8.2.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 34/1

(1)

Z Uredbo Komisije (ES) št. 1126/2008 (2) so bili sprejeti nekateri mednarodni standardi in pojasnila, ki so obstajali 15. oktobra 2008.

(2)

Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde (UOMRS) je 8. decembra 2016 objavil cikel letnih izboljšav mednarodnih standardov računovodskega poročanja 2014–2016 (v nadaljnjem besedilu: letne izboljšave) v okviru rednega postopka izboljševanja, katerega cilj je poenostaviti in pojasniti zadevne standarde. Namen letnih izboljšav je obravnavati ne preveč nujna, vendar potrebna vprašanja, o katerih je UOMRS razpravljal tekom projekta, v zvezi z nedoslednostmi v mednarodnih standardih računovodskega poročanja oziroma potrebnimi razjasnitvami besedila.

(3)

Po posvetovanju z Evropsko svetovalno skupino za računovodsko poročanje Komisija ugotavlja, da spremembe Mednarodnega računovodskega standarda (MRS) 28 in Mednarodnega standarda računovodskega poročanja (MSRP) 1 in MSRP 12 izpolnjujejo merila za sprejetje, določena v členu 3(2) Uredbe (ES) št. 1606/2002.

(4)

Uredbo (ES) št. 1126/2008 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(5)

UOMRS je za datum začetka veljavnosti sprememb MSRP 12 določil 1. januar 2017. Določbe te uredbe bi zato morale veljati retroaktivno, da se zagotovita pravna varnost za zadevne izdajatelje in skladnost z drugimi računovodskimi standardi iz Uredbe (ES) št. 1126/2008.

(6)

Ukrepi iz te uredbe so skladni z mnenjem Računovodskega regulativnega odbora –

(a)

MRS 28 Finančne naložbe v pridružena podjetja in skupne podvige se spremeni, kot je navedeno v Prilogi k tej uredbi;

(b)

MSRP 1 Prva uporaba Mednarodnih standardov računovodskega poročanja se spremeni, kot je navedeno v Prilogi k tej uredbi;

(c)

MSRP 12 Razkritje deležev v drugih podjetjih se spremeni, kot je navedeno v Prilogi k tej uredbi.

8.2.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 34/6

(1)

Uredba (ES) št. 1831/2003 določa izdajo dovoljenj za dodatke za uporabo v prehrani živali ter razloge in postopke za izdajo ali zavrnitev takih dovoljenj. Člen 10 navedene uredbe določa, da se dodatki, dovoljeni v skladu z Direktivo Sveta 70/524/EGS (2), ponovno ocenijo.

(2)

Formaldehid je bil v skladu z Direktivo 70/524/EGS dovoljen za nedoločen čas kot krmni dodatek iz funkcionalne skupine konzervansov za prašiče do šestega meseca starosti za uporabo v posnetem mleku v skladu z Direktivo Komisije 83/466/EGS (3). Navedeni proizvod je bil v skladu s členom 10(1) Uredbe (ES) št. 1831/2003 naknadno vpisan v register krmnih dodatkov kot obstoječi proizvod.

(3)

Formaldehid (št. ES 200-001-8, št. CAS 50-00-0) je bil vključen v seznam aktivnih snovi, določen z Uredbo Komisije (ES) št. 1451/2007 (4), ki jih je treba oceniti zaradi možne vključitve v Prilogo I, IA ali IB k Direktivi 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta (5). Vendar pa Uredba (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (6), ki nadomešča Direktivo 98/8/ES, ne zajema proizvodov, ki se uporabljajo za konzerviranje krme z nadzorovanjem škodljivih organizmov, zlasti za zmanjšanje kontaminacije krme s salmonelo, glede na to, da taki proizvodi spadajo v področje uporabe Uredbe (ES) št. 1831/2003. Biocidni pripravki za uporabo kot konzervansi krme, ki vsebujejo formaldehid, se v skladu s Sklepom Komisije 2013/204/EU (7) od 1. julija 2015 ne dajejo več v promet. Navedeni datum je bil določen z namenom zagotoviti dovolj časa za prehod od regulativnega režima za biocidne pripravke na režim za krmne dodatke v skladu z Uredbo (ES) št. 1831/2003.

(4)

V skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1831/2003 sta bila vložena zahtevka za dovoljenje za pripravek formaldehida kot krmnega dodatka za vse živalske vrste ter za njegovo razvrstitev v kategorijo dodatkov „tehnološki dodatki“ in funkcionalno skupino „konzervansi“. Oba zahtevka v skladu s členom 10(2) Uredbe (ES) št. 1831/2003 vključujeta uporabo v posnetem mleku za prašiče do šestega meseca starosti kot obstoječem proizvodu. Navedenima zahtevkoma so bili priloženi zahtevani podatki in dokumenti iz člena 7(3) Uredbe (ES) št. 1831/2003.

(5)

Poleg tega je bil v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1831/2003 vložen zahtevek za dovoljenje za pripravek formaldehida kot krmnega dodatka za prašiče in perutnino ter za njegovo razvrstitev v kategorijo dodatkov „tehnološki dodatki“ in funkcionalno skupino „pospeševalci higienskih razmer“. Temu zahtevku so bili priloženi zahtevani podatki in dokumenti iz člena 7(3) Uredbe (ES) št. 1831/2003.

(6)

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je v svojih dveh mnenjih z dne 28. januarja 2014 (8) in v svojem mnenju z dne 1. julija 2014 (9) ugotovila, da bi bil pripravek formaldehida za ciljne vrste varen pri določenih ravneh koncentracije za piščance za pitanje, kokoši nesnice, japonske prepelice in pujske (odstavljene), da pa ni bilo mogoče določiti varne ravni za vse živalske vrste in kategorije, vključno z vso perutnino in vsemi prašiči. Poleg tega iz razpoložljivih študij ni bilo mogoče izpeljati ravni koncentracije formaldehida, ki bi bila varna za razmnoževanje ciljnih vrst. Agencija je prav tako ugotovila, da bi pripravek formaldehida lahko bil učinkovit kot konzervans, kot pospeševalec higienskih razmer pa bi lahko učinkovito zmanjšal rast mikrobov v krmi, kontaminirani s salmonelo. V navedenih treh mnenjih je Agencija nadalje ugotovila, da formaldehid vzbuja zaskrbljenost glede varnosti za uporabnike. Formaldehid je strupena snov, močan iritant, močan povzročitelj preobčutljivosti kože in dihal (tudi poklicne astme) in povzroča poškodbe oči. Agencija je v svojih mnenjih navedla, da lahko lokalno draženje močno spodbuja karcinogenezo, za nižje lokalne koncentracije formaldehida pa je znano, da lahko privedejo do aduktov DNK, zato je menila, da izpostavljenost nedražilnim koncentracijam ni preudarno obravnavati kot popolnoma brez tveganj. Agencija je tudi ugotovila, da na podlagi obstoječega znanja ni bilo mogoče izključiti vzročne povezave med izpostavljenostjo formaldehidu in levkemijo. Ugotovila je, da za zahtevano uporabo pripravka formaldehida v krmi ni bilo mogoče opredeliti varne ravni izpostavljenosti kože, oči ali respiratornega sistema formaldehidu. Zato je Agencija priporočila, da bi bilo treba sprejeti ukrepe za zagotovitev, da respiratorni trakt ter koža in oči vsake osebe, ki ravna s proizvodom, niso izpostavljeni prahu, kapljicam ali hlapom, ki nastanejo pri uporabi formaldehida. Poleg tega je priporočila, da bi bilo treba preučiti, ali bi strogi zaščitni ukrepi, ko bodo vzpostavljeni, učinkovito zaščitili uporabnike. Preverila je tudi poročilo o analitski metodi krmnega dodatka v krmi, ki ga je predložil referenčni laboratorij, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1831/2003.

(7)

Formaldehid je razvrščen kot rakotvoren (kategorija 1B) pri vdihavanju in mutagen za zarodne celice (kategorija 2) v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (10).

(8)

V okviru zakonodaje Unije o zdravju in varnosti pri delu se pripravljajo mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost formaldehidu. Znanstveni odbor za omejitve poklicne izpostavljenosti kemičnim snovem, ustanovljen s Sklepom Komisije 2014/113/EU (11), je v svojem Priporočilu z dne 30. junija 2016 (12) izrazil svoje stališče glede mejne vrednosti za formaldehid na podlagi študij načina delovanja, kar je nato preučil tristranski Svetovalni odbor za varnost in zdravje pri delu (13) v skladu s postopki za določanje mejnih vrednosti za poklicno izpostavljenost.

(9)

V skladu s členom 9 Uredbe (ES) št. 1831/2003 ukrep za izdajo dovoljenja za dodatek upošteva zahteve iz odstavkov 2 in 3 člena 5 navedene uredbe ter pravo Skupnosti in druge zakonite dejavnike, povezane z zadevo. Odločitev o obvladovanju tveganja v zvezi z izdajo dovoljenja za formaldehid kot krmni dodatek bi zato morala temeljiti na vseh razpoložljivih informacijah o zadevnih tveganjih, zlasti po eni strani tveganjih za uporabnike pri ravnanju s formaldehidom, še posebej za delavce, in po drugi strani tveganjih za živali ali uporabnike zadevnih živalskih proizvodov, do katerih bi lahko prišlo zaradi neuporabe formaldehida kot krmnega dodatka.

(10)

V skladu z zakonodajo Unije o zdravju in varnosti pri delu ter zlasti s členom 4 Direktive 2004/37/ES Evropskega parlamenta in Sveta (14) delodajalec zmanjša uporabo rakotvorne ali mutagene snovi na delovnem mestu zlasti tako, da jo nadomesti, če je to tehnično možno, s snovjo, zmesjo ali postopkom, ki pod pogoji uporabe ni nevaren ali je manj nevaren za zdravje in varnost delavcev.

(11)

Zaradi resnih tveganj za uporabnike pri ravnanju s formaldehidom je tak pristop na podlagi nadomestitve primeren tudi za navedeni dodatek, ob upoštevanju cilja zagotavljanja visoke ravni varovanja zdravja ljudi in interesov uporabnikov v skladu z Uredbo (ES) št. 1831/2003 in previdnostnega načela iz Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (15).

(12)

Za možne alternativne proizvode za formaldehid kot dodatek iz funkcionalne skupine konzervansov je trenutno v Uniji v okviru iste funkcionalne skupine dovoljena vrsta dodatkov.

(13)

Glede možnih alternativnih proizvodov za formaldehid kot dodatek iz funkcionalne skupine pospeševalcev higienskih razmer (16) pa trenutno potekajo raziskave za pripravo dodatkov, ki bi se izkazali za varne in učinkovite pri zmanjševanju mikrobiološke kontaminacije v krmi. V okviru navedene funkcionalne skupine je en dodatek že bil dovoljen (17) in se zato obravnava kot možna alternativa za zmanjšanje števila bakterijskih patogenov v krmi, vključno s Salmonello spp., čeprav ima drugačen mehanizem delovanja, ne da bi vzbujal zaskrbljenost glede varnosti uporabnikov tako kot uporaba formaldehida. Več zahtevkov za izdajo dovoljenj za druge dodatke v okviru navedene funkcionalne skupine je bilo predloženih in se ocenjuje v skladu z Uredbo (ES) št. 1831/2003. Drugi odobreni krmni dodatki lahko poleg tega kot zootehnični dodatki izboljšajo kakovost živalskih proizvodov z zmanjšanjem kontaminacije z enteropatogeni, kot je Salmonella spp.

(14)

K varnosti in kakovosti krme s preventivnim pristopom poleg možnosti uporabe alternativnih proizvodov za formaldehid za predvidene namene v krmi prispeva tudi izvajanje higienskih zahtev in dobrih praks po celotni krmni verigi, kot je določeno v Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 183/2005 (18). Zlasti so v navedenem okviru določeni posebni higienski ukrepi za nadzor, preprečevanje in obdelavo krme, kontaminirane s salmonelo.

(15)

Iz navedenega izhaja, da ob upoštevanju škodljivih učinkov formaldehida na zdravje uporabnikov, ki s to snovjo ravnajo, v povezavi z uporabo previdnostnega načela pri varovanju zdravja delavcev in dejstvom, da so nekateri proizvodi in ukrepi, ki ne vzbujajo enake zaskrbljenosti glede varnosti ljudi, na voljo kot alternativne možnosti za predvidene uporabe formaldehida v krmi, prednosti formaldehida ne odtehtajo tveganj za zdravje. Zato pogoji za izdajo dovoljenja v skladu s členom 5 Uredbe (ES) št. 1831/2003 niso izpolnjeni in izdajo dovoljenja za formaldehid kot krmni dodatek za uporabo kot konzervans in pospeševalec higienskih razmer bi zato bilo treba zavrniti.

(16)

Nadaljnja uporaba formaldehida lahko povzroči tveganje za zdravje ljudi, zato bi bilo treba krmni dodatek iz funkcionalne skupine „konzervansi“ za uporabo v posnetem mleku za prašiče do šestega meseca starosti in premikse, ki ga vsebujejo, čimprej umakniti s trga. Iz praktičnih razlogov bi moralo biti na voljo omejeno obdobje za umik obstoječih zalog navedenih proizvodov s trga, da bi nosilci dejavnosti lahko ustrezno izpolnili obveznost umika. Zato bi bilo treba odobriti tudi omejeno obdobje za umik s trga posnetega mleka, ki vsebuje dodatek ali premikse, in krmnih mešanic, ki vsebujejo tako posneto mleko, da se upošteva uporaba navedenih proizvodov v krmni verigi.

(17)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

8.2.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 34/10

(1)

Del A Priloge k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 540/2011 (2) določa aktivne snovi, ki se štejejo za odobrene v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009.

(2)

Vlogi za obnovitev odobritve aktivnih snovi FEN 560 (ki se imenuje tudi sabljasti triplat ali seme sabljastega triplata v prahu) in sulfuril fluorid sta bili predloženi v skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 844/2012 (3). Vendar bo iz razlogov, na katere vložnik nima vpliva, odobritev navedenih snovi verjetno potekla, preden bo sprejeta odločitev o obnovitvi njune odobritve. Zato je treba podaljšati njuni obdobji odobritve v skladu s členom 17 Uredbe (ES) št. 1107/2009.

(3)

Ob upoštevanju časa in virov, ki so potrebni za dokončanje ocene vlog za obnovitev odobritev velikega števila aktivnih snovi, ki jim bo odobritev potekla med letoma 2019 in 2021, je bil z Izvedbenim sklepom Komisije C(2016) 6104 (4) oblikovan delovni program, ki združuje podobne aktivne snovi in določa prednostne naloge na podlagi skrbi za varovanje zdravja ljudi in živali ali okolja, kot je določeno v členu 18 Uredbe (ES) št. 1107/2009.

(4)

Snovem, za katere se meni, da so snovi z majhnim tveganjem, bi bilo treba dati prednost v skladu z Izvedbenim sklepom C(2016) 6104. Odobritev navedenih snovi bi bilo zato treba podaljšati za čim krajše obdobje. Ob upoštevanju razdelitve odgovornosti in nalog med državami članicami poročevalkami in soporočevalkami ter razpoložljivih virov, potrebnih za ocenjevanje in odločanje, bi moralo navedeno obdobje trajati eno leto za aktivno snov FEN 560 (ki se imenuje tudi sabljasti triplat ali seme sabljastega triplata v prahu).

(5)

Za aktivne snovi, ki ne spadajo v prednostne kategorije v Izvedbenem sklepu C(2016) 6104, bi bilo treba obdobje odobritve podaljšati za dve ali tri leta, ob upoštevanju sedanjega datuma poteka veljavnosti, dejstva, da se v skladu s členom 6(3) Izvedbene uredbe (EU) št. 844/2012 dopolnilna dokumentacija za aktivno snov predloži najpozneje 30 mesecev pred iztekom odobritve, nujnosti zagotovitve uravnotežene razdelitve odgovornosti in nalog med državami članicami poročevalkami in soporočevalkami ter razpoložljivih virov, potrebnih za ocenjevanje in odločanje. Zato je primerno podaljšati obdobje odobritve za aktivno snov sulfuril fluorid za tri leta.

(6)

Glede na cilj prvega odstavka člena 17 Uredbe (ES) št. 1107/2009 za primere, ko dopolnilna dokumentacija v skladu z Izvedbeno uredbo (EU) št. 844/2012 ni bila predložena najpozneje 30 mesecev pred ustreznim datumom poteka veljavnosti iz Priloge k tej uredbi, bo Komisija določila isti datum veljavnosti kot pred to uredbo ali prvi možni datum po tem.

(7)

Glede na cilj prvega odstavka člena 17 Uredbe (ES) št. 1107/2009 v zvezi s primeri, v katerih Komisija sprejme uredbo, ki določa, da se odobritev aktivne snovi iz Priloge k tej uredbi ne obnovi, ker merila za odobritev niso izpolnjena, Komisija določi isti datum veljavnosti kot pred to uredbo ali datum začetka veljavnosti Uredbe, ki določa, da se odobritev aktivne snovi ne obnovi, odvisno od tega, kateri datum je poznejši. V zvezi s primeri, v katerih Komisija sprejme uredbo o obnovitvi odobritve aktivne snovi iz Priloge k tej uredbi, bo Komisija poskusila določiti, kot je ustrezno v danih okoliščinah, najzgodnejši možni datum začetka uporabe.

(8)

Izvedbeno uredbo (EU) št. 540/2011 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(9)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

8.2.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 34/13

(1)

Z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 1031/2013 (2) je bila odobrena aktivna snov penflufen in vključena v del B Priloge k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 540/2011 (3). Odobritev je bila omejena na uporabo pri obdelavi gomoljev semenskega krompirja pred ali med sajenjem; uporaba je bila omejena na eno sejanje semen, obdelanih s penflufenom, vsaka tri leta na istem polju.

(2)

V skladu s členom 7(1) Uredbe (ES) št. 1107/2009 je proizvajalec aktivne snovi Bayer CropScience AG 13. maja 2014 predložil zahtevek državi članici poročevalki Združenemu kraljestvu in prosil za spremembo pogojev za odobritev penflufena, da bi se dovolila njegova uporaba na drugih semenih. V dokumentaciji je bila opisana uporaba na ječmenu in pšenici. V skladu s členom 9(3) navedene uredbe je Združeno kraljestvo 16. junija 2014 obvestilo vložnika, druge države članice, Evropsko agencijo za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) in Komisijo, da je zahtevek dopusten.

(3)

Država članica poročevalka je ocenila novo uporabo aktivne snovi penflufen glede možnih učinkov na zdravje ljudi in živali ter na okolje v skladu z določbami člena 4 Uredbe (ES) št. 1107/2009 ter je nato 5. avgusta 2015 Komisiji in Agenciji predložila osnutek poročila o oceni. V skladu s členom 12(3) navedene uredbe je moral vložnik predložiti dodatne informacije. Združeno kraljestvo je te informacije ocenilo ter 8. julija 2016 Komisiji in Agenciji predložilo posodobljen osnutek poročila o oceni.

(4)

Dne 3. novembra 2016 je Agencija Komisiji predložila svoj sklep (4) o tem, ali se za nove uporabe aktivne snovi penflufen lahko pričakuje, da izpolnjujejo merila za odobritev iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1107/2009. Komisija je 23. januarja 2017 Stalnemu odboru za rastline, živali, hrano in krmo predstavila osnutek dodatka k poročilu o pregledu za penflufen in osnutek uredbe.

(5)

Komisija je vložnika pozvala, naj predloži pripombe na dodatek k poročilu o pregledu.

(6)

V zvezi z eno ali več reprezentativnimi uporabami vsaj enega fitofarmacevtskega sredstva, ki vsebuje aktivno snov, kadar se fitofarmacevtsko sredstvo uporabi pri obdelavi semen ali drugega razmnoževalnega materiala, ki se seje ali sadi, je bilo ugotovljeno, da so merila za odobritev iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1107/2009 izpolnjena. Zato je primerno, da se umakne omejitev uporabe penflufena samo na uporabo pri obdelavi gomoljev semenskega krompirja in se dovoli tudi njegova uporaba za druga semena ali drug razmnoževalni material.

(7)

V skladu s členom 13(2) Uredbe (ES) št. 1107/2009 v povezavi s členom 6 Uredbe ter ob upoštevanju najnovejših znanstvenih in tehničnih dognanj je potrebno in primerno spremeniti pogoje za odobritev in hkrati ohraniti nekatere pogoje in omejitve ter zahtevati od vložnika, da predloži potrditvene informacije, predložene pri prvi odobritvi.

(8)

Izvedbena uredba (EU) št. 1031/2013 zahteva, da vložnik predloži potrditvene informacije o dolgoročnem tveganju za ptice v dveh letih od začetka veljavnosti navedene uredbe. Ker je vložnik navedene informacije predložil kot del dokumentacije, ki je vsebovala prošnjo za spremembo pogojev za odobritev aktivne snovi penflufen, se zahteva šteje za izpolnjeno. Države članice bi morale na podlagi teh novih informacij preveriti nacionalna dovoljenja za proizvode, ki vsebujejo penflufen, kjer je primerno.

(9)

Izvedbena Uredba (EU) št. 1031/2013 prav tako zahteva, da se Komisiji predložijo informacije o specifikaciji tehničnega materiala v tržni proizvodnji. Ker je Združeno kraljestvo navedene informacije ocenilo v okviru postopka za spremembo pogojev za odobritev aktivne snovi penflufen, se zahteva šteje za izpolnjeno.

(10)

Prilogo k Izvedbeni uredbi (EU) št. 540/2011 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(11)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

8.2.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 34/16

(1)

Evropska komisija („Komisija“) je 10. avgusta 2017 z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2017/1444 (2) („začasna uredba“) na podlagi člena 7 Uredbe (EU) 2016/1036 („osnovna uredba“) uvedla začasno protidampinško dajatev na uvoz v Unijo nekaterih vrst jekla, odpornih proti koroziji, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“ ali „zadevna država“).

(2)

Preiskava se je začela 9. decembra 2016 (3) na podlagi pritožbe, ki jo je 25. oktobra 2016 vložilo združenje evropskih jeklarjev Eurofer („Eurofer“ ali „pritožnik“) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo več kot 53 % celotne proizvodnje nekaterih vrst jekla, odpornih proti koroziji, v Uniji.

(3)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 30 začasne uredbe, je preiskava dampinga in škode zajemala obdobje od 1. oktobra 2015 do 30. septembra 2016 („obdobje preiskave“). Proučitev gibanj, pomembnih za oceno škode, je zajela obdobje od 1. januarja 2013 do konca obdobja preiskave („obravnavano obdobje“).

(4)

Komisija je z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2017/1238 (4) uvedla obvezno registracijo uvoza zadevnega izdelka s poreklom in odpremo iz Ljudske republike Kitajske. Registracija uvoza je prenehala 11. avgusta 2017 z uvedbo začasnih ukrepov.

(5)

Po razkritju bistvenih dejstev in premislekov, na podlagi katerih je bila uvedena začasna protidampinška dajatev („začasno razkritje“), je več zainteresiranih strani predložilo pisna stališča glede začasnih ugotovitev. Zaslišanje je bilo odobreno vsem stranem, ki so to zahtevale.

(6)

V zaključni fazi preiskave je bilo 13. novembra 2017 zaslišano mednarodno trgovinsko združenje jeklarjev („ISTA“), 17. novembra 2017 pa kitajsko združenje za železo in jeklo („CISA“).

(7)

Komisija je nadaljevala zbiranje in preverjanje vseh informacij, ki so bile po njenem mnenju potrebne za oblikovanje dokončnih ugotovitev. Da bi dobila informacije v zvezi z registracijo uvoza, je vzorčene proizvajalce Unije, Eurofer in vse znane uvoznike pozvala, naj predložijo dodatne podatke. Vzorčeni proizvajalci Unije, Eurofer in šest uvoznikov je predložilo izpolnjen vprašalnik.

(8)

Za preverjanje odgovorov, predloženih z vprašalniki iz uvodne izjave 7 zgoraj, so bili za podatke, ki sta jih predložila, opravljeni preveritveni obiski na kraju samem:

(9)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 22 začasne uredbe, so bili v zaključni fazi opravljeni preveritveni obiski v prostorih naslednjih trgovcev/uvoznikov, povezanih z vzorčenimi proizvajalci izvozniki iz LRK:

Hebei Iron and Steel Group („HBIS“):

(10)

Komisija je vse strani obvestila o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je nameravala uvesti dokončno protidampinško dajatev na uvoz vrst jekla, odpornih proti koroziji, s poreklom iz LRK v Unijo in dokončno pobrati zneske, zavarovane z začasno dajatvijo („dokončno razkritje“). Za vse strani je bil določen rok, v katerem so lahko predložile pripombe k dokončnemu razkritju. Po dokončnem razkritju je ena od strani zahtevala in prejela dodatna pojasnila za posamezno družbo. Komisija ni prejela pripomb o teh dodatnih pojasnilih.

(11)

Pripombe zainteresiranih strani so se proučile in upoštevale, kot je bilo primerno.

(12)

Komisija je v uvodni izjavi 21 začasne uredbe navedla, da so tri skupine proizvajalcev izvoznikov iz LRK zaprosile za individualno obravnavo v skladu s členom 17(3) osnovne uredbe. V uvodni izjavi 22 začasne uredbe so bili pojasnjeni razlogi, zaradi katerih obravnava teh zahtevkov v začasni fazi preiskave ni bila mogoča.

(13)

Po uvedbi začasnih protidampinških ukrepov je skupina družb, navedena v uvodni izjavi 23 začasne uredbe, trdila, da je treba njen zahtevek za individualno obravnavo proučiti v končni fazi (i) z utemeljitvijo, da gre za edinega kitajskega proizvajalca izvoznika, ki dobavlja določene izdelke na trg Unije, (ii), zaradi posebnosti njenih izdelkov, kar je ponovitev, brez novih elementov, ki bi podpirali prejšnjo trditev iz uvodne izjave 23 začasne uredbe, in (iii) zato, ker pravo STO določa obveznost določitve individualnih stopenj dampinga za vsakega znanega proizvajalca (razen če se pojavi omejeno število izjem). Stran je poleg tega trdila, da skupnega števila izvoznikov ni mogoče obravnavati kot „tako velikega“, da določitev individualnih stopenj dampinga ne bi bila izvedljiva.

(14)

Glede prvih dveh trditev je potrjeno, da je nabor izdelkov, ki so že vključeni v vzorec, reprezentativen, saj predstavlja skoraj polovico celotnega kitajskega uvoza v Unijo.

(15)

V zvezi s tretjo trditvijo Komisija potrjuje sklepe iz začasne faze, da je bilo število zahtevkov za individualno obravnavo (za tri skupine proizvajalcev izvoznikov iz LRK, ki jih sestavlja več posameznih podjetij) tako veliko, da bi individualne preiskave pomenile preveliko breme in onemogočile pravočasen zaključek preiskave. Komisija je namreč po oceni pričakovane delovne obremenitve zaradi zahtevkov sklenila, da ni mogoče dovoliti individualne obravnave v zaključni fazi, saj bi število subjektov, ki bi morali biti dodatno preiskani, in število različnih lokacij, ki bi jih bilo treba obiskati za preverjanje, pomenila preveliko breme in onemogočila pravočasen zaključek preiskave glede na časovni okvir preiskave in vire, ki so na voljo Komisiji. Komisija je že preiskala 22 subjektov na sedmih lokacijah kot del vzorca.

(16)

Poleg tega je bilo treba, kot je navedeno v uvodni izjavi 9 zgoraj, zaradi obsežnosti primera in števila zainteresiranih strani, ki jih je bilo treba preiskati v tem primeru, pomembna preverjanja, ki se običajno izvajajo v začasni fazi preiskave, prestaviti v zaključno fazo preiskave, kar je bilo dodatno breme za preiskavo.

(17)

Opozoriti je treba tudi, da vzorec proizvajalcev izvoznikov predstavlja skoraj polovico celotnega obsega kitajskega uvoza zadevnega izdelka v Unijo v obdobju preiskave. Skupine, ki so zahtevale individualno obravnavo, bi skupaj predstavljale manj kot 5 % skupnega uvoza.

(18)

Nazadnje se Komisija sklicuje tudi na načelo nediskriminacije, ki bi lahko bilo prekršeno, če bi bila individualno preiskana samo ena dodatna skupina, drugi dve družbi/skupini, ki nista vključeni v vzorec in ki sta tudi zahtevali individualno preiskavo, pa ne.

(19)

Po dokončnem razkritju je skupina družb, navedena v uvodni izjavi 13 zgoraj, ponovila svoj zahtevek za individualno preiskavo, ker (i) je neintegrirani proizvajalec zadevnega izdelka z drugačno stroškovno strukturo in sestavo dobička od proizvajalcev izvoznikov, vključenih v vzorec; (ii) Komisija domnevno ni nameravala prej odločiti o individualni preiskavi, da bi zainteresiranim stranem onemogočila predložitev pripomb o tem vprašanju; (iii) bi morali biti v skladu s pravom STO zahtevki za individualno preiskavo zavrnjeni le izjemoma; (iv) je Komisija preverila vse vzorčene proizvajalce izvoznike pred aprilom 2017 in (v) načelo nediskriminacije ni pomembno, saj bi morala Komisija v skladu s sodno prakso proučiti zahtevke za tržnogospodarsko obravnavo drugih dveh družb/skupin, ki nista vključeni v vzorec in ki sta tudi zahtevali individualno preiskavo.

(20)

Nobeden od zgoraj navedenih razlogov ne izpodbija končnega sklepa, da obravnava zahtevkov za individualno preiskavo ni bila mogoča. Prvič, domnevna razlika v stroškovni strukturi in sestavi dobička ne more sama po sebi upravičiti zahteve za individualno preiskavo. Nasprotno, vse družbe, ki so zaprosile za individualno obravnavo, so v enakem dejanskem in pravnem položaju. Poleg tega lahko podjetje vedno zahteva povračilo ali vmesni pregled, če so izpolnjeni veljavni pogoji. Drugič, Komisija zainteresiranim stranem nikoli ni preprečevala, da bi predložile pripombe o tem vprašanju. Tretjič, Komisija opozarja, da je v pravu STO, v členu 6.10 protidampinškega sporazuma, jasno določeno, da se lahko v primerih, v katerih je število [izvoznikov] tako veliko, da bi bile [individualne preiskave] neizvedljive, organi pri njihovem proučevanju omejijo na razumno število zainteresiranih strani z uporabo vzorcev. Uporaba tega pravila pa ne odvrača od prostovoljnih odgovorov. Četrtič, Komisija je preverjanje vzorčenih skupin končala šele oktobra 2017. Nazadnje, Komisija ugotavlja, da je bilo breme analiziranja zahtevkov treh dodatnih družb/skupin pojasnjeno ad abundum v začasni uredbi in zgornjih uvodnih izjavah od 15 do 17.

(21)

Ker ni bilo nobenih drugih pripomb v zvezi z individualno preiskavo, se začasne ugotovitve iz uvodnih izjav 21 do 24 začasne uredbe potrdijo.

(22)

V uvodni izjavi 25 začasne uredbe je navedeno, da sta dve skupini nevzorčenih sodelujočih proizvajalcev iz LRK v svojih zahtevkih za individualno obravnavo predložili zahtevek za tržnogospodarsko obravnavo. Ker je Komisija odločila, da tema skupinama ne odobri individualne obravnave, njuna zahtevka za tržnogospodarsko obravnavo nista bila proučena.

(23)

Ker ni bilo nobenih pripomb v zvezi s tržnogospodarsko obravnavo, se začasne ugotovitve iz uvodne izjave 25 začasne uredbe potrdijo.

(24)

Uvodna izjava 31 začasne uredbe določa opredelitev zadevnega izdelka. Ta opredelitev se dokončno potrdi. Kot je navedeno v uvodni izjavi 34 začasne uredbe, so nekatere strani še naprej zahtevale pojasnila o opredelitvi zadevnega izdelka. Takšna pojasnila so bila izdana za vsak primer posebej.

(25)

Pojasnjeno je, da bi bilo treba črtati oznako TARIC 7225990035, navedeno v uvodni izjavi 31 in členu 1 začasne uredbe, saj je bila vključena pomotoma in je bila že dodeljena drugemu izdelku, za katerega veljajo ukrepi. Uvozniki zadevnega izdelka na trg Unije te oznake niso uporabili.

(26)

Ker ni bilo pripomb v zvezi z zadevnim izdelkom in podobnim izdelkom, se sklepi iz uvodnih izjav od 31 do 39 začasne uredbe potrdijo.

(27)

Podrobni podatki za izračun normalne vrednosti so navedeni v uvodnih izjavah 40 do 51 začasne uredbe.

(28)

Po uvedbi začasnih ukrepov je združenje CISA trdilo, da razlika med škodo in stopnjo dampinga vzbuja dvome o točnosti ugotovitev in izračunov Komisije ali izbiri primerljive države. Ocenilo je, da je normalna vrednost v primerljivi državi za 21 % višja od ciljne cene za industrijo Unije in da so povprečne prodajne cene proizvajalca iz primerljive države višje od (že zdaj visokih) cen v Braziliji. Združenje CISA je trdilo, da se zato, ker je bila normalna vrednost konstruirana za večino prodaje vzorčenih proizvajalcev izvoznikov, porajajo tudi pomisleki glede izbire primerljive države ali kakovosti podatkov, pridobljenih v Braziliji. Na koncu je Komisijo pozvalo, naj razveljavi izbiro Brazilije kot primerljive države.

(29)

Zadnja trditev združenja CISA se zdi v nasprotju z izjavo z dne 24. marca 2017, da se „Brazilija zdi najustreznejša izbira med več državami kandidatkami, tj. Kanado, Avstralijo in Brazilijo, zlasti po primerjavi velikosti njihovih trgov in tržne moči sodelujočih proizvajalcev“.

(30)

V bistvu je Brazilija konkurenčen trg s tremi domačimi proizvajalci in obsežnim uvozom, pretežno iz Kitajske, ki predstavlja približno 15 % brazilskega domačega tržnega deleža. Nima veljavnih protidampinških in izravnalnih ukrepov in njena podjetja delujejo v običajnih konkurenčnih razmerah. Zato je Brazilija ustrezna izbira.

(31)

Kar zadeva kakovost podatkov in izračunov, je bila točnost podatkov proizvajalca iz primerljive države preverjena in ugotovljeno je bilo, da so zanesljivi. Izračuni so bili opravljeni v skladu z veljavnimi pravnimi pravili iz osnovne uredbe. Zato velja, da so točni.

(32)

Po začasnem razkritju je ena vzorčena skupina proizvajalcev izvoznikov ugotovila, da je bilo treba normalno vrednost konstruirati za več kot 75 % obsega njene prodaje v Unijo, in navedla, da to vzbuja resen dvom o primerljivosti vrst izdelka, ki se prodajajo na domačem trgu primerljive države.

(33)

V zvezi s tem je treba opozoriti, da obseg izdelka zajema širok nabor vrst izdelka z različnimi značilnostmi. Dejstvo, da nekatere brazilske vrste izdelka niso bile prodane v zadostnih količinah ali jih ni bilo mogoče povezati s kitajskimi vrstami izdelka, izvoženimi v Unijo, ne pomeni, da brazilske vrste izdelka niso primerljive. Dejansko vrste izdelkov, ki jih proizvaja brazilski proizvajalec, spadajo v isto skupino izdelkov in jih je mogoče deloma primerjati s tistimi, ki jih vzorčeni kitajski proizvajalci izvozniki izvažajo v Unijo. Poleg tega je bila normalna vrednost za izvožene izdelke, ki jih ni bilo mogoče neposredno primerjati z brazilskimi normalnimi vrednostmi, prilagojena, da bi se upoštevale vse fizikalne razlike (zlasti, kar zadeva širino, kakovost površine in maso premaza), na podlagi cenika proizvajalca iz primerljive države, v katerem so bile dejansko predvidene take razlike. To pomeni tudi, da so bile vrste izdelka, za katere je bila konstruirana normalna vrednost, dejansko del portfelja izdelkov proizvajalca iz primerljive države, podobno kot za kitajske vzorčene strani. Po dokončnem razkritju je stran zahtevala tudi natančne vrednosti vsake prilagoditve za fizikalne razlike. Ta trditev je obravnavana v uvodni izjavi 35 v nadaljevanju.

(34)

Ista stran je trdila še, da ni bilo pomembnih podatkov v zvezi z normalno vrednostjo, ki je bila razkrita. Prek svojih odvetnikov je prosila za dostop do vseh podatkov, saj načelo pravice do obrambe zahteva, da naj bi bili naslovniki odločb, ki pomembno vplivajo na njihove interese, v položaju, v katerem lahko učinkovito izrazijo svoja stališča o dokazih, na katerih temelji izpodbijana odločba.

(35)

Izračun normalne vrednosti temelji na podatkih, ki se nanašajo na prodajo in stroške proizvajalca iz primerljive države. Proizvajalec iz primerljive države je zahteval in utemeljil zaupno obravnavo svojih podatkov o prodaji in stroških za namene te preiskave, saj bi tako razkritje lahko škodilo konkurenčnemu položaju družbe. Poleg tega bi lahko razkritje normalne vrednosti konkurentom omogočilo, da bi sami ugotovili cene in stroške proizvajalca iz primerljive države. Zato so izračuni normalne vrednosti obravnavani zaupno. V uvodni izjavi 50 začasne uredbe so uporabljeni razponi za razkritje podatkov o dobičku ter prodajnih, splošnih in administrativnih stroških proizvajalca iz primerljive države na podlagi odstotnega deleža. Poleg tega so proizvajalci izvozniki s posebnim razkritjem prejeli normalne vrednosti za vrste izdelka v razponih. Nazadnje, zainteresirana stran je bila v zvezi s to zadevo obveščena, da se lahko obrne na pooblaščenca za zaslišanje v trgovinskih postopkih v skladu s členom 15 njegovega mandata (5). Stran se v zvezi s tem vprašanjem ni obrnila na pooblaščenca za zaslišanje.

(36)

Po dokončnem razkritju je stran navedla, da v celoti razume zaupnost podatkov za določitev normalne vrednosti in da spoštuje pomisleke proizvajalca iz primerljive države glede nezaščitenega razkritja njegovih podatkov. Zato je prek svojih pravnih svetovalcev ponovila zahtevo za dostop do izračuna normalne vrednosti z „zaščitnimi ukrepi“ ali s „katero koli drugo konstruktivno rešitvijo“. Komisija ugotavlja, da nobena določba osnovne uredbe ne omogoča dostopa do informacij, za katere je subjekt, ki jih je predložil, zahteval zaupno obravnavo, med preiskavo.

(37)

Po dokončnem razkritju je stran trdila, da so razponi normalnih vrednosti za vrste izdelka iz posebnega razkritja brez pomena. Komisija ugotavlja, da stran tega ni trdila ob začasnem razkritju, zadevni razponi pa so bili popolnoma enaki v začasnem in dokončnem razkritju. Komisija v vsakem primeru meni, da so uporabljeni razponi potrebni za ohranitev zaupne obravnave zadevnih podatkov proizvajalca iz primerljive države in zagotavljajo zadostno razumevanje informacij, ki so bile predložene zaupno.

(38)

Ker ni bilo nobenih drugih pripomb v zvezi z določitvijo normalne vrednosti, se potrdijo uvodne izjave 40 do 51 začasne uredbe.

(39)

Podrobni podatki za izračun izvozne cene so navedeni v uvodnih izjavah 52 in 53 začasne uredbe.

(40)

Skupina Shagang je trdila, da Komisija ni razkrila pravne podlage za odbitek prodajnih, splošnih in administrativnih stroškov in dobička povezanih trgovcev v Hongkongu in Singapurju. Poleg tega je trdila, da bi jo morali skupaj z njenima povezanima družbama obravnavati kot en gospodarski subjekt, zato je izpodbijala zgoraj navedene prilagoditve. Stran je trdila, da sta imela njena povezana trgovca s sedežem v Hongkongu in Singapurju v celotnem prodajnem postopku postransko funkcijo in sta le izpolnjevala navodila drugega pravnega subjekta.

(41)

Komisija je pojasnila, da je pravna podlaga zadevnih prilagoditev člen 2(10)(i) osnovne uredbe, saj se nanaša na pribitek, ki ga je prejela povezana družba, katere funkcije so podobne funkcijam zastopnika, ki dela na podlagi provizije.

(42)

Komisija je v skladu s členom 2(10)(i) analizirala več dejavnikov in med drugim ugotovila, da: (i) je glede na pisne pogodbe povezana družba v LRK povezanima trgovcema v tujini zaračunavala dosleden pribitek; (ii) iz teh pisnih pogodb izhaja, da sta ta trgovca prevzela tveganje neplačila strank; (iii) je glavna dejavnost povezanih trgovcev, ki je znašala več kot 95 % njunega prometa, zajemala trgovanje z drugimi izdelki, ne z zadevnim izdelkom, vključno s trgovalnimi dejavnostmi z nepovezanimi strankami; (iv) sta trgovca plačevala nadomestilo za reklamacije kakovosti, ki so jih vložile stranke; (v) sta trgovca plačevala stroške pomorskega prevoza in bančne stroške izvoza zadevnega izdelka v Unijo; (vi) so bile v obrtnem dovoljenju enega od teh povezanih trgovcev glavne dejavnosti trgovca opisane kot „posredništvo pri veleprodaji za plačilo ali po pogodbi, npr. komisionarji“; (vii) je bilo na podlagi bilance stanja poslovnega izida potrjeno, da so se z dobičkom povezanih trgovcev krili vsi zadevni pisarniški izdatki; (viii) trgovca nista delovala v prostorih ali v bližini proizvajalcev in sta svoje računovodske evidence hranila v svojih prostorih. Komisija je zato sklenila, da sta povezana trgovca opravljala funkcije, podobne funkcijam zastopnika, ki dela na podlagi provizije. Zato so prilagoditve v skladu s členom 2(10)(i) osnovne uredbe ostale nespremenjene.

(43)

Po dokončnem razkritju je stran je oporekala ugotovitvi, da povezana trgovca v Hongkongu in Singapurju ter proizvajalec izvoznik ne pomenijo enega samega gospodarskega subjekta. Nasprotovala je zgoraj navedenim dejstvom in menila, da niso pomembni za določitev, da so funkcije obeh zadevnih povezanih trgovcev podobne funkcijam zastopnika, ki dela na podlagi provizije.

(44)

Komisija je menila, da nobena od trditev strani ne vodi do drugačne ugotovitve, kot je tista iz uvodne izjave 42. Nasprotno, stran je v svojem dopisu potrdila naslednja dejstva:

(45)

Poleg tega je preiskava pokazala, da skupina Jiangsu Shagang International Trade Co. Ltd prodaja neposredno na trgih tretjih držav in na kitajskem domačem trgu. To potrjuje, da ima skupina Shagang svoj prodajni oddelek, vključno z izvozom. Iz zgoraj navedenih razlogov se povezana trgovca v Hongkongu in Singapurju štejeta kot zastopnika, ki delata na podlagi provizije.

(46)

Ker se pri normalni vrednosti ni uporabila takšna provizija ali pribitek, je bila zato v skladu z ustaljeno sodno prakso (6) prilagoditev izvozne cene utemeljena v skladu s členom 2(10)(i) osnovne uredbe.

(47)

Ker ni bilo nobenih drugih pripomb glede izvozne cene, se potrdita uvodni izjavi 52 in 53 C/2017/5512 začasne uredbe.

(48)

V uvodnih izjavah 54 do 56 začasne uredbe je pojasnjeno, kako je bila izvedena primerjava med normalno vrednostjo in izvozno ceno.

(49)

Skupina Shagang je ugovarjala metodologiji za prilagoditev DDV, kot je opisana v uvodni izjavi 56 začasne uredbe. Ker je normalna vrednost višja od izvozne cene, je stran trdila, da bi morala Komisija izvozno ceno prilagoditi glede na sporočeni izgubljeni znesek DDV.

(50)

V skladu s členom 2(10)(b) osnovne uredbe lahko Komisija zaradi razlike v posredni obdavčitvi, v tem primeru DDV, ki se delno povrne za izvoz, ustrezno prilagodi samo normalno vrednost, ne pa izvozno ceno. Trditev je bila zato zavrnjena.

(51)

Uvodna izjava 56 začasne uredbe je pojasnjena v nadaljevanju. Komisija je upoštevala normalne vrednosti in izvozne cene z vključenim DDV in prilagodila normalno vrednost, da ustreza stopnji DDV, ki se uporablja za izvoz po vračilu, kadar je bilo to primerno.

(52)

Po dokončnem razkritju je skupina Shagang znova izpodbijala metodologijo za prilagoditev DDV, kot je opisana v uvodni izjavi 56 začasne uredbe. Po mnenju te strani se člen 2(10)(b) osnovne uredbe uporablja za primere, v katerih breme DDV nosi podobni izdelek na domačem trgu, v nasprotju z izdelki, izvoženimi v Unijo. Stran je ponovila svojo trditev, da bi bilo treba prilagoditi izvozno ceno, ne normalno vrednost, in namesto tega predlagala prilagoditev normalne vrednosti s prištetjem DDV, pri čemer se ta DDV izračuna za tonažo posamezne vrste izdelka. Trditev je bila zavrnjena. Komisija meni, da je metodologija, uporabljena v njenih izračunih, v skladu z zahtevami iz osnovne uredbe, kot se razlaga v sodni praksi.

(53)

Ker ni bilo nobenih drugih pripomb glede primerjave, se potrdita uvodni izjavi 54 in 55 začasne uredbe, uvodna izjava 56 pa pojasni.

(54)

Podrobni podatki o izračunu dampinga so bili navedeni v uvodnih izjavah 57 do 61 začasne uredbe.

(55)

Po začasnem razkritju je skupina Shagang trdila, da bi bilo treba stopnjo dampinga izračunavati mesečno, in to zaradi precejšnjega nihanja cene železove rude (61,9 % med decembrom 2015 in avgustom 2016 glede na navedeni vir), ki je vplivalo na izvozno ceno zadevnega izdelka.

(56)

Komisija je stopnjo dampinga izračunala na podlagi primerjave tehtane normalne vrednosti s tehtano povprečno izvozno ceno za celotno obdobje preiskave. V tem primeru izvoz ni bil izključno omejen na določeno kratko obdobje v obdobju preiskave. Vsak morebitni vpliv nihanja cen železove rude bi bil enakomerno razporejen v celotnem obdobju preiskave. Zato to ne bi upravičilo mesečnih izračunov. Poleg tega je bila trditev zavrnjena, ker je bil zahtevek vložen pozno, zaradi različnih ravni povezanosti proizvajalcev izvoznikov, ker so bila v drugih virih navedena drugačna nihanja in ker nobena druga stran ni izrazila podobnih pomislekov. Opozoriti je treba tudi, da so bile v primerih, ki jih je navedla stran, razlike v cenah končnih izdelkov precej nižje od nihanja cen železove rude v zadevnem obdobju.

(57)

Po dokončnem razkritju je skupina Shagang ponovila, da bi bilo treba stopnjo dampinga izračunavati mesečno. V zahtevku ni bilo novih dejstev, ki bi lahko upravičili mesečno izračunavanje, zato ga ni bilo mogoče sprejeti.

(58)

Po preveritvenih obiskih v družbah Duferco Deutschland GmbH in Duferco SA je bilo treba nekatere informacije, ki se nanašajo na prodajo in stroške v Uniji, popraviti.

(59)

Na podlagi navedenega pregleda in popravka stvarnih napak so dokončne stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, naslednje:

Preglednica 1

Stopnje dampinga, LRK

(60)

Ker v zvezi z opredelitvijo pojmov industrija Unije in proizvodnja Unije ni bilo nobenih pripomb, se sklepi iz uvodnih izjav 62 do 64 začasne uredbe potrdijo.

(61)

Podatki o potrošnji Unije so bili malce popravljeni navzdol zaradi popravka obsega uvoza iz zadevne države, kot je opisano v uvodnih izjavah 64 do 66 v nadaljevanju. Na podlagi tega se je potrošnja Unije na prostem trgu spreminjala, kot sledi:

Preglednica 2

Potrošnja na prostem trgu (v tonah)

(62)

V obravnavanem obdobju se je potrošnja Unije na prostem trgu povečala za približno 25 %. To povečanje je bilo predvsem posledica večjega povpraševanja v velikih panogah na koncu proizvodne verige.

(63)

Ker ni bilo nadaljnjih pripomb glede potrošnje Unije, se sklepi iz uvodnih izjav od 65 do 72 začasne uredbe potrdijo.

(64)

Po začasnem razkritju je Eurofer v dopisu z dne 20. oktobra 2017 predložil dokaze v obliki tržne raziskave, ki je zajela vse večje trge vrst jekla, odpornih proti koroziji, da je bil uvoz iz LRK v začasni uredbi precenjen, in sicer za največ 15 % v obravnavanem obdobju. Eurofer je svoje člane, ki vključujejo družbe, navzoče na vseh glavnih trgih v Uniji, vprašal o obsegu uvoza izdelkov, ki niso zadevni izdelek, a so uvrščeni pod iste oznake KN, na trg Unije. Vsi pritožniki so se strinjali z uporabljeno metodologijo in ugotovljenimi sklepi: po najboljših ocenah naj se 15 % kitajskega uvoza ne bi štelo za zadevni izdelek. Ni bilo dokazov, da bi to vplivalo na uvoz iz drugih držav. Združenje CISA je v dopisu poudarilo še, da bi bili lahko statistični podatki o uvozu vrst jekla, odpornih proti koroziji, precenjeni.

(65)

Komisija v začasni fazi ni imela dovolj dokazov v spisu, da bi lahko sklenila, da je bil uvoz precenjen oziroma v kolikšni meri, kot je navedeno v uvodni izjavi 74 začasne uredbe.

(66)

Glede na nove dokaze v spisu je Komisija trditev sprejela kot utemeljeno in uporabila popravek v višini 15 % na uvoz iz LRK. Po mnenju Komisije je popravek v višini 15 % sprejemljiv, saj pomeni ustrezno oceno na podlagi temeljite analize uvoznega trga. Komisija je upoštevala tudi zaupne statistične podatke, zbrane v zaključni fazi preiskave, ki so znova potrdili, da vsi uvoženi izdelki pod navedenimi oznakami KN niso bili zadevni izdelek. Strani so bile obveščene o popravku in dana jim je bila možnost, da izrazijo svoje mnenje. Komisija ni prejela nobenih pripomb.

(67)

Glede na navedeno se je uvoz iz LRK v Unijo spreminjal, kot sledi:

Preglednica 3

Obseg uvoza (v tonah) in tržni delež

(68)

Iz zgornje preglednice je razvidno, da se je absolutna vrednost uvoza iz LRK v obravnavanem obdobju povečala za 146 %. Hkrati se je celotni tržni delež dampinškega uvoza v Unijo v obravnavanem obdobju povečal za 9,8 odstotne točke.

(69)

Popravljeni statistični podatki o uvozu še vedno kažejo na precejšnje povečanje uvoza v absolutnem smislu in v smislu tržnega deleža. Pravzaprav simulacije kažejo, da bi se obseg uvoza povečal za 109 %, tržni delež pa za 70 % tudi brez popravka uvoza v obdobju 2013–2015.

(70)

Ob upoštevanju nelojalnega nižanja prodajnih cen so bile uvozne vrednosti CIF dveh od treh vzorčenih proizvajalcev izvoznikov znova izračunane po preveritvenih obiskih povezanih uvoznikov. Popravki teh vrednosti CIF so bili izvedeni tudi na podlagi pripomb proizvajalca izvoznika po začasnem razkritju (kot je pojasnjeno v oddelku 2.2 zgoraj). Dokončne stopnje nelojalnega nižanja prodajnih cen so bile zato popravljene in znašajo od 8,1 % do 15,1 % za LRK.

(71)

Ker ni bilo drugih pripomb v zvezi z uvozom iz zadevne države, se preostale ugotovitve iz uvodnih izjav od 73 do 81 začasne uredbe potrdijo.

(72)

Ena zainteresirana stran je trdila, da so njene pravice do obrambe kršene zaradi uporabe indeksiranih podatkov za mikroekonomske kazalnike. Kot je pojasnjeno v začasni uredbi, je bila indeksacija uporabljena za zaščito zaupnosti vzorčenih proizvajalcev Unije, ki prihajajo iz dveh skupin. Zainteresirani strani so bile zagotovljene dodatne informacije, ki bi jih bilo mogoče razkriti v razponih brez ogrožanja zaupne obravnave. V vsakem primeru se indeksiranje šteje za ustrezen pristop, saj se z njim zaščiti zaupnost podatkov in se hkrati zainteresiranim stranem zagotovijo pomembne informacije. Poleg tega je bil ta pristop uporabljen le v nujno potrebnem obsegu, in sicer le za mikroekonomske kazalnike. Komisija zato to trditev zavrača.

(73)

Zadevna zainteresirana stran (CISA) je v svojem odgovoru na dokončno razkritje oporekala obliki razkritih mikroekonomskih podatkov. Združenje CISA je navedlo, da še vedno ne razume, zakaj so mikroekonomski podatki zaupni, saj se nanašajo na štiri vzorčene proizvajalce Unije. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 72 zgoraj, se ti podatki v resnici nanašajo na proizvajalce, ki so del samo dveh skupin, čeprav gre za konsolidacijo štirih vzorčenih proizvajalcev. Če bi bili ti podatki objavljeni, bi lahko vsaka skupina izračunala podatke druge skupine. Trditev, da bi razkritje kršilo pravice združenja CISA do obrambe, se zato zavrne.

(74)

Delež na prostem trgu industrije Unije se je zaradi navedenega popravka uvoza iz zadevne države spreminjal, kot sledi.

Preglednica 4

Delež na prostem trgu

(75)

Opozoriti je treba, da čeprav je bil tržni delež industrije Unije v obravnavanem obdobju po popravku obsega uvoza iz LRK znova ocenjen na malce višjo raven, se je tržni delež vseeno zmanjšal za skoraj 13 odstotnih točk ali 16 %.

(76)

En proizvajalec izvoznik je trdil, da je industrija Unije vlagala v nove zmogljivosti, kar je znak dobrega stanja, in ne škode. To je že bilo obravnavano v uvodni izjavi 117 začasne uredbe. Opozoriti je treba, da je morala industrija Unije, da bi preživela, v razmerah zmanjšane zmogljivosti ohraniti svojo učinkovitost in produktivnost. Pojasnjeno je, da je bila večina naložb v proizvodne linije namenjena zamenjavi obstoječih linij. Zato se ta trditev zavrne kot neutemeljena.

(77)

Združenje CISA je trdilo, da so se cene uvoza v Unijo iz LRK v obdobju po preiskavi občutno zvišale. Združenje je primerjalo obdobje od maja do junija 2017 z obdobjem preiskave in ugotovilo zvišanje za 35 %. Trdilo je, da ta razvoj pomeni, da ukrepi niso več potrebni. Eurofer je pojasnil, da so se zvišale tudi cene surovin (železove rude, odpadkov in koksnega premoga), in to za 10 % do 100 %, kar je zmanjšalo morebitno povečanje dobičkonosnosti industrije Unije. Eurofer je ugotovil, da industrija Unije od leta 2008 ni ustvarila dobička.

(78)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 30 začasne uredbe in potrjeno v zgornji uvodni izjavi 3, je preiskava škode zajemala obdobje preiskave od 1. oktobra 2015 do 30. septembra 2016, proučitev gibanj, pomembnih za oceno škode, pa je zajela obdobje od 1. januarja 2013 do konca obdobja preiskave. V skladu s členom 6(1) osnovne uredbe se informacije, ki se nanašajo na obdobje, ki sledi obdobju preiskave, običajno ne upoštevajo. Preiskava ni razkrila nobenih okoliščin, ki bi upravičile odstopanje od tega pristopa. Spreminjanje cen se v tem primeru ne šteje kot taka utemeljitev, saj na primer ni znakov njegovih trajnih učinkov. Zato se tudi ta trditev zavrne. V vsakem primeru osnovna uredba predvideva možnost začetka vmesnih pregledov, če so utemeljeni s pomembno spremembo okoliščin.

(79)

Ob upoštevanju popravljenih podatkov o uvozu za zadevno državo ter njihovega vpliva na porabo in tržne deleže je bil sklep o škodi v zaključni fazi znova ocenjen.

(80)

Gibanje obsega uvoza kaže povečanje za skoraj 150 %. Tržni delež tega uvoza se je v obravnavanem obdobju povečal za 9,8 odstotne točke ali skoraj 100 %. Zelo škodljivo gibanje se je pokazalo tudi pri tržnem deležu industrije Unije.

(81)

Nekatere zainteresirane strani so trdile, da je bila analiza škode pomanjkljiva, saj številni kazalniki kažejo pozitiven razvoj, in da se Komisija pri oblikovanju svojih sklepov opira samo na dva kazalnika.

(82)

To trditev je treba zavrniti, saj je sklep, da je industrija Unije utrpela znatno škodo, temeljil na oceni vseh kazalnikov in nobeden od teh kazalnikov ni bil sam po sebi odločilen. Čeprav nekateri mikro- in makroekonomski kazalniki res kažejo pozitiven razvoj, je bilo ustrezno utemeljeno, kako je bila sprejeta ugotovitev o znatni škodi.

(83)

Ta stran je trdila še, da nekateri kazalniki obsega kažejo pozitivno gibanje (kot so proizvodnja, izkoriščenost zmogljivosti in obseg prodaje) in da ti kazalniki pri določitvi škode niso bili zadostno upoštevani. Vendar so bila ta gibanja skupaj z vsemi kazalniki škode v celoti upoštevana v začasni uredbi (v uvodni izjavi 121) in analizirana v ustreznem okviru. V ta namen je treba opozoriti, da so bile te količine prodane ob nižanju cen in po cenah, ki so povzročale izgubo, zaradi česar se je zmanjšal tržni delež. Zato se ta trditev zavrne kot neutemeljena.

(84)

Ob upoštevanju teh dejstev skupaj z nespremenjenimi kazalniki škode, podrobno obravnavanimi v začasni uredbi, je bilo dokončno potrjeno, da je industrija Unije v obdobju preiskave utrpela znatno škodo.

(85)

Na podlagi navedenega in ker ni bilo nobenih drugih pripomb glede tega vprašanja, se sklep o položaju industrije Unije, kot je opisan v uvodnih izjavah 82 do 122 začasne uredbe, potrdi.

(86)

Učinek dampinškega uvoza je opisan v oddelku 5.1 začasne uredbe. Več zainteresiranih strani je trdilo, da škode ni mogoče pripisati dampinškemu uvozu iz zadevne države in da drugi dejavniki prekinjajo vzročno zvezo. Nekatere trditve so bile le ponovitev trditev, že obravnavanih v začasni uredbi, brez novih dejstev. Pripombe, ki niso bile predhodno izražene, so analizirane v nadaljevanju, skupaj z oceno dodatnih podatkov, zbranih po začasnem razkritju, kot je to primerno.

(87)

Zaradi popravka podatkov o uvozu iz LRK, opisanega v uvodnih izjavah 64 do 66 zgoraj, sta bila tržni delež industrije Unije in uvoz iz LRK popravljena. Kitajski tržni delež se je gibal od 10,2 % do 20,0 % (namesto od 11,7 % do 22,7 %, kot je navedeno v uvodni izjavi 125 začasne uredbe), delež industrije Unije na prostem trgu pa se je zmanjšal z 80,2 % na 67,5 % (namesto z 78,8 % na 65,2 %, kot je navedeno v isti uvodni izjavi). Zato je uvodna izjava 125 začasne uredbe ustrezno spremenjena. Te spremembe so bile razmeroma majhne, kot je pojasnjeno zgoraj, in so imele še manjši vpliv, kar zadeva analizo gibanj. Razlog za to je nespremenjeno gibanje obsega uvoza iz LRK, gibanje njenega tržnega deleža pa še vedno kaže povečanje za več kot 90 %. Te spremembe niso pomembno vplivale na analizo vzročne zveze, opisano v uvodnih izjavah od 124 do 128 začasne uredbe.

(88)

Obseg uvoza iz tretjih držav se ni spremenil v absolutnem smislu, vendar so se njihovi tržni deleži malce spremenili zaradi popravka uvoza iz LRK, opisanega v uvodnih izjavah 64 do 66 zgoraj. Te spremembe so bile majhne in so imele še manjši vpliv na analizo gibanj. Razlog za to je povečanje tržnega deleža tretjih držav po popravku z 9,6 % na 12,5 % (namesto z 9,5 % na 12,1 %, kot je navedeno v uvodni izjavi 129 začasne uredbe). Te spremembe niso pomembno vplivale na analizo vzročne zveze, opisano v uvodnih izjavah 129 do 134 začasne uredbe.

(89)

En kitajski proizvajalec izvoznik je trdil, da uvoz iz tretjih držav v začasni uredbi ni bil pravilno ocenjen. Ta stran nasprotuje začasni oceni korejskih cen (na podlagi podatkov Eurostata o povprečnih cenah), saj ni navedena natančna vrsta izdelkov, ki se uvažajo. Analiza preiskave je dejansko temeljila na povprečnih cenah, saj so bile informacije na tej ravni na voljo v statističnih podatkih Eurostata.

(90)

V vsakem primeru pa proizvajalec izvoznik ni predložil nobenih informacij glede vrst izdelka ali prodajnega programa uvoza iz Koreje, niti ni pojasnil, zakaj pristop na podlagi povprečne cene ni bil veljaven. Ta trditev se zavrne kot neutemeljena.

(91)

Združenje CISA je trdilo, da Komisija v analizi vzročne zveze ni pravilno ocenila učinka zmanjšanja stroškov surovin. Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 103 do 105 začasne uredbe, so se proizvodni stroški industrije Unije v obravnavanem obdobju zmanjšali za 20 %. Znižanje cen surovin je bilo najpomembnejši dejavnik za to spremembo. Združenje CISA trdi, da je znižanje cen surovin povzročilo znižanje cen industrije Unije za 18 %. Vendar je treba omeniti, da so se kitajske uvozne cene znižale za 22 %, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 77 začasne uredbe. Opozoriti je treba tudi, da so v uvodnih izjavah 111 in 71 pojasnjene okoliščine navedenih sprememb, namreč da je industrija Unije v celotnem obravnavanem obdobju ustvarila izgube, potrošnja na prostem trgu na trgu Unije pa se je povečala za 27 %.

(92)

Jasno je, da si je industrija Unije v celotnem analiziranem obdobju prizadevala zvišati svoje cene, da bi bila spet dobičkonosna. Tega ni dosegla, čeprav se je potrošnja povečala za 27 %. Razlog za to je učinek dampinškega kitajskega uvoza, katerega obseg se je povečal za skoraj 150 %, tržni delež pa za 96 %, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 67 zgoraj. Cene tega uvoza se znižale za 22 % več, kot so se znižali stroški.

(93)

Ker je bilo znižanje kitajskih uvoznih cen večje od zmanjšanja stroškov surovin, je jasno, da je bil glavni vzrok škode pritisk na cene, ki ga je povzročil kitajski uvoz. Čeprav naj bi zmanjšanje stroškov surovin prispevalo k okrevanju industrije Unije, je ta v celotnem obravnavanem obdobju ustvarjala izgube. Izgube v obdobju preiskave niso bile tako velike kot v obdobju 2013–2015, vendar je jasno, da se je zaradi izgub, ki jih je utrpela v obdobju preiskave, njen položaj še poslabšal, ne izboljšal. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(94)

Gibanje dobičkonosnosti v obravnavanem obdobju, prikazano v uvodni izjavi 111 začasne uredbe, kaže, da so bile izgube manjše na koncu obravnavanega obdobja, ko je bil obseg kitajskega uvoza največji. Združenje CISA trdi, da ta razvoj prekinja vzročno zvezo med dampinškim uvozom in škodo. Vendar so izgube nastajale v celotnem obravnavanem obdobju in manjše izboljšanje v tem obdobju ni moglo odpraviti nastale škode. Poleg tega je iz analize Komisije razvidno, da je bil trg Unije v celotnem obravnavanem obdobju pod pritiskom (kot je navedeno v uvodni izjavi 113 začasne uredbe). To trditev je zato treba zavrniti kot neutemeljeno.

(95)

Zaradi popravka obsega uvoza iz LRK je bilo treba sklep o vzročni zvezi v dokončni fazi preiskave znova oceniti. Opisane spremembe obsega uvoza in tržnih deležev na trgu Unije so bile razmeroma majhne in so imele še manjši vpliv na analizo gibanja.

(96)

Poleg tega nobena od pripomb, ki so jih predložile zainteresirane strani, ni spremenila ocene dejavnikov iz začasne faze.

(97)

Na podlagi navedenega in ker ni bilo drugih pripomb, se sklepi iz uvodnih izjav 138 do (140) začasne uredbe potrdijo.

(98)

Ker ni bilo pripomb v zvezi z interesom industrije Unije, se uvodne izjave 142 do 147 začasne uredbe potrdijo.

(99)

Po začasnem razkritju so uvozniki in uporabniki predložili dodatne informacije. Stopnja sodelovanja uvoznikov in uporabnikov je še vedno nizka.

(100)

Natančneje, na vprašalnik v zvezi z registracijo uvoza je odgovorilo šest uvoznikov. Preverjanje je bilo opravljeno v storitvenem centru za jeklarstvo. Zaslišanje združenja ISTA je bilo opravljeno 13. novembra 2017, združenje pa je na tem zaslišanju izrazilo svoja stališča., Poleg tega je svoje stališče v pisni obliki izrazil tudi en večji uporabnik v sektorju gospodinjskih predmetov.

(101)

Storitveni centri za jeklarstvo običajno prodajajo vrste jekla, odporne proti koroziji, v malce drugačni obliki, kot so uvožena (tj. z razrezom kolobarjev in kosov pločevine v oblike, ki jih zahtevajo manjše stranke). Vendar je bilo pojasnjeno, da lahko ta pomembni segment uporabnikov zamenja svoje vire preskrbe in morebitne dodatne stroške prenese na svoje stranke. Zato ti ukrepi ne ogrožajo pomembno njihovega prometa, dobičkonosnosti in zaposlenosti.

(102)

Združenje CISA je na zaslišanju 17. novembra 2017 navedlo, da Komisija preiskuje spremembe v strukturi industrije Unije po obdobju preiskave. V trditvi je opozorilo na memorandum o soglasju, ki sta ga sklenili družbi ThyssenKrupp in Tata Steel, in združitev družb Ilva in ArcelorMittal, ki naj bi dokazovala, da uvedba dajatev na uvoz iz Kitajske ni v interesu Unije. Čeprav se lahko pričakuje, da se bo zaradi takšne koncentracije pogajalska moč največjih proizvajalcev Unije povečala, v času sprejetja te uredbe še ni bila sprejeta odločitev o potrditvi v zvezi s tema dogovoroma, kar bi Komisiji omogočilo, da oceni njuno pomembnost za obravnavano zadevo. V vsakem primeru osnovna uredba predvideva možnost obravnave sprememb okoliščin, kadar je to utemeljeno, in ustrezen začetek vmesnih pregledov.

(103)

Združenje CISA je v svojem odgovoru na dokončno razkritje ponovilo svoje stališče glede sprememb konkurence na trgu Unije. Vendar Komisija še vedno meni, da osnovna uredba predvideva možnost obravnave sprememb okoliščin, kadar je to utemeljeno, vendar v tem primeru ni prejela dokazov o nujnosti začetka pregleda.

(104)

Združenje CISA je poleg tega trdilo, da so zaradi sprememb razmer na trgu od določitve obdobja preiskave nastale razmere, v katerih bi bilo utemeljeno začasno opustiti ukrepe v skladu s členom 14(4) osnovne uredbe. Razlogi, ki jih je navedlo združenje CISA, so zvišanje cen zadevnega izdelka, domnevno pomanjkljiva preskrba in potekajoča preiskava o združitvi, ki jo izvaja Komisija. Prvič, Komisija nima dokazov, da je zvišanje cen pomembno vplivalo na položaj industrije Unije. Drugič, trditev v zvezi s pomanjkljivo preskrbo ni prepričljiva, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 111. Tretjič, Komisija nima dokazov, da so se konkurenčni pogoji na trgu Unije spremenili in, če je tako, koliko so se spremenili. Poleg tega ni dokazov, da je malo verjetno, da bi se škoda zaradi opustitve ukrepov nadaljevala. Zato Komisija meni, da opustitev ukrepov ne bi bila upravičena.

(105)

Združenje CISA je pripomnilo še, da bi bilo treba uvesti dokončne protidampinške ukrepe v obliki minimalne cene, ne pa dajatve ad valorem, ki so bile uvedene z začasno uredbo in ki naj bi domnevno imele precejšnje negativne učinke na uvoznike in uporabnike. Poudarjeno je bilo, da se je v dveh nedavnih zadevah ugotovilo, da je to utemeljeno. Spremembo oblike ukrepov je predlagalo tudi združenje ISTA, ki zastopa uvoznike Unije. V tem primeru je Eurofer nasprotoval uvedbi minimalnih cen zaradi možnosti kompenzacijskih dogovorov v tem tržnem sektorju.

(106)

Opozoriti je treba, da se oblika ukrepov določi za vsak posamezni primer. V tem primeru se Komisija ni strinjala z argumentom združenja CISA, da bi uvedba dajatev ad valorem povzročila precejšnje negativne učinke za uvoznike in uporabnike. Pravzaprav je bilo v uvodnih izjavah 148 do 156 začasne uredbe dokazano, da so bili uvozniki sposobni prenesti protidampinške dajatve na svoje stranke in so imeli druge vire preskrbe. Uvedba minimalne cene ne bi zmanjšala stroškov glavnih uporabniških industrij, saj bi bil učinek minimalne cene in dajatev ad valorem enak.

(107)

Združenje CISA je v svojem odgovoru na dokončno razkritje ponovilo svoje stališče o obliki ukrepov in trdilo, da bi bilo treba v interesu uporabnikov in uvoznikov Unije uvesti določene sisteme minimalnih cen ali fiksno dajatev. Navedlo je, da so uporabniki Unije „v šibkem položaju“ zaradi domnevne koncentracije pogajalske moči na ravni industrije Unije.

(108)

Vendar je bilo sodelovanje uporabnikov in uvoznikov v tej preiskavi šibko, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 100 in oddelku 6.2 začasne uredbe. Pravzaprav je zahtevane podatke za obdobje preiskave predložil samo en uporabnik in/ali uvoznik Unije. Komisija zato ni mogla natančno opredeliti razmer v teh sektorjih, vendar razpoložljivi podatki nikakor ne kažejo na šibek položaj, ki ga navaja združenje CISA. Poleg tega združenje CISA ni zagotovilo nobene utemeljitve v zvezi s finančnim položajem uporabnikov/uvoznikov in vplivom domnevne koncentracije. Zato Komisija ni mogla skleniti, da so obstajali dokazi za spremembo oblike ukrepov, ki bi bila v interesu uporabnikov in uvoznikov. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(109)

Zato je bilo sklenjeno, da ni bilo utemeljenih dokazov, ki bi podprli spremembo oblike ukrepov.

(110)

Združenje ISTA, ki zastopa uvoznike Unije, je trdilo, da proizvajalci Unije zaradi uvedbe ukrepov ne bi mogli povečati proizvodnje, kar bi povzročilo težave s preskrbo na trgu. Trdilo je še, da bi kitajski uvoz zaradi ukrepov postal nekonkurenčen. Glede na to, da je bila v obdobju preiskave stopnja izkoriščenosti zmogljivosti industrije Unije le 79-odstotna ter da obstajajo številni viri uvoza, imajo uporabniki na voljo različne vire in ni razloga za mnenje, da ne morejo zamenjati dobaviteljev. Čeprav začasnih težav s preskrbo ni mogoče izključiti, je malo verjetno, da bi ukrepi povzročili splošno pomanjkanje, saj zmogljivost industrije Unije ni polno izkoriščena in industrija lahko v primeru povečanja naročil poveča proizvodnjo.

(111)

Združenje ISTA in Electrolux sta trdila, da bi se zaradi uvedbe ukrepov povečali stroški uporabnikov. Vendar glavne industrije, ki so končni uporabniki izdelkov, v preiskavi niso sodelovale. Dejansko nobena družba ni predložila podatkov, ki bi dokazovali, da bi uvedene dajatve na zadevni izdelek močno povečale stroške končnih izdelkov ali povzročile pomembno zmanjšanje dobička. Zato se ta trditev zavrne kot neutemeljena.

(112)

Družba Electrolux je trdila še, da bi ob vsakršnem povišanju cen zadevnega izdelka/podobnega izdelka, ki bi ga povzročila ta preiskava, postala manj konkurenčna v primerjavi s proizvajalci gospodinjskih predmetov v tretjih državah. Vendar se je zviševanje cen začelo v obdobju preiskave in se dogaja po vsem svetu ter torej ni povezano samo s to preiskavo. Ob tem pa ni mogoče izključiti, da lahko uvedba dajatev povzroči določeno izgubo konkurenčnosti. Kot je pojasnjeno zgoraj, niti družba Electrolux niti noben drug proizvajalec gospodinjskih predmetov ni predložil izpolnjenega vprašalnika ali kakršnih koli informacij o pomenu vrst jekla, odpornih proti koroziji, za končno ceno svojih izdelkov. Zato je ta trditev zavrnjena, saj ni bila ustrezno utemeljena. V vsakem primeru obstajajo različni viri dobave za zadevni izdelek, kot je navedeno zgoraj.

(113)

Na podlagi navedenega in ker ni bilo drugih pripomb, se sklep, da ni utemeljenih razlogov, ki bi dokazovali, da uvedba ukrepov iz uvodnih izjav od 157 do 160 začasne uredbe ni v interesu Unije, potrdi.

(114)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 4 zgoraj, je bila za uvoz zadevnega izdelka obvezna registracija od 8. julija 2017 do datuma uvedbe začasnih ukrepov, tj. 11. avgusta 2017, z možnostjo retroaktivne uvedbe ukrepov na registrirani uvoz.

(115)

V zaključni fazi preiskave so bili podatki, zbrani v okviru te registracije, ocenjeni in opravljena je bila analiza, ali so merila za retroaktivno uvedbo ukrepov iz člena 10(4) osnovne uredbe izpolnjena.

(116)

V času registracije uvoza so razpoložljivi podatki na ravni oznake KN pokazali, da se je uvoz močno povečal. Vendar je Komisija pozneje dobila na voljo podatke na ravni oznake TARIC, ki so kazali, da po ravni uvoza v obdobju preiskave ni bilo večjega dodatnega povečanja uvoza. Zato ta pogoj iz člena 10(4)(d) ni izpolnjen.

(117)

Poleg tega proučitev dejavnikov škode industrije Unije ni pokazala nobenih dokazov o oslabitvi popravljalnega učinka ukrepov v obdobju po obdobju preiskave. Zato je bilo ugotovljeno, da to merilo ni bilo izpolnjeno.

(118)

Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da retroaktivna uvedba ukrepov v tem primeru ni utemeljena.

(119)

Po začasnem razkritju so nekatere strani nasprotovale ciljnemu dobičku v višini 7,4 %, ki je bil v začasni fazi uporabljen za izračun stopnje škode. To je bil dejansko ustvarjeni dobiček industrije Unije v letu 2008, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 164 začasne uredbe.

(120)

Eurofer meni, da je bil ciljni dobiček prenizek, saj se je v zadnjem četrtletju leta 2008 začela finančna kriza. Kitajski proizvajalci izvozniki so trdili, da je bil ciljni dobiček 7,4 % previsok in da bi bilo treba uporabiti informacije iz drugih virov, kot so prejšnji protidampinški primeri ali podatkovna zbirka BACH.

(121)

Šteje se, da bi bilo vsakršno zmanjšanje dobičkonosnosti v zadnjem četrtletju leta 2008 večinoma vidno v letu 2009. Poleg tega, ker številka temelji na dejanskih podatkih o dobičkonosnosti zadevnega izdelka, so to najboljši podatki, ki so v ta namen na voljo. Druge informacije, ki bi bile v nasprotju z analizo in sklepom iz uvodne izjave 164 začasne uredbe, niso bile na voljo. Poleg tega preverjanje v podatkovni zbirki BACH (ali v katerem koli drugem zunanjem viru) ni bilo potrebno, saj so bili v okviru preiskave na voljo preverjeni podatki za industrijo Unije. Zato je 7,4-odstotna dobičkonosnost, dosežena leta 2008, še vedno reprezentativna za namene te preiskave, uvodne izjave 162 do 165 začasne uredbe pa se potrdijo.

(122)

En proizvajalec izvoznik je v svojem odgovoru na dokončno razkritje predložil pripombe glede ciljnega dobička. Trdil je, da leto 2008 ni bilo reprezentativno za določitev ciljnega dobička, saj mu je sledilo več let, ko je industrija Unije trpela zaradi različnih vzročnih dejavnikov. Ker se razmere iz leta 2008 pozneje niso ponovile, izbira ciljnega dobička na podlagi leta 2008 ni reprezentativna in njena uporaba vzbuja sum, da je Komisija dampinškemu uvozu pripisala škodo, ki so jo povzročili drugi dejavniki.

(123)

Ker je bilo leto 2008 prvo leto pred gospodarsko krizo, ga je Komisija štela za reprezentativnega in menila, da se lahko v njem ustvarjen dobiček šteje kot dobiček, ustvarjen v odsotnosti dampinškega uvoza in drugih dejavnikov, kot je gospodarska kriza. Z uporabo tega ciljnega dobička se torej škoda, ki jo je povzročila kriza, ne pripiše dampinškemu uvozu, prav nasprotno. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(124)

Eurofer je predložil več podatkov v podporo svoji trditvi, da leto 2008 ni bilo reprezentativno, saj je bila dobičkonosnost v zadnjem četrtletju izkrivljena zaradi finančne krize. Ti podatki so vključevali makroekonomske podatke na začetku finančne krize, podatke, ki jih je pripravila nemška jeklarska zveza, in novinarsko poročilo grškega proizvajalca. Vendar je Komisija leto 2008 uporabila za reprezentativno v prejšnjih protidampinških primerih, vključno s hladno valjanimi ploščatimi jeklenimi izdelki, ki so v prodajni verigi pred vrstami jekla, odpornimi proti koroziji (7). Komisija je menila, da bi bil vpliv finančne krize na dobičkonosnost viden predvsem v letu 2009. Čeprav je bil konec leta 2008 morda viden določen učinek na dobičkonosnost, Komisija meni, da je bilo leto 2008 kot celota reprezentativno.

(125)

Več proizvajalcev izvoznikov je oporekalo uporabi člena 2(9) osnovne uredbe pri izračunu škode, pri čemer so navedli, da je ta določba v poglavju o dampingu osnovne uredbe in je zato ni mogoče po analogiji uporabiti za izračun škode. Trdili so, da bi morala ustrezna cena, ki bi jo bilo treba uporabiti, temeljiti na ceni, ki so jo povezani uvozniki v Uniji dejansko zaračunali prvim neodvisnim strankam v Uniji.

(126)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 166 začasne uredbe, je izračun stopnje škode temeljil na uvozni ceni na ravni meja Unije, prilagojeni na raven, primerljivo s ceno franko tovarna industrije Unije. Če je prodaja potekala prek povezanih uvoznikov, je treba uvozno ceno konstruirati na podlagi cene pri nadaljnji prodaji prvi neodvisni stranki, kot je ustrezno prilagojena, tako da se izključijo stroški uvoza ter prodajni, splošni in administrativni stroški ter dobiček povezanih uvoznikov in je cena zanesljiva. To je pravzaprav razlog za konstruiranje izvozne cene v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe. Ni razloga, zakaj isti razlog za konstruiranje izvozne cene kot pri prodaji prek povezanih uvoznikov ne bi mogel veljati tudi za uvozno ceno pri povezani prodaji za namene izračuna škode. Nenazadnje se stopnje dampinga in škode primerjajo za uporabo pravila nižje dajatve iz člena 7(2) in člena 9(4) osnovne uredbe.

(127)

Poleg tega, če bi uvozna cena pri povezani prodaji za izračun škode temeljila na ceni, ki so jo povezani uvozniki v Uniji dejansko zaračunali prvim neodvisnim strankam v Uniji, kot je predlagala stran, potem bi ta cena vključevala prodajne, splošne in administrativne stroške ter dobiček pri nadaljnji prodaji v Uniji po carinjenju, če pa bi proizvajalec izvoznik prodajal neposredno neodvisnim uvoznikom, ta cena ne bi vključevala teh stroškov. To bi vodilo v neenako obravnavo proizvajalcev izvoznikov, ki prodajajo prek povezanih uvoznikov, in tistih, ki prodajajo neposredno neodvisnim uvoznikom, kar pa ni upravičeno. Zato se ta trditev zavrne kot neutemeljena.

(128)

Eden od proizvajalcev izvoznikov je pripomnil, da vir za stroške po uvozu ni bil razkrit, in oporekal uporabljenemu znesku v višini 7 EUR na tono. Ta številka je temeljila na drugi preiskavi (8) zaradi podobnosti izdelkov, ki spadajo v isti sektor, in je bila uporabljena zaradi pomanjkanja drugih razpoložljivih podatkov. Po uvedbi začasnih ukrepov in malce izboljšanem sodelovanju uvoznikov je bila številka preverjena pri nepovezanem uvozniku in na podlagi njegovih podatkov je bilo ugotovljeno, da je razumna. Natančen znesek stroškov po uvozu uvoznika tukaj ni naveden zaradi zaupnosti. Ta trditev se zavrne.

(129)

Zadevni proizvajalec izvoznik je trdil, da še vedno ne razume narave stroškov po uvozu, in je zaprosil za razčlenitev. Stroški, nastali po uvozu, so nadomestila, dodeljena v korist proizvajalcev izvoznikov, da bi se vzpostavila poštena primerjava med njihovimi izvoznimi cenami in cenami franko tovarna industrije Unije. Nanašali so na običajne manipulativne, skladiščne in dokumentarne pristojbine v pristanišču ob vstopu na trg Unije (razen za nadaljnji prevoz). Ti stroški vedno nastanejo pri uvozu in so podobni za vse vrste uvoženega jekla. Znesek v višini 7 EUR na tono je predlagal kitajski proizvajalec izvoznik v zgoraj navedeni zadevi. Komisija je zato prepričana, da je navedeni znesek razumen, zlasti ob upoštevanju navedenega navzkrižnega preverjanja z uvoznikom zadevnega izdelka v tokratni preiskavi. Nazadnje je treba poudariti še, da je 7 EUR na tono enako približno 1 % uvozne cene CIF zadevnega izdelka. S Komisijo je v tej preiskavi sodeloval le en tradicionalni nepovezani uvoznik in zaradi zaupnosti ne more predložiti podrobne razčlenitve stroškov, kot je zaprosil proizvajalec izvoznik. Zato se trditev, da je ta pristop Komisije kršil pravice te strani do obrambe, zavrne.

(130)

Cene CIF nekaterih proizvajalcev izvoznikov so bile malce popravljene. Spremenjene cene CIF so bile razkrite zadevnim proizvajalcem izvoznikom v dokončni fazi preiskave.

(131)

Ker ni bilo nobenih drugih pripomb v zvezi s stopnjo odprave škode, se uvodne izjave 162 do 166 začasne uredbe potrdijo.

(132)

Na uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz zadevne države bi bilo treba uvesti dokončne protidampinške ukrepe v skladu s pravilom nižje dajatve iz člena 7(2) osnovne uredbe. Komisija je primerjala stopnje škode in stopnje dampinga. Višino dajatve bi bilo treba določiti na nižji od obeh stopenj dampinga in škode.

(133)

Na podlagi navedenega so dokončne stopnje škode in dampinga, izražene kot delež cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, in dokončne stopnje dajatev, ki izhajajo iz pravila nižje dajatve, kot sledi.

Preglednica 6

Dokončne stopnje in stopnje dajatev

(134)

Stopnje protidampinških dajatev za posamezne družbe, navedene v tej uredbi, so bile določene na podlagi ugotovitev tokratne preiskave. Zato izražajo položaj teh družb med preiskavo. Te stopnje dajatev (v nasprotju z dajatvijo za celotno državo, ki se uporablja za „vse druge družbe“) se torej uporabljajo izključno za uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz zadevne države, ki ga proizvedejo družbe, tj. posamezne navedene pravne osebe. Za uvoženi zadevni izdelek, ki ga proizvaja katera koli druga družba, ki ni posebej navedena v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi s tistimi, ki so izrecno navedeni, se te stopnje ne bi smele uporabljati, ampak bi morala zanj veljati stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(135)

Vse zahtevke za uporabo teh stopenj protidampinških dajatev za posamezne družbe (na primer zaradi spremembe imena subjekta ali ustanovitve novih proizvodnih ali prodajnih obratov) je treba nasloviti na Komisijo (9), vključno z vsemi ustreznimi informacijami, zlasti o vsaki spremembi dejavnosti družbe na področju proizvodnje, domače prodaje in izvoza, povezanimi na primer z navedeno spremembo imena ali spremembo proizvodnih in prodajnih obratov. Ta uredba bo nato po potrebi ustrezno spremenjena s posodobitvijo seznama družb, upravičenih do individualnih stopenj dajatve.

(136)

Da bi se zmanjšalo tveganje izogibanja, se šteje, da so v tem primeru potrebni posebni ukrepi za zagotovitev pravilne uporabe protidampinških ukrepov. Ti posebni ukrepi vključujejo predložitev veljavnega trgovinskega računa, ki je skladen z zahtevami iz člena 1(3) te uredbe, carinskim organom držav članic. Za uvoz, ki ga ne spremlja tak račun, velja stopnja dajatve, ki se uporablja za vse druge družbe.

(137)

Glede na nedavno sodno prakso Sodišča (10), je primerno, da se določi stopnja zamudnih obresti, ki jih je treba plačati v primeru povračila dokončnih dajatev, saj ustrezni veljavni carinski predpisi ne določajo take obrestne mere, uporaba nacionalnih predpisov pa bi povzročila neupravičeno izkrivljanje konkurence med gospodarskimi subjekti glede na to, katera država članica je izbrana za carinjenje.

(138)

Ob upoštevanju ugotovljenih stopenj dampinga in ravni škode, povzročene industriji Unije, bi bilo treba dokončno pobrati zneske, zavarovane z začasno protidampinško dajatvijo, ki je bila uvedena z začasno uredbo.

(139)

Ta uredba je v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 15(1) Uredbe (EU) 2016/1036 –

—

iz nerjavnega jekla, iz silicijevega jekla za elektropločevine in iz hitroreznega jekla,

—

vroče ali hladno valjani (hladno deformirani), brez nadaljnje obdelave.

8.2.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 34/36

(1)

Direktiva 64/432/EGS določa pravila za trgovanje s prašiči znotraj Unije. Člen 9 navedene direktive določa, da država članica, ki ima nacionalni program obveznega nadzora za bolezen Aujeszkega na svojem celotnem ozemlju ali njegovem delu, lahko predloži svoj program Komisiji v odobritev. Določa tudi, da se za trgovino s prašiči znotraj Unije lahko zahtevajo dodatna jamstva.

(2)

Odločba Komisije 2008/185/ES (2) določa dodatna jamstva za premike prašičev med državami članicami. Navedena jamstva so povezana z razvrstitvijo držav članic glede na njihov status v zvezi z boleznijo Aujeszkega. V Prilogi II k Odločbi 2008/185/ES so navedene države članice ali njihove regije, v katerih se izvajajo odobreni nacionalni programi nadzora za izkoreninjenje bolezni Aujeszkega.

(3)

Italija je Komisiji predložila dokazno dokumentacijo, da bi se odobril njen program nadzora za izkoreninjenje bolezni Aujeszkega za deželo Emilijo – Romanjo in da bi se navedena dežela ustrezno navedla v Prilogi II k Odločbi 2008/185/ES. Po oceni navedene dokazne dokumentacije bi bilo treba deželo Emilijo – Romanjo navesti v Prilogi II k Odločbi 2008/185/ES. Prilogo II k Odločbi 2008/185/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(4)

Odločbo 2008/185/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(5)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –