ISSN 1977-0804

Uradni list

Evropske unije

L 72
European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Letnik 61
15. marec 2018

Vsebina

 

II   Nezakonodajni akti

Stran

 

 

MEDNARODNI SPORAZUMI

 

*

Sklep Sveta (EU) 2018/398 z dne 12. junija 2017 o podpisu, v imenu Evropske unije, in začasni uporabi Sporazuma med Evropsko unijo in Islandijo o dopolnilnih pravilih v zvezi z instrumentom za finančno podporo na področju zunanjih meja in vizumov v okviru Sklada za notranjo varnost za obdobje 2014–2020

1

 

*

Sporazum med Evropsko unijo in Islandijo o dopolnilnih pravilih v zvezi z instrumentom za finančno podporo na področju zunanjih meja in vizumov v okviru sklada za notranjo varnost za obdobje 2014–2020

3

 

 

UREDBE

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/399 z dne 1. marca 2018 o vpisu imena v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb (Beelitzer Spargel (ZGO))

12

 

*

Uredba Komisije (EU) 2018/400 z dne 14. marca 2018 o spremembi Uredbe (ES) št. 1126/2008 o sprejetju nekaterih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta glede mednarodnega računovodskega standarda (MRS) 40 ( 1 )

13

 

*

Uredba Komisije (EU) 2018/401 z dne 14. marca 2018 o spremembi Uredbe (EU) št. 139/2014 glede klasifikacije vzletno-pristajalnih stez

17

 

 

SKLEPI

 

*

Sklep Komisije (EU) 2018/402 z dne 13. marca 2018 o ustanovitvi Evropske svetovalne skupine za Evropski organ za delo ( 2 )

20

 

 

AKTI, KI JIH SPREJMEJO ORGANI, USTANOVLJENI Z MEDNARODNIMI SPORAZUMI

 

*

Sklep št. 2/2017 Odbora, ustanovljenega na podlagi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o vzajemnem priznavanju ugotavljanja skladnosti, z dne 22. decembra 2017 o spremembi poglavja 2 o opremi za osebno zaščito, poglavja 4 o medicinskih pripomočkih, poglavja 5 o plinskih napravah in kotlih ter poglavja 19 o žičniških napravah [2018/403]

24

 

 

(1)   Besedilo velja za EGP.

 

(2)   Besedilo velja za EGP in Švico.

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.

II Nezakonodajni akti

MEDNARODNI SPORAZUMI

15.3.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 72/1

SKLEP SVETA (EU) 2018/398

z dne 12. junija 2017

o podpisu, v imenu Evropske unije, in začasni uporabi Sporazuma med Evropsko unijo in Islandijo o dopolnilnih pravilih v zvezi z instrumentom za finančno podporo na področju zunanjih meja in vizumov v okviru Sklada za notranjo varnost za obdobje 2014–2020

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 77(2) in člena 218(5) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (EU) št. 515/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (1) določa, da države, ki se pridružijo izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, morajo sodelovati v instrumentu za finančno podporo na področju zunanjih meja in vizumov v skladu z določbami Uredbe ter da se sklenejo dogovori o finančnih prispevkih teh držav in sprejmejo dopolnilna pravila, potrebna za tako sodelovanje, vključno z določbami, ki zagotavljajo zaščito finančnih interesov Unije in pooblastilo Računskemu sodišču, da izvaja revizije.

(2)

Svet je 14. julija 2014 pooblastil Komisijo za začetek pogajanj s Kraljevino Norveško, Islandijo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn za sklenitev sporazuma o podrobnostih njihovega sodelovanja v Skladu za notranjo varnost – meje in vizumi za obdobje od 2014 do 2020. Pogajanja z Islandijo so se uspešno zaključila s parafiranjem Sporazuma 21. septembra 2016.

(3)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja. Ker ta sklep nadgrajuje schengenski pravni red, se Danska v skladu s členom 4 navedenega protokola v šestih mesecih od dne, ko Svet sprejme ta sklep, odloči, ali bo ta sklep prenesla v svoje nacionalno pravo.

(4)

Ta sklep predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerih Združeno kraljestvo ne sodeluje v skladu s Sklepom Sveta 2000/365/ES (2); Združeno kraljestvo torej ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanj ni zavezujoč in se v njem ne uporablja.

(5)

Ta sklep predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerih Irska ne sodeluje v skladu s Sklepom Sveta 2002/192/ES (3); Irska torej ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja.

(6)

Sporazum bi bilo treba podpisati v imenu Unije s pridržkom njegove poznejše sklenitve.

(7)

Da bi se omogočili takojšnja uporaba ukrepov iz tega sporazuma ter pravočasna odobritev in izvajanje nacionalnega programa, bi moral sklep začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

(8)

V skladu s členom 19(4) Sporazuma bi bilo treba Sporazum, z izjemo člena 5, začasno uporabljati od dneva po njegovem podpisu –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Odobri se podpis, v imenu Unije, Sporazuma med Evropsko unijo in Islandijo o dopolnilnih pravilih v zvezi z instrumentom za finančno podporo na področju zunanjih meja in vizumov v okviru Sklada za notranjo varnost za obdobje 2014–2020, s pridržkom njegove sklenitve.

Besedilo Sporazuma je priloženo temu sklepu.

Člen 2

Predsednik Sveta je pooblaščen, da imenuje osebo(-e), pooblaščeno(-e) za podpis Sporazuma v imenu Unije.

Člen 3

Sporazum se, z izjemo člena 5, začasno uporablja v skladu s členom 19(4) Sporazuma od dneva po njegovem podpisu (4) do zaključka postopkov, potrebnih za začetek njegove veljavnosti.

Člen 4

Ta sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 12. junija 2017

Za Svet

Predsednik

C. CAMILLERI

(1)  Uredba (EU) št. 515/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o vzpostavitvi instrumenta za finančno podporo na področju zunanjih meja in vizumov v okviru Sklada za notranjo varnost in o razveljavitvi Odločbe št. 574/2007/ES (UL L 150, 20.5.2014, str. 143).

(2)  Sklep Sveta 2000/365/ES z dne 29. maja 2000 o prošnji Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska za sodelovanje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (UL L 131, 1.6.2000, str. 43).

(3)  Sklep Sveta 2002/192/ES z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske, da sodeluje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (UL L 64, 7.3.2002, str. 20).

(4)  Generalni sekretariat Sveta bo v Uradnem listu Evropske unije objavil datum, od katerega se Sporazum začasno uporablja.

15.3.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 72/3

SPORAZUM

med Evropsko unijo in Islandijo o dopolnilnih pravilih v zvezi z instrumentom za finančno podporo na področju zunanjih meja in vizumov v okviru sklada za notranjo varnost za obdobje 2014–2020

EVROPSKA UNIJA, v nadaljnjem besedilu: Unija,

ter

ISLANDIJA,

v nadaljnjem besedilu skupaj: pogodbenici, STA SE –

OB UPOŠTEVANJU Sporazuma med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško o pridružitvi obeh k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (1) (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o pridružitvi z Islandijo in Norveško),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Unija je z Uredbo (EU) št. 515/2014 Evropskega parlamenta in Sveta vzpostavila instrument za finančno podporo na področju zunanjih meja in vizumov v okviru Sklada za notranjo varnost (2).

(2)

Uredba (EU) št. 515/2014 pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma o pridružitvi z Islandijo in Norveško.

(3)

Ker Uredba (EU) št. 514/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (3) neposredno vpliva na uporabo določb Uredbe (EU) št. 515/2014, s čimer spreminja njen pravni okvir, in ker so bili za sprejetje Uredbe (EU) št. 514/2014, o katerem je bila Islandija uradno obveščena, uporabljeni postopki iz Sporazuma o pridružitvi z Islandijo in Norveško, pogodbenici priznavata, da Uredba (EU) št. 514/2014 pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma o pridružitvi z Islandijo in Norveško v obsegu, v katerem je potrebna za izvajanje Uredbe (EU) št. 515/2014.

(4)

Člen 5(7) Uredbe (EU) št. 515/2014 določa, da države, ki se pridružijo izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda – med njimi Islandija –, sodelujejo v instrumentu v skladu z določbami Uredbe ter da se sklenejo dogovori o finančnih prispevkih teh držav in sprejmejo dopolnilna pravila, potrebna za tako sodelovanje, vključno z določbami, ki zagotavljajo zaščito finančnih interesov Unije in pooblastilo Računskemu sodišču, da izvaja revizije.

(5)

Instrument za finančno podporo na področju zunanjih meja in vizumov v okviru Sklada za notranjo varnost (v nadaljnjem besedilu: Sklad za notranjo varnost – meje in vizumi) je poseben instrument v okviru schengenskega pravnega reda, ki je bil zasnovan za zagotavljanje delitve bremena in finančne podpore na področju zunanjih meja in vizumske politike v državah članicah in pridruženih državah.

(6)

Člen 60 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (4) določa pravila o posrednem upravljanju, ki se uporabljajo, kadar so tretjim državam, vključno s pridruženimi državami, poverjene naloge izvrševanja proračuna.

(7)

Člen 17(4) Uredbe (EU) št. 514/2014 določa, da so izdatki, ki so odgovornemu organu, ki še ni bil uradno imenovan, nastali v letu 2014, upravičeni, s čimer je zagotovljen gladek prehod s Sklada za zunanje meje na Sklad za notranjo varnost. Prav tako je pomembno, da se enako odraža v tem sporazumu. Glede na to, da ta sporazum ni začel veljati pred koncem leta 2014, je nujno zagotoviti upravičenost izdatkov, nastalih pred tem in do uradnega imenovanja odgovornega organa, pod pogojem, da so bili sistemi upravljanja in nadzora, ki so se uporabljali pred uradnim imenovanjem, dejansko isti kot sistemi, ki so veljavni po uradnem imenovanju odgovornega organa.

(8)

Za poenostavitev izračuna in uporabe letnih prispevkov Islandije za Sklad za notranjo varnost – meje in vizumi bodo prispevki Islandije za obdobje 2014–2020 plačani v petih letnih obrokih od leta 2016 do leta 2020. Za leta od 2016 do 2018 so letni prispevki določeni v fiksnih zneskih, prispevka za leti 2019 in 2020 pa bosta določena v letu 2019 na podlagi bruto domačega proizvoda vseh držav, ki sodelujejo v Skladu za notranjo varnost – meje in vizumi, pri čemer se bodo upoštevala dejansko opravljena plačila –

DOGOVORILI O NASLEDNJEM:

Člen 1

Področje uporabe

Ta sporazum določa dopolnilna pravila, potrebna za sodelovanje Islandije v Skladu za notranjo varnost – meje in vizumi, v skladu z Uredbo (EU) št. 515/2014.

Člen 2

Finančno poslovodenje in nadzor

1.   Islandija sprejme potrebne ukrepe za zagotavljanje skladnosti z določbami Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU) in prava Unije, katerega pravna podlaga izhaja iz PDEU, ki zadevajo finančno poslovodenje in nadzor.

V prvem pododstavku navedene določbe PDEU in sekundarne zakonodaje zajemajo naslednje določbe:

(a)

člen 287(1), (2) in (3) PDEU;

(b)

člene 30, 32 in 57, točke (i) člena 58(1)(c), člen 60 ter člena 79(2) in 108(2) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012;

(c)

člene 32, 38, 42, 84, 88, 142 in 144 Delegirane Uredbe Komisije (EU) št. 1268/2012 (5);

(d)

Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 (6);

(e)

Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (7).

Pogodbenici se lahko z medsebojnim dogovorom odločita za spremembo tega seznama.

2.   Islandija na svojem ozemlju uporablja določbe iz odstavka 1 skladno s tem sporazumom.

Člen 3

Spoštovanje načela dobrega finančnega poslovodenja

Sredstva, dodeljena Islandiji v okviru Sklada za notranjo varnost – meje in vizumi, se uporabijo v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja.

Člen 4

Spoštovanje načela izogibanja nasprotja interesov

Vsem finančnim udeležencem in kateri koli drugi osebi, ki sodeluje pri izvrševanju in upravljanju proračuna, vključno s pripravljalnimi akti v zvezi s tem, reviziji ali kontroli proračuna na ozemlju Islandije, je prepovedano vsakršno dejanje, ki bi lahko povzročilo nasprotje njihovih interesov z interesi Unije.

Člen 5

Izvršba

Sklepi Komisije, ki nalagajo denarno obveznost osebam, ki niso države, so izvršljivi na ozemlju Islandije.

Izvršbo urejajo pravila civilnega postopka, ki veljajo na Islandiji. Nacionalni organ, ki ga v ta namen določi vlada Islandije ter o tem obvesti Komisijo, priloži sklepu izvršilni nalog, pri čemer ni potrebna nobena druga formalnost razen overovitve verodostojnosti sklepa.

Ko so te formalnosti na zahtevo Komisije izpolnjene, lahko ta preide na izvršbo v skladu z nacionalnim pravom tako, da zadevo predloži neposredno pristojnemu organu.

Izvršba se lahko odloži le z odločbo Sodišča Evropske unije. Za odločanje o pritožbah v zvezi z nepravilnim izvajanjem izvršb pa so pristojna sodišča Islandije.

Člen 6

Zaščita finančnih interesov Unije pred goljufijami

1.   Islandija:

(a)

preprečuje goljufije in vsa druga nezakonita dejanja, ki škodijo finančnim interesom Unije, z ukrepi, ki delujejo odvračilno in so takšni, da na Islandiji omogočajo učinkovito zaščito;

(b)

za preprečevanje goljufij, ki škodijo finančnim interesom Unije, sprejme enake ukrepe, kot jih sprejme za preprečevanje goljufij, ki škodijo njegovim lastnim finančnim interesom, ter

(c)

usklajuje svoje ukrepe, katerih cilj je zaščita finančnih interesov Unije pred goljufijami, z državami članicami in Komisijo.

2.   Islandija sprejme ukrepe, enakovredne ukrepom, ki jih je sprejela Unija v skladu s členom 325(4) PDEU, in ki veljajo na dan podpisa tega sporazuma.

Pogodbenici se lahko z medsebojnim dogovorom odločita za sprejetje ukrepov, enakovrednih vsem poznejšim ukrepom, ki jih sprejme Unija v skladu s tem členom.

Člen 7

Pregledi in inšpekcije na kraju samem, ki jih opravi Komisija (OLAF)

Brez poseganja v njene pravice na podlagi člena 5(8) Uredbe (EU) št. 514/2014 je Komisija (Evropski urad za boj proti goljufijam – OLAF) pooblaščena za opravljanje pregledov in inšpekcij na kraju samem na ozemlju Islandije v zvezi s Skladom za notranjo varnost – meje in vizumi, in sicer v skladu s pogoji, določenimi v Uredbi Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96.

Organi Islandije olajšujejo preglede in inšpekcije na kraju samem, ki se lahko na željo teh organov opravijo skupaj z njimi.

Člen 8

Računsko sodišče

V skladu s členom 287(3) PDEU in poglavjem 1 naslova X prvega dela Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 ima Računsko sodišče možnost, da v zvezi s Skladom za notranjo varnost – meje in vizumi opravlja revizije v prostorih katerega koli organa, ki vodi računovodske evidence prihodkov ali odhodkov v imenu Unije na ozemlju Islandije, ter tudi v prostorih katere koli fizične ali pravne osebe, ki prejema plačila iz proračuna.

Računsko sodišče opravlja revizije na Islandiji v povezavi z nacionalnimi revizijskimi organi ali – če ti nimajo potrebnih pooblastil – s pristojnimi nacionalnimi službami. Računsko sodišče in revizijski organi, uradi ali agencije Islandije sodelujejo v duhu zaupanja, pri čemer ohranjajo svojo neodvisnost. Ti organi, uradi ali agencije ali službe obvestijo Računsko sodišče, ali nameravajo sodelovati pri reviziji.

Računsko sodišče ima najmanj enake pravice kot Komisija, kakor so določene v členu 5(7) Uredbe (EU) št. 514/2014 in členu 7 tega sporazuma.

Člen 9

Javno naročanje

Islandija uporablja določbe svoje zakonodaje s področja javnega naročanja v skladu s Prilogo XVI k Sporazumu o Evropskem gospodarskem prostoru (8).

Člen 10

Finančni prispevki

1.   Islandija za leta od 2016 do 2018 izvrši letna plačila v proračun Sklada za notranjo varnost – meje in vizumi v skladu z naslednjo razpredelnico:

(Vsi zneski v EUR)

 

2016

2017

2018

Islandija

563 999

563 999

563 999

2.   Prispevki Islandije za leti 2019 in 2020 se izračunajo v skladu z njenim bruto domačim proizvodom (BDP) v ustreznem letu kot odstotkom BDP vseh držav, ki sodelujejo v Skladu za notranjo varnost – meje in vizumi, v skladu s formulo, opredeljeno v Prilogi.

3.   Islandija plača finančne prispevke iz tega člena ne glede na datum sprejetja nacionalnega programa iz člena 14 Uredbe (EU) št. 514/2014.

Člen 11

Uporaba finančnih prispevkov

1.   Skupni znesek letnih plačil za leti 2016 in 2017 se razporedi na naslednji način:

(a)

75 % za vmesni pregled iz člena 8 Uredbe (EU) št. 515/2014;

(b)

15 % za razvoj informacijskih sistemov iz člena 15 Uredbe (EU) št. 515/2014, če bodo do 30. junija 2017 sprejeti ustrezni zakonodajni akti Unije;

(c)

10 % za ukrepe Unije iz člena 13 Uredbe (EU) št. 515/2014 in nujno pomoč iz člena 14 Uredbe (EU) št. 515/2014.

Če se znesek iz točke (b) ne dodeli ali porabi, ga Komisija v skladu s postopkom iz drugega pododstavka člena 5(5)(b) Uredbe (EU) št. 515/2014 ponovno dodeli za posebne ukrepe iz člena 7 Uredbe (EU) št. 515/2014.

Če ta sporazum ne začne veljati ali se začasno uporabljati do 1. junija 2017, se celoten prispevek Islandije uporabi v skladu z odstavkom 2 tega člena.

2.   Skupni znesek letnih plačil za leta 2018, 2019 in 2020 se razporedi na naslednji način:

(a)

40 % za posebne ukrepe iz člena 7 Uredbe (EU) št. 515/2014;

(b)

50 % za razvoj informacijskih sistemov iz člena 15 Uredbe (EU) št. 515/2014, če bodo do 31. decembra 2018 sprejeti ustrezni zakonodajni akti Unije;

(c)

10 % za ukrepe Unije iz člena 13 Uredbe (EU) št. 515/2014 in nujno pomoč iz člena 14 Uredbe (EU) št. 515/2014.

Če se znesek iz točke (b) ne dodeli ali porabi, ga Komisija v skladu s postopkom iz drugega pododstavka člena 5(5)(b) Uredbe (EU) št. 515/2014 ponovno dodeli za posebne ukrepe iz člena 7 Uredbe (EU) št. 515/2014.

3.   Dodatni zneski, dodeljeni za vmesni pregled, ukrepe Unije, posebne ukrepe ali program o razvoju informacijskih sistemov, se uporabijo v skladu z ustreznim postopkom iz ene od naslednjih določb:

(a)

člena 6(2) Uredbe (EU) št. 514/2014;

(b)

člena 8(7) Uredbe (EU) št. 515/2014;

(c)

člena 7(3) Uredbe (EU) št. 515/2014;

(d)

drugega pododstavka člena 15 Uredbe (EU) št. 515/2014.

4.   Komisija lahko iz plačil, ki jih je izvršila Islandija, na leto porabi do 4 076 EUR za financiranje upravnih odhodkov v zvezi z osebjem ali zunanjim osebjem, potrebnim za podporo izvajanju Uredbe (EU) št. 515/2014 in tega sporazuma s strani Islandije.

Člen 12

Zaupnost

Informacije, sporočene ali pridobljene v kakršni koli obliki na podlagi tega sporazuma, so poslovna skrivnost in se varujejo tako, kot je za podobne informacije določeno z določbami, ki veljajo za institucije Unije, in z zakonodajo Islandije. Take informacije se smejo sporočati le osebam v institucijah Unije, državah članicah ali na Islandiji, ki morajo biti zaradi svoje funkcije z njimi seznanjene, in se ne smejo uporabljati v drug namen kot za zagotavljanje učinkovitega varovanja finančnih interesov pogodbenic.

Člen 13

Imenovanje odgovornega organa

1.   Islandija uradno obvesti Komisijo o uradnem imenovanju na ministrski ravni odgovornega organa, pristojnega za upravljanje in nadzor izdatkov v okviru Sklada za notranjo varnost – meje in vizumi, in sicer čim prej po odobritvi nacionalnega programa.

2.   Imenovanje iz odstavka 1 se organu podeli, če izpolnjuje merila za imenovanje v zvezi z notranjim okoljem, dejavnostmi nadzora, obveščanjem, sporočanjem ter spremljanjem, kakor so določena v Uredbi (EU) št. 514/2014 oziroma na podlagi te uredbe.

3.   Imenovanje odgovornega organa temelji na mnenju revizijskega telesa, ki je lahko revizijski organ in ki oceni, ali odgovorni organ izpolnjuje merila za imenovanje. To revizijsko telo je lahko avtonomna javna institucija, pristojna za spremljanje, vrednotenje in revizijo uprave. Revizijsko telo deluje neodvisno od odgovornega organa in svoje delo opravlja skladno z mednarodno sprejetimi revizijskimi standardi. Islandija lahko svojo odločitev o imenovanju utemelji na podlagi tega, ali so sistemi upravljanja in nadzora dejansko enaki kot tisti, ki so se uporabljali v predhodnem obdobju, in ali so delovali učinkovito. Če obstoječi rezultati revizije in nadzora pokažejo, da imenovani organ ne izpolnjuje več meril za imenovanje, Islandija s sprejetjem potrebnih ukrepov zagotovi, da so pomanjkljivosti pri izvajanju nalog tega organa odpravljene, med drugim tudi s preklicem imenovanja.

Člen 14

Opredelitev proračunskega leta

Za namene tega sporazuma proračunsko leto iz člena 60(5) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 zajema plačane izdatke in prejete prejemke, ki so bili knjiženi v računovodski izkaz odgovornega organa v obdobju od 16. oktobra leta „N – 1“ do 15. oktobra leta „N“.

Člen 15

Upravičenost izdatkov

Z odstopanjem od člena 17(3)(b) in (4) Uredbe (EU) št. 514/2014 so izdatki upravičeni tudi, kadar jih je odgovorni organ plačal, preden je bil uradno imenovan v skladu s členom 13 tega sporazuma, pod pogojem, da so sistemi upravljanja in nadzora, ki so se uporabljali pred uradnim imenovanjem, dejansko isti kot sistemi, ki so veljavni po uradnem imenovanju odgovornega organa.

Člen 16

Zahtevek za plačilo letne razlike

1.   Do 15. februarja leta, ki sledi proračunskemu letu, Islandija Komisiji predloži dokumente in informacije, ki se zahtevajo v točkah (b) in (c) prvega pododstavka člena 60(5) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012.

Z odstopanjem od člena 44(1) Uredbe (EU) št. 514/2014 in v skladu s tretjim pododstavkom člena 60(5) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Islandija Komisiji predloži mnenje iz drugega pododstavka člena 60(5) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 najpozneje do 15. marca leta, ki sledi proračunskemu letu.

Predloženi dokumenti iz tega odstavka se uporabijo kot zahtevek za plačilo letne razlike.

2.   Dokumenti iz odstavka 1 se pripravijo v skladu s predlogami, ki jih je Komisija sprejela na podlagi člena 44(3) Uredbe (EU) št. 514/2014.

Člen 17

Poročilo o izvajanju

Z odstopanjem od člena 54(1) Uredbe (EU) št. 514/2014 in v skladu s tretjim pododstavkom člena 60(5) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Islandija Komisiji predloži letno poročilo o izvajanju nacionalnega programa v preteklem proračunskem letu do 15. februarja vsakega leta do vključno leta 2022 in lahko te informacije objavi na ustrezni ravni.

Prvo letno poročilo o izvajanju nacionalnega programa se predloži 15. februarja po začetku veljavnosti ali začasne uporabe tega sporazuma.

Prvo poročilo zajema proračunska leta od 2014 naprej do proračunskega leta pred letom, v katerem je bilo treba predložiti prvo letno poročilo v skladu z drugim odstavkom. Islandija predloži končno poročilo o izvajanju nacionalnega programa do 31. decembra 2023.

Člen 18

Sistem elektronske izmenjave podatkov

V skladu s členom 24(5) Uredbe (EU) št. 514/2014 se vse uradne izmenjave informacij med Islandijo in Komisijo izvedejo s sistemom elektronske izmenjave podatkov, ki ga za ta namen zagotovi Komisija.

Člen 19

Začetek veljavnosti

1.   Depozitar tega sporazuma je generalni sekretar Sveta Evropske unije.

2.   Pogodbenici ta sporazum odobrita v skladu s svojimi postopki. O dokončanju teh postopkov se medsebojno uradno obvestita.

3.   Ta sporazum začne veljati prvi dan prvega meseca, ki sledi predložitvi zadnjega uradnega obvestila iz odstavka 2.

4.   Pogodbenici začasno uporabljata ta sporazum, razen člena 5, od dneva, ki sledi dnevu podpisa Sporazuma, brez poseganja v ustavne zahteve.

Člen 20

Veljavnost in prenehanje

1.   Unija ali Islandija lahko ta sporazum odpovesta z uradnim obvestilom drugi pogodbenici o taki odločitvi. Sporazum preneha veljati tri mesece po dnevu tega uradnega obvestila. Projekti in dejavnosti, ki so v trenutku prenehanja v teku, se nadaljujejo v skladu s pogoji, določenimi v tem sporazumu. Pogodbenici z medsebojnim dogovorom urejata vse morebitne ostale posledice prenehanja.

2.   Ta sporazum preneha veljati, ko preneha veljati Sporazum o pridružitvi z Islandijo in Norveško v skladu s členom 8(4), členom 11(3) ali členom 16 Sporazuma o pridružitvi z Islandijo in Norveško.

Člen 21

Jeziki

Ta sporazum je sestavljen v enem izvirniku v angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, hrvaškem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, španskem, švedskem in islandskem jeziku, pri čemer je vsako od teh besedil enako verodostojno.

Съставено в Брюксел на втори март две хиляди и осемнадесета година.

Hecho en Bruselas, el dos de marzo de dos mil dieciocho.

V Bruselu dne druhého března dva tisíce osmnáct.

Udfærdiget i Bruxelles den anden marts to tusind og atten.

Geschehen zu Brüssel am zweiten März zweitausendachtzehn.

Kahe tuhande kaheksateistkümnenda aasta märtsikuu teisel päeval Brüsselis.

Έγινε στις Βρυξέλλες, στις δύο Μαρτίου δύο χιλιάδες δεκαοκτώ.

Done at Brussels on the second day of March in the year two thousand and eighteen.

Fait à Bruxelles, le deux mars deux mille dix-huit.

Sastavljeno u Bruxellesu drugog ožujka godine dvije tisuće osamnaeste.

Fatto a Bruxelles, addì due marzo duemiladiciotto.

Briselē, divi tūkstoši astoņpadsmitā gada otrajā martā.

Priimta du tūkstančiai aštuonioliktų metų kovo antrą dieną Briuselyje.

Kelt Brüsszelben, a kétezer-tizennyolcadik év március havának második napján.

Magħmul fi Brussell, fit-tieni jum ta' Marzu fis-sena elfejn u tmintax.

Gedaan te Brussel, twee maart tweeduizend achttien.

Sporządzono w Brukseli dnia drugiego marca roku dwa tysiące osiemnastego.

Feito em Bruxelas, em dois de março de dois mil e dezoito.

Întocmit la Bruxelles la doi martie două mii optsprezece.

V Bruseli druhého marca dvetisícosemnásť.

V Bruslju, dne drugega marca leta dva tisoč osemnajst.

Tehty Brysselissä toisena päivänä maaliskuuta vuonna kaksituhattakahdeksantoista.

Som skedde i Bryssel den andra mars år tjugohundraarton.

Gjört í Brussel hinn annan dag marsmánaðar árið tvö þúsund og átján.

За Европейския съюз

Рог la Unión Europea

Za Evropskou unii

For Den Europæiske Union

Für die Europäische Union

Euroopa Liidu nimel

Για την Ευρωπαϊκή Ένωση

For the European Union

Pour l'Union européenne

Za Europsku uniju

Per l'Unione europea

Eiropas Savienības vārdā –

Europos Sąjungos vardu

Az Európai Unió részéről

Għall-Unjoni Ewropea

Voor de Europese Unie

W imieniu Unii Europejskiej

Pela União Europeia

Pentru Uniunea Europeană

Za Európsku úniu

Za Evropsko unijo

Euroopan unionin puolesta

För Europeiska unionen

Fyrir hönd Evrópusambandsins

Image

За Исландия

Por Islandia

Za Island

For Island

Für Island

Islandi nimel

Για τηv Ισλανδία

For Iceland

Pour l'Islande

Za Island

Per l'Islanda

Islandes vārdā –

Islandijos vardu

Izland részéről

Għall-Iżlanda

Voor IJsland

W imieniu Islandii

Pela Islândia

Pentru Islanda

Za Island

Za Islandijo

Islannin puolesta

För Island

Fyrir hönd Íslands

Image

(1)  UL L 176, 10.7.1999, str. 36.

(2)  Uredba (EU) št. 515/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o vzpostavitvi instrumenta za finančno podporo na področju zunanjih meja in vizumov v okviru Sklada za notranjo varnost in o razveljavitvi Odločbe št. 574/2007/ES (UL L 150, 20.5.2014, str. 143).

(3)  Uredba (EU) št. 514/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o splošnih določbah o Skladu za migracije, azil in vključevanje ter o instrumentu za finančno podporo na področju policijskega sodelovanja, preprečevanja kriminala in boja proti njemu ter obvladovanja kriz (UL L 150, 20.5.2014, str. 112).

(4)  Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, 26.10.2012, str. 1).

(5)  Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1268/2012 z dne 29. oktobra 2012 o pravilih uporabe Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (UL L 362, 31.12.2012, str. 1).

(6)  Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).

(7)  Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).

(8)  UL L 1, 3.1.1994, str. 461.

PRILOGA

FORMULA ZA IZRAČUN FINANČNIH PRISPEVKOV ZA LETI 2019 IN 2020 IN PODROBNOSTI O PLAČILU

Finančni prispevek Islandije v Sklad za notranjo varnost – meje in vizumi iz drugega in tretjega pododstavka člena 5(7) Uredbe (EU) št. 515/2014 se za leti 2019 in 2020 izračuna na naslednji način:

 

za vsako posamezno leto od 2013 do 2017 se zadnja končna vrednost bruto domačega proizvoda (BDP) Islandije, ki je na voljo 31. marca 2019, deli z vsoto vrednosti BDP za ustrezno leto vseh držav, ki sodelujejo v Skladu za notranjo varnost – meje in vizumi. Povprečje petih tako dobljenih odstotkov za leta od 2013 do 2017 se uporabi pri seštevku dejanskih letnih odobritev za Sklad za notranjo varnost – meje in vizumi za leta od 2014 do 2019 ter letne odobritve za prevzem obveznosti za Sklad za notranjo varnost – meje in vizumi za leto 2020, kakor je vključena v predlog splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2020, ki ga je sprejela Komisija, da se dobi skupni znesek, ki ga mora Islandija plačati v celotnem obdobju izvajanja Sklada za notranjo varnost – meje in vizumi. Od tega zneska se odštejejo letna plačila, ki jih je Islandija dejansko izvršila v skladu s členom 10(1) tega sporazuma, da se dobi skupni znesek prispevkov Islandije za leti 2019 in 2020. Polovica tega zneska se plača leta 2019, druga polovica pa leta 2020.

 

Finančni prispevek se plača v eurih.

 

Islandija plača svoj finančni prispevek za ustrezno leto najpozneje v 45 dneh po prejemu obvestila o dolgovanem znesku. Za vsako zamudo pri plačilu prispevka se plačajo zamudne obresti, in sicer od zneska, ki je dolgovan na datum zapadlosti. Obrestna mera je mera, ki jo uporablja Evropska centralna banka pri svojih operacijah glavnega refinanciranja, kot je objavljena v seriji C Uradnega lista Evropske unije, veljavna na prvi koledarski dan meseca roka za plačilo, povečana za 3,5 odstotne točke.

UREDBE

15.3.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 72/12

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/399

z dne 1. marca 2018

o vpisu imena v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb (Beelitzer Spargel (ZGO))

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (1) ter zlasti člena 52(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 je bil zahtevek Nemčije za registracijo imena „Beelitzer Spargel“ objavljen v Uradnem listu Evropske unije  (2).

(2)

Ker v skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Komisija ni prejela nobenega ugovora, bi bilo treba ime „Beelitzer Spargel“ registrirati –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Ime „Beelitzer Spargel“ (ZGO) se registrira.

Ime iz prvega odstavka opredeljuje proizvod skupine 1.6 Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani iz Priloge XI k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 668/2014 (3).

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 1. marca 2018

Za Komisijo

V imenu predsednika

Phil HOGAN

Član Komisije

(1)  UL L 343, 14.12.2012, str. 1.

(2)  UL C 388, 17.11.2017, str. 9.

(3)  Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 668/2014 z dne 13. junija 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (UL L 179, 19.6.2014, str. 36).

15.3.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 72/13

UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/400

z dne 14. marca 2018

o spremembi Uredbe (ES) št. 1126/2008 o sprejetju nekaterih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta glede mednarodnega računovodskega standarda (MRS) 40

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. julija 2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov (1) in zlasti člena 3(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Z Uredbo Komisije (ES) št. 1126/2008 (2) so bili sprejeti nekateri mednarodni standardi in pojasnila, ki so obstajali 15. oktobra 2008.

(2)

Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde (UOMRS) je 8. decembra 2016 objavil spremembe Mednarodnega računovodskega standarda (MRS) 40 Naložbene nepremičnine. Spremembe pojasnjujejo, kdaj lahko podjetje prerazvrsti nepremičnino v kategorijo „naložbene nepremičnine“ (ali iz nje).

(3)

Po posvetovanju z Evropsko svetovalno skupino za računovodsko poročanje je Komisija sklenila, da spremembe mednarodnega računovodskega standarda (MRS) 40 izpolnjujejo merila za sprejetje, določena v členu 3(2) Uredbe (ES) št. 1606/2002.

(4)

Uredbo (ES) št. 1126/2008 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(5)

Ukrepi iz te uredbe so skladni z mnenjem Računovodskega regulativnega odbora –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

V Prilogi k Uredbi (ES) št. 1126/2008 se Mednarodni računovodski standard (MRS) 40 Naložbene nepremičnine spremeni, kakor je navedeno v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Podjetja začnejo uporabljati spremembe iz člena 1 najpozneje z začetkom prvega poslovnega leta, ki se začne 1. januarja 2018 ali po tem datumu.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 14. marca 2018

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1)  UL L 243, 11.9.2002, str. 1.

(2)  Uredba Komisije (ES) št. 1126/2008 z dne 3. novembra 2008 o sprejetju nekaterih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 320, 29.11.2008, str. 1).

PRILOGA

Prenosi naložbenih nepremičnin

(spremembe MRS 40)

Spremembe MRS 40 Naložbene nepremičnine

Spremenita se 57.–58. člen.

PRENOSI

57.

Podjetje prenese nepremičnino na konto ali s konta naložbenih nepremičnin samo, kadar se spremeni njena uporaba. Do spremembe uporabe pride takrat, ko nepremičnina prične ali preneha ustrezati opredelitvi naložbene nepremičnine in obstajajo dokazi o spremembi uporabe. Sprememba namenov poslovodstva glede uporabe nepremičnine sama po sebi še ni dokaz o spremembi uporabe. Primeri dokazov o spremembi uporabe vključujejo:

(a)

začetek lastniške uporabe ali razvoja s ciljem lastniške uporabe pri prenosih s kontov naložbenih nepremičnin na konte lastniško uporabljanih nepremičnin;

(b)

začetek razvoja s ciljem prodaje pri prenosih s kontov naložbenih nepremičnin na konte zalog;

(c)

konec lastniške uporabe pri prenosih s kontov lastniško uporabljanih nepremičnin na konte naložbenih nepremičnin; in

(d)

začetek poslovnega najema druge osebe pri prenosih s kontov zalog na konte naložbenih nepremičnin.

(e)

[črtano]

58.

Če se podjetje odloči odtujiti naložbeno nepremičnino, ki se ni razvijala, jo še naprej obravnava kot naložbeno nepremičnino, dokler se ne odpravi njeno pripoznanje (dokler se ne odstrani iz izkaza finančnega položaja), in je ne prerazvrsti kot zalogo. Če začne podjetje ponovno razvijati obstoječo naložbeno nepremičnino za nadaljnjo prihodnjo uporabo, ta še naprej ostane naložbena nepremičnina in se pri ponovnem razvoju ne prerazvrsti med lastniško uporabljane nepremičnine.

…

Dodajo se 84.C–84.E člen, povezan naslov ter 85.G člen.

PREHODNE DOLOČBE

…

Prenosi naložbenih nepremičnin

84C

Z dokumentom Prenosi naložbenih nepremičnin (spremembe MRS 40), izdanim decembra 2016, sta se spremenila 57.–58. člen. Podjetje te spremembe uporablja za spremembe uporabe, do katerih pride na začetku letnega poročevalskega obdobja, v katerem podjetje prvič uporablja spremembe standarda (datum začetka uporabe), ali po njem. Podjetje na datum začetka uporabe ponovno oceni razvrstitev nepremičnin, ki jih poseduje na ta datum, in nepremičnine po potrebi prerazvrsti z uporabo 7.–14. člena, tako da so upoštevani pogoji, ki obstajajo na ta datum.

84D

Podjetje lahko ne glede na zahteve iz 84.C člena spremembe 57.–58. člena v skladu z MRS 8 uporablja za nazaj, vendar samo, če je to mogoče brez uporabe ugotovitev za nazaj.

84E

Če podjetje v skladu s 84.C členom nepremičnine prerazvrsti na datum začetka uporabe:

(a)

prerazvrstitev obračuna v skladu z zahtevami iz 59.–64. člena. Podjetje pri uporabi 59.–64. člena:

(i)

obravnava vsako sklicevanje na datum spremembe uporabe kot datum začetka uporabe in

(ii)

pripozna vsak znesek, ki bi se v skladu z 59.–64. členom na datum začetka uporabe pripoznal v poslovnem izidu kot prilagoditev začetnega salda zadržanega čistega dobička;

(b)

razkrije zneske, prerazvrščene na konte ali s kontov naložbenih nepremičnin v skladu s 84.C členom. Podjetje razkrije zneske, prerazvrščene v okviru uskladitve knjigovodske vrednosti naložbenih nepremičnin na začetku in na koncu obdobja, kot se zahteva v 76. in 79. členu.

DATUM ZAČETKA VELJAVNOSTI

…

85G

Z dokumentom Prenosi naložbenih nepremičnin (spremembe MRS 40), izdanim decembra 2016, sta se spremenila 57.–58. člen in dodali 84.C–84.E člen. Podjetje začne uporabljati navedene spremembe za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2018 ali pozneje. Uporaba pred tem datumom je dovoljena. Če podjetje navedene spremembe uporablja za zgodnejše obdobje, ta podatek razkrije.

15.3.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 72/17

UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/401

z dne 14. marca 2018

o spremembi Uredbe (EU) št. 139/2014 glede klasifikacije vzletno-pristajalnih stez

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. februarja 2008 o skupnih predpisih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Evropske agencije za varnost v letalstvu in razveljavitvi Direktive Sveta 91/670/EGS, Uredbe (ES) št. 1592/2002 in Direktive 2004/36/ES (1) ter zlasti člena 8a(5) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Priloga I k Uredbi Komisije (EU) št. 139/2014 (2) za namene navedene uredbe določa opredelitev izraza „instrumentalna vzletno-pristajalna steza“. Določbe navedene uredbe bi morale odražati stanje tehnike in najboljšo prakso na področju aerodromov ter upoštevati veljavne mednarodne standarde.

(2)

Mednarodna organizacija civilnega letalstva (ICAO) je z dopisom št. AN 41.2.24–13/20 sprejela spremembo 11-B zvezka 1 Priloge 14 k Čikaški konvenciji, ki se v pogodbenicah ICAO uporablja od 13. novembra 2014. Sprejete spremembe poenostavljajo obstoječo klasifikacijo prileta in natančneje opisujejo različne vrste operacij prileta in pristanka.

(3)

Navedene spremembe Priloge 14 k Čikaški konvenciji bi bilo treba upoštevati v Uredbi (EU) št. 139/2014, zlasti določbe v zvezi z operacijami prileta, pri katerem se uporablja navigacija na podlagi zmogljivosti (PBN) in vertikalno vodenje, ter zahteve v zvezi z vzletno-pristajalno stezo pri operacijah prileta. Poleg tega naj bi se pri znatnem številu aerodromov olajšalo izvajanje operacij prileta PBN z vertikalnim vodenjem, ne da bi bilo treba posodobiti njihovo infrastrukturo za vzletno-pristajalno stezo.

(4)

Uredbo (EU) št. 139/2014 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(5)

Ukrepi iz te uredbe temeljijo na mnenju št. 03/2016, ki ga je Evropska agencija za varnost v letalstvu izdala v skladu s členom 17(2)(b) in členom 19(1) Uredbe (ES) št. 216/2008.

(6)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 65 Uredbe (ES) št. 216/2008 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga I k Uredbi (EU) št. 139/2014 se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 14. marca 2018

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1)  UL L 79, 19.3.2008, str. 1.

(2)  Uredba Komisije (EU) št. 139/2014 z dne 12. februarja 2014 o določitvi zahtev in upravnih postopkov v zvezi z aerodromi v skladu z Uredbo (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 44, 14.2.2014, str. 1).

PRILOGA

Priloga I k Uredbi (EU) št. 139/2014 se spremeni:

(1)

točka 22 se nadomesti z naslednjim:

„(22)

‚instrumentalna vzletno-pristajalna steza‘ pomeni eno od naslednjih vrst vzletno-pristajalnih stez, namenjenih za operacije z zrakoplovi po postopkih za instrumentalni prilet:

1.   ‚vzletno-pristajalna steza za nenatančni prilet‘: vzletno-pristajalna steza z vizualnimi pripomočki in vsaj enim nevizualnim pripomočkom, namenjena za operacije pristanka po instrumentalnem priletu vrste A;

2.   ‚vzletno-pristajalna steza za natančni prilet kategorije I‘: vzletno-pristajalna steza z vizualnimi pripomočki in vsaj enim nevizualnim pripomočkom, namenjena za operacije pristanka po instrumentalnem priletu vrste B CAT I;

3.   ‚vzletno-pristajalna steza za natančni prilet kategorije II‘: vzletno-pristajalna steza z vizualnimi pripomočki in vsaj enim nevizualnim pripomočkom, namenjena za operacije pristanka po instrumentalnem priletu vrste B CAT II;

4.   ‚vzletno-pristajalna steza za natančni prilet kategorije III‘: vzletno-pristajalna steza z vizualnimi pripomočki in vsaj enim nevizualnim pripomočkom, namenjena za operacije pristanka po instrumentalnem priletu vrste B CAT IIIA, IIIB ali IIIC do in vzdolž površine vzletno-pristajalne steze;“;

(2)

vstavita se naslednji točki 47a in 47b:

„(47a)

‚instrumentalni prilet vrste A‘ pomeni operacijo instrumentalnega prileta z najmanjšo relativno višino spuščanja ali višino odločitve 75 m (250 čevljev) ali več;

(47b)

‚instrumentalni prilet vrste B‘ pomeni operacijo instrumentalnega prileta z višino odločitve, ki je nižja od 75 m (250 čevljev); operacije instrumentalnega prileta vrste B so kategorizirane, kot sledi:

1.   kategorija I (CAT I): višina odločitve najmanj 60 m (200 čevljev) ter bodisi vidljivost najmanj 800 m bodisi vidljivost vzdolž vzletno-pristajalne steze najmanj 550 m;

2.   kategorija II (CAT II): višina odločitve nižja od 60 m (200 čevljev), vendar ne nižja od 30 m (100 čevljev), ter vidljivost vzdolž vzletno-pristajalne steze najmanj 300 m;

3.   kategorija IIIA (CAT IIIA): višina odločitve nižja od 30 m (100 čevljev) ali brez višine odločitve in vidljivost vzdolž vzletno-pristajalne steze najmanj 175 m;

4.   kategorija IIIB (CAT IIIB): višina odločitve nižja od 15 m (50 čevljev) ali brez višine odločitve in vidljivost vzdolž vzletno-pristajalne steze manjša od 175 m, vendar ne manjša od 50 m;

5.   kategorija IIIC (CAT IIIC): brez višine odločitve in omejitev glede vidljivosti vzdolž vzletno-pristajalne steze;“.

SKLEPI

15.3.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 72/20

SKLEP KOMISIJE (EU) 2018/402

z dne 13. marca 2018

o ustanovitvi Evropske svetovalne skupine za Evropski organ za delo

(Besedilo velja za EGP in Švico)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti členov 46 in 48, člena 53(1), člena 62 in člena 91(1) Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Predsednik Juncker je v govoru o stanju v Uniji 2017 (1) predlagal ustanovitev Evropskega organa za delo, ki bi okrepil pravičnost na notranjem trgu ter zagotovil, da se predpisi EU o mobilnosti delavcev izvršujejo pravično, preprosto in učinkovito.

(2)

Komisija je 13. marca 2018 predlagala ustanovitev Evropskega organa za delo (2), ki naj bi države članice in Komisijo podpiral pri zagotavljanju lažjega dostopa posameznikom in delodajalcem do informacij o njihovih pravicah in obveznostih ter do zadevnih storitev pri čezmejni mobilnosti delovne sile, spodbujal sodelovanje med državami članicami pri čezmejnem izvrševanju zadevnega prava Unije ter posredoval in lajšal iskanje rešitev v čezmejnih sporih ali pri motnjah na trgu dela.

(3)

Ustanoviti bi bilo treba svetovalno skupino, pristojno za svetovanje in pomoč Komisiji glede hitre ustanovitve in prihodnjega delovanja Evropskega organa za delo, ki bi se morala imenovati Evropska svetovalna skupina za Evropski organ za delo (v nadaljnjem besedilu: Skupina). Skupina sicer ne bo sodelovala v zakonodajnem postopku za sprejetje predlagane uredbe o ustanovitvi Evropskega organa za delo, bi pa morala pomagati postaviti temelje za njegovo ustanovitev.

(4)

Med poglavitnimi nalogami Skupine bi morala biti omogočanje izmenjave dobrih praks in izkušenj pri sodelovanju na področjih čezmejne mobilnosti delovne sile in koordinacije sistemov socialne varnosti, pri čemer bi lahko Evropski organ za delo to nalogo nadalje razvijal, ter preučevanje splošnih in načelnih vprašanj ter konkretnih težav pri izvajanju zadevnega prava Unije. Skupina bi morala poleg tega pomagati opredeljevati, kako lahko relevantni obstoječi organi, tudi agencije EU, sodelujejo pri ustanovitvi in dobrem delovanju Evropskega organa za delo ter k temu prispevajo.

(5)

Skupini bi morala predsedovati Komisija (GD za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje), sestavljati pa bi jo morali predstavniki organov držav članic na višji ravni, socialnih partnerjev na ravni Unije, Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofound), Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja (Cedefop), Evropske fundacije za usposabljanje (ETF) in Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA). Socialni partnerji na ravni Unije bi morali v enaki meri zastopati sindikate in organizacije delodajalcev.

(6)

Državam Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA) in Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) bi bilo treba dodeliti status opazovalk.

(7)

Skupina bi morala sodelovati z obstoječimi organi na področju mobilnosti delovne sile in koordinacije sistemov socialne varnosti.

(8)

Za člane in opazovalke Skupine bi bilo treba določiti pravila o razkrivanju informacij.

(9)

Osebne podatke bi bilo treba obdelovati v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (3).

(10)

Ta sklep bi se moral uporabljati do ustanovitve Evropskega organa za delo –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Predmet urejanja

Ustanovi se Evropska svetovalna skupina za Evropski organ za delo (v nadaljnjem besedilu: Skupina).

Člen 2

Naloge

Skupina svetuje in pomaga Komisiji (GD za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje) glede hitre ustanovitve in prihodnjega delovanja Evropskega organa za delo.

Med nalogami Skupine so zlasti:

(a)

lajšanje sodelovanja med nacionalnimi organi in zainteresiranimi stranmi ter svetovanje Komisiji glede hitre ustanovitve in prihodnjega operativnega delovanja Evropskega organa za delo;

(b)

preučevanje splošnih in načelnih vprašanj ter konkretnih težav pri izvajanju zakonodaje Unije o čezmejni mobilnosti delovne sile in koordinaciji sistemov socialne varnosti ter njihovega učinka na dejavnosti Evropskega organa za delo;

(c)

izmenjava mnenj o dobrih praksah in primerih dobrega sodelovanja na področju čezmejne mobilnosti delovne sile in koordinacije sistemov socialne varnosti ter opredeljevanje takih praks in primerov z namenom razvoja dejavnosti Evropskega organa za delo;

(d)

opredeljevanje načina sodelovanja obstoječih organov, tudi decentraliziranih agencij EU, pri ustanovitvi in dobrem delovanju Evropskega organa za delo ter njihovega prispevka k temu.

Člen 3

Članstvo

1.   Skupino sestavljajo:

—

po en predstavnik vsake države članice,

—

šest predstavnikov socialnih partnerjev na ravni Unije, ki v enaki meri zastopajo sindikate in organizacije delodajalcev,

—

po en predstavnik vsake agencije EU na področju zaposlovanja in socialnih zadev.

2.   Člani imenujejo svoje predstavnike na višji ravni in so odgovorni za zagotavljanje visoke ravni strokovnega znanja svojih predstavnikov.

3.   Predstavniki se imenujejo v 30 dneh po začetku veljavnosti tega sklepa. Predstavnike lahko spremljajo strokovnjaki.

4.   Člani, ki ne morejo več učinkovito prispevati k razpravam strokovne skupine, ki po mnenju Komisije (GD za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje) ne izpolnjujejo pogojev iz člena 339 Pogodbe o delovanju Evropske unije ali ki odstopijo, niso več povabljeni na sestanke Skupine in se lahko nadomestijo za preostanek mandata.

Člen 4

Predsednik

Skupini predseduje predstavnik Komisije (GD za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje).

Člen 5

Delovanje

1.   Skupina deluje na zahtevo Komisije (GD za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje) v skladu s horizontalnimi pravili (4).

2.   Skupina se sestane najmanj trikrat letno. Sestanki Skupine načeloma potekajo v prostorih Komisije.

3.   Tajniške storitve zagotovi Komisija (GD za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje). Sestankov Skupine se lahko udeležijo tudi zainteresirani uradniki iz drugih služb Komisije.

4.   V dogovoru s Komisijo (GD za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje) lahko Skupina z navadno večino svojih članov odloči, da so njene razprave javne.

5.   Zapisnik, ki povzema razpravo o vsaki točki dnevnega reda in mnenja Skupine, je smiseln in popoln. Zapisnik sestavi sekretariat, zanj pa je odgovoren predsednik.

6.   Skupina svoja mnenja, priporočila ali poročila sprejema s soglasjem.

7.   Sodelovanje strokovnjakov Evropskega parlamenta pri delu Skupine urejata točka 15 Okvirnega sporazuma o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo (5) ter Priloga I k temu sporazumu.

Člen 6

Povabljeni strokovnjaki

Komisija (GD za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje) lahko ad hoc k sodelovanju pri delu Skupine povabi strokovnjake s posebnim strokovnim znanjem glede zadeve na dnevnem redu.

Člen 7

Opazovalke

1.   Državam Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA) in Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj se z neposrednim povabilom dodeli status opazovalk v skladu s horizontalnimi pravili.

2.   Opazovalke imenujejo svoje predstavnike.

3.   Predsednik lahko predstavnikom opazovalk dovoli sodelovanje v razpravah Skupine in prispevanje strokovnega znanja. Ne sodelujejo pa pri pripravi priporočil ali nasvetov Skupine.

Člen 8

Poslovnik

Na predlog Komisije (GD za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje) in v dogovoru z njo Skupina z navadno večino svojih članov sprejme poslovnik na podlagi standardnega poslovnika za strokovne skupine v skladu s horizontalnimi pravili.

Člen 9

Poslovna skrivnost in ravnanje s tajnimi podatki

Člani Skupine in njihovi predstavniki ter povabljeni strokovnjaki in opazovalke spoštujejo obveznost varovanja poslovne skrivnosti, ki v skladu s Pogodbama in njunimi izvedbenimi pravili velja za vse člane institucij in njihovo osebje, ter varnostne predpise Komisije v zvezi z varovanjem tajnih podatkov Unije iz sklepov Komisije (EU, Euratom) 2015/443 (6) in (EU, Euratom) 2015/444 (7). Če teh obveznosti ne spoštujejo, lahko Komisija sprejme vse ustrezne ukrepe.

Člen 10

Preglednost

1.   Skupina se vpiše v register strokovnih skupin Komisije in drugih podobnih subjektov (v nadaljnjem besedilu: register strokovnih skupin).

2.   V registru strokovnih skupin se v zvezi s sestavo Skupine objavijo naslednji podatki:

(a)

imena držav članic;

(b)

imena socialnih partnerjev; razkrijejo se zastopani interesi;

(c)

imena agencij na področju zaposlovanja in socialnih zadev;

(d)

imena opazovalk, vključno z imeni tretjih držav.

3.   Vsi zadevni dokumenti, vključno z dnevnimi redi, zapisniki in pisnimi prispevki udeležencev, so na voljo bodisi v registru strokovnih skupin bodisi prek povezave z registra na posebno spletišče, kjer so te informacije objavljene. Do posebnih spletišč se lahko dostopa brez registracije uporabnikov ali kakršnih koli drugih omejitev. Zlasti dnevni red in drugi zadevni referenčni dokumenti se objavijo pravočasno pred sestankom, temu pa sledi pravočasna objava zapisnika. Izjeme glede objave so predvidene le v primeru, ko se šteje, da bi razkritje dokumenta oslabilo varstvo javnega ali zasebnega interesa, kakor je opredeljeno v členu 4 Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 (8).

Člen 11

Stroški sestankov

1.   Udeleženci v dejavnostih Skupine za svoje storitve niso plačani.

2.   Komisija povrne potne stroške in stroške bivanja, ki udeležencem nastanejo pri dejavnostih Skupine. Povračilo se izplača v skladu z veljavnimi določbami Komisije v mejah razpoložljivih odobrenih sredstev, dodeljenih službam Komisije v okviru letnega postopka razporeditve sredstev.

Člen 12

Uporaba

Ta sklep začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se do ustanovitve Evropskega organa za delo.

V Strasbourgu, 13. marca 2018

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1)  Govor o stanju v Uniji 2017 je na voljo na: https://ec.europa.eu/commission/state-union-2017_sl.

(2)  COM(2018) 131.

(3)  Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).

(4)  C(2016) 3301, člen 13(1).

(5)  UL L 304, 20.11.2010, str. 47.

(6)  Sklep Komisije (EU, Euratom) 2015/443 z dne 13. marca 2015 o varnosti v Komisiji (UL L 72, 17.3.2015, str. 41).

(7)  Sklep Komisije (EU, Euratom) 2015/444 z dne 13. marca 2015 o varnostnih predpisih za varovanje tajnih podatkov EU (UL L 72, 17.3.2015, str. 53).

(8)  Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL L 145, 31.5.2001, str. 43).

AKTI, KI JIH SPREJMEJO ORGANI, USTANOVLJENI Z MEDNARODNIMI SPORAZUMI

15.3.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 72/24

SKLEP št. 2/2017 ODBORA, USTANOVLJENEGA NA PODLAGI SPORAZUMA MED EVROPSKO SKUPNOSTJO IN ŠVICARSKO KONFEDERACIJO O VZAJEMNEM PRIZNAVANJU UGOTAVLJANJA SKLADNOSTI,

z dne 22. decembra 2017

o spremembi poglavja 2 o opremi za osebno zaščito, poglavja 4 o medicinskih pripomočkih, poglavja 5 o plinskih napravah in kotlih ter poglavja 19 o žičniških napravah [2018/403]

ODBOR JE –

ob upoštevanju Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o vzajemnem priznavanju ugotavljanja skladnosti (v nadaljnjem besedilu: Sporazum), zlasti člena 10(4) in (5) ter člena 18(2) Sporazuma;

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Evropska unija je sprejela novo uredbo o opremi za osebno zaščito (1), Švica pa je spremenila svoje zakonske in druge predpise, ki se v skladu s členom 1(2) Sporazuma štejejo za enakovredne navedeni zakonodaji Evropske unije.

(2)

Poglavje 2 (Oprema za osebno zaščito) Priloge 1 bi bilo treba spremeniti, da bo odražalo te spremembe.

(3)

Evropska unija je sprejela novo uredbo o medicinskih pripomočkih (2), katere poglavje IV se obvezno uporablja od 26. novembra 2017, in novo uredbo o in vitro diagnostičnih medicinskih pripomočkih (3), katere poglavje IV se obvezno uporablja od 26. novembra 2017. Poleg tega imajo proizvajalci možnost, da od tega datuma uredbi uporabljajo prostovoljno. Švica je spremenila svoje regulativne določbe, ki se v skladu s členom 1(2) Sporazuma štejejo za enakovredne navedenim določbam zakonodaje Evropske unije, ki se obvezno uporabljajo od 26. novembra 2017.

(4)

Poglavje 4 (Medicinski pripomočki) Priloge 1 bi bilo treba spremeniti, da bo odražalo te spremembe.

(5)

Evropska unija je sprejela novo uredbo o napravah, v katerih zgoreva plinasto gorivo (4), Švica pa je spremenila svoje zakonske in druge predpise, ki se v skladu s členom 1(2) Sporazuma štejejo za enakovredne navedeni zakonodaji Evropske unije.

(6)

Poglavje 5 (Plinske naprave in kotli) Priloge 1 bi bilo treba spremeniti, da bo odražalo te spremembe.

(7)

Evropska unija je sprejela novo uredbo o žičniških napravah (5), Švica pa je spremenila svoje zakonske in druge predpise, ki se v skladu s členom 1(2) Sporazuma štejejo za enakovredne navedeni zakonodaji Evropske unije.

(8)

Poglavje 19 (Žičniške naprave) Priloge 1 bi bilo treba spremeniti, da bo odražalo te spremembe.

(9)

Člen 10(5) Sporazuma določa, da lahko Odbor na predlog ene od pogodbenic spremeni priloge k Sporazumu –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

1.

Poglavje 2 (Oprema za osebno zaščito) Priloge 1 k Sporazumu se spremeni v skladu z določbami iz Dodatka A, priloženega temu sklepu.

2.

Poglavje 4 (Medicinski pripomočki) Priloge 1 k Sporazumu se spremeni v skladu z določbami iz Dodatka B, priloženega temu sklepu.

3.

Poglavje 5 (Plinske naprave in kotli) Priloge 1 k Sporazumu se spremeni v skladu z določbami iz Dodatka C, priloženega temu sklepu.

4.

Poglavje 19 (Žičniške naprave) Priloge 1 k Sporazumu se spremeni v skladu z določbami iz Dodatka D, priloženega temu sklepu.

5.

Ta sklep, pripravljen v dveh izvodih, podpišeta predstavnika Odbora, ki sta pooblaščena za delovanje v imenu pogodbenic. Ta sklep začne veljati na dan zadnjega podpisa.

V imenu Švicarske konfederacije

Christophe PERRITAZ

Podpisano v Bernu, 22. decembra 2017

V imenu Evropske unije

Ignacio IRUARRIZAGA

Podpisano v Bruslju, 21. decembra 2017

(1)  Uredba (EU) 2016/425 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o osebni varovalni opremi in razveljavitvi Direktive Sveta 89/686/EGS (UL L 81, 31.3.2016, str. 51).

(2)  Uredba (EU) 2017/745 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2017 o medicinskih pripomočkih, spremembi Direktive 2001/83/ES, Uredbe (ES) št. 178/2002 in Uredbe (ES) št. 1223/2009 ter razveljavitvi direktiv Sveta 90/385/EGS in 93/42/EGS (UL L 117, 5.5.2017, str. 1).

(3)  Uredba (EU) 2017/746 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2017 o in vitro diagnostičnih medicinskih pripomočkih ter razveljavitvi Direktive 98/79/ES in Sklepa Komisije 2010/227/EU (UL L 117, 5.5.2017, str. 176).

(4)  Uredba (EU) 2016/426 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o napravah, v katerih zgoreva plinasto gorivo, in razveljavitvi Direktive 2009/142/ES (UL L 81, 31.3.2016, str. 99).

(5)  Uredba (EU) 2016/424 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o žičniških napravah in razveljavitvi Direktive 2000/9/ES (UL L 81, 31.3.2016, str. 1).

DODATEK A

V Prilogi 1 (Proizvodni sektorji) bi bilo treba poglavje 2 (Oprema za osebno zaščito) črtati in ga nadomestiti z naslednjim poglavjem, ki bo veljalo od 21. aprila 2018, ko se bosta začeli uporabljati Uredba (EU) 2016/425 in ustrezna švicarska zakonodaja, razen oddelka IV, ki se začne uporabljati na isti dan kot sklep:

„POGLAVJE 2

OPREMA ZA OSEBNO ZAŠČITO

ODDELEK I

Zakonski in drugi predpisi

Določbe, ki jih zajema člen 1(2)

Evropska unija

1.

Uredba (EU) 2016/425 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o osebni varovalni opremi in razveljavitvi Direktive Sveta 89/686/EGS (UL L 81, 31.3.2016, str. 51)

Švica

100.

Zvezni zakon z dne 12. junija 2009 o varnosti izdelkov (RO 2010 2573)

101.

Odlok z dne 19. maja 2010 o varnosti izdelkov (RO 2010 2583), kakor je bil nazadnje spremenjen 25. oktobra 2017 (RO 2017 5865)

102.

Odlok z dne 25. oktobra 2017 o varnosti opreme za osebno zaščito (RO 2017 5859)

103.

Odlok z dne 17. junija 1996 o švicarskem sistemu akreditacije ter o imenovanju preskusnih laboratorijev in organov za ugotavljanje skladnosti (RO 1996 1904), kakor je bil nazadnje spremenjen 25. novembra 2015 (RO 2016 261)

ODDELEK II

Organi za ugotavljanje skladnosti

Odbor, ustanovljen v skladu s členom 10 tega sporazuma, pripravi in redno posodablja seznam organov za ugotavljanje skladnosti v skladu s postopkom iz člena 11 Sporazuma.

ODDELEK III

Organi za uradno imenovanje

Odbor, ustanovljen v skladu s členom 10 tega sporazuma, sestavi in redno posodablja seznam organov za uradno imenovanje, ki jih priglasita pogodbenici.

ODDELEK IV

Posebna pravila v zvezi z imenovanjem organov za ugotavljanje skladnosti

Organi za uradno imenovanje pri imenovanju organov za ugotavljanje skladnosti upoštevajo splošna načela iz Priloge 2 k temu sporazumu in merila za ocenjevanje iz poglavja V Uredbe (EU) 2016/425.

ODDELEK V

Dodatne določbe

1.   Gospodarski subjekti

1.1   Posebne obveznosti gospodarskih subjektov v skladu z zakonodajo iz oddelka I

V skladu z zakonodajo iz oddelka I za gospodarske subjekte s sedežem v EU ali Švici veljajo enakovredne obveznosti.

Da se prepreči nepotrebno podvajanje obveznosti:

(a)

za namene obveznosti iz členov 8(6) in 10(3) Uredbe (EU) 2016/425 ter ustreznih določb Švice zadostuje navedba imena, registriranega trgovskega imena ali registrirane blagovne znamke in poštnega naslova, na katerem je proizvajalec s sedežem na ozemlju Evropske unije ali Švice dosegljiv. Če proizvajalec nima sedeža na ozemlju Evropske unije ali Švice, zadostuje navedba imena, registriranega trgovskega imena ali registrirane blagovne znamke in poštnega naslova, na katerem je dosegljiv uvoznik s sedežem na ozemlju Evropske unije ali Švice;

(b)

za namene obveznosti iz členov 8(3) in 10(8) Uredbe (EU) 2016/425 ter ustreznih določb Švice zadostuje, da proizvajalec s sedežem na ozemlju Evropske unije ali Švice hrani tehnično dokumentacijo in izjavo EU o skladnosti deset let po tem, ko je bila oprema za osebno zaščito dana na trg Evropske unije ali Švice. Če proizvajalec nima sedeža na ozemlju Evropske unije ali Švice, zadostuje, da uvoznik s sedežem na ozemlju Evropske unije ali Švice omogoča organom za nadzor trga dostop do izvoda izjave EU o skladnosti in zagotovi, da je tehnična dokumentacija tem organom na zahtevo na voljo deset let po tem, ko je bila oprema za osebno zaščito dana na trg Evropske unije ali Švice;

(c)

za namene obveznosti iz drugega pododstavka člena 8(4) in člena 10(6) Uredbe (EU) 2016/425 ter ustreznih določb Švice zadostuje, da take obveznosti izpolnjuje proizvajalec s sedežem na ozemlju Evropske unije ali Švice oziroma, če proizvajalec nima sedeža na ozemlju Evropske unije ali Švice, uvoznik s sedežem na ozemlju Evropske unije ali Švice.

1.2   Pooblaščeni zastopnik

Za namene obveznosti iz člena 9(2) Uredbe (EU) 2016/425 in ustreznih določb Švice pooblaščeni zastopnik pomeni vsako fizično ali pravno osebo s sedežem na ozemlju Evropske unije ali Švice, ki jo je proizvajalec pisno pooblastil, da deluje v njegovem imenu, v skladu s členom 9(1) Uredbe (EU) 2016/425 ali ustreznimi določbami Švice.

1.3   Sodelovanje z organi za nadzor trga

Pristojni nacionalni organ za nadzor trga države članice Evropske unije ali Švice lahko na utemeljeno zahtevo od zadevnih gospodarskih subjektov v Evropski uniji in Švici zahteva predložitev vseh potrebnih informacij in dokumentacije, ki dokazujejo skladnost opreme za osebno zaščito z zakonodajo iz oddelka I.

Navedeni organ se lahko obrne na gospodarski subjekt s sedežem na ozemlju druge pogodbenice neposredno ali s pomočjo pristojnega nacionalnega organa za nadzor trga druge pogodbenice. Od proizvajalcev ali, kadar je primerno, pooblaščenih zastopnikov in uvoznikov lahko zahteva predložitev dokumentacije v jeziku, ki ga navedeni organ razume brez težav. Od gospodarskih subjektov lahko zahteva, naj sodelujejo pri kateri koli dejavnosti, katere cilj je preprečiti tveganje, povezano z opremo za osebno zaščito.

2.   Izmenjava izkušenj

Švicarski organi za uradno imenovanje lahko sodelujejo pri izmenjavi izkušenj med nacionalnimi organi držav članic iz člena 35 Uredbe (EU) 2016/425.

3.   Usklajevanje organov za ugotavljanje skladnosti

Švicarski organi za ugotavljanje skladnosti lahko neposredno ali prek pooblaščenih zastopnikov sodelujejo v mehanizmih usklajevanja in sodelovanja, določenih v členu 36 Uredbe (EU) 2016/425.

4.   Vzajemna pomoč organov za nadzor trga

V skladu s členom 9(1) Sporazuma pogodbenici zagotovita učinkovito sodelovanje in izmenjavo informacij med svojimi organi za nadzor trga. Organi za nadzor trga držav članic in Švice sodelujejo ter si izmenjujejo informacije. Med seboj si ustrezno pomagajo s predložitvijo informacij ali dokumentacije v zvezi z zadevnimi gospodarskimi subjekti, ki imajo sedež v državi članici ali Švici.

5.   Postopek za obravnavanje opreme za osebno zaščito, ki pomeni tveganje, ki ni omejeno na nacionalno ozemlje

Kadar organi za nadzor trga države članice ali Švice sprejmejo ukrepe ali imajo zadostne razloge za domnevo, da oprema za osebno zaščito iz tega poglavja pomeni tveganje za zdravje ali varnost oseb iz zakonodaje v oddelku I tega poglavja, ter če menijo, da neskladnost ni omejena na njihovo nacionalno ozemlje, v skladu s členom 12(4) tega sporazuma Evropsko komisijo, druge države članice in Švico nemudoma obvestijo:

—

o rezultatih vrednotenja in ukrepih, ki so jih zahtevali od gospodarskega subjekta,

—

kadar zadevni gospodarski subjekt ne sprejme ustreznih korektivnih ukrepov, o vseh ustreznih začasnih ukrepih za prepoved ali omejitev dostopnosti opreme za osebno zaščito na svojem nacionalnem trgu, za umik opreme za osebno zaščito z navedenega trga ali njen odpoklic.

Te informacije vsebujejo vse razpoložljive podatke, zlasti podatke, potrebne za identifikacijo neskladne opreme za osebno zaščito, njenega porekla, vrsto domnevne neskladnosti in tveganja ter vrsto in trajanje sprejetih nacionalnih ukrepov ter pojasnilo zadevnega gospodarskega subjekta. Zlasti vsebujejo navedbe o tem, ali je neskladnost posledica katerega izmed naslednjih vzrokov:

—

oprema za osebno zaščito ne izpolnjuje zahtev, povezanih z zdravjem ali varnostjo oseb iz zakonodaje v oddelku I, ali

—

pomanjkljivosti harmoniziranih standardov, navedenih v zakonodaji v oddelku I.

Švica ali države članice Evropsko komisijo in druge nacionalne organe nemudoma obvestijo o vseh sprejetih ukrepih in drugih razpoložljivih informacijah, ki se nanašajo na neskladnost zadevne opreme za osebno zaščito.

Države članice in Švica zagotovijo takojšnje sprejetje ustreznih omejevalnih ukrepov v zvezi z zadevno opremo za osebno zaščito, kot je umik opreme za osebno zaščito s trga.

6.   Zaščitni postopek v primeru ugovorov zoper nacionalne ukrepe

Če se Švica ali država članica ne strinjata z nacionalnim ukrepom iz odstavka 5, o svojih ugovorih obvestita Evropsko komisijo v treh mesecih po prejemu informacij.

Če na koncu postopka iz odstavka 5 država članica ali Švica vloži ugovor zoper ukrep, ki ga sprejmeta Švica oziroma država članica, ali če Komisija meni, da je nacionalni ukrep v nasprotju z ustrezno zakonodajo iz oddelka I, se Evropska komisija nemudoma posvetuje z državami članicami in Švico ter prek švicarskih organov z zadevnimi gospodarskimi subjekti. Oceni nacionalni ukrep, da bi ugotovila, ali je upravičen ali ne.

Če se nacionalni ukrep oceni kot:

—

upravičen, vse države članice in Švica sprejmejo potrebne ukrepe za umik neskladne opreme za osebno zaščito s svojih trgov ter o tem obvestijo Komisijo;

—

neupravičen, ga zadevna država članica ali Švica prekliče.

Pogodbenica lahko na podlagi odstavka 8 vprašanje pošlje Odboru, ustanovljenemu v skladu s členom 10 tega sporazuma.

7.   Skladna oprema za osebno zaščito, ki vseeno pomeni tveganje

Kadar država članica ali Švica ugotovi, da je oprema za osebno zaščito, katere dostopnost je gospodarski subjekt omogočil na trgu EU ali Švice, sicer skladna z zakonodajo iz oddelka I tega poglavja, vendar pomeni tveganje za zdravje ali varnost oseb, sprejme vse ustrezne ukrepe ter nemudoma obvesti Evropsko komisijo, druge države članice in Švico. Informacije vsebujejo vse razpoložljive podrobnosti, zlasti podatke, potrebne za identifikacijo zadevne osebne varovalne opreme, poreklo in dobavno verigo osebne varovalne opreme, vrsto s tem povezanega tveganja ter vrsto in trajanje sprejetih nacionalnih ukrepov.

Komisija se nemudoma posvetuje z državami članicami in Švico ter prek švicarskih organov z zadevnimi gospodarskimi subjekti ter ovrednoti nacionalne ukrepe, da bi ugotovila, ali je nacionalni ukrep upravičen, in po potrebi predlaga ustrezne ukrepe.

Pogodbenica lahko na podlagi odstavka 8 vprašanje pošlje Odboru, ustanovljenemu v skladu s členom 10 tega sporazuma.

8.   Zaščitna klavzula za primere nerešenih razhajanj med pogodbenicama

Če se pogodbenici ne strinjata glede ukrepov iz odstavkov 6 in 7, se zadeva predloži Odboru, ustanovljenemu na podlagi člena 10 tega sporazuma, ki odloči o ustreznih ukrepih, vključno z možnostjo naročila strokovne študije.

Če Odbor meni, da je ukrep:

(a)

upravičen, pogodbenici sprejmeta potrebne ukrepe za umik opreme za osebno zaščito s svojih trgov;

(b)

neupravičen, ga nacionalni organ države članice ali Švice umakne.“

DODATEK B

Poglavje 4 (Medicinski pripomočki) Priloge 1 (Proizvodni sektorji) bi bilo treba črtati in nadomestiti z naslednjim:

„POGLAVJE 4

MEDICINSKI PRIPOMOČKI

ODDELEK I

Zakonski in drugi predpisi

Določbe, ki jih zajema člen 1(2)

Evropska unija

1.

Direktiva Sveta 90/385/EGS z dne 20. junija 1990 o približevanju zakonodaje držav članic o aktivnih medicinskih pripomočkih za vsaditev, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. septembra 2003 (UL L 284, 31.10.2003, str. 1)

2.

Direktiva Sveta 93/42/EGS z dne 14. junija 1993 o medicinskih pripomočkih, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. septembra 2003 (UL L 284, 31.10.2003, str. 1)

3.

Direktiva 98/79/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. oktobra 1998 o in vitro diagnostičnih medicinskih pripomočkih (UL L 331, 7.12.1998, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. septembra 2003 (UL L 284, 31.10.2003, str. 1) in popravljena s popravkom (UL L 22, 29.1.1999, str. 75, in UL L 6, 10.1.2002, str. 70)

4.

Odločba Komisije 2002/364/ES z dne 7. maja 2002 o skupnih tehničnih specifikacijah za in vitro diagnostične medicinske pripomočke (UL L 131, 16.5.2002, str. 17)

5.

Direktiva Komisije 2003/12/ES z dne 3. februarja 2003 o ponovni klasifikaciji prsnih vsadkov v okviru Direktive 93/42/EGS o medicinskih pripomočkih (UL L 28, 4.2.2003, str. 43)

6.

Uredba Komisije (EU) št. 722/2012 z dne 8. avgusta 2012 o posebnih zahtevah v zvezi z zahtevami iz direktiv Sveta 90/385/EGS in 93/42/EGS glede aktivnih medicinskih pripomočkov za vsaditev in medicinskih pripomočkov, izdelanih z uporabo tkiv živalskega izvora (UL L 22, 9.8.2012, str. 3)

7.

Direktiva Komisije 2005/50/ES z dne 11. avgusta 2005 o ponovni razvrstitvi protez kolčnih, kolenskih in ramenskih sklepov v okviru Direktive Sveta 93/42/EGS o medicinskih pripomočkih (UL L 210, 12.8.2005, str. 41)

8.

Uredba Komisije (ES) št. 2007/2006 z dne 22. decembra 2006 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1774/2002 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z uvozom in tranzitom nekaterih vmesnih proizvodov, pridobljenih iz snovi kategorije 3 in namenjenih za tehnično uporabo v medicinskih pripomočkih, in vitro diagnostičnih medicinskih pripomočkih in laboratorijskih reagentih, ter o spremembi te uredbe (UL L 379, 28.12.2006, str. 98)

9.

Direktiva 2007/47/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o spremembah Direktive Sveta 90/385/EGS o približevanju zakonodaje držav članic o aktivnih medicinskih pripomočkih za vsaditev, Direktive Sveta 93/42/EGS o medicinskih pripomočkih in Direktive 98/8/ES o dajanju biocidnih pripravkov v promet (UL L 247, 21.9.2007, str. 21)

10.

Sklep Komisije 2011/869/EU z dne 20. decembra 2011 o spremembi Odločbe 2002/364/ES o skupnih tehničnih specifikacijah za in vitro diagnostične medicinske pripomočke (UL L 341, 22.12.2011, str. 63)

11.

Direktiva Komisije 2011/100/EU z dne 20. decembra 2011 o spremembi Direktive 98/79/ES Evropskega parlamenta in Sveta o in vitro diagnostičnih medicinskih pripomočkih (UL L 341, 22.12.2011, str. 50)

12.

Direktiva 2011/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o omejevanju uporabe nekaterih nevarnih snovi v električni in elektronski opremi (UL L 174, 1.7.2011, str. 88)

13.

Sklep Komisije 2010/227/EU z dne 19. aprila 2010 o evropski banki podatkov za medicinske pripomočke (Eudamed) (UL L 102, 23.4.2010, str. 45)

14.

Uredba Komisije (EU) št. 207/2012 z dne 9. marca 2012 o elektronskih navodilih za uporabo medicinskih pripomočkov (UL L 72, 10.3.2012, str. 28)

15.

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 920/2013 z dne 24. septembra 2013 o imenovanju in nadzoru priglašenih organov iz Direktive Sveta 90/385/EGS o aktivnih medicinskih pripomočkih za vsaditev in Direktive Sveta 93/42/EGS o medicinskih pripomočkih (UL L 253, 25.9.2013, str. 8)

16.

Poglavje IV in Priloga VII Uredbe (EU) 2017/745 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2017 o medicinskih pripomočkih, spremembi Direktive 2001/83/ES, Uredbe (ES) št. 178/2002 in Uredbe (ES) št. 1223/2009 ter razveljavitvi direktiv Sveta 90/385/EGS in 93/42/EGS (UL L 117, 5.5.2017, str. 1)

17.

Poglavje IV in Priloga VII Uredbe (EU) 2017/746 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2017 o in vitro diagnostičnih medicinskih pripomočkih ter razveljavitvi Direktive 98/79/ES in Sklepa Komisije 2010/227/EU (UL L 117, 5.5.2017, str. 176)

Švica

100.

Zvezni zakon z dne 15. decembra 2000 o zdravilih in medicinskih pripomočkih (RO 2001 2790), kakor je bil nazadnje spremenjen 1. januarja 2014 (RO 2013 4137)

101.

Zvezni zakon z dne 24. junija 1902 o električnih napeljavah šibkega in jakega toka (RO 19 252 in RS 4 798), kakor je bil nazadnje spremenjen 20. marca 2008 (RO 2008 3437)

102.

Zvezni zakon z dne 9. junija 1977 o meroslovju (RO 1977 2394), kakor je bil nazadnje spremenjen 17. junija 2011 (RO 2012 6235)

103.

Zvezni zakon z dne 22. marca 1991 o zaščiti pred sevanjem (RO 1994 1933), kakor je bil nazadnje spremenjen dne 10. decembra 2004 (RO 2004 5391)

104.

Odlok z dne 17. oktobra 2001 o medicinskih pripomočkih (RO 2001 3487), kakor je bil nazadnje spremenjen 25. oktobra 2017 (RO 2017 5935)

105.

Odlok z dne 18. aprila 2007 o uvozu, tranzitu in izvozu živali in živalskih proizvodov (RO 2007 1847), kakor je bil nazadnje spremenjen 4. septembra 2013 (RO 2013 3041)

106.

Odlok z dne 17. junija 1996 o švicarskem sistemu akreditacije ter o imenovanju preskusnih laboratorijev in organov za ugotavljanje skladnosti (RO 1996 1904), kakor je bil nazadnje spremenjen 25. novembra 2015 (RO 2016 261)

107.

Zvezni zakon o varstvu podatkov z dne 19. junija 1992 (RO 1992 1945), kakor je bil nazadnje spremenjen 30. septembra 2011 (RO 2013 3215)

ODDELEK II

Organi za ugotavljanje skladnosti

Odbor, ustanovljen v skladu s členom 10 tega sporazuma, pripravi in redno posodablja seznam organov za ugotavljanje skladnosti v skladu s postopkom iz člena 11 Sporazuma.

ODDELEK III

Organi za uradno imenovanje

Odbor, ustanovljen v skladu s členom 10 tega sporazuma, sestavi in redno posodablja seznam organov za uradno imenovanje, ki jih priglasita pogodbenici.

ODDELEK IV

Posebna pravila v zvezi z imenovanjem organov za ugotavljanje skladnosti

Organi za uradno imenovanje pri imenovanju organov za ugotavljanje skladnosti

—

upoštevajo splošna načela iz Priloge 2 k temu sporazumu,

—

kot je določeno v Uredbi (EU) št. 920/2013, merila za ocenjevanje iz Priloge XI k Direktivi 93/42/EGS, Priloge 8 k Direktivi 90/385/EGS in Priloge IX k Direktivi 98/79/ES ter

—

merila za ocenjevanje iz poglavja IV in Priloge VII Uredbe (EU) 2017/745 in Uredbe (EU) 2017/746.

Pogodbenici dasta na voljo ocenjevalce za skupino, ustanovljeno na podlagi Uredbe (EU) št. 920/2013, člena 40 Uredbe (EU) 2017/745 in člena 36 Uredbe (EU) 2017/746. Organi pogodbenic za uradno imenovanje sodelujejo pri ocenjevanju priglašenih organov v skladu s členom 39 Uredbe (EU) 2017/745 in členom 35 Uredbe (EU) 2017/746. Sodelujejo tudi pri medsebojnih strokovnih pregledih v skladu s členom 48 Uredbe (EU) 2017/745 in členom 44 Uredbe (EU) 2017/746.

ODDELEK V

Dodatne določbe

1.   Registracija oseb, odgovornih za dajanje pripomočkov na trg

Vsak proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik, ki da na trg ene od pogodbenic medicinske pripomočke iz člena 14 Direktive 93/42/EGS ali člena 10 Direktive 98/79/ES, o podrobnostih iz navedenih členov obvesti pristojne organe pogodbenice, v kateri ima sedež. Pogodbenici vzajemno priznata takšno registracijo. Proizvajalcu ni treba imenovati osebe, odgovorne za dajanje naprav na trg, registrirane na ozemlju druge pogodbenice.

2.   Označevanje medicinskih pripomočkov

Proizvajalci obeh pogodbenic navedejo svoje ime ali trgovsko ime in naslov na oznaki na medicinskih pripomočkih, kakor je določeno v točki 13.3(a) Priloge 1 k Direktivi 93/42/EGS, ter in vitro diagnostičnih medicinskih pripomočkih, kakor je določeno v točki 8.4(a) Priloge 1 k Direktivi 98/79/ES. Na oznaki, zunanji embalaži ali v navodilih za uporabo jim ni treba navesti imena in naslova osebe, odgovorne za dajanje naprave na trg, zastopnika ali uvoznika, registriranega na ozemlju druge pogodbenice.

Za pripomočke, uvožene iz tretjih držav, morajo za njihovo distribucijo v Uniji ali Švici oznaka, zunanja embalaža ali navodila za uporabo vsebovati ime in naslov edinega pooblaščenega zastopnika proizvajalca s sedežem v Uniji ali Švici, kakor je ustrezno.

3.   Izmenjava informacij in sodelovanje

Pogodbenici v skladu s členom 9 Sporazuma

—

zlasti izmenjujeta informacije iz člena 8 Direktive 90/385/EGS, člena 10 Direktive 93/42/EGS, člena 11 Direktive 98/79/ES in člena 3 Uredbe (EU) št. 920/2013,

—

pogodbenici zlasti sodelujeta v skladu s členoma 102 in 103 Uredbe (EU) 2017/745 in členoma 97 in 98 Uredbe (EU) 2017/746.

—

Švica lahko predloži vlogo strokovnih laboratorijev za imenovanje s strani Komisije v skladu s členom 106 Uredbe (EU) 2017/745 ali vlogo referenčnih laboratorijev za imenovanje s strani Komisije v skladu s členom 100 Uredbe (EU) 2017/746.

4.   Evropske zbirke podatkov

Pristojni švicarski organi imajo dostop do evropskih zbirk podatkov, vzpostavljenih v skladu s členom 12 Direktive 98/79/ES, členom 14a Direktive 93/42/EGS, členom 3 Uredbe (EU) št. 920/2013, členom 33 Uredbe (EU) 2017/745 in členom 30 Uredbe (EU) 2017/746. Komisiji in/ali organu, odgovornemu za upravljanje zbirk podatkov, pošiljajo podatke, ki jih določajo navedeni členi, zbrane v Švici za vnos v evropske zbirke podatkov.

5.   Prehodne določbe

Z odstopanjem od zakonodaje iz oddelka I se lahko pripomočki, ki so skladni z Uredbo (EU) 2017/745 in Uredbo (EU) 2017/746, dajo na trg v obeh pogodbenicah.

Z odstopanjem od zakonodaje iz oddelka I lahko priglašeni organi, ki so imenovani in priglašeni v skladu z Uredbo (EU) 2017/745 in Uredbo (EU) 2017/746, izvajajo postopke ugotavljanja skladnosti, določene v teh uredbah, in izdajajo certifikate v skladu s tema uredbama. Pogodbenici priznavata te certifikate.“

DODATEK C

V Prilogi 1 (Proizvodni sektorji) bi bilo treba poglavje 5 (Plinske naprave in kotli) črtati in ga nadomestiti z naslednjim poglavjem, ki bo veljalo od 21. aprila 2018, ko se bosta začeli uporabljati Uredba (EU) 2016/426 in ustrezna švicarska zakonodaja, razen oddelka IV, ki se začne uporabljati na isti dan kot ta sklep:

„POGLAVJE 5

PLINSKE NAPRAVE IN KOTLI

ODDELEK I

Zakonski in drugi predpisi

Določbe, ki jih zajema člen 1(1)

Evropska unija

1.

Direktiva Sveta 92/42/EGS z dne 21. maja 1992 o zahtevanih izkoristkih novih toplovodnih kotlov na tekoča ali plinasta goriva (UL L 167, 22.6.1992, str. 17), kakor je bila pozneje spremenjena

Švica

100.

Odlok z dne 16. decembra 1985 o nadzoru onesnaženosti zraka (OAPC) (prilogi 3 in 4) (RS 814.318.142.1), kakor je bil pozneje spremenjen

Določbe, ki jih zajema člen 1(2)

Evropska unija

1.

Uredba (EU) 2016/426 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o napravah, v katerih zgoreva plinasto gorivo, in razveljavitvi Direktive 2009/142/ES (UL L 81, 31.3.2016, str. 99)

Švica

100.

Zvezni zakon z dne 12. junija 2009 o varnosti izdelkov (RO 2010 2573)

101.

Odlok z dne 19. maja 2010 o varnosti izdelkov (RO 2010 2583), kakor je bil nazadnje spremenjen 25. oktobra 2017 (RO 2017 5865)

102.

Odlok z dne 25. oktobra 2017 o plinskih napravah (RO 2017 5865)

103.

Odlok z dne 17. junija 1996 o švicarskem sistemu akreditacije ter o imenovanju preskusnih laboratorijev in organov za ugotavljanje skladnosti (RO 1996 1904), kakor je bil nazadnje spremenjen 25. novembra 2015 (RO 2016 261)

ODDELEK II

Organi za ugotavljanje skladnosti

Odbor, ustanovljen v skladu s členom 10 tega sporazuma, pripravi in redno posodablja seznam organov za ugotavljanje skladnosti v skladu s postopkom iz člena 11 Sporazuma.

ODDELEK III

Organi za uradno imenovanje

Odbor, ustanovljen v skladu s členom 10 tega sporazuma, sestavi in redno posodablja seznam organov za uradno imenovanje, ki jih priglasita pogodbenici.

ODDELEK IV

Posebna pravila v zvezi z imenovanjem organov za ugotavljanje skladnosti

Organi za uradno imenovanje pri imenovanju organov za ugotavljanje skladnosti upoštevajo splošna načela iz Priloge 2 k temu sporazumu in merila za ocenjevanje iz poglavja IV Uredbe (EU) 2016/426.

ODDELEK V

Dodatne določbe

1.   Gospodarski subjekti

1.1   Posebne obveznosti gospodarskih subjektov v skladu z zakonodajo iz oddelka I

V skladu z zakonodajo iz oddelka I za gospodarske subjekte s sedežem v EU ali Švici veljajo enakovredne obveznosti.

Da se prepreči nepotrebno podvajanje obveznosti:

(a)

za namene obveznosti iz členov 7(6) in 9(3) Uredbe (EU) 2016/426 ter ustreznih določb Švice zadostuje navedba imena, registriranega trgovskega imena ali registrirane blagovne znamke in poštnega naslova, na katerem je proizvajalec s sedežem na ozemlju Evropske unije ali Švice dosegljiv. Če proizvajalec nima sedeža na ozemlju Evropske unije ali Švice, zadostuje navedba imena, registriranega trgovskega imena ali registrirane blagovne znamke in poštnega naslova, na katerem je dosegljiv uvoznik s sedežem na ozemlju Evropske unije ali Švice;

(b)

za namene obveznosti iz členov 7(3) in 9(8) Uredbe (EU) 2016/426 ter ustreznih določb Švice zadostuje, da proizvajalec s sedežem na ozemlju Evropske unije ali Švice hrani tehnično dokumentacijo in izjavo EU o skladnosti deset let po tem, ko je bila naprava ali oprema dana na trg Evropske unije ali Švice. Če proizvajalec nima sedeža na ozemlju Evropske unije ali Švice, zadostuje, da uvoznik s sedežem na ozemlju Evropske unije ali Švice omogoča organom za nadzor trga dostop do izvoda izjave EU o skladnosti in zagotovi, da je tehnična dokumentacija tem organom na zahtevo na voljo deset let po tem, ko je bila naprava ali oprema dana na trg Evropske unije ali Švice;

(c)

za namene obveznosti iz drugega pododstavka člena 7(4) in člena 9(6) Uredbe (EU) 2016/426 ter ustreznih določb Švice zadostuje, da take obveznosti izpolnjuje proizvajalec s sedežem na ozemlju Evropske unije ali Švice oziroma, če proizvajalec nima sedeža na ozemlju Evropske unije ali Švice, uvoznik s sedežem na ozemlju Evropske unije ali Švice.

1.2   Pooblaščeni zastopnik

Za namene obveznosti iz člena 8(2) Uredbe (EU) 2016/426 in ustreznih določb Švice pooblaščeni zastopnik pomeni vsako fizično ali pravno osebo s sedežem na ozemlju Evropske unije ali Švice, ki jo je proizvajalec pisno pooblastil, da deluje v njegovem imenu, v skladu s členom 8(1) Uredbe (EU) 2016/426 ali ustreznimi določbami Švice.

1.3   Sodelovanje z organi za nadzor trga

Pristojni nacionalni organ za nadzor trga države članice Evropske unije ali Švice lahko na podlagi utemeljene zahteve od zadevnih gospodarskih subjektov v Evropski uniji in Švici zahteva predložitev vseh potrebnih informacij in dokumentacije, ki dokazujejo skladnost naprave ali opreme z zakonodajo iz oddelka I.

Navedeni organ se lahko obrne na gospodarski subjekt s sedežem na ozemlju druge pogodbenice neposredno ali s pomočjo pristojnega nacionalnega organa za nadzor trga druge pogodbenice. Od proizvajalcev ali, kadar je primerno, pooblaščenih zastopnikov in uvoznikov lahko zahteva predložitev dokumentacije v jeziku, ki ga navedeni organ razume brez težav. Od gospodarskih subjektov lahko zahteva, naj sodelujejo pri kateri koli dejavnosti, katere cilj je preprečiti tveganje, povezano z napravo ali opremo.

2.   Izmenjava izkušenj

Švicarski organi za uradno imenovanje lahko sodelujejo pri izmenjavi izkušenj med nacionalnimi organi držav članic iz člena 34 Uredbe (EU) 2016/426.

3.   Usklajevanje organov za ugotavljanje skladnosti

Švicarski organi za ugotavljanje skladnosti lahko neposredno ali prek pooblaščenih zastopnikov sodelujejo v mehanizmih usklajevanja in sodelovanja, določenih v členu 35 Uredbe (EU) 2016/426.

4.   Vzajemna pomoč organov za nadzor trga

V skladu s členom 9(1) Sporazuma pogodbenici zagotovita učinkovito sodelovanje in izmenjavo informacij med svojimi organi za nadzor trga. Organi za nadzor trga držav članic in Švice sodelujejo ter si izmenjujejo informacije. Med seboj si ustrezno pomagajo s predložitvijo informacij ali dokumentacije v zvezi z zadevnimi gospodarskimi subjekti, ki imajo sedež v državi članici ali Švici.

5.   Postopek za obravnavanje naprav ali opreme, ki pomenijo tveganje, ki ni omejeno na nacionalno ozemlje

Kadar organi za nadzor trga države članice ali Švice sprejmejo ukrepe ali imajo zadostne razloge za domnevo, da naprava ali oprema iz tega poglavja pomeni tveganje za zdravje ali varnost oseb oziroma za domače živali ali premoženje iz zakonodaje v oddelku I tega poglavja, ter če menijo, da neskladnost ni omejena na njihovo nacionalno ozemlje, v skladu s členom 12(4) tega sporazuma Evropsko komisijo, druge države članice in Švico nemudoma obvestijo:

—

o rezultatih vrednotenja in ukrepih, ki so jih zahtevali od gospodarskega subjekta,

—

kadar zadevni gospodarski subjekt ne sprejme ustreznih korektivnih ukrepov, o vseh ustreznih začasnih ukrepih za prepoved ali omejitev dostopnosti naprav ali opreme na svojem nacionalnem trgu, za umik naprave ali opreme z navedenega trga ali njen odpoklic.

Te informacije vsebujejo vse razpoložljive podatke, zlasti podatke, potrebne za identifikacijo neskladne naprave ali opreme, njenega porekla, vrsto domnevne neskladnosti in tveganja ter vrsto in trajanje sprejetih nacionalnih ukrepov ter pojasnilo zadevnega gospodarskega subjekta. Zlasti vsebujejo navedbe o tem, ali je neskladnost posledica katerega izmed naslednjih vzrokov:

—

naprava ali oprema ne izpolnjuje zahtev, povezanih z zdravjem ali varnostjo oseb oziroma z domačimi živalmi ali premoženjem iz zakonodaje v oddelku I, ali

—

pomanjkljivosti harmoniziranih standardov, navedenih v zakonodaji v oddelku I.

Švica ali države članice Evropsko komisijo in druge nacionalne organe nemudoma obvestijo o vseh sprejetih ukrepih in drugih razpoložljivih informacijah, ki se nanašajo na neskladnost zadevne naprave ali opreme.

Države članice in Švica zagotovijo takojšnje sprejetje ustreznih omejevalnih ukrepov v zvezi z zadevno napravo ali opremo, kot je umik naprave ali opreme s trga.

6.   Zaščitni postopek v primeru ugovorov zoper nacionalne ukrepe

Če se Švica ali država članica ne strinjata z nacionalnim ukrepom iz odstavka 5, o svojih ugovorih obvestita Evropsko komisijo v treh mesecih po prejemu informacij.

Če na koncu postopka iz odstavka 5 država članica ali Švica vloži ugovor zoper ukrep, ki ga sprejmeta Švica oziroma država članica, ali če Komisija meni, da je nacionalni ukrep v nasprotju z ustrezno zakonodajo iz oddelka I, se Evropska komisija nemudoma posvetuje z državami članicami in Švico ter prek švicarskih organov z zadevnimi gospodarskimi subjekti. Oceni nacionalni ukrep, da bi ugotovila, ali je upravičen ali ne.

Če se nacionalni ukrep v zvezi z napravo ali opremo oceni kot:

—

upravičen, vse države članice in Švica sprejmejo potrebne ukrepe za umik neskladne naprave ali opreme s svojih trgov ter o tem obvestijo Komisijo;

—

neupravičen, ga zadevna država članica ali Švica prekliče.

Pogodbenica lahko na podlagi odstavka 8 vprašanje pošlje Odboru, ustanovljenemu v skladu s členom 10 tega sporazuma.

7.   Skladne naprave ali oprema, ki vseeno pomenijo tveganje

Kadar država članica ali Švica ugotovi, da je naprava ali oprema, katere dostopnost je gospodarski subjekt omogočil na trgu EU ali Švice, sicer skladna z zakonodajo iz oddelka I tega poglavja, vendar pomeni tveganje za zdravje ali varnost oseb oziroma za domače živali ali premoženje, sprejme vse ustrezne ukrepe ter nemudoma obvesti Evropsko komisijo, druge države članice in Švico. Te informacije vključujejo vse podrobnosti, ki so na voljo, zlasti podatke, potrebne za identifikacijo zadevne naprave ali opreme, njeno poreklo in dobavno verigo, vrsto tveganja ter vrsto in trajanje sprejetih nacionalnih ukrepov.

Komisija se nemudoma posvetuje z državami članicami in Švico ter prek švicarskih organov z zadevnimi gospodarskimi subjekti ter ovrednoti nacionalne ukrepe, da bi ugotovila, ali je nacionalni ukrep upravičen, in po potrebi predlaga ustrezne ukrepe.

Pogodbenica lahko na podlagi odstavka 8 vprašanje pošlje Odboru, ustanovljenemu v skladu s členom 10 tega sporazuma.

8.   Zaščitna klavzula za primere nerešenih razhajanj med pogodbenicama

Če se pogodbenici ne strinjata glede ukrepov iz odstavkov 6 in 7, se zadeva predloži Odboru, ustanovljenemu na podlagi člena 10 tega sporazuma, ki odloči o ustreznih ukrepih, vključno z možnostjo naročila strokovne študije.

Če Odbor meni, da je ukrep:

(a)

upravičen, pogodbenici sprejmeta potrebne ukrepe za umik naprave ali opreme s svojih trgov;

(b)

neupravičen, ga nacionalni organ države članice ali Švice umakne.

9.   Izmenjava informacij

Pogodbenici v skladu s členom 12 Sporazuma izmenjavata informacije o vrstah plina in ustreznem dovodnem tlaku plinastih goriv, ki se uporabljajo na njihovem ozemlju, navedene v Prilogi II k Uredbi (EU) 2016/426. Švica poleg tega pošlje obvestilo o spremembah v šestih mesecih po napovedi predvidenih sprememb. Evropska unija pošlje obvestilo o spremembah v šestih mesecih po tem, ko je prejela obvestilo države članice.“

DODATEK D

V Prilogi 1 (Proizvodni sektorji) bi bilo treba poglavje 19 (Žičniške naprave) črtati in ga nadomestiti z naslednjim poglavjem, ki bo veljalo od 21. aprila 2018, ko se bosta začeli uporabljati Uredba (EU) 2016/424 in ustrezna švicarska zakonodaja, razen oddelka IV, ki se začne uporabljati na isti dan kot ta sklep:

„POGLAVJE 19

ŽIČNIŠKE NAPRAVE

ODDELEK I

Zakonski in drugi predpisi

Določbe, ki jih zajema člen 1(2)

Evropska unija

1.

Uredba (EU) 2016/424 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o žičniških napravah in razveljavitvi Direktive 2000/9/ES (UL L 81, 31.3.2016, str. 1)

Švica

100.

Zvezni zakon z dne 23. junija 2006 o žičniških napravah za prevoz oseb (RO 2006 5753), kakor je bil nazadnje spremenjen 20. marca 2009 (RO 2009 5597)

101.

Odlok z dne 21. decembra 2006 o žičniških napravah za prevoz oseb (RO 2007 39), kakor je bil nazadnje spremenjen 11. oktobra 2017 (RO 2017 5831)

102.

Odlok z dne 17. junija 1996 o švicarskem sistemu akreditacije ter o imenovanju preskusnih laboratorijev in organov za ugotavljanje skladnosti (RO 1996 1904), kakor je bil nazadnje spremenjen 25. novembra 2015 (RO 2016 261)

ODDELEK II

Organi za ugotavljanje skladnosti

Odbor, ustanovljen v skladu s členom 10 tega sporazuma, pripravi in redno posodablja seznam organov za ugotavljanje skladnosti v skladu s postopkom iz člena 11 Sporazuma.

ODDELEK III

Organi za uradno imenovanje

Odbor, ustanovljen v skladu s členom 10 tega sporazuma, sestavi in redno posodablja seznam organov za uradno imenovanje, ki jih priglasita pogodbenici.

ODDELEK IV

Posebna pravila v zvezi z imenovanjem organov za ugotavljanje skladnosti

Organi za uradno imenovanje pri imenovanju organov za ugotavljanje skladnosti upoštevajo splošna načela iz Priloge 2 k temu sporazumu in merila za ocenjevanje iz poglavja IV Uredbe (EU) 2016/424.

ODDELEK V

Dodatne določbe

1.   Gospodarski subjekti

1.1   Posebne obveznosti gospodarskih subjektov v skladu z zakonodajo iz oddelka I

V skladu z zakonodajo iz oddelka I za gospodarske subjekte s sedežem v EU ali Švici veljajo enakovredne obveznosti.

Da se prepreči nepotrebno podvajanje obveznosti:

(a)

za namene obveznosti iz členov 11(6) in 13(3) Uredbe (EU) 2016/424 ter ustreznih določb Švice zadostuje navedba imena, registriranega trgovskega imena ali registrirane blagovne znamke in poštnega naslova, na katerem je proizvajalec s sedežem na ozemlju Evropske unije ali Švice dosegljiv. Če proizvajalec nima sedeža na ozemlju Evropske unije ali Švice, zadostuje navedba imena, registriranega trgovskega imena ali registrirane blagovne znamke in poštnega naslova, na katerem je dosegljiv uvoznik s sedežem na ozemlju Evropske unije ali Švice;

(b)

za namene obveznosti iz členov 11(3) in 13(8) Uredbe (EU) 2016/424 ter ustreznih določb Švice zadostuje, da proizvajalec s sedežem na ozemlju Evropske unije ali Švice hrani tehnično dokumentacijo in izjavo EU o skladnosti 30 let po tem, ko je bil podsistem ali varnostni element dan na trg Evropske unije ali Švice. Če proizvajalec nima sedeža na ozemlju Evropske unije ali Švice, zadostuje, da uvoznik s sedežem na ozemlju Evropske unije ali Švice omogoča organom za nadzor trga dostop do izvoda izjave EU o skladnosti in zagotovi, da je tehnična dokumentacija tem organom na zahtevo na voljo 30 let po tem, ko je bil podsistem ali varnostni element dan na trg Evropske unije ali Švice;

(c)

za namene obveznosti iz drugega pododstavka člena 11(4) in člena 13(6) Uredbe (EU) 2016/424 ter ustreznih določb Švice zadostuje, da take obveznosti izpolnjuje proizvajalec s sedežem na ozemlju Evropske unije ali Švice oziroma, če proizvajalec nima sedeža na ozemlju Evropske unije ali Švice, uvoznik s sedežem na ozemlju Evropske unije ali Švice.

1.2   Pooblaščeni zastopnik

Za namene obveznosti iz člena 12(2) Uredbe (EU) 2016/424 in ustreznih določb Švice pooblaščeni zastopnik pomeni vsako fizično ali pravno osebo s sedežem na ozemlju Evropske unije ali Švice, ki jo je proizvajalec pisno pooblastil, da deluje v njegovem imenu, v skladu s členom 12(1) Uredbe (EU) 2016/424 ali ustreznimi določbami Švice.

1.3   Sodelovanje z organi za nadzor trga

Pristojni nacionalni organ za nadzor trga države članice Evropske unije ali Švice lahko na utemeljeno zahtevo od zadevnih gospodarskih subjektov v Evropski uniji in Švici zahteva predložitev vseh potrebnih informacij in dokumentacije, ki dokazujejo skladnost podsistema ali varnostnega elementa z zakonodajo iz oddelka I.

Navedeni organ se lahko obrne na gospodarski subjekt s sedežem na ozemlju druge pogodbenice neposredno ali s pomočjo pristojnega nacionalnega organa za nadzor trga druge pogodbenice. Od proizvajalcev ali, kadar je primerno, pooblaščenih zastopnikov in uvoznikov lahko zahteva predložitev dokumentacije v jeziku, ki ga navedeni organ razume brez težav. Od gospodarskih subjektov lahko zahteva, naj sodelujejo pri kateri koli dejavnosti, katere cilj je preprečiti tveganje, povezano s podsistemom ali varnostnim elementom.

2.   Izmenjava izkušenj

Švicarski organi za uradno imenovanje lahko sodelujejo pri izmenjavi izkušenj med nacionalnimi organi držav članic iz člena 37 Uredbe (EU) 2016/424.

3.   Usklajevanje organov za ugotavljanje skladnosti

Švicarski organi za ugotavljanje skladnosti lahko neposredno ali prek pooblaščenih zastopnikov sodelujejo v mehanizmih usklajevanja in sodelovanja, določenih v členu 38 Uredbe (EU) 2016/424.

4.   Vzajemna pomoč organov za nadzor trga

V skladu s členom 9(1) Sporazuma pogodbenici zagotovita učinkovito sodelovanje in izmenjavo informacij med svojimi organi za nadzor trga. Organi za nadzor trga držav članic in Švice sodelujejo ter si izmenjujejo informacije. Med seboj si ustrezno pomagajo s predložitvijo informacij ali dokumentacije v zvezi z zadevnimi gospodarskimi subjekti, ki imajo sedež v državi članici ali Švici.

5.   Postopek za obravnavanje podsistemov ali varnostnih elementov, ki pomenijo tveganje, ki ni omejeno na nacionalno ozemlje

Kadar organi za nadzor trga države članice ali Švice sprejmejo ukrepe ali imajo zadostne razloge za domnevo, da podsistem ali varnostni element iz tega poglavja pomeni tveganje za zdravje ali varnost oseb oziroma za premoženje iz zakonodaje v oddelku I tega poglavja, ter če menijo, da neskladnost ni omejena na njihovo nacionalno ozemlje, v skladu s členom 12(4) tega sporazuma Evropsko komisijo, druge države članice in Švico nemudoma obvestijo:

—

o rezultatih vrednotenja in ukrepih, ki so jih zahtevali od gospodarskega subjekta,

—

kadar zadevni gospodarski subjekt ne sprejme ustreznih korektivnih ukrepov, o vseh ustreznih začasnih ukrepih za prepoved ali omejitev dostopnosti podsistema ali varnostnega elementa na svojem nacionalnem trgu, za umik podsistema ali varnostnega elementa z navedenega trga ali njegov odpoklic.

Te informacije vsebujejo vse razpoložljive podatke, zlasti podatke, potrebne za identifikacijo neskladnega podsistema ali varnostnega elementa, njegovega porekla, vrsto domnevne neskladnosti in tveganja ter vrsto in trajanje sprejetih nacionalnih ukrepov in pojasnilo zadevnega gospodarskega subjekta. Zlasti vsebujejo navedbe o tem, ali je neskladnost posledica katerega izmed naslednjih vzrokov:

—

podsistem ali varnostni element ne izpolnjuje zahtev, povezanih z zdravjem ali varnostjo oseb oziroma s premoženjem iz zakonodaje v oddelku I, ali

—

pomanjkljivosti harmoniziranih standardov, navedenih v zakonodaji v oddelku I.

Švica ali države članice Evropsko komisijo in druge nacionalne organe nemudoma obvestijo o vseh sprejetih ukrepih in drugih razpoložljivih informacijah, ki se nanašajo na neskladnost zadevnega podsistema ali varnostnega elementa.

Države članice in Švica zagotovijo takojšnje sprejetje ustreznih omejevalnih ukrepov v zvezi z zadevnim podsistemom ali varnostnim elementom, kot je umik podsistemov ali varnostnih elementov s svojih trgov.

6.   Zaščitni postopek v primeru ugovorov zoper nacionalne ukrepe

Če se Švica ali država članica ne strinjata z nacionalnim ukrepom iz odstavka 5, o svojih ugovorih obvestita Evropsko komisijo v treh mesecih po prejemu informacij.

Če na koncu postopka iz odstavka 5 država članica ali Švica vloži ugovor zoper ukrep, ki ga sprejmeta Švica oziroma država članica, ali če Komisija meni, da je nacionalni ukrep v nasprotju z ustrezno zakonodajo iz oddelka I, se Evropska komisija nemudoma posvetuje z državami članicami in Švico ter prek švicarskih organov z zadevnimi gospodarskimi subjekti. Oceni nacionalni ukrep, da bi ugotovila, ali je upravičen ali ne.

Če se nacionalni ukrep v zvezi s podsistemom ali varnostnim elementom oceni kot:

—

upravičen, vse države članice in Švica sprejmejo potrebne ukrepe za umik neskladnega podsistema ali varnostnega elementa s svojih trgov ter o tem obvestijo Komisijo;

—

neupravičen, ga zadevna država članica ali Švica prekliče.

Pogodbenica lahko na podlagi odstavka 8 vprašanje pošlje Odboru, ustanovljenemu v skladu s členom 10 tega sporazuma.

7.   Skladni podsistemi ali varnostni elementi, ki vseeno pomenijo tveganje

Kadar država članica ali Švica ugotovi, da je podsistem ali varnostni element, katerega dostopnost je gospodarski subjekt omogočil na trgu EU ali Švice, sicer skladen z zakonodajo iz oddelka I tega poglavja, vendar pomeni tveganje za zdravje ali varnost oseb oziroma za premoženje, sprejme vse ustrezne ukrepe ter nemudoma obvesti Evropsko komisijo, druge države članice in Švico. Te informacije vsebujejo vse razpoložljive podrobnosti, zlasti podatke, potrebne za identifikacijo zadevnih podsistemov ali varnostnih elementov, poreklo in dobavna veriga podsistemov ali varnostnih elementov, vrsta s tem povezanega tveganja ter vrsta in trajanje sprejetih nacionalnih ukrepov.

Komisija se nemudoma posvetuje z državami članicami in Švico ter prek švicarskih organov z zadevnimi gospodarskimi subjekti ter ovrednoti nacionalne ukrepe, da bi ugotovila, ali je nacionalni ukrep upravičen, in po potrebi predlaga ustrezne ukrepe.

Pogodbenica lahko na podlagi odstavka 8 vprašanje pošlje Odboru, ustanovljenemu v skladu s členom 10 tega sporazuma.

8.   Zaščitna klavzula za primere nerešenih razhajanj med pogodbenicama

Če se pogodbenici ne strinjata glede ukrepov iz odstavkov 6 in 7, se zadeva predloži Odboru, ustanovljenemu na podlagi člena 10 tega sporazuma, ki odloči o ustreznih ukrepih, vključno z možnostjo naročila strokovne študije.

Če Odbor meni, da je ukrep:

(a)

upravičen, pogodbenici sprejmeta potrebne ukrepe za umik podsistema ali varnostnega elementa s svojih trgov;

(b)

neupravičen, ga nacionalni organ države članice ali Švice umakne.“