eurocontrol;

4.	med postopkom dokončanja analiz si pogodbenici izmenjujeta podatke in podrobne metode, da se zagotovi skladnost metod, in

5.	v analizah se opredelijo vzročni dejavniki, ki povzročajo razlike v uspešnosti, kot je primerno, vključno s vremenskimi vplivi in praksami načrtovanja tertehnologijami in postopki upravljanja zračnega prometa.

Pogodbenici se strinjata, da lahko prihodnja področja sodelovanja vključujejo razčlenitve stroškov navigacijskih služb zračnega prometa in povezane meritve stroškovne učinkovitosti.

Pogodbenici pričakujeta, da se bodo skupne analize ali priprava rednih poročil o doseženi uspešnosti izvajale neprekinjeno. Pogodbenici se strinjata, da se rezultati tega dela javno objavijo, razen če se skupaj odločita drugače, v obsegu, ki je v skladu z veljavnim pravom.

Člen IV

Upravljanje

A.	mu sopredsedujeta predstavnika iz Zvezne uprave za letalstvo (FAA) in Evropske komisije ali njuna pooblaščena predstavnika;

B.	ga sestavlja enako število udeležencev, ki jih imenujeta Zvezna uprava za letalstvo in Evropska komisija;

se sestane vsaj enkrat letno zaradi:

1.	nadzorovanja dejavnosti iz člena III tega dodatka;

2.	ocene doseženih rezultatov;

3.	razvoja predlogov za nove projekte ali skupne dejavnosti, ki se kot spremljevalni dokumenti priložijo temu dodatku, ali spremembe spremljevalnih dokumentov, ki jih odbor za pregled analiz uspešnosti predloži v sprejetje izvršnemu odboru, ustanovljenemu v skladu s členom IV Priloge 1 k Memorandumu;

4.	po potrebi posvetovanja o mehanizmih za sodelovanje industrije ali posredovanja vprašanj v zvezi z dejavnostmi na podlagi tega dodatka izvršnemu odboru, ustanovljenemu v skladu s členom IV Priloge 1 k Memorandumu, in

5.	odobritve rednih analiz in poročil, opisanih v členu III tega dodatka pred objavo ali distribucijo;

D.	določi svoje delovne postopke. Vse sklepe soglasno sprejmeta sopredsednika. Ti sklepi so pisni, pri čemer jih podpišeta sopredsednika ali njuna pooblaščena predstavnika;

E.	poroča izvršnemu odboru;

Člen V

Imuniteta in odgovornost

Pogodbenici lahko vprašanja imunitete in odgovornosti, povezana z dejavnostmi na podlagi tega dodatka, obravnavata v ustreznem spremljevalnem dokumentu, kot je to primerno.

Člen VI

Izvajanje

Vse delo, zagotovljeno na podlagi tega dodatka, je po potrebi opisano v spremljevalnih dokumentih, ki ob začetku njihove veljavnosti postanejo del tega dodatka.

Vsak spremljevalni dokument vključuje opis dela, ki se bo opravljalo, vključno z lokacijo in načrtovanim trajanjem dela; osebjem in drugimi viri, potrebnimi za dokončanje dela; ocenjenimi stroški in vsemi drugimi ustreznimi informacijami v zvezi z delom.

Člen VII

Finančne določbe

Razen če je v spremljevalnem dokumentu k temu dodatku določeno drugače, vsaka pogodbenica sama krije stroške dejavnosti, ki jih izvaja.

Člen VIII

Kontaktne točke

Pristojna urada za usklajevanje in upravljanje tega dodatka sta:

za Združene države Amerike:

Federal Aviation Administration

Office of International Affairs

Africa, Europe & Middle East Office, AEU-10

Wilbur Wright Bldg., 6th Floor, East

600 Independence Avenue, S.W.

Washington, D.C. 20591 – USA

Telefon: + 1 2022671000

Telefaks: + 1 2022677198

za Evropsko unijo:

Directorate for Aviation and International Transport Affairs

Directorate-General for Mobility and Transport

European Commission

Rue de Mot 24

1040 Brussels – Belgium

Telefon: + 32 22968430

Člen IX

Odpoved

Z odpovedjo tega dodatka prenehajo veljati tudi vsi spremljevalni dokumenti, ki sta jih pogodbenici sprejeli na podlagi tega dodatka.

Dodatek 3 k Prilogi 1

k Memorandumu o sodelovanju NAT-I-9406A med Združenimi državami Amerike in Evropsko unijo

Sodelovanje med programoma SESAR in NextGen za dejavnosti uvajanja in globalno interoperabilnost

Člen I

namen

Namen tega dodatka je izvajanje Priloge 1 k Memorandumu o sodelovanju NAT-I-9406A med Združenimi državami Amerike in Evropsko unijo (v nadaljnjem besedilu: Memorandum) z določitvijo pogojev, v skladu s katerimi pogodbenici vzpostavita sodelovanje, da bi zagotovili globalno interoperabilnost programov in projektov uvajanja njunih programov za posodobitev upravljanja zračnega prometa (ATM), NextGen in SESAR, pri čemer upoštevata interese civilnih in vojaških uporabnikov zračnega prostora.

Člen II

Načela

Dejavnosti sodelovanja na podlagi tega dodatka se izvajajo vzajemno v skladu z načeli iz člena I.C Memoranduma. Odbor za usklajevanje uvajanja, ustanovljen na podlagi člena IV tega dodatka, spremlja izvajanje tega dodatka in opredeli področja, na katerih se kažejo posebne možnosti za sodelovanje v posvetovalnih organih, pobudah ter programih in projektih uvajanja posamezne pogodbenice. Odbor za usklajevanje uvajanja lahko v skladu s členom IV tega dodatka predlaga spremljevalne dokumente v zvezi z opredeljenimi področji.

Člen III

Področje dela

Področje dela vključuje prispevek k spodbujanju globalne interoperabilnosti v zvezi z dejavnostmi uvajanja upravljanja zračnega prometa pogodbenic. Delo lahko vključuje, vendar na to ni omejeno, dejavnosti iz odstavkov od A.1 do A.3 tega člena.

1. Širša področja sodelovanja:

(a)	izmenjava informacij in mnenj na področju globalnega usklajevanja standardov in postopkov, potrebnih za uvajanje upravljanja zračnega prometa (izvajanje);

(b)	izmenjava informacij v zvezi z načrti izvajanja programov NextGen in SESAR, da se opredelijo prednostne naloge in sinergije izvajanja;

(c)	usklajevanje operativnih postopkov, operativnega usposabljanja in tehničnih zahtev;

(d)	usklajevanje izvajanja standardov;

(e)	usklajevanje dejavnosti izvajanja, ki so pomembne za interoperabilnost, kadar je to mogoče;

(f)	opredelitev morebitnih vrzeli in potreb na področju standardov industrije;

(g)	opredelitev morebitnih vrzeli, tveganj, vprašanj in možnosti na področju interoperabilnosti in globalnega usklajevanja ter izmenjava informacij o morebitnih priporočenih ukrepih za zmanjšanje tveganja;

(h)	opredelitev tveganj, vprašanj, prednostnih nalog in možnosti za pravočasno izvajanja programov in izmenjavo morebitnih strategij za zmanjšanje tveganja;

(i)	spremljanje tveganj, vprašanj in priložnosti ter izmenjava ugotovitev o ustreznih ukrepih med pogodbenicama;

(j)	opredelitev, kaj pomeni uspeh pri posodobitvi in usklajevanju upravljanja zračnega prometa ter nato spremljanje stanja dejavnosti, da se zagotovi navedeni uspeh;

(k)	izmenjava dobrih praks in spoznanj, pridobljenih pri operacijah in vodenju projektov, med dejavnostmi izvajanja;

(l)	poslovni modeli in odločitve o naložbah;

(m)

izmenjava informacij o transverzalnih vprašanjih, povezanih z ustreznimi zadevami v zvezi z uvajanjem, ki med drugim vključujejo vprašanja Mednarodne organizacije civilnega letalstva (ICAO) v zvezi z izvajanjem. Usklajevanje tehničnih prizadevanj v podporo dejavnostim zagotavljanja in izvajanja na svetovni ravni in ravni Mednarodne organizacije civilnega letalstva (ICAO) na področju upravljanja zračnega prometa ter

(n)	ocena celotnega življenjskega cikla in razvoj strategij za celotni življenjski cikel z vidika uvajanja.

2. Programska prednostna področja sodelovanja:

(a)	komunikacije, navigacija in nadzor (CNS), vključno s podatkovnimi komunikacijskimi storitvami (ZDA)/storitvami podatkovnih zvez (EU);

(b)

upravljanje informacij, vključno z interoperabilnostjo upravljanja informacij za celotni sistem (SWIM) (ZDA)/(EU), ki vključuje:

—	upravljanje SWIM,

—	uporabo standardov SWIM,

—	uporabo storitev SWIM;

(c)	upravljanje prihodov, vključno z upravljanjem pretoka na časovni osnovi (TBFM – ZDA)/upravljanjem prihodov (AMAN – EU);

(d)	ocena uspešnosti programa in mehanizmi spodbujanja, ki podpirajo izvajanje.

Za vsako programsko prednostno področje se opredelijo in sporočijo tveganja, vprašanja in možnosti glede usklajevanja ter, kadar je izvedljivo, razvijejo predlogi za obravnavanje teh področij. Odbor za usklajevanje uvajanja lahko opredeli nova področja prihodnjega sodelovanja na podlagi člena IV tega dodatka.

3. Skupni projekti:

skupni projekti vključujejo področja, ki se zdijo potrebna za zmanjšanje tveganj za izvajanje v zvezi z interoperabilnostjo in usklajevanjem. Skupni projekti lahko vključujejo priložnostne projekte, za katere pogodbenici določita, da je potrebno osredotočeno usklajevanje.

Pogodbenici po potrebi na vzajemni osnovi, in sicer posamezno ali skupno za medsebojno izmenjavo, izmenjata ali pripravita analize in poročila, v katerih opišeta svoje programe, projekte in dejavnosti uvajanja, povezane s tehničnimi in operativnimi vidiki upravljanja zračnega prometa.

Člen IV

Upravljanje

A.	mu sopredsedujeta predstavnika iz Zvezne uprave za letalstvo (FAA) in Evropske komisije ali njuna pooblaščena predstavnika;

B.	ga sestavlja ustrezno število udeležencev, ki jih imenujeta Zvezna uprava za letalstvo in Evropska komisija;

se sestane vsaj dvakrat letno zaradi:

1.	nadzorovanja dejavnosti iz člena III tega dodatka;

2.	ocene doseženih rezultatov;

3.	predlaganja začetka novih projektov in dejavnosti, kot je primerno;

4.	razvoja predlogov za spremljevalne dokumente ali spremembe spremljevalnih dokumentov k temu dodatku, ki jih odbor za usklajevanje uvajanja predloži v sprejetje izvršnemu odboru, ustanovljenemu v skladu s členom IV Priloge 1 k Memorandumu, ter

5.	spremljanja in zagotavljanja učinkovitega izvajanja tega dodatka in po potrebi posvetovanja o mehanizmih za sodelovanje industrije ali posredovanja vprašanj izvršnemu odboru;

D.	določi svoje delovne postopke. Vse sklepe soglasno sprejmeta sopredsednika. Ti sklepi so pisni, pri čemer jih podpišeta sopredsednika ali njuna pooblaščena predstavnika;

E.	poroča izvršnemu odboru;

Člen V

Imuniteta in odgovornost

Pogodbenici lahko vprašanja imunitete in odgovornosti, povezana z dejavnostmi na podlagi tega dodatka, obravnavata v ustreznem spremljevalnem dokumentu, kot je to primerno.

Člen VI

Izvajanje

Vse delo, zagotovljeno na podlagi tega dodatka, je opisano v spremljevalnih dokumentih, ki ob začetku njihove veljavnosti postanejo del tega dodatka.

Vsak spremljevalni dokument vključuje opis dela, ki ga bosta opravljali pogodbenici ali delovne skupine, ki jih imenujeta za opravljanje dela, vključno z: lokacijo in načrtovanim trajanjem dela; osebjem in drugimi viri, potrebnimi za dokončanje dela; ocenjenimi stroški in vsemi drugimi ustreznimi informacijami v zvezi z delom.

Člen VII

Finančne določbe

Razen če je v spremljevalnem dokumentu k temu dodatku določeno drugače, vsaka pogodbenica sama krije stroške dejavnosti, ki jih izvaja.

Člen VIII

Kontaktne točke

Pristojna urada za usklajevanje in upravljanje tega dodatka sta:

za Združene države Amerike:

Federal Aviation Administration

Office of International Affairs

Africa, Europe & Middle East Office, AEU

Wilbur Wright Bldg., 6th Floor, East

600 Independence Avenue, S.W.

Washington, D.C. 20591 – USA

Telefon: + 1 2022671000

Telefaks: + 1 2022677198

za Evropsko unijo:

European Commission

Directorate-General for Mobility and Transport

Directorate for Aviation

Single European Sky Unit

Rue de Mot 24

1040 Brussels – Belgium

Telefon: + 32 22968430

Vzpostavijo se zveze za tehnični program za posamezne dejavnosti, kot je določeno v spremljevalnih dokumentih k temu dodatku.

Člen IX

Odpoved

Z odpovedjo tega dodatka prenehajo veljati tudi vsi spremljevalni dokumenti, ki sta jih pogodbenici sprejeli na podlagi tega dodatka.

6.4.2018

Uradni list Evropske unije

L 90/38

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/540

z dne 23. novembra 2017

o spremembi Uredbe (EU) št. 347/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s seznamom projektov skupnega interesa Unije

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 347/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2013 o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo in razveljavitvi Odločbe št. 1364/2006/ES in spremembi uredb (ES) št. 713/2009, (ES) št. 714/2009 in (ES) št. 715/2009 (1) in zlasti člena 3(4) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (EU) št. 347/2013 vzpostavlja okvir za določitev, načrtovanje in izvajanje projektov skupnega interesa, ki so potrebni za izvajanje devetih strateških geografskih energetskih infrastrukturnih prednostnih koridorjev, določenih na področju električne energije, plina in nafte, ter treh vseevropskih energetskih infrastrukturnih prednostnih področij za pametna omrežja, elektroenergetske avtoceste in transportno infrastrukturo za ogljikov dioksid.

(2)	Na podlagi Uredbe (EU) št. 347/2013 je Komisija pooblaščena, da uvede seznam projektov skupnega interesa Unije (v nadaljnjem besedilu: seznam Unije).

(3)	Projekte, predlagane za vključitev na seznam Unije, so ocenile regionalne skupine, izpolnjujejo pa merila iz člena 4 Uredbe (EU) št. 347/2013.

(4)

O osnutkih regionalnih seznamov projektov skupnega interesa so se sporazumele regionalne skupine na srečanjih na tehnični ravni. Po pozitivnih mnenjih Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER) z dne 10. oktobra 2017 o doslednosti uporabe meril ocenjevanja ter analizi stroškov in koristi po regijah so organi odločanja regionalnih skupin 17. oktobra 2017 sprejeli regionalne sezname. Na podlagi člena 3(3)(a) Uredbe (EU) št. 347/2013 so pred sprejetjem regionalnih seznamov vse predlagane projekte odobrile države članice, katerih ozemlja projekti zadevajo.

(5)

Z organizacijami, ki zastopajo zadevne zainteresirane strani, vključno s proizvajalci, operaterji distribucijskih sistemov, dobavitelji in organizacijami za varstvo potrošnikov ter okoljevarstvenimi organizacijami so bila opravljena posvetovanja glede projektov, za katere je bila predlagana vključitev na seznam Unije.

(6)	Projekti skupnega interesa bi morali biti razvrščeni po prednostni strateški vseevropski energetski infrastrukturi v vrstnem redu iz Priloge I k Uredbi (EU) št. 347/2013. Seznam Unije ne bi smel vključevati kakršne koli razvrstitve projektov.

(7)	Ker so medsebojno odvisni ali (potencialno) konkurenčni, bi morali biti projekti skupnega interesa navedeni kot samostojni projekti skupnega interesa ali kot del sklopa več projektov skupnega interesa.

(8)	Seznam Unije se pripravi vsaki dve leti, zato seznam Unije, pripravljen z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2016/89 (2), ne velja več in bi ga bilo treba nadomestiti.

(9)	Uredbo (EU) št. 347/2013 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga VII k Uredbi (EU) št. 347/2013 se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 23. novembra 2017

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 115, 25.4.2013, str. 39.

(2) Delegirana uredba Komisije (EU) 2016/89 z dne 18. novembra 2015 o spremembi Uredbe (EU) št. 347/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s seznamom projektov skupnega interesa Unije (UL L 19, 27.1.2016, str. 1).

PRILOGA

Priloga VII k Uredbi (EU) št. 347/2013 se nadomesti z naslednjim:

„PRILOGA VII

SEZNAM PROJEKTOV SKUPNEGA INTERESA UNIJE (V NADALJNJEM BESEDILU: SEZNAM UNIJE), IZ ČLENA 3(4)

A. NAČELA, KI SE UPORABLJAJO PRI PRIPRAVI SEZNAMA UNIJE

(1) Sklopi projektov skupnega interesa

Nekateri projekti skupnega interesa so del sklopa, ker so medsebojno odvisni in so si potencialno ali dejansko konkurenčni. Določene so naslednje vrste sklopov projektov skupnega interesa:

(a)

sklop medsebojno odvisnih projektov skupnega interesa je opredeljen kot ‚Sklop X, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:‘. Tak sklop je bil oblikovan za določitev projektov skupnega interesa, ki so vsi potrebni za reševanje istega ozkega grla prek državnih meja in ki ustvarjajo sinergije, če se izvajajo skupaj. V tem primeru morajo biti vsi projekti skupnega interesa izvedeni v korist vse EU;

(b)

sklop potencialno konkurenčnih projektov skupnega interesa je opredeljen kot ‚Sklop X, vključno z enim ali več naslednjih projektov skupnega interesa:‘. Tak sklop izraža negotovost glede obsega ozkega grla prek državnih meja. V tem primeru ni treba izvesti vseh projektov skupnega interesa, ki so vključeni v sklop. Trgu je prepuščeno, ali se bo izvedel en, nekateri ali vsi projekti skupnega interesa, in sicer glede na potrebno načrtovanje, dovoljenje in regulativne odobritve. Potreba po projektih skupnega interesa se ponovno oceni v naslednjem postopku določitve projektov skupnega interesa, tudi glede na potrebne zmogljivosti in

(c)

sklop medsebojno konkurenčnih projektov skupnega interesa je opredeljen kot ‚Sklop X, vključno z enim od naslednjih projektov skupnega interesa:‘. Tak sklop obravnava isto ozko grlo. Vendar je obseg ozkega grla bolj gotov kot pri sklopu potencialno konkurenčnih projektov skupnega interesa, zato je treba izvesti samo en projekt skupnega interesa. Trgu je prepuščeno, kateri projekt skupnega interesa se bo izvedel, in sicer glede na potrebno načrtovanje, dovoljenje in regulativne odobritve. Kadar je treba, se potreba po projektih skupnega interesa ponovno oceni v naslednjem postopku določitve projektov skupnega interesa.

Za vse projekte skupnega interesa veljajo iste pravice in obveznosti iz Uredbe (EU) št. 347/2013.

(2) Obravnavanje razdelilno-transformatorskih in kompresorskih postaj

Razdelilno-transformatorske in konverterske postaje električnega sistema ter kompresorske postaje za plin štejejo za del projektov skupnega interesa, če so na geografski lokaciji prenosnega voda oz. plinovoda. Razdelilno-transformatorske, konverterske in kompresorske postaje štejejo za samostojne projekte skupnega interesa in so izrecno navedene na seznamu Unije, če se njihova geografska lokacija razlikuje od lokacije prenosnih vodov oz. plinovodov. Zanje veljajo pravice in obveznosti iz Uredbe (EU) št. 347/2013.

(3) Projekti, ki ne štejejo več za projekte skupnega interesa, in projekti, ki so postali del drugih projektov skupnega interesa

(a)

Več projektov, vključenih v seznam Unije iz Uredbe (EU) št. 1391/2013 in Uredbe (EU) 2016/89, ne šteje več za projekte skupnega interesa zaradi enega ali več naslednjih razlogov:

—	projekt se že izvaja ali se bo izvajal v bližnji prihodnosti, zato določb Uredbe (EU) št. 347/2013 zanj ne bi bilo mogoče uporabljati;

—	v skladu z novimi podatki projekt ne izpolnjuje splošnih meril;

—	predlagatelj projekta ga ni ponovno predložil v izbirni postopek za ta seznam Unije ali

—	projekt je bil v izbirnem postopku razvrščen nižje kot drugi predlagani projekti skupnega interesa.

Ti projekti (z izjemo projektov, ki se izvajajo) bodo morda obravnavani kot ustrezni za vključitev na naslednji seznam Unije, če bodo razlogi za njihovo nevključitev na sedanji seznam Unije odpravljeni.

Takšni projekti niso projekti skupnega interesa, vendar so zaradi preglednosti in jasnosti navedeni s svojo prvotno številko projekta skupnega interesa v delu C te priloge kot ‚ projekti, ki ne štejejo več za projekte skupnega interesa ‘.

(b)

Nadalje so nekateri projekti, vključeni v seznam Unije iz Uredbe (EU) št. 1391/2013 in Uredbe (EU) 2016/89, v času izvajanja postali sestavni del drugih projektov skupnega interesa (ali sklopov projektov skupnega interesa).

Takšni projekti ne štejejo več kot samostojni projekti skupnega interesa, vendar so zaradi preglednosti in jasnosti navedeni s svojo prvotno številko projekta skupnega interesa v delu C te priloge kot ‚ projekti, ki so zdaj sestavni del drugih projektov skupnega interesa ‘.

(4) Opredelitev besedne zveze ‚projekti skupnega interesa z dvojno oznako kot elektroenergetske avtoceste‘

‚Projekti skupnega interesa z dvojno oznako kot elektroenergetske avtoceste‘ pomenijo projekte skupnega interesa, ki spadajo v enega od prednostnih koridorjev na področju električne energije in v prednostno tematsko področje elektroenergetskih avtocest.

B. SEZNAM PROJEKTOV SKUPNEGA INTERESA UNIJE

(1) Prednostni koridor – Omrežje v severnih morjih (‚OSM‘)

Št.

Opredelitev

1.1

Sklop Belgije in Združenega kraljestva (poznan kot ‚NEMO‘), vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

1.1.1

Povezava Gezelle (BE)–bližina Richborougha (UK)

1.1.2

Notranji daljnovod bližina Richborougha–Canterbury (UK)

1.3

Sklop Danske in Nemčije, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

1.3.1

Povezava Endrup (DK)–Niebüll (DE)

1.3.2

Notranji daljnovod Niebüll–Brunsbüttel (DE)

1.4

Sklop Danske in Nemčije, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

1.4.1

Povezava Kassø (DK)–Audorf (DE)

1.4.2

Notranji daljnovod Audorf–Hamburg sever (DE)

1.4.3

Notranji daljnovod Hamburg sever–Dollern (DE)

1.6

Francija in Irska, povezava La Martyre (FR)–Great Island ali Knockraha (IE) (poznana kot ‚Celtic Interconnector‘)

1.7

Sklop povezav Francije in Združenega kraljestva, vključno z enim ali več naslednjimi projekti skupnega interesa:

1.7.1

Povezava Cotentin (FR)–bližina Exetra (UK) (poznana kot ‚FAB‘)

1.7.2

Povezava Tourbe (FR)–Chilling (UK) (poznana kot ‚IFA2‘)

1.7.3

Povezava Coquelles (FR)–Folkestone (UK) (poznana kot ‚ElecLink‘)

1.7.4

Povezava Le Havre (FR)–Lovedean (UK) (poznana kot ‚AQUIND‘)

1.7.5

Povezava bližina Dunkerquea (FR)–bližina Kingsnortha (UK) (poznana kot ‚Gridlink‘)

1.8

Sklop Nemčije in Norveške (poznan kot ‚NordLink‘):

1.8.1

Povezava Wilster (DE)–Tonstad (NO)

1.8.2

Okrepitev notranjih daljnovodov v južni Norveški

1.9

1.9.1

Irska in Združeno kraljestvo: povezava Wexford (IE)–Pembroke, Wales (UK) (poznana kot ‚Greenlink‘)

1.10

Sklop povezav Združenega kraljestva in Norveške, vključno z enim ali več naslednjih projektov skupnega interesa:

1.10.1

Povezava Blythe (UK)–Kvilldal (NO) (poznana kot ‚North Sea Link‘]

1.10.2

Povezava Peterhead (UK)–Simadalen (NO) (poznana kot ‚NorthConnect‘)

1.12

Sklop objektov za shranjevanje električne energije v Združenem kraljestvu, vključno z enim ali več naslednjimi projekti skupnega interesa:

1.12.1

Shranjevanje energije s stisnjenim zrakom, Larne

1.12.2

Shranjevanje energije s stisnjenim zrakom, Cheshire

1.12.3

Shranjevanje energije s stisnjenim zrakom, Middlewich (poznano kot ‚CARES‘)

1.12.4

Shranjevanje električne energije s črpanjem vode, Cruachan II

1.12.5

Shranjevanje električne energije s črpanjem vode, Coire Glas

1.13

Povezava med Islandijo in Združenim kraljestvom (poznana kot ‚Ice Link‘)

1.14

Povezava Revsing (DK)–Bicker Fen (UK) (poznana kot ‚Viking Link‘)

1.15

Povezava med območjem Antwerpna (BE) in bližino Kemsleya (UK)

1.16

Povezava med Nizozemsko in Združenim kraljestvom

1.17

Shranjevanje energije s stisnjenim zrakom, Zuidwending (NL)

1.18

Shranjevanje električne energije s črpanjem vode na morju v Belgiji (poznano kot ‚iLand‘)

(2) Prednostni koridor – Elektroenergetske povezave med severom in jugom v zahodni Evropi (‚PSJ Zahod – elektrika‘)

Št.

Opredelitev

2.2

2.2.1

Prva povezava Lixhe (BE)–Oberzier (DE) (poznana kot ‚ALEGrO‘)

2.2.4

Druga povezava med Belgijo in Nemčijo

2.4

Povezava Codrongianos (IT)–Lucciana (Korzika, FR)–Suvereto (IT) (poznana kot ‚SACOI 3‘)

2.5

2.5.1

Povezava Grande Ile (FR)–Piossasco (IT) (poznana kot ‚Savoja-Piemont‘)

2.7

Povezava Akvitanija (FR)–Baskija (ES) (poznana kot ‚Biskajski zaliv‘)

2.9

Notranji daljnovod Osterath–Philippsburg (DE) za povečanje zmogljivosti na zahodnih mejah (poznan kot ‚Ultranet‘)

2.10

Notranji daljnovod Brunsbüttel-Grοβgartach–Wilster-Grafenrheinfeld (DE) za povečanje zmogljivosti na severnih in južnih mejah (poznan kot ‚Suedlink‘)

2.13

Sklop povezav Irske in Združenega kraljestva, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

2.13.1

Povezava Woodland (IE)–Turleenan (UK)

2.13.2

Povezava Srananagh (IE)–Turleenan (UK)

2.14

Povezava Thusis/Sils (CH)–Verderio Inferiore (IT) (poznana kot ‚Greenconnector‘)

2.15

2.15.1

Povezava Airolo (CH)–Baggio (IT)

2.16

Sklop notranjih daljnovodov, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

2.16.1

Notranji daljnovod Pedralva–Sobrado (PT), prej imenovan Pedralva–Alfena (PT)

2.16.3

Notranji daljnovod Vieira do Minho, Ribeira de Pena–Feira (PT), prej imenovan Frades B, Ribeira de Pena–Feira (PT)

2.17

Portugalska in Španija: povezave Beariz–Fontefría (ES), Fontefría (ES)–Ponte de Lima (PT) (prej Vila Fria/Viana do Castelo) in Ponte de Lima–Vila Nova de Famalicão (PT) (prej Vila do Conde) (PT), vključno z razdelilno-transformatorskimi postajami v Bearizu (ES), Fontefríi (ES) in Ponte de Limi (PT)

2.18

Povečanje zmogljivosti shranjevanja električne energije s črpanjem vode, Kaunertal na Tirolskem (AT)

2.23

Notranja daljnovoda na severni belgijski meji med Zandvliet–Lillo-Liefkenshoek (BE) in Liefkenshoek–Mercator (BE), vključno z razdelilno-transformatorsko postajo v Lillu (BE) (poznana kot ‚BRABO II + III‘)

2.24

Notranja hrbtenična povezava v zahodni Belgiji Horta–Mercator

2.27

2.27.1

Povezava Aragonija (ES)–Atlantski Pireneji (FR)

2.27.2

Povezava Navarra (ES)–Landes (FR)

2.28

2.28.1

Shranjevanje električne energije s črpanjem vode, Mont-Negre (ES)

2.28.2

Shranjevanje električne energije s črpanjem vode, Navaleo (ES)

2.28.3

Shranjevanje električne energije s črpanjem vode, Girones & Raïmats (ES)

(3) Prednostni koridor – Elektroenergetske povezave med severom in jugom v srednjevzhodni in južni Evropi (‚PSJ Vzhod – elektrika‘)

Št.

Opredelitev

3.1

Cluster Avstrije in Nemčije, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

3.1.1

Povezava St. Peter (AT)–Isar (DE)

3.1.2

Notranji daljnovod St. Peter–Tauern (AT)

3.1.4

Notranji daljnovod zahodna Tirolska–Zell-Ziller (AT)

3.2

3.2.2

Notranji daljnovod Lienz–Obersielach (AT)

3.4

Povezava Wurmlach (AT)–Somplago (IT)

3.7

Sklop Bolgarije in Grčije, Maritsa vzhod 1–N. Santa s potrebnimi notranjimi okrepitvami v Bolgariji, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

3.7.1

Povezava Maritsa vzhod 1 (BG)–N. Santa (EL)

3.7.2

Notranji daljnovod Maritsa vzhod 1–Plovdiv (BG)

3.7.3

Notranji daljnovod Maritsa vzhod 1–Maritsa vzhod 3 (BG)

3.7.4

Notranji daljnovod Maritsa vzhod 1–Burgas (BG)

3.8

Sklop Bolgarije in Romunije, povečanje zmogljivosti (poznano kot ‚Črnomorski koridor‘), vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

3.8.1

Notranji daljnovod Dobrudja–Burgas (BG)

3.8.4

Notranji daljnovod Cernavoda–Stalpu (RO)

3.8.5

Notranji daljnovod Gutinas–Smardan (RO)

3.9

3.9.1

Povezava Žerjavenec (HR)/Hévíz (HU)–Cirkovce (SI)

3.10

Sklop Izraela, Cipra in Grčije (poznan kot ‚EUROASIA Interconnector‘), vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

3.10.1

Povezava Hadera (IL)–Kofinou (CY)

3.10.2

Povezava Kofinou (CY)–Korakia, Kreta (EL)

3.10.3

Notranji daljnovod Korakia, Kreta–regija Atika (EL)

3.11

Sklop notranjih daljnovodov na Češkem, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

3.11.1

Notranji daljnovod Vernéřov–Vítkov (CZ)

3.11.2

Notranji daljnovod Vítkov–Přestice (CZ)

3.11.3

Notranji daljnovod Přestice–Kočín (CZ)

3.11.4

Notranji daljnovod Kočín–Mírovka (CZ)

3.11.5

Notranji daljnovod Mírovka–daljnovod V413 (CZ)

3.12

Notranji daljnovod v Nemčiji Wolmirstedt–Bavarska za povečanje notranje prenosne zmogljivosti med severom in jugom

3.14

Notranje okrepitve na Poljskem (del sklopa, poznanega kot ‚GerPol Power Bridge‘), vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

3.14.2

Notranji daljnovod Krajnik–Baczyna (PL)

3.14.3

Notranji daljnovod Mikułowa–Świebodzice (PL)

3.14.4

Notranji daljnovod Baczyna–Plewiska (PL)

3.16

3.16.1

Povezava med Madžarsko in Slovaško, Gabčikovo (SK)–Gönyű (HU)–Veľký Ďur (SK)

3.17

Povezava med Madžarsko in Slovaško, Sajóvánka (HU)–Rimavská Sobota (SK)

3.21

Povezava Salgareda (IT)–Divača–Beričevo (SI)

3.22

Sklop Romunije in Srbije (poznan kot ‚Mid Continental East Corridor‘) ter Italije in Črne gore, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

3.22.1

Povezava Resita (RO)–Pančevo (RS)

3.22.2

Notranji daljnovod Portile de Fier–Reşiţa (RO)

3.22.3

Notranji daljnovod Resita–Temišvar/Săcălaz(RO)

3.22.4

Notranji daljnovod Arad–Temišvar/Săcălaz(RO)

3.22.5

Povezava Villanova (IT)–Lastva (ME)

3.23

Shranjevanje električne energije s črpanjem vode, Jadenica (BG)

3.24

Shranjevanje električne energije s črpanjem vode, Amfilohija (EL)

3.27

Povezava med Sicilijo (IT) in vozliščem v Tuniziji (TU) (poznana kot ‚ELMED‘)

(4) Prednostni koridor – Načrt medsebojnega povezovanja na baltskem trgu energije (‚NMPBTE – elektrika‘)

Št.

Opredelitev

4.1

Danska in Nemčija, povezava Ishøj/ Bjæverskov (DK)–Bentwisch (DE) prek vetrnih elektrarn na morju Kriegers Flak (DK) ter Baltic 1 in 2 (DE) (poznana kot ‚Kriegers Flak Combined Grid Solution‘)

4.2

Sklop Estonije in Latvije, Kilingi-Nõmme–Riga (poznan kot ‚Tretja povezava‘), vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

4.2.1

Povezava Kilingi-Nõmme (EE)–razdelilno-transformatorska postaja Riga CHP2 (LV)

4.2.2

Notranji daljnovod Harku–Sindi (EE)

4.2.3

Notranji daljnovod Riga CHP2–Riga HPP (LV)

4.4

4.4.1

Notranji daljnovod Ventspils–Tume–Imanta (LV)

4.4.2

Notranji daljnovod Ekhyddan–Nybro/Hemsjö (SE)

4.5

4.5.2

Notranji daljnovod Stanisławów–Ostrołęka (PL)

4.6

Shranjevanje električne energije s črpanjem vode v Estoniji

4.7

Povečanje zmogljivosti shranjevanja električne energije s črpanjem vode, Kruonis (LT)

4.8

Vključitev elektroenergetskih sistemov baltskih držav v evropska omrežja in njihova sinhronizacija, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

4.8.1

Povezava Tartu (EE)–Valmiera (LV)

4.8.2

Notranji daljnovod Balti–Tartu (EE)

4.8.3

Povezava Tsirguliina (EE)–Valmiera (LV)

4.8.4

Notranji daljnovod Eesti–Tsirguliina (EE)

4.8.5

Notranji daljnovod med razdelilno-transformatorsko postajo v Litvi in državno mejo (LT)

4.8.7

Notranji daljnovod Paide –Sindi (EE)

4.8.8

Notranji daljnovod Vilnius–Neris (LT)

4.8.9

Dodatni infrastrukturni vidiki sinhronizacije elektroenergetskih sistemov baltskih držav z evropskimi omrežji

4.10

Sklop Finske in Švedske (poznan kot ‚Tretja povezava Finska–Švedska‘), vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

4.10.1

Povezava med severno Finsko in severno Švedsko

4.10.2

Notranji daljnovod Keminmaa–Pyhänselkä (FI)

(5) Prednostni koridor – Plinske povezave med severom in jugom v zahodni Evropi (‚PSJ Zahod – plin‘)

Št.

Opredelitev

5.1

5.1.1

Fizični povratni tok v povezovalni točki Moffat (IE/UK)

5.1.2

Nadgradnja plinovoda SNIP (s Škotske v Severno Irsko) za fizični povratni tok Ballylumford–Twynholm

5.1.3

Razvoj podzemnih skladišč plina na polotoku Islandmagee v kraju Larne (Severna Irska)

5.3

Terminal in povezovalni plinovod za utekočinjeni zemeljski plin Shannon (IE)

5.4

5.4.1

Plinovod ES–PT (3. plinovod) – 1. faza

5.4.2

Plinovod ES–PT (3. plinovod) – 2. faza

5.5

5.5.1

Južni tranzit vzhodni Pireneji (poznano kot ‚STEP‘)

5.5.2

Vzhodna plinska os med Španijo in Francijo, povezovalna točka med Iberskim polotokom in Francijo, vključno s kompresorskimi postajami pri St. Avitu, Palleauju in St. Martin de Crauju (poznana kot ‚Midcat‘)

5.10

Povratni tok na plinovodu TENP v Nemčiji

5.11

Povratni tok med Italijo in Švico na povezovalni točki Passo Gries

5.19

Povezava Malte na evropsko plinovodno omrežje, plinovod z Italijo pri Geli

5.21

Prilagoditev za plin z visoko kalorično vrednostjo s plina z nizko kalorično vrednostjo v Franciji in Belgiji

(6) Prednostni koridor – Plinske povezave med severom in jugom v srednjevzhodni in jugovzhodni Evropi (‚PSJ Vzhod – plin‘)

Št.

Opredelitev

6.2

Povezava med Poljsko, Slovaško, Češko in Madžarsko s pripadajočimi notranjimi okrepitvami, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

6.2.1

Povezava med Poljsko in Slovaško

6.2.2

Plinski koridor sever–jug v vzhodni Poljski

6.2.10

Povezava med Poljsko in Češko (poznana kot ‚Stork II‘)

6.2.11

Plinski koridor sever–jug v zahodni Poljski

6.2.12

Plinovod Tvrdonice–Libhošť, vključno z nadgradnjo kompresorske postaje Břeclav (CZ)

in naslednji projekti skupnega interesa:

6.2.13

Povečanje prenosne zmogljivosti na povezavi med Slovaško in Madžarsko

6.2.14

Nadgradnja madžarskega prenosnega sistema Vecsés–Városföld zaradi povečane zmogljivosti na povezavi med Slovaško in Madžarsko

6.4

Projekt skupnega interesa za avstrijsko-češko dvosmerno povezavo (BACI) Baumgarten (AT)–Reinthal(CZ/AT)–Brečlav (CZ) zmogljivostido 6,57 Gm3/leto (1)

6.5

Sklop terminala za utekočinjeni zemeljski plin na Krku in povezovalnih ter evakuacijskih plinovodov proti Madžarski in drugam, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

6.5.1

Razvoj terminala za utekočinjeni zemeljski plin na Krku (HR) zmogljivosti do 2,6 Gm3/leto – faza I in povezovalni plinovod Omišalj–Zlobin (HR)

6.5.5

‚Kompresorska postaja 1‘ v hrvaškem prenosnem sistemu za plin

6.5.6

Razširitev terminala za utekočinjeni zemeljski plin na Krku (HR) nad 2,6 Gm3/leto – faza II in evakuacijski plinovodi Zlobin–Bosiljevo–Sisak–Kozarac–Slobodnica (HR)

6.8

Sklop za povezavo med Grčijo in Bolgarijo ter potrebne okrepitve v Bolgariji, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

6.8.1

Povezava med Grčijo in Bolgarijo (poznana kot ‚IGB‘), Komotini (EL)–Stara Zagora (BG) ter kompresorska postaja Kipi (EL)

6.8.2

Obnova, posodobitev in razširitev bolgarskega prenosnega sistema

6.9

6.9.1

Terminal za utekočinjeni zemeljski plin v severni Grčiji

6.10

Projekt skupnega interesa za plinsko povezavo med Bolgarijo in Srbijo (poznan kot ‚IBS‘)

6.20

Sklop za povečanje skladiščnih zmogljivosti v jugovzhodni Evropi, vključno z enim ali več naslednjimi projekti skupnega interesa:

6.20.2

Povečanje podzemnega skladišča za plin Čiren (BG)

6.20.3

Podzemno skladišče za plin Južna Kavala ter merilna in regulacijska postaja (EL)

in eden od naslednjih projektov skupnega interesa:

6.20.4

Skladišče Depomureş v Romuniji

6.20.6

Podzemno skladišče plina Sărmășel v Romuniji

6.23

Madžarska in Slovenija, povezava Nagykanizsa–Tornyiszentmiklós (HU)–Lendava (SI)–Kidričevo

6.24

Sklop postopnega povečanja zmogljivosti na dvosmernem prenosnem koridorju Bolgarija–Romunija–Madžarska–Avstrija (poznan kot ‚ROHUAT/BRUA‘), da bi zagotovili 1,75 Gm3/leto v prvi fazi in 4,4 Gm3/leto v drugi fazi, vključno z novimi viri iz Črnega morja v drugi ali tretji fazi:

6.24.1

ROHUAT/BRUA – prva faza:

—	romunsko-madžarski povratni tok: madžarski odsek, 1. stopnja, kompresorska postaja Csanádpalota

—	razvoj prenosne zmogljivosti v Romuniji Podișor–Recaş, vključno z novim plinovodom, merilno postajo in tremi novimi kompresorskimi postajami Podișor, Bibesti in Jupa

—	Kompresorska postaja Mosonmagyarovar, GCA (razvoj na avstrijski strani)

6.24.4

ROHUAT/BRUA – druga faza:

—	plinovod Városföld–Ercsi–Győr (HU)

—	plinovod Ercsi–Százhalombatta (HU)

—	kompresorska postaja Városföld (HU)

—	povečanje prenosne zmogljivosti v Romuniji Recaş–Horia proti Madžarski do 4,4 Gm3/leto in nadgradnja kompresorskih postaj Podișor, Bibesti in Jupa

—	plinovod črnomorska obala–Podișor (RO) za prevzem plina iz Črnega morja

—	romunsko-madžarski povratni tok: madžarski odsek, 2. stopnja, kompresorska postaja Csanádpalota ali Algyő (HU)

6.24.10

ROHUAT/BRUA – tretja faza:

—	nadgradnja romunskega prenosnega sistema Onesti–Isaccea in povratni tok pri Isaccei

—	nadgradnja romunskega prenosnega sistema Onesti–Nadlac

—	razširitev romunskega prenosnega sistema za prevzem plina s črnomorske obale

6.25

Sklop infrastrukture za dovajanje novega plina v srednjo in jugovzhodno Evropo z namenom diverzifikacije, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa, razvitimi in koordiniranimi na učinkovit način:

6.25.1

Sistem plinovodov od Bolgarije preko Romunije in Madžarske do Slovaške (poznan kot ‚Vzhodni obroč‘)

6.25.4

Infrastruktura za razvoj bolgarskega plinskega vozlišča

6.26

6.26.1

Sklop Hrvaške, Slovenije in Avstrije pri Rogatcu:

—	povezava med Hrvaško in Slovenijo (Lučko–Zabok–Rogatec)

—	kompresorska postaja Kidričevo, 2. faza nadgradnje (SI)

—	kompresorski postaji 2 in 3 v hrvaškem prenosnem sistemu za plin

—	GCA 2015/08: vstop/izstop Murfeld (AT)

—	nadgradnja povezave Murfeld–Ceršak (AT–SI)

—	posodobitev povezave Rogatec

(7) Prednostni koridor – Južni plinski koridor (‚JPK‘)

Št.

Opredelitev

7.1

Sklop projektov skupnega interesa, ki vključuje integrirano, namensko in obsežno transportno infrastrukturo ter pripadajočo opremo za prenos najmanj 10 Gm3/leto plina iz novih virov z območja Kaspijskega morja prek Azerbajdžana, Gruzije in Turčije do trga EU v Grčiji in Italiji, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

7.1.1

Plinovod do EU iz Turkmenistana in Azerbajdžana prek Gruzije in Turčije (poznan kot kombinacija ‚Transkaspijskega plinovoda‘ (TCP)' ‚Prihodnje razširitve južnokavkaškega plinovoda‘ (SCPFX) in ‚Transanatolijskega plinovoda‘ (TANAP))

7.1.3

Plinovod od Grčije do Italije prek Albanije in Jadranskega morja (poznan kot ‚Transjadranski plinovod‘ (TAP)), vključno z merilno, regulacijsko in kompresorsko postajo Nea Messimvria

7.3

Sklop infrastrukture kot projekt skupnega interesa za dovajanje novega plina iz plinskih nahajališč v vzhodnem Sredozemlju:

7.3.1

Plinovod iz plinskih nahajališč v vzhodnem Sredozemlju do kopenskega dela Grčije preko Krete (poznan kot ‚plinovod EastMed‘) z merilno in regulacijsko postajo Megalopoli,

v odvisnosti od njega pa naslednji projekti skupnega interesa:

7.3.3

Plinovod na morju od Grčije do Italije (poznan kot ‚Plinovod Poseidon‘)

7.3.4

Nadgradnja notranjih prenosnih zmogljivosti v Italiji od juga do severa (poznano kot ‚Linija Adriatica‘)

7.5

Razvoj plinske infrastrukture na Cipru (poznano kot ‚Cyprus Gas2EU‘)

(8) Prednostni koridor – Načrt medsebojnega povezovanja na baltskem trgu energije na področju plina (‚NMPBTE – plin‘)

Št.

Opredelitev

8.1

8.1.1

Povezava med Estonijo in Finsko (poznana kot ‚Balticconnector‘)

8.2

Sklop za nadgradnjo infrastrukture na območju vzhodnega Baltskega morja, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

8.2.1

Izboljšanje povezave med Latvijo in Litvo

8.2.2

Izboljšanje povezave med Estonijo in Latvijo

8.2.4

Povečanje podzemnega skladišča plina Inčukalns (LV)

8.3

Sklop infrastrukture, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

8.3.1

Okrepitev povezave Nybro – Poljska/Danska

8.3.2

Povezava med Poljsko in Dansko (poznana kot ‚Baltic Pipe‘)

8.5

Povezava med Poljsko in Litvo (poznana kot ‚GIPL‘)

8.6

Terminal za utekočinjeni zemeljski plin Göteborg na Švedskem

8.7

Povečanje zmogljivosti terminala za utekočinjeni zemeljski plin Świnoujście na Poljskem

(9) Prednostni koridor – Naftovodi v srednjevzhodni Evropi (‚NV‘)

Št.

Opredelitev

9.1

Naftovod Adamowo–Brodi: naftovod, ki povezuje pretovorni terminal JSC Uktransnafta v Brodiju (UA) in skladišče nafte Adamowo (PL)

9.2

Naftovod Bratislava–Schwechat: naftovod, ki povezuje Schwechat (AT) in Bratislavo (SK)

9.4

Naftovod Litvinov (CS)–Spergau (DE): projekt razširitve naftovoda za surovo nafto Družba do rafinerije TRM Spergau

9.5

Sklop naftovoda na Pomorjanskem (PL), vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

9.5.1

Izgradnja naftnega terminala v Gdańsku (faza II)

9.5.2

Razširitev naftovoda na Pomorjanskem: drugi vod naftovoda

9.6

TAL Plus: povečanje zmogljivosti naftovoda TAL med Trstom (IT) in Ingolstadtom (DE)

(10) Prednostno tematsko področje – Uvedba pametnih omrežij

Št.	Opredelitev
10.3	SINCRO.GRID (Slovenija, Hrvaška) – inovativna integracija sinergičnih rešitev, ki temeljijo na zreli tehnologiji, da se hkrati poveča zanesljivost obratovanja slovenskega in hrvaškega elektroenergetskega sistema
10.4	ACON (Češka, Slovaška) – glavni cilj ACON (Again COnnected Networks) je spodbuditi integracijo češkega in slovaškega trga električne energije
10.5	ALPGRID (Avstrija, Italija) – inovativna integracija sinergičnih rešitev, ki temeljijo na zreli tehnologiji, da se hkrati poveča obratovalna učinkovitost italijanskih in avstrijskih regionalnih elektroenergetskih sistemov
10.6	Pobuda Smart Border (Francija, Nemčija) – pobuda Smart Border bo povezala politike, zasnovane v Franciji in Nemčiji, za podporo njunim mestom in ozemljem pri strategijah energetskega prehoda in integraciji evropskega trga

(11) Prednostno tematsko področje – Elektroenergetske avtoceste

Seznam projektov skupnega interesa z dvojno oznako kot elektroenergetske avtoceste

Št.

Opredelitev

Prednostni koridor – Omrežje v severnih morjih (‚OSM‘)

1.1

1.1.1

Povezava Gezelle (BE)–bližina Richborougha (UK)

1.3

Sklop Danske in Nemčije, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

1.3.1

Povezava Endrup (DK)–Niebüll (DE)

1.3.2

Notranji daljnovod Niebüll–Brunsbüttel (DE)

1.4

Sklop Danske in Nemčije, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

1.4.1

Povezava Kassø (DK)–Audorf (DE)

1.4.2

Notranji daljnovod Audorf–Hamburg sever (DE)

1.4.3

Notranji daljnovod Hamburg sever–Dollern (DE)

1.6

Francija in Irska, povezava La Martyre (FR)–Great Island ali Knockraha (IE) (poznana kot ‚Celtic Interconnector‘)

1.7

Sklop povezav Francije in Združenega kraljestva, vključno z enim ali več naslednjimi projekti skupnega interesa:

1.7.1

Povezava Cotentin (FR)–bližina Exetra (UK) (poznana kot ‚FAB‘)

1.7.2

Povezava Tourbe (FR)–Chilling (UK) (poznana kot ‚IFA2‘)

1.7.3

Povezava Coquelles (FR)–Folkestone (UK) (poznana kot ‚ElecLink‘)

1.7.4

Povezava Le Havre (FR)–Lovedean (UK) (poznana kot ‚AQUIND‘)

1.7.5

Povezava bližina Dunkerquea (FR)–bližina Kingsnortha (UK) (poznana kot ‚Gridlink‘)

1.8

Sklop Nemčije in Norveške (poznan kot ‚NordLink‘):

1.8.1

Povezava Wilster (DE)–Tonstad (NO)

1.8.2

Okrepitev notranjih daljnovodov v južni Norveški

1.10

Sklop povezav Združenega kraljestva in Norveške, vključno z enim ali več naslednjih projektov skupnega interesa:

1.10.1

Povezava Blythe (UK)–Kvilldal (NO) (poznana kot ‚North Sea Link‘]

1.10.2

Povezava Peterhead (UK)–Simadalen (NO) (poznana kot ‚NorthConnect‘)

1.13

Povezava med Islandijo in Združenim kraljestvom (poznana kot ‚Ice Link‘)

1.14

Povezava Revsing (DK)–Bicker Fen (UK) (poznana kot ‚Viking Link‘)

1.15

Povezava med območjem Antwerpna (BE) in bližino Kemsleya (UK)

1.16

Povezava med Nizozemsko in Združenim kraljestvom

Prednostni koridor – Elektroenergetske povezave med severom in jugom v zahodni Evropi (‚PSJ Zahod – elektrika‘)

2.2

2.2.1

Prva povezava Lixhe (BE)–Oberzier (DE) (poznana kot ‚ALEGrO‘)

2.2.4

Druga povezava med Belgijo in Nemčijo

2.4

Povezava Codrongianos (IT)–Lucciana (Korzika, FR)–Suvereto (IT) (poznana kot ‚SACOI 3‘)

2.5

2.5.1

Povezava Grande Ile (FR)–Piossasco (IT) (poznana kot ‚Savoie-Piemont‘)

2.7

Povezava Akvitanija (FR)–Baskija (ES) (poznana kot ‚Biskajski zaliv‘)

2.9

Notranji daljnovod Osterath–Philippsburg (DE) za povečanje zmogljivosti na zahodnih mejah (poznan kot ‚Ultranet‘)

2.10

Notranji daljnovod Brunsbüttel-Grοβgartach–Wilster-Grafenrheinfeld (DE) za povečanje zmogljivosti na severnih in južnih mejah (poznan kot ‚Suedlink‘)

2.13

Sklop povezav Irske in Združenega kraljestva, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

2.13.1

Povezava Woodland (IE)–Turleenan (UK)

2.13.2

Povezava Srananagh (IE)–Turleenan (UK)

Prednostni koridor – Elektroenergetske povezave med severom in jugom v srednjevzhodni in južni Evropi (‚PSJ Vzhod – elektrika‘)

3.10

Sklop Izraela, Cipra in Grčije (poznan kot ‚EUROASIA Interconnector‘), vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

3.10.1

Povezava Hadera (IL)–Kofinou (CY)

3.10.2

Povezava Kofinou (CY)–Korakia, Kreta (EL)

3.10.3

Notranji daljnovod Korakia, Kreta–regija Atika (EL)

3.12

Notranji daljnovod v Nemčiji Wolmirstedt–Bavarska za povečanje notranje prenosne zmogljivosti med severom in jugom

3.27

Povezava med Sicilijo (IT) in vozliščem v Tuniziji (TU) (poznana kot ‚ELMED‘)

Prednostni koridor – Načrt medsebojnega povezovanja na baltskem trgu energije (‚NMPBTE – elektrika‘)

4.1

Danska in Nemčija, povezava Tolstrup Gaarde (DK)–Bentwisch (DE) prek vetrnih elektrarn na morju Kriegers Flak (DK) ter Baltic 1 in 2 (DE) (poznana kot ‚Kriegers Flak Combined Grid Solution‘)

(12) Čezmejno omrežje ogljikovega dioksida

Št.	Opredelitev
12.1	Vozlišče za CO2 Teesside (Združeno kraljestvo, v naslednjih fazah Nizozemska, Belgija, Nemčija)
12.2	CO2 Sapling, transportni in infrastrukturni projekt (Združeno kraljestvo, v naslednjih fazah Nizozemska, Norveška)
12.3	Rotterdam Nucleus (Nizozemska in Združeno kraljestvo)
12.4	Čezmejne transportne povezave za CO2 med viri emisij v Združenem kraljestvu in na Nizozemskem ter skladišči na Norveškem

C. SEZNAMI ‚PROJEKTOV, KI NE ŠTEJEJO VEČ ZA PROJEKTE SKUPNEGA INTERESA‘ IN ‚PROJEKTOV, KI SO ZDAJ SESTAVNI DEL DRUGIH PROJEKTOV SKUPNEGA INTERESA‘

(1) Prednostni koridor – Omrežje v severnih morjih (‚OSM‘)

Številke projektov skupnega interesa za projekte, ki ne štejejo več za projekte skupnega interesa

1.1.3

1.2

1.5

1.9.2

1.9.3

1.9.4

1.9.5

1.9.6

1.11.1

1.11.2

1.11.3

1.11.4

(2) Prednostni koridor – Elektroenergetske povezave med severom in jugom v zahodni Evropi (‚PSJ Zahod – elektrika‘)

Številke projektov skupnega interesa za projekte, ki ne štejejo več za projekte skupnega interesa

2.2.2

2.2.3

2.3.1

2.3.2

2.5.2

2.6

2.8

2.11.1

2.11.2

2.11.3

2.12

2.15.2

2.15.3

2.15.4

2.16.2

2.19

2.20

2.21

2.22

2.25.1

2.25.2

2.26

Projekti, ki so zdaj sestavni del drugih projektov skupnega interesa
Prvotna številka projekta skupnega interesa	Številka projekta skupnega interesa, v katerega je projekt bil vključen
2.1	3.1.4

(3) Prednostni koridor – Elektroenergetske povezave med severom in jugom v srednjevzhodni in južni Evropi (‚PSJ Vzhod – elektrika‘)

Številke projektov skupnega interesa za projekte, ki ne štejejo več za projekte skupnega interesa

3.1.3

3.2.1

3.2.3

3.3

3.5.1

3.5.2

3.6.1

3.6.2

3.8.2

3.8.3

3.8.6

3.9.2

3.9.3

3.9.4

3.13

3.14.1

3.15.1

3.15.2

3.16.2

3.16.3

3.18.1

3.18.2

3.19.2

3.19.3

3.20.1

3.20.2

3.25

3.26

Projekti, ki so zdaj sestavni del drugih projektov skupnega interesa
Prvotna številka projekta skupnega interesa	Številka projekta skupnega interesa, v katerega je projekt bil vključen
3.19.1	3.22.5

(4) Prednostni koridor – Načrt medsebojnega povezovanja na baltskem trgu energije (‚NMPBTE – elektrika‘)

Številke projektov skupnega interesa za projekte, ki ne štejejo več za projekte skupnega interesa

4.5.1

4.5.3

4.5.4

4.5.5

4.8.6

Projekti, ki so zdaj sestavni del drugih projektov skupnega interesa
Prvotna številka projekta skupnega interesa	Številka projekta skupnega interesa, v katerega je projekt bil vključen
4.3	4.8.9
4.9	4.8.9

(5) Prednostni koridor – Plinske povezave med severom in jugom v zahodni Evropi (‚PSJ Zahod – plin‘)

Številke projektov skupnega interesa za projekte, ki ne štejejo več za projekte skupnega interesa

5.2

5.6

5.7.1

5.7.2

5.9

5.12

5.13

5.14

5.15.1

5.15.2

5.15.3

5.15.4

5.15.5

5.16

5.17.1

5.17.2

5.18

5.20

Projekti, ki so zdaj sestavni del drugih projektov skupnega interesa
Prvotna številka projekta skupnega interesa	Številka projekta skupnega interesa, v katerega je projekt bil vključen
5.8.1	5.5.2
5.8.2	5.5.2

(6) Prednostni koridor – Plinske povezave med severom in jugom v srednjevzhodni in jugovzhodni Evropi (‚PSJ Vzhod – plin‘)

Številke projektov skupnega interesa za projekte, ki ne štejejo več za projekte skupnega interesa

6.3

6.5.3

6.5.4

6.7

6.8.3

6.9.2

6.9.3

6.11

6.12

6.16

6.17

6.19

6.20.1

6.20.5

6.21

6.22.1

6.22.2

6.25.2

Projekti, ki so zdaj sestavni del drugih projektov skupnega interesa
Prvotna številka projekta skupnega interesa	Številka projekta skupnega interesa, v katerega je projekt bil vključen
6.1.1	6.2.10
6.1.2	6.2.11
6.1.3	6.2.11
6.1.4	6.2.11
6.1.5	6.2.11
6.1.6	6.2.11
6.1.7	6.2.11
6.1.8	6.2.2
6.1.9	6.2.11
6.1.10	6.2.2
6.1.11	6.2.2
6.1.12	6.2.12
6.2.3	6.2.2
6.2.4	6.2.2
6.2.5	6.2.2
6.2.6	6.2.2
6.2.7	6.2.2
6.2.8	6.2.2
6.2.9	6.2.2
6.5.2	6.5.6
6.6	6.26.1
6.8.4	6.25.4
6.13.1	6.24.4
6.13.2	6.24.4
6.13.3	6.24.4
6.14	6.24.1
6.15.1	6.24.10
6.15.2	6.24.10
6.18	7.3.4
6.24.2	6.24.1
6.24.3	6.24.1
6.24.5	6.24.4
6.24.6	6.24.4
6.24.7	6.24.4
6.24.8	6.24.4
6.24.9	6.24.4
6.25.3	6.24.10
6.26.2	6.26.1
6.26.3	6.26.1
6.26.4	6.26.1
6.26.5	6.26.1
6.26.6	6.26.1

(7) Prednostni koridor – Južni plinski koridor (‚JPK‘)

Številke projektov skupnega interesa za projekte, ki ne štejejo več za projekte skupnega interesa

7.1.2

7.1.5

7.1.7

7.2.1

7.2.2

7.2.3

7.4.1

7.4.2

Projekti, ki so zdaj sestavni del drugih projektov skupnega interesa
Prvotna številka projekta skupnega interesa	Številka projekta skupnega interesa, v katerega je projekt bil vključen
7.1.6	7.1.3
7.1.4	7.3.3
7.3.2	7.5

(8) Prednostni koridor – Načrt medsebojnega povezovanja na baltskem trgu energije na področju plina (‚NMPBTE – plin‘)

Številke projektov skupnega interesa za projekte, ki ne štejejo več za projekte skupnega interesa

8.1.2.1

8.1.2.2

8.1.2.3

8.1.2.4

8.2.3

8.4

8.8

(9) Prednostni koridor – Naftovodi v srednjevzhodni Evropi (‚NV‘)

Številke projektov skupnega interesa za projekte, ki ne štejejo več za projekte skupnega interesa

9.3

(10) Prednostno tematsko področje – Uvedba pametnih omrežij

Številke projektov skupnega interesa za projekte, ki ne štejejo več za projekte skupnega interesa

10.1

10.2

(11) Prednostno tematsko področje – Elektroenergetske avtoceste

Številke projektov skupnega interesa za projekte, ki ne štejejo več za projekte skupnega interesa

1.5

“

(1) Realizacija povezave BACI kot projekt skupnega interesa bo odvisna od izida pilotnega projekta ‚Trading Regional Upgrade‘.

6.4.2018

Uradni list Evropske unije

L 90/66

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/545

z dne 4. aprila 2018

o določitvi praktičnih ureditev za dovoljenja za železniška vozila in postopek izdaje dovoljenj za tip železniških vozil v skladu z Direktivo (EU) 2016/797 Evropskega parlamenta in Sveta

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive (EU) 2016/797 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o interoperabilnosti železniškega sistema v Evropski uniji (1), zlasti člena 21(9) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

S praktičnimi ureditvami za postopek izdaje dovoljenj za vozila iz Direktive (EU) 2016/797 bi se morali zmanjšati zapletenost, skrajšati trajanje in znižati stroški postopka izdaje dovoljenj za vozila ter zagotoviti enotni pogoji za harmonizacijo dovoljenj za tip vozil in/ali dovoljenj za dajanje vozil na trg v Uniji, poleg tega bi se moralo spodbujati sodelovanje med vsemi stranmi, ki sodelujejo v postopku izdaje dovoljenj za vozila. Da bi se skrajšalo trajanje in znižali stroški postopka izdaje dovoljenj za vozila, bi bilo treba zagotoviti, da so roki v praksi čim krajši.

(2)

Ob upoštevanju izkušenj, ki so jih nacionalni varnostni organi pridobili pri postopku izdaje dovoljenj in pripravi dogovorov o sodelovanju iz člena 21(14) Direktive (EU) 2016/797, je zgodnji stik s prosilcem v obliki usklajevanja (v nadaljnjem besedilu: predhodno sodelovanje) priznan kot dobra praksa za spodbujanje vzpostavitve odnosa med stranmi, vključenimi v postopek izdaje dovoljenj za vozila. Tako predhodno sodelovanje bi bilo treba ponuditi pred predložitvijo vloge za dovoljenje za tip vozila in/ali dovoljenje za dajanje vozila na trg, da bi se subjektu za izdajo dovoljenj in zadevnim nacionalnim varnostnim organom za področje uporabe omogočilo, da se seznanijo s projektom. Da bi se prosilec seznanil s tem, kaj lahko pričakuje, bi bilo treba v okviru navedenega predhodnega sodelovanja prosilcu pojasniti pravila, ki se uporabljajo, mu zagotoviti podrobnosti o postopku izdaje dovoljenj za vozila, vključno s postopkom odločanja, ter preveriti, ali je prosilec prejel dovolj informacij. Prosilec mora zagotoviti, da so ob predložitvi vloge za dovoljenje za tip vozila in/ali vloge za dovoljenje za dajanje vozila na trg izpolnjene vse zahteve. Pri izpolnjevanju dolžnosti mu pomagajo drugi subjekti, kot so organi za ocenjevanje skladnosti, dobavitelji in ponudniki storitev.

(3)

Da bi se zagotovila ekonomija obsega in zmanjšalo upravno breme, bi moralo dovoljenje za tip vozila prosilcu omogočiti, da proizvede več vozil iste zasnove, in olajšati pridobitev dovoljenja zanje. Tip vozila opredeljuje zasnovo, ki se bo uporabila za vsa vozila, ki ustrezajo temu tipu. Pri vsakem novem tipu vozila bi bilo treba upoštevati postopek izdaje dovoljenj, nov tip pa bi se lahko ustvaril le, če je dovoljen.

(4)	Uvesti bi bilo treba pojma varianta in izvedenka tipa vozila, da se omogoči opredelitev možnosti za konfiguracijo ali spremembe med življenjskim ciklom vozila obstoječega tipa, pri čemer bi bila razlika med njimi ta, da bi bilo za variante potrebno dovoljenje, za izvedenke pa ne.

(5)

Zaradi zagotavljanja, da tip vozila čez čas še vedno izpolnjuje zahteve in da se vse spremembe zasnove, ki vplivajo na osnovne značilnosti zasnove, izrazijo kot nove variante in/ali izvedenke tipa vozila, bi bilo treba uporabiti postopek upravljanja konfiguracije tipa vozila. Subjekt, odgovoren za upravljanje konfiguracije tipa vozila, je prosilec, ki je prejel dovoljenje za tip vozila.

(6)	Kar zadeva vozila, mora biti postopek upravljanja konfiguracije omejen na spremembe, ki se ne upravljajo s postopkom upravljanja konfiguracije dovoljenega tipa vozila.

(7)

Agencija Evropske unije za železnice (v nadaljnjem besedilu: Agencija) bi morala pripraviti smernice, v katerih so opisane in po potrebi pojasnjene zahteve iz te uredbe. Te smernice bi bilo treba posodabljati, objaviti in brezplačno dati na voljo javnosti. Da bi se uskladil pristop k izmenjavi in evidentiranju informacij prek točke „vse na enem mestu“ iz člena 12 Uredbe (EU) 2016/796 Evropskega parlamenta in Sveta (2), bi morali biti v smernice vključeni tudi vzorci predlog, ki bi jih Agencija pripravila v sodelovanju z nacionalnimi varnostnimi organi.

(8)	Agencija in nacionalni varnostni organi bi morali za zagotovitev, da so izpolnjene zahteve postopka izdaje dovoljenj za vozila, izvajati notranje ureditve ali postopke.

(9)

Ker se izmenjava izkušenj šteje za dobro prakso, bi bilo treba nacionalne varnostne organe in Agencijo spodbujati, da si izmenjajo vse povezane pomembne informacije. Da bi se zagotovila taka storitev, bi morala Agencija vzpostaviti protokol in postopke za evidentiranje in izmenjavo informacij med Agencijo in nacionalnimi varnostnimi organi.

(10)	Da se ocenjevanje ne bi podvajalo ter da bi se zmanjšalo upravno breme in znižali stroški za prosilca, bi morali Agencija in nacionalni varnostni organi upoštevati dogovore o sodelovanju in večstranske dogovore, sklenjene v skladu s členom 21(14) in (15) Direktive (EU) 2016/797, kjer je primerno.

(11)

Agencija in nacionalni varnostni organi bi morali vse ustrezne podatke in utemeljene razloge za odločitev evidentirati prek točke „vse na enem mestu“, da se utemeljijo odločitve v vsaki fazi postopka izdaje dovoljenj za vozila. Če imajo Agencija in nacionalni varnostni organi za namene ocenjevanja svoje sisteme za upravljanje informacij, bi morali zagotoviti, da se iz istih razlogov vse ustrezne informacije prenesejo na točko „vse na enem mestu“. Da bi se olajšala komunikacija med zainteresiranimi stranmi, bi bilo treba s smernicami Agencije in nacionalnih varnostnih organov zagotoviti praktične ureditve za tista sporočila, ki niso pomembna za postopek odločanja in jih zato ni treba predložiti prek točke „vse na enem mestu“.

(12)

Kadar je predvideno področje uporabe za tip vozila omejeno na omrežje ali omrežja v eni državi članici, dovoljenje velja za vozila, ki potujejo do postaj sosednjih držav članic s podobnimi značilnostmi omrežja, če so te postaje blizu meje, ne da bi bila potrebna razširitev področja uporabe. V takem primeru lahko prosilec svojo vlogo za dovoljenje za tip vozila in/ali dovoljenje za dajanje vozila na trg predloži Agenciji ali nacionalnemu varnostnemu organu. Kadar kot subjekt za izdajo dovoljenj deluje Agencija, se mora posvetovati z ustreznimi nacionalnimi varnostnimi organi v skladu s členom 21(8) Direktive (EU) 2016/797 in upoštevati ustrezne čezmejne dogovore.

(13)

Kadar kot subjekt za izdajo dovoljenj deluje Agencija, bi moral imeti prosilec – brez poseganja v določbe točke 2.6 Priloge IV k Direktivi (EU) 2016/797 – pravico, da svojo vlogo Agenciji predloži v enem od uradnih jezikov Unije. Nacionalni varnostni organi bi morali imeti med ocenjevanjem pravico, da dokumente v zvezi z oceno Agenciji predložijo v jeziku svoje države članice, ne da bi jim bilo treba zagotoviti njihov prevod.

(14)

Agencija in nacionalni varnostni organi bi morali razviti notranje ureditve ali postopke za upravljanje izdaje dovoljenj za tip vozil in/ali dovoljenj za dajanje vozil na trg, da bi se zmanjšalo upravno breme in znižali stroški za prosilca. V zvezi s tem bi moral imeti prosilec možnost, da v dokumentaciji vloge predloži kopije dokumentov. Izvirniki bi morali biti na voljo Agenciji in nacionalnim varnostnim organom za preverjanje po izdaji dovoljenja za tip vozil in/ali dovoljenja za dajanje vozila na trg.

(15)

Uskladiti je treba kategorizacijo težav v postopku ocenjevanja, s čimer se zagotovi, da prosilec razume resnost vseh težav, na katere opozori Agencija ali nacionalni varnostni organ. Navedena kategorizacija je pomembna zlasti, kadar je v postopek vključenih več nacionalnih varnostnih organov. Da bi se olajšal postopek izdaje dovoljenj za vozila in zmanjšalo upravno breme v primerih, kadar ni veljavnih nacionalnih predpisov, bi moralo biti posvetovanje Agencije z zadevnimi nacionalnimi varnostnimi organi za področje uporabe omejeno na preverjanje, ali je za zadevno državo članico opredeljeno pravilno področje uporabe. Kadar tehnične specifikacije za interoperabilnost (v nadaljnjem besedilu: TSI) vsebujejo posebne določbe, bi moralo področje uporabe zajemati celotno omrežje Unije in zadoščati bi morala preverjanja, ki jih izvede Agencija.

(16)	Vozila in tipi vozil ostanejo dovoljeni v skladu s členom 54(2) Direktive (EU) 2016/797 brez poseganja v člen 21(12) in člen 24(3) navedene direktive. V primeru obnove ali posodobitve navedenih vozil se določbe te uredbe uporabljajo v skladu s členom 21(12) Direktive (EU) 2016/797.

(17)

V skladu s členom 54(4) Direktive (EU) 2016/797 se bo novi postopek izdaje dovoljenj za vozila uporabljal od 16. junija 2019. Pri tem imajo države članice možnost, da Agencijo in Komisijo v skladu s členom 57(2) navedene direktive uradno obvestijo o podaljšanju prehodnega obdobja, nato pa lahko še naprej, tj. do 16. junija 2020, izdajajo dovoljenja za tip vozil in/ali dovoljenja za dajanje vozil na trg v skladu z Direktivo 2008/57/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3). Med 16. junijem 2019 in 15. junijem 2020 bi lahko soobstajali dve različni pravni ureditvi z različnimi subjekti za izdajo dovoljenj. Zato je treba pojasniti, kako bi se moral novi postopek uporabljati poleg starega, kadar predvideno področje uporabe vključuje eno ali več navedenih držav članic.

(18)

Kadar nacionalni varnostni organ ugotovi, da ne bo mogel izdati dovoljenja za tip vozila in/ali dovoljenja za dajanje vozila na trg v skladu z Direktivo 2008/57/ES pred 16. junijem 2019 ali 16. junijem 2020 v zvezi s tistimi državami članicami, ki so Agencijo in Komisijo uradno obvestile v skladu s členom 57(2) Direktive (EU) 2016/797, bi morala Agencija, kadar deluje kot subjekt za izdajo dovoljenj, sprejeti rezultate ocenjevanja nacionalnega varnostnega organa, da bi se preprečili podvajanje ocenjevanja ter dodatno breme in morebitna zamuda za prosilca.

(19)

Da bi se olajšalo dajanje vozil na trg in zmanjšala upravna bremena, bi bilo treba dovoljenje za tip vozila in/ali dovoljenje za dajanje vozila na trg, ki ga izda Agencija, priznati kot enakovredno dovoljenju za tip vozila iz člena 26 Direktive 2008/57/ES in dovoljenju za začetek obratovanja vozil iz členov 22 in 24 Direktive 2008/57/ES.

(20)	V TSI v skladu s členom 4(3)(f) Direktive (EU) 2016/797 in nacionalnih predpisih bi moral biti predviden postopen prehod, zlasti ob upoštevanju projektov v poznejši fazi razvoja, kakor so opredeljeni v členu 2(23) Direktive (EU) 2016/797.

(21)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega v skladu s členom 21 Direktive Sveta 96/48/ES (4) –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE 1

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

1. Ta uredba določa zahteve, ki jih morajo izpolnjevati:

(a)	prosilec, kadar prek točke „vse na enem mestu“ iz člena 12 Uredbe (EU) 2016/796 Evropskega parlamenta in Sveta predloži vlogo za dovoljenje za tip vozila in/ali dovoljenje za dajanje vozila na trg;

(b)	Agencija in nacionalni varnostni organi pri obdelavi vloge za dovoljenje za tip vozila in/ali dovoljenje za dajanje vozila na trg in v zvezi s predhodnim sodelovanjem;

(c)	subjekt za izdajo dovoljenj pri odločanju o izdaji dovoljenj za tip vozil in/ali dovoljenj za dajanje vozil na trg;

(d)	upravljavci infrastrukture pri zagotavljanju pogojev za izvajanje poskusnih obratovanj v njihovih omrežjih in informacij za dovoljenje za vozilo v zvezi s področjem uporabe.

2. Ta uredba se uporablja brez poseganja v člen 21(16) in (17) Direktive (EU) 2016/797.

Člen 2

Opredelitve pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)	„subjekt za izdajo dovoljenj“ pomeni subjekt, ki izda dovoljenje za tip vozila in/ali dovoljenje za dajanje vozila na trg;

(2)	„osnovne značilnosti zasnove“ pomenijo parametre, ki se uporabijo za opredelitev tipa vozila, kot je naveden v izdanem dovoljenju za tip vozila in evidentiran v evropskem registru dovoljenih tipov vozil;

(3)

„upravljanje konfiguracije“ pomeni sistematičen organizacijski, tehnični in upravni postopek, vzpostavljen v celotnem življenjskem ciklu vozila in/ali tipa vozila, s katerim se zagotovi, da se vzpostavita in ohranita doslednost dokumentacije in sledljivost sprememb, tako da:

(a)	so izpolnjene zahteve iz ustreznega prava Unije in nacionalnih predpisov,

(b)	se spremembe nadzorujejo in dokumentirajo v tehnični dokumentaciji ali dokumentaciji, ki je priložena izdanemu dovoljenju,

(c)	so informacije in podatki posodobljeni in točni,

(d)	so zadevne strani po potrebi obveščene o spremembah;

(4)

„datum prejema vloge“ pomeni:

(a)	kadar kot subjekt za izdajo dovoljenj deluje Agencija, prvi delovni dan, ki je skupen Agenciji in nacionalnim varnostnim organom, ki jih zadeva predvideno področje uporabe, po datumu potrditve prejema vloge,

(b)	kadar kot subjekt za izdajo dovoljenj deluje nacionalni varnostni organ, prvi delovni dan v zadevni državi članici po datumu potrditve prejema vloge;

(5)	„subjekt za upravljanje sprememb“ pomeni imetnika dovoljenja za tip vozila oziroma imetnika ali subjekt, ki ga pooblasti imetnik dovoljenja;

(6)	„imetnik dovoljenja za tip vozila“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki je zaprosila za dovoljenje za tip vozila in ga je prejela, ali njenega pravnega naslednika;

(7)	„upravičeni dvom“ pomeni zadevo, kategorizirano kot „tip 4“ v skladu s členom 41(1)(d), z utemeljitvijo in dokazilom, pri čemer so ta dvom izrazili subjekt za izdajo dovoljenj in/ali nacionalni varnostni organi za področje uporabe v zvezi z informacijami, ki jih je prosilec navedel v svoji vlogi;

(8)

„nacionalni varnostni organ za področje uporabe“ pomeni nacionalni varnostni organ, ko opravlja eno ali več od naslednjih nalog:

(a)	izvede oceno iz člena 21(5)(b) Direktive (EU) 2016/797,

(b)	opravi posvetovanje, zahtevano v členu 21(8) Direktive (EU) 2016/797;

(c)	po potrebi izda začasna dovoljenja za uporabo vozila v omrežju za namene poskusnega obratovanja in sprejme ukrepe za zagotavljanje, da se lahko poskusno obratovanje v omrežju izvede v skladu s členom 21(3) Direktive (EU) 2016/797;

(9)	„predhodno sodelovanje“ pomeni postopkovno fazo pred predložitvijo vloge za pridobitev dovoljenja, ki se izvede na zahtevo prosilca;

(10)	„podlaga za predhodno sodelovanje“ pomeni mnenje subjekta za izdajo dovoljenj in zadevnih nacionalnih varnostnih organov za področje uporabe o dokumentaciji o predhodnem sodelovanju;

(11)	„zajem zahtev“ pomeni postopek opredelitve, dodelitve, izvajanja in potrditve zahtev, ki ga izvede prosilec, da se zagotovi izpolnjevanje ustreznih zahtev Unije in nacionalnih zahtev. Zajem zahtev se lahko vključi v postopke razvoja proizvoda;

(12)	„varna vključitev“ pomeni izpolnitev bistvene zahteve glede varnosti, kot je določena v Prilogi III k Direktivi (EU) 2016/797, pri združevanju delov v povezano celoto, kot je vozilo ali podsistem, ter med vozilom in omrežjem v zvezi s tehnično združljivostjo;

(13)

„varianta tipa vozila“ pomeni možnost za konfiguracijo tipa vozila, ki se ugotovi med prvo pridobitvijo dovoljenja za tip vozila v skladu s členom 24(1), ali spremembe obstoječega tipa vozila med njegovim življenjskim ciklom, zaradi katerih je potrebno novo dovoljenje za tip vozila v skladu s členom 24(1) in členom 21(12) Direktive (EU) 2016/797;

(14)

„izvedenka tipa vozila“ pomeni možnost za konfiguracijo tipa ali variante tipa vozila ali spremembe obstoječega tipa ali variante tipa med njegovim življenjskim ciklom, ki je ustvarjena, da izraža spremembe osnovnih značilnosti zasnove, zaradi katerih ni potrebno novo dovoljenje za tip vozila v skladu s členom 24(1) in členom 21(12) Direktive (EU) 2016/797;

(15)

„dovoljenje za dajanje vozila na trg“ pomeni odločitev, ki jo subjekt za izdajo dovoljenj izda na podlagi razumnega zagotovila, da so prosilec in subjekti, ki so vključeni v zasnovo, proizvodnjo, verifikacijo in potrditev vozila, izpolnili svoje zadevne obveznosti in odgovornosti, da bi zagotovili skladnost z bistvenimi zahtevami zakonodaje, ki se uporablja, ali zagotovili skladnost z dovoljenim tipom, ki omogoča, da se vozilo lahko da na trg in varno uporablja na področju uporabe v skladu s pogoji uporabe in po potrebi drugimi omejitvami, navedenimi v dovoljenju za vozilo in dovoljenju za tip vozila;

(16)

„dovoljenje za tip vozila“ pomeni odločitev, ki jo subjekt za izdajo dovoljenj izda na podlagi razumnega zagotovila, da so prosilec in subjekti, ki so vključeni v zasnovo, proizvodnjo, verifikacijo in potrditev vozila, izpolnili svoje obveznosti in odgovornosti, da bi zagotovili skladnost z bistvenimi zahtevami zakonodaje, ki se uporablja, ter omogoča, da se vozilo, proizvedeno v skladu s to zasnovo, lahko da na trg in varno uporablja na področju uporabe tipa vozila v skladu s pogoji uporabe vozila in po potrebi drugimi omejitvami, ki so navedeni v dovoljenju za tip vozila in se uporabljajo za vsa vozila, dovoljena v skladu s tem tipom;

(17)	„zadevni datum“ pomeni 16. junij 2019, razen kar zadeva države članice, ki so v skladu s členom 57(2) Direktive (EU) 2016/797 Agencijo in Komisijo uradno obvestile, da so podaljšale obdobje za prenos navedene direktive, za katere zadevni datum pomeni 16. junij 2020.

Člen 3

Odgovornosti prosilca

Prosilec svojo vlogo za dovoljenje za tip vozila in/ali dovoljenje za dajanje vozila na trg predloži v skladu z določbami te uredbe.

Prosilec mora zagotoviti, da so pri predložitvi vloge za dovoljenje za tip vozila in/ali vloge za dovoljenje za dajanje vozila na trg opredeljene in izpolnjene ustrezne zahteve iz zakonodaje, ki se uporablja.

Člen 4

Odgovornosti subjekta za izdajo dovoljenj

1. Subjekt za izdajo dovoljenj izda dovoljenje za tip vozila in/ali dovoljenje za dajanje vozila na trg (v nadaljnjem besedilu skupaj: dovoljenji) v skladu s členi 21, 24 in 25 Direktive (EU) 2016/797 ter odločbami te uredbe.

2. Subjekt za izdajo dovoljenj za namene izdaje ali zavrnitve dovoljenja:

(a)	usklajuje dodeljevanje nalog zadevnim stranem in oblikovanje ureditev sodelovanja med njimi;

(b)	prouči dokumentacijo vloge, da lahko razumno zagotovi, da je tip vozila in/ali vozilo v skladu z zakonodajo, ki se uporablja;

(c)	zbere vso podporno dokumentacijo, rezultate vseh ustreznih presoj in utemeljene razloge za svojo odločitev o izdaji ali zavrnitvi izdaje dovoljenja, v skladu s to uredbo.

3. Kadar kot subjekt za izdajo dovoljenj deluje Agencija, usklajuje dejavnosti nacionalnih varnostnih organov za področje uporabe, povezane z izdajo dovoljenja za tip vozil in/ali dovoljenja za dajanje vozila na trg.

4. Subjekt za izdajo dovoljenj na zahtevo prosilca zagotovi predhodno sodelovanje.

5. Subjekt za izdajo dovoljenj svoje naloge opravlja na odprt, nediskriminatoren in pregleden način, uporabi strokovno presojo, odloča nepristransko in sorazmerno ter navede utemeljene razloge za vsako odločitev.

6. Subjekt za izdajo dovoljenj vzpostavi notranje ureditve ali postopke za upravljanje izdaje dovoljenja za tip vozila in/ali dovoljenja za dajanje vozil na trg. Pri navedenih ureditvah ali postopkih se upoštevajo dogovori iz člena 21(14) Direktive (EU) 2016/797 in, kadar je to primerno, večstranski dogovori iz člena 21(15) Direktive (EU) 2016/797.

7. Kadar prosilec na podlagi člena 5(2) navede, da se je vplivalo na veljavnost dovoljenja za tip, subjekt za izdajo dovoljenj ustrezno posodobi evropski register dovoljenih tipov vozil.

8. Kadar prosilec v svoji vlogi navede, da predvideno področje uporabe vozil ali tipa vozil vključuje postaje sosednjih držav članic s podobnimi značilnostmi omrežja, če so te postaje blizu meje, subjekt za izdajo dovoljenj:

(a)	pred izdajo dovoljenja za tip vozila in/ali dovoljenja za vozilo od nacionalnih varnostnih organov sosednjih držav članic prejme potrdilo, da so izpolnjeni ustrezni priglašeni nacionalni predpisi in obveznosti v zvezi z ustreznimi čezmejnimi dogovori, in

(b)	v izdanem dovoljenju navede, da dovoljenje za tip vozila in/ali dovoljenje za vozilo velja tudi za take postaje brez razširitve področja uporabe.

Člen 5

Odgovornosti imetnika dovoljenja za tip vozila

1. Imetnik dovoljenja za tip vozila je odgovoren za upravljanje konfiguracije tipa vozila in spremno dokumentacijo za odločitev, izdano v skladu s členom 46.

2. Imetnik dovoljenja za tip vozila brez poseganja v člena 53 in 54 v okviru upravljanja konfiguracije tipa vozila subjekt za izdajo dovoljenj, ki je izdal dovoljenje za tip vozila, obvesti o vseh spremembah prava Unije, ki vplivajo na veljavnost dovoljenja za tip.

Člen 6

Odgovornosti upravljavca infrastrukture

1. Na področju uporabe so odgovornosti upravljavca infrastrukture v okviru dovoljenja za tip vozila in/ali dovoljenja za dajanje vozila na trg na podlagi informacij, ki jih prosilec predloži v skladu s členom 18, omejene na opredelitev in zagotavljanje:

(a)	obratovalnih pogojev, ki veljajo za uporabo vozila v omrežju za namene poskusnega obratovanja;

(b)	potrebnih ukrepov, ki jih je treba sprejeti glede infrastrukture, da se zagotovi varno in zanesljivo obratovanje med poskusnim obratovanjem v omrežju;

(c)	ukrepov v zvezi z infrastrukturnimi napravami, ki so potrebni za izvajanje poskusnega obratovanja v omrežju.

2. Zadevni upravljavci infrastrukture za področje uporabe:

(a)	pomagajo prosilcu v zvezi s pogoji za uporabo vozila v omrežju za namene poskusnega obratovanja;

(b)	nediskriminatorno zagotovijo informacije o infrastrukturi za uporabo vozila v omrežju za namene poskusnega obratovanja;

(c)	na podlagi informacij, ki jih predloži prosilec, opredelijo in zagotovijo pogoje in ukrepe za uporabo vozila v omrežju za namene poskusnega obratovanja v zadevnem roku iz člena 21(3) in (5) Direktive (EU) 2016/797;

(d)	v dogovoru s prosilcem sodelujejo v predhodnem sodelovanju.

Člen 7

Odgovornosti nacionalnih varnostnih organov za področje uporabe

1. Nacionalni varnostni organi za področje uporabe so za namene izdaje dovoljenja za tip vozila in/ali dovoljenja za dajanje vozila na trg odgovorni:

(a)	za svoj del ocene v skladu s členom 40;

(b)	za izdajo dokumentacije o oceni subjektu za izdajo dovoljenj v skladu s členom 40(6).

2. Nacionalni varnostni organi za področje uporabe pri izvajanju svojih odgovornosti svoje naloge opravljajo na odprt, nediskriminatoren in pregleden način, na podlagi strokovne presoje, odločajo nepristransko in sorazmerno ter navedejo utemeljene razloge za sprejete sklepe.

3. Zadevni nacionalni varnostni organi za področje uporabe na zahtevo prosilca zagotovijo predhodno sodelovanje.

4. Nacionalni varnostni organi za področje uporabe z Agencijo in vsemi drugimi nacionalnimi varnostnimi organi izmenjajo vse informacije, ki izhajajo iz izmenjave izkušenj v zvezi s tehničnimi in operativnimi zadevami, ki bi lahko bile pomembne za izdajo dovoljenj za tip vozil in/ali dovoljenj za dajanje vozil na trg, kot so:

(a)	informacije, prejete v skladu s členom 4(5)(b) Direktive (EU) 2016/798;

(b)	neizpolnjevanje bistvenih zahtev, zaradi česar je morda treba dovoljenje spremeniti ali razveljaviti v skladu s členom 26 Direktive (EU) 2016/797;

(c)	pomanjkljivosti v TSI v skladu s členom 6 Direktive (EU) 2016/797.

5. Nacionalni varnostni organi za področje uporabe vzpostavijo notranje ureditve ali postopke za upravljanje izdaje dovoljenja za tip vozila in/ali dovoljenja za dajanje vozil na trg. Pri navedenih ureditvah ali postopkih se upoštevajo dogovori iz člena 21(14) Direktive (EU) 2016/797 in, kadar je to primerno, večstranski dogovori iz člena 21(15) Direktive (EU) 2016/797.

6. Nacionalni varnostni organi za področje uporabe pripravijo, objavijo in posodabljajo smernice, v katerih so opisani njihova jezikovna politika, smernice o komunikaciji in postopek za začasno dovoljenje, kadar se zahtevajo v skladu z nacionalnim pravnim okvirom, ter jih dajo brezplačno na voljo javnosti.

Člen 8

Odgovornosti Agencije

1. Agencija pripravi, objavi in posodablja smernice, v katerih so opisane in pojasnjene zahteve iz te uredbe, ter jih brezplačno da na voljo javnosti v vseh uradnih jezikih Unije. Smernice vključujejo tudi vzorce predlog, ki jih lahko subjekt za izdajo dovoljenj in nacionalni varnostni organi za področje uporabe uporabijo za izmenjavo in evidentiranje informacij ter vzorce predlog za vlogo, ki jih lahko uporabi prosilec.

2. Agencija vzpostavi protokol in postopke za evidentiranje in izmenjavo informacij iz člena 7(4). Druge strani, ki jih informacije zadevajo ali se nanje nanašajo, lahko imajo dostop do ustreznih informacij, če je zagotovljena zaupnost informacij.

Člen 9

Uporaba dovoljenega vozila

Prevoznik v železniškem prometu ali upravljavec infrastrukture lahko po izvedbi preverjanj iz člena 23 Direktive (EU) 2016/797 uporabi vozilo na področju uporabe, v skladu s pogoji za uporabo vozila in drugimi omejitvami, ki so navedene v dovoljenju za tip vozila in/ali dovoljenju za dajanje vozila na trg.

Člen 10

Jezik

1. Kadar se dovoljenje za tip vozila in/ali dovoljenje za dajanje vozila na trg izda v skladu z določbami člena 21(5) do (7) Direktive (EU) 2016/797, prosilec:

(a)	predloži vlogo in spremljajočo dokumentacijo v enem od uradnih jezikov Unije;

(b)	na zahtevo prevede dele dokumentacije, ki je priložena vlogi, v skladu s točko 2.6 Priloge IV k Direktivi (EU) 2016/797. V tem primeru jezik, ki ga je treba uporabiti, določi nacionalni varnostni organ in ga navede v smernicah iz člena 7(6).

2. Vsaka odločitev v zvezi z izdajo dovoljenja za tip vozila in/ali dovoljenja za dajanje vozila na trg, ki jo sprejme Agencija, vključno z utemeljenimi razlogi za to odločitev in po potrebi izdanim dovoljenjem za tip vozila in/ali dovoljenjem za dajanje vozila na trg, se predloži v jeziku iz odstavka 1(a).

Člen 11

Postopek izdaje dovoljenj za vozila tramvaj-vlak na enotnem evropskem železniškem območju

1. Države članice lahko za namene dovoljenja za tip vozil tramvaj-vlak in/ali dovoljenja za dajanje vozil tramvaj-vlak na trg, ki naj bi delovala v železniškem sistemu v Uniji, brez poseganja v člen 1 Direktive (EU) 2016/797 in kadar za zadevno vozilo tramvaj-vlak ali tip vozila tramvaj-vlak ne velja nobena tehnična specifikacija za interoperabilnost (v nadaljnjem besedilu: TSI), kot je opisano v členu 1(5)(b) Direktive (EU) 2016/797, uporabijo postopek iz svojega nacionalnega pravnega okvira v zvezi z dovoljenjem za tip vozila tramvaj-vlak in/ali dovoljenjem za dajanje vozil tramvaj-vlak na trg. V takem primeru prosilec v zvezi s postopkom, ki se uporablja za dovoljenje za tip vozila tramvaj-vlak in/ali dovoljenje za dajanje vozila tramvaj-vlak na trg, upošteva nacionalni okvir zadevne države članice.

2. V primeru dovoljenja za tip vozil tramvaj-vlak in/ali dovoljenja za dajanje vozil tramvaj-vlak na trg, ki naj bi delovala v železniškem sistemu v Uniji in so namenjena čezmejnim dejavnostim, in kadar za zadevno vozilo tramvaj-vlak ali tip vozila tramvaj-vlak ne velja nobena TSI, prosilec vloži vlogo pri subjektih za izdajo dovoljenj, ki jih imenujejo zadevne države članice, ki sodelujejo pri izdaji dovoljenja za tip vozil tramvaj-vlak in/ali dovoljenja za dajanje vozil tramvaj-vlak na trg.

3. V drugih primerih se dovoljenje za vozilo tramvaj-vlak in tip vozila tramvaj-vlak s področja uporabe Direktive (EU) 2016/797 izda v skladu s postopkom iz te uredbe.

Člen 12

Čezmejni dogovori

1. Nacionalni varnostni organi na svojem spletišču javno objavijo postopek, ki ga je treba upoštevati v zvezi s čezmejnimi dogovori za dovoljenje, ki zajema postaje v sosednjih državah članicah, v skladu s členom 21(8) Direktive (EU) 2016/797, zlasti:

(a)	vse veljavne čezmejne dogovore med nacionalnimi varnostnimi organi, ki jih je morda treba uporabiti;

(b)	postopek, ki se uporablja, kadar taki čezmejni dogovori niso sklenjeni.

2. Za čezmejni dogovor o postopku izdaje dovoljenja, ki zajema postaje v sosednjih državah članicah v skladu s členom 21(8) Direktive (EU) 2016/797, nacionalni varnostni organi določijo postopek, ki se uporablja, in zagotovijo vsaj naslednje podrobnosti:

(a)	postopkovne faze;

(b)

roke;

(c)	tehnično in geografsko področje uporabe;

(d)	vloge in naloge zadevnih strani ter

(e)	praktične ureditve za posvetovanje z ustreznimi stranmi.

POGLAVJE 2

PRIPRAVA VLOGE

Člen 13

Zajem zahtev

1. V skladu s splošnim ciljem upravljanja opredeljenih tveganj in njihovega zmanjšanja na sprejemljivo raven prosilec pred predložitvijo vloge izvede postopek zajema zahtev, s katerim se zagotovi, da so vse potrebne zahteve glede zasnove vozila v njegovem življenjskem ciklu:

(a)	ustrezno opredeljene;

(b)	dodeljene funkcijam ali podsistemom ali obravnavane s pogoji za uporabo ali drugimi omejitvami ter

(c)	izvedene in potrjene.

2. Zajem zahtev, ki ga izvede prosilec, obsega zlasti naslednje zahteve:

(a)	bistvene zahteve za podsisteme, navedene v členu 3 in opredeljene v Prilogi III k Direktivi (EU) 2016/797;

(b)	tehnično združljivost podsistemov v vozilu;

(c)	varno vključitev podsistemov v vozilu in

(d)	tehnično združljivost vozila z omrežjem na področju uporabe.

3. Prosilec postopek upravljanja s tveganji iz Priloge I k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 402/2013 (5) uporabi kot metodologijo za zajem zahtev glede bistvenih zahtev „varnosti“ v zvezi z vozilom in podsistemi ter za varno vključitev podsistemov pri vidikih, ki niso zajeti v TSI niti v nacionalnih predpisih.

Člen 14

Opredelitev ustreznega dovoljenja

1. Prosilec ustrezno dovoljenje opredeli in izbere med naslednjimi primeri:

(a)	prvo dovoljenje: dovoljenje za tip vozila in/ali dovoljenje za dajanje vozila na trg, ki ga subjekt za izdajo dovoljenj izda za novi tip vozila, vključno z njegovimi variantami in/ali izvedenkami, če obstajajo, in po potrebi prvo vozilo tipa, v skladu s členom 21(1) Direktive (EU) 2016/797;

(b)	obnovljeno dovoljenje za tip vozila: obnovitev dovoljenja za tip vozila v skladu s členom 24(3) Direktive (EU) 2016/797, pri katerem ni potrebna sprememba zasnove tipa vozila;

(c)	razširjeno področje uporabe: dovoljenje za tip vozila in/ali dovoljenje za dajanje vozila na trg, ki ga ustrezni subjekt za izdajo dovoljenj izda za že dovoljeni tip vozila in/ali vozilo, da bi se razširilo področje uporabe brez spremembe zasnove, v skladu s členom 21(13) Direktive (EU) 2016/797;

(d)	novo dovoljenje: dovoljenje za tip vozila in/ali dovoljenje za dajanje vozila na trg, ki ga subjekt za izdajo dovoljenj izda po spremembi že dovoljenega vozila in/ali tipa vozila, v skladu s členom 21(12) ali členom 24(3) Direktive (EU) 2016/797;

(e)

dovoljenje v skladu s tipom: dovoljenje za dajanje vozil na trg za vozilo ali serijo vozil, ki so v skladu z že dovoljenim in veljavnim tipom vozila na podlagi izjave o skladnosti s tistim tipom, v skladu s členom 25(1) Direktive (EU) 2016/797. Kadar je primerno, se jasno opredeli izvedenka tipa vozila in/ali varianta tipa vozila, s katerim so skladni vozilo ali serija vozil.

2. V primeru dovoljenj za tip vozila v skladu s točkama (c) in (d) se prosilec, če je imetnik veljavnega dovoljenja za tip vozila, odloči, ali se bo na podlagi dovoljenja ustvaril:

(a)	nov tip vozila ali

(b)	nova varianta tipa vozila na podlagi obstoječega tipa, na katerem temelji.

Če prosilec ni imetnik veljavnega tipa, se na podlagi dovoljenja ustvari nov tip v skladu s členom 15(4).

3. Prosilec lahko združi:

(a)	vlogo za novo dovoljenje in vlogo za dovoljenje za razširjeno področje uporabe ali

(b)	vlogo za prvo dovoljenje in vlogo za dovoljenje v skladu s tipom.

Roki iz člena 34(1) in (2) se uporabljajo za združeno vlogo. Kadar je primerno, lahko subjekt za izdajo dovoljenj na podlagi te vloge izda več odločitev o dovoljenju.

Člen 15

Spremembe že dovoljenega tipa vozila

1. Vse spremembe dovoljenega tipa vozila se analizirajo in razvrstijo v eno izmed naslednjih kategorij sprememb, zanje pa je potrebno dovoljenje, kot sledi:

(a)	sprememba, ki ne povzroči odstopanja od tehnične dokumentacije, priložene ES-izjavam o verifikaciji podsistemov. V tem primeru organu za presojo skladnosti ni treba izvesti preverjanja, prvotne izjave ES o verifikaciji podsistemov in dovoljenje za tip vozila pa ostanejo veljavni in nespremenjeni;

(b)

sprememba, ki povzroči odstopanje od tehnične dokumentacije, priložene ES-izjavam o verifikaciji podsistemov, zaradi katere so morda potrebni novi pregledi in s tem tudi preverjanje v skladu z veljavnimi moduli za presojo skladnosti, vendar ne vpliva na osnovne značilnosti zasnove tipa vozila in zaradi nje ni potrebno novo dovoljenje v skladu z merili iz člena 21(12) Direktive (EU) 2016/797;

(c)	sprememba osnovnih značilnosti zasnove tipa vozila, zaradi katere ni potrebno novo dovoljenje v skladu z merili iz člena 21(12) Direktive (EU) 2016/797;

(d)	sprememba, zaradi katere je potrebno novo dovoljenje v skladu z merili iz člena 21(12) Direktive (EU) 2016/797.

2. Kadar sprememba spada v odstavek 1(b) ali (c), se posodobi tehnična dokumentacija, ki je priložena ES-izjavam o verifikaciji podsistemov, imetnik dovoljenja za tip vozila pa na zahtevo subjekta za izdajo dovoljenj in/ali nacionalnih varnostnih organov za področje uporabe še naprej daje na razpolago ustrezne informacije.

3. Kadar sprememba spada v odstavek 1(c), imetnik dovoljenja za tip vozila ustvari novo izvedenko tipa vozila ali novo izvedenko variante tipa vozila in subjektu za izdajo dovoljenj predloži ustrezne informacije. Subjekt za izdajo dovoljenj v evropskem registru dovoljenih tipov vozil evidentira novo izvedenko tipa vozila ali novo izvedenko variante tipa vozila v skladu s členom 50.

4. Če subjekt za upravljanje sprememb ni imetnik dovoljenja za tip vozila in so spremembe obstoječega tipa vozila razvrščene kot spremembe iz odstavka 1(b), (c) ali (d), velja:

(a)	ustvari se nov tip vozila;

(b)	subjekt za upravljanje sprememb postane prosilec in

(c)	vloga za dovoljenje za nov tip vozila lahko temelji na obstoječem tipu vozila, prosilec pa lahko izbere dovoljenje iz člena 14(1)(d).

Člen 16

Spremembe že dovoljenega vozila

1. Za spremembe že dovoljenega vozila, ki so povezane z zamenjavo v okviru vzdrževanja in so omejene na nadomestitev komponent pri preventivnem ali korektivnem vzdrževanju vozila z drugimi komponentami, ki imajo enake funkcije in enako delujejo, ni potrebno dovoljenje za dajanje na trg.

2. Vse druge spremembe vozila se analizirajo in razvrstijo v skladu s členom 15(1).

3. Kadar sprememba spada v člen 15(1)(d), subjekt za upravljanje sprememb zahteva novo dovoljenje za dajanje na trg v skladu s členom 14(1)(d).

4. Če subjekt, ki upravlja spremembe že dovoljenega vozila, razvrščene v skladu s členom 15(1)(b) in (c), ni imetnik dovoljenja za tip vozila, ta subjekt:

(a)	prouči odstopanja od tehnične dokumentacije, priložene ES-izjavam o verifikaciji podsistemov;

(b)	preveri, da ni izpolnjeno nobeno merilo iz člena 21(12) Direktive (EU) 2016/797;

(c)	posodobi tehnično dokumentacijo, priloženo ES-izjavam o verifikaciji podsistemov;

(d)	o spremembah obvesti subjekt za izdajo dovoljenj.

To lahko velja za eno vozilo ali več enakih vozil.

Subjekt za izdajo dovoljenj lahko v primeru napačne razvrstitve ali nezadostno utemeljenih informacij v štirih mesecih izda utemeljeno odločitev, s katero zahteva vlogo za dovoljenje.

5. Za vsako spremembo vozila se izvede upravljanje konfiguracije, za katero je odgovoren imetnik ali subjekt, ki ga imetnik pooblasti.

Člen 17

Opredelitev pravil, vključno z neuporabo TSI

1. Prosilec na podlagi odločitve glede dovoljenja v skladu s členom 14 in zajema zahtev iz člena 13 opredeli vsa pravila, ki se uporabljajo, zlasti TSI in nacionalne predpise.

Prosilec tudi prouči in upošteva seznam pomanjkljivosti TSI, ki je objavljen na spletišču Agencije.

V tem primeru prosilec opredeli sprejemljivi način skladnosti, ki ga izda Agencija in ga je treba pri zagotavljanju skladnosti s TSI uporabiti skupaj s TSI za postopek izdaje dovoljenja za tip vozila in/ali dovoljenja za dajanje vozila na trg.

2. Prosilec opredeli vsak primer, v katerem se TSI ne uporabljajo, in svojo vlogo zadevnim državam članicam predloži v skladu z določbami člena 7 Direktive (EU) 2016/797. Kadar se neuporaba TSI nanaša na vozila s področjem uporabe, ki zajema več kot eno državo članico, se morajo subjekt za izdajo dovoljenj in zadevni nacionalni varnostni organi za področje uporabe vozila uskladiti s prosilcem glede alternativnih ukrepov, ki jih je treba sprejeti zaradi spodbujanja končne interoperabilnosti projekta.

3. Kadar nova različica TSI določa prehodne ukrepe, lahko prosilec v prehodnem obdobju že izbere zahteve iz te nove različice navedene TSI, če je v novi različici to izrecno dovoljeno.

4. Kadar se v skladu z odstavkom 3 izberejo zahteve iz novejše različice TSI, velja:

(a)

prosilec lahko zahteve, ki se bodo uporabljale, izbere iz več različic TSI ter:

(i)	utemelji in dokumentira skladnost med sklopi zahtev, izbranih iz več različic TSI, ki se bodo uporabljali;

(ii)	opredeli delni izbor zahtev iz več različic TSI v vlogi za dovoljenje v skladu s Prilogo I,

(iii)

kadar obstaja podlaga za predhodno sodelovanje in kadar je primerno, prosilec od subjekta za izdajo dovoljenj zahteva spremembo ali posodobitev navedene podlage za predhodno sodelovanje za zadevno TSI v skladu z določbami člena 24(4);

(b)	subjekt za izdajo dovoljenj pri oceni vloge preveri popolnost zahtev TSI, ki jih predlaga prosilec;

(c)	prosilcu za navedene zahteve ni treba predložiti zahtevka za neuporabo TSI v skladu s členom 7 Direktive (EU) 2016/797.

5. Kadar to določa zakonodaja države članice, lahko prosilec izbere zahteve iz različnih nacionalnih predpisov na enak način, kakor je določen v odstavku 3 za TSI.

6. Prosilec in priglašeni organ ali organi lahko pred sprejetjem zadevnih TSI v okviru ES-verifikacije skladnosti uporabijo sprejemljive načine skladnosti iz člena 6(3) Direktive (EU) 2016/797.

7. Prosilec in imenovani organ ali organi lahko pri dokazovanju skladnosti z nacionalnimi predpisi uporabijo sprejemljive nacionalne načine skladnosti iz člena 13(2) Direktive (EU) 2016/797.

Člen 18

Navedba in opredelitev ukrepov, potrebnih za uporabo vozila v omrežju za namene poskusnega obratovanja

Prosilec na podlagi nacionalnih predpisov za poskusno obratovanje določi in opredeli ukrepe, ki so potrebni za uporabo vozila v omrežju za namene poskusnega obratovanja.

Člen 19

Začasno dovoljenje za uporabo vozila v omrežju za namene poskusnega obratovanja

1. Začasno dovoljenje za uporabo vozila v omrežju za namene poskusnega obratovanja lahko izda le nacionalni varnostni organ, kadar se to zahteva in je določeno v nacionalnem pravnem okviru zadevne države članice.

2. Nacionalni varnostni organi, ki ocenjujejo vloge za začasno dovoljenje za uporabo vozila v omrežju za namene poskusnega obratovanja, to storijo v skladu z ustreznim nacionalnim pravnim okvirom.

Člen 20

Opredelitev predvidenih pogojev za uporabo vozila in drugih omejitev

Prosilec opredeli predvidene pogoje za uporabo vozila in druge omejitve v zvezi s tipom vozila.

Člen 21

Opredelitev ocen skladnosti

Prosilec opredeli potrebne ocene skladnosti v skladu z določbami Priloge IV k Direktivi (EU) 2016/797.

POGLAVJE 3

PREDHODNO SODELOVANJE

Člen 22

Predhodno sodelovanje

1. Subjekt za izdajo dovoljenj in zadevni nacionalni varnostni organi za področje uporabe na zahtevo prosilca obravnavajo vloge za predhodno sodelovanje, da določijo podlago za predhodno sodelovanje, preden se predloži vloga za dovoljenje za tip vozila in/ali dovoljenje za dajanje vozila na trg. Prosilec vlogo za predhodno sodelovanje uradno predloži prek točke „vse na enem mestu“, priloži pa ji dokumentacijo, ki vsebuje vsaj zahtevane informacije iz člena 23.

2. Rok od izdaje mnenja iz člena 24(2) do predložitve vloge za dovoljenje za tip vozila in/ali dovoljenje za dajanje vozila na trg, ki jo predloži prosilec, ne sme biti daljši od 84 mesecev.

3. Prosilčev izbor glede subjekta za izdajo dovoljenj za predhodno sodelovanje je zavezujoč, dokler:

(a)	prosilec ne predloži zadevne vloge za dovoljenje za tip vozila in/ali dovoljenje za dajanje vozila na trg;

(b)	ne preteče rok od izdaje mnenja iz člena 24(2) do predložitve vloge za dovoljenje za tip vozila in/ali dovoljenje za dajanje vozila na trg, ki jo predloži prosilec, v skladu z odstavkom 2, ali

(c)	prosilec ne zahteva, da se predhodno sodelovanje konča.

4. Kadar želi prosilec med predhodnim sodelovanjem zamenjati subjekt za izdajo dovoljenj, zahteva prekinitev obstoječega predhodnega sodelovanja. Nato lahko pošlje novo vlogo za predhodno sodelovanje novemu subjektu za izdajo dovoljenj.

5. Prosilec lahko vlogo za dovoljenje prek točke „vse na enem mestu“ predloži kadar koli med postopkom predhodnega sodelovanja. V tem primeru se faza predhodnega sodelovanja prekine.

6. V primeru predhodnega sodelovanja se uporabljajo točke iz člena 41 v zvezi z opredelitvijo in razvrstitvijo težav zaradi spremljanja težav, na katere so prosilca opozorili subjekt za izdajo dovoljenj in po potrebi zadevni nacionalni varnostni organi za področje uporabe.

Člen 23

Dokumentacija o predhodnem sodelovanju

Dokumentacija o predhodnem sodelovanju, ki je priložena vlogi za predhodno sodelovanje, vsebuje:

(a)	opis tipa vozila in/ali vozila, za katero naj bi se pridobilo dovoljenje, in kadar je primerno, predvidenih variant in/ali izvedenk ter opis nalog in dejavnosti za njihov razvoj;

(b)	prosilčevo izbiro subjekta za izdajo dovoljenj in dovoljenja ali dovoljenj v skladu s členom 14;

(c)	navedbo predvidenega področja uporabe;

(d)	navedbo predvidenih pogojev za uporabo vozila in drugih omejitev, opredeljenih v skladu s členom 20;

(e)	prosilčevo načrtovanje njegovega dela postopka za izdajo dovoljenja za vozilo, vključno z načrtovanjem, ki zajema poskusno obratovanje v omrežju, kadar je primerno;

(f)	opredelitev metodologije za postopek zajema zahtev v skladu s členom 13;

(g)	seznam predpisov in zahtev, ki jih prosilec opredeli kot tiste, ki jih je treba uporabiti v skladu s členoma 17 in 18;

(h)	seznam opredeljenih ocen skladnosti v skladu s členom 21, vključno z moduli, ki jih je treba uporabiti, in uporabo vmesnih izjav o verifikaciji, kadar je primerno;

(i)	opis praktičnih ureditev za uporabo vozila v omrežju za namene poskusnega obratovanja, kadar je primerno;

(j)	seznam vsebine dokumentacije, ki jo prosilec za dovoljenje za tip vozil in/ali dovoljenje za dajanje vozila na trg namerava predložiti subjektu za izdajo dovoljenj in zadevnim nacionalnim varnostnim organom za področje uporabe;

(k)	predlog v zvezi z jezikom, ki naj bi se uporabljal v postopku za izdajo dovoljenja za vozilo v skladu s členom 10;

(l)

opis organizacije prosilčevega dela postopka za izdajo dovoljenja za vozilo, ki med drugim vključuje kontaktne informacije prosilca, informacije kontaktnih oseb, zahteve za vzpostavitev koordinacije in srečanja s subjektom za izdajo dovoljenj in zadevnimi nacionalnimi varnostnimi organi za področje uporabe.

Člen 24

Podlaga za predhodno sodelovanje

1. Subjekt za izdajo dovoljenj in zadevni nacionalni varnostni organi za področje uporabe v enem mesecu od datuma prejema vloge za predhodno sodelovanje prosilca obvestijo, da je dokumentacija o predhodnem sodelovanju popolna, ali zahtevajo ustrezne dopolnilne informacije in določijo razumen rok za njihovo predložitev.

2. Kadar je prosilec obveščen, da je njegova vloga popolna, subjekt za izdajo dovoljenj in zadevni nacionalni varnostni organi za področje uporabe najpozneje dva meseca po potrditvi, da je vloga popolna, prek točke „vse na enem mestu“ izdajo mnenje o pristopu, ki ga je prosilec predlagal v vlogi za predhodno sodelovanje. Navedeno izdano mnenje je podlaga za predhodno sodelovanje, vključno z določitvijo različice TSI in nacionalnih predpisov, ki jih je treba uporabiti za naknadno vlogo za dovoljenje brez poseganja v odstavek 4.

3. S podlago za predhodno sodelovanje se določi, kateri jezik se bo uporabljal v skladu s členom 10.

4. V primeru sprememb, ki vplivajo na dokumentacijo o predhodnem sodelovanju in so pomembne za podlago za predhodno sodelovanje, prosilec pošlje spremenjeno in posodobljeno vlogo za predhodno sodelovanje, v kateri upošteva le spremembe in povezave z nespremenjenimi deli. To se lahko zgodi v primerih:

(a)	sprememb zasnove ali metodologije ocenjevanja zaradi pomembnih varnostnih vprašanj

(b)	sprememb zakonskih zahtev, zaradi katerih je podlaga za predhodno sodelovanje neveljavna, ali

(c)	vseh sprememb, ki jih prostovoljno uvede prosilec.

5. Subjekt za izdajo dovoljenj in po potrebi zadevni nacionalni varnostni organi za področje uporabe v enem mesecu znova proučijo spremenjeno in posodobljeno vlogo za predhodno sodelovanje ter o njej izdajo mnenje, ki ga evidentirajo v spremenjeni in posodobljeni podlagi za predhodno sodelovanje.

POGLAVJE 4

OCENJEVANJE SKLADNOSTI

Člen 25

Ocenjevanje skladnosti

Vsak organ za ocenjevanje skladnosti je odgovoren za zbiranje dokumentov in pripravo vseh potrebnih poročil v zvezi z njegovimi ocenami skladnosti, izvedenimi v skladu s členom 26.

Člen 26

Izvajanje preverjanj in pridobitev dokazil

1. Prosilec izvede potrebna preverjanja, da pridobi dokazila iz Priloge I, kot je določeno za posamezno dovoljenje.

2. Subjekt za izdajo dovoljenj in zadevni nacionalni varnostni organi za področje uporabe ne predpišejo zahtev glede dokazil, ki jih je treba vključiti v tehnično dokumentacijo, priloženo ES-izjavam o verifikaciji podsistemov, vendar lahko v primeru upravičenega dvoma od prosilca zahtevajo, naj izvede dodatna preverjanja.

Člen 27

Popravek neskladnosti

1. Popravek neskladnosti s TSI in/ali nacionalnimi predpisi izvede prosilec, razen če je odobrena neuporaba TSI v skladu s členom 7 Direktive (EU) 2016/797. To se lahko smiselno uporablja za nacionalne predpise, kadar to dovoljuje nacionalni pravni okvir držav članic.

2. Da bi prosilec ublažil neskladnost, lahko namesto tega stori nekaj od naslednjega:

(a)	spremeni zasnovo; v tem primeru se postopek začne znova od zajema zahtev iz člena 13, in sicer le za spremenjene elemente in tiste elemente, na katere vpliva sprememba;

(b)	določi pogoje za uporabo vozila in druge omejitve v skladu s členom 20; v tem primeru prosilec opredeli pogoje za uporabo vozila in druge omejitve, zadevni organ za ocenjevanje skladnosti pa jih preveri.

3. Predlog pogojev za uporabo vozila in drugih omejitev v skladu s členom 20 za odpravo neskladnosti, ki ga predloži prosilec, temelji na potrebnih ocenah skladnosti v skladu s členom 25.

POGLAVJE 5

PREDLOŽITEV VLOGE

Člen 28

Pridobitev dokazil za vlogo

Prosilec za dovoljenje za tip vozila in/ali dovoljenje za dajanje vozila na trg dokazila za vlogo pridobi tako, da:

(a)	sestavi ES-izjave o verifikaciji podsistemov, ki sestavljajo vozilo, in v tehnični dokumentaciji, priloženi ES-izjavam, predloži dokazila o ugotovitvah iz ocen skladnosti, izvedenih po opredelitvi v skladu s členom 21;

(b)	zagotovi, da so vmesniki med podsistemi, ki niso opredeljeni v TSI in/ali nacionalnih predpisih, zajeti z zajemom zahtev iz člena 13 in izpolnjujejo bistvene zahteve iz člena 3(1) Direktive (EU) 2016/797.

Člen 29

Priprava dokumentacije, priložene vlogi

1. Prosilec strukturirano pripravi in zbere vsebino, ki se zahteva za dokumentacijo, priloženo vlogi v skladu s Prilogo I.

2. Pri dovoljenju iz člena 14(1)(b), (c), (d) in (e) prosilec preveri veljavnost obstoječega dovoljenja za tip vozila.

3. Prosilec za dovoljenje iz člena 14(1)(c) in (d) predloži dokumentacijo, ki jo subjekt za izdajo dovoljenj potrebuje, da izda svojo odločitev, vključno z vsemi dokumenti, ki so bili priloženi dokumentaciji za prejšnje dovoljenje, če so na voljo.

Člen 30

Vsebina vloge in popolnost

1. Da bi subjekt za izdajo dovoljenj in po potrebi zadevni nacionalni varnostni organi za področje uporabe vlogo šteli za popolno, mora vsebovati informacije iz Priloge I.

2. Za dovoljenje za razširjeno področje uporabe iz člena 14(1)(c) velja:

(a)	dokumentacija, ki jo mora prosilec priložiti prvotni celotni spremni dokumentaciji za odločitev, izdano v skladu s členom 46, je omejena na vidike, ki se nanašajo na ustrezne nacionalne predpise ter tehnično združljivost vozila in omrežja za razširjeno področje uporabe;

(b)	če je prvotno dovoljenje za tip vozila vključevalo neuporabo TSI, prosilec ustrezne odločitve glede neuporabe TSI v skladu s členom 7 Direktive (EU) 2016/797, ki zajemajo razširjeno področje uporabe, priloži celotni prvotni spremni dokumentaciji za odločitev, izdano v skladu s členom 46;

(c)	v primeru vozil in/ali tipov vozil, za katera je bilo dovoljenje izdano na podlagi Direktive 2008/57/ES ali pred tem, informacije, ki jih prosilec priloži prvotni dokumentaciji za vidike iz točke (a), vključujejo tudi veljavna nacionalna pravila.

Člen 31

Predložitev vloge za dovoljenje prek točke „vse na enem mestu“

1. Prosilec vlogo za dovoljenje za tip vozila in/ali dovoljenje za dajanje vozila na trg, ki vsebuje informacije iz Priloge I, uradno predloži prek enotne vstopne točke „vse na enem mestu“ iz člena 12 Uredbe (EU) 2016/796.

2. Ko prosilec vloži vlogo za dovoljenje za tip vozila in/ali dovoljenje za dajanje vozila na trg, izbere subjekt za izdajo dovoljenj v skladu s členom 21(5) in (8) Direktive (EU) 2016/797.

3. Prosilčev izbor glede subjekta za izdajo dovoljenj je zavezujoč, dokler subjekt za izdajo dovoljenj ne sprejme odločitve o izdaji dovoljenja za tip vozila in/ali dovoljenja za dajanje vozila na trg ali o zavrnitvi vloge ali prosilec vloge ne prekliče.

4. Prosilčeva dokumentacija se prek točke „vse na enem mestu“ pošlje zadevnim nacionalnim varnostnim organom za področje uporabe.

POGLAVJE 6

OBRAVNAVA VLOGE

Člen 32

Preverjanje popolnosti vloge

1. Subjekt za izdajo dovoljenj preveri popolnost informacij in dokumentacije, ki jih je prosilec predložil v vlogi v skladu s členom 30.

2. Zadevni nacionalni varnostni organi za področje uporabe:

(a)	preverijo, ali je pravilno navedeno področje uporabe;

(b)	opozorijo na kakršne koli težave v zvezi s popolnostjo informacij in dokumentacije, predložene za oceno na podlagi veljavnih nacionalnih predpisov v skladu s Prilogo III.

3. Pri preverjanju popolnosti iz odstavkov 1 in 2 subjekt za izdajo dovoljenj in zadevni nacionalni varnostni organi za področje uporabe preverijo, ali:

(a)	je prosilec v vlogi za dovoljenje za tip vozila in/ali dovoljenje za dajanje vozila na trg predložil vse zahtevane informacije in dokumente iz člena 30;

(b)	se predložene informacije in dokumentacija štejejo za ustrezne, da lahko subjekt za izdajo dovoljenj in zadevni nacionalni varnostni organi za področje uporabe izvedejo svoje ocene v skladu s členi od 38 do 40.

Člen 33

Potrditev vloge

1. Prosilec od točke „vse na enem mestu“ prejme samodejno potrditev prejema vloge.

2. Ocenjevanje vloge se začne na datum prejema vloge.

Člen 34

Rok za ocenjevanje vloge

1. Subjekt za izdajo dovoljenj in zadevni nacionalni varnostni organi za področje uporabe vsak zase v enem mesecu od datuma prejema vloge ocenijo popolnost vloge v skladu s členom 32. Subjekt za izdajo dovoljenj o tem ustrezno obvesti prosilca.

2. Kadar je prosilec obveščen, da je njegova vloga popolna, se končna odločitev o izdaji dovoljenja za tip vozila in/ali dovoljenja za dajanje vozila na trg sprejme najpozneje štiri mesece po potrditvi, da je vloga popolna.

3. Odločitev subjekta za izdajo dovoljenj se v primeru dovoljenja v skladu s tipom v skladu s členom 14(1)(e) izda v enem mesecu od datuma prejema vloge.

4. Če je prosilec obveščen, da njegova dokumentacija ni popolna, se končna odločitev o izdaji dovoljenja za tip vozila in/ali dovoljenja za dajanje vozila na trg sprejme najpozneje štiri mesece po tem, ko prosilec predloži manjkajoče informacije, razen če je vloga tehtno pomanjkljiva, v tem primeru se vloga zavrne.

5. Tudi če je vloga popolna v skladu z odstavkom 2, lahko subjekt za izdajo dovoljenj ali zadevni nacionalni varnostni organi za področje uporabe med ocenjevanjem kadar koli zahtevajo dopolnilne informacije in določijo razumen rok za njihovo predložitev, ne da bi začasno prekinili ocenjevanje, razen če se uporabljajo določbe odstavka 6.

6. Kadar subjekt za izdajo dovoljenj ali zadevni nacionalni varnostni organi za področje uporabe izrazijo upravičen dvom in se od prosilca zahteva, naj predloži dopolnilne informacije, lahko subjekt za izdajo dovoljenj začasno prekine ocenjevanje in v ustrezno evidentiranem dogovoru s prosilcem podaljša rok tako, da presega tistega iz člena 21(4) Direktive (EU) 2016/797. Rok za predložitev dopolnilnih informacij je sorazmeren z zahtevnostjo zagotovitve zahtevanih informacij za prosilca. Ocenjevanje se nadaljuje in rok začne znova teči, ko prosilec predloži zahtevane informacije. Če dogovora s prosilcem ni, subjekt za izdajo dovoljenj ali zadevni nacionalni varnostni organi za področje uporabe odločitev sprejmejo na podlagi razpoložljivih informacij.

Člen 35

Komunikacija med ocenjevanjem vloge

1. Subjekt za izdajo dovoljenj, zadevni nacionalni varnostni organi za področje uporabe in prosilec prek točke „vse na enem mestu“ sporočijo vse v zvezi z morebitnimi zadevami iz člena 41.

2. Status vseh faz postopka za izdajo dovoljenja za vozilo, odločitev glede vloge in utemeljeni razlogi za navedeno odločitev se prosilcu sporočijo prek točke „vse na enem mestu“.

3. V smernicah, ki so jih pripravili Agencija in nacionalni varnostni organi, so navedena pravila za medsebojno komuniciranje in komuniciranje s prosilcem.

Člen 36

Upravljanje informacij v zvezi z ocenjevanjem vloge

1. Subjekt za izdajo dovoljenj in zadevni nacionalni varnostni organi za področje uporabe v točki „vse na enem mestu“ evidentirajo rezultate faz postopka za izdajo dovoljenj za vozilo, v katere so vključeni, vsak za svoj del ocene, kot je ustrezno, vključno z vsemi dokumenti v zvezi z vlogo, in sicer:

(a)

prejem;

(b)	obravnavanje;

(c)

oceno;

(d)	ugotovitve iz ocene vloge v skladu s členom 45;

(e)	končno odločitev o tem, ali se dovoljenje za tip vozila ali dovoljenje za dajanje vozila na trg izda ali ne izda;

(f)	končno dokumentacijo za dovoljenje za tip vozila in/ali dovoljenje za dajanje vozila na trg v skladu s členom 47.

2. Končna odločitev o tem, ali se dovoljenje za tip vozila in/ali dovoljenje za dajanje vozila na trg izda ali ne izda, se prosilcu sporoči prek točke „vse na enem mestu“.

3. Subjekt za izdajo dovoljenj in zadevni nacionalni varnostni organi za področje uporabe za dokumente iz odstavka 1 uporabijo postopek nadzora nad dokumenti, ki ga zagotovi točka „vse na enem mestu“.

4. Kadar nacionalni varnostni organi za obravnavo vlog, ki so jim bile predložene, uporabljajo sistem za upravljanje informacij, vse ustrezne informacije prenesejo v točko „vse na enem mestu“.

Člen 37

Usklajevanje med subjektom za izdajo dovoljenj in zadevnimi nacionalnimi varnostnimi organi za področje uporabe pri ocenjevanju vloge

1. Zadevni nacionalni varnostni organi za področje uporabe za namene ocenjevanja vloge načrtujejo in organizirajo potrebne ureditve, da upoštevajo razvrstitev nacionalnih predpisov in vzajemno priznavanje iz člena 14(10) Direktive (EU) 2016/797, ter se o njih dogovorijo. Dogovorjene ureditve za ocenjevanje vloge se sporočijo subjektu za izdajo dovoljenj in prosilcu.

2. Subjekt za izdajo dovoljenj in zadevni nacionalni varnostni organi za področje uporabe se medsebojno uskladijo, da bi odpravili morebitna vprašanja, tudi kadar je morda potrebna sprememba vloge in/ali zahteva za dopolnilne informacije, kadar predložitev dopolnilnih informacij vpliva na rok za oceno ali bi lahko vplivala na njihovo delo, in se dogovorijo o nadaljnjem ukrepanju.

3. Ko subjekt za izdajo dovoljenj in zadevni nacionalni varnostni organi za področje uporabe zaključijo dejavnosti usklajevanja iz odstavka 2, vsak zase sprejmejo odločitev, da prosilca prek točke „vse na enem mestu“ obvestijo o vseh primerih, v katerih je morda potrebna sprememba vloge in/ali zahteva za dopolnilne informacije.

4. Preden subjekt za izdajo dovoljenj sprejme svojo končno odločitev in zadevni nacionalni varnostni organi za področje uporabe predložijo svojo dokumentacijo o oceni, subjekt za izdajo dovoljenj in zadevni nacionalni varnostni organi za področje uporabe:

(a)	razpravljajo o rezultatih svoje ocene ter

(b)	se dogovorijo o pogojih uporabe in drugih omejitvah in/ali izključitvah s področja uporabe, ki se bodo vključili v dovoljenje za tip vozila in/ali dovoljenje za dajanje vozila na trg.

5. Subjekt za izdajo dovoljenj na podlagi rezultata dejavnosti usklajevanja iz odstavka 4 tega člena prosilcu sporoči utemeljene razloge za svojo odločitev. Pri tem upošteva dokumentacijo o oceni od zadevnih nacionalnih varnostnih organov za področje uporabe iz člena 40(6) v zvezi z izdajo ali zavrnitvijo izdaje dovoljenja za tip vozila in/ali dovoljenja za dajanje vozila na trg, vključno z vsemi pogoji uporabe vozila in drugimi omejitvami in/ali izključitvami s področja uporabe, ki se bodo vključili v dovoljenje za tip vozila in/ali dovoljenje za dajanje vozila na trg.

6. Subjekt za izdajo dovoljenj vodi evidenco dejavnosti usklajevanja in jo v skladu s členom 36 hrani v točki „vse na enem mestu“.

Člen 38

Ocena vloge

Subjekt za izdajo dovoljenj in zadevni nacionalni varnostni organi za področje uporabe ocenijo vlogo, da bi pridobili razumno zagotovilo, da so prosilec in akterji, ki pomagajo prosilcu, izpolnili svoje obveznosti in odgovornosti v fazah zasnove, proizvodnje, verifikacije in potrditve vozila in/ali tipa vozila, da bi zagotovili skladnost z bistvenimi zahtevami zakonodaje, ki se uporablja, tako da se lahko da na trg in varno uporablja na področju uporabe tipa vozila v skladu s pogoji uporabe in drugimi omejitvami, navedenimi v vlogi.

Člen 39

Ocena vloge, ki jo izvede subjekt za izdajo dovoljenj

1. Subjekt za izdajo dovoljenj oceni vidike, opredeljene v Prilogi II.

2. Kadar se dovoljenje za tip vozila in/ali dovoljenje za dajanje vozila na trg izda za področje uporabe, ki je omejeno na omrežja v eni državi članici, subjekt za izdajo dovoljenj pa je na zahtevo prosilca nacionalni varnostni organ v skladu s členom 21(8) Direktive (EU) 2016/797, subjekt za izdajo dovoljenj poleg ocen iz odstavka 1 oceni vidike iz Priloge III. V tem primeru subjekt za izdajo dovoljenj poleg navedenih vidikov iz Priloge III preveri tudi, ali so evidentirane katere koli ustrezne informacije v skladu s členom 8(2), in jih upošteva pri ocenjevanju vloge. Vse težave, na katere je bilo opozorjeno, se evidentirajo v evidenci težav v skladu s členom 41.

3. Kadar je prosilec za zajem zahtev uporabil nestandardizirano metodologijo, subjekt za izdajo dovoljenj to metodologijo oceni z uporabo meril iz Priloge II.

4. Subjekt za izdajo dovoljenj ne glede na uporabljeno metodo preveri popolnost, ustreznost in doslednost dokazil, dobljenih z metodologijo, uporabljeno za zajem zahtev. Za novo dovoljenje, kot je določeno v členu 14(1)(d), je ocena, ki jo izvede subjekt za izdajo dovoljenj, omejena na spremenjene dele vozila in njihov učinek na nespremenjene dele vozila. Preverjanja, ki jih subjekt za izdajo dovoljenj izvede za dovoljenje za „razširjeno področje uporabe“, kot je določeno v členu 14(1)(c), so omejena na veljavne nacionalne predpise ter tehnično združljivost vozila in omrežja za razširjeno področje uporabe. Subjekt za izdajo dovoljenj ne ponovi preverjanj, ki so se že izvedla za prejšnje dovoljenje.

5. Subjekt za izdajo dovoljenj izda dokumentacijo o oceni, ki vsebuje:

(a)	jasno izjavo o tem, ali je rezultat ocene negativen ali pozitiven glede na zahtevo prosilca za zadevno področje uporabe ter po potrebi pogoje uporabe in omejitve;

(a)	povzetek izvedenih ocen;

(b)	poročilo iz evidence težav za zadevno področje uporabe;

(c)	izpolnjen kontrolni seznam, s katerega je razvidno, da so bili ocenjeni vsi vidiki, opredeljeni v Prilogi II in, kadar je primerno, Prilogi III.

Člen 40

Ocena vloge, ki jo izvedejo zadevni nacionalni varnostni organi za področje uporabe

1. Zadevni nacionalni varnostni organi za področje uporabe ocenijo vidike iz Priloge III. Ocene, ki jih izvedejo nacionalni zadevni organi za področje uporabe, se nanašajo le na ustrezne nacionalne predpise za področje uporabe ob upoštevanju dogovorjenih ureditev iz člena 37(1).

2. Zadevni nacionalni varnostni organi za področje uporabe pri oceni zajema zahtev preverijo popolnost, ustreznost in doslednost dokazil, ki jih je prosilec dobil z metodologijo, uporabljeno za zajem zahtev.

3. Za novo dovoljenje iz člena 14(1)(d) je ocena, ki jo izvedejo nacionalni varnostni organi za področje uporabe, omejena na spremenjene dele vozila in njihov učinek na nespremenjene dele vozila.

4. Preverjanja, ki jih nacionalni varnostni organi izvedejo za dovoljenje za „razširjeno področje uporabe“ iz člena 14(1)(c), so omejena na veljavne nacionalne predpise ter tehnično združljivost vozila in omrežja za razširjeno področje uporabe. Nacionalni varnostni organi za področje uporabe ne ponovijo preverjanj, ki so se že izvedla za prejšnje dovoljenje.

5. Nacionalni varnostni organi za področje uporabe v skladu s členoma 6 in 14 Direktive (EU) 2016/797 poleg vidikov, opredeljenih v Prilogi III, preverijo, ali so evidentirane katere koli ustrezne informacije v skladu s členom 8(2), in jih upoštevajo pri ocenjevanju vloge. Vse težave, na katere je bilo opozorjeno, se evidentirajo v evidenci težav v skladu s členom 41.

6. Nacionalni varnostni organi za področje uporabe izdajo dokumentacijo o oceni, ki vsebuje:

(a)	jasno izjavo o tem, ali je rezultat ocene negativen ali pozitiven glede na zahtevo prosilca za zadevno področje uporabe ter po potrebi pogoje uporabe in omejitve;

(b)	povzetek izvedenih ocen;

(c)	poročilo na podlagi evidence težav za zadevno področje uporabe;

(d)	izpolnjen kontrolni seznam, s katerega je razvidno, da so bili ocenjeni vse vidiki iz Priloge III.

Člen 41

Kategorizacija težav

1. Subjekt za izdajo dovoljenj in po potrebi zadevni nacionalni varnostni organi za področje uporabe težave, ki so jih opredelili med ocenjevanjem dokumentacije vloge, evidentirajo v evidenci težav in jih kategorizirajo, kot sledi:

(a) „tip 1“: težava, ki zaradi razumevanja dokumentacije vloge zahteva dodatna pojasnila prosilca;

(b) „tip 2“: težava, zaradi katere je morda treba spremeniti dokumentacijo vloge ali se zahteva manjše ukrepanje prosilca; ukrepi, ki se sprejmejo, so prepuščeni presoji prosilca in ne preprečujejo izdaje dovoljenja za tip vozila in/ali dovoljenja za dajanje vozila na trg;

(c) „tip 3“: težava, zaradi katere mora prosilec spremeniti dokumentacijo vloge, vendar ne preprečuje izdaje dovoljenja za tip vozila in/ali dovoljenja za dajanje vozila na trg z dodatnimi in/ali strožjimi pogoji za uporabo vozila in drugimi omejitvami v primerjavi s tistimi, ki jih je prosilec navedel v svoji vlogi, vendar je treba težavo odpraviti, da se lahko izda dovoljenje za tip vozila in/ali dovoljenje za dajanje vozila na trg; ukrep, ki ga bo prosilec izvedel za odpravo težave, predlaga prosilec, z njim pa se mora strinjati tista stran, ki je težavo odkrila;

(d) „tip 4“: težava, zaradi katere mora prosilec spremeniti dokumentacijo vloge; dovoljenje za tip vozila in/ali dovoljenje za dajanje vozila na trg se ne izda, dokler težava ni odpravljena; ukrep, ki ga bo prosilec izvedel za odpravo težave, predlaga prosilec, z njim pa se mora strinjati tista stran, ki je težavo odkrila. Težava tipa 4 vključuje zlasti neskladnost v skladu s členom 26(2) Direktive (EU) 2016/797.

2. Subjekt za izdajo dovoljenj in zadevni nacionalni varnostni organi za področje uporabe po odgovoru ali ukrepu, ki ga prosilec sprejme v zvezi s težavo, znova oceni težave, ki jih je odkril, jih po potrebi znova razvrsti in vsaki opredeljeni težavi dodeli enega od naslednjih statusov:

(a)	„težava ni odpravljena“, kadar dokazi, ki jih je predložil prosilec, niso zadovoljivi in so še vedno potrebne dodatne informacije;

(b)	„težava odpravljena“, kadar je prosilec predložil ustrezen odgovor in ni več pomislekov.

Člen 42

Upravičen dvom

1. V primeru upravičenega dvoma lahko subjekt za izdajo dovoljenj in/ali zadevni nacionalni varnostni organi za področje uporabe izberejo eno ali več od naslednjih možnosti:

(a)	temeljiteje in podrobneje preverijo informacije, navedene v vlogi,

(b)	od prosilca zahtevajo dopolnilne informacije;

(c)	zahtevajo, da prosilec izvede poskusno obratovanje v omrežju.

2. V zahtevi subjekta za izdajo dovoljenj in/ali zadevnih nacionalnih varnostnih organov za področje uporabe se navede težava, v zvezi s katero mora prosilec ukrepati, ne navede pa se narava ali vsebina popravnih ukrepov, ki jih mora izvesti prosilec. Prosilec se sam odloči, kako bi najprimerneje odgovoril na zahtevo subjekta za izdajo dovoljenj in/ali zadevnih nacionalnih varnostnih organov za področje uporabe.

3. Subjekt za izdajo dovoljenj se v zvezi z ukrepi, ki jih predlaga prosilec, usklajuje z zadevnimi nacionalnimi varnostnimi organi za področje uporabe.

4. Subjekt za izdajo dovoljenj in zadevni nacionalni varnostni organi za področje uporabe brez poseganja v določbe člena 35 za odpravo morebitnih upravičenih dvomov uporabijo evidenco težav iz člena 41. Upravičen dvom:

(a)	se vedno razvrsti kot težava tipa 4 v skladu s členom 41(1)(d);

(b)	je vedno utemeljen in

(c)	vedno vključuje jasen opis težave, na katero mora prosilec odgovoriti.

5. Če se prosilec strinja s predložitvijo dopolnilnih informacij v skladu z odstavkom 1(b) in (c) na zahtevo subjekta za izdajo dovoljenj in/ali zadevnih nacionalnih varnostnih organov za področje uporabe, se rok za predložitev navedenih dopolnilnih informacij določi v skladu s členom 34(5) in (6).

6. Kadar je upravičen dvom mogoče odpraviti z uvedbo dodatnih in/ali strožjih pogojev za uporabo vozila in drugih omejitev v primerjavi s tistimi, ki jih je prosilec navedel v svoji vlogi, in se prosilec s tem strinja, se dovoljenje za tip vozila in/ali dovoljenje za dajanje vozila na trg lahko izda pod takimi pogoji za uporabo vozila in drugimi omejitvami.

7. Kadar se prosilec ne strinja s predložitvijo dodatnih informacij za odpravo upravičenega dvoma, ki ga izrazijo subjekt za izdajo dovoljenj in/ali zadevni nacionalni varnostni organi za področje uporabe, subjekt za izdajo dovoljenj odločitev sprejme na podlagi razpoložljivih informacij.

Člen 43

Preverjanja, ki jih subjekt za izdajo dovoljenj izvede v zvezi z ocenami, ki so jih izvedli zadevni nacionalni varnostni organi za področje uporabe

1. Subjekt za izdajo dovoljenj preveri, ali so ocene, ki so jih izvedli nacionalni varnostni organi za področje uporabe, medsebojno skladne glede rezultatov ocen iz člena 40(6)(a).

2. Kadar je iz rezultatov preverjanja iz odstavka 1 razvidno, da so ocene nacionalnih varnostnih organov za področje uporabe dosledne, subjekt za izdajo dovoljenj preveri, ali so:

(a)	kontrolni seznami iz člena 40(6)(d) v celoti izpolnjeni,

(b)	vse ustrezne težave odpravljene.

3. Kadar je iz rezultatov preverjanja iz odstavka 1 razvidno, da ocene niso dosledne, subjekt za izdajo dovoljenj od zadevnih nacionalnih varnostnih organov za področje uporabe zahteva, naj dodatno preiščejo razloge za to. Na podlagi te preiskave lahko velja eno ali oboje od naslednjega:

(a)	subjekt za izdajo dovoljenj lahko znova prouči svojo oceno v skladu s členom 39,

(b)	zadevni nacionalni varnostni organi za področje uporabe lahko znova proučijo svojo oceno.

4. Rezultati preiskav nacionalnih varnostnih organov za področje uporabe iz odstavka 3 se izmenjajo z vsemi nacionalnimi varnostnimi organi za področje uporabe, ki so vključeni v vlogo za dovoljenje za tip vozila in/ali dovoljenje za vozilo.

5. Kadar kontrolni seznam iz odstavka 2(a) ni popoln ali obstajajo težave, ki niso bile odpravljene v skladu z odstavkom 2(b), subjekt za izdajo dovoljenj od zadevnih nacionalnih varnostnih organov za področje uporabe zahteva, naj dodatno preiščejo razloge za to.

6. Nacionalni varnostni organi za področje uporabe predložijo odgovore na zahteve subjekta za izdajo dovoljenj v zvezi z nedoslednostjo ocen iz odstavka 3, nepopolnimi kontrolnimi seznami iz odstavka 2(a) in/ali težavami, ki niso odpravljene, v skladu z odstavkom 2(b). Subjekt za izdajo dovoljenj v celoti upošteva ocene, ki so jih nacionalni varnostni organi za področje uporabe izvedli v zvezi z veljavnimi nacionalnimi predpisi. Obseg preverjanj, ki jih izvede subjekt za izdajo dovoljenj, je omejen na doslednost ocen in popolnost ocen iz odstavkov 1 in 2.

7. V primeru nestrinjanja med subjektom za izdajo dovoljenj in zadevnimi nacionalnimi varnostnimi organi za področje uporabe se uporabi arbitražni postopek iz člena 21(7) Direktive (EU) 2016/797.

Člen 44

Arbitraža na podlagi člena 21(7) Direktive (EU) 2016/797 in člena 12(4)(b) Uredbe (EU) 2016/796

Kadar kot subjekt za izdajo dovoljenj deluje Agencija, lahko v posvetovanju z zadevnimi nacionalnimi varnostnimi organi za področje uporabe med sodelovanjem, ki je potrebno za dogovor o oceni, ki bi bila sprejemljiva za vse, in po potrebi dokler komisija za pritožbe ne sprejme odločitve v rokih iz člena 21(7) Direktive (EU) 2016/797, začasno prekine postopek izdaje dovoljenja. Agencija prosilcu sporoči razloge za začasno prekinitev.

Člen 45

Zaključek ocenjevanja vloge

1. Subjekt za izdajo dovoljenj zagotovi, da se postopek ocenjevanja vloge izvede pravilno, tako da neodvisno preveri, ali:

(a)	so se različne faze postopka ocenjevanja vloge pravilno izvedle;

(b)	je na voljo dovolj dokazov, na podlagi katerih je razvidno, da so bili ocenjeni vsi pomembni vidiki vloge;

(c)	je prosilec predložil pisne odgovore na težave tipov 3 in 4 ter zahteve po dopolnilnih informacijah;

(d)	so bile vse težave tipov 3 in 4 odpravljene ali niso bile odpravljene, skupaj z jasno utemeljenimi razlogi za to;

(e)	so ocene in sprejete odločitve evidentirane, pravične in dosledne;

(f)	sprejeti sklepi temeljijo na dokumentaciji o oceni in izražajo oceno kot celoto.

2. Kadar se sklene, da je bil postopek ocenjevanja vloge pravilno uporabljen, zadošča potrditev pravilne uporabe odstavka 1, ki se ji priložijo morebitne pripombe.

3. Kadar se sklene, da postopek ocenjevanja vloge ni bil pravilno uporabljen, morajo biti razlogi za sprejetje takega sklepa jasni in specifični.

4. Subjekt za izdajo dovoljenj ob zaključku ocenjevanja izpolni dokumentacijo o oceni v skladu z odstavkom 2 ali 3, in sicer na podlagi dokumentacije o oceni, izdane v skladu s členom 39(5) in členom 40(6).

5. Subjekt za izdajo dovoljenj utemeljene razloge za svojo odločitev navede v dokumentaciji o oceni iz odstavka 4.

Člen 46

Odločitev o odobritvi ali zavrnitvi vloge

1. Subjekt o izdaji dovoljenj odločitev o izdaji dovoljenja za tip vozila in/ali dovoljenja za dajanje vozila na trg ali zavrnitvi vloge sprejme v enem tednu po zaključku ocenjevanja brez poseganja v določbe člena 34. Navedena odločitev se sprejme na podlagi utemeljenih razlogov iz člena 45(5).

2. Subjekt za izdajo dovoljenj dovoljenje za tip vozila in/ali dovoljenje za dajanje vozila na trg izda, kadar ocena vidikov iz Priloge II in, kadar je primerno, Priloge III daje razumno zagotovilo, da so prosilec in akterji, ki podpirajo prosilca, v potrebnem obsegu izpolnili svoje odgovornosti v skladu s členom 38.

3. Kadar se po oceni vidikov iz Priloge II in, kadar je primerno, Priloge III ne pridobi razumno zagotovilo, da so prosilec in akterji, ki podpirajo prosilca, v potrebnem obsegu izpolnili svoje obveznosti in odgovornosti v skladu s členom 38, subjekt za izdajo dovoljenj vlogo zavrne.

4. Subjekt za izdajo dovoljenj v svoji odločitvi navede:

(a)	vse pogoje za uporabo vozila in druge omejitve;

(b)	razloge za odločitev;

(c)	možnost in načine pritožbe zoper odločitev ter ustrezne roke.

5. Pogoji za uporabo vozila in druge omejitve se opredelijo glede na osnovne značilnosti zasnove tipa vozila.

6. Odločitev o dovoljenju ne vsebuje časovno omejenih pogojev za uporabo vozila in drugih omejitev, razen če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)	to je potrebno, ker skladnosti s TSI in/ali nacionalnimi predpisi ni mogoče popolnoma dokazati pred izdajo dovoljenja in/ali

(b)	v skladu s TSI in/ali nacionalnimi predpisi se zahteva, da prosilec pripravi prepričljivo oceno skladnosti.

Dovoljenje lahko nato vključuje pogoj, da se delovanje v skladu z oceno dokaže z dejansko uporabo v določenem časovnem obdobju.

7. Končna odločitev o izdaji dovoljenja za tip vozila in/ali dovoljenja za dajanje vozila na trg ali zavrnitvi vloge se evidentira v točki „vse na enem mestu“ in se skupaj z dokumentacijo o oceni prek navedene točke pošlje prosilcu in zadevnim nacionalnim varnostnim organom za področje uporabe.

8. Kadar se z odločitvijo zavrne vloga ali izda dovoljenje za tip vozila in/ali dovoljenje za dajanje vozila na trg na podlagi drugačnih pogojev za uporabo vozila in drugih omejitev v primerjavi s tistimi, ki jih je prosilec navedel v svoji vlogi, lahko prosilec zahteva, naj subjekt za izdajo dovoljenj znova prouči svojo odločitev v skladu s členom 51 te uredbe. Kadar prosilec ni zadovoljen z odgovorom subjekta za izdajo dovoljenj, lahko vloži pritožbo pri pristojnem organu v skladu s členom 21(11) Direktive (EU) 2016/797.

POGLAVJE 7

KONČNA DOKUMENTACIJA

Člen 47

Končna dokumentacija za dovoljenje za tip vozila in/ali dovoljenje za dajanje vozila na trg

1. Dovoljenje za tip vozila in/ali dovoljenje za dajanje vozila na trg je v obliki dokumenta, ki vsebuje informacije iz člena 48 in/ali 49.

2. Izdanemu dovoljenju za tip vozila in/ali dovoljenju za dajanje vozila na trg se dodeli enotna evropska identifikacijska številka, katere strukturo in vsebino opredeli in upravlja Agencija.

3. V dovoljenje za tip vozila in/ali dovoljenje za dajanje vozila na trg se lahko vključijo drugačni pogoji za uporabo vozila in druge omejitve v primerjavi s tistimi, ki jih prosilec navede v svoji vlogi.

4. Subjekt za izdajo dovoljenj datira in ustrezno podpiše dovoljenje za tip vozila in/ali dovoljenje za dajanje vozila na trg.

5. Subjekt za izdajo dovoljenj zagotovi, da se odločitev, izdana v skladu s členom 46, in celotna spremna dokumentacija za navedeno odločitev arhivirata v skladu s členom 52.

Člen 48

Informacije v izdanem dovoljenju za tip vozila

Dovoljenje za tip vozila, ki ga izda subjekt za izdajo dovoljenj, vsebuje naslednje informacije:

(a)	pravno podlago, ki subjekt za izdajo dovoljenj pooblašča za izdajo dovoljenja za tip vozila;

(b)

navedbo:

(i)	subjekta za izdajo dovoljenj;

(ii)

vloge,

(iii)

dovoljenja iz člena 14,

(iv)	prosilca za dovoljenje za tip vozila,

(v)	evropske identifikacijske številke, povezane z dovoljenjem za tip vozila;

(c)

opredelitev osnovnih značilnosti zasnove tipa vozila:

(i)	kot so navedene v certifikatu o pregledu tipa in/ali zasnove,

(ii)	področje uporabe vozila,

(iii)

pogoji za uporabo vozila in druge omejitve;

(iv)	sklicevanje na pisno izjavo predlagatelja iz člena 3(11) Uredbe (EU) št. 402/2013, ki zajema tip vozila, v skladu z določbami člena 16 Uredbe (EU) št. 402/2013, vključno z navedbo dokumenta in različice;

(d)

navedbo:

(i)	identifikacije tipa vozila v skladu s Prilogo II k Izvedbenemu sklepu Komisije 2011/665/EU (6),

(ii)	variant tipa vozila, kadar je primerno,

(iii)

izvedenk tipa vozila, kadar je primerno,

(iv)	vrednosti parametrov iz TSI in po potrebi iz nacionalnih predpisov za preverjanje tehnične združljivosti vozila s področjem uporabe,

(v)	skladnosti tipa vozila z ustreznimi TSI in sklopi nacionalnih predpisov, povezanih s parametri iz odstavka 1(d)(iv);

(e)	sklicevanje na ES-izjave o verifikaciji podsistemov;

(f)	sklicevanje na drugo pravo Unije ali nacionalno pravo, s katerim je skladen tip vozila;

(g)	sklicevanje na utemeljene razloge za odločitve iz člena 45(5);

(h)	datum in kraj odločitve za izdajo dovoljenja za tip vozila;

(i)	podpisnika odločitve za izdajo dovoljenja za tip vozila ter

(j)	možnost in načine pritožbe zoper odločitev ter ustrezne roke, vključno z informacijami o nacionalnem pritožbenem postopku.

Člen 49

Informacije v izdanem dovoljenju za dajanje vozila na trg

Dovoljenje za dajanje vozila na trg, ki ga izda subjekt za izdajo dovoljenj, vsebuje naslednje informacije:

(a)	pravno podlago, ki subjekt za izdajo dovoljenj pooblašča za izdajo dovoljenja za dajanje vozila na trg;

(b)

navedbo:

(i)	subjekta za izdajo dovoljenj,

(ii)

vloge,

(iii)

dovoljenja iz člena 14,

(iv)	prosilca za dovoljenje za dajanje vozila na trg,

(v)	evropske identifikacijske številke, povezane z dovoljenjem za dajanje vozila na trg;

(c)	sklicevanje na registracijo tipa vozila v evropskem registru dovoljenih tipov vozil, vključno z informacijami o varianti tipa vozila in/ali izvedenki tipa vozila, kadar je primerno;

(d)

navedbo:

(i)

vozil,

(ii)	področij uporabe,

(iii)

pogojev za uporabo vozila in drugih omejitev;

(e)	sklicevanje na ES-izjave o verifikaciji podsistemov;

(f)	sklicevanje na drugo pravo Unije ali nacionalno pravo, s katerim je skladno vozilo;

(g)	sklicevanje na utemeljene razloge za odločitve iz člena 45(5);

(h)	v primeru dovoljenja v skladu s tipom v skladu s členom 14(1)(e), sklicevanje na izjavo o skladnosti z dovoljenim tipom vozila, vključno z informacijami o izvedenki tipa vozila in/ali varianti tipa vozila, kadar je primerno;

(i)	datum in kraj odločitve za izdajo dovoljenja za dajanje vozila na trg;

(j)	podpisnika odločitve za izdajo dovoljenja za dajanje vozila na trg ter

(k)	možnost in načine pritožbe zoper odločitev ter ustrezne roke, vključno z informacijami o nacionalnem pritožbenem postopku.

Člen 50

Registracija v evropskem registru dovoljenih tipov vozil in podatkovni zbirki ERADIS

1. Registracijo v evropskem registru dovoljenih tipov vozil izvede subjekt za izdajo dovoljenj z informacijami, ki jih je prosilec predložil v okviru postopka za izdajo dovoljenja za tip vozila. Prosilec je odgovoren za celovitost podatkov, ki jih predloži subjektu za izdajo dovoljenj. Subjekt za izdajo dovoljenj je odgovoren za preverjanje doslednosti podatkov, ki jih predloži prosilec, in zagotavljanje, da je vnos v evropski register dovoljenih tipov vozil na voljo javnosti.

2. Subjekt za izdajo dovoljenj zagotovi, da se zbirka podatkov o interoperabilnosti in varnosti Evropske železniške agencije (v nadaljnjem besedilu: podatkovna zbirka ERADIS) ustrezno posodobi pred izdajo dovoljenja za tip vozila in/ali dovoljenja za dajanje vozila na trg.

3. Za spremembe v skladu s členom 15(1)(c) in členom 15(3) subjekt za izdajo dovoljenj v evropskem registru dovoljenih tipov vozil evidentira novo izvedenko tipa vozila in/ali novo izvedenko variante tipa vozila, pri čemer uporabi informacije, ki jih predloži imetnik dovoljenja za tip vozila. Imetnik dovoljenja za tip vozila je odgovoren za celovitost podatkov, ki jih predloži subjektu za izdajo dovoljenj. Subjekt za izdajo dovoljenj je odgovoren za preverjanje doslednosti podatkov, ki jih predloži imetnik dovoljenja za tip vozila, in zagotavljanje, da je vnos v evropski register dovoljenih tipov vozil na voljo javnosti.

Do registracije nove izvedenke tipa vozila ali nove izvedenke variante tipa vozila lahko vozila, ki so bila spremenjena tako, da so v skladu z novo izvedenko, začnejo takoj obratovati.

Člen 51

Ponovna proučitev na podlagi člena 21(11) Direktive (EU) 2016/797

1. Kadar odločitev subjekta za izdajo dovoljenj vsebuje zavrnitev ali drugačne pogoje za uporabo vozila in druge omejitve v primerjavi s tistimi, ki jih je prosilec navedel v svoji vlogi, lahko prosilec zahteva ponovno proučitev odločitve v enem mesecu od datuma njenega prejema. Prosilec navedeno zahtevo predloži prek točke „vse na enem mestu“.

2. Zahteva za ponovno proučitev vključuje seznam težav, ki se med postopkom postopka za izdajo dovoljenja za vozilo po mnenju prosilca niso ustrezno obravnavale.

3. Vse dopolnilne informacije, ki so bile pripravljene in predložene prek točke „vse na enem mestu“ po datumu izdaje odločitve o dovoljenju, niso dopustne kot dokazi.

4. Subjekt za izdajo dovoljenj, po potrebi ob usklajevanju z ustreznimi nacionalnimi varnostnimi organi za področje uporabe, zagotovi nepristranskost postopka ponovne proučitve.

5. S postopkom ponovne proučitve se obravnavajo zadeve, ki utemeljujejo negativno odločitev subjekta za izdajo dovoljenj v skladu z zahtevo prosilca.

6. Kadar kot subjekt za izdajo dovoljenj deluje Agencija, se odločitev o tem, da se njena odločitev spremeni ali ne, znova prouči ob usklajevanju z zadevnimi nacionalnimi varnostnimi organi za področje uporabe, kadar je primerno.

7. Subjekt za izdajo dovoljenj svojo prvo odločitev potrdi ali spremeni v dveh mesecih od datuma prejema zahteve za ponovno proučitev. Navedena odločitev se zadevnim stranem sporoči prek točke „vse na enem mestu“.

Člen 52

Arhiviranje odločitve in celotne spremne dokumentacije za odločitev, izdano v skladu s členom 46

1. Odločitev in celotna spremna dokumentacija za odločitev, izdano v skladu s členom 46, se v točki „vse na enem mestu“ hranita vsaj 15 let.

2. Celotna spremna dokumentacija za odločitev subjekta za izdajo dovoljenj, izdano v skladu s členom 46, vključuje vse dokumente, ki jih je uporabil subjekt za izdajo dovoljenj, in dokumentacijo zadevnih nacionalnih varnostnih organov za področje uporabe o oceni.

3. Po preteku obdobja hrambe iz odstavka 1 se odločitev, izdana v skladu s členom 46 za izdajo dovoljenja za tip vozila in/ali dovoljenja za dajanje vozila na trg, in njena celotna spremna dokumentacija premakneta v arhiv, kjer se hranita pet let po končani dobi obratovanja vozila, kot je navedena v registru iz člena 47 Direktive (EU) 2016/797.

POGLAVJE 8

ZAČASNI PREKLIC ALI RAZVELJAVITEV ALI SPREMEMBA IZDANEGA DOVOLJENJA

Člen 53

Začasni preklic ali razveljavitev ali sprememba izdanega dovoljenja

1. Subjekt za izdajo dovoljenj lahko v skladu s členom 26(3) Direktive (EU) 2016/797 uporabi začasne varnostne ukrepe obliki začasnega preklica dovoljenja za tip vozila.

2. V primerih iz člena 26(3) Direktive (EU) 2016/797 in po pregledu ukrepov, sprejetih za odpravo resnega varnostnega tveganja, se lahko subjekt za izdajo dovoljenj, ki je izdal dovoljenje, odloči, da razveljavi ali spremeni dovoljenje v skladu s členom 26(4) Direktive (EU) 2016/797.

3. Prosilec lahko vloži pritožbo na odločitev o razveljavitvi ali spremembi dovoljenja v skladu s členom 26(5) Direktive (EU) 2016/797.

4. Subjekt za izdajo dovoljenj vse nacionalne varnostne organe obvesti o odločitvi o razveljavitvi ali spremembi dovoljenja in navede razloge za svojo odločitev. Agencija vse nacionalne varnostne organe obvesti o odločitvi o razveljavitvi ali spremembi dovoljenja in o razlogih za svojo odločitev.

Člen 54

Učinek začasnega preklica ali razveljavitve ali spremembe izdanega dovoljenja na registracijo v evropskem registru dovoljenih tipov vozil, podatkovni zbirki ERADIS in registrih vozil

1. Kadar subjekt za izdajo dovoljenj sprejme odločitev o začasnem preklicu, razveljavitvi ali spremembi dovoljenja za tip vozila, ustrezno posodobi evropski register dovoljenih tipov vozil v skladu z določbami člena 26(4) Direktive (EU) 2016/797 in zagotovi, da se ustrezno posodobi podatkovna zbirka ERADIS.

2. Država članica, v kateri je vozilo registrirano, zagotovi, da je vsaka odločitev o razveljavitvi ali spremembi dovoljenja za tip vozila in/ali dovoljenja za dajanje vozila na trg zajeta v registru iz člena 47 Direktive (EU) 2016/797.

POGLAVJE 9

KONČNE DOLOČBE

Člen 55

Prehodne določbe

1. Kadar nacionalni varnostni organ ugotovi, da dovoljenja za vozilo v skladu z Direktivo 2008/57/ES ne bo mogel izdati pred zadevnim datumom v zadevni državi članici, o tem takoj obvesti prosilca in Agencijo.

2. V primeru iz člena 21(8) Direktive (EU) 2016/797 se prosilec odloči, ali bo ocenjevanje nadaljeval nacionalni varnostni organ ali pa je treba vlogo prenesti na Agencijo. Prosilec obvesti oba in pri tem velja:

(a)	kadar se prosilec odloči, da bo vlogo predložil Agenciji, nacionalni varnostni organ dokumentacijo vloge in rezultate svoje ocene prenese Agenciji. Agencija sprejme oceno, ki jo je izvedel nacionalni varnostni organ;

(b)	kadar se prosilec odloči, da bo nadaljeval z nacionalnim varnostnim organom, nacionalni varnostni organ konča oceno vloge in se odloči glede vprašanja dovoljenja za tip vozila in/ali dovoljenja za dajanje vozila na trg v skladu s členom 21 Direktive (EU) 2016/797 in to uredbo.

3. Kadar področje uporabe ni omejeno na eno državo članico, je organ za izdajo dovoljenj Agencija in se uporablja postopek iz odstavka 2(a).

4. V primerih iz odstavkov 2 in 3 prosilec predloži popravljeno vlogo za dovoljenje za tip vozila in/ali dovoljenje za dajanje vozila na trg prek točke „vse na enem mestu“ v skladu s to uredbo. Prosilec lahko pri dopolnitvi dokumentacije za pomoč zaprosi sodelujoče subjekte za izdajo dovoljenj.

5. Dovoljenje za vozilo in/ali tip vozila, ki ga Agencija izda med 16. junijem 2019 in 16. junijem 2020, izključuje omrežje ali omrežja v vseh državah članicah, ki so Agencijo in Komisijo uradno obvestile v skladu s členom 57(2) Direktive (EU) 2016/797 ter še niso prenesle navedene direktive in niso sprejele nacionalnih ukrepov za prenos. Nacionalni varnostni organi držav članic, ki so podale takšno uradno obvestilo:

(a)	dovoljenje za tip vozil, ki ga je izdala Agencija, obravnavajo kot enakovredno dovoljenju za tipe vozil, izdane v skladu s členom 26 Direktive 2008/57/ES in v zvezi s tem tipom vozila uporabijo člen 26(3) Direktive 2008/57/ES;

(b)	dovoljenje za vozilo, ki ga je izdala Agencija, sprejmejo kot enakovredno prvemu dovoljenju, izdanemu v skladu s členom 22 ali 24 Direktive 2008/57/ES, in izdajo dodatno dovoljenje v skladu s členom 23 ali 25 Direktive 2008/57/ES.

6. Nacionalni varnostni organi v primerih iz odstavka 2(a) in odstavka 5 sodelujejo in se usklajujejo z Agencijo, da ocenijo elemente iz člena 21(5)(a) Direktive (EU) 2016/797.

7. Države članice, ki so Agencijo in Komisijo uradno obvestile v skladu s členom 57(2) Direktive (EU) 2016/797 ter še niso prenesle navedene direktive in niso sprejele nacionalnih ukrepov za prenos, tovorne vagone, ki so skladni z odstavkom 7.1.2 Priloge k Uredbi (EU) št. 321/2013 o TSI za tovorne vagone in imajo dovoljenje za dajanje vozila na trg, med 16. junijem 2019 in 16. junijem 2020 obravnavajo kot vozilo z dovoljenjem za začetek obratovanja za namene Direktive 2008/57/ES.

Člen 56

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 16. junija 2019 v državah članicah, ki Agencije ali Komisije niso uradno obvestile v skladu s členom 57(2) Direktive (EU) 2016/797. V vseh državah članicah se uporablja od 16. junija 2020.

Vendar se člen 55(1) uporablja od 16. februarja 2019 v vseh državah članicah. Ukrepi iz člena 55(2), (3), (4) in (6) so na voljo od 16. februarja 2019. Člen 55(5) se od 16. junija 2019 uporablja v vseh državah članicah.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 4. aprila 2018

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) Direktiva (EU) 2016/797 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o interoperabilnosti železniškega sistema v Evropski uniji (prenovitev) (UL L 138, 26.5.2016, str. 44).

(2) Uredba (EU) 2016/796 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o Agenciji Evropske unije za železnice in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 881/2004 (UL L 138, 26.5.2016, str. 1).

(3) Direktiva 2008/57/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o interoperabilnosti železniškega sistema v Skupnosti (UL L 191, 18.7.2008, str. 1).

(4) Direktiva Sveta 96/48/ES z dne 23. julija 1996 o interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema za visoke hitrosti (UL L 235, 17.9.1996, str. 6).

(5) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 402/2013 z dne 30. aprila 2013 o skupni varnostni metodi za ovrednotenje in oceno tveganja ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 352/2009 (UL L 121, 3.5.2013, str. 8).

(6) Izvedbeni sklep Komisije 2011/665/EU z dne 4. oktobra 2011 o evropskem registru dovoljenih tipov železniških vozil (UL L 264, 8.10.2011, str. 32).

PRILOGA I

Vsebina vloge

(O) pomeni obvezne informacije, ki jih mora prosilec predložiti.

(N) pomeni neobvezne informacije, ki pa jih prosilec lahko predloži.

1. Vrsta vloge (O):

1.1

dovoljenje za tip:

(a)	variante tipa vozila (kadar je primerno)

(b)	izvedenke tipa vozila (kadar je primerno)

1.2

dovoljenje za dajanje na trg:

(a)	eno vozilo ali

(b)	serija vozil

2. Dovoljenje (O):

2.1	prvo dovoljenje

2.2	novo dovoljenje

2.3	razširjeno področje uporabe

2.4	obnovljeno dovoljenje za tip vozila

2.5	dovoljenje v skladu s tipom vozila

3. Področje uporabe (O):

3.1	države članice

3.2	omrežja (v posamezni državi članici)

3.3	postaje sosednjih držav članic s podobnimi značilnostmi omrežja, če so te postaje blizu meje, v skladu s členom 21(8) Direktive (EU) 2016/797 (kadar je primerno)

3.4	opredelitev razširjenega področja uporabe (uporablja se le za dovoljenje „Razširjeno področje uporabe“)

3.5	celotno omrežje EU

4. Organ za izdajo dovoljenj (O):

4.1	Agencija ali

4.2	nacionalni varnostni organ države članice (uporablja se le, kadar je področje uporabe omejeno na eno državo članico in ga prosilec zahteva v skladu s členom 21(8) Direktive (EU) 2016/797)

5. Podatki o prosilcu:

5.1	uradni naziv (O)

5.2	ime prosilca (O)

5.3	kratica (N)

5.4	popoln poštni naslov (O)

5.5	telefonska številka (O)

5.6	številka telefaksa (N)

5.7	e-naslov (O)

5.8	spletišče (N)

5.9	identifikacijska številka za DDV (N)

5.10	druge pomembne informacije (N)

6. Podatki o kontaktni osebi:

6.1

ime (O)

6.2	priimek (O)

6.3	naziv ali funkcija (O)

6.4	popoln poštni naslov (O)

6.5	telefonska številka (O)

6.6	številka telefaksa (N)

6.7	e-naslov (O)

6.8	jeziki, ki se uporabijo (O)

7. Sedanji imetnik dovoljenja za tip vozila (se ne uporablja v primeru prvega dovoljenja) (O):

7.1	uradni naziv (O)

7.2	ime imetnika dovoljenja za tip vozila (O)

7.3	kratica (N)

7.4	popoln poštni naslov (O)

7.5	telefonska številka (O)

7.6	številka telefaksa (N)

7.7	e-naslov (O)

7.8	spletišče (N)

7.9	identifikacijska številka za DDV (O)

7.10	druge pomembne informacije (N)

8. Podatki o organih za ocenjevanje (O):

8.1

priglašeni organ(i):

(a)	uradni naziv (O)

(b)	ime priglašenega organa (O)

(c)	identifikacijska številka priglašenega organa (O)

(d)	kratica (N)

(e)	popoln poštni naslov (O)

(f)	telefonska številka (O)

(g)	številka telefaksa (N)

(h)	e-naslov (O)

(i)	spletišče (N)

(j)	identifikacijska številka za DDV (O)

(k)	druge pomembne informacije (N)

8.2

imenovani organ(i):

(a)	uradni naziv (O)

(b)	ime imenovanega organa (O)

(c)	kratica (N)

(d)	popoln poštni naslov (O)

(e)	telefonska številka (O)

(f)	številka telefaksa (N)

(g)	e-naslov (O)

(h)	spletišče (N)

(i)	identifikacijska številka za DDV (O)

(j)	druge pomembne informacije (N)

8.3

organ za ocenjevanje (skupna varnostna metoda za oceno tveganja), ne velja za dovoljenje v skladu s tipom vozila:

(a)	uradni naziv (O)

(b)	ime organa za ocenjevanje (skupna varnostna metoda za oceno tveganja) (O)

(c)	kratica (N)

(d)	popoln poštni naslov (O)

(e)	telefonska številka (O)

(f)	številka telefaksa (N)

(g)	e-naslov (O)

(h)	spletišče (N)

(i)	identifikacijska številka za DDV (O)

(j)	druge pomembne informacije (N)

9. Predhodno sodelovanje:

9.1	sklic na podlago za predhodno sodelovanje (N)

9.2	druge pomembne informacije v zvezi s projektom (N)

10. Opis tipa vozila ((*) določi se v skladu s Prilogo II k Sklepu 2011/665/EU) (O):

10.1	ID tipa (*)

10.2	izvedenke tipa vozila (kadar je primerno)

10.3	variante tipa vozila (kadar je primerno)

10.4	datum vpisa v evropski register dovoljenih tipov vozil (*) (se ne uporablja za prvo dovoljenje)

10.5	ime tipa (*)

10.6	alternativno ime tipa (*) (kadar je primerno)

10.7	kategorija (*)

10.8	podkategorija (*)

11. Informacije o vozilih ((*) določijo se v skladu z Odločbo 2007/756/ES (1), kadar je na voljo) (O):

11.1	evropske številke vozila ali predhodno rezervirane številke vozil

11.2	druga specifikacija vozil, kadar evropske številke vozila ali predhodno rezervirane številke vozil niso na voljo

12. Sklic na že izdano dovoljenje za tip vozila (se ne uporablja v primeru prvega dovoljenja) (O)

13. Opis sprememb v primerjavi z dovoljenim tipom vozila (uporablja se le v primeru novega dovoljenja) (O)

14. Pogoji za uporabo vozila in druge omejitve (določijo se v skladu s Prilogo II k Sklepu 2011/665/EU) (O):

14.1	označene omejitve

14.2	neoznačene omejitve

15. Dodatne funkcije podsistema za vodenje-upravljanje in signalizacijo (CCS) (O)

16. Predpisi, ki se uporabljajo (O):

16.1	TSI, vključno s pravnim sklicevanjem v Uradnem listu Evropske unije

16.2	posebni oddelki TSI za področje uporabe, ki zajema celotno omrežje EU (kadar je primerno)

16.3	navedba izbora zahtev iz novejše različice TSI v primerjavi s TSI, ki se je uporabila za presojo (vključno z umaknjenimi zahtevami) (kadar je primerno)

16.4	nacionalni predpisi (kadar je primerno)

16.5	neuporabe TSI v skladu z določbami člena 7 Direktive (EU) 2016/797 (kadar je primerno)

16.6	predpisi, ki se uporabljajo za razširjeno področje uporabe

16.7	posodobljene TSI in/ali nacionalni predpisi (uporabljajo se le za obnovljeno dovoljenje za tip vozila)

17. Potrditev in podpis prosilca (O)

18. Priloge (O):

Informacije, ki se navedejo v vlogi, so določene za posamezno dovoljenje. (X) v stolpcu za zadevno dovoljenje pomeni, da so informacije obvezne (O) za zadevno dovoljenje.

Prvo dovoljenje

Obnovljeno dovoljenje za tip vozila

Razširjeno področje uporabe

Novo dovoljenje

Dovoljenje v skladu s tipom vozila

18.1

Dokazila za zajem zahtev v skladu s členom 13(1).

Če prosilec uporablja metodologijo iz Priloge I k Uredbi (EU) št. 402/2013, dokazila zajemajo izjavo predlagatelja iz člena 16 Uredbe (EU) št. 402/2013 in poročilo o varnostni oceni iz člena 15 Uredbe (EU) št. 402/2013.

Če je uporabljena druga metodologija, je treba predložiti dokazila, potrebna, da se dokaže, da ta metodologija zagotavlja enako raven zanesljivosti kot metodologija iz Priloge I k Uredbi (EU) št. 402/2013.

18.2

Razpredelnica, ki prikazuje, kje so na voljo informacije, potrebne za presojo vidikov v skladu s prilogama II in III.

18.3

Ustrezne odločitve glede neuporabe TSI v skladu s členom 7 Direktive (EU) 2016/797 (kadar je primerno).

18.4

Izjava o skladnosti tipa vozila in povezana dokumentacija (člen 24 Direktive (EU) 2016/797).

18.5

ES-izjave o verifikaciji mobilnih podsistemov, vključno s spremno tehnično dokumentacijo (člen 15 Direktive (EU) 2016/797).

18.6

Dokumentacija, priložena vlogi, in odločitev iz prejšnjega dovoljenja ali, kadar je primerno, sklicevanje na odločitev, izdano v skladu s členom 46, in na celotno spremno dokumentacijo za odločitev, ki je arhivirana v točki „vse na enem mestu“.

18.7

Navedba in po potrebi (2) opis metodologije, uporabljene za zajem zahtev za:

a)	bistvene zahteve za podsisteme v skladu s členom 3 in Prilogo III k Direktivi (EU) 2016/797;

b)	tehnično združljivost podsistemov v vozilu;

c)	varno vključitev podsistemov v vozilu in

d)	tehnično združljivost vozila z omrežjem na področju uporabe.

18.8

Skupna varnostna metoda za oceno tveganja, poročilo o varnostni oceni (člen 15 Uredbe (EU) št. 402/2013), ki obsega zajem zahtev za bistvene zahteve „varnost“ za podsisteme in za varno vključitev podsistemov.

18.9

Kadar ni v celoti zajeto v TSI in/ali nacionalnih predpisih, dokazila o tehnični združljivosti vozila z omrežjem na področju uporabe.

18.10

Izjava v zvezi s tveganjem (člen 16 Uredbe (EU) št. 402/2013), ki obsega zajem zahtev za bistvene zahteve „varnost“ za podsisteme in za varno vključitev podsistemov za vidike, ki niso zajeti v TSI in nacionalnih predpisih.

18.11

Skupna varnostna metoda za oceno tveganja, poročilo o varnostni oceni (člen 15 Uredbe (EU) št. 402/2013), ki zajema morebitno spremembo splošne varnosti vozila.

18.12

Izjava v zvezi s tveganjem (člen 16 Uredbe (EU) št. 402/2013), ki zajema morebitno spremembo splošne varnosti vozila.

18.13

Informacije, ki se zahtevajo za evropski register dovoljenih tipov vozil (v skladu s Prilogo II k Sklepu 2011/665/EU).

18.14

Dokumentacija o vzdrževanju in delovanju (vključno z reševanjem), kadar ni vključena v točki 18.4 in/ali 18.5.

(1) Odločba Komisije 2007/756/ES z dne 9. novembra 2007 o sprejetju skupne specifikacije nacionalnega registra vozil v skladu s členom 14(4) in (5) direktiv 96/48/ES in 2001/16/ES (notificirano pod dokumentarno številko C(2007) 5357, UL L 305, 23.11.2007, str. 30).

(2) Nestandardizirana metodologija.

PRILOGA II

Vidiki, ki jih oceni subjekt za izdajo dovoljenj

Informacije, ki jih oceni subjekt za izdajo dovoljenj, so določene za posamezno dovoljenje. (X) v stolpcu za zadevno dovoljenje pomeni, da je treba ta vidik obvezno oceniti za zadevno dovoljenje.

Prvo dovoljenje

Obnovljeno dovoljenje za tip vozila

Razširjeno področje uporabe

Novo dovoljenje

Dovoljenje v skladu s tipom vozila

Vloga je v skladu s podlago za predhodno sodelovanje (kadar je primerno).

Vrsta dovoljenja, ki jo je izbral prosilec, je ustrezna.

Prosilec je pravilno opredelil TSI in druge določbe prava Unije, ki se uporabljajo.

Izbrani organi za ocenjevanje skladnosti (priglašeni organ(i), organ za ocenjevanje (skupna varnostna metoda za oceno tveganja)) so ustrezno akreditirani ali priznani, kot je ustrezno.

Neuporabe TSI v skladu z določbami člena 7 Direktive (EU) 2016/797:

5.1	veljavnost (čas in področje uporabe);

5.2	velja za projekt in

5.3	je v skladu z opredeljenimi in uporabljenimi predpisi.

6.1

Ali uporabljena metodologija, ki se je uporabila za zajem zahtev, ustreza svojemu namenu v zvezi z naslednjimi vidiki?

(a)	Ali je uporabljena standardizirana/priznana metodologija in

(b)	ali je metoda namenjena bistvenim zahtevam, ki jih zajema, in primerna zanje?

6.2

Kadar uporabljena metodologija ni standardizirana ali zajema druge bistvene zahteve kot tiste, za katere je namenjena, se za presojo, ali so se ustrezno upoštevali in ali jih metodologija zajema, preverijo naslednji vidiki:

(a)	stopnja uporabljene neodvisne ocene;

(b)	opredelitev sistema;

(c)	opredelitev in razvrstitev nevarnosti;

(d)	načela sprejemljivosti tveganja;

(e)	vrednotenje tveganja;

(f)	vzpostavljene zahteve;

(g)	dokazovanje skladnosti z zahtevami;

(h)	obvladovanje nevarnosti (evidenca).

Zadostna dokazila, pridobljena z metodologijo, uporabljeno za zajem zahtev:

7.1

kadar se je kot metodologija za zajem zahtev uporabil postopek upravljanja s tveganji iz Priloge I k Uredbi (EU) št. 402/2013, se preveri, da:

(a)	skupna varnostna metoda za oceno tveganja, izjava predlagatelja (člen 16 Uredbe (EU) št. 402/2013), ki jo je podpisal predlagatelj, potrjuje, da je nadzor nad vsemi ugotovljenimi nevarnostmi in z njimi povezanimi tveganji na sprejemljivi ravni;

(b)	skupna varnostna metoda za oceno tveganja, poročilo o varnostni oceni (člen 15 Uredbe (EU) št. 402/2013), potrjuje izjavo predlagatelja za opredeljeno področje uporabe v skladu s členom 13 ter vsaj bistveno zahtevo „varnost“ za podsisteme in za varno vključitev podsistemov v vozilu;

7.2

kadar se je kot metodologija za zajem zahtev uporabila druga metodologija kot postopek upravljanja s tveganji iz Priloge I k Uredbi (EU) št. 402/2013, se preveri, ali:

(a)	je opredelitev sistema popolna in skladna z zasnovo vozila;

(b)	sta opredelitev in razvrstitev nevarnosti dosledni in verjetni;

(c)	so se vsa tveganja ustrezno obvladovala in ublažila;

(d)	je mogoče zahtevam, ki izhajajo iz upravljanja s tveganji, ustrezno slediti do tveganja in dokazil o skladnosti z zahtevo;

(e)	je bilo obvladovanje nevarnosti strukturirano in dosledno med celotnim postopkom;

(f)	je mnenje iz neodvisne presoje pozitivno.

ES-izjave o verifikaciji in potrdila ES (člen 15 Direktive (EU) 2016/797), preverijo se:

8.1

podpisi;

8.2	veljavnost;

8.3	področje uporabe;

8.4	pogoji za uporabo vozila in druge omejitve, neskladnosti;

8.5	neuporaba TSI (kadar je primerno);

8.6	ali je zajeta vsa zakonodaja, ki se uporablja, vključno z drugo zakonodajo, ki ni povezana z železnicami;

8.7

komponente interoperabilnosti (veljavnost, področje uporabe, pogoji uporabe in druge omejitve):

(a)	potrdila ES o skladnosti;

(b)	potrdila ES o primernosti za uporabo.

Poročila organov za ocenjevanje skladnosti (člen 15 Direktive (EU) 2016/797), preverijo se:

9.1	skladnost z ES-izjavami o verifikaciji in potrdili ES;

9.2	ali so zajeti vsi predpisi, ki se uporabljajo;

9.3	ali so odstopanja in neskladnosti (kadar je primerno) opredeljeni in v skladu z zahtevami za neuporabo;

9.4	ali je dovoljena kombinacija modulov;

9.5	ali so pogoji za uporabo vozila in druge omejitve ustrezno opredeljeni in skladni s pogoji v vlogi za dovoljenje;

9.6	ali so dokazila, ki so jih uporabili organi za ocenjevanje skladnosti, v skladu s fazami ocenjevanja, ki se uporabljajo, opisanimi v TSI (pregled projektiranja, preskus tipa itd.).

Preverjanje ocen nacionalnih varnostnih organov za področje uporabe v skladu s členom 43.

Veljavnost prvotnega dovoljenja za tip vozila.

Prvotno dovoljenje za tip vozila je veljavno za zadevno področje uporabe.

Obstoječi pogoji za uporabo vozila in druge omejitve.

Skupna varnostna metoda za oceno tveganja, poročilo o varnostni oceni (člen 15 Uredbe (EU) št. 402/2013), ki zajema morebitno spremembo splošne varnosti vozila (pomembna sprememba), pozitivno mnenje.

Spremembe v primerjavi z dovoljenim tipom vozila so ustrezno opisane in v skladu s skupno varnostno metodo za oceno tveganja, poročilo o varnostni oceni (člen 15 Uredbe (EU) št. 402/2013).

ES-izjave o verifikaciji in potrdila ES so ustrezno posodobljeni glede na spremenjene in/ali posodobljene predpise.

Poročila organov za ocenjevanje skladnosti so ustrezno posodobljena glede na spremenjene in/ali posodobljene predpise:

18.1	spremenjeni in/ali posodobljeni predpisi so zajeti;

18.2	obstajajo dokazila, da tip vozila še vedno izpolnjuje zahteve.

Dokazila, da se zasnova tipa vozila ni spremenila.

Opredelitev vozila ali serije vozil, zajetih v izjavi o skladnosti tipa vozila.

Izjava o skladnosti tipa vozila in podporni dokumenti (člen 24 Direktive (EU) 2016/797).

PRILOGA III

Vidiki, ki jih ocenijo zadevni nacionalni varnostni organi za področje uporabe

Ta priloga se ne uporablja, kadar področje uporabe zajema celotno omrežje EU in so za to v TSI navedeni posebni pogoji.

Informacije, ki jih ocenijo zadevni nacionalni varnostni organi za področje uporabe glede na ustrezne nacionalne predpise, so določene za posamezno dovoljenje. (X) v stolpcu za zadevno dovoljenje pomeni, da je treba ta vidik obvezno oceniti za zadevno dovoljenje.

Prvo dovoljenje

Novo dovoljenje

Razširjeno področje uporabe

Obnovljeno dovoljenje za tip vozila

Vloga je v skladu s podlago za predhodno sodelovanje (kadar je primerno).

Področje uporabe za zadevno državo članico je pravilno določeno.

Nacionalni predpisi in zahteve za zadevno področje uporabe, ki jih je opredelil prosilec, so pravilni.

Izbrani organi za ocenjevanje skladnosti, ki so pomembni za zadevno področje uporabe (priglašeni organ(i), organ za ocenjevanje (skupna varnostna metoda za oceno tveganja)), so ustrezno akreditirani ali priznani, kot je ustrezno.

Zadostna dokazila, pridobljena z metodologijo, uporabljeno za zajem zahtev, le za nacionalne predpise za zadevno področje uporabe:

5.1

kadar se je kot metodologija za zajem zahtev uporabila druga metodologija kot postopek upravljanja s tveganji iz Priloge I k Uredbi (EU) št. 402/2013, se preveri, ali:

(a)	je opredelitev sistema popolna in skladna z zasnovo vozila;

(b)	sta opredelitev in razvrstitev nevarnosti dosledni in verjetni;

(c)	so se vsa tveganja ustrezno obvladovala in ublažila;

(d)	je mogoče zahtevam, ki izhajajo iz upravljanja s tveganji, ustrezno slediti do tveganja in dokazil o skladnosti z zahtevo.

ES-izjave o verifikaciji in potrdila ES (nacionalni predpisi) (člen 15 Direktive (EU) 2016/797), preverijo se:

6.1

podpisi;

6.2	veljavnost;

6.3	področje uporabe;

6.4	pogoji za uporabo vozila, druge omejitve, neskladnosti.

Poročila organov za ocenjevanje skladnosti (člen 15 Direktive (EU) 2016/797), preverijo se:

7.1	skladnost z ES-izjavami o verifikaciji in potrdili ES;

7.2	ali so odstopanja in neskladnosti (kadar je primerno) opredeljeni;

7.3	ali so pogoji za uporabo in druge omejitve ustrezno opredeljeni in skladni s pogoji v vlogi za dovoljenje;

7.4	ali so dokazila, ki so jih uporabili organi za ocenjevanje skladnosti, v skladu s fazami ocenjevanja, ki se uporabljajo in so opisane v nacionalnih predpisih.

Obstoječi pogoji za uporabo vozila in druge omejitve.

Spremembe v primerjavi z dovoljenim tipom vozila so ustrezno opisane in v skladu s skupno varnostno metodo za oceno tveganja, poročilo o varnostni oceni (člen 15 Uredbe (EU) št. 402/2013).

ES-izjave o verifikaciji in potrdila ES so ustrezno posodobljeni glede na spremenjene/posodobljene nacionalne predpise.

Poročila organov za ocenjevanje skladnosti so ustrezno posodobljena glede na spremenjene/posodobljene predpise:

13.1	spremenjeni/posodobljeni nacionalni predpisi so zajeti;

13.2	obstajajo dokazila, da tip vozila še vedno izpolnjuje zahteve.

		ISSN 1977-0804
Uradni list Evropske unije		L 90

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Letnik 61 6. april 2018

Vsebina		II Nezakonodajni akti	Stran
		MEDNARODNI SPORAZUMI
	*	Sklep Sveta (EU) 2018/538 z dne 7. decembra 2017 o podpisu Spremembe 1 Memoranduma o sodelovanju NAT-I-9406 med Združenimi državami Amerike in Evropsko unijo v imenu Unije in o njeni začasni uporabi	1
		Sprememba 1 Memoranduma o sodelovanju NAT-I-9406 med Združenimi državami Amerike in Evropsko unijo	3
	*	Sklep Sveta (EU) 2018/539 z dne 20. marca 2018 o sklenitvi Dvostranskega sporazuma med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike o bonitetnih ukrepih v zvezi z zavarovanjem in pozavarovanjem	36
		UREDBE
	*	Delegirana uredba Komisije (EU) 2018/540 z dne 23. novembra 2017 o spremembi Uredbe (EU) št. 347/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s seznamom projektov skupnega interesa Unije	38
	*	Delegirana uredba Komisije (EU) 2018/541 z dne 20. decembra 2017 o spremembi Delegirane uredbe (EU) 2017/2358 in Delegirane uredbe (EU) 2017/2359 v zvezi z njunima datumoma začetka uporabe ( 1 )	59
	*	Delegirana uredba Komisije (EU) 2018/542 z dne 22. januarja 2018 o popravku grške jezikovne različice Delegirane uredbe (EU) 2017/86 o načrtu za zavržke pri nekaterih vrstah pridnenega ribolova v Sredozemskem morju	61
	*	Delegirana uredba Komisije (EU) 2018/543 z dne 23. januarja 2018 o popravku španske jezikovne različice Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 812/2013 o dopolnitvi Direktive 2010/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta o zahtevah glede energijskega označevanja grelnikov vode, hranilnikov tople vode ter kompletov grelnika vode in sončne naprave ( 1 )	63
	*	Uredba Komisije (EU) 2018/544 z dne 27. marca 2018 o prepovedi ribolova na sinjo jadrovnico v Atlantskem oceanu s plovili, ki plujejo pod zastavo Španije	64
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/545 z dne 4. aprila 2018 o določitvi praktičnih ureditev za dovoljenja za železniška vozila in postopek izdaje dovoljenj za tip železniških vozil v skladu z Direktivo (EU) 2016/797 Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 )	66
		SKLEPI
	*	Sklep Evropske centralne banke (EU) 2018/546 z dne 15. marca 2018 o prenosu pooblastila za sprejetje odločitev o kapitalu (ECB/2018/10)	105
	*	Sklep Evropske centralne banke (EU) 2018/547 z dne 27. marca 2018 o imenovanju vodij delovnih enot za sprejetje delegiranih sklepov o kapitalu (ECB/2018/11)	110

	Popravki
*	Popravek Uredbe Sveta (EU) 2018/120 z dne 23. januarja 2018 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2018 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo za vode Unije in za plovila Unije v nekaterih vodah zunaj Unije, ter o spremembi Uredbe Sveta (EU) 2017/127 ( UL L 27, 31.1.2018 )	112
*	Popravek Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2017/244 z dne 10. februarja 2017 o neobnovitvi odobritve aktivne snovi linuron v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet ter o spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 540/2011 ( UL L 36, 11.2.2017 )	112

Št.	01/TQ120
Država članica	Španija
Stalež	BUM/ATLANT
Vrsta	sinja jadrovnica (Makaira nigricans)
Cona	Atlantski ocean
Datum zaprtja	1.1.2018


	(1) Besedilo velja za EGP.